Poštnina plačana v gotovini.

Leto II.
PRIMOR SKA
Št. 49.
Ajdovščina, 14. decembra 1946
Brez pomoči Sovjetske zveze ne bo uspela borba za mir in demokracijo.
Slovanski kongres v Beogradu.
Cena 4 jugolire — 8 metrolir.
SLOVANSKI KONGRES V BEOGRADU
naj živi bratstvo in
SLOGA SLOVANSKIH NARODOV!
Svobodoljubni jugoslovanski narodi in Titova Jugoslavija je doživela ta te-uen enega izmed najveselejših trenutkov zgodovini. V Beogradu, prestolnici je zasedal prvi slovanski kongres, kongres slovanskih kulturnih in pouličnih delavcev po vojni, kamor so obrnjena tudi vsa srca nas primorskih delovnih ljudi.
Namen tega kongresa je bil, da bi slovanski narodi dogovorili o bratskem sodelovanju, ki naj postane v prihodnosti še bolj tesno in poglobljeno, in 0 vzajemnem delu na kulturnoprosvet-oem polju. V' ta namen so se sestali de-!ygati bratskih slovanskih dežel, prav listih dežel, ki so nosile v zadnji vojni Uajvečje breme v boju proti zločinskemu lašizmu s Sovjetsko zvezo na čelu in ki j>o rešile s svojimi težkimi človeškimi kakor tudi materielnimi žrtvami sebe in Vse človeštvo suženjstva, teme in fašističnega barbarskega nasilja, ki je grozil, da uniči vsako sled človečanstva in kulture sploh, in proti kateremu je tudi Irimorska bila herojsko bitko za svojo svobodo.
Predstavniki slovanskih dežel so se sestali obenem zato, da bi postavili čvrste temelje, ki bi enkrat za vselej Preprečili razna medsebojna nesoglasja m trenja, ker je znano, da so zagrizeni sovražniki slovanstva že od nekdaj v zgodovini sejali med slovanske narode razdor, da so jih laže tlačili, da so jih laže izkoriščali. Slovanski narodi se bo-
rijo in to odločno za pravičen mir med | narodi, za ljudsko demokracijo, za ljudsko oblast in za svobodno življenje, za kar vse so žrtvovali mnogo krvi in dali brez števila žrtev. Mir nočejo klesati , sami, temveč v bratski in resnični povezanosti z drugimi miroljubnimi silami sveta. Te plemenite in vzvišene cilje ' predstavlja prvi slovanski kongres v Beogradu.
In tako so bile v dvorani, kjer je zasedal kongres, razvrščene zastave slo- ^ vanskih dežel in na pročelju dvorane vi-i sijo slike najbolj vidnih predstavnikov < slovanskih narodov in dežel. Velika slika predstavlja voditelja in učitelja slovan- Ì skih narodov generalisima Stalina v sredi, z leve strani maršala Tita in predsednika bratske češke republike Beneša, ; z desne strani pa pozdravlja vse pri- i šotne slika Bieruta, velikega sina polj- 1 skega naroda in Georgija Dimitrova, ustanovitelja Domovinske fronte in voditelja nove Bolgarije. Geslo, ki povezuje delo slovanskega kongresa, je izraženo v stavku: »Da zdravstvujet bratstvo i jedinstvo slavjanskih narodov«. Resnično tudi mi v Primorju gremo po tej poti in pozdravljamo kongres in vse slovanske narode. •
V prisotnosti vseh delegatov, zastopnikov slovanskih držav in v prisotnosti maršala Tita, predsednika Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivana Ribarja, tovariša Moše Pijade in Edvarda Kardelja je bil kongres otvorjen.
Kje tiče vzroki? Upravni aparat in strokovnjaki birokratsko rešujejo vprašanje nabave surovin, delavec pa je v reševanju lega vprašanja odtrgan in ne more bistveno vplivati na to.
Sicli primanjkuje kazeinu v istem času, ko vsi naši kmetje širom Primorske nimajo tržišča sa mleko, iz katerega se kazein pridobiva. Zaradi tega so naši ljudje primorani oživljali stare, neživljenjske trgovske zveze s predeli v coni A, medtem ko uprava Sicle ni napravila ničesar, da bi organizirala odkup mleka in si s tem zajamčila svoje, za proizvodnjo nujno potreben surovine. V svojem prebirokratskem reševanju tega vprašanja brez slednje elastičnosti čaka veliko industrijsko podjetje, kdaj mu bodo iz oblakov padle surovine in ne zna uporabili preusmeritve prodaje mleka, do katere bo brez dvoma moralo priti.
Poglejmo pa še drugje. Prav enak problem v pogledu nabave surovin, kot ga ima tovarna Sicla, imajo v tovarni Falena. Sicli je nujno potreben kazein,
•Ealersi pa ienolna smola.
Vendar bomo ugotovili, da imamo v tvornici Falersa dvig proizvodnje v času od junija do novembra od 87 odstotkov na 152 odstotkov, v Sicli pa padec. Kje tiči vzrok? V tovarni Falersa je sindikalna organizacija in uprava dejansko utripajoče srce podjetja in delavstvo je skupno s svojimi strokovnjaki napravilo vse, da je podjetju zajamčena nabava surovin, ki je za produkcijo nujno potrebna.
Ti primeri jasno govore, da stoje pred delavstvom v najbližjem času temeljite naloge. Na osnovi teh ugotovitev je Poverjeništvo enotnih sindikatov v našem okrožju imenovalo okrožno komisijo, ki bo delavstvo poučila o 'vseh problemih proizvodnje v poedinih podjetjih, mu razložila vprašanje norm in akordnega delu, skupno z delavstvom revidirala norme, dala nove perspektive vzgojnega dela in seznanila delavstvo z načrtom našega okrožja in poedinih podjetij. Na la način bo odpravljena nenačelnost in delavstvo bo postalo odločujoč faktor v naši proizvodnji. Onemogočeno bo, da bi še Icjer koli v naši industriji odtrganost sin-
dikatov pri odločujočih stvareh proizvodnje povzročala slabljenje proizvodnje, da bi z odrivanjem delavstvu od aktivnega vpliva na proizvodnjo uspelo sovražnikom ljudstva slednjo zavirati.
Samo tak način bo omogočil, da bo vse naše delavstvo spoznalo bistvene spremembe v delovnem procesu pri nas, ki mora temeljiti na novih načelih zavestnega ustvarjalnega dela, žrtvovanja svojih delovnih sposobnosti in domovini ter na osnovi odpravljanja še poslednjih ostankov odrivanja delavstva pri odloče-vanju dela v podjetjih in brezobzirnega izkoriščanja delavstva. S takim načinom dela med našim delavstvom bodo rasli liki novih delavcev Titove Jugoslavije, kakršni so brez dvoma že naši udarniki, rasli in krepili se bodo novi mojstri in strokovnjaki iz vrst delavstva, rasli bodo kadri, ki bodo jutri, pojutrišnjem uravnavali delo sto in stoterih slrdjev, novih podjetij, katera si danes naše ljudstvo gradi, ko se bori proti industrijski zaostalosti države, kakršno nam je zapustila bivša kapitalistična družba.
★
Ob zborovanju naših sindikatov
Fred tednom dni so se zbrali zastop-n>ki sindikatov iz našega okrožja v Postojni. Ta konferenca je dala temeljit prerez dosedanjega dela pri nas, obenem Pn pokazala vse glavne naloge, ki danes stoje pred našimi sindikati, če hočejo uspešno uresničili sklepe četrtega zasedanja Plenuma enotnih sindikatov Jugoslavije, in naloge, ki stoje pred našim delavstvom v zvezi s sprejetjem zakona 0 nacionalizaciji privatnih podjetij v Ju-Soslaviji.
Pse delo konference je jasno poka-Za[o, da se je pri nas delo doslej raz-rijalo predvsem na osnovi globoke za-Vesli naših ljudi, da nosi razvoj obeležje spontane delavnosti. To je sicer na eni strani omogočilo, da smo v proizvodnji v času doslej uspeli prebroditi najosnovnejše težave in spraviti v pogon vso našo lnduslrijo, nadaljevanje takega dela v bodočnosti pa ne bi več zadoščalo, ne bi Pomenilo več progresivnega dela. Sama spontanost, preplitvo poznavanje problemov, lahko in prav pogosto zavede iz ustvarjalne delavnosti v delovno manifestacijo, ki pa pod današnjimi pogoji nikakor ni predpogoj za ustvaritev nove, boljše industrije, novih in boljših pro-tzvajalnih sredstev.
Ta ugotovitev dovolj jasno govori, da s® bodo morale organizacijske vezi naše sindikalne organizacije utrdili. Delavstvo mora začutiti svojo organiziranost in v Vej svojo moč, kar bo brezpogojno rondo odpravo vseh napak, ki so se do-stej vršile. Sindikalna organizacija mora kot organizacija našega proletariata in delovnega ljudstva sploh odpreti delavstvu nove perspektive, ki morajo biti v skladu z današnjo stopnjo razvoja. Boj P^oti izkoriščevalcem mora dobiti konkretnejše oblike, in sicer v tem smislu, do mora delavec poznali nova načela dela, ki jih bo potem vslcladil lahko s svojo trdno, nezlomljivo delovno silo.
Tu se torej takoj pojavi vprašanje vzgoje naših delavcev, ki se je doslej vršila le vse preveč površno in je prav [ako imela izrazilo manifeslativen zna-e"j. Preplitvo pojmovanje vloge vzgoje Uaših delavcev je omogočilo, da je začela pronicati med delavstvo usedlina sta-r,e0a malomeščanskega prosvetljenstva, .' i0 bila našemu delavstvu tuja in dasi
bila označena z imenom ljudska prosveta,. ji je stai naš delavec dosledno ob sifoni, kjer se je pojavila. Na drugi stra-1 pa moramo ugotovili, da so vsi zdravi dlturnoprosvetni poskusi dobili silen odmev nied delavstvom, ki se hoče propelliti, ki hoče dvigniti nivo svojega panja. S tega dviga noče izvršiti na ško-P svoje delavske zavesti, ampak prav korist in v jačanje slednje.
Torej je treba, da bo naše bodoče kotturnoprosvetno delo med delavstvom Ogovarjalo predvsem osnovnim zahte-pm. Te pa danes niso samo nekakšne Prireditve, ampak predvsem izobraže-anje, spoznavanje načel nove države in „‘n" novega dela. To se pravi, da mora psa kultum in prosveta med delavstvo ''mesti tudi jasne pojme glede delovnih ,°rm, ki bodo rodile potem akord, spo-•jUavanje. našega načrta, ki bo takoj po-- m rodil med sindikalisti protinačrt. Vse
l>a bo rodilo pravo tekmovanje ne le vJpielja, ampak v sklopu skupnosti prav Jakega posameznika. To se pravi, da
letala kultura iti prosvela med sin-
dikati jačati strokovno usposobljenost. Fse to nas bo dovedlo tudi do boljšega kulturnega izživljanja našega delavstva, ki pa bo že izrazilo delavsko. Samo po taki poti bomo prišli do lega, da bomo v vseh naših kulturnih stvaritvah srečali novega delavca z vsemi njegovimi delovnimi napori, ki jih prostovoljno in zavestno žrtvuje domovini, namesto solzavega malomeščanskega klečeplazenja, ki je našemu delavstvu tako tuje in se mu zaradi lega tudi izmika in bori proti njemu.
Samo nova pažnja pri vzgoji naših delavcev bo lahko v celoti omogočila, da bo v bodočnosti tekmovanje postalo stalna stvar naših delavcev, delovni način in ne samo odraz trenutne kampanje več ali manj manifestativnega značaja.
Ti predpogoji nam bodo omogočili tudi to, da v bodoče ne bo več možno s podcenjevanjem odrivati delavce od odločujočega vpliva pri proizvodnji, da ne bo več sovražnikom možno vnašali nesporazum in trenje med uprave in sindikalne organizacije, ker bo našemu delavstvu nakazana jasna pot v bodočnost.
Sindikalna konferenca je torej prinesla jasne ugotovitve, te pa potrjujejo tudi primeri. Vzemimo samo dva, ki pa sla najbolj značilna:
Zastopniki sindikalno organiziranega delavstva z žage Rizzato v Ajdovščini so v svojih poročilih nastopili s presenetljivimi uspehi. Da nam bo lažje razumevanje teh uspehov, si poglejmo samo naslednje: V oddelku za izdelavo zabojev so dvigniti letos v času od januarja pa do novembra proizvodnjo od BOO zabojev na 48.600. Isto so dosegli pri izdelavi velikih barak, kjer so že v prvem mesecu dvignili proizvodnjo za 50 odstotkov.
Kje liči globok vzrok teh uspehov?
Tudi o tem so delavci poročali: »Pri nas poznamo vse stroje, iznašli smo tudi nove stroje. Imamo odlično sodelovanje med sindikati in upravo sindikatov, poznan nam je delovni načrt podjetja, poznane so nam delovne norme. Prav tako pa se dan za dnem vzgajamo v duhu novih načel, ki so nam jih pokazali voditelji delovnega ljudstva Marx, Engels, Lenin in Stalin.«
Poglejmo še dalje. Uslužbenci iz uprave uče delavce materinskega jezika, uče jih peli borbene in delavske pesmi To vse je vzpodbuda, da se danes na žagi Rizzato izvaja v vseh oddelkih nad ')0 odstotkov vsega dela v akordu. Se več. Posebna komisija, ki so jo sestavili sami delavci, sesloječa se iz delovodje in dveh delavcev vsakega oddelka, ki pa ne smejo biti udeleženi v akordnem delu za do-tično delo, pa skrbi tudi za to, da se ne dviga samo proizvodnja, ampak tudi kvaliteta. Pri takem delu je potem razumljivo, da so zmanjšali tudi proizvajalne stroške za 50 odstotkov.
Sedaj pa si oglejmo drug primer.
"Tovarna Sicla pa je v celoti nasprotje žage Rizzatto iz Ajdovščine. Delavstvo v Sicli ne pozna vseh problemov dela in ne more samo vplivali na rešitev slednje Vzrok temu je, da v lej tovarni v današnjih dneh proizvodnja pada. Da, v tovarni Sicla proizvodnja pada in temu je delavstvo že napovedalo neizprosen •boi.
stena v dvorani, kjer se vrši slovanski kongres
SLOVANSKI NARODI SO PRIPRAVLJENI NAPETI VSE SVOJE SILE, DA SE ČLOVEŠTVU ZAGOTOVI ČIM TRDNEJŠI IN DEMOKRATIČNEJŠI MIR
Predsednik slovanskega komiteja Ju- | narodov iz neslovanskih dežel. Ravno-goslavije Stevan Jakovljevič je v svojem j tako je pozdravil ves civilizirani demo-pozdravnem govoru med drugim dejal: ; kratični svet in ga pozval k utrjevanju »Prvič v svoji dolgi in muke polni ; pravičnega in demokratičnega miru in zgodovini prihajajo slovanski narodi na v odločen in neusmiljen boj proti ostan-
skupni sestanek, da zedinijo svoja stremljenja, da govore o uspehih svojih naporov, da podčrtajo svoj prispevek k svetovnemu miru in kulturi in da upro svoje poglede v boljšo in srečnejšo bodočnost.
Slovanske narode so izučile njihove lastne, krvave izkušnje skozi celo njihovo zgodovino, zlasti ..pa zadnja svetovna vojna. Po tej vojni slovanski narodi ne bodo več orodje v rokah imperialističnih sil; sklenili so, da bodo sami gradili svojo bodočnost, ki se že danes kaže v pozitivni stvarnosti. Končno so ti narodi našli svojo pravo zgodovinsko pot.
Zasluga sovjetske armade je, da je bil strt nemški fašizem in da je bilp rešeno človeštvo, predvsem pa Slovani pred popolnim uničenjem.
Zato pošiljamo svojo prvo besedo ljubezni, pozdravov in hvaležnosti Sovjetski zvezi, njenim narodom, njeni bratski sovjetski armadi — osvoboditeljici in velikemu prijatelju človeštva generalisi-mu Stalinu.«
Nato je tov. Stevan Jakovljevič pozdravil še vse ostale delegacije: poljsko, češko, bolgarsko in delegacije slovanskih
kom fašizma.
Končal je z vzklikom: »Naj živi bratstvo in sloga slovanskih narodov!« Govor je ves kongres sprejel z velikim navdušenjem.
Kongres je nato izvolil vodilne organe: generalisim Stalin, maršal Tito, Dimitrov, Bierut, Beneš, Molotov, Edvard Kardelj in Gottwald so med drugimi člani častnega predsedstva slovanskega kongresa.
V predsedstvo je bilo izvoljeno 28 delegatov, med njimi: sovjetski maršal Tol-buhin, generallajtnant Gundorov, Ferdo Kozak, predsednik Ustavodajne skupščine LRS, zastopniki Poljske, Češkoslovaške, Bolgarske.
Dogodki v Beogradu pomenijo obenem za nas Primorce prepričljiv dokaz, da je naša pot povsem pravilna, da imamo polno pravico do uresničevanja naših ciljev, katerim smo zvesto sledili ves čas narodnoosvobodilne borbe, ker smo člen velike slovanske skupnosti, ker smo tudi mi reševali civilizacijo in človeštvo pred poginom, ker tudi za nas in predvsem za nas velja geslo, da je prišel čas, ko so Slovani prenehali služiti drugim in terjajo svoje pravice.
SLOVANI NE BOMO SLUŽILI NIKOLI VEČ TUJIM KORISTIM
Po izvolitvi častnega predsedstva je stopil ob viharnem ploskanju vseh prisotnih na oder maršal Tito in med drugim rekel:
»Dragi bratje in sestre Slovani! la kongres pomeni težnjo naših davnih prednikov. To je težnja, ki je bila stoletja pri srcu naših najboljših sinov slovanskih narodov. In glejte, prišel je čas, da so se Slovani takole zbrali po tem težkem in krvavem boju in po velikem osvobodilnem boju, da bi skupno sklenili, da se slovanski narodi ne bodo nikoli več medsebojno sprli, ampak bodo združeni v interesu vseh slovanskih narodov in v interesu vsega naprednega človeštva. Tu smo se sestali zato, da bi se trdno odločili, da ne bodo služili Slovani nikoli več kakršnim koli tujim interesom, ampak samo svojim. Sestali smo se zato, da bi trdno sklenili, da se ne sme nikoli več ponoviti ona strašna tra-
gedija, ki je zadela pred vsem Slovane v zadnjem težkem boju v velikem navalu Germanov, nemških in drugih fašističnih tolp. Naša zgodovina je polna trpljenja in težkih preizkušenj. Stoletja so se pojavljali razni sovražniki Slovanov, ki so ščuvali Slovane k medsebojnim spopadom, ker so lahko samo na ta način zasužnjili nekatere male slovanske dežele in jih izkoriščali.
