244. številka.
Ljubljana, četrtek 23. oktobra.
VL leto, 187.i.
SLOVENSKI
Izhaja mak  dnu, isvsecuai ponndeljke in qu«vo po praamkib, ter ve>j& pa pošti prejauuut,  za avstro-ogersks dežele za celo letu 16 gotfL. as> uo. mm a     :.: ,
za 'jtr; leta 4 guld. — Za Ljubljano brai p.)K[!jar.ia na do« sa vrta i«to 13 gold« z« ietrl lota 3 jfoid. 30 kr., za en mesne I g«»ld 10 kr. Z.* poiHjfltnJe na dom N9 rajona 10 kraje. za mesec, 30 ki. za 6c;:t 1 ta, — 2a taje iJeittla    > v 20 *roid., sa pol loi« 10 irold. — Za fcoapoda učitelje na IjudHkih ftolah
in za dijake vali A znižana eona in oicor: Za Ljubljano is ietrl lata 2 fold. 50 br, pa peitl prsjeman za ecvr lota 3 gold. — Za oznanila M plaiujo od četiri-■toraa petit-vrate C kr. fle uc oznanilo ar. krat tit»ka, 5 br.     »r ovakrat hi 4 k-. Še bc tri« ali veffkrat lleka. Vaakokrat hm plača Itempelj aa 30 kr. Dopisi aaj ta lavole frank irati, -- E'>k upisi »>i na Tradnjo -- tfredničtva j., i Ljnhtjaai aa oeloviki eaatt v Tavčarjevi hi#J »Hotel Evropa". Opravsfitvo   na kattro       a* b»»*Mivoi;i<> r"'V-'i*t» »a^dniae. reklamacijo. osnanUa    J, utrahiiatrativn   roef, je v „Narodni nakaral" a Tavčarjevi hiit.
Naši kandidatje so:
V mestih in trgih:
1. Glavno mesto Ljubljana in kranjska trgovinska in obrtnijska zbornica:
2. Celje, Žavec, Vitanje, Vojnik, Laško z voliščem Celje; Mozirje, Gornjigrad, Ljubno, Vransko z voliščem Mozirje; Rogatec, Šmarje z voliščem Rogatec; Brežice, Sevnica, Kozje z voliščem Brežice; Konjice z voliščem Konjice; Šoštanj z voliščem Šoštanj:
3. Postojna. Idrija, Vrbnika, Lož, Radovljica, Tržič,  Kamnik, Kranj, Loka:
g. <lr. J. ItavJatt. i». str. Anton l*riis.
i». di. Valniliii Zamik.
Slovenski centralni volilni odbor v Ljubljani.
V ■ Ju Ulju nI 22. okt.
Dozdaj imamo Slovenci osem poslancev izvoljenih iu sicer so štirje (dr. Vošnjak, dr. Razlagi Pieifer in Nabcrgoj) naše narodno-liberalne strauke, trije (Herman, Hohenvvart in Barbo) so klerikalni in eden (Winklcr) bode, kakor mislimo, v narodnih in svobodomiselnih vprašanjih glasoval z našo stranko, v državopravnih hode se, to vsaj smemo pričakovati, glasovanja zdržaval, če kot uradnik ne bode mogel najodločnejši oponent biti. — Ako bi prišteli Še isterskega Vitezica k naši stranki, potem imamo devet poslancev. Izid volitev denašnjega dne nam žali-bog valjda ue bode velikega dorastka k temu številu prinesel.
Da ai ravno bi morali Slovenci, ako bi bolj po pravici bil volilni red narejen, imeti okolo 20 poslancev, akoravno smo poleg tega še na fitajersko-nemški meji in na Koroškem za /.daj nesrečo imeli, na dolenjem kranjskem nam je pa breztaktnost naših starih en sedež uemškutarjem v roke stisniti pomagala, in je deloma ki iva, Če denes slabše rensi-ramo, nego bi pri pametnejši disciplini in pri previdnejt-m, ne tako ekskluzivnem „vodstvu" mogli : —- vsakako bode naš narod v državnem zboru v obrednem zastopstvu te polovice Avstrije, bolje, mnogo bolje zastopan, nego je bil dozdaj. In to jo že nekaj vredno.
Štajerski Slovenci dozdaj nijso bili niti zastopani. /. daj imajo tam dva zastopnika, vsaka stranka cuega. Dasi bosta v vprašanjih svobode stala si odločno nasproti, vendar bosta oba energično glas povzdignila za uuše narodne pravice." — Primorski Slovenci, zlasti tržaški okoličani ju Istrani, tudi prej njso bili zastopani, in dokler se je indirektan volilo, nijso imeli nobenega upanja, da uo svojih zagovoru kov pridejo. — lu iz Kranjskega deželni zbor dozdaj pač nij zmi-rom tac.h moči v dizajni zbor pošiljal, kakor pojdejo na konec te volitve. Torej vsa-kako smo nekoliko  na   boljem,  in upanje
imamo vsaj, da naši zastopniki ne bodo tiho sedeli iu glasovali, temuč da se bode glas našega naroda Čul za porednim da bodo naši poslanci odkrivali rane, ki nam jih je nepravična sistema usekala, ter da bodo možato zahtevali leka za nje.
Kar nas pri tem dosedanjem vspeliu še posebno veseliti in k podvojenemu delu in ne-omahljivi vztrajnosti izpodbujati more, je to, da so kljubu vsemu nezaslišanemu naporu od domače in tuje strani, zmagali štirje poslanci naše liberalno-narodue stranko, in med njimi neutrudljivi in neumorni narodni delavec, naš vrli dr. Vošnjak, da si so celo leto „stari" Slovenci in tauatiki vseh slo venskih dežel, v vseh časopisih, ki so jim na razpolaganje bili, divje in strastno mahali po njem, in da bi ga uničili, ne sramovali se in ne ustrašili najpertidnejih sumni-Čenj.
