Štev 43.
Cena edne številke dinar 1
Poštnina v gotovčini plačana.
25. oktobra 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje”.
Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 52 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je : doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M.List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči o Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVlN“.
Shod radičovcov v Dol. Lendavi.
V nedelo 11. t. m. se je vršo radičovski shod v Lendavi, na šteroga smo že čakali ceIo jesen. Velki plakati so zvali lüdi Slovence i Madžare, naj pridejo na shod i se tü navdüšüjejo za najnovejšo Radičovo politiko. Shod se je vršio pred „Kronov“ po velkoj meši, kda je šlo največ lüdi iz cerkvi proti domi. Resan se je zbralo na shodi okoli 300 lüdi. (Lani desetkrat telko. Vr.) Prvi govornik je bio Radičov prekmurski poslanec šteroga smo Prekmurci zdaj prvikrat vidili. Ka pa nam je prišeo pravit prekmurski Radičov követ ? Etak je pravo svojim volilcom : Mi Znamo, ka so nevole, težave na sveti, mi znamo, ka morale plačüvati velke dače, ka nosite velka bremena, ali morate trpeti. Mi istino mamo ministre, a nemremo vse napraviti tak hitro. Lüdje boži potrpite, čakajte, bo že vse. Dugo ste že trpeli, potrpite ešče naprej. Mi smo ne sami na vladi, nego so z nami tüdi naši bratci radikali, oni pa majo v rokaj vse i nam ne dajo niti gučati. Či što ma kakše pritožbe, naj samo pove, mi si vse zapomnimo i kda bo mogoče, vam pomoremo. Tak nas je lepo troštao naš követ, a njegovi volilci so večkrat postali med njegovim govorom glasni, da so govornika prekinoli i so zahtevali, naj g. követ spunijo vse tiste oblübe, štere so dali pred volitvami. Kda so g. követ vidili, ka nemrejo mlatiti prazne slame, so pa dali prek reč g. dr. Pernari, oni pa so stopili njim za hrbet i so tam za hrbtom stali nepremično celo vöro, kak dugo so g. doktor gučali, kak da bi se bojali volilcov. S tem svojim nastopom so se nam Prekmurcom naš követ Hrupič slabo predstavili.
Gučali so g. dr. Pernar, Vsakši je čakao, ka do gučali od agrarne reforme, ka bodo povedali: na možje, volilci zdaj se vam razdeli zemla, kak smo vam to obečali pred volitvami, a to se je ne zgodilo, g. Pernar so to zamučali. Čakali smo, da nam povejo, kakši je njihov sporazum z radikali, čakali smo nekaj od njih, da povejo, ka nam zdaj spravijo njihovi ministri, da bodo gučali od brisanja dač, ka bodo naši dečki slüžili doma, ka bo falejša carina itd. Od toga vsega so g. Pernar, poslanec vladajoče Radičove stranke nikaj ne gučali. Ka so pa te povedali? Najprle so pravili, kak se njihova stranka bojüje že 20 let za kmeta, a dosegnola ne nikaj. Te so pa začnoli šinfati i so šinfali vsepoprek:	pokvarjeno gospodo, Slovenske
pope, vučitele, uradnike, vse, ka so si mogli zmisliti. V tom šinfanji je obstojao celi njihov govor. Pravili so: pokvarjena gospoda i popi hujskajo kmeta naj se upre oblasti s silov, da potli lehko proti njemi porabijo silo i prelevlejo kmečko krv. Isto pa je hujskao kmete? Je-li so ne to bili
radičovci? G. Pernar so sploh gučali kak se ne šika za ednoga inteligentnoga človeka, ne so povedali nikaj stvarnoga, nego so grdih vse, posebno dühovnike, da je njihov govor že vsem presedao.