Mi Slovani smo lahko ponosni na žrtve, ki smo jih dali, ponosni smo tudi na kulturni prispevek, ki smo ga dali v preteklosti in ga dajemo še tudi danes. Mi Slovani se ponašamo z veliko Oktobrsko revolucijo in z žrtvami, ki so padle v tem velikem osvobodilnem boju. Ponosni smo tudi na to, ker so ravno Slovani nosilci boljše in srečnejše družbene ureditve in boljših družbenih odnosov. Kaj bi bilo, če ne bi bilo slavne Rdeče armade? Kaj bi bilo, če ne bi bilo te velike države delavcev in kmetov, kateri načeluje genialni Stalin, ki se je kot skala upirala fašističnemu navalu in ki je z brezštevilnimi žrtvami in potoki krvi osvobodila tudi nas slovanske narode v drugih deželah. Za to veliko žrtev, ki so jo dali naši veliki bratje v Sovjetski zvezi, gojimo mi ostali Slovani največjo hvaležnost. Sestali ste se tukaj, da manifestirate svoj trden sklep, da je treba utrditi pravičen mir tako, kakor so to zaslužili posamezni narodi, ki so dali svoj prispevek v tem boju. Mi Slovani znamo najbolje ceniti, kaj pomeni svoboda in neodvisnost, ker smo stoletja toliko trpeli pod zatiranjem drugih narodov. Na tem kongresu želimo potrditi, da nočemo ustvarjati nikakih blokov in sklepati nikakih paktov proti komur koli, pač pa hočemo dokazati, da hočemo biti združeni kot ena sama napredna sila, da bi tako pripomogli človeštvu k boljšemu in srečnejšemu miru, k večnemu miru združeni proti vsakomur, ki hujska k novemu krvoprelitju in novim vojnam. Ta kongres bo pokazal, bratje in sestre Slovani, da so se slovanski narodi za vedno odločili za to pot, ki so si jo izbrali in katero so si že zdavnaj želeli.
Želimo se popolnoma posvetiti naši izgradnji in zdravljenju naših ran, ki nam jih je zadala vojna, da bi se lahko posvetili vsestranskemu kulturnemu razvoju in bi tako duhovno združeni Slovani dajali še večji in lepši prispevek naprednemu človeštvu.«
Nato je tovariš Tito želel kongresu mnogo uspeha pri delu in z vzkliki slovanski solidarnosti, Sovjetski zvezi in voditelju Stalinu svoj govor zaključil.
SILE SLOVANOV SO NEIZMERNE
Po govoru maršala Tita je spregovoril maršal Sovjetske zveze Tolbuhin, prisrčno pozdravljen od vseh in dejal: »Dragi bratje Slovani! Prinašam vam prisrčen pozdrav rdeče, danes sovjetske armade, obenem vam sporočam plamteče borbene pozdrave borcev bivše tretje ukrajinske fronte, ki so se borili na Bal-
kanu in na Alpah ob strani slovanskih bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev, Črnogorcev in Bolgarov proti našemu skupnemu «taremu sovražniku, nemškemu fašizmu. Politika slovanskih zavojevalcev je bila vedno prežeta z edinim ciljem — razdruževati Slovane, nato pa Nadaljevanje na 2. strani
sme nikoli več ponovili ona sirasna ira- uarapusae	™	—.....- --
LJUDSKA SKUPŠČINA FLRJ JE SPREJELA ZAKON 0 NACIONALIZACIJI PRIVATNIH GOSPODARSKIH PODJETIJ
Delovne množice postajajo še v popolnejši meri gospodarji svoje usode
Ob priliki zasedanja Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije je bil sprejet zakon o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij. V obrazložitvi tega zakonskega predloga je tovariš Moša Pijade imel kratek nagovor, kjer je poudaril, da je narodno osvobodilna borba na bojišču zaključena in to že zdavnaj. Toda narodno osvobodilna borba, borba za osvoboditev jugoslovanskih narodov se nadaljuje v razvijanju gospodarsko družbenega in kulturnega življenja narodov Titove Jugoslavije. Zakon o nacionalizaciji predstavlja nadaljevanje visokih tradicij narodno osvobodilne borbe, predstavlja veliko izpolnitev tiste družbene vsebine, ki je vzidana v temelje naše republike in označena v ustavi. Sprejem tega zakona mora zato navdušiti vsakogar, kajti ta zakon bodo sprejele delovne množice vseh jugoslovanskih narodov po vsej državi z največjim odobravanjem.
Tovariš Boris Kidrič, minister za industrijo FLRJ in predsednik gospodarskega sveta, je v svojem govoru obrazložil predlagani zakon, ki je bil navdušeno in soglasno sprejet.
Sprejetje tega zakona je zelo pomembno. Tak zakon so pričakovale že dolgo naše delovne množice, kakor so ga pričakovali tudi že dolgo vsi pravi rodoljubi republike Jugoslavije. S tem zakonom postajajo delovne množice v še popolnejši meri gospodarji svoje usode. Ljudska država postaja lastnik vseh osnovnih sredstev proizvodnje, ki so nekdaj služila nezaslišanemu izkoriščevanju delovnega ljudstva. Je pa tu še velik nacionalen moment, namreč gospodarstvo prehaja v roke nacionalne države, skupnosti svobodnih in enakopravnih jugoslovanskih narodov, medtem ko so v stari Jugoslaviji proizvajalna sredstva služila v rokah tujega kapitala za izti-skavanje ogromnih dobičkov. In če se vprašamo, zakaj se to ni zgodilo takoj po osvoboditvi, tedaj moramo vedeti, da se je to vršilo postopoma, ker je marsikdo mislil, da se bo naše narodno gospodarstvo zrušilo in ne bo pokazalo svoje življenjske sile. Takoj po osvoboditvi naše ljudske množice še niso imele zlasti kar se državne imovine tiče, pravega odnosa, ki bi ga morale imeti glede na državno imovino v svoji ljudski drža-
vi. Množicam pa je postalo zaradi lastnega izkustva jasno, da je državna imo-vina občeljudska in prav njihova imovina v najpopolnejšem smislu besede. V vsakem obdobju obnove se je državni gospodarski sektor krepil iz dneva v dan in zmogel mnogo več, kakor nekdaj prej v stari državi, kjer se je gospodarstvo izkoriščalo v ljudstvu tuje namene. Danes pa ugotavljamo in to s ponosom, da se moramo za največje gospodarske uspehe v naši državi zahvaliti prav državnemu gospodarskemu sektorju. Povsod po svetu se čudijo hitremu poletu naše obnove in se izprašujejo, zakaj je praTf1 to mogoče v Jugoslaviji. Odgovor na to je dokaj preprost in jasen, namreč mi imamo ljudsko oblast in drugič, ker imamo državni sektor našega gospodarstva, kjer naše delovne množice z največjo požrtvovalnostjo dajo od sebe vse za obnovo svoje dežele. Če pomislimo, da stoji Titova Jugoslavija pred velikimi gospodarskimi nalogami, kakor je elektrifikacija in industrializacija, potem si brez okrepljene občeljudske imovine skoraj ni mogoče zamisliti začetka izvajanja teh velikih načrtov niti v letu 1947, nifi v naslednjih letih ne. Gospodarstvo samo zahteva in politične iz-premembe družbe v deželi, da se državni gospodarski sektor razširi. Zatorej je nacionalizacija pravi izraz teh zahtev. Jugoslavija, katero vodi maršal Tito, ne bo nikoli več predmet tujega izkoriščanja. Nikoli več ne bo dopustila, da bi jo poceni izkoriščali razni denarni mogotci in istočasno še zavirali razvoj njenih po prirodi izredno bogatih gospodar skih sil.
Tovariš Boris Kidrič je poudaril pri razlagi zakonskega predloga o nacionalizaciji dve stvari:
1.	Zakon zajema podjetja, ki so bila proglašena do današnjega dne kot podjetja zveznega odnosno republiškega značaja.
Tu moramo poudariti, da daje državni sektor gospodarstva vse poroštvo privatnemu delovnemu lastniku, da ga ne bo izkoriščal in uničeval kapitalistični lastnik, kakor se je to godilo nekdaj, ampak da mu daje državni sektor poroštvo za njegovo srečnejšo bodočnost. Tako bo ojačeni državni sektor še bolj kakor kdaj prej zbiral okoli sebe naj-
širše množice delovnih privatnih lastnikov, predvsem delovne kmete.
2.	Za nacionalizirano imovino določa zakon odškodnino v vrednosti čistih aktiv na dan prevzema nacionalizirane imovine, v kolikor ne gre za lastnika, ki je zagrešil dejanja, ki imajo za posledico zaplembo imovine. V zaključku svojega govora je tovariš Kidrič prosil ljudske poslapce, da sprejmejo predlagani zakon o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij v imenu delovnih množic kot njihovi predstavniki in za njihovo srečno bodočnost. Govorilo je še več ljudskih poslancev, med njimi tudi podpredsednik Zvezne vlade Edvard Kardelj in predsednik vlade Ljudske republike Slovenije Miha Marinko. Po končani diskusiji je bil zakon končno soglasno in z navdušenjem sprejet.
Zakon o nacionalizaciji so navdušeno sprejele vse delovne množice Jugoslavije. V Sloveniji sami so se dogajali ganljivi prizori, ko je sprejemalo delavstvo podjetja V svoje roke. Ljudska skupščina FLRJ je prejela na stotine resolucij, ki dokazujejo, kako globoko se zaveda danes delovno ljudstvo, kaj pomeni za njih sprejetje zakona o nacionalizaciji podjetij. Po vseh večjih trgih in mestih, vseh krajih, kjer se nahajajo kaka podjetja, so se vršile manifestacije, kjer so nastopali ljudski govorniki, zahvaljujoč se visoki pozornosti in širokemu razumevanju vrhovnega vodstva svoje mlade republike, ki odločno stopa za cilji, ki so bili zadani že v času narodno osvobodilne borbe. Prav tako je primorsko ljudstvo sprejelo izglasovanje zakona o nacionalizaciji z neizmernim navdušenjem, ker ve, da bo v kratkem zaživelo skupno življenje z vsemi narodi Juoo-slavije in da bo pot. ki io je primorsko ljudstvo pričelo hoditi takrat, ko je počila na Primorskem prva partizanska puška, ostala nespremenljiva in neločljiva od one poti, na kateri stojijo danes vsi lovanski narodi pod vodstvom velikega maršala Tita, Zavedamo se, da bo odslej naša dolžnost, da bomo to občeljudsko imovino branili in čuvali kakor punčico svojega očesa, ker to predstavlja našo lastno gospodarsko silo, ker to z drugo besedo pomeni naš jutrišnji dan, našo bo’:' bodočnost.
Naj živi bratstvo in sloga slovanskih narodov
jih posamezno pokoriti in uničiti. S tem so računali tudi hitlerjevski razbojniki. Verolomno so napadli slovanske narode in iztrebili na milijone Slovanov. Zalili so z reko krvi slovanske dežele. Uničili so neizmerno število gmotnih in kulturnih vrednot Slovanov, trudili so se, da bi slovanske narode pretvorili v svoje pokorne sužnje. Toda Hitlerjevoi so se prevarali. Pozabili so star slovanski pregovor: »Sovražnik, ki je dvignil meč, bo od meča pokončan«, kajti sile Slovanov so neizmerne. Herojska borba sovjetskega ljudstva in njegove slavne armade je vzpodbudila narode Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske in Bolgarije k sveti borbi proti nemškemu nasilju.^ Nemški zavojevalci so se spopadli s silo, ki ie razbila vse njihove razbojniške načrte. Na zgodovinski dan zmage nad Nemčijo je generalisim Sovjetske zveze Stalin izjavil:
»Stoletna borba slovanskih narodov za obstoj in neodvisnost se je končala z zmago nad nemškimi zavojevalci in nemškim tiranstvom.«
Zdelo bi se, da bi se morali po taki razdiralni vojni narodi vsega sveta lotiti mirnega ustvarjalnega dela. Prav to sedaj iskreno žele navadni ljudje, ki so s krvjo ohranili svojo svobodo, neodvisnost in pravico do rednega življenja, toda na svetu so še reakcionarne sile, ki ne žele poštenega demokratičnega miru in ki razvnemajo propagando za novo svetovno vojno. Te reakcionarne sile skušajo ponovno izgladiti pot novi napadalnosti z namenom osvajanja tujih dežel in zasužnjevanja drugih narodov.
SVCBratje Slovani, slovanski kongres leta 1946, sklican v glavnem mestu herojskega jugoslovanskega ljudstva, ima izredno velik zgodovinski pomen. Delo našega kongresa spremljajo pazljivo milijoni slovanskih narodov v vseh krajih zemeljske oble. Ta kongres bo služil nadaljnji okrepitvi bratstva in prijateljstva nad vsemi slovanskimi narodi. Hotel bi vas spomniti na besede, ki jih je izrekel slavni sin češkega naroda Jan Kolar pred sto leti in ki se danes popolnoma uresničujejo, ko je dejal:
Danes ni dovolj biti dober Rus, iskren Poljak, popoln Srb, učen Čeh in govoriti čim več in čim bolj pravilno rusko, poljsko, srbsko in češko. Minila so otroška leta slovanskih narodov. Duh današnjega slovanstva nam nalaga drugo višjo obveznost, da smatramo vse Slovane za brate ene same velike družine. Te izredne besede se danes popolnoma uresničujejo. Naj živi nerazrušeno prijateljstvo slovanskih narodov, za vedno osvobojenih jarma nemških zasužnjeval-cevl Naj živi Sovjetska zveza, zanesljiva zaslomba miru in varnosti, svobode in neodvisnosti narodov! Naj živi zvesti prijatelj in branilec slovanskih narodov generalisim tovariš Stalin!«
Po zaključnih besedah maršala Tol-buhina je dvorana odjeknila od burnega pozdravljanja in odobravanja. Za njim so govorili še predsednik nacionalnega sveta Poljske Bar&z Ikowski, šel bolgar-
ske delegacije Červenkov, v imenii češkoslovaške delegacije Dolanski, v imenu ameriških Slovanov Balokovič, v imenu kanadskih Slovanov pa Šatulski.
Tudi Julius Dolanski je poudaril važnost slovanske vzajemnosti. Kongres je pozdravil kot kulturni delavec in ne zastopnik vlade in ne vojske. To je še en dokaz več, da ta kongres ni samo politična manifestacija, temveč je predvsem tudi velika kulturna manifestacija Slovanov sploh. V svojem govoru je izrazil zadovoljstvo, ker se kongres vrši v Titovi Jugoslaviji, ker Jugoslavija pomeni simbol velikega preporoda, ki ga je doživelo slovanstvo. Kongres želi ustvariti enotnost slovanskih narodov kot žarišče duha in za slovanske narode ideja slovanstva ne pomeni samo manifestacijo, temveč je to delo, to je najtrše delo, to je delo za mir, delo za dobrobiti in napredek človeštva.
Prvo sejo delovnega kongresa je otvoril generallajtnant Gundorov in najavil prehod na dnevni red, ki se je pričel z referatom ministra FLRJ Milovana Djilasa, ki je govoril o borbi slovanskih narodov za mir in demokracijo. V svojem referatu je tovariš Djilas razvijal zgodovinsko resnico o ogromnem prispevku večine slovanskih držav v boju proti fašističnim osvajalcem. Cilj Hitlerja in Mussolinija je bil uničenje slovanskih narodov, uničenje njihove državnosti in nacionalne neodvisnosti ter njihovo iztrebljenje, vendar to ni bila samo vojna proti Slovanom in njihovim zaveznikom, temveč vojna vseh svobodoljubnih narodov in človeštva proti fašizmu. Zato tudi zmaga v vojni ni samo zmaga Slovanov nad nemškimi imperialisti in njihovimi zavezniki, ampak je to zmaga vsega naprednega človeštva, to je zmaga vseh narodov, ki se borijo za boljše in srečnejše življenje človeštva, to je svetovna zgodovinska zmaga naprednih sil nad silami reakcije.
Ko je Djilas razčlenjeval bistvo današnjega razvoja, se je dotaknil tudi nekih posebnosti, ki vzpodbujajo slovanske narode k vzajemnemu sodelovanju in ki jih istočasno vzpodbujajo k ustvarjanju popolne demokracije v njihovih deželah, ki krepijo tudi nas Primorce, in k doslednemu boju za mir v svetu. Prav mi v Julijski krajini živo občutimo vso gnusno igro, ki jo že leta in desetletja podpihujejo reakcionarne sile, ko imamo povsem jasne dokaze v naši coni A, kaj je mednarodna politika imperialistov. Ljudstvo, ki se je požrtvovalno borilo, ki je ustvarilo goriško fronto, ki je vzgojilo in iz sebe rodilo svojo lastno udarno pest IX, korpus, naj bi postalo žrtev, toda mi sami, naša volja in borbenost, pa tudi kongres v Beogradu zagotavlja, da bomo v borbi za mir in demokracijo zmagali.