Z delom iu v trdem dvoboji smo vsem protivnikom pokazali svojo moč, — in s to močjo, ki bo dorastla od dne do dne, upamo prihodnjič zmagati na celi liniji.
Politični razgled.
A obrtanje
F* LJubljani 22. oktobra.
M'ulitne oa Stt*Jt'»'skt'M so v kmetskih okrajih ispale v večini „kouscrvativui" ali klerikalni strauki na korist. Voljeni so klerikalci ali pravuičarji: Keincr (102 glasova proti 94 ostavovemim), Hii ru teiud (157 proti 112;, baiou Gudeous (221 proti <>3). Wemhaudl (130 proti 69), Karlon (178 proti 50), Herman. Poleg tega je v graški okolici zmagal ces uamcstuik Rhbek s samn 125 glasi proti 123, ki jih je imel vodja klerikalcev knez L ic h t e us te i u , ki je torej padel. Sicer je samo še en ustavo-vereo zmagal, namreč marili- r*ki Seidl proti Pajku s 168 glasi proti 134. Poleg teh vseli je voljen sloveuski narodno-liberalec naš dr. Vošujak. l/med 9 na Štajerskem izvoljenih 20 (»kt. imajo torej ustavo v eroi samo dva.
Ustueovei-mt „N. fr. Pr." od 21. t. m. pravi, da so na Štajerskem v kmetskih občinah ustavoverci satu piopali, ker so kle-
rikalci in Slovenci brezvestno uporabili fi-nancijelno krizo ter jo z ustavoverci v zvezo spravili. — Bečki list pač nema nobenega pojma o agitaciji na deželi, čc misli, da samo to je odločilo.
Na fe.ikešM so volila mesta 32 poslancev. Čehi so postavili kaudidatc na 17 mestih, 10 je izvoljenih, v Pragi pa je na Mali strani , katera mrgoli od uradnikov, češki kandidat propal.
Na iJMurtivskent so volile kmetske občine 11 poslancev, med katerimi je 7 čeških.
Hud volilni boj jo bil v mestnih skupi uah na j\7i£je*.i etsri jskeui. Tukaj so sc merili mladi s starimi in kakor kaže izid, so mladi na mnogih krajih zmagali; zlasti v dunajskih predmestjih so sami mladi izvoljeni. Tudi na o*-t#/V-. fr.a #»■#/'so izvoljeni v mestih trije ustavoveini kandidati.
Na 1»uli.\ktnt so 11 tisi ni v 13 okrajih zmagali, Poljaki pa v 14. Poljski časopisi očitajo poljskim volilnim odborom, da so premlačno delali, ter so v strahu , da ne bi tudi v mestih na nekaterih krajih zmagali Rusini združeni z Zidovi.
i*iti\kviitii cesarju, ki je zdaj na Du naji, je avstrijski cesar pri obedu napil kot „prijatlu iu bratu". Pruski cesar je odgovarjaj e zatrjeval, da je prijazni sprejem  tu poroštvo miru Evropo in blagosti narodov.
Vvkfck.fi j«* AriHTf.
itit.vtti.iki paša je, kakor „Jedinstvo" piše, sklenil z vsemi pripomočki nemir krščanskih prebivalcev potlačiti. Dvajset Srbov se je vjelo in v llaujoluko pripeljalo. Vso v Belgradu izšle šolske knjige so prepovedane. Vse meje proti Avstriji in Srbiji so zaprte.
iiuA-kit vlada je po „Mosk. Vedoni.1' zaznamila meje med kivanskim kanatom in ruskim posestvom v srednji Aziji j K Kusiji naj se šteje vsa kivauska zemlja od Amu-Darja, z deltom tc reke in s taldvkovim deltom vred. Od te de.tove vejo teka mejna črta Čez zemeljski jezik liga. ;i< tem prek južnega odpada Unt-Urtovega in Uzbojavega. Odškodbe plača Kiva Rusiji 2,200 000 rubljev, ki so imajo zarad nbožnosti v Kivi, v <i\aj getih letih plačati, tako, da se bo na leto le 5 piocentov plačevalo. Dalje sc je določilo, da „ostane Kiva za večne čase Rusiji vazalna država".
f^rancostoi poslanik Fouraier se po volji vojvode Broglie no vrne takoj v Run, ker je   položaj   na   Francoskem negotov.
vseh -.obsedenih- junakov, — pa vse je bilo zastonj. Obžalovali so vas ljudje, boječi se za vaše zdravje. Pa ste res obžalovanja vredni, zastonj ste skakali, zastonj vpili, zastonj se grozili, zastonj lagali, zastonj poštene ljudi psovali, da se je celo vašim privržencem preveč zdelo. —
Zastonj je ! Ne dajo se ljudje v politiki strašiti s hudičem in „panaujem1. Vašemu hudiču se je zgodil«, kakor je Napoleon I. benečanskemu levu rekel ! rLe lion de Saint-Marc n' a plus ni des ongles ni des dents." (Lev sv. Marka nema niti krempljev niti zob več.) Surovim obrekovanjem iu neumnim strašenjem si ne boste pridobili ljudi, — narobe, ljudstvo se bo če dalje bolj obračalo od vas, česar se lahko prepričate, ako primerjate prejšnje volitve s sedanjimi. Zaupanje naroda, s katerim Rte se bahali, je proč, in tega ne dolžite druzega, nego sebe, ker sc tako vedete, da se vas je začel ogibati vsak, kdor nij prisiljen z vami opravila imeti. Ako boste še dalje korakali po tej cesti, se bo popolnem uresničil pregovor, ki pravi: „Ženske se jc treba bati od spredej, konja od zadej, farja pa od vseh strani j."
Z Bogom !  SchafTen'8 ein anders Mal! Bistrica na Notranjskem 20. okt. 1873.