Tüdi od republike so mučali. Na pitanje: kde vam je pa zdaj republika gospon ? So debeli g. dr. Pernar poslali rdeči kak rak i so prišli v zadrego, da so ne znali kaj drügo praviti onomi, što jih je pitao kak: „I to je jedan pokvaren gospodin. Vi imate svo gospodu pokvarenu. Vi niste moj birač (volilec), šta se vi umešavate u naše stvari. Vi ste brezobrazen.“ Tak so g. doktor rešili pitanje republike i se neneso šteli več k njemi povrnoti. Med tem je nastala buka na shodi i se je začnolo splošno kreganje. Govornik poslanec je protestirao i je zahtevao naj nišče nikaj ne guči, ar je on priredo shod, zato je tüdi ne šteo dati reči prek drügomi. Mi pa Znamo, ka na javnom shodi vsakši lehko guči. Sami radičovci toga ne dovolijo, ar je njihova vest strašno nemirna i se bojijo, da bi jim što to vest izpitao. Vse, ka so 6 let oznanjüvali je zdaj jim strah, zdaj od toga neščejo čüti nikaj.
Ves shod radičovcov v Lendavi je pokazao, ka so tej lüdje daleč od poštenja v politiki, zato pa se je shod tüdi po nesreče. Lüdje so samo mahali z glavami i gučali med seov: ka nam je to prišeo pravit, mi drügo čakamo. Demagoški govor šinfanje g. doktora pa je napravo na vse strašno slab vtis, ar na takše reči pri nas nišče ne vajeni. Radičovci naj li pošlejo več takših govornikov v Prekmurje, pa nodo meli niti ednoga volilca, ar se je vsaki kmet zagražao nad grdimi rečmi poslanca gospoda doktora Pernara. (Pernar je fiškališ.
Vsa gospoda je po njegovom pokvarjena, samo on fiškališ ne. Ne smejte se dragi ljüdje. Vr.)
Volilci Radičove stranke
prosijo od vodstva stranke odgovor na sledeča pitanja:
1. Zakaj se ne bori Radič nadalje za republiko, zakaj je sprejeo kraljevino?
2. Zakaj je sprejeo Vidovdansko i ustavo, proti šteroj se je borio že pri obravnavi s tem, da je dugo vremena sploj ne šo v Belgrad ? Zakaj je dobro zdaj to, ka je bilo smrtni sovražnik Prečanskim krajom?
3. Zakaj so obečali strankini kortešje Madžarom, ka jih spravijo nazaj pod Madžarsko, kda so se ravno te čas določile definitivno državne meje? To postavi reči kortešov na laž?
4. Zakaj ne smemo saditi duhana (tobaka), vej so nam pred volitvami obečali, ka, če stranka pride na vlado, lehko sadimo?
5. Zakaj so davki pod vladov te stranke dosegnoli višino, v šteroj smo jih dozdaj izda ne plačüvali, ka poIeg toga nešteto gospodarstev pride na boben pod „seljačkov“ (kmečkov) vladov? Kak je li to mogoče, ve je stranka na ves glas glasila, ka či ona pride na vlado, node dače ali pa, da bomo plačüvali kak najmenje dače.
6. Zakaj sIüžijo naši vojaki v Macedoniji, vej pa stranka vsikdar obečavala, ka bodo slüžili doma i ka sploj nodo slüžili?
7. Zakaj Madžari neso dobili zemlje v arende dozdaj od veleposestva, vej pa je to popunoma jasno bilo obečano od vodstva stranke, v slučaji, ka pride stranka na vlado ? Zakaj nema g. Pavle Radič agrarni minister tolko časa po večmesečnom ministravanji, ka bi podpisao to malo naredbo, ka bi ga koštalo samo par minut.