Djilas je dejal: »Reakcionarni vladajoči krogi velikih zapadnih držav so si v našem času odkrito prizadevali, da bi usmerili nemški imperializem proti vzho-
In ko je govoril v imenu ameriških Slovanov Zlatko Balokovič, je dejal:
»In spet so Slovani rešili civilizacijo, toda sedaj lahko uživajo sadove svoje borbe in svoje zmage. Zavedajo «e, da je v slogi napredek in jamstvo napredka, velikega napredka slovanskih narodov. Prvič v zgodovini vseh slovanskih narodov imajo Slovani svoje ljudske vlade. Nikdar prej ni videl svet dežel, ki bi imele takšne voditelje, kakor slovanski narodi. Srečen sem, da sem sin narodov, iz katerih je izšel eden največjih sinov slovanstva, naš ljubljeni veliki maršal Tito. Vem, da bodo slovanski narodi, ki so znali v bratski slogi s svobodoljubnimi narodi sveta uničiti nacifašizem, vedeli, da je v bratski slogi moč, ki jo sedaj pomenijo Sovjetska zveza, Poljska, Češkoslovaška, Bolgarija in Jugoslavija in da je ta sloga največje jamstvo svetovnega miru.«
du, proti ZSSR, proti slovanskim državam in narodom. Kdo lahko pozabi politiko Anglije in Francije v dobi sporazuma v Miinchenu, kdo lahko pozabi sramotno izdajo Češkoslovaške? Reakcionarni politiki zapadnih držav so danes pripravljeni reševati vse težave, ki ovirajo njihov napredek in njihove države, pred vsem na račun Slovanov. Veliko krizo, ki je zajela kapitalizem v celoti in ga periodično slabi in ruši, hočejo reševati reakcionarni krogi teh dežel v Evropi tudi na račun slovanskih dežel, ki so se bolj trdno kakor druge odločile za notranjo demokratizacijo in za pravični mir v svetu. Zato ni slučaj, če postavljajo vprašanje zapadnih poljskih mej in onemogočajo priključitev Julijske krajine k matični deželi Jugoslaviji.«
Prav zaradi tega so se slovanski narodi odločili zaradi strašnih izkušenj te vojne za medsebojno sodelovanje, ker je to postalo danes življenjska potreba in zgodovinska nujnost. Potem ko je govoril Djilas o stanju v posameznih slovanskih deželah in ko je izluščil dejstvo, da so v vseh državah temeljne ovire za popolno medsebojno sodelovanje odstranjene, je rekel:
»Zato moramo kot značilno potezo današnjega sodelovanja med slovanskimi narodi vzeti to, da gre za sodelovanje svobodnih demokratičnih držav, za sodelovanje, ki ne gre za ciljem, da bi spravili ta ali oni slovanski narod pod vpliv drugega slovanskega naroda, ampak za vzajemno pomoč v primeru nevarnosti in vsestransko medsebojno zbliževanje narodov, ki imajo mnogo skupnih potez v jeziku in v običajih in katerim je zadajala zgodovina podobne težave in postavljala pred nje podobne naloge.«
S prepričljivimi besedami, kjer je poudaril, da je sodelovanje med Slovani najmočnejša opora miru in neodvisnosti narodov, ko je dokazal, da je stvar Slovanov danes stvar vsega naprednega človeštva in da bo stvar, ker je pravična, zmagala, je zaključil Djilas svoj
BORBA SLOVANSKIH NARODOV JE BORBA ZA MIR IN DEMOKRACIJO
SEJEM SV. ANDREJA V GORICI
Nov poraz fašistov in šovinistov
V začetku decembra je bilo vsako leto v Gorici v navadi, da se je praznoval tradicionalni sejem sv. Andreja, ki je bil vsa leta pred vojno živahen, poln ljudstva, nakupovanja in prodajanja, kjer si lahko videl zabavišča, vrtiljake, strelišča in vso mogočo pisano šaro. Letos pa se je zgodilo nekaj posebnega. Sejem je doživel popoln polom in poraz, ker enostavno ni bilo obiskovalcev. Gorica se je lahko prepričala, da ji daje vse življenje in razgibanost okoliško slovensko prebivalstvo iz Soške doline, iz Brd, iz gornjega dela Krasa in Vipavske doline. Slovensko ljudstvo namreč se je odpovedalo obisku sejmišča enostavno iz razloga, ker so ga organizirali goriški občinski možje, ki niso bili nikoli izvoljeni od goriškega ljudstva, temveč jih je postavila začasna vojaška uprava. Med njimi ni niti enega, ki bi zastopal gospodarske ali narodne koristi goriške večine, to je nobenega Slovenca. Res pa je, da v vrstah občinskih mož sedijo le sovražniki slovansko-italijan-skega bratstva in mirnega sožitja goriškega prebivalstva. Že sejmska organizacija sama je s svojimi kričečimi lepaki, ki so bili izdani samo v italijanščini, to jasno pokazala. Zdi se, da so to izprevideli, vendar prepozno.
Letos je sejem pust, kramarji godrnjajo, ker ne vedo, kako in s čim bodo krili svoje potne stroške in težke dajatve ter obsojajo šovinistično in nesmiselno politiko, ki je v tako kričečem nasprotju s stvarnostjo. Trgovci in obrtniki, čeprav so tujci, so izprevideli golo resnico. Vsa veselišča, cirkusi, vrtiljaki, avtomobilčki in konjički in ves zabavni paradiž, ki je prišel iz Italije, je prazen in brez dela. V njih pa posedajo ameriški vojaki in celo častniki skušajo po svoje delati reklamo. Zvočniki in gramofoni pa trobijo v prazno! Vse zaman, ljudstva ni. Ta grenka izkušnja, ki so jo doživeli goriški fašistično nastrojeni voditelji sejma sv. Andreja, bi jih morala dokončno iztrezniti in jim dati nauk, da v Gorici ni mogoče ničesar oživotvoriti,
kar ni v skladu z interesi večine ljudstva, posebno pa ne, če ne upoštevajo narodne enakopravnosti.
Gorici mora biti jasno in sejem sV/ Andreja je to podčrtal, da je Gorica bila ustvarjena iz žuljev slovenskega delovnega ljudstva, da je življenjsko odvisna od okoliškega slovenskega prebivalstva in da je slovensko ljudstvo tisto, ki ji daje življenjski sok.
Letošnji sejem je samo poglobil prepad med poštenim demokratičnim prebivalstvom Gorice na eni strani in med občinskimi svetniki, katere je postavila zloglasna ZVU na drugi strani.
Tako se je letos sejem že po nekaj dnevih zaključil. Šovinisti hočejo v čim krajšem času izbrisati sledove svojega neuspeha, zato trgajo z zidov lepake, k' so jih lastnoročno obešali. Zato snemajo zastave in prav udarniško pospravljajo svojo coprnijo.
Zdi se, da je neka preprosta ženica-kramarica na Travniku odkrila vso gl0" bino resnice, ko je dejala: »Brez Slo' vencev v Gorici ni mogoče živeti.«
Kot odgovor na izzivanja šovinistov se je ljudstvo posvetilo udarniškemu delu. Partizanske pesmi, ljudske pesmu zastave z rdečo zvezdo so govorile.
Neka goriška žena, mati štirih otrok, je izjavila: »Mi smo bili doma, kramarji so zehali, gospe in njih otročad v krznu so se zabavali. Godba je vpila, »boljša« družba je letala na »Mars«, tako mi je povedala soseda. Pred nekaj dnevi SP časopisi objavili poziv o strogi štednji električnega toka. Moji otroci prezebajo, ZVU pa dovoljuje potrato toka pri vrtiljakih in po zabaviščih, kasarne so vse noči slavnostno razsvetljene, po plesnih dvoranah se vrtijo vojaki vse noči. Mož pa doma v temi, ob sveči šiva in krpa čevlje, da se preživimo. Vsi prezebamo in hrana je slaba.«
Gospodje pri ZVU, tu je vaše ogledalo — ljudstvo vidi vaš resnični obraz in vas je obsodilo ponovno!
Nov fašistični zločin v Gorici
Fašistični elementi, ki jim, kakor je znano, dajejo potuho gospodje ZVU s svojo »nepristransko« politiko, so izvršili ponoven gnusen zločin nad slovenskim antifašistom. V večernih urah so na goriški Tržaški cesti zahrbtno napadli tovariša Stankota Bašo, doma iz Ajševice. Podlegel je težkim ranam, ki jih je dobil od fašističnih ubijalcev.
Zakaj so ga ubili? Zato, ker je bil tovariš Stanko zaveden Slovenec in partizan. Ljubil je svoj narod in svojo domovino, svojo Primorsko. Bil je trden antifašist, ki je znal ceniti narodno osvobodilno borbo in ki ni nikoli odstopal od svojega prepričanja.
Novi zločin sredi Gorice potrjuje, da šovinisti in plačani agenti fašizma na-
daljujejo s svojim terorjem, navzlic vsemu ogromnemu aparatu civilne policije in ZVU. Umor je jasen dokaz, da se ustrahovanje nadaljuje in stopnjuje.
Primorsko ljudstvo je takih zločinskih metod vajeno, ve tudi, od kod izvirajo, toda motijo se vsi tisti, ki mislijo; da bodo s takim postopanjem odvrni*1 slovensko in italijansko antifašistično ljudstvo od pravilne poti, ki vodi le k zmagi pravice.
Ob težki žrtvi, ob svojem mrtvem borcu je delovno ljudstvo priseglo in se zaklelo, da bo v bodoče še trdneje 10 odločneje služilo svoji stvari in da se bo z vsemi močmi borilo proti zločinskim ostankom fašizma.
Slovanska kultura živi, vstaja in krepi svoje sile v neporušljivi enotnosti obnovljenih slovanskih demokracij.
Slovanski kontjres
Angloameriško vojaštvo v coni A spreminja slovenske prosvetne domove v javne hiše
Politika fašizma se nadaljuje
Med največja nasilja, ki jih izvaja angloameriško vojaštvo na področju cone A Julijske krajine, spada brez dvoma vsestransko oviranje kulturnega razvoja tukajšnjega ljudstva. Najprej je vojaštvo ljudstvu zaplenilo kulturno - prosvetne dvorane, sedaj pa te izpreminjajo v javne hiše in uničujejo ljudsko imovino v teh dvoranah. Na ta način nadaljujejo politiko fašizma, ki je slovenskemu ljudstvu v Julijski krajini odvzel vse kulturne ustanove.
Pred dnevi so ameriški vojaki razbili in uničili odrske naprave v Križničevi dvorani v Kanalu, katero je prosvetno društvo po osvoboditvi obnovilo, a jo
je vojaštvo pozneje rekviriralo. Uničen® odrske naprave so vojaki pometali skojj1 okna. Ko se je zaradi tega predsednm kanalskega prosvetnega društva pritoži pri okrajnem guvernerju, mu je ta govoril, da se njega prav nič ne tič®1 kaj dela vojaštvo.
To je dovolj prepričljiv dokaz, koli»0 zapadni imperialistični nagoni upošteva' jo ljudsko voljo, koliko je vredna njm civilizacija in visokodoneče fraze. .,
Politika ZVU se iz dneva v dan bo*! razkriva kot izrazito fašistično uživaška politika vojaškega nasilja, ki pa pri našem ljudstvu še bolj krepi zavest, da )e na pravi poti.

Nauk Lenina - Stalina je neločljivo povezan z vso napredno občečlovečansko kulturo.
Slovanski konyres
referat s poudarkom vloge Sovjet, zveze v borbi za mir in demokracijo. Pravična stvar ruskega naroda," narodov PSSR, pravična stvar Lenina in Stalina je zmagala. Pri nas v Jugoslaviji je zmagala ljudska revolucija in ljudska demokracija. Med Rusijo in med nami ni nobenih pregrad več. Vsa mišljenja, da bi slovanstvo vodilo politiko brez Sovjetske zveze in proti njej, so bili reakcionarni poskusi, ki so se pokazali kot smešna utopija, namreč brez pomoči Sovjetske zveze ne bo uspeha za mir in demokracijo. V zaključku je dejal Djilas še tole: »Čas, v katerem živimo, je za slovanske narode preveč viharen in usodepoln, da bi komur koli dovolili igrati se £ usodo ljudstva. Ta čas nam je postavil naloge, da med drugim uresničimo medsebojno bratstvo in da vsak zase ustvarimo take vezi s Sovjetsko zvezo, da jih
nič na svetu ne bo moglo pretrgati. To je zahteva našega časa, to je pogoj 'J3 zmago demokracije v naših deželah 1 za okrepitev miru na svetu. To je 1,8 dolg bodočim pokolenjem.«
Vse primorsko ljudstvo je budno spremljalo delo kongresa, ki je kova^ trdne temelje sodelovanja med skimi narodi, kjer bo tudi Primorska da a na razpolago vso svojo armado delovn1 ljudskih množic, zastavljajoč vse svoj^ sile za splošni blagor demokratičnih 1,8 rodov in delovnega ljudstva vsega *ve a'
Naj svet ne pozabi, da stopamo *8 Titovo zastavo in nihče nas od naše P0 ne bo mogel zavrniti.
Slovanski kongres je v sredo končal svoje delo. V soboto bodo gacije, ki so se udeležile kongresa, ° skale Ljubljano.
OB ZAKLJUČKU TEKMOVANJA ZA PRiKLJUČITEV
Delavci žage »Rizzatto« so si priborili prehodno okrožno sindikalno zastavo kot najboljši delovni kolektiv
V januarju 300, v novembru - 48.600 zabojev
I ko gradijo vsi narodi Jugoslavije, vsi | slovanski narodi, kateri so enkrat za vselej vrgli raz ■ sebe tuj jarem in se trdno odločili, da ne bodo nikoli in nikomur več hlapčevali. Taka delovna moč je nepremagljiva1 Zato smo vsi ponosni, da smo tudi mi vključeni v ogromni tok volje in ustvarjajoče požrtvovalnosti in da polagamo našim razmeram možen dostojen obračun. Deloven kolektiv žage Rizzatto pa se je zevedel še drugega važnega trenutka, to je vzgajanje mladine, ki je pri podjetju zaposlena Vsi mladinci se udeležujejo raznih sestankov in vsakodnevnih tečajev, v katerih se kulturno-pro-svetno dvigajo. Mladina si je s svojimi 475 udarniškimi urami priborila prehodno zastavico
Na podlagi svojih uspehov pa je delavstvo zabeležilo svojo zmago s tem, da si je priborilo sindikalno zastavo Vzhodno primorskega okrožja, katera jiip je bila priznana na zboru sindikatov v Postojni 8. decembra 1946, Tovariši delavci so ob novici, da so priznani kot najboljši delovni kolektiv prejeli zastavo, izjavili, da je ves njihov napor, vsa njihova volja ki so jo vložili v izboljšanje podjtja, bil rodoviten in da je rodil lepe uspehe Svojo zmago z navdušenjem in s ponosom poklanjajo v dar našemu velikemu heroju tovarišu Titu z zagotovilom, da tako delajo za novo republiko Jugoslavijo in da bodo tako in še bolj delali za boljšo in veliko bodočnost vseh jugoslovanskih narodov.
I DELOM HOČEMO DOKAZATI, DA SMO VREDNI TITOVE JUGOSLAVIJE
delavci žage Rizzatto prisostvujejo sestanku — prav ti so odločili veliko delavsko zmago zase in za domovino
Ko se ob zaključku tretjega tekmo-y,anja, ki sme mu dali geslo za priklju-citev k Titovi Jugoslaviji, ozremo nazaj na preteklo leto, lahko ugotovimo samo da se je v polni meri pokazala odločna volja slehernega Primorca in primorskega delovnega ljudstva sploh.
ustvarjanju velike bodočnosti je naše uelo zadobilo veličastven pomen. Iz ^eh delavnic, podjetij, iz vseh rudnikov, iz vseh obnovljenih in še obnavljajočih se vasi naše sončne Primorske vro uspehi oživotvorjeni v presenetlji-v'h številkah, ki govorijo o zvišanju Produkcije, o izboljšanju kvalitete, o stednji materiala, o znižanju režijskih stroškov, o izboljšanju organizacije dela, o uspehih obnove, skratka o naših uspehih, o uspehih delovnega primernega ljudstva. Človeško delo, če ga *ačutiš v bistvu, ti postane nenadoma nadvse mogočno in veličastno. Če se ozremo nazaj in okoli sebe, tedaj ga vidimo uresničenega in otipljivega. Vidimo ga v izdelkih naših podjetij, vidimo ga v izdelkih, ki so jih oblikovale sPretne roke našega delavca. V vsem vidi človek ne samo uspeh, temveč žive hudi, njihove napore, njihov znoj in njihov um, ki je skrbno in pazljivo vse 1° napravil.
Stroj vodijo odločne roke tovariša ‘2 najboljšega delavskega kolektiva
In če vprašamo, kaj to povzroča, da človek vse vidi, da dojema vso skladnost in veličino izvršenega dela in če se vprašamo, kaj povzroča, da je srce slehernega delavca vznemirjeno, tedaj lahko odgovorimo, to je zavestno daro-Vanje svoje sile, svojega znoja, vseh 5^°iih umskih moči družbi, domovini, Irtu, ljudstvu — vseeno komu izmed njih, ker so vsi isto. Na pogled delavci v Posameznih strokah in vsi tisti, ki iz ruševin in pepela dvigajo nove domo-ve, ki orjejo in sejejo polja, ne delajo nič posebnega, pač pa delajo udarniško, delajo celo po svojih končanih delov-nih urah pri nekem delu, ki ima velik splošen pomen. In to je vse. Toda če razčlenimo te preprosto izgovorjene besede, Ja naše delo ni nič posebnega, edaj se nam ravno v teh preprostih oesedah zrcali veličina našega delov-Hcfia človeka. Njegovo delo je izraz udločne volje, visoke patriotičnosti in nad vse velike ljubezni do domovine, jler čuti vsak državljan dolžnost, da da od sebe vse, kar premore, v delu za
skupnost, za ljudstvo, zase, za svoje potomce in za boljše življenje, ker mu daje čas, v katerem razvija svojo delovno silo, vse poroštvo, da je enkrat za vselej prenehalo izkoriščanje človeka po človeku in da slovenska Primorska gradi s svojimi lastnimi silami — svojo lastno domovino.
V vseh uspehih ne smemo prezreti tega, namreč da so se porodili pred vsem iz požrtvovalnosti nas samih in požrtvovalnosti ne moreš meriti z drugačnim merilom, temveč ti mora služiti za mero nesebičnost in ljubezen, s katero se je delo izvrševalo. Povsod se dela ves čas od skromnega začetka, kjer je mogoče organizacija še pešala ali pa je fašistični osvajač pustil globoke rane v našem gospodarstvu, z vnemo, z ljubeznijo in nesebičnostjo, s trdno zavestjo vsakega poedinca, da delajo za skupnost, pri čemer se ne sme misliti nase. Tako pač ravnajo novi ljudje, ljudje, kateri so ustvarili IX. korpus, ljudje, ki so ustvarili Goriško fronto, ljudje, ki so zmagali in ki so se odločili za velika, plemenita dela pri obnovi in izgradnji svoje zemlje. Prav iste vrline, kakor jih kaže danes naš delovni človek, prav tako ljubezen in nesebično požrtvovalnost so imeli naši fantje in dekleta in naši borci v letih narodno osvobodilne borbe. Tem velikim vrlinam se moramo zahvaliti, da smo premagali velikanske težave, da smo šli preko vseh gora, prebrodili reke, da smo potolkli dokončno sovražnika naše domovine in vsega človeštva. Premnogi čudoviti, plemeniti in veliki ljudje so padli, toda prihajajo novi. To dokazujejo vsa naša tekmovanja, s katerimi delovno ljudstvo polaga prepričljiv dokaz, da Primorka noče, da bi za-temnela njena slava in da bo odločno ponesla Titovo zastavo ljudske svobode in bratstva narodov naprej.
