135. številka.
9. novembra 1895.
(▼ Trata, t soboto zjntr%j dne 9. novembra 1895.)
Tečaj XX.
____
iikaja po trikrat na teden t ftoatili is-danjib ob torkih, Aatrttalh in Mbolah. /jutranje itrianje it-haja ob A. nri zjutraj, »eierno p» ob 7. ori večer. — Obojno itdanjr ntnn« : (k IriiianH . f. — invMi Avutrij* f. 1.40 (a tli bhm. . . 2.»Ki ... 4,— M pol lata . . . S.— . . . ».— aa vaa lato . . . 10.— ... I«,-Na nrtiki krti priložene naročnine •«
m jemlje Mir. Po anaiCne iterilke ae dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v lr»tu po a uvč., iaven TriU po S nri. Sobotno veAerno iidaoja v Jrntu « ni., iiTan Trata • nfc.
EDINOST
Oglaai te rarunn po tarifu t potitu; za na*loY>- i debelini črkami ».» plačuje [iro*tor. kolikor obucga i ftTftJnih »ruti.-, t'onlana. ■»•onr Jnce In javnoiahvale, <!o-'iinoi oijla-i iti ite raoanajo po pogudbi.
V! nio
V«i .lupili naj^o pošiljajo ure<liii*tTu : ulio« famrnri tt. IS. V.aku pi-roo rnora '»iti frankovano, k.v m>?'' ihK.ithhh n* *pre)3inajo. Rokopim ne trm'-u|o.
Naročnino reklamacij« .n 'I^Ihko ■>pri>-jema upruvuiHro ulioft Molmo ^ie-colo hit. II. aadst. Odprto reklamani«
OlMilo «lcvenaketfa političnega druitva xa Pplmorako.
■o preste poAtume.
V fiUnoati J* mar".
Sličice iz dobe 1848-1895.
Mariborski list .Sttdsteierische Post* prinesel je te dni pod naslovom .Res A lift tri ac a e" daljši članek, v kojem nam pisec predočuje na izboren način in kričečimi vzgledi, kako nemodro so postopali različni nali državniki od leta 1848. pa do danes, kako so često ukrenili, kar je bilo — naj-neprimerniie za to državo.
Kar pripoveduje Člankar spodnještajer-skega lista, gotovo ni laskavo za državniško kakovost patrijotizem in — hvaležnost raznih bi v« ših državnikov avstrijskih ; pač pa je zelo zanimivo in — r e s n i 6 n o. Kar piše „Siidsteie-rische Post" v omenjenem članku, je res toli izborno označenje dogodkov in oduoš^jev iz ravnokar minolih in polpreteklih časov, da smo overjeni, da bodo ta izvajanja zanimala tudi naše čitatelje.
K»y bi bil rekel stari švedski državni kancelar Axel-Oxsenstierna blagega spomina — tako vsklika člankar v uvodu svojim izvajanjem ako bi danes vstal iz groba, da si malo ogleda pri nas v Avstriji. Saj je že svojedobno označil svoje začudenje poznanim izrekom •• „Koliko — nespametjo se bode vladal sveti" Pišoči te le vrstice, nimam pred očmi vladarjev, ampak le mini-sterstva in merodavne državnike.
Začnimo z letom 1848. V tem nesrečnem letu so napadali Avstrijo in jej grozili najhujšo nevarnost: na Vshodu madjarski revolucijonarci, na Jugn pa Italijani, naši prijatelji (?) in zavezniki (!), ki so se takrat, še avstrijski podaniki, puntali proti Avstriji. Ogerski emiserji (odposlanci) razvnemali so revolucijo tudi na Dunaju in po drugih mestih. Gospodje na Dunaju so zgubili glavo in niso vedeli, kaka nevarnost jim preti neposredno. Tu le malo ilustracijo. Domači odgojitelj v hiši tedanjega vsemožnega ministra Metternicha, koji poslednji je bil na glasu kot cvet državniške modrosti, ta domači odgojitelj, ki je poučeval princa Riharda, čul je opetovano na sprehodih in po kavarnah, kako so govorili brez ovinkov, da napadejo kneza Metternicha v najbližjem času. Odgojitelj, rodom Slovenec, je smatrat za svojo dolžnost obvestiti o tem kneza. V dovoljeni mu avdijenciji povedal je knezu najspoštljiveje o grožnjah, ki jih je čul, toda slabo je naletel. Očevidvo neprijetno zadeti knez odgovoril je nadvladajočim posmehom, da on (odgojitelj) ne razume takih stvarij, ter da on (minister) ve natančno, da absolutno ni nikake nevarnosti. Da pa cbozega odgojitelja, ki je stal tu kakor polit psiček, še bolj pobije, poslal je Metternich svojega slugo do tedanjega policijskega ministra Sedelnitzkega s primernim vprašanjem, napisanem na lističu, a Sedelnitzki je odgovoril knezu tudi pismeno : .Absoluten mir, nikake nevarnosti". Ta odgovor je knez Metternich pokazal svojemu odgojitelju zopet nadvladajočim smehljajem, a odgojitelj je
PODLISTEK. 4 Vaziljeva ljubav.