8. Novi zakon o dvanajstinaj, šteroga je zglasala stranka, neizreclivo velke dače nalaga na rame kmetskoga lüdstva. Da pa to malo pogladi dovoli, ka se veleposestvo parcelira i odda agrarnim interesentom (što ma pravico do zemle) i to po nizkoj ceni i brez taks. Dobro. Zakaj pa so ne med temi interesenti tüdi Madžari? Zakaj je stranka ne mislila na tiste, od koga je dobila tolko glasov? I zakaj je izdalo stranka interese (dobro) siromaškoga lüdstva s tem, ka je določila, ka od küpne cene siromak plača v državno kasa 10% ? Zakaj je tüdi ne določeno, kama bo šo te penez od 10% ? Ne bo li šo v kaso v dispozicionski fond, od šteroga penez so ministri ne dužni dati nikšega računa ? I zakaj je ne zahtevala stranka, ka siromak človek dobi dugoročno posojilo brez intereša?
9. Zakaj je razglaso voditeo stranke Radič, da je cio stranke, da šče potom hrvatske narodne cerkve prepelati ves katoličanski hrvatski narod v pravoslavje? Zakaj nas šče oropati našega najdragšega kinča?
10. Zakaj se zapirajo pod vladov te stranke katoličanske samostanske šole na Hrvatskem i v Sloveniji? Prosvetnoga ministra podtajnik je Pasarič, človek iz te stranke; on je zato za vse odgovoren.
11. Zakaj je pravo Radič na shodi v Brežicaj, ka je med slovenskimi popi niti eden ne dober, a to je splošno znana stvar, ka niti eden narod nema tak delavne dühovščine, kak ravno slovenski? Zakaj ogrizava Radič naše dühovščino?
12. Istina je li, ka je glavni steber stranke, Zagorac, rk. dekan, zapüsto svojo vero i slüžbo se oženo i je zdaj trgovec v Karlovci ? Zakaj je ne stranka izklüčila ubežnoga popa ? Zakaj paktira stranka s popi i barati, šteri so zapüstili svoj stan?
13. Je li Istina, ka par poslancov te stranke živi v divjem zakoni i je eden izmed tej iz vodstva stranke? Zapüstivši zakonske žene živijo z drügimi ženami v zabranjenom razmerji. Je li to istina ? Mi, ki po Gospodovoj zapovedi živimo pošteno zakonsko življenje, pričaküjemo i zahtevamo, da vsakši poslanec i voditeo stranke živi ravnotakše življenje.
14. Listi namigavajo večkrat, ka voditeo naše stranke Radič, rad pije. To težko verjemo, če pa je istina, zahtevamo, ka se odstrani iz vodstva stranke, ar trezen narod lehko vodi samo trezen voditeo.
Volilci Radičove stranke.
(Iz lendavskoga shoda radičove stranke smo dobili te plakat. Vr.)
Seja finančnoga odbora.
Delo naših poslancov. Ka delajo demokratje? Ka dela g. Pivko!
V Belgradi je politično živlenje postalo živahnejše. Posebno živo dela finančni Odbor. Na ednoj izmed zadnjih sej je sprožo naš poslanec g. dr. Kulovec pitanje strašnoga obdavčevanja Slovenije. Dr. Kulovec je v dugom i ostrom govori dokazüvao kak strašno je ostro nabiranje dače v Sloveniji; kak nesmileno se izterjavajo davki i ka je Slovenija za 100% plačala več davkov, kak je to bilo v proračuni predpisano! (Ednok telko.) Drügi kraji pa plačajo menje, kak jim je naloženo. Dr. Kulovec je do-
2
2
NOVINE
25. oktobra 1925.
