TEDNIK PEN TEDENSKO DOGODJE 18. februar 2022 št. 7/2022 STALIŠCE 100 LET ISKRICA MEDNARODNI PEN MANIFEST DOGODKI UVODNIK AVTORSKA PRAVICA - IZVIR USTVARJALNOSTI Tokratno številko Tednika posvecamo razmisleku o avtorskih in sorodnih pravicah, ki postajajo v digitalnihokoljih vedno slabše zašcitene. Povod je predlog spremembe Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ki najbi šel ta mesec cez parlamentarno proceduro po hitrem postopku. Društvo slovenskih pisateljev, Društvoslovenskih književnih prevajalcev in druga sorodna društva so glasno protestirala, saj njihovih pripomb, ki sojih v roku dali jeseni lani, ni nihce upošteval. Slovenski PEN je objavil javno pismo, ki ga je dolžnostno povzelasamo STA. Upamo, da se bodo tudi ostali mediji zbudili ter posvetili problematiki, ki zadeva prav vseustvarjalce vsebin. Brez pravicnega nadomestila za delo umetniki ne moremo ustvarjati in tudi trenutnerazmere v izobraževanju ne morejo biti izgovor za neprimerne in rokohitrske pravne rešitve. Avtorske pravice so dolgocasna rec, dokler ne ugotoviš, da so ti jih kršili. Ukradejo ti dramo in jo predvajajo brez tvoje vednosti, kaj šele placila, uporabijo pesem, prozo ali esej zajavno uporabo, ne da bi te vprašali za dovoljenje, spremenijo tvoje delo in ga prodajo kot nekaj novega,izvirnega, njihovega. Manipulacij je premnogo za to uvodno razmišljanje. V digitalnem okolju, kjer datoteke z vsebino frcijo po nevidnih žilah po zemlji ter cepijo v gigantskih oblakih,nemalokrat dosegljivih vsem, je zašcita avtorjevega dela še posebej težavna in pravica ranljiva. Zatoosebno bolj podpiram zaprte formate, ki jih je težje reproducirati in brati brezplacno. Pa tudi slednjeseveda ni nemogoce. Predvsem mlajše generacije so vešce kopiranja in zajemanja vsebin s spleta. Najvecjatežava je, da se jim zdi brezplacno snemanje z bogate mize stvaritev samo po sebi umevno. Kdo naj jimpove, da je to kraja, ce so tudi v izobraževalnih ustanovah do uporabe avtorske pravice mnogokratmalomarni? Na Slovenskem je bila avtorska pravica zašcitena že v casih Avstro-Ogrske monarhije, vendar cesar nipodpisal Bernske konvencije (1886), ki je avtorska dela šcitila tudi v mednarodnem okolju. Tako je dela našihpionirjev književnosti vse do modernistov varoval predvsem jezik – slovenšcina. Tega so se dobro zavedalitudi založniki tako, da v casu Lavoslava Schwentnerja in po 1. svetovni vojni, doživljamo razcvet knjižnihobjav v slovenšcini. Šele jugoslovanski zakon iz leta 1929 je uredil tudi mednarodno zašcito in pristopil kBernski konvenciji, moderen zakon o avtorskih in sorodnih pravicah pa smo Slovenci dobili po osamosvojitvileta 1995. Nove tehnologije in pretirano sprošcen odnos do korišcenja avtorskega dela so razmerja ponovno postavilina glavo, saj je avtorju skoraj nemogoce slediti, kje in kako je nekdo uporabil njegovo delo, nedovoljeno inneplacano. Za to mora ucinkovito in pravicno poskrbeti zakonodaja posamezne države, nenazadnje sopravice iz ustvarjalnosti zapisane v naši ustavi. V nadaljevanju objavljamo pisma in pripombe sorodnih stanovskih društev pa tudi slovenski prevodManifesta PEN o avtorskih pravicah (prevedla ga je Maja Ferjancic), ki smo ga delegati PEN centrovsprejeli na 82. mednarodnem kongresu v galicijskem mestu Ourense v Španiji leta 2016. Ekonomska neodvisnost snovalcev avtorskih del pomeni vecjo svobodo ustvarjanja in posledicno bogatejšokulturo naroda. Predsednica SC PEN, Tanja Tuma UVODNIK št.7/2022 "V digitalnem okolju, kjer datoteke zvsebino frcijo po nevidnih žilah pozemlji ter cepijo v gigantskihoblakih, nemalokrat dosegljivihvsem, je zašcita avtorjevega dela šeposebej težavna in pravicaranljiva." DOGODKI št. 6/2022 Cankarjev dom, Steklena dvorana Lili Novy 21. feb. 18:00 Literarni vecer Društva slovenskih pisateljev Svetovni dan maternega jezika bomo pospremili zliterarnim dogodkom, na katerem bodo nastopiliustvarjalci, ki svoja dela bodisi pišejo v narecjihbodisi so pripadniki slovenske narodne manjšine. Vpogovoru z Janezom Ramovešom, Alferijo Bržan inAndreino Trusgnach, ki ga bo vodil AljažKoprivnikar, pa se bomo skozi narecja sprehodilipo razlicnih avtorskih poetikah, ki bogatijo širšislovenski in obmejni kulturni prostor. VEC OB SVETOVNEM DNEVU MATERNEGAJEZIKA Janšastan V deželi, kjer so si nekateriustvarjalci nadeli ime Janez Janša, in kjer imajo nekateri tednikipolitika Janeza Janšo na naslovnici,ko vodi vlado in ko je ne vodi, je nekaj narobe; pa ne samo z Janezom Janšo. - Bojan Grobovšek Prešerno je tudi v ljubljanskem Klubu koroškihSlovencev - KKS-Lj, saj je mag. Lidija Golc naPrešernov dan v Trstu na slovesni razglasitvi(anonimnega) 50. literarnega natecaja revije»Mladika« med 38 prejetimi ciklusi pesmi prejeladrugo nagrado za svojo novo zbirko Narejen semiz vseh svojih dni. Med 40 poslanimi prispevki vprozi pa je prvo nagrado prejela zgodbaZavladati vetru avtorice Mateja Gomboc izLjubljane. Cestitamo obema nagrajenkama, ki smoju 15.10.2021 na Koroških kulturnih dnevih