V.
I5B TrHttl. 20. okt. [Izv. dop.j Zarad naše sijajne narodne zmage v slovenski okolici s IV. mestnim razredom se Lahi strašno jeze. „Cittadino" se huduje, a vendar ne more nič pravega psovanja najti. Drugega ne ve povedati, kakor to, da bo Trst na Dunaji po slovenskem kmetu zastopan. — Baron Morpurgo, ki je proti Nabcrgoju propadel, se zdaj tlači v trgovinsko zbornico za kandidata, kjer bi rad Teuschla izpodrinil. — Naša duhovščina je tudi Nabergoja volila, dasi se je prej izrekla, da zavoljo liberalnega Nabergojevega programa ne gre blizu. Torej so naši duhovniki v okolici še zmirom nekaj vredni. Oni nijso ravnali po onem geslu: rajši netnškutarja nego liberalnega Slovenca, temuč v zadnji hip so volit šli z nami vred — Slovenca. Naj bi slovenska duhovščina tudi drugod tako ravnala, in teh strastnih nekršČanskih prepirov bi konec bilo, ali vsaj take dimenzije bi ne dobili, kakor dozdaj.
Iz Idrije 21. okt. [Izv. dop.j (Shod volilcev v Idriji 19. vinotoka.) Udeležilo se je tega shoda 30 n a j v el javn c j ih in naj upi ji vnejih volilcev iz vseh treb stanov, meščanov, rudarjev i kmetov, v go-stilnici pri „Kroni". Pričelo se je zborovanje ob 4"/a popoldne. Predstavljal se je nam naš narodno liberalni kandidat dr. Zamik. V precej dolgem in jedernatem govoru je razložil gosp. doktor svoj program. Poudarjal jc, da bo po mogočnsti skrbel, da se napravi ,.narodnostna postava". Rekel je , naj se železnice in šole iz državne blagajnice na-pravljajo, ker prve delajo društva le tam, kjer se vidi dobiček, brez ozira na ljudstvo, šole pa ljudstvo ne more samo vzdržavati, ker je preubožno. H koncu je pa še razlagal novo volilno postavo. Lebko rečemo, da je s tem poslušalcem zelo ustregel. Zvedeli so poslušalci natančno, kako se ima voliti i mnogo, mnogo glasov, je Supan zavoljo tega izgubil. Po govoru so skazali volilci svoje zlaganje z gospodom govornikom z navdušenimi živio-klici. Pa tudi gosp. dr. je napil napitnico „značajnim Idrijčanom". Ostali smo skupaj do odhoda gosp. dr. Zamika, in vsi smo mu trdno obljubili, da bomo po mogo čosti zanj delali, da mu vsaj častno manjšino, ako ne večino glasov pridobimo. Tudi pri nas je izvrstno pokazal gosp. dr. Zarnik svojo govorniško sposobnost i da bo znal dobro večini v državnem zboru polena pod noge metati. Govorilo se je še ves večer s pravim navdušenjem o shodu in o njem.
IK Mlltillftl*«' dolin«* 21. okt. [Izv. dop.J Torej zmagalo je vendar domoljubje, zmagala je svobodnostna in patrijo-tična stvar proti brezdomovinstvu in rim-Ijanstvu, proti stranki, boreči se za nezaslišane predpravice hierarhične najuem delavnim državljanom, proti Četi, želeči in hrepeneči le po blapčevosti prostega naroda. A konstatirati in priznati nam je, da ta zmaga nema tacega lica, da bi je mogli iz celega srca veseli biti.
Zakaj ne? Zato, ker lebko uvidevamo, da naše ljudstvo še nema one prebrisanosti v političnih in državnih vprašanjih . katera je neobhodno potrebna, ako mislimo sigurno računiti na ljudski značaj, na ljudsko samo-določenje. Možje, kateri so pred Štirnajstimi dnevi bili vneti za domovinsko reč, za glavne njene zagovornike, in na katere bi se smeli
„Perseveranza" dostavlja, da Fonrnier pomeni prijateljstvo med Francosko in Italijo; ako bi se prestavil, bilo bi to znamenje, da če Francoska svoje razmere proti Italiji spremeniti.
11 < i f i j 11 it s I* f novine povedajo, da se poslanec Nigra ne vrne v Pariš ob času sestopa narodne sknpščine, ker hoče navzoč biti pri odkritji Oavourjevega spominka dne vS. novembra. Junta, ki ima ceikvena dobra likvidirati, si je šest samostanov vzela v po sest. Jezuviti na vso moč protestirajo, pismeno in ustno, — 15 nov. se odpre nova parlamcntova seja.
Dopisi.
<>«l Ilirske niMtrlce« (Izv. dop.] Navada moja nij spuščati se v časnikarsko polemiko, ker mi moja trgovina in mnoga opravila tega ne dopuste; pa zadnji dopis v „Novicak" iz Pivke je tako nesramen in ob-rekovalen, da mora žaliti še tako ilegmatič-nega Človeka.
Vprašam vas tedaj, vi glavobriti in mazil jeni gospodje, ali mislite, da je svet še zmirom tako neumen in slep, da vašega hinavskega in jezuvitskega počenjanja ne iz-previdi? Vedno trobite, da je vera v nevarnosti, premda dobro veste, da pri nas nij boja za vero, temuč le za vaše vseobsež-no gospodstvo. Pa če bi bila vera res v nevarnosti, kdo bi bil tega bolj kriv, kakor vi sami, ki mir, ljubezen in ponižnost k večjemu na jeziku nosite, v srci in dejanji pa le strastno sovraštvo, napuh in maščevanje gojite, ter na vsaeega, kateri noče v vaš plesnjevi, zarjaveli in ostudni rog trobiti, strupeni žolč puhate. —
Dopisnik pravi, da so le taki možje — med njimi tudi en „pobalin" *) — v Bistrici in Trnovem za dr. Razlaga agitirali, ki nobene socijalne veljave in nikakega zaupanja nemajo. Kako pa je vendar to, da so volilci — kljubu divjanju istega Noviškega dopisnika po krčmah in po cesti v Postojni na dan volitve — volili rajši od nas priporo-čanega, svobodomiselnega, rudečekrvnega dr. Razlaga, kakor pa vašega fevdalca, aristokrata — plavokrvnega  grofa Hohemvarta?