kazao z uradnimi številkami, da Slovenijo davčno breme vniči, če de tak šlo naprej Slovenija je v našoj državi naselbina, štera mora plačüvati za vse drüge pokrajine. Slovenija po toj poti gospodarsko propadne; naš kmet bo morao tržiti grünte ar ne bo zmogeo plačüvati dače. Dr. Kulovec je pitao g. ministra financ, ka misli včiniti, da se Sloveniji olajša to breme. G. minister je odgovoro: „Slovenija je puna fabrik, bank, velkij podjetij, zato je popunoma prav, te plača več, kak drüge pokrajine.“ Izjavo je tüdi, da nikaj ne včini, da bi se dale bole milo i pomali izterjali. Na to izjavo g. ministra so naši poslanci ostro protestirali. Dr. Kulovec naš poslanec je ponovo dokazüvao, kakša strašna krivica se godi Sloveniji i z obžalüvanjem je konstatirao, da finančni minister nešče popüstiti pri dačaj i nešče uviditi, ka Slovenija propadne pod težov dače, ka se iz reči ministra vidi, da on sam šče, ka se Slovenija gospodarsko vniči. Ravno v tom smisli je govoro proti strašnim krivicam i bremenom, štera so naložena Sloveniji naš drügi poslanec g. Pušenjak. Naši poslanci so s tem pa pokazali, da bodo se borili vsikdar za pravice i vednakopravnost našega lüdstva. Njihov oster nastop je bio neprijeten celoj vladi, eli ta se itak ne gene, da bi Sloveniji olajšala breme, ar je v finančnom odbori ešče eden slovenski poslanec i to demokrat dr. Pivko. On je niti edne reči ne zdigno proti krivicam i za pravice Slovenije, on se je ne pridrüžo k ostromi nastopi naših poslancev, nego je mučao pri celoj seji finančnoga odbora, kda se je šlo za to: eli se v sloveniji ešče naprej terjajo davki tak nesmileno, ali pa se joj odvzeme to strašno breme. Zato je pa g. finančni minister ne popüsto, ar je vido, ka se ne borijo vsi slovenski poslanci složno za pravice Slovenije. To je tisti g. Pivko, šteri je pred par tjedni hodo po vesnicaj našega kraja i je vabo naše može naj stopijo v njegovo demokratsko stranko. Glejte slovenski možje, kak je gučao dr. Pivko pri nas na shodaj i kak spunjavle svojo oblübo v Belgradi, kda trbe pokazati svojo moč i dobro volo za kmečke pravice proti strašnim dačam. To delo g.
Pivka si vsi dobro zapomnimo pa če šče ednok k nam pride, bomo ga pitali, zakaj je ne pomagao našima poslancoma dr. Kulovci i Pušenjaki, kda sta onjeva energično nastopila proti krivičnim davkom, štere plačüje Slovenija i zahtevala, ka se tej davki znižajo, ar ovak slovenski kmet, trgovec i delavec propadne pod težov neznosnih dač. Tü vidite delo naših poslancov i delo demokračkoga poslanca Pivka. Sodite po pravici! („Slovenec“ štev. 232.)
NEDELA
XXI. po Risalaj. Evang. sv. Mat. 18, 23-35. — Hüdobni hlapec, ves dug sem ti odpüsto, ar si me proso; ali nesi bio tüdi ti dužen smilüvati se svojemi sohlapci, kak sem se tüdi jaz tebi smilüvao?
„Odpüsti nam naše duge, kak tüdi mi odpüščamo svojim dužnikom“, molimo den za dnevom v Gospodovoj molitvi. S velkov pro-
šnjov se obračamo na našega nebeškoga Očo. Kak dužniki ga prosimo, da nam odpüsti ves naš dug, da se nam smilüje. „Smilüj se nam Oča nebeski, kak se mi smilüjemo svojim bližnjim“ — pravimo. „Odpüsti nam naše duge, kak tüdi mi odpüščamo“ — nam šepečejo vüstnice.