Ko se zazreš v skupino ljudi — delavni kolektiv — te njih delo spominja na bitko, ki mora uspeti, ker ima vielik končen cilj in to je, blagor ljudi in
ta bitka je že uspela, kakor nam kaže prav naš 15. december »DAN DELA«, kot primer množičnega junaštva, sposobnosti, spretnosti, znanja in pravilnega vodstva, ki ga je zmožna naša Osvobodilna fronta kot voditeljica ne samo v času borbe, temveč tudi v času obnove. Nočemo skrivati dejstva, da je v začetku, ko je ljudska oblast prevzela vodstvo v svoje roke, bilo težko, dokler se organizacija dela ni vdelala. Toda verovali smo v uspeh, armada primorskega delovnega ljudstva pa je delala krepko po določenem načrtu. Vsa naša dežela je postala kovačnica novih ljudi. Prav za prav smo se pričeli kaliti že pred tem. Ne samo Primorska, temveč vsa naša Titova Jugoslavija je danes kovačnica novih ljudi, ki grade bodočnost sebi in potomcem. Ljudje, šolani v Titovi šoli, premagujejo vse zapreke, s pesmijo na ustih gradijo in ustvarjajo, toda vse sile so vprežene v isto smer, vse poti vodijo k istim skupnim ciljem. Danes prav dobro razumemo tudi mi Primorci, da se gradi nova, Titova Jugoslavija kljub vsemu, kljub vsem sovražnikom, ki godrnjajo, natolcujejo in lajajo, ker so pač vajeni prodajati sebe, žene in hčere za denar za vsako ceno — prosto iz zlobe in pokvarjenosti, kajti človeku je vseeno, če je že enkrat prodal sebe, prodaja tudi svojo zemljo in svoj narod. Naše delo pa je najboljši odgovor vsem tistim, ki hočejo preprečiti velikanske napore za obnovo in izgradnjo domovine, in jasno smo pokazali, da mi — ljudstvo, delavci, kmetje in delovna inteligenca za-moremo zgraditi in urediti svojo domovino in tega nam nihče ne more preprečiti.
Mi bomo rasli in se krepili z zavestjo v požrtvovalnosti in borbenosti in bomo s Titom dogradili domovino do kraja. Da se bo to zgodilo, ni nobenega dvoma, kajti tako hoče volja mašega delovnega ljudstva, tako hoče Tito, Partija, Osvobodilna fronta,, ljudstvo
Iz vseh strani prihajajo poročila ob zaključku tekmovanja in če bi človek hotel do podrobnosti razčleniti požrtvovalnost našega delovnega človeka, bi trajalo najbrž preveč časa, zato naj vam bo dovolj, da vam damo samo nekaj drugih podatkov. Traktorska postaja »USTROJ« iz Ajdovščine je prekoračila delovno normo za 24 odstotkov, kvaliteto pa dvignila na 50 odstotkov. Pri vsem tem uspehu so delavci zmanjšali režijske stroške za nadaljnjih 10 odstotkov in prihranili na kurivu 15, usposobljenost kadra pa se je poglobila za 40 odstotkov. Prednost udarniškega dela skupine znaša nad 35.000 lir.

OD 300 ZABOJEV — DO 48.600 ZABOJEV V TEM SE ZRCALI DELOVNI POLET NAŠEGA DELAVCA
Da nam bo delovni polet naših ljudi še bolj jasen, poglejmo primere. Na podlagi doseženih uspehov je bilo podjetje žaga Rizzatto v Ajdovščini proglašeno za najboljši delovni kolektiv v tromesečnem tekmovanju za priključitev. Toda s tem še ni povedano vse. Poglejmo, kako so napredovali in kako so delali. Z naročili z ureditvijo obratnih prostorov in z načrtnim dokupova-njem potrebnega orodja je vzporedno raslo tudi število zaposlenih delavcev. Letošnjega januarja je bilo zaposlenih 75 delavcev in nameščencev. Maja 112, v mesecu decembru pa se je število dvignilo na 180, kar je obenem dokaz, da se je tudi produkcija nenehno dvigala in zadobivala organizirano in načrtno obliko. Med drugimi izdeluje žaga tudi zaboje. Meseca januarja so s primitiv-
Naše roke oblikujejo les, kakor mi hočemo
nimi sredstvi in orodjem izdelali mesečno 300 zabojev, v februarju 600, v marcu 1500, v maju 16.140. Nato je produkcija rasla in se dvigala tako, da je v mesecu septembru bilo izdelanih 45000 zabojev. V mesecu novembru, to se pravi v zadnjem mesecu, v katerem lahko podjetje daje obračun, pa je bilo izdelanih reci in piši 48.600 zabojev. Da nam pa bi bil uspeh dovolj jasen, potem povejmo samo s par besedami: v začetku leta smo napravili v enem mesecu 48.600 zabojev, to se pravi 162 krat več, kakor v začetku. Uspeh bi bil dokaj večji, ko bi radi slabege vremena ne zmanjkalo suhega lesa. Delavcem lahko samo čestitamo in Titova Jugoslavija in vse primorsko ljudstvo je nanje ponosno.
, Predpogoj, da v kakšnem podjetju ipostane delo organizirano, je v tem, da se postavijo norme. Tudi tu so pristopili delavci z vso resnostjo. Danes imamo v vseh oddelkih določene norme in povsod se gradi na akord. Kaj le-to pomeni? V mizarskem oddelku so prekoračili že v prvem mesecu produkcijo za 50 odstotkov. Namesto 4 barak so delavci v istem času izdelali 6 barak in to v velikosti 30 krat 10.30 pi. Spoznali so, da bodo le na tak način kos vsem naročilom in tudi najbrž ni slučajno, da je pobudo pri organizaciji dela dalo delavstvo samo kot najosnovnejši element delovne armade vsega primorskega ljudstva. Da pa se ohrani kvaliteta, ki nikakor ne sme biti omalovaževana, so delavci postavili delovno komisijo, v kateri se nahaja vodja oddelka in dva najboljša delavca, ki pa seveda nista zajeta v akordu. Tak način kontrole se je uvedel po sporazumu med delavskimi zaupniki in pa med upravo podjetja samega.
Ob tem primeru vidimo, kako delavec dela, kadar ve zakaj dela, kadar hoče delati za skupnost. Zaveda se, da ■ne dela samo Primorska, temveč da ta-
Tako politiramo les
Člani podružnice lesne stroke iz Idrije so dvignili produkcijo za 27 odstotkov, kvaliteto pa so izboljšali za vseh 100 procentov. Omeniti je treba njihovo veliko varčnost, tako da danes izkoriščajo lesne odpadke za 65 odstotkov. Ker se pa hočejo zavarovati pred morebitnimi nesrečami, so sami organizirani zaščitni aktiv, ki se usposablja v posebnem tečaju.
Lesna produktivna zadruga v Ilirski Bistrici šteje v svojem kolektivu 35 delavcev. S svojo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo so dvignili produkcijo za 27 odstotkov, kvaliteto pa za 25 odstotkov.
Delovne norme so v pravem tekmovalnem duhu zanje postale prenizke in so jih dvignili za 10 odstotkov, kar nam pokaže jasno njihovo borbo in tekmovalne napore. Vse to se seveda ni zgodilo naenkrat, temveč postopoma, organizacija dela je rasla, izboljševala se je kvaliteta, dvigala se je delovna disciplina, režijski stroški pa so se znižali. Delovna skupina produktivne zadruge je prispevala 73.000 lir v obnovitveni fond in prav tako kakor vse organizacije in podjetja v Slovenskem Primorju, tako so se tudi tukaj delavci odzvali v zbirkah za socialno pomoč, rodu.
V sklade lesnega premoga, ki pričakujejo delovnih rok v Ilirski Bistrici v rudniku lignita, so se delavci s svojimi krampi zakopali in zagrizli v bogastvo svoje zemlje in dvignili normo dela v zadnjem tekmovanju za 100 odstotkov. Prav tako se je dvignila produkcija in izboljšala se je organizacija dela, njihovo prostovoljno udarniško delo pa se ceni na 140 000 lir, kjer niso vštete razne akcije za socialno pomoč katerim so se tudi v polni meri odzvali. V idrijskem rudniku pod zemljo v težkem in soparnem zraku drhtijo rudarske brljivke in oznojeni od rudnega prahu začrneli obrazi naših rudarjev dokazujejo s svojim delom da so junaki svojega ljudstva. Brnijo svedri V dragoceno rudo padajo udarci krampov, nenehno se izvaža ruda izginja v topilnicah in ustvarja delovnemu ljudstvu bogastvo. Ne menijo se za vroč pot v curkih. Naši rudarji st ne vprašujejo več, kaj je cilj njihovega dela, temveč vedo, da v deželi, kjer je ljudska oblast tista, ki usmerja gospodarstvo, ni mogoče nobeno izkoriščanje delovnega človeka. V tekmovanju »Za priključitev« so opravili idrijski rudarji 31.606 prostovoljnih udarniških ur, kar znaša vrednost 1,434.000 lir. V letošnjem letu znaša število njihovih prostovoljnih ur 31.608 prostovoljnih ur v vrednosti 1 in pol milijona lir, z denarnimi prispevki pa so to vsoto povišali na 2 milijona, v topilnici sami so prekoračili normo za 27^ odstotkov, uporabo kuriva znižali za 3,5 odstotkov, produkcijo živega sre-bra pa so dvignili za 14.5 odstotkov. Aktivni so prav pa vseh sektorjih V zavesti, da bodo zmogli visoke naloge novega človeka samo tedaj, če bodo dovolj prosvetljeni in oboroženi z znanjem, so si nabavili svojo lastno knjižico, za katero so prispevali nad 200.000 lir. V njihovem sindikatu, ki je eden izmed najboljših, Je včlanjeno 93 odstotkov delavcev in nameščencev, ki redno udeležujejo vseh sestankov, ki iih podružnica organizira.
1° tako bi lahko na prav enak način obdelali podjetje za podjetjem, vas za vasjo, povsod bi naleteli na slične uspehe. In kdor pozna naše življenje, ki ga predstavljajo te navidez nekoliko suhe številke, mora strmeti ob delovni sili našega ljudstva, ob herojski volji, podvigu in razvoju, ki ima za cilj ustvaritev resničnega blagostanja Številke, ki jih na zaključni dan podaia primorsko ljudstvo, to so njegove obljube, ki si jih je zadalo, toda te obljube so se izpremenile v resnico, v delovne uspehe, s katerimi proslavljamo zaključek našega tekmovanja.
Z VSELJUDSKIM UDARNIŠKIM DELOM BOMO ZAKLJUČILI
TEKMOVANJE
Jutrišnji dan 15. decembra bo obenem zadnji dan tekmovanja za »Priključitev k Jugoslaviji«. To ne bo vsakdanji dan, temveč slavnosten dan, ki ga bodo praznovali s ponosom vsi, ki so vložili v obnovo svoje delovne sile prostovoljno, vsi oni, ki so v plemeniti tekmi darovali zavestno svoj znoj in trud domovini v dar in ji tako izkazali svojo globoko domovinsko ljubezen. Dan bo praznovalo vse primorsko delovno in pošteno ljudstvo, ker je prav vsa armada Primorcev delala, tekmovala, udaniško in prostovoljno, da čim prej pomete s sledovi uničujočega fašizma in da si zagotovi bodočnost.
S pesmijo se bo pričel naš praznik, da, s 'pesmijo in vriskom, toda ob spremljavi pesmi lopat, ob zvenkih krampov in betov, ob sikanju in hrumenju strojev, ob hrečečem zaletu jeklenih žag, ob škripanju težko naloženih vpreženih vozov, ob pokanju bičev, kjer bodo dajale ritem na deset-tisoče žuljavili delovnih rok! Naš jiraz-15. december 1946 — dan dela Vse živo bo v naših tovarnah, čeprav bo nedelja, vendar bo živo tudi v podjetjih, v vaseh pri obnovi porušenih domov in na naših cestah. Ne bo razlike — staro in mlado, m-«ki in žene — vse bo izpolnilo v šesrnrnem udarniškem delu svoje dolžnosti.
15. decembra: „D A N DELA"
Ostal bo neizbrisen udarniški dan v zgodovini našega tekmovalnega poleta.
Najboljša delovna skupina bo prejela prehodno zastavico. Delo se bo vršilo od 8 zjutraj do 2 popoldne. Nastopale bodo množice po več tisoč ljudi na posameznih delovnih objektih/ Primorci hočemo slavnostno predsta-
viti svetu svojo delovno silo, svoj ponos, da smo 'del, in to neločljivi del jugoslovanske skupnosti. Povedati hočemo s svojo delovno manifestacijo samo to. da ljubimo domovino, Trta in da nadaljujemo tradicijo, ki nam jo je rodila narodno - osvobodilna borba.
90 r/o tOO tisoč ljudi bo manifestiralo z delom
To bo dokazala udarniška nedelja 15. decembra-. Ljudstvo vseh okrajev se pripravlja in organizira delovne centre in načrte. Vsak okraj je postavil 2—5 zbirne centre, nekateri okraji celo več, kjer bo lahko množica delovnega ljudstva največ naredila-Ob zaključku dela se predvidevajo v podjetjih in tovarnah in v vseh delovnih centrih — agitke, kjer bodo nastopili delavski ljudski govorniki, izvajali se bodo kratki kulturno-pro-svetni programi, spremljala jih bo borbena pesem našega primorskega Ijodstva,
Koper, Rižana, Postojna, Herpelje-Kozina, Divača, Ilirska Bistrica, Knežak, Ajdovščina, Vrabče, Branica. Dobrovlje, Ajševica-Grgar, Idrija, Cerkno, Črni vrh in Tolmin, to bodo žarišča dela, kjer bomo zaznamovali nove zmage — nove uspehe.
Delali bomo v veselju, zaključili v veselju z ljudskim veseljem. Že danes pa imamo trden namen, da sc to delo mora vršiti, ker to zahteva čas, ker to vodi Osvobodilna fronta. V slučaju slabega vremena bomo nadaljevali z delom naslednjo ne,deljo 22. de-: cembra.
OB 28. OBLETNICI CANKARJEVE SMRTI
«
Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar
Naša osvobodilna borba naim je u-stvarila vse predpogoje, da se otresemo vsega, kar je včasih v kulturnem pogledu služilo izkoriščevalcem, da so delovne ljudi vzgajati v duhu hlinjene ponižnosti, vdanosti vsemogočim gospodarjem, vse tiste navlake, ki nas je z
Sosed se je zasmejal in je odgovoril:
»Troje hiš ima o mestu in tudi zunaj mesta lep kos domovine: sinovi pa so mu preskrbljeni tako varno, da ne bodo marširali!<
»Pa je rekel- ose za domovino.*
J’"	' ^ ■ V'	1 ®	'
■
m

.. H'
■
te/«'? -'/ l '^■0;
I
p.
I
I
I



m-rnimm
a:'"'«//- :!!
»o-
1
r
t .fttK
Ivan Cankar — glasnik naših dni
vsemi ta koz vami mi sredstvi lažikulture držala na uzdi kot narod hlapcev. Obenem pa moremo danes iz prave svobode ogledati nazaj v našo zgodovino, da se bomo srečali z vsemi tistimi ustvarjalnimi silami, ki jih je tedanja družba vrgla v blato in gazila po njih, ker ji niso klečeiplazili, ampak ker so dvignili glas ljudstva. In eden takih svetlih mož slovenskega naroda, je naš mojster slovenske besede, mojster popisovanja boja našega naroda-proletarca Ivan Cankar. Poglejmo samo en odlomek iz njegove »Lepe naše domovine«:
»Slišal sem ob tistem času govor de. belega gospoda. Dolg govor je bil, meni pa se je zdelo, da slišim le eno samo besedo: »Domovina, domovina, domovina ...«
»Lepa naša domovina ... čast in blagor naše domovine ... vse za našo domovino ... kri do zadn je kaplje za domovino .. .€
Ko je nehal in je bil truden, sem vprašal soseda:
»Kdo je ta spoštljivi in debeli gospod?*
»Saj ni mislil svojega bogastva.*
»Pa je rekel: kri za domovino.«
»Saj ni mislil svoje krvi...«
Pojdem in povprašam tiste, ki so marširali skozi blato, tiste, ki so nosili tornistre ter njih spremljevalce:
»Kje je vaša domovina?«
Pa bodo odgovorili po vrsti:
»Lani je nemška zemlja pila mojo kri, terjala moj davek; letos pije in terja avstrijska zemlja, čez leto dni morda bom služil o Ameriki. Moja pot gre tja, kamor ukazujejo tisti, ki imajo domovino in oblast. Od fabrike do fabrlke, iz rudnika o rudnik, s polja o mesto, od dežele do dežele in nikoli ne vprašajo: kje je tvoja domovina? Vprašajo le: koliko je še vredno tvoje delo, koliko je še o tvojih žilah krvi? In kadar ni več krvi, ukažejo: pojdi! Pojdi in išči si domovine, poišči si jo kraj cesti’, v jarku! Ali kadar se jim zahoče, ti obesijo lomister na hrbet in velevajo: hiti, umri za našo domovino! Zakaj njih je domovina in njih je oblast. Jaz sejem in žanjem, branim hišo in polje,
ali setev ni moja in ne želeo, ne hiša, ne polje..Ti si vprašal, ti nam povej: kje je naša domovina?«
Tako bodo govorili osi tisti, ki so marširali po blatni cesti.
Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi osi jo slutimo. Kar so nam šiloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi. Naša domovina je boj in prihodnost:	la domovina je
vredna najžlahtneje krvi in najboljšega življenja. Iz muke, trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo zrasla naša domovina: osa ta lepa zemlja z osem svojim neizmernim bogastvom. Tedaj bodo le še grenak in grd spomin le gosposke domovine, na suženjstvu zidane, s krvjo in solzami gnojene, sramota človeštvu, zasmeh pravici...«
Tako je v tistih dneh, ko je naše ljudstvo najbolj brezobzirno izkoriščal svet kapitalistov, ko so s trebuhom za kruhom naši ljudje blodili po svetu, misleč, da je drugje boljše, ne zavedajoč se, da je gospodar vseh fabrik, vseh rudnikov eden in isti: brezčutni izkoriščevalec. Ko so umirali naši ljudje v boju med sovražniki svojega lastnega življenja, v borbah med izkoriščevalci, takrat jim je naš pisatelj-proletarec Ivan Cankar povedal, kakšna je naša domovina. Kar je skritega v njegovih globokih knjigah, to je razumelo slovensko ljudstvo in potrdilo s svojim bojem resnico.
še in še, če listamo po Cankarjevih delih, bomo našli življenjskih resnic, katerih se naše ljudstvo danes v celoti zaveda. Kdo, bi mogel prezreti Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«, brezsrč-
nega vaškega mogotca, ki je jK>ganjal »na boben« kar zapovrstjo ubožne delovne kmete in si ustvarjal cesarstvo na vasi. Cankar ga nam je pokazal, tega našega sovražnika in zato danes naši delovni kmetje slutijo v teh deldh nekaj ogromnega, nekaj silnega, nekaj, kar je samo njihovo.
Kdo pa je hlapec Jernej? Tudi ta je slovenski narod, tudi to so vsi tisti tisoči naših delovnih ljudi, ki so garali za gospodo, ki so garali za tiste, kateri so jim govorili o bratski ljubezni, o strahu božjem, v istem času pa poganjali njihova posestva na kant in u-st varia ti ogromna cerkvena in samostanska veleposestva. Hlapec Jernej je klic zavestne borbe slovenskega naroda proti brezobzirnemu krvavemu izkoriščanju.
In nad vso resnico, ki jo je v svojih številnih delih prikazal Ivan Cankar, bleste črke trdo zapisane in z borbo še bolj utrjene: narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar.
Po dolgih letih lahko danes naše Ijudsilvo z vso svojo ljubeznijo obuja spomin na velikeg» sina slovenskega naroda Ivana Cankarja in na njegove ustvaritve.
Družba izkoriščevalcev, ki je gazila Cankarja, kakor je gazila slovenski na-ittd, ni mogla uničiti ustvarjalne sile tega velikega moža, ker je bila to u-stvarjalna sila vsega delovnega ljudstva. Takoj pa so začeli prišepetavali v bojazni, da ljudstvo ne bi prehitro spoznalo resnice Cankarjeve besede, kako da «o Cankarjevi spisi težki. Res je, težki so, težki, ker je v njih težka resnica, ker je v njih znoj in kri slovenskega naroda, ker pa je v njih tudi vse krvavo nasilje izkoriščevalcev. Toda od-
trgali Cankarja od slovenskega naroda jim ni uspelo in mi vsi vemo, kako dragocena nam je bila njegova beseda, &e v času osvobodilne borbe in kako dragocena nam je danes. Iz muke, trpll6' nja In suženjstva, kakor je dejal Cankar, je zrasla naša domovina in res je. da je danes samo še grenak in grd spomin na gosposko domovino, ki je bila zidana na suženjstvu, gnojena s krvjo in solzami in je bila sramota človeštvu in zasmeh pravici.
Še bolj pa more danes z vsem svojim poštenjem razumeti pomen Ivana Cankarja primorsko ljudstvo, čigar zemljo so si za vselej hoteli prilastiti g°-spodje in za vselej obsodili primorsko ljudstvo na suženjstvo. Zaman so bili njihovi poskusi, zaman so podirali šole, zaman so požigali knjige, v srcih naših primorskih ljudi je živel in živi Ivan Cankar, v njih je moč njegove besede. Zato prihaja danes na Primorskem »e (Jo večjega veličastja in še do večjega izraza silna ljubezen do vsega ustvarjalnega v naši preteklosti, ki pa le brez dvoma tesno povezano z imenom pesnika našega delovnega ljudstva Ivana Cankarja.
Danes moremo še bolj globoko razumeti vse brezupno početje fašističnih zveri, ki se iz preteklosti še niso ničesar naučile in danes mislijo v uniformah civilnih policistov s požigi in nasiljem ustavili silnega duha našega ljudstva. In ti ljudje nočejo čutiti, da je njihovo gospodsivo zidano na suženjstvu, s krvjo in solzami in da je to sramota za človeštvo in da rastejo delovni ljudje, ki z najžlahtnejšo krvjo, mukami in trpljenjem ustvarjajo tudi tam pravo domovino.
OKROŽNA SINDIKALNA DELOVNA KONFERENCA ZA VZHODNO-PRIMORSKO OKROŽJE
Hočemo biti kot delavci v Titovi Jugoslaviji
V	nedeljo, 8. decembra je bila v prostorih jamskega hotela v Postojni delovna konferenca sindikalistov za Vrzhodno primorsko okrožje. V dvorani, ki je bila okrašena v duhu dela naprednih in strnjenih vrst našili sindikatov, se je zbralo nad tri sto zastopnikov raznih podružnic, da si zadajo obveze, ki jih bodo reševali, da v času priključitve ne bomo prišli k materi Jugoslaviji praznih rok, temveč da bomo enakovredni člani v vrsti vseh svobodnih jugoslovanskih narodov.
Prav tako so bili prisotni zastopniki PPNOO-ja, okrožnega odbora O K, KPJK in zveznih sindikatov iz Ljubljane.
V	soboto zvečer je v Postojno prispela tričlanska indijska delegacija, ki se je udeležila IV. plenuma Glavnega odbora ESZDNJ v Beogradu. Člani te delegacije so bili: podpredsednik sindikatov Indije Mirajkar, zastopnica indijskih žen in zastopnik komunističnega lista »Peoples Age« v Bombava. Prišli so v spremstvu članov Glavn“ga odbora ESZDNJ in zastopnika KPS. V soboto zvečer so obiskali jamo. Ko je delegacija zvedela, da bo naslednji dan delovna konferenca naših sindikatov, je sklenila prisostvovati.
Na konferenci so sprejeli goste z velikim navdušenjem vseh prisotnih in na predlog delavskih zastopnikov je bil sprejet v častno predsedstvo mod drugimi tudi podpredsednik indijskih sindikatov tov. Mirajkar. V svojem pozdravnem govoru je pozdravi! vse delavske zastopnike v imenu milijonov indijskega ljudstva, ki se še vedno bori za svojo osvoboditev, in v imenu
+ * *
V	TVORNICI FALERSA OB ZAKLJUČKU TRIMESEČNEGA TEKMOVANJA
V	juniju norma 870|0( v decembru 1530|0
Tvornica Falersa v Trnovem pri Ilirski Bistrici je značilen primer za koristno izrabljanje odpadkov lesa, ki ostajajo po žagah in drugih lesnih industrijah. To je sedaj toliko bolj važno, ker so bili gozdovi za časa fašističnega režima in posebno še v drugi svetovni vojni prekomerno izkoriščani in ker rabimo radi vojnega opustošenja toliko več gradbenega materiala za obnovo. Zato je izredne važnosti postopati z lesom tako, da se ga čim več izkoristi in da je čim manj nepotrebnih odpadkov. V tvornici Falersa, ki je edinstvena v Slovenskim Primorju, iz lesenih ostankov pridobivajo lesno vlakno, iz katerega izdelujejo z dodatkom fenolne smole in parafini novo tvarino, oblikovano v štiri milimetre debele plošče, široke 1.75 m in dolge 5.20 m, ki služijo v najrazličnejše svrhe.
Tovarna je najmodernejše urejena in poteka ves proces zelo organizirano in se uporablja malo število delavcev. Lesni odpadki pridejo najprej v stroj, ki jih drobi v drobne lesije trake, katere v posebnih kotlih s pomočjo raznih kemičnih snovi in toplote izpirajo tako, da ostane samo še čisto lesno vlakno. V naslednjih mešalnih kotlih dodajajo fenolno smolo, nakar gre ta snov pod valjarje, kjer se istočasno prepa-ja s parafinom tako, da sc plast spremeni v dva centimetra debele plošče, ki pa še nimajo trdnosti. Te plošče pridejo nato v hidravlično stiskalnico, ki stiska pod silnim pritiskom 300 kg na kvadratni centimeter in se spremenijo v dokončni proizvod, katerega imenujemo lesonit.
Lesonitne plošče imajo naravno barvo lesnega vlakna in njih gladka površina dovoljuje, da se jih uporablja v različne svrhe. Plošče lahko barvamo, lakiramo, belimo z apnom, oblagamo s lurnirjem in jih lahkp uporabljamo v zvezi z najrazličnejšimi kovinastimi okraski, kar omogoča graditeljem hiš in mizarjem ustvarjanje najokusnejših oblik. Tvornica Falersa izdeluje štiri vrste plošč, ki se razlikujejo po smoli.
Uporaba je zelo obsežna, ker plošče služijo lahko za strope, pode, zunanje strehe hišic za letovanje, krove na ladjah, izložbe, za karoserijo avtomobilov in vozov, za vagone, letala, ladje, odre, dvorane itd. Uporabi se jih lahko namesto vezanih plošč in so tudi izvrstna snov za izolacijo. Z njihovo uporabo prihranimo lahko mnogo gradbenega materiala, kakor na primer cement, apno, les in kovine. Zaradi svoje izolacijske sposobnosti zaščitijo prostore pred mrazom in s tem pomagajo štediti dragoceno kurivo.
Tovarna Falersa je bila zgrajena za časa druge svetovne vojne in ob osvoboditvi ni bila še popolnoma dokončana, deloma pa še celo poškodovana radi sovražnikovih akcij. Ker je bila to prva tovarna te vrste na Balkanu, sploh ni bilo na razpolago niti izurjenih delavcev niti strokovnjakov, ki bi mogli spraviti tovarno v pogon. Iskalo se je celo strokovnjake v inozemstvu in ker ni bilo zato nobenega izgleda, da bi jih dobili, je ljudstvo pričelo že dvomiti, da bi se lahko sploh začelo v tovarni delati.
Toda dobra organizacija, požrtvovalnost delavstva in uprave, silna volja in polet, resničen tekmovalni duh je uspel, da je bila tvornica dokončana, da je pričela obratovati. Delavci, preddelavci in mojstri pa so obnovili tovarno s svojimi iznajdljivostmi in v medsebojnem tekmovanju, delo poenostavili in s tem izboljšali in pocenili proizvodnjo.
Ob pričetku obratovanja je v sekal-nici odpadlo 25 odstotkov lesa in ostalo neizkoriščeno. Delavci sami so izumili pripravo v obliki sita, s katero so zmanjšali odpadek na 5 odstotkov.
Na ta način so prihranili 2.3 m lesa na vsakih 8 ur delovnega časa, kar predstavlja vrednost 1200 lir. Pri tej priliki je bil delavec Primc proglašen za udarnika, mnogi pa pohvaljeni.
V oddelku mlinov so z racionaliziranjem dela prihranili 2 delavca na vsako 8 urno izmeno, kar predstavlja prihranek 560 lir.
i Pri oblikovalnem stroju je dal spet
drug delavec pobudo, da se zgradi cementna pregraja in še nekatere druge iz-premembe, tako da so odpadke zopet vključili v proizvodnjo, s čimer se je povečala proizvodnja ob isti uporabi surovin za 0.7 odstotkov, kar znaša 1800 lir prihranka na Sumi delovnik. Tvornica, ki je dobavila stroje, je zajamčila kapaciteto 1000 m2 metrov plošč v 8 urah, medtem ko se sedaj radi raznih izboljšav, ki so jih izvedli delavci sami, proizoaja 1527 m2 plošč.
Da bomo znali pravilno ceniti delovne uspehe delavstva ob pomoči nameščencev, tedaj moramo vedeti, da se je produkcija, ki je imela v mesecu juniju in juliju normo 87 odstotkov, povišala v tromesečnem tekmovanju za priključitev na 152 odstotkov. Če primerjamo te dve številki, tedaj lahko spoznamo, koliko truda, koliko delavske zavesti je bilo v naših delavcih, da so s svojo lastno iniciativnostjo in s požrtvovalnostjo obogatili našo domovino in tako dokazali, da je v vseh njih nepremagljiva želja delati tako, kakor delajo delavci ostalih jugoslovanskih narodov v veliki Titovi Jugoslaviji. Skupina šoferjev s pomočjo tovarniških mehanikov pa je iz starega ogrodja napravila nov 10 tonski tovorni avtomobil z izdatkom 700.000 lir. Novo izdelani tovorni avtomobil pa je vreden 3 milijone lir.
Z udarniškim delom, ki ga je delavstvo napravilo, je doprineslo obnovi nadaljnjih 53.000 lir s tem, da je dnevno proizvajalo 12 plošč, katerih čisti dobiček je šel v obnovitveni fond.
Disciplina se v tovarni veča in vlada med delavstvom pravi tekmovalni duh, sindikalna organizacija je izredno delavna, tako da se delacci udejstvujejo tudi na kulturno-prosvetnem polju.
Ob zaključku tromesečnega tekmovanja so vodstvo podjetja, delavci in šoferji lahko ponosno z dosedaj doseženimi uspehi in prav ti uspehi nam dajejo vse jamstvo, da se bo podjetje še v nadalje uspešno razvijalo.
indijskega delavskega razreda. Dejal je, da se počuti srečnega, da je spoznal svobodne jugoslovanske narode in da je prišel k nam zato, da prouči politično in ekonomsko borbo pri nas. Poudaril je, da so jugoslovanski narodi tekom borbe postaIi voditelji za svobodo borečih se narodov sveta. Prav tako je poudaril, da je prepričan, da bosta Trst in celotna Julijska krajina pripadla Jugoslaviji, kamor resnično spadata.
V svojem govoru je tudi dejal:
»Do svobode pridejo narodi le potom borbe, zato se indijski narod danes bori pod vodstvom indijske Komunistične partije.«
Pri teh besedah je dvorano zajel val navdušenega odobravanja in ploskali ja.
»Indijska buržoazija je izdala indijski narod, zato izgublja zaujvanje množic, ki si jih pridobiva Partija. Buržoazija je v Indiji peta kolona imperializma. Partija pa je s svojim delom dokazala, da se edino ona bori za dobro Indijcev.«
Ob zaključku je indijski delegat ponovno pozdravil delavske zastopnike, ljudstvo Julijske krajine in maršala Tita kot voditelja jugoslovanskih narodov.
Delavski zastopniki so govor svojega gosta spremljali z veliko pozornostjo in navdušenimi vzkliki. Nato se je indijska delegacija poslovila in nadaljevala pot proti Reki.
Konferenca pa je nadaljevala s svojim delom, ki se je izkazalo za plodovito in stvarno.
Tajnik tov. Jože Primožič je v svojem temeljitem referatu povzel vse ugotovitve, ki so jih nakazali v pozdravih gostje, med katerimi sta bila tudi tajnik PPNOO France Perovšek, zastopnik okrožnega komiteja KPJ.K Tine Remškar in ostali.
Iz vseh teh izvajanj so delavci jasno razbrali, da mora biti ta sindikalna konferenca temeljita predpriprava na delo, ki nas čaka v letu 1947, ko 1h> moralo naše delavstvo storiti vse, da očnva in v največji meri razvije vse svoje pridobitve iz časa narodnoosvobodilne borbe.
Seveda bo pri tem treba odpraviti mnogo napak, ki so se doslej dogajale, in ki danes škodujejo samo ljudstvu in državi. Delovna konferenca je v celoti pokazala, kako velike uspehe je možno doseči, če je delavstvu znana njegova naloga, če se razložijo delavcem problemi proizvodnje in če je odločujoč faktor v podjetju tesno sodelovanje mod upravo podjetja in sindikalnimi organizacijami.
Delavski zastopniki so po temeljih diskusiji sprejeli sledeče sklepe:
t. V celoti sprejeti in izvesti sklepe IV. plenuma ESZDNJ.
2.	Sindikalne podružnice so dolžne izvesti skupne obratne seje uprave in sindikatov v vseh jmdjetjih.
3.	Dolžnost jp, da se v vseh industrijskih podjetjih postavijo komisij6 za proučevanje in postavljanje delovnih norm po vzorcu podjetja žage »Rizzatto« v Ajdovščini in to do L ja' nuairja 1947.
4.	Kjer je delovna norma utrjena, preiti na akordno delo.
5.	Proglašanje udarnikov se izvrši soglasno s sindikalno 'podružnico m upravo podjetja.
6.	Uvesti v podjetjih večerne strokovne tečaje za delavce in vajence m tudi za predavatelje.
7.	Z vso vestnostjo se obvezujemo čuvati podjetja, kot to delajo delavci v Titovi Jugoslaviji.
Ob zaključku delovne konference so bile odposlane resolucije Ljudski skupščini FLRJ, maršalu Titu, LR6. KPS, Glavnemu odboru ESZDNJ. predsedstvu Slovanskega kongresa v Beogradu in drugim.
Resolucije pričajo, da delavstvo, kot steber v skupnosti primorskega ljudstva, jx>zna jasno svojo nalogo ,n bo svoje obveze do domovine in Tita vedno in povsod z vso pripravljenostjo izpolnilo in uresničilo, ker v6, čemil vsi najKiri in trud — namreč, da se tako oblikuje novo življenje in velika bodočnost.
Delavski zastopniki pa bodo prenesli to na svojo tovariše-delavce m oborožili armado delovnih udarnih pesti širom naše Primorske.
SV. LUCIJA OB SOCI OBNAVLJA
Približala se je zima in z njo zimski večeri, sneg, veter in mraz. Naša vas je bila porušena v teku narodno osvobodilne borbe, par dni pred dokončnim polomom okupatorja težko prizadeta vsled zračnega napada. Imeli smo žrtve in precej materialne škode.
Sedaj v tekmovanju »Za priključitev« pa smo pristopiti k delu. Popolnoma smo obnovili tri hiše in smo očistili vse ruševine ostalih porušenih hiš.
V sklop dela so pnitegnjeiie vse organizacije, predvsem se odlikuje mladina. Še so družine brez lastne strehe, v kolikor nam bo pa zima dopuščala bomo gradili iir obnavljali še naprej za dokončno obnovitev naše vasi in gradili
bomo še naprej, da se zboljšajo živ-Ijenski pogoji delovnega ljudstva.