Da, gospod dopisnik, zaslužili ste si z vašim neotesanim vedenjem pridevek junaka
*) To je iz kleeeplaskega slovarja vzet izraz za vrlo talentiranega, neutrudrjivega, za narod svoj vnetega visokoiolca (tehnikarja).
M&tek.
Slovensko dolžno pismo iz I. 1630.
Po prijaznosti mojega poštovanega prijatelja in slavno-znanega hrvatskega historiografa, gosp. Radoslava Lopašiča, bilježnika županije zagrebške, dobil sem sledeče izvirno slovensko dolžno pismo iz leta 1G30 na prepia. „Jestt Jurko Jagodizh, stanom stoiezhi v Sl»niouy vasv, pod Nemshko hisho sli-she/hv podloshnik, sposnam ia sabo inu suoiemi lastnin.y jerby inu s totim moim dolshim listom, ker kullv naprej pride ally odpert illy bran Miode, da sem se iest prati inu poštenu sadolshil inu sem dolshan dobru roieny y visoku postouany gospy Svsany vduuy Jura-shizhky inu nie jerbom sa piett inu psdesiet dukat na anim vinogerdj, katery vinograd ie. .. . sem iest k moim lastnim rokam preiel za vsgora imenouano sbumo pines sa tih 55 dukat. Inu obezhuiem tih 55 dukat, vsaky
dukat razhunoj po 80 kraj. lepu poštenu pla-tity do treh leth od letta 30. do letta 34. s gotovimi dinarmi allj s lepo pshenizo allj shitom i 11 i s dobrim muoshtom. Ako bij most neutiegnil sa gospuo bitij, taku da ima ga Jagodich nasai vsiety inu sh nim obrniti kam mu kiillj dragu gospo nih dolg vsako drugo .... poshtenu platiti. Ina ako bih iest Jagodich tiga nesturil illv neplatal gospe alli nih jerbom tiga vsgora imenuuanega dolga illy shume pines tih 55 dukatt , taku b poroku inu h plazli \ gospij inu nih jerbom dam inu sapishem polag tiga vinogerda, koga sem od nih vsiel moia ta druga dua vinograda, katery aden y ta drugy je v gory VVerzhicah pod palizo nemshke hishe v Metliky , aden pollag Lukescha Jagodizha inu Matije Te-shaka vinogerdou leshezhv, a ta drngy ie pollag Martina Ileruata vinogerda tudi le-shezh v tim condizijony. Ako bih iest gospij inu nih jerbom neutiegnil do teh treb leth nih shume pines platiti, taku da se oni go-
spa in nih jerbv imaio na teb dueh napisanih vinogerdih sa svoio shumo pines naplatiti. Ob peruy tosbby im ie imaio guorska gosposhzhina datj inu isrozhitj, pntle so onj ish nih imaio saseguratj sadouulitj inu taku dolgu sa fray lastne dershaty, odkle iest Jagodizh nim gospij allv nih erbom platim do p u si i d ni ga kraizeria kak u je des hi cink v s a kon. Vezh sem jest Jagodizb na mi o letu 1030. od nih gospie isprosil inu k moim lastnim rokam preiel an kabal pshenize, inu an kabal erzhy, kaku nar drash pride psbeniza y ersb ally vsa deshela potiegne na Metlizh-ko sazingo. Obezbuiem v zhiem prisbastno jesien ouiga leta lGiJO. na an termin illj ruk poslitenu s lepo pshenizo y ershio do sv. Lukeshan dan vernity, a kar nauishka buode, tu zhiem poshtenu s dinarmi allv s obshenizo de plat it. j, inu do sadnega biezha contentiratj per moj very inu istinij inu per sauesi punkta (punta?) krainske deshelie, da zho (ću?) letu vse poshtenu   obdershatj  gospuo v nih
zanašati do gotovega , sode po znamnjili na drugih krajih pri enacih okoliščinah se ka-žočih: taki možje nijso čakali dne odločbe na peklenščeka, da bi se dali od njega pregovarjati in zapeljavati, nego zadostovali so duhorevni kaplan je v svojih črnih krilih, da so se dali premotiti, najsvetejši reči, domoljubju izneveriti se in si vzeti prepričanje vlastno, katero si lehko prilično od leta do leta utrdu-jejo. Res je, da ne smemo pozabiti divjega duhovniškega hujskanja, res je, da moramo v poštev jemati nesramno opravljanje ob rokovanje in gorostasne laži „služabnikov" Kristovih; a vse to prečudno delovanje ma-ziljeneev ne zadostuje, da bi si mi mogli pojasniti ta nepričakovani prevrat v ljudskem mišljenji. Vsaj je pri poznana istinitost, da človeku na podlogi prave zavednosti si pridobljenega prepričanja nij mogoče vzeti, in če bi to hotel storiti tudi sam sv. Peter iz nebes. Razvidno je torej, da ta nezanesljivost in vstrajna neodločnost ima svoje vire v premalo in nedostojno sireči so prosvitljenosti, koji pot prodirati v ljudsko maso še vedno preveč zanemarja inteligentni del našega naroda.