Novela, spisal Vaclav Novak.
n.
(Dalje.)
.Katera je ta, sin moj ?" .Lnca..."
.Ona beračica ?" zatogotila se je mati. Od lakote bi morala po zimi umreti brez moje pomoči".
„A mene noče, mati". .In kdo bi jo pustil v Sertičevo hišo? Ves svet bi se norčeval iz mene! Glej pava ! Z e deset let čakam tistih deset skudov, katere sem posodila njeni materi. Sedaj pa bo-demo videli, kdo je gospod. Ali plača, ali pa zapusti hišo!"
pobral pete, zaprosivši oproščenja. — Naslednjega dneje moral knez M e t-ternich v v ve liki hlasti bežati z Dunaja, da reši svoje življenje. V Avstriji je že tako, da se smatra za drznost, ako kdo, ki ni za to „rojen", hoče kaj bolje vedeti v politiki. -- V tem kritičnem Času (1848), ne gledč na resno položenje v Lombardiji, bili so Windischgraetz, Haynau in Jelačid, v katerih taboru je tedaj v resnici bila Avstrija in obstanek Habsburgov. Zlasti so vrli in cesarju zvesti Hrvatje v Podravini in Posavini temeljito prerahljali in pobili madjarske upornike; mimo tega so Hrvatje pod svojim banom Je-lačičem v svojem odkritem in požrtvovalnem patrijotizmu nabrali potrebna sredstva, da so mogli poslati bana Jelačiča, vojski na čelu, na osvobojenje Dunaja. Radi velikega pomanjkanja na gotovini dali so n. pr. hrvatski škofje poleg svojih gotovin svoje prstane, zlate verižice in pektorale (naprsja), srebrno opravo itd.; hrvatske žene pa so poklonile svoj okras. Jelačič je šel na Dunaj in njega je bilo zahvaliti največ, da se je na Dunaja napravil red, med tem ko je na Ogerskem cesarska vojska, ki je mogla oditi tjakaj po prihodu Jelačida na Dunaj, ukrotila uporne druhali Kosutove izdatnim in po vsem polo-ženju potrebnim sodelovanjem pomožnega v o j a ruskega. Po nastalem miru, menili bi, da se je tedanja dunajska vlada pokazalo hvaležno pomočnikom in rešilcem v sili, vrlim Hrvatom in njih banu JelačiiJu. — O da, to bi bilo čisto naravno — toda prišlo je drugače. Jelačidu ni bila zaslužena zahvala; Hrvatom so pozneje vzeli Reko, za to pa so jim dali — Khuena-Hedervaryja in posestva Strossmajerjeva so prišla pod kr. ogerskega sekvestra, ker je Strossmayer baje preveč dajal za hrvatskopatrijotiške namene.
Druga sličica : Kakor znano ne sestavljajo Madjari velikega dela prebivalstva onkraj Litve, kajti Hebrejci onkraj Litve, ki hote po vsej sili, da so s potnadjarjenjem svojih imen postali pristni Madjari, so tako malo pravi Madjari, kakor ne postane iz psa konj, ako smo na psa položili sedlo. Vzlic mno-goštevilnim pomilosčenjem upornikov iz leta 1848 in razmerno milostnemu postopanju vlade nasproti upornikom, se vendar niso hoteli zadovoljiti Madjari. Državniško razumevanje bi bilo zahtevalo, da bi vedno nezadovoljne in nezanesljive Madjare držali v šahu s tem, da bi bili dovolili kolikor le možno razšežno avtonomijo Hrvatom, Srbom, Romunom, Slovakom, Nemcem in Malorusom, da bi tako ustvarili ne le pravične, ampak tudi blaginji države odgovarjajoče odnošaje. — O dA, to bi bilo kaj naravno — ali zgodilo se je nasprotno. Par milijonom Madjarov neblagega spomina iz leta 1848 dovolili so hegemonijo (nadvladje) nad vsemi d u g i m i narodnostmi onkraj Litve. Nikakor posebno važni ali lepi, iz pustinj osrednje Azije došli, radi
„Ne, mati, tega ne, taktf mi Bog pomagaj ! Ako to storite, zgubljen sem večno za vas 1"
Od tedaj ogibal sem se še bolj ljudij. Govorilo se je, da sem ob pamet, oče pa je nataknil prstan na prst Mare, moje sedanje žene.
.In ti si dovolil ?", vprašal je začudeni župnik.