v Ljubljaniposlušali na predstavitvi ucbenika Alenke Weber inMateja Gomboc Slovenski poslovni jezik(Mohorjeva 2020). CESTITKA V novem strašno hudem podkastu so se odprla vrata v življenje in svet Iztoka Simonitija. Iztok Simoniti je pravnik, karierni diplomat,mednarodni politolog, profesor diplomacije, tudipublicist in esejist. Napisal je vec prirocnikov odiplomaciji, pravu in politiologiji, je pa tudi avtoresejisticnih zbirk, kot so Historia magistra mortis(2008), Religija in nasilje (2009), Deus vult: ovrednotah kristjanov (2015) in Vode svobode(2019). POSLUŠAJ ZAMOLCANE ZGODBE: IZTOKSIMONITI Znanstveno-raziskovalno središce Koper inZaložba Beletrina vabita na slovesno podelitevEvro-sredozemske literarne nagrade »Pont«, ki sebo v cetrtek, 17. februarja 2022, ob 17h zacela naPrešernovem trgu s sprevodom, ki bo potekal postarem mestnem jedru, in ob 19h nadaljevala sslovesnostjo v Protokolarni dvorani sv. FranciškaAsiškega v Kopru. VEC NAGRADA »PONT« SC PEN in Inštitut za razvoj vkljucujoce družbevabita na dogodek Clovecnost in skupno dobro. 22. februar 2022, od 18.00 do 20.00 ure Zoom Meeting https://zoom.us/j/95064981172 Meeting ID: 950 6498 1172 Castna pokroviteljica pogovorov je Anica MikušKos, neutrudna ambasadorka clovecnosti z gosti: Tanja Tuma, Marko Pavliha, Miro Cerar, NadjaFurlan Štantež in Becir Kecanovic. VEC POGOVORI O CLOVECNOSTI INDRUŽBI PRIHODNOSTI ZA VSE MANIFEST št. 7/2022 MANIFEST AVTORSKIH PRAVIC PEN Avtorjeva ekonomska neodvisnost in samostojnost sta osrednjega pomena za svobodoizražanja in spodbujata raznolikost izražanja. Vse od britanskega Statuta Anne (prvi zakon o avtorskih pravicah) iz leta 1709 dalje, se je cloveštvozavedalo, da je treba sprejeti zakone za zašcito intelektualne lastnine. Leta 1886 je bila sprejeta Bernskakonvencija o varstvu književnih in umetniških del, za katero se je zavzemal Victor Hugo. Takrat je bila in je ševedno razsvetljenska misel, da se prizna, kako individualno ustvarjanje in odkritja povzdigujejo našekolektivno clovekoljubje. Avtorjeva ekonomska neodvisnost in samostojnost sta osrednjega pomena za svobodo izražanja inspodbujata raznolikost mnenj in stališc, kar posledicno krepi demokracijo. Ce avtorjem odvzamemo možnost, da bi prejeli denarno nagrado za svoja ustvarjalna dela, pomeni, da temdelom in njihovim avtorjem odvzamemo možnost preživetja. Uporaba intelektualne lastnine avtorja brezpravicnega nadomestila in v odsotnosti legitimne pravne izjeme od avtorskih pravic ni nic drugega kotkraja. Mednarodni PEN meni, da so danes bolj kot kdaj koli prej pravice posameznega ustvarjalca ogroženezaradi novih tehnologij, politik in zakonov. PEN zagovarja zašcito avtorskih pravic za vse pisatelje v vsehdelih sveta in izjavlja naslednje: Uporaba intelektualnelastnine avtorja brezpravicnega nadomestila inv odsotnosti legitimnepravne izjeme od avtorskihpravic je kraja. MANIFEST št. 7/2022 Manifest avtorskih pravic Mednarodnega združenja PEN 1. Avtor je lastnik moralnih in avtorskih pravic na vseh delih, ki jih ustvari, dokler te avtorske pravice nepotecejo. 2. Avtorske pravice vkljucujejo naslednje nacine uporabe del: razmnoževanje (analogno ali digitalno),predelavo (vkljucno s prevajanjem), objavo, izvajanje in digitalno uporabo, ki vkljucuje prenos del po vsehdigitalnih poteh in na vseh digitalnih platformah. 3. Moralne pravice vkljucujejo: pravico avtorja, da se mu pripisuje avtorstvo dela in da se mu ne pripisujelažno avtorstvo dela, ki ga ni napisal, ter pravico zagotoviti, da se njegovo delo ne obravnava slabšalno,kar bi škodovalo njegovemu ugledu kot avtorju. 4. Avtorji morajo imeti pravico do prostega trgovanja z avtorskimi pravicami na svojih delih. 5. Avtorji del se lahko sami odlocijo, ali bodo za uporabo svojih del zaracunali nadomestilo in kolikšno. 6. Mednarodni PEN priznava, da obstajajo primeri, ko lahko vlade ugotovijo, da je v javnem interesuuzakoniti izjeme od izkljucnih pravic avtorjev na delih, ki jih ustvarijo. Takšne izjeme ne smejo nepravicnoposegati v legitimne moralne in ekonomske interese avtorja. Na primer: Ce dela niso komercialno dostopna v formatih, ki so dostopni slepim in slabovidnim, bi morale izjeme vdomaci zakonodaji omogocati, da se za slepe in slabovidne izdela reprodukcija v dostopnem formatu, neda bi pri tem prišlo do kršitve avtorskih pravic. Izdaje dela, namenjene slepim in slabovidnim, je mogoceobjaviti šele potem, ko so bile izkljucene možnosti, da tako delo obstaja tudi v tržni izdaji. Sodne odlocbe, zakonodaja, predpisi in drugi zakonski instrumenti morajo biti dostopni državljanom.Natancno in nespremenjeno razmnoževanje teh del ne sme biti kršitev avtorskih pravic. 7. Zakoniti ekonomski interesi avtorjev v zvezi z deli, ki jih ustvarijo, vkljucujejo vse obstojece in potencialnetrge za njihova dela. 8. Digitalne ureditve upravljanja pravic, ki se uporabljajo za dela, mora nujno podpirati zakonodaja oavtorskih in sorodnih pravicah, da bi lastniki avtorskih pravic lahko uveljavljali svoje avtorske pravice nadelih. 