Olga Vuga
NAJBOLJŠI ZADRUŽNIKI
Prepričani smo, da smo na pravi ti. Pri nas v Zatolminu imamo 72 hišnih številk, od teh je v nahavno-pr6” dajni zadrugi povezanih 68, v obnovitveni 34, v živinorejski 20 in v ostalin treh: čevljairski, krojaški in čebelars»1 pa 18 številk.
Po sorazmerju zadružnikov in številom prebivalstva je naša vas med Invimi organiziranimi zadružnimi vasmi-
Naš zadnji sklep je bil, da bodo nlJ" šj živinorejci oddajali mleko v centralni mlekarni v Tolminu, ki je začela delovati 2. decembra.
Rutar Jože
ŽENE 12 TEMELJIN DELAJO IN ŠTUDIRAJO
Kljub temu, da je naša mala vasica odmaknjena od glavne ceste, se izživlja ua političnem in gospodarskem polju.
Kakor vse ostale organizacije tako tudi naša organizacija SIAZZ sj na svojih sestankih zadaja konkretne naloge in jih sprovaja v življenje.
V tekmovanju za priključitev smo pomagale pri delu na polju družinam, ki nimajo sposobnih moči, predvsem pa družinam, katere so zgubile delovne moči v internaciji ali v narodno osvobodilni vojni.
Nabrale smo raznega živeža za mladinske delovne brigade, zbrale smo tudi volno, iz katere smo spletle nogavice, za prostovoljce dela na cesti Koritnica—Nemiški Rut.
Žene imamo redne študijske seseke, katerih se članice SIAZZ polnoštevilno udeležujejo. Na sestankih študiramo razne brošure o pridobitvah žena z narodno osvobodilno borilo. Udeležujemo se tudi študijskih sesta n kovkje skupno z drugimi organizacijami študiramo važne članke naših državnikov 10 nove odredbe.
Delamo, obnavljamo in gradimo, d® pospešimo priključitev k materi FLHJ-Z izkustvom v delu preteklih tekmovanj pa Ikjiiio znale prijeti za delo » bolj organizirano za uresničitev nacn^ za leto 1947 in ne samo, da ga uresničimo, ampak tudi prekoračimo.
Kogoj Slavic»
stran 5.
Zemljo kmetom!
AGRARNA REFORMA V SLOVENSKI ISTRI
Okrajni ljudski odbor za koprski okraj je na sooji redni skupščini, dne 1. decembra 1946, izdal sledeči
Odlok
Člen 1. Na področju okrajnega ljudskega odbora z koprski okraj:
a)	so ukinjeni vsi kolonski odnosi o smislu odredbe okrajnega izvršnega ljudskega odbora o Kopru z dne 4. septembra 1946;
b)	se razveljavijo vsi odnosi polovičarstva, zakupa in podobno, če je kmet obdelovalec oziroma njegovi zakoniti predniki na podlagi pogodbe, ki je ustvarjala tak odnos, dne 9. septembra obdeloval in bil imetnik dotičnega zemljišča za dobo nad S let.
Vsi drugi agrarni odnosi in pogodbe, ki so ustvarjali take odnose, ostanejo o veljavi in bodo urejeni po predpisih zasebnega prava.
Člen 2. Zemljišča, glede katerih se o smislu čl. 1. ukinjajo oziroma razveljavijo agrarni odnosi, se odvzamejo dosedanjim lastnikom brez odškodnine skupaj z vsemi poslopji in vsem živim in mrtvim intentar jem in po pravilu preidejo o last dosedanjih kmetov-obdelovalcev.
Krajevne agrarne komisije bodo na podlagi prejšnjega odstavka dodelile o last dosedanjim kmetom-obdelovalcem premičnine in nepremičnine, živi in mrtvi inventar, upoštevajoč njih stvarne potrebe, krajevne razmere in delovno silo, ki jo imajo na razpolago, medtem ko bo okrajna komisija odločala glede presežkov.
Po pravilu se dodelijo gozdovi, travniki in pašniki krajevnim ljudskim odborom o skupno uživanje (uporabo).
Traktorji, kmetijski stroji in orodja večjega obsega se dodelijo v last okrajni in pokrajinski kmetijski postaji.
Člen J. Kot dosedanji kmetje-obdelovalci se smatrajo tudi kmetje, ki so o teku oborožene borbe proti fašizmu zapustili zemljišča, da bi se aktivno udeležili te borbe, in tako tudi kmetje, ki so bili s silo odvedeni ali odgnani z zemljišča.
Člen 4. Pod pogoji členov 1, 2 in 1 tega odloka se dodeli dosedanjim kolonom, polovičarjem in zakupnikom tudi imetje, zaplenjeno po odloku Poverjeništva PNOO z dne 18. septembra 1946 0. 1. 171131.
Člen 5. Vse prisilne odsvojitve, izvršene na področju okrajnega ljudskega odbora za okraj Koper od 1. januarja 1919 dalje, s katerimi je bilo prodano po nesorazmerni ceni imetje slovanskega prebivalstva, o namen njegove gospodarske oslabitve in uničenja, da bi na ta način zatrli njegov narodni odpor, kakor tudi vsi nadaljni prenosi lastnine tega imetja, se razveljavijo in po pravilu se to imetje dodeli v last prejšnjim lastnikom brez odškodnine kupcu tega imetja pri prisiljeni odsvojitvi.
Osebe, ki so potem pridobile lastninsko pravico na imetju domak-njenem na prisilni odsvojitvi v smislu prejšnjega odstavka, imajo regresno pravico proti svojim prednikom. Regresna pravica se uveljavlja v spornem postopku.
Prvi in drugi odstavek tega člena se uporablja tudi za primere prisilne odsvojitve po nesorazmernih cenah, imetij italijanskih antifašistov.
Člen 6. Kot kolonske pogodbe ni smatrati polovičarskih, zakupnih in podobnih pogodb, če so pod takimi pogoji dali zemljo o polovičarstvo, zakup ali podobno mali zemljiški posestniki (do največ 8 ha) zaradi trenutnega pomanjkanja delovne sile in je pod takimi pogoji oddano zemljišče edini vir za njihovo vzdrževanje ter niso sklenjene za dobo nad 8 let.
Člen 7. Okrajna agrarna komisija izreče odločbe o razveljavitvi prisilnih odsvojitev omenjenih o členu 5 tega odloka. Okrajna agrarna komisija ravno tako dodeli imetja o last bivšim lastnikom, toda tem bivšim lastnikom se more dodeliti največ 8 do liha zemlje, v čimer morajo biti zajeti v razmerju orna zemlja, gozdi, travniki in ostala zemljišča.
Okrajna agrarna komisijo odloči s posebnim ukrepom o dodelitvi presežka.
Člen 8. Dodeljene nepremičnine o smislu čl. 2 in 4 in drugega odstavka čl. 7 tega odloka se ne bodo mogle prodati, deliti, dati v zakup, ne o celoti niti delno, za dobo 20 let.	,
Ta prepoved se bo zaznamovala o zemljiških knjigah pri vknjižbi zemljišč in zgradb na ime osebe, kateri so bile dodeljene.
Vnos dodeljene zemlje v kmečko zadrugo je izvzet od prepovedi prvega odstavka tega člena.	......
Člen 9. Okrajna agrarna komisija, sestavljena nz 7 elanov, ki jiti imenuje izvršni okrajni ljudski odbor za Koper, skrbi za pravilno izvršitev tega odloka in bo o sporazumu z okrajnim oddelkom za kmetijstvo izdala osa potrebna navodila in tolmačenja. Ravno tako izda odredbe za delovanje in ustanovitev krajevnih agrarnih komisij.
Člen 10. Zemlje po odločbah lega odloka ne morejo dobiti tisti koloni, ki so bili fašisti in se oznamenovali s takim delom ali so delovali kot zaupniki svojih gospodarjev proti ostalim kolonom.
Člen 11. Ta odlok stopi o veljavo takoj.
Smrt fašizmu! — Svobodo narodu!
Koper, dne 1. decembra 1946.
Istrsko ljudstvo in vsa bodoča poko-lenja se bodo dobro spominjala pomembnega zasedanja okrajne skupščine v Kopru dne 1. decembra 1946.
Sredi bivšega fašističnega gnezda na Titovem trgu v krasni dvorani »Loggia« je kmečki in delavski borbeni duh izbrisal zadnje sledove in ostanke fevdalizma v Slovenski Istri. Tega dne se vesele Slovenci in Italijani, katerim je sedaj zajamčena res prava svoboda in gospodarska neodvisnost.
V nedeljo, 1. decembra zjutraj so se zbrali delegati okrajne skupščine na redno zborovanje. Okrajno skupščino je pozdravil tov. Perovšek, ki je želel obilo uspešnega dela. Burno je bil pozdravljen predstavnik JA, ki je poudaril važnost italijansko-slo venskega bratstva v teh krajih in pripravljenost ljudske vojske, da brani vedno interese svojega ljudstva.
Okrajna skupščina je sprejela več važnih sklepov, odredili so obvezno oddajo oljnih tropin. Tako se bo s temi ostanki povečala produkcija mila. Zahtevali so poostritev borbe proti špekulantom. Zato je bil že med zasedanjem izdelan in potrjen odlok o strogem kaznovanju špekulantov z velikimi globami in odvzemom imetja.
Glavna točka dnevnega reda pa je bila razjprava o odpravi kolonata. Ko so prečitali v slovenskem in italijanskem jeziku predlog odloka, so se vsi člani dvignili in ga z burnim ploskanjem in vzkliki sprejeli. Slišal si pomešane vzklike v slovenščini in italijanščini. Novi Jugoslaviji, maršalu Titu, ljudski oblasti so vzklikali slovenski kmetje kot italijanski delavci. Žareči so bili obrazi onih delegatov, katerih se odredba direktno tiče. Bil je že mrak, na trgu nasproti dvorane je žarela ogromna peterokraka zvezda, kjer so se pred nekaj leti sestajali zatiralci našega kmeta, prav tu je bila izbrisana zadnja krivica, ostanek pretekle dobe. Odredbo so odobrili odposlanci ljudstva, Slovenci in Italijani. Da bi pozdravili novo dobo, so vstali in slavnostno zapeli Internacionalo in Hej Slovani. »Živel Lenin!« je odmevalo po dvorani. »Eviva Tito!« so vzklikali italijanski delavci. Z burnim ploskanjem in odobravanjem je bil podčrtan člen, ki govori,' da se morajo vrniti posestva Slovencem in Hrvatom ter italijanskim protifašistom, ki so bila nasilno prodana.
Skupščina je poslala protestno resolucijo štirim zunanjim ministrom. Borbene pozdrave maršalu Titu. Istrsko ljudstvo, ki je po stoletjih doseglo svoje pravice pod ljudsko oblastjo, je še bolj odločeno, da se priključi ta zemlja Jugoslaviji, ker tam vidi jamstvo jza svoj napredek. Če pa bi tudi bilo oatrgano, se bo še nadalje borilo za svoje cilje in ne bo spustilo iz rok doseženih uspehov. Tega se mora vsak zavedati, to je izražala vidno ljudska skupščina v Kopru. Enotnosti ljudstva ne bo mogel ni-kdo razbiti. Zemlje kmetu ne bo mogel nihče odvzeti. Tako so bile v nedeljo odpravljene zadnje verige gospodarskega zatiranja v coni B. Kjer je ljudska oblast, ni več kolonov in izkoriščevalcev kmečkih žuljev. To so uspehi ljudske oblasti. Agrarna reforma v Slovenski Istri je tem večjega pomena, ker gospodarska odvisnost je bila obenem najhujše narodnostno zatiranje in oviranje kulturnega razvoja Istre, Istra ne bo več »lužna«, dvignila se bo gospodarsko in kulturno na ono stopnjo, ki ji pripada.
Mladina Slovenskega Primorja pred zaključkom tekmovanja za priključitev
k Jugoslaviji
Delo v vrednosti 41 milijonov lir dajemo Titu in domovini
Da si bomo na jasnem
Med tem, ko se mi na Primorskem še krčevito borimo z osnovnimi težkočami, delavstvo in delovno ljudstvo v ostalih Predelih Jugoslavije piše svojo pravico. Mi sicer še ne dihamo s polnimi jugoslovanskimi pljuči; tem manj, ko del naše Primorske zemlje ni izpostavljen samo Najbolj brezobzirnemu izkoriščanj^ špekulaciji z delovno silo, ampak celo brezsrčnemu ropanju podjetij, strojev, ki. so i>b ustvarili naše delovni ljudje v coni A. Vendar mora dobiti razvoj v Jugoslaviji., ko piše ljudstvo zakon o nacionalizaciji Privatnih gospodarskih podjetij, tudi _ pri »as odmeva, ker s tem piše pravico ljudstvu, ki je bila izrečena že takrat, ka-kor pravi tovariš maršal Tito, ko je počila prva partizanska puška.
Mi v vzhodnoprimorskem okrožju nestrpno pričakujemo priključitve k naši domovini Titovi Jugoslaviji, ker je to naša pravica in ker predstavlja nenaravna, krivična odtrganost tega kosa zemlje od celpte samo otežkočevanje silne delavnosti in ustvarjalnosti naših ljudL pri nas imamo ljudsko oblast, oblast, ki v svojem bistvu ni v ničemer različna °d one v Jugoslaviji, pri nas se trudimo, da bi bili tudi v delu in uspehih enaki oratom v Jugoslaviji, in ob tem, ko je napisan zakon o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij, moramo tudi mi, kakor je že ugotovila sindikalna konfe-renca v Postojni, napraviti vse, da bomo očuvali našemu ljudstvu in naši domovini vsa proizvajalna sredstva, vso industrijo in onemogočili vsak poskus^ ro-®anja, zaviranja proizvodnje, ki bi ga brezvestni špekulantski izkoriščevalci poizkusili napraviti pri nas po vzorcu spekulant«v v coni A.
. Preveč so našemu delovnemu ljudstvu lasne slike imperialističnega izžemanja iz Preteklosti, da bi moglo mlačno gledati, da bi mogel le eden stati ob streni, ko se ščitijo njegovi osnovni interesi. Prej bila vsa proizvajalna sredstva v naši . rzavi last kapitalistov, domačega in tu-|**a Porekla Njim ni šlo za napredek ezele. ampak za čim večje dobičke. Jugoslavija je bila takrat dejansko oolko-k'*!1’3. "ekaterih imperialističnih držav, a*erih karteli in trust! so vodili in
čim večjih dobičkov. Ker je bilo pri nas vzgojeno delavstvo v zaostalem duhu, je bilo izkoriščanje slednjega najbolj podlo. To je omogočilo, da se je izplačalo pri nas uporabljati tudi stroje, ki drugje niso bili več rentabilni, to pa se zopet pravi, da je torej tudi naša industrija, v kolikor sploh obstoja, zaostala. Tak kričeč primer zaostalosti je pri nas pred vsem idrijski rudnik, katerega so ital>anski imperialisti najbolj nenačrtno izkoriščali, s starimi, skoraj neuporabnimi proizvajalnimi sredstvi, ki so zato zahtevala silne napore izkoriščanega delavstva. ^
Samo z najbolj brezčutnim izkoriščanjem je bilo mogoče, da so nekatera podjetja v enem samem letu napravila štirikrat več dobička, kot je bil njihov osnovni kapital. Popolno gospodarstvo nad našimi surovinami so si zajamčili razni kapitalisti s tem, da so ležišča naše rude pokupili, ne da bi jih črpali, ampak zato, da so lahko k nam prodajali surovine po čim višjih cenah. Prav tako pri nas niso postavljali tovarn za predelavo rude, ampak so jo odvažali^ v tujino, od tam pa so nam prodajali končne izdelke za visoke cene.
Prav tako kot je bil izkoriščan naš delavec, prav tako je bil izkoriščaj naš kmet in zato so morali naši ljudje iskati kruha v tujini.
Prav zato, ker imamo tako jasno pred očmi vso najbolj gnusno izkoriščevalsko igro kapitalističnega sveta in ker imamo priliko nadaljevanje takega izkoriščanja spremljati v dogodkih v coni A, prav zato vemo, kakšnega velikega in življenjskega pomena je bila. za nas narodno osvobodilna borba, ki nas je rešila brezobzirnih izkoriščevalcev in kakšnega velikega pomena je danes delo ljudske oblasti v Jugoslaviji, ki . briše vsako možnost, da bi se še kdaj koli v našo družbo mogel preriniti kot ^.oblikovalec življenja brezdušni izkoriščeva-
'cc- . -
Jugoslavija stopa na pot industrializacije in elektrifikacije in s tem odprav-
To pa so velike naloge, ki jih moramo rešiti načrtno. Treba je pravilno izkoriščati vse gospodarske sile v domovini. V ustavi je zato rečeno, da bo država usmerjala naše gospodarstvo s pomočjo načrta, da zaščiti življenjske interese ljudstva, pri tem pa da se bo prvenstveno naslanjala na državni sektor, na splošno ljudsko imovino. Kajti le tu ima država vse možnosti za popolno izvajanje nalog načrtnega gospodarstva. Treba se je tudi zavedati,^ da nam bodo za izvajanje našega načrta potrebna ogromna denarna sredstva in da se bo zbirala prav pretežna večina teh sredstev v državnih podjetjih. Prej so šli dobički podjetij v žepe privatnih kapitalistov in preko njih mnogokrat v tujino, sedaj pa bodo ostali doma, šli bodo nazaj v proizvodnjo, da bomo prej izvršili naše velike naloge in tako dosegli blagostanje. Delovno ljudstvo se ob teh ugotovitvah dobro zaveda, da je eden izmed temeljnih doprinosov v borbi za blagostanje delovnega ljudstva tudi nacionalizacija privatnih podjetij,. toda v zvezi s tem zakonom so postavljene pred delavski razred in njegove sindikalne organizacije še bolj neposredne na loge. Delavstvo bo moralo nuditi vso pomoč upravam teh podjetij. Prav tako bo moralo budno čuvati, da se pri prevzemu ne bo izgubila niti najmanjša stvar. Ta podjetja so odslej občeljudska lastnina, to se pravi, so lastnina delavcev in treba je paziti nanje kot na lastno hišo. V teh podjetjih so žulji tijočev in tisočev delavcev in kdor bi to imovino uničeval, bi uničeval delo krvavih žuljev, katerih sadovi so končno postali ljudska last, naš državni sektor.