.Ne takoj — kak6 sem mogel to P! Sreč in pamet sta bila jedina : Luca ! A Luca je bila Markova! Marko je sicer okreval, a videla se mu je bolezen, ki ga je prevzela vsega. Kot pametna ženska mu ni prvedala Luca nikoli, da sem jo zaželel. Tudi jaz nisem tega pravil nikomur, moji pa bi se bili udrli v zemljo, ako bi se razveilelo, da je bil njihov jedinec odbit od Luce. Tako so ugibali
svojega uboitva na korenikah večinoma po slovanskih besedah za izražanje usposobljeni jezik madjarski, povzdignjen je bil v državni jezik. Potem, ko je ta pogrešek tedanje avstrijske vlade dobil potrjenje po duvalizmu, vzlic legiji generala Klapke (Klapka je bil avstrijski častnik, a leta 1848 je stopil v službo nove ogerske vlade ter se srdito boril proti Avstriji. V tej lastnosti je postal .vojni minister" in poveljnik trdnjave v Komornu. Po udušenju upora v letu 1849 živel je na Francozkem, v Švici in v Italiji, Leta 1867 se je povrnil na Ogersko in je bil ceM izbran v državni zbor. Leta 1876 bil je svetovalec — turške vlade v vojaških stvareh; sicer pa ni Čudno, ako Madjari skrbe za — Turke. Op. ured.) začelo je madjarsko gospodarstvo. Vse važniše službe dobili so madjarski srditeži ali pa še hujši renegatje, v zasmeh državnim temeljnim zakonom,ki naj bi zagotovili jednakopravnost vsem narodnostim na Ogerskem. Uprizorilo se je popačeno svo-bodnozidarsko in židovsko gospodarstvo: veliko število poneverjenj javnih denarjev, o kojih poneverjenjih so poročali listi skoro sleherni dan, nezaslišana nagajanja, krivice in tlačenja nemadjarskih narodnosti, kakor-šnega postopanja je možno najti le v Turčiji ; vsako pravico zasmehujoče obsodbe in zapiranja voditeljev in prijateljev teh narodnosti, orjaSkimi koraki napredujoče podži-dovljanje in demoralizovanje so sad d u v a-1 i z m a. Madjarom se je dovolilo — vse ; ministri za vnanje stvari so bili do najnovejših časov Madjari, ki so povspeševali dotično politiko.	(Konec prih.)
Politiške vesti.
V Trstu, dne 8. novembra 1895.
Deželnozborske volitve na Kranjskem. Evo nas, da utemeljimo svoje zavzemanje za kandidaturo B o ž i č e v o v okraju vipavsko-idrijskera.
O častniškem stann veljal je nekdaj rek, da ta stan je bleščeče siromaštvo. Ta rek velja za ubogo vipavsko dolino. Krasen, di-ven je razgled po tej dolini in ljudje jej re-kajo „raj" dežele kranjske. Ali le oni, ki pozna odnošaje, ve, koliko siromaštva, koliko bede in trpljenja se skriva poleg te krasne vnanjosti naravine, odkar je trtna uš jela gospodariti po vinogradih vipavskih in je element deročali voda, zapuščajočih ob vsakem izdatnišem deževju svoje struge, jel pustošiti njive in travnike. Dolga vrsta slabih letin je dovela do tega, da prebivalstvo vipavske doline poleg vse lepote naravine mora živeti uborniše nego žive v kateremkoli drugem kraju v pokrajini. Da to siromašno ljudstvo ni že obupalo in da ni že davno opustilo obdelovanja polja in vinogradov, zahvaliti je le vztrajnost, žilavost, uda-nost v božjo voljo in pa oni srečni optimizem, ki se vedno in vedno nadeja vzlic vsem udarcem ; in da ni čuti o velikem izseljevanju
ljudje sem ter tja, a nihče ni mogel uganiti, da je le Luca kriva mojega zla.,..
Bilo je nekega večera. Snežilo je in hud mraz je vladal; vse se je zapiralo v svoje hiše. Blodil sem po svoji navadi po polji; zunaj me je grizel mraz, znotraj pa, v glavi in srcu, mi gorelo kot ogenj. Nebo je bilo oblačno in mesec se ni prikazal. Nikjer žive duše ; tako sem se priplazil neviden k Luci nem domu. Prikral sera se do lčse ter čakal — česa, sam nisem vedel. Dolgo sem stal ondi, kar so zaškripale duri in se je prikazal Marko, za njim pa Luca. Sreč se mi je skrčilo in nekaj mi je zašepetalo — menda je bila zapeljiva kača: „Marko! Ti, Vazil?!"
Govorila sta med seboj in zvedel sem, da pojde Marko zjutraj zgodaj v les po drva.