9. Digitalna reprodukcija dela, ki se izvaja v velikem obsegu, kadar ni izjeme in brez dovoljenja avtorjadela, pomeni piratstvo. Nacionalna zakonodaja bi morala vsebovati ustrezne kazenske ukrepe zaodvracanje od piratstva in hkrati zagotavljati, da se ne ovira zakoniti dostop do del. STALIŠCE št. 7/2022 JAVNO PISMO – NOVI ZAKON O AVTORSKIH IN SORODNIH PRAVICAH VDIGITALNEM OKOLJU Ljubljana, 8. februarja 2022 Nobena lastninska pravica ni tako macehovsko obravnavana s strani zakonodajalcev kot prav avtorskapravica. Navajeni smo, da moramo za izdelke in storitve placati doloceno ceno, ce jih želimo uživati, priavtorski pravici pa se nam zdi, da bi jo morali imeti na voljo zastonj. A pravicen zaslužek za avtorsko deloje izjemnega pomena za neodvisnost in raznolikost umetniških glasov. Države so dolžne poskrbeti za pravnoureditev, ki to omogoca v vseh okoljih in na vse nacine. Za uporabo književnih del obstaja veliko izjem, skaterimi se avtorji in avtorice odrecemo placila za svoje delo in ga dajemo bralcem, na primer knjižnicnaizposoja. A tudi književniki in književnice ne moremo živeti od zraka in zanikanje avtorskega dela ter pravicnegazaslužka zanj, ne glede v kakšnem formatu se pojavlja, tudi v digitalnem, pomeni zanikanje kreativnosti innarodovega napredka. Clani in clanice Slovenskega PEN-a smo skupaj z Mednarodnim PEN-om leta 2018sprejeli Manifest o avtorskih pravicah, ki pravi: »Digitalno reproduciranje dela v vecjem obsegu, kjer ne greza zakonsko dolocene izjeme in za katere avtor ni dal dovoljenja, je piratstvo.« Žal smo prica novemu predlogu Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ki naj bi urejal uporabo del vdigitalnem in izobraževalnem okolju (pouk na daljavo) Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.Predlog onemogoca avtorjem, da vnaprej odlocajo o uporabi svojih del, kar je temelj pravicnosti avtorskepravice, ki je v digitalnem okolju še posebej ranljiva. Kot navajajo sorodna društva Društvo slovenskihknjiževnih prevajalcev, Društvo slovenskih pisateljev in Društvo slovenskih založnikov, predlog pomeni»kolektivno razlastitev imetnikov avtorskih pravic,« kar ni vec dalec od piratstva. Izjemno problematicno je,da se zakon sprejema v neverjetni naglici, pri cemer so vlagatelji zavrgli vse spomladi podane pripombeavtorjev in drugih imetnikov avtorskih pravic. Prva casovna omejitev za javno razpravo je bila tri,podaljšana pa trinajst dni. Izjemne stvaritve naših umetnikov si zaslužijo vec pozornosti. Clani in clanice Slovenskega PEN-a pozivamo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, da predlogzakona umakne ter omogoci temeljito javno razpravo, pri kateri upošteva temeljna nacela avtorskih pravicin pripombe ustvarjalcev. Upravni odbor in predsednica Slovenskega centra PEN Tanja Tuma KAM JE IZGINIL AVTOR? (sramota v kranjskem Prešernovem gledališcu) Med dogodki, ki so pocastili letošnji praznikkulture, je le tega zaznamovalo tudi medijskorazkritje sramotnega dogodka neuprizoritvegledališke igre Rudija Šeliga Kdor skak, tistihlap v kranjskem Prešernovem gledališcu.Sprožilo ga je javno pismo spoštovanega AlešaBergerja Kam je izginil avtor?, ki ga je kasnejedodatno razplamtel razposlani prispevekFundacije Rudi Šeligo. PISMO STALIŠCE št. 7/2022 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Kotnikova 5 1000 Ljubljana ZADEVA: Prenos Direktive (EU) 2019/790 s podrocja avtorskega prava v slovenskipravni red: predlagana novela Zakona o avtorski in sorodnih pravicah in Zakona okolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic. Komentar Društva slovenskih pisateljev in Društva slovenskih založnikov Ljubljana, 9.2.2022 Spoštovani! Društvo slovenskih pisateljev in Društvo slovenskih založnikov predstavljamo pomemben del imetnikovavtorske pravice, SAZOR GIZ k.o. pa kljucno kolektivno organizacijo, ko gre za kolektivno upravljanjepravice reprodukcije omenjenih in drugih upravicenih imetnikov. Dne 1.2.2022 je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (resorno ministrstvo) objavilo dopolnjenpredlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (drugi osnutek ZASP)in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic(drugi osnutek ZKUASP), s katerima želi v slovenski pravni red prenesti Direktivo (EU) 2019/790. Avtorje del s podrocja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov ter založnike zadevapredvsem 5. clen Direktive (EU) 2019/790. Ta doloca izjemo za uporabo del v dejavnostih digitalnega incezmejnega poucevanja, kar pomeni izobraževalno izjemo za digitalno uporabo avtorskih del v šolah oz.tako imenovano ilustracijo pri pouku na daljavo, ki pomembno posega v pravice na književnih, znanstvenihin publicisticnih delih. S tem dopisom podajamo pripombe na drugi osnutek ZASP in ZKUASP ter izražamo naše razocaranje nadpristopom, ki ga je za prenos 5. clena Direktive (EU) 2019/790 izbral pripravljalec predloga zakona. Izpostavljamo, da je za avtorje in založnike