Ali pa se tüdi vsigdar zavedamo, ka prosimo? Ali ne velajo o nas dostakrat reči nebeškoga Vučenika: „Hüdobni hlapec ? Kaj če nam je včasih srce puno sovraštva, hüdobnosti, škodoželnosti nasproti bližnjemi gda prihajamo pred nebeskoga Očo s prošnjov, da nam da vse, ka nam je potrebno, gda nam vüstnice izgovarjajo, da nam meri s takšov merov, s kakšov merimo mi drügim ? Ka bi bilo, če bi nas te pravični Oča takših prilikaj poslühno, če bi nam plačao, kak mi plačüjemo? Njegov srd bi nas zadeo, kak je zadeo „hüdobnoga hlapca“, šteri je proso i zadebo smilenje, a ne meo smilenja do svojega tovariša hlapca. „I razsrdo se je njegov gospod“ — pravi sv. pismo — „i ga izročo mantračom, dokeč ne poplačao vsega duga“.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Tajništvo naše stranke v M. Soboti v Faflikovoj hiži poleg špilala je odpreto vsaki delaven den predpoldnom od 8. do 12. i zaodvečara od 2 do 5. vüre. Ar je dozdajšnji tajnik odpovedao svojo slüžbo, je izvrševalni odbor v Maribori zvolo drügoga tajnika, Celec Ferdinanda iz Rakičana. Toga poiščeti zato naši so mišljeniki z zazüpanjom vsaki delaven den, on v določenih vöraj more biti v pisarni. V nedelo i svetke ga neiščete, te je zaprta pisarna. Tajništvo prevzeme tüdi vse vaše žele i je izroči vašim g. poslancom. — Gda se g. Jožefi Horvat toplo zahvaIimo za njegove trüde, se od njega s tov prošnjov poslovimo: obišči naše somišljenike odsehmao tüdi gda li moreš i jem zbüjaj stanovitnost! — Vodstvo stranke.
Misijon v Beltincih se je te preminoči tjeden dovršo. Štirje gospodje misijonarje so meli dosta dela a radi bi ga ešče več. Radi bi stanovske predge meli že prle, pa misijon ne bio zadosta obiskan. Jesensko delo je dosta ljüdi zadržalo, ništerne pa tüdi brezbrižnost. Jezeri, ki so se ga udeležili, hvalijo Boga za njegove milosti.
Dužna nam je že dve leti za Novine i M. List Nemec Johanna, Tilt. 5. Str. No 619. S. Bethlehem, Pa. N. Amerika. — Ona je od sv. Jürja na Goričkom. Če je domo poslala svojim domačini peneze, prosino je, da nam je povrnejo, če ne, prosimo je, naj jo opomenejo, ka plača svoj dug. Ki naroči liste, naj je tüdi plača, ar se brezplačno ne štampajo i po pošti naprej ne pošiljajo. Krščansko pravičnost i poštenost do pičice moramo spuniti.
Ki ma kakšo starinsko knigo v našem jeziki štampano ali pisano, pa je ne nüca, prosi ga uredništvo, da jo odstopi za g. generala Maistra, v Maribor, ki zbira naše starinske knige.
Ob priliki proščenja Rožnovenske kapelice v Beltincih so pri stoli gostoljübnoga hišnoga gospodara sto Din darüvali gostje na „Martinišče“ v roke g. plebanoša Vadoviča. — Nasledüjte !
Vmro je v Ljubljani prve dni oktobra salezijanski klerik Farkaš Franc iz Črensovec. Močne postave mladenec se je prehlado, jetiko dobo, štera ga v grob spravila. V molitev dobrih src priporočamo njegovo düšo.
Prvi misijon za dekle v Slov. Krajini se bo vršo za dekle črensovske fare od 18 do 23. nov. v Črensovcih. Vodili ga bodo trije gospodje lazaristi dva iz misijonisča Groblje, eden pa z ljubljanske misijonske hiše. Voditeo misijonarov bodo isti, kak pri mladinskom misijoni, g. Nastran.
Na Martinišče so darüvali v dinarah: Bistrički romarje od Marija Lovreta 17.75, Špilak Jožef, glavni nabirač, nabrao v Brezovici 167, Ivan Jerič, kaplan, Ljutomer 55, Kociper Matija G. Bistrica 10, Svetec Jožef, žandar, Čelič, 15, Kerec Mihal, delavec, Kaparaš Pusta 10 Din. — Bog plačaj!