» Vse to jasno govori, da tudi pred nas kjer dejansko še nismo priključeni k naši Jugoslaviji, stopajo naloge in sicer, da mora delavstvo z vsemi svojimi s*‘
Brigada »Ivana Turšiča - I stoka« gradi cesto Ajševica—Grgar, ki bo vezala Vipavsko dolino s težko pristopno planoto
Ko se je zaključilo drugo tekmovanje, Titovo tekmovanje, je pristopila vsa mladina Slovenskega Primorja takoj k novemu načrtu za tretje tekmovanje, ki je bilo izvajano pod geslom »za priključitev k Jugoslaviji«. To geslo je bilo vodnik skozi vse tekmovanje in nenehna vzpodbuda za resnično dobrimi uspehi, ki naj bi jih rodilo tekmovanje, s katerim je hotela tudi in še prav posebno mladina podčrtati svojo zahtevo za čimprejšnjo vključitev v našo mlado socialistično Jugoslavijo. Tudi naj nas ne bi do-tekla priključitev v stanju popolne omrtvelosti, temveč so nam ravno dosedanja tekmovanja pripomogla do tega, da bi čimbolj dosegli ono stopnjo, ki so jo danes že dosegli na vseh poljih v Jugoslaviji.
Prvi, ki so največ pripomogli k uspehom tekmovanja »za priključitev k Jugoslaviji«, so brez dvoma oni mladinci in mladinke, ki so se najprej odzvali klicu porušene domovine, ki je pozivala svojo mladino na obnovitev in izgradnjo. Samo v zadnjem tekmovanju je bilo na delu proge med Brčkom in Banoviči okoli 550 mladincev in mladink, ki so bili razdeljeni v dveh brigadah in sicer v V. Soški brigadi in v IV. brigadi Rudija Mah-niča-Brkinca. Da je bilo delo te mladine res uspešno, pokazuje že to, da je bila V. Soška brigada nagrajena z nazivom »udarne« brigade. V te brigade se je odzvalo poleg dijaške mladine največ delavske in kmečke mladine. Saj je prav delavska mladina tista, ki daje vsem ostalim vzgled, kako se dela za resnično blagostanje. Danes imamo v vseh tovarnah, podjetjih in obratih med delavstvom največ ravno mladine, ki s svojim vztrajnim delom dosega vidne uspehe in vzpodbuja k posnemanju tudi ostale. Vzrok temu pa je predvsem ta, da je delavska mladina organizirana v sindikatih, kjer dobiva za svoje delo smernice in navodila, da se sestaja k študijskim krožkom, kjer se ji nudi vsa strokovna izobrazba, ki je pri vsakem delu nujno potrebna. Zato koraka danes ravno delavska mladina kot avantgarda vse ostale mladine Julijske krajine. Kakor je danes vodnica fizičnega dela delavska mladina, tako mora biti vodnica duševnega dela dijaška mladina, pred katero se postavlja važna naloga. Ne le, da se z obiskovanjem šole sama izobražuje, temveč mora kot taka posredovati svoje znanje tudi ostali mladini, ki ji obremenjenost z drugim delom ne dopušča, da bi se v toliki meri sama izobraževala. Dijaki bi z raznimi poučnimi predavanji v tej ali oni obliki po vaseh in tovarnah lahko v tem pogledu mnogo doprinesli. Veliko samoiniciativnost je pokazala mladina postojnske gimnazije. Ob priliki mednarodnega praznika mladine je devet mladincev odšlo v vasi, kjer so na proslavah spregovorili o pomenu tega dne.
Fizkultura, ki predstavlja eno najosnovnejših nalog za aktiviziranje mladine, se	je	gojila	med	mladino
vztrajno, vendar pa bolj po centrih, kjer so bili na razpolago vodniki. Vasi so bile v tem oziru prepuščene bolj samim sebi, čeprav je ravno med kmečko mladino največje zanimanje zanjo. Vendar pe ne smemo prezreti razveseljivega dejstva, da se je za tekmovanje	za	fizkulturno	značko
ZREN prijavilo mnogo mladine. Srednješolska mladina se je skoraj v celpti odzvala temu tekmovanju. Tudi v delavnicah in tovarnah, med delavsko mladino ter	po	vaseh	med	kmečko
mladino je za to tekmovanje mnogo zanimanja. Ob dejstvu, da vsa ta mladina pred dobrim letom dni niti vedela ni o fizkulfuri in njenem velikem vzgojnem pomenu, so številke, ki pričajo o veliki udeležbi udejstvovanja v fizkulturi,	danes še	prav	posebno
razveseljive.
Šim nalogam, ker domovina zahteva danes ljudi, ki ji bodo s svojim znanjem čim bolj koristili. To bo pa možno le na ta način, da bodo vsi od prvega do zadnjega doumeli potrebo do samoizobraževanja sebe in nato vseh najširših množic.
V julijski krajini je formirala mladina v tem tekmovanju tri delovne brigade za gradnjo cest. V Baški grapi, to je v tolminskem okraju gradi .68 mladincev in mladink kot brigada Simona Kosa novo cesto. Dve pa gradita prepotrebno cesto iz Ajševice v Grgar. V Ajševici so na delu brigadirji iz Vipavskega okraja. Pravijo, da mora brigada Ivana Turšiča-Izloka, prekositi brigado, ki gradi v Grgar-skem okraju. Do sedaj jo bil Grgar res odtrgan od Vipavske doline, zato so vsi gospodarji z veseljem pozdravili pomoč požrtvovalne mladine, ki je po nagli odločitvi pristopila k delu. Koliko so že včasih o tem govorili, pa je ostalo le pri besedah! Mladina pa danes raje zaviha rokave in dela.
Po ocenitvi vseh udarniških ur primorske mladine, znaša vrednost njenega dela okrog 41,000.000 lir. S tako lepim doprinosom k skupnemu gospodarstvu je razbila mladina vse črnoglede predsodke zagovornikov privatnih podjetnikov, ki so besedičili, da neuka mladina pač dosti ne zmore. Da, mladina je dokazala, da so vse zmore, samo, če se hoče, da za usposobljenost ni treba dolgoletnega študija po starih formalnih načrtih. Usposobila se je mimogrede in pokazala, da je za izboljšanje kvalitete potrebna le poštenost. Od sebičnih koristolovcev pač ni pričakovati kvalitetnih uspehov. Mladina je ukaželjna in je pripravljena žrtvovati za lastno usposobljenost ves prosti čas, vendar po praktičnem, stvarnem učnem načrtu, ki zagotavlja uspehe, ki so našemu gospodarstvu nujno potrebni.
Ob zaključku tekmovanja bodo vsi, ki so se v tem tekmovanju najbolj izkazali, prejeli kot znak priznanja prehodno zastavico. Ta zastavica, ki bo podeljena najboljši mladini v tovarni, na vasi, v šoli in tudi najboljšemu pionirskemu odredu, bo najvišje priznanje delovnih množic Julijske krajine svojim prvim ustvarjalcem in graditeljem boljšega življenja — mladim udarnikom.
lami zaščititi vsa proizvajalna sredstva, Najmlajši med nami, pionirji, so ker mora v njih videti sadove svojih | ravno tako kot starejši, razumeli svojo
žuljev, svojih naporov in ker se mora dobro zavedati in čutiti, da nam priključitev k Jugoslaviji ne bo prinesla samo nekega formalnega akta, ampak nam bo izročila tudi to, kar je naše. Ma-niiestativno navdušenje, ki ga je primor-
Ija možnosti, da bi morali biti odvisni sko ljudstvo pokazalo ob priliki spre-od katere koli tuje imperialistične drža- jetja zakona o nacionalizaciji v Jugoslave. Samo v tem je jamstvo, da se bomo viji, se mora v celoti preliti v budno narodi Jugoslavije za zmeraj znebili iz- čuvanje proizvajalnih sredstev, ker bo
''smerjalf ySe“ naše gospodarstvo. Naša I koriščanjar samo’v tem je tudi jamstvo ( onemogočilo, da bi kdo koli škodoval de*ela um je služila samo za izžemanje!za naše blagostanje.	‘našim pod,et)em.
veliko vlogo, ki jo danes igrajo. Tudi oni niso ostali le pri tem, da so organizirani v svoji pionirski organizaciji, temveč so vestno izpolnjevali vse naloge, ki so se postavljale pred nje. Poleg mnogih akcij, ki so jih izvedli popolnoma samostojno, so se najbolj posvetili učenju, sledeč Titovemu pozivu, ki je rekel, da je prva in največja dolžnost pionirjev, da se pridno učijo, ker le z znanjem, ki si ga bodo oridobili v šoli. bodo kos vsem poznej-

Za brigado je treba skrbeti
Z novim letom bo Primorska skupno z ostalo Titovo Jugoslavijo stopila v novo razdobje tekmovanja. Pristopila bo k petletnemu načrtu elektrifikacije in industrializacije države. Sprejet bo gospodarski načrt za eno leto, s katerim naj bi se še posebno mladina dobro seznanila, ker se pred njo ]x>stavljajo najvažnejše naloge pri nadaljnji obnovi in izgradnji domovine. Za izvedbo tega načrta bo naj-večja potreba po višjem in strokovnem kadru, zato naj ne bo med nami niti enega mladinca, ki se ne bi vključil v ta načrt in v svojem območju pripomogel do njegovega uresničenja. To in samo to bo privedlo jugoslovanske narode naprej v tisto lepo življenje, ki se odpira pred nami, v življenje samih delavcev za skupne koristi človeštva.
I FIZKULTURA j
DELOVNI PROGRAM FIZKULTURNE ORGANIZACIJE IN PROGRAM PRIREDITEV V LETU 1947
DELO BRIGADE »IVANA TURSlČA-IZTOKA«
Na okrožni fizkulturni skupščini dne 7. decembra je bil sprejet tale delovni program in program prireditev v letu 1947:
1.	Organizacijska utrditev fizkultur-nih društev in organiziranje vseh fiz-kulturnikov, ki so nastopali v Trstu, Ljubljani in Ajdovščini v fizkulturna društva in aktive.
2.	Ustanovitev fizkulturnega aktiva v vsaki vasi in v večjih tovarnah ter v šolah.
5. Množično vključevanje vseh fiz-kulturnikov v tekmovanje za /REN na terenu.
4.	Izvedba fizkulturnega tedna po celem okrožju, kjer si bo vsako društvo in vsak aktiv na vasi nabavil v tem času svoje fizkulturno orodje, priredil predavanja o fizkulturi in o ZREN-u ter priredil fizkulturne izlete.
5.	Program prireditev:
Smučanje:
26. XII. 1946 do 2. I. 1947 srednješolski tečaj — Črni vrh.
3.	I. 1947 do 12. 1. 1947 mladinski tečaj — Čepovan.
15.	I. 1947 do 26. I.'1947 sindikalni tečaj — Vojsko.
12. I. 1947 tekme v teku poedincev in patrolne tekme — Črni vrh
26. I. 1947 tekme v smuku in slalomu — Vojsko.
1.	II. 1947 slovensko prvenstvo v teku (Smučarski dan) — Vojsko.
2.	II. 1947 skakalne tekme in prvenstvo pionirjev v teku — Cerkno.
Igre:
6.	IV. 1947 začetek okrožnega nogometnega prvenstva.
20. IV. 1947 začetek mladinskega nogometnega prvenstva.
16.	III. 1947 do 19. 111. 1947 tečaj za nogometne sodnike v Ajdovščini
15. VI. 1947 okrožno prvenstvo v odbojki v Ajdovščini.
Splošna vadba:
3.	do 10. 111. 1947 tečaj za splošno vadbo v Ajdovščini.
2.	VI. do 8. VI. 1947 tečaj za splošno vadbo v Idriji.
22. VI. 1947 tekme v orodni telovadbi za mladince in člane v Idriji.
1.	V. 1947 fizkulturni zlet v Trstu.
29. VI. 1947 fizkulturni zlet v Ajdovščini.
Lahka atletika:
6.	IV. 1947 spomladanski tek čez drn in strn.
4.	in 5. V. 1947 štafeta iz Ajdovščine v Ljubljano.
25. V. 194" začetek Titove štafete.
I. VI. 1947 lahkoatletski miting v Ajdovščini.
21. IX. 1947 lahkoatletsko prvenstvo v Ajdovščini.
19. X. 1947 jesenski tek čez drn in strn.
8.	VI, 1947 srednješolski, ljudski peteroboj.
6. VI. 1947 ljudski peteroboj na vasi.
Motoristika:
24. Vili. 1947 Krožne medfederalne dirke v Ajdovščini.
Fizkulturni teden:
od 1. do 7. januarja 1947.
Poleg vseh teh množičnih prireditev se vzporedno vrši tekmovanje za /REN, kot ga bodo objavljale okrajne tekmovalne komisije, po svojem koledarju.
Vsa fizkulturna društva in aktive opozarjamo na sprejet delovni program in koledar prireditev v letu 1947 in naj zato vsi svoje interno delo ter prireditve prilagode temu načrtu, ter v okviru tega načrta usmerjajo svoje fizkulturne delovne programe.
Okrožni fizkulturni odbor Vzhodno Primorsko.
Iztokovi brigadirji obdelujejo kamen, da bo cestišče bolj utrjeno
OKROŽNI SMUČARSKI KOLEDAR
Nadaljevanje programa za mesec januar:
1.	Nadaljevati aktivnost iz preteklega meseca.
2.	Organizirati tekme za /REN in druga lokalna tekmovanja. Organizirati okrožna tekmovanja in se pripravljati za prvenstvo republike.
2. Pobrigati se za ureditev prog tekmovanja za /REN in za gradnjo ter ureditev manjših skakalnic.
4.	Organizirati čim večje število tečajev in posebno pripraviti čim večje število organizatorjev in učiteljev.
5.	Oditi v kraje, kjer je dovolj snega, ter pri tamošnjih prebivalcih pokazati način smučanja n vidu krajših nedeljskih tečajev. Po možnosti organizirati potuječe tečaje.
( Za mesec februar:
1.	Nadaljevati aktivnost iz preteklega meseca.	.
2.	V začetku meseca organizirati smučarski dan s sledečim programom:
a)	defile smučarjev skozi mesto (vas).
b)	Prihod na mesto, kjer bodo tekmovanja, in organizirati tekme.
c)	Zvečer prirediti akademijo s pretežno smučarskim programom.
3.	Poslati reprezentanco okrožja na prvenstvo republike.
4.	Izvesti organizacijo tekem za pionirje in šolsko mladino.
5.	Organizirati večje izlete ali tekmovanja po progah in poteh, kjer so hodili partizanski odredi.
Za mesec marec:
t. Nadaljevati aktivnost iz preteklega meseca.
2.	Organizirati visokogorske izlete in ture.
3.	Organizirati izlet v Planico ob priliki tekmovanja za državno prvenstvo v smučarskih skokih.
4.	Organizirati instruktivni posvet društvenih in okrožnih smučarskih voditeljev ter sestaviti bilanco preteklega dela uspehov in neuspehov.
Vse fizkulturne organizacije se morajo seznaniti s tem načrtom, enako organizacija ZAMJK in Enotnih sindikatov, ter skupno pristopiti k izvedbi tega načrta in zaprositi pomoč in sodelovanje pri izvedbi zimskega programa.
II.	mladinska delovna brigada Vipavske je bila formirana dne 28. novembra in je prve dni štela 85 mladincev, pozneje pa 130 mladincev. Razdeljena je v tri čete, vsaka četa šteje okrog 40 mladincev.
V času od 28. novembra do 15. decembra je delovna brigada naredila sledeče delo:
1. popolnoma dokončanega cestnega tlaka 647 m5;
2. popolnoma dokončane ceste z gramozom 495 m2;
3.	izkopanega materiala 83 m3;
4.	napravljenega kamenju 198 m3;
5.	stolčenega materiala za gramoz 470 m3:
6.	narejenega cestnega zidu 63 m2;
7.	očiščenih jarkov 580 m;
8.	izvrtanih in izstreljenih lukenj za mine 388.
Skupno je bilo narejenih 10.210 delovnih ur v vrednosti 336.930 lir.
Poleg tega se mladina v delovni brigadi tudi pridno uči. Vsak dan imajo po tri ideološko-vzgojne ure.
Vsak dan imajo politično uro, kjer se seznanjajo s političnimi vprašanji v svetu in doma potom dnevnega časopisja.
Tudi na kulturno-prosvetno delo ne pozabljajo. Imajo redne pevske vaje, učijo se za kulturni nastop.
Vsak dan imajo pol ure posvečene fizkulturi. kjer se vzgajajo v disciplini, ker hočejo imeti zdrava telesa, da bodo lahko domovini čim več koristili.
V utrditvi delovnih norm najdemo ključ, ki odpirfi boljše življenjske pogoje
SMUČARSKI TEČAJI
Okrožni fizkulturni odbor za Vzhodno Primorsko bo meseca decembra in januarja 1947 organiziral tri smučarske tečaje in sicer za srednješolsko mladino, za mladinsko organizacijo in za sindikalne podružnice. Tečaji bodo razporejeni tako, kot je že objavljeno v programu prireditev, kar prinašamo v današnji številki Primorske borbe.
Vsak tečaj bo stal za poedinca in sicer za srednješolce 900 lir, za mladince v drugem tečaju 1300 lir, za sindikate, v tretjem tečaju 1800 lir za celotno oskrbo v tečaju. Poleg teh pa bodo sprejeti v vsak tečaj tudi tisti, ki bi teh stroškov ne premogli,in sicer bo sprejetih v vsak tečaj 30 tečajnikov brezplačno, ki jih bodo določile srednje šole, mladinska organizacija in sindikalne podružnice. Prijave za vsak tečaj posebej sprejemajo najmanj deset dni pred pričetkom tečaja za prvi tečaj: Poverjeništvo, odsek za fizkulturo: za drugi tečaj okrožni odbor ZAMJK, za tretji tečaj Inicijjitivni odbor ESZDN v Ajdovščini.
Tečaje bodo vodili smučarski učitelji, udeleženci tečajev pa morajo imeti s seboj smuči in opremo ter dve odeji. Za tečaje so sledeča zborna mesta: za prvi tečaj Črni vrh — KN()0, za drugi tečaj Čepovan — KNQO, za tretji tečaj Idrija — Okrajni NOG.