iz Offr<ki*Nk<*grim 20. okt. [izv. dop.j
„Slovenski Narod" v listu od 6. t. m. prinaša nek članek od svojega zagrebškega korespondenta, zaradi katerega pozneje „Obzor" imenovanemu listu glede dopisnika svete daje. Jaz sem svoje dni „Zatočnikove" može visoko cenil, a „Zatočnik" je prenehal, njegova naslednika „Branik" in „Obzor" pa sta krenila na drugo pot. Jaz, ki jugoslovanske razmere od Balkana do Drave in Mure z Vojvodino vred, in od Adrije do črnega morja dobro poznam, moram priznavati , da so sedanji voditelji „Obzorovi", kar se politiko tiče, ali nevedni, ali pa si v jasne oči nalašč pesek mečejo. Ako ruski listi „Obzor" negirajo, naj mu bo to dokaz, da se njegova denašnja težnja, služnemu biti enej stranki, ravno s to stranko, kar se nagodbe tiče, no strinja. Pred vsem moram omeniti, da Rusija, kar se tiče politiko in etnografije, nekaj let sem tako napreduje, da jo celo Angleži, ki so ji bili vendar največji sovražniki, hvalijo. Nij tedaj čuda , ako so ruski listi o jugu boljše podučeni, nego „Obzor", ki zarad samega strankarskega hvalisanja nema Časa, da bi druga načela in druge istinitosti štn diral, in po tem svoje prepričanje javno čitateljem podal.
jerbe sa nih dolg aden y drugy na nijednim kuaru dershatj. Sa bulshiga y vekshiga vero-uania vullio sem iest Jurko Jagodic h ponisno isprosil poshtouaniga Mikula Chernugla v tim zhasy supan inu guorshzhck buodoz tysty gorij y viuogerdom da ie on ta muj dol-shnv list sapezbatil suoio lastno pezhatio . . .
.....pres shkuode ally prigouora. Pisano
15. dan aprila v temi lG301etj." Kot opazka je pridodano: „V to muzh tiga lista ie preiel an vierkel vina. Shrebariu od lista sem dala rep (reparje) 3."
Listino sem prepisal tako rekoč od črke do črke z vsemi njenimi nedoslednostmi glede pravopisa. Na njej je tudi letno obračunavanje dolga v obrokih do leta 104G, v slovenskem iu hrvatskem jeziku napisano, pa tako ružno, da se samo poedinc besede brati morejo. Kot priče so pri obračunavanji leta 1037. imenovani neki Jakob Guštin in neki „plemeniti knez Andriash Kushauar".
Domače stvari.
— (Dr. Razlaga) bode mnogo volilcev denes vsakako volilo. Ker ne gre zadnje dni po dr. Costovo zmešnjave delati, bomo mu tudi mi glasove dali.
— (Iz Kamnika) se nam telegratira: Vladni pritisk pred volitvijo je strašen. Volilni listi se že z napisom dr. Suppana razdeljujejo. Volilci so zbegani. Poleg tega tudi klerikalci samo motijo. To je volilna svoboda!
— (Iz Kranja) se nam piše 20. t. m.:
0 bodoči volitvi so pri nas meščani še precej pogovarjajo, toda večina bode vendar-le volila na komando farovškega skrivnega generala dra Costo za to — „ker ima še vero". Kar je Slovencev pri nas, so večji del klerikalci, ali vsaj „stari", ki zajemajo svojo politično modrost iz starikastih „Novic" in iz pobožne „Danice". Nij čuda, da o vrlem dru Zamiku govore, kakor bi bil sam (ftt) h . . . . To je dobro, da bode Kranj na dan volitve čisto osamljen, ker to celo naši klerikalci priznavajo, da se bodo notranjska meRta s Kamnikom vred za dra Zamika potegnila.
— (Volitve v Istri.) O teh piše „Naša Sloga" : Koliko se radujemo našemu narodu u istočnoj Istri, što je izabrao za svojega zagovoritelja presvjetloga g. Dinka Vitezica: toliko ga s druge strano žalujemo u zapadnoj, što se je za nekoliko glasovah iznevjerio najzvrstnijemu sinu istranske zeuilje, pre-Bvjetlomu g. biskupu Dobrili. Presvjetli gosp. biskup Dobrila, kako jc dne 1-1. Ncptembra sam pisao ovdašnjemu izbornomu odboru, voli zimovati i ljetovati u Poreču, nego li u Beču; ali iskreni prijatelji slavenskoga u Istri puka nemogu nego suznim okom misliti, da im tamo neće biti toga pučkoga branitelja. Porečki in nekoji koparski izbornici sjeli su sc za stol, da s mletačkim markizom Poli-sini Kamalićeni črešnjo zoblju. Ajde da vidimo, komu će na koncu repi ostati, da li njemu ili njim? — Istina, da nije ni naš narod svoj svojoj nesreći kriv, jer ako se je igdje na svietu radilo proti komu kandidatu, to se je ovom prigodom proti našim u Istri. Nam dolaze od višo stranah takove viesti, kojih mi ucsmiemo od štamparskoga zakona nikako spomenuti. Od onih, koje možemo, hoćemo samo jednu reći, a ta jest, da se je proti biskupu Dobrili tako nepošteno radilo, da se je puku govorilo, da se tobože išće poslati njega u Beč, da dobi od državo povećanje popovskih plaćah, koje da će morati onda smagati i onako siromašni kmeti! — Nu, ako i nismo nego na polovicu uspieli, nismo zato ni mi ni narod badava vremena tratili, kad smo se u ovih pučkih novinicah a izboii bavili. Jer nekoje stvari, koje jedan put padu puku u srce, ponavljaju se i spominju od otca do sina kao Otčenaš; pak što nije ovaj put svojim plodom urodilo, hoće uroditi drugi, ovom il onom prigodom. Neima mučnije stvari, sto je budjenje spa-vajućega naroda, a mi smo Bogu zahvalni
1 za ovo nešto, sto smo ga do sad probudili. I tim vičemo na sav glas pred ciclim svie-tom: Živio naš narodni zastupnik. Dinko Dr. Vitczić!