.Luca, Luca!", vhajalo mi je iz prs. „Ti
iz te doline, pa je zahvaliti ono neizmerno ljubezen Vipavca do domače rojstne pedi zemlje. A poleg vse te, ne samozakrivljene bede se deželni zastop kranjski nikdar ni kazal posebno brižnega za to, da bi segel siromašnemu ljudstvu pod roko. Vipavci nam zatrjajo, da ono malo, kar se je storilo zanje tu pa tam, se je doseglo le po velikem beračenju in da deželni zastop, oziroma posamični gospodje, ki imajo prvo besedo, ho bili vedno nekako nenaklonjeni Vipavcem. Zlasti veliko in za bodočnost blagostanja v vipavski dolini odločilno vprašanje u r a v n a n j a voda se noče ganiti z mesta, a za toli za-ieljeno železnico po vipavski dolini ni kazal deželni zbor kranjski niti sence onega zanimanja kakor goriški. In vendar bi bila ta železnica velike važnosti tudi za deželo Kranjsko.
Vse je, — kako bi rekli hitro — nekako leno, apatično in brezbrižno v očigled vipavski bedi. Ta apatija pa se je prijela tudi odličnisili mož po dolini sami, ker ni bilo dosedaj nikogar, ki hi jih vspodbujal in jih opozarjal na sredstva, kojih bi se bilo poslužiti za zboljšanje žalostnega stanja. Pri takih o k o 1 n o s t i h t r e b a j o Vipavci svojim zastopnikom moža bistrega duha, sveže volje in krepke inicijativel Moža, ki iz lastne skušnje pozna ne le nedostatke, ampak ima tudi voljo in sposobnost zapričeti
—	povejmo naravnost — prepotrebni boj proti brezbrižnosti na odličnih mestih. Tn ravno zato, ker smo uverjeni, da so v Bo. žiCu združene vse te potrebne lastnosti, pri poročamo njegovo kandidaturo po svojem najboljšem prepričanju. Božič je izobražen mož, kakoršnih je malo po deželi, in zajedno kmet; z n a č a j e n in po svojem ugodnem gmotnem položenju popolnoma n e z a v i sen. Z njegovo značajnostjo in nezavisnostjo je spojena pa tudi iskrena briga za vsa javna vprašanja, zadevajoča dolino vipavsko.
Vemo, da ima Božič nasprotnikov v odličnih krogih izven vipavske doline; to pa zato, ker je pokazal že kot mlad župan podraški, da mu je blagor onih, koje zastopa, nad vse in da mil je pri javnem delovanju jedini kažipot zavest: to jo prav in to ni prav!
Vemo tudi, da je Božič razupit za liberalca; mi pa smo uverjeni, da Božič ni liberalec v slabem zmislu, v zmislu brez-verstva. On je le nArodni radikalec — Bog nam daj več takih nego jih imamo sedaj !
—	in le kot tak nI priljubljen, recimo, marsikje.
Pripravljeni smo na to, da nam pokade pod nos znano podraško afero. To nas ne plaši, ker je dokazana stvar, da Božič ni bil p r o v z r o č i t e 1 j one afere, ampak je bila ista le posledica mnogoletnega ogorčenja vseh iupljanov. V tem pogledu bi prosili vsakogar, da položi roko na srce in da premišlja o tem, da-li niso bile tudi cerkvene oblasti nekoliko krive,
njegova! In jaz ? Brez tebe naj živim ? V njegovih rokah naj te gledam ?! Prejokujem naj noči, ki zakrivajo vaju, ko se ljubkujeta in poljubujata ? Pred svetom sem kot strgan berač, kateremu se iz usmiljenje volje vrže skorico kruha, kot meni Mara Zuničeva! Podoba Lucina naj mi trpinči dušo in trga sreč, gledaje njeno ljubav do Marka ? Jaz naj bom v posmeh svetu, ki kaže za menoj s prstom : .Vazil je zblaznel" ? ! — Ne! — Grehotna misel se meje polotila: jutri pojde v gozd, ki je slep in gluh ! Ni ga križa, ki bi te izdal, ni ga volka, ki bi tulil : „Vazil je umoril Marka !"
„Vi, Vazil ?" - vprašal je preplašeni župnik".
(Dalje prih.)
da je prišlo do tega, do žesar je prišlo. Zalog pa je sedaj mir?!
V čast resnicoljubju veČine konaerva-tižcev moramo naglasiti, da tudi isti — kakor se nam poroča — brezpogojno prizna* vajo eminentno sposobnost Božičevo za poslanca in da zatrjujejo, da nimajo ničesar proti osebi Božičevi, ampak da se mu protivijo le radi principa.
Iz kratka: po vipavski dolini je prepričanje ogromne večine, da je Božič najp rime miši kandidat. A tudi volilci idrijskega okraja smejo mirno vestjo oddati svoje glasove Božiču, kajti o možu, ki toli resno 9matra svoje dolžnosti, smemo biti prepričani, da ne bode zanemarjal svojih dolžnosti tudi do idrijskih volilcev, ampak posveti gotovo vse svoje izdatne sposobnosti vsem vprašanjem, ki so za iste veče ali manjše važnosti.