Tečajniki, ki bi ne razpolagali s svojimi smučmi, naj si jih izposodijo pri okr. tekmovalnih komisijah ZREN-a in jih borio po končanem tečaju vrnili vodstvu tečaja.
Teh tečajev pa se lahko udeleži proti plačilu oskrbovalnine tudi vsak drug, ki sicor ni organiziran v enem ali drugem kolektivu, prijavo pa mora poslati na Okrožni fizkulturni odbor za Vzhodno Primorsko — Ajdovščina.
OKROŽNA
FIZKULTURNA SKUPŠČINA
V soboto ob 14. uri se je vršila v Ajdovščini skupščina okrožnega fiz-kulturnega odbora za Vzhodno Primorsko. Poleg delegatov fizkulturnih društev so bile zastopane organizacije AF2, sindikati. Okrožni SfAU. zastopnik Poverj. PNOO, JA in ZAMJK.
Tovariš Gruden je v odsotnosti predsedniku najprej pozdravil predstavnike množičnih organizacij in še
posebno predstavnika JA in ostale delegate ter po ugotovitvi števila zasto-panih delegatov predlagal dnevni red skupščine.
tz izčrpnih poročil, ki sta jih podala tovariš Škerl kot organizacijski sekretar in tov. Gruden kot strok, referent, je bilo razvidno, da so se v preteklem letu pokazale tu in tam velike napake, ker še ni prave povezanosti z množičnimi organizacijami posebno z mladino in sindikati, l izkulturi je potrebna moralna in materialna pomoč.
To pomoč pa morajo obvezno dajati ravno množične organizacije S1AU, sindikatov in AFŽ in naša mladina.
Iz poročil je bilo dalje razvidno, da so bili v tem kratkem času doseženi tudi lepi uspehi bodisi v lahkoatletiki, motorisliki, raznih množičnih fizkulturnih zletih in telovadbi.
Po končanih poročilih odbora se je razvila živahna diskusija, kjer sta posebno delegat fizkulturnega okrajnega odbora iz Kopra in predstavnik JA tovariš Brezovec podala mnogo zdravih predlogov. Pokazalo se je, da bo treba še veliko dola za vzgojo fizkul-turnika novega kova.
Predstavnik Poverjeništva PNOO tov. Roman Albreht je prikazal nekaj žalostnih primerov, ki se še dogajajo v posameznih okrajih, in da je treba take primere v bodoče absolutno odstraniti. Fizkulturno življenje na Primorskem se lahko še uspešnejše razvija, treba pa bo v naše sekcije vnesti več političnega dela, da bo sleherni fizkulturnik tudi politični aktivist, kajti naša naloga je, da osnovne množice preusmerjamo v duhu novega časa in da na Primorskem res množično zajamemo najširše plasti primorskega ljudstva.
V novem odboru so zastopani vsi no izkaznico št	...
organi naših množičpih organizacij. I izdana od OO Ajdovščina, in jo s tem Skupščina je bila zaključena ob 18.50. I proglaša za neveljavno.
Večina delovnega ljudstva se danes zaveda, da je delovna norma predpogoj boljših življenskih prilik in da je delovna norma baza na podlagi katere se lahko uvede oz. preide k akordnemu delu. Tega so sc zavedali delavci na žagz Rizzano v Ajdovščini s tem, da so najprej ugotovili delovno normo, nato pa sprejeli akord. Akordnega dela so se ti delavci bali in ga niso radi sprejeli; kajti mislili so, da je akord v ljudski oblasti mučilnica kakor je to bila v fašistični Italiji. Ko so vendar akord sprejeli in obenem tudi spremenili odnos do dela, so se prepričali, da je akordno, delo o-benem najpravičnejše plačilo za storjeno delo.
Kmalu so sc prepričali, da je njih učinek dela za sto odstotkov naraste!, o-benem je pa tudi za sto odstotkov narasla njihova plača. Delavci, so med tem ko so z upravo napravili jiogodbo na podlagi prej ugotovljene norme izboljšali način dela pri strojih, po drugi strani so postali bolj marljivi in z lahkoto dvignili produkcijo za sto odstotkov, ne da bi pri tem trpela produkcija na kvaliteti. Kaj so s tem delavci dosegli in kaj je dosegla uprava? Delavci dobijo plačo po svojem storjenem delu, kakor to predvideva Uredba o mezdah in plačah. Povišali so produkcijo, obenem pa zvišali svojo realno mezdo.
Preklici
Tov. Mario Sluga, Štjak 40, je izgubil osebno izkaznico št. 2131, izdano od Notranjega odseka Za Vipavsko. S tem proglašamo osebno izkaznico za neveljavno.
Tov. Matevž Rupnik, roj. 2. 9. 1906, je izgubil osebno izkaznico št. 884, izdano od KNOO Dole, okraj Idrija — Cerkno dne 27. aprila 1946, in jo s item proglaša za neveljavno.
Tov. Ana Kolenc, Lažna 9, je izgubila osebno izkaznico št. 20, izdano od OINOO Grgar, in jo s tem proglaša za neveljavno.
Tov. Franc Rosa, roj. 27. 9. 1915, bivajoč Podbreg 49, je izgubil osebno izkaznico št. 4368, izdano od KNOO Št. Vid pri Vipavi, in jo .s tem proglaša za neveljavno.
Tov. Frančiška Kleniše, Šmarje, vas Zavino, je izgubila osebno izkaznico št. 11434, izdano od KO Ajdovščina, in jo s tem proglaša za neveljavno.
Tov. Milena Kodrič, roj. 5. 4. 1913, stanujoča Brje 102, je izgubila osebno izkaznico št. 6420, katera je bila izdana dne 13. 5. 1946 od KO Brje, in jo s tem proglaša za neveljavno.
Tov. Andrejana Klinkon iz Tolmina, Brunov drevored 6, je izgubila osebno izkaznico št. 1535, izdano od ONOO Tolmin, in jo s tem proglaša za neveljavno.
Tov. Zofija Humar, roj. 26. 4. 1925, stanujoča Banjšče 15. je izgubila osebno izkaznico št. 2442, izdano od okr. INOO Grgar, in jo s tem proglas^ za neveljavno.
Tov. Rozina Koruza, roj. 17. tl. 1904, stanujoča Gaberje 39, je izgubila oseb-2287. katera je bila
ho-
mo-
Jasno je sedaj delavcem to, da če čemo zvišati naše realne mezde, da ramo v prvi vrsti zvišati produkcijo, kajti iz produkcije izhajajo viri za zvišanje plače.
Uprava je pri tem dosegla to, da bo
v času, ki je bil po prejšnjih normah določen za izdelavo dotičnih produktov, lahko še enkrat toliko produktov izdelala in jih v istem času oddala svojim potrošnikom, obenem pa znižala režijske stroške in s tem lahko tudi produkte pocenila.
Iz tega je popolnoma jasno razvidno, da bodo delavci radi akord sprejemali, ker ne vidijo več v akordnem delu onega izrabljanja, kol se to dogaja v državah, kjer imajo v rokah oblast izkoriščevalci in protiljudski elementi in prebitek katerega delavec v akordnem delu napravi ne gre več v prid posameznika izkoriščevalca ampak gre v prvi vrsti v prid akordanla in v prid skupnosti.
Jože Valencii
RIŽANA JE DELAVNA
Na zboru volivcev so RizancI sklenili. da bodo udarniško očistili pašnike brinja, katero je do treh četrtin preraslo njih površino. 21 mladincev je italo 2 dni marljivo čistilo in trebilo brinje, očistili so 8 ha pašnikov. Tako bo živina znova dobila prihodnje leto dobro pašo, ne bo več silila v gozdove iu jih uničevala.
Dogovorili so se tudi, da bodo na' pravili 125 m nove. ceste, s katero bodo izravnali 2 strma klanca, ki sta vezala eden bližnjo vas, drugi pa dve posestvi.
V	nedeljo pa so na prav svojsten način pričeli teden Rdečega križa. 37 mladine je dopoldner napravilo 111 P10" stovoljnih ur v čiščenju ruševin, popoldan pa skupno z AFŽ priredil; v ta namen kulturno prireditev, pri kateri so zbrali 1720 lir prispevkov.
DEKANI PRI KOPRU
V	obširni dvorani se je zbralo nad sedemdeset mladincev, da se pogovorijo o nalogah, ki jih ima danes mladina. Na dnevni red je prišlo tudi čitanje, raznašanje in širjenje našega časopisja; Sklenili so, da bodo raznašali in širili časopisje vsak po en teden, ena tovarišica pa bo vodila račune. Ponosni so na svojo mladinsko knjižnico, ki šteje 535 knjig in brošur, katerih se pridno P°' služujejo. Zelo marljivo se. udeležujejo vaj za kulturno prireditev, katero bodo imeli v kratkem. Sklenili so tudi, da bodo enako pridno sodelovali tudi na vaškem stenčasu, da ne bo — bos kakor v grmu kos.
S tega sestanka so poslali pozdravno resolucijo tržaški mladini, v kateri ostro obsojajo zadržanje ZVU in pozivajo tržaško mladino naj vztraja na položaju.
Ogarev
Iz urada za cene
Poizvedbe
Pogrešani Alojzij Močnik iz Srednje Tov. Jernej Celjan iz Gradišča pri Kanomlje 45, je bil pri 31. div. 16. bat. Vipavi je bil v SNOB »Srečka Koso-Bil je v NÒV od razpada Italije in vela« in je padel 28. 6. 1944. Če kdo se pogreša od zadnje velikonočneofen- izmed njegovih bojnih tovarišev kaj žive, kjer «o ga še videli na Vojskem. — ve, kje je pokopan, naj to sporoči nje-Kdor bi znal kaj povedati o njem. govemu očetu Antonu Belan, Gradišče naj to sporoči njegovi ženi Mariji št, 28 — okraj Vipavski,
Močnik, Srednja Kanomlja 15 Idrija).
Koruza jugoslovanskega porekla, na debelo 12.77 lir kg. na drobno 14 lir kg.
Sladkor proste prodaje, na debelo .350 lir kilogram, na drobno 366 iir kg.
Otrobi domače proizvodnje, pšenični, na debelo 6.35 lir kg, na drobno 7 lir kg.
Cene veljajo v prodaji na drobno in na debelo, vključno vse javne dajatve in trošarine ter se v nobenem primeru ne smejo prekoračiti.
Maksimalne cene za milo jugoslovanskega izvora:
I.	Milo za umivanje 63—63•/# m. k. na debelo 128.25 lir za kg, na drobno 150 lir za kg; na debelo 12.82 lir za kom. 100 gr, na drobno
15	lir za kom. 100 gr.
Otroško toaletno milo 76—78*/# m. k., na debelo 213.75 lir za kg, na drobno 250 lir za kilogram; na debelo 21.37 lir za kom. 100 gr, na drobno 25 lir za kom. 100 gr.
Cene veljajo v prodaji na debelo in na drobno vključno embalažo, vse javne dajatve in trošarine. Blago je oproščeno plačila prometnega davka ih> členu 8, točka 18 Odredbe o davku na poslovni promet.
II.	Milo za britje, 76—78•/• m. k.: na debelo 142.50 iir za kg, na drobno 166.50 lir za kilogram; na debelo 7.20 Ur za kom. 50 gr, na drobno 8.33 lir za kom. 50 gr; na debelo 5.70 lir za kom. 40 gr, na drobno 7.60 lir za kom. 40 gr.
Cena velja v prdoaji na debelo in na drobno vključno embalažo ter vkalkulira-nim 4% prometnim davkom. — Vse zgoraj pod I. in II. navedeno cene se v nobenem primeru ne smejo zvišati.
Cene UNRRA artiklov:
U-H-320 Kava v prahu »Ekstrakt« (Nes-cafe, Solublo cofeo), na debelo 485 lir za kg, na drobno 530 lir za kg; v staniol zavitkih po 5 gr, na debelo 2.50 lir zav., na drobno 2.80 lir zav.; d°za po 1 oz. na drobno 28 lir, doza po 8 oz. na drobno po 160 lir, doza po
16	oz. na drobno 320 lir, doza po 20 oz. na drobno 370 lir doza. U-11-300 Konzervirana sladka vitaminska brana (U. S. Navy Emer-gency Kation for Life Rafts), na debelo 18.35 lir doza, na drobno 20.50 lir doza.
, Cene v prodaji na debelo veljajo franko poslovalnica trgovca z vkalkulirano embalažo.
ODLOČBA 0 DOLOČITVI ODKUPNIH CEN KLAVNE ŽIVINE
(Prva številka označuje ceno za 1 kg žive teže, druga odstotek kl&vno&ti.)
Vol la, 57 lir. 51.77; vol Ib. 54.50 lir, 49.70; vol Ila, 52 lir, 47.50: vol Hb, 4Ì.50 lir, 45.50: vol lila, 47 Ur, 42.50; vol IIJ0, 44 lir, 40.50: juneo-junica la, 57 lir, 52; junec - junica Ha, 52 lir, 47.50; junec-junica lila, 48 lir. 44; junec-junica Ib, 54.50 lir, 50; junec-junica lih, 49.50 lir, 45.50; junec - junica Hib, 43 lir, 40; krava la, 49 lir, 45; igrava Ib, 46 lir, 43; krava Ha, 44 lir, 41; krava Ilb; 44 lir, 41; krava lil), 42 lir, 39; krava
III.	39.50 lir, 37; krava IV, 33.50 lir, pod 35; telo I, 65 lir, 60.50; tele II, 61.50 lir, 57; tele III, 57 lir, 52; ovce, koze I, 45 lir, 50; II, 38 lir, 45; III, 30 lir, 40; jančki in kozlički I, 65 lir, 80; II, 57 lir, 75; III, 52 lir, 70; prašiči I, 100 lir, 80; II, 90 lir, 75; III, 80 lir, 70; konji I, 20 lir; II, 16.50 lir; HI, 13.50 lir.
Vso odkupne cone veljajo za klavno živino, ki ni hranjena lu napojena 12 ur prod prodajo ter so razumejo franko najbTižji
živinski ,trg oziroma franko /klavnica. — Odkupne cene za bike se določijo po razredih I, II in III (a in b), ki so odrejeni za odkup volov. Meso v četrtih se tehta brez ledvic in loja. Meso prisilnih zakolov sc plačuje po kvaliteti od 80 do 90 lir za kilogram v četrtih, razen v primerih, ko določi živinozdravnik na drobno nižjo ceno kot Jc določena v ceniku za meso in priklado. Koža se plača. V kolikor se živina lahko stehta živa, se plača po odkupnih cenah določenih z odločbo z dno 25. 11. 1946 za odkup klavne živine. Taksa na zakolj se plača na kraju zakola. Ta odločba stopi v veljavo z dnem 16. XII. 1946.
Za urad za cene: Grohar Josip» !• r*
Odločba o najvišjih cenah sadja, povrtnine, jajc In drugih kmetijskih pridelkov In živil svobodnega prometa:
(Prva številka označuje odkupno ceno, druga ceno za potrošnike.)
Zelje v glavah 18 lir, 22 lir; kislo zolj® —, 40 lir; repa, franko prodne. 4 lir, franko vagon 4.50 lire, —; kisla repa: la bela, olupljena, suha —, 14 lir; svinjsko korenje 6.50 lire, 8 lir; rdeča pesa —, 20 Hr» rdeče korenje —, 16 lir; pozemske rumene kolerabe —, 10 lir; čebula 20 lir, 24 lir; fižol la, preklar, cipro, visoki prepcličai' 32 lir, 40 lir; Ha, ribničan, manxlalou, nizki prepeličar 28 lir, 35 lir; lila, fižolica, mešani fižol 20 lir, 25 lir; krompir 10 Ur, ^ lir; orehi domači --, 90 lir; lešniki d01113^ —, 70 lir; kostanj la 25 lir, —; Ha, 20 lir>‘ —; lila 16 lir, —jsurovi kostanj jmj trg°vS^ kalkulaciji. — Jabolka: kvalitetne sorte, Kanada, jonatan, boskop, rumeni bellcfleur* ripstonov peping, londonski peping, anana8* renola 22 lir, 32 lir; ostala zimska jabolka la, 20 lir, 29 lir; Ha, 18 lir, 26 lir; otreseno in mešano sadje 14 lir, 21 lir; suho sadj«: jabolčni krhli, kmečko sušeni 66 lir, 72 U1*’ suhe hruške, kmečko sušene 66 lir, 72 H1** suhe gobe In, 320 lir, —; Ha, 280 lir, lila, 240 lir, prodajna cena na drobno P° trgovski kalkulaciji. Jajca 13 lir, 16 kom.; med 350 lir, 400 lir; perutnina: piščan* ci živa teža la, 90 lir, —; Ha, 80 lir, zaklani —, 180 lir komad; kokoši, živa la, 80 lir, —; Ha, 70 lir, —; zaklane —. ^ lir komad; divjačina: divji zajec v koži 9® lir, —; srna v koži 80 lir, —, cena na drobno po kalkulaciji.
Vse cene sc razumejo za 1 kg, razen kJ®r je drugačna enota posebej označena. Okraj" ni ljudski odbori smejo določiti v okviru na j višjih cen za vse svoje področje ali za psoamezne kraje svojega področja ustrezne nižje maksimirane cene. — Za povrtnine vr nega značaja, ki jih dobavlja na trg prid® lovalec neposredno brez posredovanja tr^° vine na drobno in ki je odvisna od kraje' nih pridelovalnih razmer (solate, zelena, P® Iršilj itd.) določajo najvišje cene okraj111 NOO. — Najvišjo cene so določajo tako za odkup pridelovalca kakor v prodaji na drobno kot tržne cene. — Odkupne cone je
zumeti franko don» pridelovalca razen,
kjer
ni določeno drugače. Ceno v prodaji na drob no je razumeti kot tržne in veljajo t»* za prodajo pridelovalca samega kakor ‘u< za prodajo trgovca na drobno. Iste c®®e veljajo tudi za prodajo v trgovskem l0**'1 trgovca na drobno. — V cenah te odločb® vključeni vsi* nabavni stroški in zasluž®. kakor |udi javne dajatve, razen pri c®n zaklane perutnine v prodaji na drobno. bjer je prišteti fio krajevno trošarino. — Prckor^ Čenjo feb cen jo kaznivo po odloku o ^ čauju in kontroli com — Ta odločba stop* veljavo » dnem objave.
»Primorska borba« izhwa tedensko ▼ Ajdovščini — Urejuje uredniški odbor.