bistvenega pomena, da se ob prenosu 5. clena direktive zauporabo del v okviru izjeme za digitalno in cezmejno poucevanje doloci placilo nadomestila imetnikompravic (ti. zakonita licenca) ter da se iz izjeme izkljucijo ucbeniki in delovni zvezki in vadnice. Le na taknacin prenos te izjeme ne bo prekomerno oškodoval slovenskih avtorjev in založb, kar jim bo omogocalopreživetje in nadaljnje ustvarjanje. Iz drugega osnutka ZASP, konkretno iz njegovega 3. clena, izhaja, da je pripravljalec predloga zakonaspremenil svoje stališce glede nacina prenosa 5. clena direktive, saj je rešitev iz prvega osnutka ZASP izmaja 2021, ki je predvideval prenos te dolocbe v obliki zakonite licence, nadomestil z rešitvijo, kipredvideva prosto uporabo del brez obveznosti placila kakršnegakoli nadomestila avtorjem in založnikom,ki jih bo doticna izjema prizadela. Dodatno k temu pa od izjeme ni izkljucil ucbenikov, delovnih zvezkov invadnic. Opozarjamo, da bi sprejem drugega osnutka ZASP v obliki, kot je bila objavljena dne 1.2.2022, povzrocilveliko in nesorazmerno škodo slovenskim avtorjem in založnikom. Predlog ne upošteva položaja slovenskihavtorjev in založnikov, ki ni primerljiv s položajem avtorjev in založnikov na drugih velikih trgih v državahclanicah EU. Slovenski avtorji in založniki smo zaradi majhnosti trga omejeni z izredno majhnimpovpraševanjem, obenem pa je potreba trga po kakovostnih delih, vkljucno na podrocju izobraževanja,primerljiva s potrebami v vecjih državah clanicah EU. Ker slovenski trg omejujejo jezikovne znacilnosti in napodrocju izobraževanja tudi nacionalni ucni programi in nacrti, lahko gradivo dejansko ustvarjamo vpretežnem delu le slovenski avtorji. Zaradi majhnega povpraševanja, ki je neizogibna posledica majhnostitrga, je za avtorje in založnike bistvenega pomena vsakršno placilo za uporabo naših pravic. STALIŠCE št. 7/2022 Z odvzemom pravice do nadomestila pri izjemi za digitalno in cezmejno poucevanje bomo avtorji inzaložbe prikrajšani za pravicno nadomestilo. Obenem je potrebno upoštevati, da niti najvecje državeclanice EU (npr. Nemcija, Francija) te izjeme niso dolocile kot proste uporabe, temvec so 5. clen direktiveprenesle v obliki zakonite licence, kar pomeni omejitev izkljucnosti pravice ob placilu primerneganadomestila. Še toliko bolj pa bi morala Republika Slovenija izjemo za digitalno in cezmejno poucevanjeurediti na nacin, ki bi avtorjem in založnikom povrnil škodo zaradi uporabe njihovih del v okviru noveizjeme. Dolocitev proste uporabe v primeru izjeme za digitalno in cezmejno poucevanje je po našem prepricanju vnasprotju s tristopenjskim testom, kot ga opredeljujejo Bernska konvencija (9. in 10. clen), Direktiva oinformacijski družbi iz l. 2001 (peti odstavek 5. clena) in 46. clen ZASP. Razumljivo je, da se tovrstna izjemadoloci glede gradiv, glede katerih bi imele izobraževalne ustanove težave s pridobivanjem licenc oz.dovoljenj avtorjev ali drugih imetnikov pravic. Ta razlog pri utemeljevanju izjeme uporablja tudipripravljalec predloga zakona1. A pri tem ne upošteva, da se prej navedeni cilj lahko doseže brez takodrasticnega poseganja v položaj in pravice avtorjev in založnikov, kot ga predvideva drugi osnutek ZASP.Placilo primernega nadomestila in izkljucitev ucbenikov, delovnih zvezkov in vadnic iz izjeme, za katere jena trgu lahko dostopna ustrezna licenca, v nicemer ne otežuje ali zmanjšuje možnosti uporabe del vizobraževalnem procesu, po drugi strani pa avtorjem in založnikom zagotavlja prihodke, ki jim omogocajonadaljnje ustvarjanje kvalitetnih gradiv. Le takšna rešitev bi bila skladna z Ustavo RS, ki v 60. clenuzagotavlja varstvo avtorske in drugih pravic, prav tako pa bi bila v skladu z že omenjenim tristopenjskimtestom. Dolocitev izjeme za digitalno in cezmejno poucevanje brez placila pravicnega nadomestila in brezizlocitve ucbenikov, delovnih zvezkov in vadnic (tj. gradivo, ki je namenjeno izobraževalnemu trgu) panerazumno posega v legitimne interese avtorjev in založnikov, pri cemer v besedilu predloga drugegaosnutka ZASP ni najti nobenih razumnih razlogov za izkljucitev placila primernega placila in izkljucitevucbenikov in delovnih zvezkov in vadnic od izjeme. Zato predlagamo, da se 3. clen drugega osnutka ZASP spremeni tako, da se v predlog zakona ponovnouvrsti besedilo, ki ga je vseboval prvi osnutek ZASP iz maja 2021, in sicer, da se 3. clen drugega osnutkaZASP glasi: »Predlagani 47.b clen novele ZASP se spremeni tako, da se v celoti glasi: (1) Brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice, vendar ob placilu primernega nadomestila je zanamen ponazoritve pri pouku na daljavo ali cezmejnem pouku dopustno: 1. reproduciranje v elektronski obliki in priobcitev javnosti objavljenih del; 2. predelava baze podatkov in v elektronski obliki reproduciranje, distribuiranje ter priobcitev javnostipredelane baze podatkov. (2) Uporaba iz prejšnjega odstavka je dovoljena, ce to ni namenjeno doseganju posredne ali neposrednegospodarske