— (Čitalnica v K oj a um napravi v nedeljo 2(5. t. m. ob 5. uri tombolo, h kateri prav uljudno povabi vse častite ude.
— (Iz Ribnice) na Dolenjskem sc nam  piše,  da   kaplan TomažiČ odgovarja
ljudi, „Slovenski Narod" brati. — Kaplan Tomažič naj bi rajši za svojo ipavsko preteklost pokoro delal, kakor da po krčmah ščuje.
— (Adolf Lan g) feldmaršallajtenant v pokoji je 20. t. m. na Veseli gori pri Mokronogu 72 let star umrl.
— (Kolera na Dolenjskem.) Iz Črnomlja se „Tagbl." piše, da je tam 10 ljudi na koleri zbolelo, in kacih 5 umrlo. V celem okraji je umrlo kacih 70 osob.
— (Ukradeno.) Iz Logatca se nam pišo, da je bil tam v noči od 20. do 21. tega meseca vozniku Mihu Jerini z voza, kateri jo pred hišo stal in je bil z živim sreb rom naložen , en sodček živega srebra ukraden, ki je tehtal črez 1 cent. Tatu še nemarno.
— (Samomor). Konjederčev Tone z Rupe nad Kranjem je bil jako velik in močan človek, pa divjega obnašanja. Vedno je bil v bojih; kjer so se fantje v kranjski okolici stepli, jo bil on mej njimi. Zadnji čas 8čm se je pa v nekega dekleta močno zaljubil, pa ona ga nij marala, nego imela je rada nekoga drugega. To je konjederče-vega Toneta hudo v srce peklo. Prihajal je od dne do dne otožneji. V nedeljo večer pa vzame puško ter jo nabaše. Ko ga domači vprašajo, kam gre, se jim odreže: „U8trelil se bom!" Se ve, da mu nihče nij verjel. Tone odide iz hiše in nekoliko minut pozneje domači zaslišijo, da puška poči. Hitro skočijo iz hiše, a Toneta nikjer ne mogo dobiti. Stoprv drugi dan so ga našli mrtvega ob cesti. Prestrelil si je sam glavo iz obupa, v katerega ga je pripravila nesrečna ljubezen.
— (Slovensko gledališče.) V po nedeljek 20. t. m. se je prvikrat predstavljala „Gospa, ki je bila v Parizu". Vesela igra v 3 dejanjih. Po G. pl. Moserji poslovenil Josip Gecelj. Sujet to vesele igre jc ta-le: Vesela, mlada, lepa vdova, Minka Le-potičnikova, gospa, ki je bila v Parizu, obišče svojo prijateljico, v srečnem zakonu živečo Matildo Znojevko, katero v njeni sreči samo to teži, da njen mož vsako dopoludne v krčmo zajuterkovat hodi. Minka jej razloži, da „zajuterk je revolucionaren element v konservativnem zakonu", popiše ji strašne nasledke dopoludanskega zajuterka, ter jej tako glavo premoti, da Matilda brez vednosti svojega moža odide z Minko majorja pl. Or-lovca obiskat. Hotela je namreč s tem svojega moža ljubezen skušati, mu svojo samo »tojnost pokazati ter ga prisiliti, da bi sc za njo pripeljal. Toda mož, uvidevši načrt svoje žene, se ne odpelje zanjo, nego gre rajši celo popoludne „zajuterkovat", po zajuterku v opero, iz opere na ples. Matilda sc je s tem sama kaznovala in jc bila pri majorji Orlovcu v velikih „strahomentih" zaradi moža; v nič manjšo zadrgo pa tudi cxtravagantna Minka nij prišla, ker se jc kot husarski oficir pre-oblckla, po tem pa nehote s tistim husarjem seŠla, čigar ime si jc prilastila. Toda husarski Mars se zagleda v ognjene oči svojega tovariša, ter ga potem, ko v njem izpozna lepo vdovo, precej snubi. Tudi Matilda se po nekaterih spletkah poravna se svojim možem. — Igra je precej dobra, je lepo prestavljena, ter ima muogo komičnih prizorov. Samo ena napaka sc jej mora očitati: posa-mezui prizori so premalo motivirani, premalo zvezani.   Večkrat mora gledalec premišljati
in ugibati, zakaj se dejanje tako vrši, a ne drugače. Napačno je tudi, da pozorišče to-likiat prazno ostane. — Vsi igralci so dobro igrali in občinstvo jih jc I glasno pohvalo odlikovalo. Minka (gospca Pod-k raj Š kova) je I velikim razumom in prav con amorc i^ ala svoj teški nalog. Vili g. Kocelj je prav dobro predstavljal starega robatega majorja Orlovca. Matilda (g. .Tamni k t) v a), in nje mož Oskar Znoj (gosp. Sehiuidt), in tudi olicir Podgorski (gosp. Juvaučič) so za svojo živo igro prejeli mnogo pohvale. Gospića Nam r eto v a, g. Nolli, g. Kajzel so imeli ta pot le male naloge. Ljudstva je bilo, žalibog, tudi v ponedeljek le malo v gledališči, a to, kar ga je bilo, je šlo zadovoljno od predstave. — Končno naj omenim, da je po slov. napevib zloženi potporni g. kapeluika Schautl-a, katerega je igral orkester mej L in 2. aktom, splošno močno dopadel. P.
iiazne vesti.
i: (Lvbesleld,) dolnje-avstrijski namestnik, je razpustil „neniško društvo študentov" na D u naj i, ker je veduo občevalo z društvi v ,,neuiAkem rajhuu.
* (S kr e j š o v s k em u), ki je svoj zapor nastopil, so lf>. t. m. obuli jetuiško obleko Znano je, da je na eno leto obsojen.
Trznil poronla.