Zahvala za odzdravlenje od reumatizma z zdravilom Radio-Balsamica dr. Ivanu Rahlejeva. Velevučeni gospod! Sin mi je bio betežen na reumatizmi; osem let i deset mesecov je ne stopo na zemljo s svojimi nogami, proti tomi betegi sam ga vračila z vašim zdravilom proti reumatizmi Radio-Balsamica, na šterom se vam zahvalim. Zavolo toga je prišlo tüdi vnogo drügih lüdi po vaš atres. Z pozdravom ostanem Zora Biskup v Gornjoj Rijeki poleg Novoga Marofa, Hrvatsko Zagorje. — Vratstvo proti reumatizmi Radio-Balsamica izdelüje, odavle i pošila po povzetji laboratorij Radio-Balsamica Dr. Ivana Rahlejev, Belgrad, Kosovska ul. 43.
Dühovniški izpit je napravo č. g. Hari Leopold, ev. bogoslovec, po šterom je zadobo 18. okt. v Szombathely-i evangeličanskoga dü-hovnika ali pastora čast od svojega višešnjega dühovnika. — Želemo novomi evang. pastori vnogo uspeha v njegovoj düšnopastirskoj slüžbi! Daj Bog, da ga Kristušov Düh presveti i vodi vu pravom spoznanji njegovih pravic! — Iz srca čestitamo novomi g. pastori!
Meščanska šola v D. Lendavi se je na prizadevanje poslanca Kleklna odprla.
Kak so Ižakovčarje prišli v demokratsko stranko? Iz Ižakovec nam poročajo: Naš demokratski vučiteo, ki prle niti kaplice mleka ne mogeo dobiti, naj svoj položaj zbolše v občini, je začeo agitirati za dem. stranko. Vküp je pozvao naše može i jim je te tanač dao: Zakaj bi mi na več strank vlekli? Bodimo na vladno stranko, štere minister je tüdi dr. Žer-jav demokrat, plačajte 6. Din. vstopnine i dobite več zemle. I resan, naši zapelanci so plačali vsaki 6. Din. i dobili so ne zemlo nego velke dače pa to, ka je njihov demokratski minister, ešče katekizmuš vrgeo vö iz učitelišča i deloma z meščanskih šol. Plačali so tak hüdoga düha naj zavira širjenje Kristušove prave vere. Ka zemle ne so dobili več vsaki zna. Ka njihov Pivko niti reči ne zdigno proti dači na siromaške lüdi v finančnoga odbori, kda so se proti krivicam junaško borili naše krščanske stranke poslanci, svedočijo parlamentarna po-
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Uboga deklica je odločena, da vmerje. Kak da bi bilo mogoče tak naglo vmreti, če si človek ne vzeme živlenja s silov. Toga pa Trezika nemre napraviti. Dosta globokejši je njeni verski čüt i lübezen do božih zapovedi.
Zdaj se njoj srce žalosti. Misli, da nosi v njem smrtno rano. Tüdi obraz je bled; düša je potrta, napol mrtva, nešče znati o živlenji.
To pa ne bo trpelo dugo.
Dosta peld je že bilo na to; istina, da koga je zadeo tak močen vdarec, je ovehno, kak od mraza poparjeni cvet. A tüdi cvetlica se da rešiti, če jo včasi primorno gojijo. I zato so one tü, da njoj ne püstijo ovehnoti zavolo zemelske žalosti.
Govorila njoj je na düšo. Premišleno, krotko. V prvih dnevaj se je komaj dotikala svojega namena. Nasprotno je pametno tak naravnavala govor, kak če bi tüdi ona odobravala Trezikino mišlenje, da se naj darüje svojoj žalosti. Samo pa kaplicaj je vlevala zdravilo: ka pa če itak nebi želo, mogoče bi celo za slabo vzeo Gospod vsega, da ona nešče dale živeti. V trplenji je popunost, pot pravoga veselja. Eden je dosegne tü, drügi samo tam na drügom sveti; smrtni človek pa nešče odvrnoti usode, štera njemi je določena. Naj ne misli, da je ona sama nesrečna. Tü med sestrami je ne samo edna, štera je mela še menši tao v veselji. Pa so itak srečne, ar ne poznajo hüdobnosti sveta, njegovih
kmičnih misli.