To je naša stvarna sodba, ki pa je izišla iz našega prepričanja, ne pa iz na-sprotstva do te ali one stranke ali osebe.
Državni zbor. Proračunski odsek poslanske zbornice je nadaljeval včeraj svoje razprave. Poljedelski minister je naglašal, da se je znatno zvišala svota subvencij za me-lijoraeije in živinorejo. Finančni minister je obljubil, da bo še v letu 1896/97. preosnujejo pristojbine v tem zmislu, da se razbremenijo mali posestniki. Donesku 1,700.000 gld. za časnikarski kolek se ni lahko odpovedati. Pri poglavju .loterija" je svaril finančni minister pred takozvano razredno loterijo, ker bi vsled malih deležev najmanjši ljudje še bolj zabreli v igro. O odpravi loterije bode premišljala vlada, kakor hitro bode vsprejet nje finančni program.
Gospodarski odsek je vsprejel resolucijo posl. P a c a k a, s katero se poživlja vlada, da čim preje predloži zakonski načrt, po katerem se postavijo pod posebno nadzorstvo razni škodljivi karteli, to je zveze raznih podjetij.
Imunitetni odsek je sklenil nasvetovati zbornici, naj dovoli sodno postopanje proti dru. L u e g r u radi žaljenja časti in motenja javnega miru. Temu odseku predseduje dr. A. Ferj anč i č.
K nepotrjenjn <lrn. Laegerju. Glasom najnovejših dunajskih vesti zavladalo je veliko razburjenje med Dunajčani, ko so izvedeli, da dr. L u e g e r ni potrjen županom dunajskim. Nemški nacijoualci hočejo luter-pelovati v zbornici radi te zadeve, ali pa staviti nujni predlog. Pričakovati je viharne razprave. „Slov. Narod" pravi v dunajski brzojavki, da je Badeni danes najnepopular* niši človek na Dunaju. Kot znak ogorčenosti smatrati je dejstvo, da so v Hernalsu prijavili pet ovadb radi žaljenja] Nj. Veličanstva, koja zločinstva so se storila v pogovorih o nepotrjenju Luegrovera. „Ueichspost" je prinesla toli hud članek o tem dogodku, da moramo res občudovati liberalnost dunajske cenzure. Isti list poroča, da so v minister* skeiu svetu glasovali za potrjenje Luegra: finančni minister Bili n s k i, minister trgo« vine G 1 a u z in naučni minister G a u t s c h; proti: pravosodni minister G1 e i s p a c h, minister deželne brainbe W e 1 s e r s h e i m b in minister poljedelstva L e d e b u r. Ker je bila jednakost glasov na obeh straneh, odločil je proti Luegru predsednik grof Badeni. Po takem je sedaj gotovo, da je bila grda izmišljotina govorica, da bi bila krona sama odrekla potrjenje Luegru, ampak je jasno, na koga pada vsa odgovornost.
Iz Gradca nam pišejo: Slovanska akad. društva graška so sklenila v svojih sejah, udeležiti se inavguracije magnifkence rektorja dr. pl. Graffa v koroni ali takozvanem „špalirju* hkrati z nemškimi društvi. V ta namen poslala so 28. oktobra društva .Triglav", .Hrvatska*, .Srbadija" svoje zastopnike k magnificenci izposlovat si dovoljenje. Zahtevali so, da jih povabi k slavnosi inavguracije, kakor je povabil i nemške dijake. To zahtevo utemeljevali so slovanski dijaki s sledečimi razlogi :
a)	kot akad. društva imajo slovanske korporacije na graškem vseučilišču jednake in ravno iste pravice kakor nemška društva.
b)	ko se je v lanskem letnem tečaju vršila slovesna otvoritev novega vseučiliščnega poslopja v navzočnosti Nj. Veličanstva cesarja, bila so povabljena vsa slovanska akad. društva k slavnosti. Takrat je magtiificenca rektor ustregel vsaki naši želji: rektor in nemško dijaštvo priznalo je, da nismo gostje
na tukajšnjem vseučilišču in Nj. Veličanstvo , omenjalo je giaško univerzo kot .avstrijsko", ne pa izrečno nemško.
A magnif. rektor g. Graff je odgovoril | na to, da priznava v principu opravičenost naših želj, a da oziraje se na tradicijo ne more dovoliti, da bi prisostvovali v špalirjii slavnosti, češ, da bi utegnili nastati neljubi prizori. Ko so mu zastopniki na to izjavili, da s takim odgovorom nikakor ne morejo biti zadovoljni in da zadevo spravijo v javnost, je rekel, da ne more pomoči, in je prosil, da se smatra ta prošnja za nestavljeno.