Iz Pešte 18. okt. Ker je Donava zelo plitva, je uvažanje od tod slabo, po železnici  se   več  pripelje.   Toda   miruemu dizanju  pretekli  teden nij  to  uzrok, ampak kupci, ki nijso hoteli zahtevanih cen pnvo liti.   PI enica je pri obratu kakih 150000 centov zgubila po  10—15 kr. proti outmu tednu. Bila je po 7 gl 42—47 kr.   Rež je imela slab ti g, in je je tudi malo bilo. Pro dalo se je je komaj 10O00 vagauov po 5—10 kr. ceneje od onega tedna.   Tudi ječmen je imel slab trg, in cena mu je pri obratu 25O0O vaganov za 10—15 kr. poskočila. Sta ra koruza je zarad obilice nove, prav lepe za 10—15 kr. pala.   Obrat 15000 vaganov 8 gl. 75—90 kr. Špeb po 30—36 gl. Cene sočivja nespremenjene.
JPosluno.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka iu brez stroškov.
Revalesciere du Barry
v l.otulutut.
Vsem trpečim zdravje po izvrstni Revalesciere du l$arry, katera brez porabe leka in brez Rtrofkov Bledeče bolesni odstrani: bolesni v želodci, v živcih, v prsili, na pljučah, jvtrah, žlezah, na slisnici, v duS-njiikit, v mehurji, in na ledvicah, tuberkole, sulico,
naduho, kašelj, ncprehavljivust, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, uirzlieo, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, uiedlico in blj«^-vanje tudi ob času  nosečostl,   sealno silo, otožnost,
sušenje, rovmatisem, protu, bledico. — Izpisek iz
7,">.inmi s]ui<"i\al o ozdravljenji, ki so vsem leknin /.«ipersta\ ljala m I
Spri««»val«» st. 73*988,
\Valdrg na Štajerskem, .t. aprila 1S72.
Ovala Vase j Ravaleeciere, katero, sem Jas, BO
«-t star mo/, skozi 2 leti neprestanu užival, sem od mojega lOletnega trpljenja: otrpnost na rokah in nogah, akor popolnem oadravel in opravljam, kakor v najboljših ("asih,  svoje posle. Za to meni izkazano
veliko dobroto Vam isrekani s tom srčno zahvalo.
Br. s i g m o.
Spričevalo It 93.1*8, Trapani v Sieiliji, l.*5. aprila 1870. Moja žena,   žrtva strasnih,   norvoznih bolečin, ■ lunin oteklino na celem  životu,   I   srčnim bitjem,
miBpeenosdo in vrantenlco v najhujši stopinji, Je bOa
od zdravnikov za izguhljciio zmatraua, kar sem se odločil prihežat i k Ihi Lam-cvi nepreeenjeni lova lesciere. To izvrstno sredstvo je na začudenje mojih prijateljev, v kratkem času line strašne bolečine ozdravilo in mojo ženo taku okrepčalo, da sc je, da siravno 49 let stara, plesov udeležiti mogla. To Vam naznanjam na korist vseh enako trpečih in se Vam srčno zahvalim.
Atanasio B a r h e r a. Tečncjši  kot meso, prihrani  ttovafosciure pri odrašćenih in pri otrocih bOkrat svojo ceno za zdravila.
V plchastih pušicah pO pol funta 1 gold, .r>o kr., 1 funt 2 gold. f)0 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., B funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 21 funtov 'M gold.,
— Kevalesciero-Biseuiten v pušicah a 2 gold. 60 kr. in 4 gold, 60 kr. — Revalcscioru-Chocolatuu v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 21 tas 2 gold 50 kr., 48 tas 4 gold. bO kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za b7b" tas 30 gold.
— Prodaje: Barry d u Barry & Oomp. na Du-nuji, MnllflNcIigitHMe št. 8, v I.jubljnui £d. .Mahi, v <.r««l«i bratje O be r an zui e y r, v Ins-bruku Dieohtl & Frank, v Olovci P. Birn-baeher, v I.oim i Ludvig Miiller, v .tlariburu F. Koletnik & M. Morič, v ti *> ran u J. H Stockhausen, kakor v vseh mestih pri dobrih le karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja du najska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
IS kr.j — jajce po 8*/i kr.; — mloka bokal 10 kr.; govedine funt 2b kr.; — teletino funt 84 kr.; — svinjsko meso, funt 80 kr.; — sena cent — gl. 86 kr; — slame cent —gl. 10 kr.; — drva tnla f gld. 60 kr.; — mehka 5 gl  HO kr.
4 'm  i i v Muliljuiil
od 17. okt. do JO. okt. Ivana Kralič, kondukterak otruk, 0 dni, na Čeljustnem krči. — Ivan Lesar, otrok fabriškega pisarja, 10 nies., na vodenici v možganski Otlini — Fr. Viriek, dninarske vdove otrok, 8*/i L, na opeklini. — Marijana Mah, otrok ključarskega voditelja, 4 uies., na krči. — Adolf Prodiv, mizarsk otrok, (5 uies., na otrečjaku. — Ivana MikotS, kondukterik otrok, 4' , 1,, na vodenici v možganski otlini.
21. oktobra.
fantpa: Ibučatz iz Berlina — pl Kotlja-revsky iz Ilorpota.
Pri i:i«-ImhIu: Deklova Leopold iz Litije. — Vakovnik iz Trsta. — Rien iz Bistrice. — Kaunihar llihard, Rauuihar Robert ll Dunaja. — llanff ia Hudevasi. — Deutseh Is Varaždina. — Sonenbcrg iz Gakavcn. — Kolina/ iz Gradca. — Kandero iz Dunaja. — Bondy Ana iz Dunaja. — Ituuvpori iz Reko. — Kost iz Leipziga. — Bedcleux iz Trsta. — Gospa Koscba iz. VVartenberga.