Prednica je prav mela.
Človekovo pozvanje ne to, da bi brezdelno püsto vehnoti svojo mladost. Delati trbe. Za sebe i za drüge Ijüdi.
Na Trezikinom mladom srci je začnola rana celiti. Ostala je toti žalostna, žalüvanja ne odložila; tolažba pa se je začnola povračati.
Tolažba prednice joj je tak dobro spadnola.
Mlada deklica je začnola misliti, ali joj Bog ne zato naložo zemelskoga trplenja, da bi se tem odločneje trüdila proti pravomi cili, proti večnosti ? Tomi cili pa tak lehko slüži najleži, če ostane tü med nünami.
Prosila je prednico, naj jo pošle, gda bo konec šolskoga leta i ona dobi usposoblenostno svedočanstvo, v noviciat.
Prednica je rada sprejela prošnjo ponüvajoče se deklice.
Sestra Beata pa je bila inačišega mišlenja. Trüdila se je, da bi Treziko odvrnola od njenoga nakanenja.
— Draga hčerkica, to ne vaša resna vola. Ne verjem.
— Pa je moja odločeno nakanenje.
— Zdaj.
— A tüdi Žela.
— Ta žela zvira iz jako negotove vretine. Miseo žalosti, zapüščenosti jo je rodila. Za par let bi mogoče čisto inači sodili svoj položaj.
— Nigdar, lüba sestra.
— Ne zaoblüblajte se. Vnogim je bilo zao zavolo oblübe. Žalost, bridkost, obüpnost so najbole nezaneslivi tanačniki. Verjite mi. Jaz sem vas vsigdar lübila i sem vam štela dobro.
— To dobro znam. Sem tüdi hvaležna.
— Pokažite s tem zahvalo, da me poslühnete i se ne odločite brez toga, da bi premlšlüvali o mojem tanači.
— To obečam. No pa itak ne delam brez tanača. Znam pa, da kelkošteč bom tüdi razmišlavala, se moja odločitev ne spremeni.
— Nünski stan je jako žmeten.
— Znam to. Ne prestrašim se težav, štere že poznam.
— Ka bi poznali. Samo mislite. Istina, da v našem redi ne bote delali večnih oblüb. Pravimo, če tüdi ste že napravili oblübe za tri leta, če se spremeni vaše mišlenje, ali pa okolščine, izstopite iz reda.
— Ne izstopim.
— Ponavlam: ne zaoblüblajte se! Jaz tüdi samo pogojno pravim. Ar lehko izstopite. A komaj jih poznani par, štere so to včinole, zadržala jih je moč prisege, štera na düšo gledoč ne prenehala po preteki časa; obnovile so jo teda pod takšim düševnim pritiskom, šteri je za nje ter, skoro neznosen ter bio i ostane. Ali je to düševna blaženost ? Povejte ! Drüge pa neso vüpale izstopiti zavolo navade. Bojale so se od novih živlenjskih bojov, od tüjega živlenja njim nepoznanoga sveta. Ali pa so se bojale od vsakdenešnjih skrbi, štere so mogoče na nje čakale, od šterih pa so tü proste. O ta udobnost jako mami sirmaške zapüščene ženske. Gde na jakost, gde na hüdobijo. Verjite mi, ne pripela vsakše med nas, dobro vidim, sveti ogen pravoga pozvanja, nego jih pritira bojazen pred potrebčinami, pred delom, štero je od našega trdejše.	(Dale)
25. oktobra 1925.
NOVINE
3
ročila iz Belgrada po časopisaj. Ravno to svedočijo, ka demokratje so proti glasali vsikdar, gda so naši poslanci zahtevali, naj se zemla po pravici deli našim lüdem. Kda se je začeo naš misijon, so naši demokratje ešče zmerom meli vüpanje, ka de njim Žerjav minister delio več zemle. Ali kda smo jim čarno na belom pokazali, ka Žerjav že več mesecov ne minister i ka se demokratom pri vladi tak zgodilo, kak nepozvanomi gosti na gostüvanji, te so glave povesili i mučali. — I zakaj takše slepota i nevučenost? Ar ne štejo krščanskih novin, nego nikših ali pa brezverske. Prosimo naše gg. dühovnike beltinske fare, naj v občinaj kre Müre okoli poglednejo i v imeni Matere Cerkvi zabranijo širjenje listov, ki so proti veri.