Drugi dan, dne 29.10. zahtevali smo, da nam dovoli rektorat občeslovansko dijaško zborovanje na vseučilišču, ker smo hoteli protestovati proti izjavi rektorjevi in posvetovati se o nadaljnjem postopanju v tej zadevi. A tudi se nam je odbilo.
Lani se je povdarjala jednakopravnost vseh akademiških društev, ne oziraje se na njih narodnost, ko je bilo treba, da naretii slavnost na Nj Veličanstvo dober utis, letos pa se sklicuje g. rektor na tradicijo, a jednakopravnost je potisnena v kot-! Kdor pa trdi, da je graška univerza nemška, ne pozna razmer. V ustanovnem pismu stoji, da je vseučilišče za obe narodnosti „Notranje Avstrije", razun tega predava se na filozofi-filci fakulteti tudi v slovenskem In laškem jeziku, nekateri izpiti na juridiski in medicinski fakulteti vrše se tudi v laščini. Torej se nemški značaj graške univerze nikakor ne more zatrjevati. Vrh tega pa je skoro tretjina vsega dijaštva slovanska.
Ker se nam je zgodila krivica, katere nočemo, ne moremo in ne sinemo trpeti, sklenili smo prositi naše poslance, da stavijo v državnem zboru primerno interpelaccijo.
Različne vesti.
Osebna vest. Ces. kr. namestnik vitez R i n a I d i n i dospel je 7. t. m. zvečer na parniku »Quarnero- v Mali Lošinj.
Imenovanja. Finančni minister imenoval (e finančnega komisarja drja. Napoleona F a b b r a v Trstu finančnim višim komisarjem v področju deželnega finančnega ravnateljstva v Inomostu. — Ces. kr. namestnik na Primorskem imenoval je zasebnega zdravnika v Trstu drja. Matpja Lukšiča-Nižetiča začasnim okrajnim zdravnikom za politiški okraj Tolminski.
Boj ta alovenako iolo v Gorici. Mestni svćt Goriški upira se, kakor pravijo po domače, .z vsemi štirimi", samo da ne bi odprl slovenske osnovne šole na občinske stroške. Utok, katerega je bil uložil mestni svćt proti ukazu deželnega šolskega svćta, zavrgli so kot neosnovan celo pri najviši instanciji, kakor smo to svoječasno sporočili v našem listu. Ker torej lahonska gospoda v Gorici ne more prodreti zvijačami in zavijanji, zavlačuje stvar, kakor le more. Te dni imel je mestni svćt Goriški sejo in v tej seji so gospoda izjavili prav lakonično: Goriška občina se ne upira (?) ukazu, da mora odpreti na svoje stroške slovensko osnovno šolo in sicer baš radi tega se ne upira, ker ji je to ukazano. Občina odstopa za to šolo štiri sobe v takozvani vojašnici Catinelli, toda prej se morata stavbeni in zdravniški odsek izjaviti, da-li je to poslopje sposobno za ljudsko šolo! Kdo ne vidi v tej izjavi zlobnega zavlačevanja V Vladni zastopnik vitez Bosizio je na to naglasil, da slovenska ljudska šola mora biti pripravljena dol. decembra t. I., ker društvo „Sloga" zapre svoje šolske zavode koncem novembra meseca t. 1. Tej izjavi vladnega zastopnika odgovoril je svetovalec Verzegnassi, češ, da ni mogoče pripraviti šole že do 1. decembra (!!), že zaradi tega ne, ker mora biti natečaj za učiteljske službe razpisan za dobo šestih tednov. Zatorej naj društvo „Sloga" ne zapre svoje šole, če pa jo zapre, pa naj imajo otroci počitnice!! — Ali ne veje iz tega ravnauja mestnega svćta Goriškega duh odkritega nasprotstva proti slovanskemu življu in upornosti proti avtoriteti vlade ? In taki ljudje so .spravljivi" ? ?
Porotne razprave v Tratu. Razven že objavljenih razprav določene so za prihodnje zasedanje porotnega sodišča v Trstu še te-le razprave: dn6 18. t. m. proti Josipu Saglier-ju (Žagar?) zaradi sramodejstva proti naravi; dnč 19. proti prof. Mateju Man-d i 6 n, izdajatelju in odgovornemu uredniku .Naše Sloge" zaradi ščuvanja potom tiska,
dnć 20. t. m. proti Josipu Hussuju zaradi ubojstva.
Porotnik, ki im mara priseči. Tak izreden slučaj dogodil se je dne 6. t. m. v Budimpešti. Jeden izmed porotnikov, dr. Sigmund Esillag izjavil je o zapriseganju
porotnikov, da on ne priseže za nobeno ceno. Na dotičuo vprašanje predsednikovo odgovoril je Esillag, daje brezverec, toda da veruje v B o g a (!!). Namesto prisege ponudil je svojo častno besedo, da bode kot porotnik sodil nepristransko *in po svojem vestnem prepričanju. Sodišče se je posvetovalo pol ure o tej čudni ponudili, potem pa je zavrglo Esillaga kot porotnika, ker porotnik ue odgovarja zakonskim določbam, ako ni prisegel, predno je nastopil svojo porotniško službo.