koristi in ce se izvaja pod odgovornostjo izobraževalne ustanove v njenih ali drugih prostorihali prek varnega elektronskega okolja, ki je dostopno, zlasti prek avtentikacijskih postopkov, le ucencem,dijakom ali študentom, vpisanim v ta program, ter uciteljem in drugim osebam, ki izvajajo pouk. (3) Kadar se uporaba iz prvega odstavka tega clena izvaja prek varnega elektronskega okolja, se šteje,da poteka izkljucno v državi clanici Evropske unije, v kateri ima izobraževalna ustanova sedež. (4) Uporaba iz prvega odstavka tega clena ni dovoljena za ucbenike, delovne zvezke, vadnice in drugaucna gradiva, ki so namenjeni predvsem za uporabo pri pouku, in za graficne izdaje glasbenih del, ce soustrezne licence za ta nacin uporabe enostavno na voljo na trgu in lahko dostopne ter vidneizobraževalnim ustanovam. Ponudnik take licence objavi pogoje uporabe na dobro vidnem mestu na svojispletni strani in o njih obvesti reprezentativno združenje izobraževalnih ustanov, ce tega ni, pa ministrstvo,pristojno za šolstvo. 1 Str. 47 predloga drugega osnutka ZASP. STALIŠCE št. 7/2022 (5) V primerih iz prvega odstavka tega clena je treba navesti vir in avtorstvo dela, ce je navedeno nauporabljenem delu. (6) Pogodbena dolocila, ki so v nasprotju s tem clenom, so nicna.«. Predlagana rešitev, ki je bila že vkljucena v prvotni predlog ZASP iz maja 2021, upošteva tako intereseslovenskih avtorjev in založnikov kot tudi interese izobraževalnih ustanov, obenem pa je v skladu z Direktivo2019/790 in Ustavo RS. Cetrti odstavek 5. clena direktive namrec doloca, da »države clanice lahkodolocijo pravicno nadomestilo za imetnike pravic za uporabo njihovih del ali drugih predmetov varstva vskladu z odstavkom 1«. Zgolj dolocitev obveznosti placila pravicnega nadomestila avtorjem in založnikomzagotavlja ustrezno nadomestilo za škodo, ki nam nastaja zaradi proste rabe avtorsko varovanih del vdigitalni obliki pri pouku na daljavo. S tem je imetnikom, ki se združujemo v DSP in DSZ, omogoceno poštenonadomestilo za uporabo naših del, obenem pa je z uveljavitvijo izjeme za ilustracijo pri pouku omogocenprost dostop do znanja, kar je oboje interes, ki ga zasledujemo avtorji in založniki. Nadalje drugi odstavek 5. clena direktive dopušca, da lahko države clanice dolocijo, da »se izjema aliomejitev, sprejeta na podlagi odstavka 1, ne uporablja ali se ne uporablja v zvezi s posebnimi naciniuporabe ali vrstami del ali drugih predmetov varstva, kot so gradivo, ki je namenjeno predvsemizobraževalnemu trgu, in notni zapisi, kolikor so ustrezne licence, ki dovoljujejo dejanja iz odstavka 1 tegaclena in ustrezajo potrebam in posebnostim izobraževalnih ustanov, na enostaven nacin na voljo na trgu«. Stem direktiva dopušca možnost, da države od izjeme digitalne uporabe za namene pouka na daljavoizkljucijo ucbenike, delovne zvezke ter druga izkljucno pouku namenjena gradiva. Takšna omejitevizobraževalne izjeme je kljucnega pomena, saj bi se sicer lahko dogajalo, da bi prosta uporaba ucenihgradiv nacela nadomešcati ucbenike ter delovne zvezke, kar bi mocno vplivalo na njihovo prodajo inposledicno na položaj slovenskih avtorjev in založnikov. Namen izjeme namrec ni nadomešcanje varovanihdel, ki so v prodaji, pod pogojem, da so za ta dela na voljo licence, do katerih lahko šole dostopajo. Avtorji in založniki, ki se združujemo v DSP in DSZ, pozivamo MGRT in Urad RS za intelektualno lastnino, dapri pripravi predloga zakona, ki bo v slovenski pravni red prenesel 5. clen Direktive (EU) 2019/790,upoštevata položaj in interese slovenskih avtorjev in založnikov in 5. clen direktive preneseta na nacin, kotga predlagamo v tem dopisu. Le na tak nacin bodo avtorji in založniki v nujnem obsegu zašciteni predškodo, ki jim nastaja ob prosti uporabi njihovih avtorskih del ob ponazoritvi pri pouku na daljavo.Predlagani clen naj upošteva, da gre za normalno uporabo del v posebnih primerih, ki z uvedbonadomestila in izkljucitvijo ucbenikov in delovnih zvezkov iz izjeme poskrbi za primerno placilo avtorjem inzaložbam, s cimer jih prekomerno ne oškoduje, kar jim omogoca preživetje in nadaljnje ustvarjanje. S temso smiselno upoštevana dolocila 9. clena Bernske konvencije, ki doloca možnost izjem od izkljucne pravice,ki jo imajo avtorji pri dovoljevanju reprodukcije svojih del, ter 60. clen Ustave RS. V primeru, da Republika Slovenija nadomestila ne bi prenesla v svoj pravni red, bi bili avtorji in založnikiprekomerno prikrajšani za svoje delo in bi jim s tem nastala nepopravljiva škoda, ki bi marsikaterega odnjih lahko spravila ob delo in mu onemogocila nadaljnje ustvarjanje, šole pa v prihodnosti osiromašila zaštevilne ustvarjalne dosežke, ki bi s svojimi dognanji pripomogli k razvoju novih ustvarjalnih talentov. Zuvedbo takšne izjeme smo ogroženi zgolj in samo avtorji in založniki, ki za svoje delo pricakujemo poštenonadomestilo, s cimer izobraževalnim ustanovam omogocamo dostop do široke zakladnice znanja, ki ganajdejo v varovanih avtorskih