Pri Jlnllvl: Uanalil, c. k. Obiust, Oblak, Bre-sani iz Dunaja. — pl. Simalie Ilrusačig z dvema sinoma iz Karlovca, — Dr. Guši<5 iz Mahično. — Cllo-hočuik iz Železnikov. — Osvald v- gospo, Grof F.i-ohelbnrg z gospo iz Štajerskega. — S under iz St. Oroce. — Reger iz Kranja.
Pri Zamorcu: Šithadobnik iz St. Martina. Kogoj iz Idrije. — Klo.su iz Dunaja.
Tržue «*«*ii«»
v Ljubljani 82« oktobra t. I. Pšenica 7 gl. — kr.; — rež 4 gl. 60 kr.; ječuien 4 gld. — kr.; — oves 1 gl. 80 kr.; — ajda 4 gl. — kr.; — proa6 3 gl. 90 kr.; — koruza  4 gl 40 kr.; — krompir 1 gl. 90 kr.; — fižol Ogl. 60 kr
— masla funt — gl. 64 kr.; — uaaat — gl.  38 kr.
— špeh frišon — gl. 115 kr.. — špoh povojen — gl
V tiskarnic! K. Blille-evi v LJubljani je ravno na svitlo prišla:
Slovenska slovnica za pervence.
Spisal
-A— Praprotnik.
(Ti'rtjitfft iK'sjtram-njenega natisa.)
To Blovnico jo gospod minister sa uk in bogočaetje ■/. ukazom 17. đeo, I. 1869 B št. 10400 slovenskim IjinUl.iii      lam dopustil in si. e. k. deželna vlada v Ljubjani jo je
/. ukazom *J7. đeo. i. ia št 9668 ljudskim Šolam na Kranjskem priporočila. Sporočilo o avstrijskem šolstvu („Bcriclit uber osterr. [7nterriobtaweienM, 8. Th. sir. 646) govori o tej slovnici tako-a-: „Praprotnikova slovnica ravna Be po učilu, po katerem bo učenec po lahko unicvnih izgledih napel.iiijo do slovn.škili vodil, in ko ni jili prisvoji, zapomllija si jih dobro v mnogih vajah." (280—1)
\ «'I ja vezana *1<1 Kr.
Dunajska borza 22. oktobra
Mltal Uri. .lolg v hai.kovc. Bnotni drl. dolg v srebrn iS*) <trž. posojilo Akcijo narodi«? hau\
. ak. .j - ....
London ......
Napo!........
0. k. cffksn*    . .
68 glđ.	— kr.
72 ,	10 .
100 ,	25
938 „	— w
209 ,	—
U2 n	50
9 p	5
107	40
OZNANILO.
V Fcldbacbu Gradei je deželni odbor vojvodstva Štajerskega penzijo-naruo bolnišnico uredil, katera je h 80-sedno deželno noruišnico pod enim zdravniškim vodstvom in o«krbništvom, pa je prostorno od taiste popolnem ločena.
Namen tega gojilišča je zdravljenje in negovanje ozdravljivih, aH poboljšanja zmožnih bolenikov na možgau h i u živcih obojega spola iz višjih stanov.
Osnutek in uredba te v proste j, zdravej legi pol ure od Gradca ležeče bolnišnice zadostuje elegantni zdravil-niči s kopcljskimi pripravami, konver-začnimi dvoranami in vsemi potrebnimi ugodnostmi.
Prošnje za sprejem naj sc pri ravnateljstvu deželuc nornišnice pri (iradci vložijo.
Prošnji, katero more bolnik ali njegov pravni zastopnik vložiti, Be ima obširen, od domačega zdravnika bolnikovega podpisan popis priložiti.
Visokost za zdravljenje plučajoče, najmenj 1500 gld. a. v. na leto znašajoče poprečne svote, se bodo od deželnega odbora na predlog ravnateljstva določila.
Taista se mora četrtletno priiuu-merando pri blagajnici deželne uornis-nice plačati.
V slučaji, ako bolnik pred prete-čenim četrtletjem umrje ali izstopi, se vplačani denar ne povrne.
Proseči inozemci morajo dovoljuo poroštvo kacega domačina za pravočasno plačevanje gojiluih stroškov imeti.
Za pogojeno svoto daje penzijo-narni zavod bolniku posebno sobo, postrežbo, zdravniško lečenje, kurjavo, svečavo, posteljo s pripravo in perilom, pranje telesnega perila, hrano po zdravniški ordinaciji iu v konverzačnib dvoranah pripravljene zabave.
Obleko, telesno perilo, toaletne potrebnosti, posebne veselice, vožnje na sprehod i. t. d. si mora bolnik posebej oskrbeti.
Na zahtcvauje se more bolnika na posebno doplačo tudi več uredjenih sob oddati.
Za vsacega posebej zahtevanega strežaja sc ima določena plača 15 gld. na mesec iu liraua a 70 kr. na dan pi iim.meramio na četrtletje odrujtati.
V redkih slučajih, ako se zdravljenje ne preči, se morejo po spoznanji ravnateljstva tudi soroduiki bolnikov ali njihovi služabniki sprejeti, in se ima potem za vsacega sorodnika 1000 gld. na leto, za vsacega služabnika .'500 gld. ua leto v četrtletnih obrokih naprej vložiti.
Sprejeti sorodniki ali služabniki bolnikov se imajo v vseh zadevah hišnemu redu podati in na zahtevan jc ravnateljstva zavod zapustiti, v katerem slučaji so do Četrtletnega sklepa »»stali gojilni denarji povrnejo. (270 — 2)
Gradec j 1. oktobra 1878.
Od štajerskega deželnega odbora.
izdajatelj iu za uredmatvo odgovoren: Ivan Semeu.
Laatnma m tlak „Nfeioduo tiskarne".