Potkuion eamomor. Gčna. Adalberta B., stanujoča v ulici Barriera hšt. 12, bila je predsinočnem z dvema svojima prrnteljicann v gledališču Politeama. Na poti proti domu zagledala je gčna. B. na trgu della Legna svojega zaročnika, ko se je razgovarjal z neko žensko. Popustila je svoji prijateljici, tekla domov, vtaknila steklenico karbolne kisline v žep in hitela zopet na ulico. Svo-ega zaročnika srečala je blizu gledališča Armonia. Tu mu je očitala .nezvestobo", in predno še je mogel kdo izmed prisotnih za-prečiti to, izpila je karbolno kislino. Dasi se je B. vedla kakor besna, odnesel jo je nje zaročnik s pomočjo jedne njenih prijateljic na zdravniško postajo, toda po naključju ni bilo tam zdravnika v tem trenotku. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer jej je zdravnik izpral želodec, vendar pa je stanje ljubosumne A-dalberte zel<5 resnobno.
Utopljenec v Soči. Iz Gradiške pišejo dnš 6. t. m.: Danes našli so na levem obrežju Soče pri Zdravščini utopljenca. Pri mrliču naSli so malo svoto denarja in pa beležno knjižico, glasečo se na ime Janez Marusič. Na lice mesta došla komisija je konstatovala, da se je dotičnik utopil svojevoljno ter dala je truplo prepeljati v mrtvašnico v Zdravščini.
Židje na amajo v obljubljeno delalo M Nas krščene uči sveto pismo, da je bila Palestina .obljubljena dežela* .izvoljenemu Mojzesovemu ljudstvu". Ista dežela je za nas kristjane dandanes sveta, ker je tam trpel naš Odrešeuik. Židom pa je dežela Se dandanes .obljubljena" dežela, v kateri se .cedita mleko in med". In v to „obljubljeno" deželo — oj krutost usode 1 — Židje niti ue smejo! Evo v naslednjih vrsticah suhoparnega poročila o tej zabrani, kakor isto objavlja „Polit. Corr.": .Z obzirom na razglas, ki je bil dnć 21. oktobra 1893. objavlja v službenem listu „Wiener Ztg." št. 242, poročajo nam od avtoritativne strani, da turška vlada še ne dovoljuje naseljevanja inozemskih Židov v Palestini. Turška vlada dovoljuje takim izraelitom samo, da se smejo muditi v Palestini trideset dnij, da obiščejo svete kraje Jeruzalem, Hebron, Tiberijo iu Safed. Toda i v tem slučaju morajo dotični Židje o izkrcanju v Jaffi, predno stopijo na suho, zajamčiti tamošnji pristaniški policiji, da se po preteklih 30 dneh res vrnejo, da v tem času res zapnstć deželo. Turške oblasti pripoznavajo kot jedino veljavno jamstvo v tej stvari, ako dobi dotični Žid d o-brega poroka v osebi katerega koli turškega podanika. Ako pa dotični Žid ne dobi takega poroka, ki jamči, kakor omenjeno, da Žid v 30 dneh zapusti deželo, ne sme se Žid niti izkrcati". — Oj srečni Jeruzalem !
Sodnijako. 301etni klesar Fran Piščanc iz sv. Križa je koncem meseca decembra 1893. leta večkrat surovo napadal in pretepal svojo sestričino, 25letno Antonijo Piščanc, stanujočo v Rojanu. To surovo ravnanje je imelo namen, da bi Antonija poizgu-bila plod njiju ljubezni, kajti bila je blagoslovljenega trupla. Krepka narava Antonije Piščanc pa je prenesla vse te surovosti in dekle je povilo krepkega dečka. Piščančevo ravnanje pa je prišlo letos na uho orožnikom, isti so ga prijavili sodišču in predvčerajšnjem vršila se je razprava radi omenjenega zločina. Ker je Fran Piščanc bolan za jetiko, dovolilo mu je sodišče, da ni prišel k razpravi. V svoji pismeni izjavi obtoženec ni samo tajil omenjenih suro v os ti j, ampak celo dejstvo, da bi bil ljubimkoval s svojo sestričino . To tajitev ovrgli so svedoki, v prvi
vrsti uboga Antonija in sodišče je obsodilo nečloveškega suro veža na poldrugo leto težke, s postom poostrene ječe.
Policijsko. Baron Starkenfels, posestnik v Goriški okolici, prijavil je te dni takojšnjemu redarstvenemu ravnateljstvu, da mu j« njegova 18 letna dekla Josipina Močn'k ukradla razne vrednostne predmete in obleke ter pobegnila. Predvčerajšnjem prijeli so tatinsko deklo v Trstu in jo deli pod ktfuč. Pri njej našli so več ukradene zlatnine.