delih. Dodatno z zgornjemu tudi predlagamo, da se pravica do nadomestila upravlja kolektivno, bodisi v oblikiobveznega kolektivnega upravljanja po vzoru fotokopiranja preko obsega iz 50. clena ZASP, ki ga uspešnouveljavlja kolektivna organizacija SAZOR GIZ k.o., ali pa v obliki kolektivnega upravljanja z razširjenimucinkom, ki ga v 12. clenu opredeljuje Direktiva 2019/790. Pobiranje nadomestila za številne male avtorjein založnike je namrec toliko oteženo, težavno in neprakticno, da je uveljavljanje te pravice na individualninacin malo verjetno zaradi narave uporabe del, tj. množicne uporabe s strani številnih izobraževalnihustanov, in velikega števila upravicencev do nadomestila. V interesu imetnikov pravic je, da bi se pravicado nadomestila STALIŠCE št. 7/2022 upravljala kolektivno, saj je le na tak nacin mogoce zagotoviti ucinkovito pobiranje nadomestil. Poleg tegabi individualno iskanje imetnikov pravic s strani izobraževalnih ustanov pomenilo znatno dodatnoobremenitev izobraževalnih ustanov, kolektivno upravljanje pa to obremenitev odpravlja. Zatopredlagamo, da se upravljanje pravice do nadomestila iz naslova izjeme za uporabo del pri digitalnem incezmejnem poucevanju doda v 9. clen ZKUASP, ki ureja obvezno kolektivno upravljanje pravic, oziroma dase v primeru razširjenega kolektivnega upravljanja doda v novi 10.a clen drugega osnutka ZASP. Da bi se zagotovil nemoten prehod na nov nacin upravljanja te pravice predlagamo, da se dolociprehodno obdobje treh let, v katerem se nadomestilo ne bi placevalo. V tem prehodnem obdobju je ponašem prepricanju mogoce zagotoviti ustrezna financna sredstva na strani uporabnikov te izjeme(izobraževalnim ustanovam) oziroma njihovim financerjem (ministrstvu, pristojnemu za izobraževanje).Triletno prehodno obdobje je primerno tudi za vzpostavitev sistema upravljanja pravice do nadomestila zzbiranjem informacij in podelitvijo ustreznega dovoljenja kolektivni organizaciji. Ne nazadnje bi radi še spomnili, da se digitalna raba avtorsko varovanih del, ki jih zajema novaizobraževalna izjema, v okviru poucevanja na daljavo že zdaj pospešeno dogaja na vseh izobraževalnihstopnjah, vkljucno z univerzitetno, in sicer brez ureditve avtorske pravice ali pridobitve dovoljenja, s cimerže nastaja pomembna škoda našim avtorjem in založnikom. V tem smislu direktiva prinaša ureditev stanja, kije trenutno nedopustno in imetnikom ne nudi nikakršnega nadomestila za škodo, ki jim jo povzroca digitalnaraba v celotnem izobraževalnem sistemu. Zato je pomembno, da se izjema za digitalno in cezmejnopoucevanje uredi na nacin, ki ne bo nesorazmerno posegala v legitimne interese avtorjev in založnikov. S spoštovanjem! Društvo slovenskih pisateljev Dušan Merc, predsednik Društvo slovenskih založnikov Valentina Smej Novak, predsednica SAZOR GIZ k.o. Luka Novak, clan poslovodstva Rudi Zaman, clan poslovodstva STALIŠCE št. 7/2022 Društvo slovenskih književnih prevajalcev Tomšiceva 12 1000 Ljubljana Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Kotnikova ulica 5 1000 Ljubljana V Ljubljani, 11. februarja 2022 ZADEVA: Odziv na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski insorodnih pravicah Društvo slovenskih književnih prevajalcev je stanovsko združenje, ustanovljeno leta 1953, ki že skoraj 70 letzagovarja interese slovenskih avtorjev s podrocja književnega prevajanja (prevajanja leposlovja,humanistike in družboslovja). Društvo šteje 196 uveljavljenih prevajalcev, organizira prevajalske dogodke,debatna omizja, mednarodne simpozije in seminarje ter podeljuje najvišje nagrade za prevajalske dosežkepri nas, kot so Sovretova nagrada za prevode leposlovja v slovenšcino (od leta 1963), nagrado RadojkeVrancic za mlade prevajalce (od leta 2002) in Jermanovo nagrado za prevode družboslovnih inhumanisticnih besedil v slovenšcino (od leta 2015). S tem odzivom podajamo komentar na 3. clen predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona oavtorski in sorodnih pravicah (v tem dopisu Zakon), oziroma na spremembo obstojecega 49. clena ZASP. Tana novo ureja digitalno rabo avtorskih del za namen ponazoritve pri poucevanju, s cimer tovrstna rabapostane prosta nadomestila. Menimo, da je takšna ureditev neustrezna, saj imetnikom avtorske pravice pavšalno jemlje nadomestilo zauporabe. Digitalno reproduciranje odlomkov za namen ponazoritve pri pouku z uporabo elektronskihsredstev, na daljavo ali cezmejno, je popolnoma primerljivo z rabo odlomkov v fizicni obliki, vendar je vprimeru rabe v fizicni obliki nadomestilo urejeno z instrumentom nadomestila za privatno in drugoreproduciranje. Reproduciranje v elektronski obliki je še vedno reproduciranje. Poleg tega pa kljub vsemvarovalkam, ki jih vpeljuje 2. tocka 3. clena predlaganega Zakona, digitalizirano delo, ko je enkrat na voljona medmrežju, ni vec zavarovano oziroma je njegovo varovanje prepušceno prosti presoji koncnegauporabnika. 3. clen tega Zakona denimo ne predvideva zajema zaslona, snemanja spletnih sej in podobnihmanipulacij, ki jih digitalne tehnologije omogocajo. Prav tako ni govora o varni hrambi tovrstnegadigitalnega ucnega gradiva. Po tem predlogu imetnik pravice pri digitalnem reproduciranju ne prejme nadomestila, s cimer je segmentpopulacije, ki živi od svojega že zdaj podplacanega avtorskega dela, še bolj osiromašen. Poleg tegapredlog Zakona daje vtis, da avtorsko delo, ki je plod kompleksnega intelektualnega procesa inpoglobljenega znanja, ni »pravo« delo. S tega vidika je tovrstna ureditev tudi nevzgojna, saj dajepopolnoma napacen signal, kako je treba ravnati z avtorskimi deli. Poleg tega obstaja bojazen, da se bomiselnost o prosti uporabi digitaliziranih odlomkov za namen poucevanja razmahnila tudi na drugapodrocja. Ker gre družba vse bolj v smer digitalizacije, bi morala biti ureditev digitalnega reproduciranjain rabe digitaliziranih del še strožja, ne pa še bolj razrahljana. STALIŠCE št. 7/2022 Uvodna pojasnila, da je predlagana ureditev v Zakonu ustrezna, niso primerna, saj zagovarjajo zgoljinterese uporabnikov, se pravi izobraževalnih ustanov, ki naj po mnenju predlagatelja Zakona ne bi bilepravno usposobljene za urejanje rabe avtorskih del, interese imetnikov pravic pa popolnoma zanemari injih postavi v docela podrejen položaj. Imetniki lahko upajo zgolj na spoštovanje navedbe avtorstva in vira(18. clen ZASP, pravica do priznanja avtorstva). Druge moralne pravice, ki izhajajo iz 16. (vsebina), 17.(pravica prve objave) in 19. (pravica spoštovanja dela) clena ZASP-a, pa sploh niso obravnavane. V temoziru je ureditev v predlaganem Zakonu v nasprotju z obstojecim ZASP. Prav tako 3. clen tega Zakona(oziroma spremenjeni 49. clen ZASP-a) ne predvideva obvešcanja imetnika pravice o rabi del. Pripredlagani ureditvi lahko brez zadržkov govorimo o kolektivni razlastitvi imetnikov avtorskih pravic tako vmaterialnem kot v moralnem smislu, saj 7. tocka tega clena ne omogoca nikakršnega pravnega varstva. Drugi argument, da je predlagani 3. clen Zakona v skladu s 57. clenom Ustave, pa je po našem mnenjuizjemno nedoumljiv in nesprejemljiv. 57. clen Ustave ne govori o brezplacni rabi avtorskih del, temvec otem, da mora država zagotoviti pogoje za pridobitev ustrezne izobrazbe (»Izobraževanje je svobodno.Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev. Država ustvarja možnosti, da sidržavljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.«). V skladu s to argumentacijo bi moralo biti prav vse vpovezavi z izobraževanjem popolnoma brezplacno: založbe bi morale brezplacno deliti ucbenike, kmetjebi za šole morali hrano dobavljati, kuharji pa kuhati zastonj, ne nazadnje tudi najemodajalci, ki ponujajoprostore tistim, ki se formalno izobražujejo v Republiki Sloveniji, ne bi smeli zaracunavati najemnin.Argumentacija, ki zagovarja brezplacno digitalno reproduciranje za namen ponazoritve pri pouku, je zatos sklicevanjem na 57. clen Ustave nevzdržna in izsiljena. Sklicevanje na 57. clen Ustave pa je hkrati vnasprotju s 60. clenom Ustave, ki pravi: »Zagotovljeno je varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo izumetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti.« Predlagani 3. clen Zakona torej ne ustvarjaravnovesja med pravicami, ki izhajajo iz 57. in 60. clena, temvec se arbitrarno postavi na stran uporabnika,pravice iz 60. clena pa v celoti potepta. Na Društvu slovenskih književnih prevajalcev pozivamo predlagatelja Zakona, da: – predvidi ureditev nadomestila za digitalno rabo avtorskih del zanamen ponazoritve pri poucevanju povzoru nadomestil za privatno in drugo reproduciranje ali po vzoru kakršnega koli drugega nacina, kizagotavlja nadomestilo za rabo (npr. razširjeno kolektivno upravljanje); – vzpostavi sistem pravnega varstva moralnih pravic; – zagotovi zašciteno hrambo digitalnega ucnega gradiva; – spodbudi udeležence v izobraževalnih procesih k seznanjanju ucencev, kaj sta avtorsko delo in avtorskapravica. Ugotavljamo, da pri pripravi Zakona niso bila upoštevana strokovna stališca vseh zainteresiranih strani,umanjkala je predvsem vkljucitev argumentiranih popravkov in sugestij imetnikov in zastopnikov avtorskihpravic. Hkrati pa odlocno nasprotujemo izjemno kratkemu roku za razpravo in sestavo komentarjev k takoobsežnemu in kompleksnemu Zakonu, kot je ZASP, kar kaže na podcenjevalni odnos do te problematike. Za upravni odbor DSKP: Tanja Petric, predsednica Boris A. Novak Ob Olémpijadi v Ljubljani, dne 11.2.2022 OLÉ, OLÉ – OLAJ, OLAJ! (na melodijo »Olé, olé, olé, olé«) Olaj, Olaj, Olaj, Olaj, O-laj, O-laj! Olaj, Olaj, Olaj, Olaj, ne olajaj nas, o Laj! Olaj, Olaj, Olaj, Olaj, O-laj, O-laj! Olaj, Olaj, Olaj, Olaj, Naj-naj Aj-aj-aj-aj! Olaj, Olaj, Olaj, Olaj, O-laj, O-laj! Olaj, Olaj, Olaj, Olaj, le zakaj aj-aj-aj-aj? Olaj, Olaj, Olaj, Olaj, O-laj, O-laj! Olaj, Olaj, Olaj, Olaj, Generalni Palicaj! Olaj, Olaj, Olaj, Olaj, O-laj, O-laj! Olaj, Olaj, Olaj, Olaj, Palicaj nekoc in zdaj! Olaj, Olaj, Olaj, Olaj, O-laj, O-laj! Olaj, Olaj, Olaj, Olaj, diktatorjev lakaj! Olaj, Olaj, Olaj, Olaj, O-laj, O-laj! Olaj, Olaj, Olaj, Olaj, režimski papagaj! Olaj, Olaj, Olaj, Olaj, O-laj, O-laj! Olaj, Olaj, Olaj, Olaj, marš v vecni oklepaj! Olaj, Olaj, Olaj, Olaj, O-laj, O-laj! Olaj, Olaj, Olaj, Olaj, ne vrneš se nazaj! Olaj, Olaj, Olaj, Olaj, O-laj, O-laj! Olaj, Olaj, Olaj, Olaj, adijo in goodbye! … ISKRICA št. 7/2022 2016 11.