Koledar. Danes (9.): Božidar, mučenik; Orest, muč. — Jutri (10.): XXIII. pobink. nedelja. Andrej Avelin, spozn. — Zadnji krajec. -- Solnce izide ob 8. nri 54 min., zatoni ob 4. uri 32 min. — Toplota včeraj ob 7. uri zjutraj 12*5 stop., ob 2 popolndne 16 stop. C.
Najnovejše vesti.
Dunaj 8. (Poslanska zbornica). Poslanec Steinwender je interpeloval ministra predsednika o vzrokih, zakaj ni bil potrjen dr. Lueger. (Ker so galerije ploskale, pokaral jih je predsednik). Poslanca Hauck in D5tz sta iulerpelovala ministerskega predsednika radi izreka, kojega je baje storil dolenje« avstrijski namestnik, označivši župana dunajskega kot svojega okrajnega glavarja.
Dortmund 7. Državni poslanec in urednik Liitkenau bil je obsojen na 5 mesecev zapora radi žaljenja Njeg. Veličanstva.
Beligrad 7. Kralj je dospel sem is Se-
meudrije ob 4. uri popoludne.
TvgovlnaKe bNoJavka.
Bailmpilta. Pionion ».« je ^ en —.— —.—
Pioiiicu zn spomlad ls9tf 7.01 do 7.01. Ove« m
jeien —•---tU ia »pjmhd 6 43 -6.45 Komu
sa oktober —.--imy-juni 1896 4.58-4.6«
l'4»uie» nova od 78 kil. t. 6-70 -rt80- od 7® kil. f. «-75-6.85., od 80 kil. f. o.8O-0-95 od 81
kil. r. 6.90 -7--., od »a kil. for. 7___7.05. od-
Jertin«ii5'60-8 i6; (iriMo 6 30—ft«0 riaova «•—6.20 Pšeii'oa: Srodne ponudbe povpraševanje dobro. Prodaj« 2UOOO met. it. 6 n»4. draije. Ri 8 nT«, draije. Vreme lepo.
Praga. Nerartniraiii sladkor ta november f. 13.40 deoember 13*50. brei carine.
Praga. Centrirugal novi, pojtavljen.* Trii in carino »red odpoiiljatev preeej f. 81-50. Con uatiđ 32.— 32-25 Četvorni «3 — 33.50 V glavah (nudili) 12.50—-83.
H a vrt. Kava Santo* good average november 91.50 s* inare 89.-.
HaMburj. Santo* good average ta dieember 76.— za raaro 72.75 maj 71.25 mirno.
Dan«Jik» bova lfl
Driavni dolg v papirju „ „ v irebiu Avitrijika renta v alatu « a v kronali Kreditne akcije . . , London 10 Lit. . . .
Napoleoni......
20 mark .....
100 italj. lir.....
• aovambi
vferij
1.00,05 100 30 121.05 100 80 390.25 120 55 9.59 11.78 45.15
danu
99.95 100.10 120.86 100.70 884.50 lilO 76 S'59'/, 11.79 45.10
Kranjske klobase
se prodajajo v žganjariji na vogalu ulice Torrente in ulice S. Francesco.
Krčmarjem in dragim prodajalcem d^je se navadni skonto.
L 'dano podpisani i moja se javiti slav, p. n. občinstvu, da je odprl v nedeljo
dne 20. m. m.
RESTAVRACIJO
„Al Lloyd"
v novozgrajeni palači miroviuskega zaklada avstruakega Lloyda, na trga delle Poste.
V tej restavraciji toči se izvrstno Pl žensko in Dreherjevo pivo, kuhinja je izborna.
Obetaje neoporečno postrežbo p, n. gg. gostom, priporoča se
najudanejsi
Alojzij Krainz.
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
vit Caserma it. 16 uhod plana della CaseraM.
(našproH ve UM rojainici),
prodaja po ni-verojetnih nizkih cenah vsako-vr»tna angleška
kolesa (bioykle)
Zastopstvo koles „Ratolgh" iz tovarne „Rrtleigli Cjfcle C" L.td. Nottingham Angleško" in koles ,Adl«V" Iz tovarne H. Klejrer Frankfurt.
Kolesa „Raloigh" in Adler ho svetovno znana, poilednja rabijo so v nemftki vojski.
Kolnsn poiilja so na deželo in na vse krnjo brez vseh ktroftkov.
S p r c i o m a h e j> o p r ii v a vsakovrstnih novih in starih koles in Šivalnih strojev.
V zalogi nahajajo se vsakovrstna orodja in priprave za kulesn. Zahtevajo nuj se oenlkl!
Lastnik politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgoTorui urednik: JilUj Mikota. — Tiskarna Dolenc v Tratu.