–14. maj Na Bledu je potekalo 48. mednarodno srecanje pisateljev, ki ga je prvic v stoletni zgodovinimednarodnega PEN-a otvorila predsednica PEN-a Jennifer Clement. Poleg rednega srecanjamednarodnega odbora Pisatelji za mir je imel sestanek tudi mednarodni ženski odbor PIWWC. Srecanje je bilo prvic posveceno pesnicam in pisateljicam s posebno publikacijo, v kateri se je Boris A.Novak poklonil tudi Elzi Jereb, ki šest desetletij soustvarja Slovenski PEN: »Elza Jereb je vseskozi nacelnain radikalno skromna gospa. Po svojih kulturnih in intelektualnih obzorjih je vélika dama, po svojem srcu paemocionalno odprta in široka osebnost s pretanjenim socialnim cutom ter elementarno, a obenemprefinjeno cloveško dostojnostjo. Idealna duša za težke case, ko je treba pomagati ljudem v stiski. Casi zgodovinske stiske so casi, ko na dan privrejo tudi naše osebne stiske. Gospa Jereb je bila tudi natej ravni izjemno pozorna, cujeca, diskretna. Elza, infiniment merci!« Nagrado mira sta si jeseni delili rezijska pesnica Silvana Paletti in pisateljica, antropologinja in doktoricaanticnih študij Svetlana Slapšak. Predsednica Jennifer Clement je ob nagradi zapisala: »Literarnanagrada mira dokazuje, kako pomembni so ženski glasovi v književnosti. Vsi vemo, da so književna dela, ki so jih napisale ženske, del univerzalnega kanona. Vendarle je prav, da posebejpocastimo književnice, tako kot to pocne Mira. Še vedno vlada svetu vsesplošna patriarhalna kultura, karpovzroca, da mnogi ženski literarni glasovi izzvenijo v tišini.« 5 MANJ KOT 100 100 LET št. 7/2022 Bled 2018, Jennifer Clement, predsednica mednarodnega Pena, Tanja Tuma, takrat predsednica Ženskega odbora Mira, inZoë Rodriguez, predsednica mednarodnega ženskega odbora PIWWC, foto Janez Bogataj LETNO SRECANJE ODBORA ŽENSKIH PISATELJIC 2022 Mednarodni ženski odbor PEN-a PIWWC otvarja sezono letnih sestankov odborov, katere del je tudiBlejsko srecanje v živo in po spletu. Zaradi epidemioloških ukrepov je žensko srecanje samo na spletu,udeležba je brezplacna, potrebna je zgolj prijava na povezavi do 1. marca 2022. To je lepa priložnost, dase seznanite z delom še kakšnega mednarodnega odbora poleg Pisateljev za mir. Srecanje je zaprtega tipa, samo za clanstvo PEN-a, razen okrogle mize in poeticne seje, ki tradicionalnozakljuci sestanke PIWWC. Sestanek bo potekal v angleškem jeziku. VEC MEDNARODNI PEN št. 7/2022 BELORUSIJA: Filozof Uladzimir Mackievic gladovno stavka Priznani filozof Uladzimir Mackievic od 4. februarja 2022 gladovno stavka v znak protesta proti priporu inzahteve po dolocitvi datuma sojenja. Po porocilih je 15. februarja zacel S stavko. Mackievic je od 4.avgusta 2021 v preiskovalnem priporu v Minsku zaradi obtožb o organiziranju in pripravi dejanj, ki grobokršijo javni red, v skladu s clenom 342(1) kazenskega zakonika Belorusije. Ce bo obsojen, mu grozi do trileta zapora. Mednarodni PEN meni, da je Uladzimir Mackievic tarca napadov zaradi svojih stališc in pisanja, kriticnihdo beloruskih oblasti. Organizacija poziva k njegovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi ter k umiku vsehobtožb proti njemu. VEC MEHIKA: Umor novinarja Heberja Lópeza Vázqueza, še en neuspeh mehiške države Umor novinarja Heberja Lópeza Vázqueza 10. februarja 2022 v Salina Cruzu v Oaxaci je še en tragicenprimer neuspeha mehiških oblasti pri zašciti svojih novinarjev. Heber López Vasquez je peti novinar, ki so galetos ubili v Mehiki, verjetno kot mašcevanje za njihovo delo, je danes sporocila organizacija PENInternational. 42-letni Heber López Vasquez, ki so ga ubili, ko je prišel v svoj snemalni studio, je bil novinar vec kot 18 let.Vodil in ustanovil je digitalni medij NoticiasWeb, kjer je pisal predvsem o politiki in korupciji. Po porocilih sose njegove zadnje preiskave nanašale na nepravilnosti v programih in projektih lokalne in zvezne vlade. "Mehiške oblasti morajo temeljito, hitro in pregledno raziskati umor novinarja Heberja Lópeza Vásqueza.Dokler odgovorni za umore novinarjev ne bodo privedeni pred sodišce in dokler medijski delavci ne bodoustrezno zašciteni, bo v Mehiki še naprej vladal krog nekaznovanosti," je dejala Romana Cacchioli, izvršnadirektorica organizacije PEN International. VEC št. 7/2022 Tednik PEN, glasilo Slovenskega centra PEN, št. 7/2022 Izdal: Slovenski center PEN, Tomšiceva 12, 1000 Ljubljana Zanj: Predsednica Tanja Tuma Uredništvo Odgovorna urednica: Tanja Tuma Glavna urednica: Maja Ferjancic Oblikovanje: Maja Ferjancic Leto izdaje: februar 2022 Kraj: Ljubljana ISSN 2784-7586 Publikacija Tednik PEN je brezplacna. Naslovna fotografija: Vojna Andrea