Država.
Radič se je žežgao. Indijci majo svojega vodjo, šteri je za istino pravi narodni voditeo i mantrnik. Imenüje se Gandi. Od njega je napišana knjiga z naslovom. „Naš Gandi“. Ta knjiga je tüdi na hrvatski jezik prestavlena i je izišla v Radičovoj knjigarni. V toj knjigi se šte od Gandija, kak da bi bio Radič za Hrvate isto kak Gandi za Indijance. V knigi se piše, da še Radič ravnotak bori za Hrvate proti Srbom, kak Gandi za svoj narod proti Angležom. Med drügim se tüdi šte sledeče: „Zahrbtnež je hüjši od tirana. Jaz sam protivnik sile, ali rajši bi volo meč, kak pa da spadnem na kolena pred nasilnikom“. Mi pa vidimo zdaj kak je Radič spadno na kolena prle, kak bi se njemi što grozio z mečom. Ja, ja biti junak z jezikom i pa z dejanji je ne vseedno. Ne je pa zadosta, ka je Radič spadno na kolena, nego ešče sam pomaga kak zatirane ešče bole zatirovati.
Agitacijsko potüvanje Pribičeviča. Znani demokratski minister, šteri je vsem Jugoslovenskom v žalostnom spomini, je bio na agitacijskom potüvanji po Dalmaciji, kde je držao zborüvanja i shode. „Jutro“ piše o triumfalnih shodaj Pribičeviča. Drüge novine pa pišejo inači, po šteri v poročilaj si predstavlamo Pribičevičove shode vednake Pivkovim v Prekmurji, eden pa ne drügi sta ne mela, što bi jiva poslüšao. Razlika je samo ta, ka so Prekmurci bili mirni pa je Pivko bio tüdi brez vekšega števila Orjuncov, dočim je meo junak Pribičevič celo četo Orjunašov. Tak se je zgodilo, ka so v varaši Gračac motili radikalni i radičovi pristaši zborüvanje, zavolo toga so Orjunaši napadnoli mirne kmete i so pri ednoj hiši razbili vse, vmorili edno a težko ranili pa ešče tri drüge ženske. Tak žalostno se je končalo agitacijsko potüvanje velkoga Pivkovoga voditela Pribičeviče.
Za neodrešeno Koroško. Veličastne i globoko v srce segajoče manifestacije so se vršile po celoj Sloveniji 10. oktobra na spomin petletnice lüdskoga glasüvanja na Koroškom, kda smo lüdi zgübili od naše sküpne države velki deo naše zemle i je spadnolo v robstvo na jezere naših slovenskih bratov. Te lepe i dostojno manifestacije Slovencov so dokaz, da gori v našem narodi živa lübezen do Slovenske zemle i slovenskoga naroda, pokazale so, da neodrešeni bratje smejo vüpati, da jih oslobojeni bratje ne pozabijo i da včinijo vse, da bo vsak Slovenec rešen robstva. Težko kalvarijo je prehodo že slovenski narod, a tüdi za njega pride vstanenje. — Slovenci zahtevamo, da se Slovenska Koroška i Štajerska spravi k nam, če se Austrija prikapči Nemčiji.
Za klošterske šole. Že Pribičevič je nastopo proti klošterskim šolam. Gda nastopo njegov naslednik, smo mislili, da bo bolše. Motili smo se. Izdao je naredbo, da se zaprejo vse nünske šole kak v Sloveniji, tak na Hrvatskom. I Slovenci i Hrvati so protesterali na shodaj. Ravnotak vsi politični listi zvün radičovskih, radikalne i samostojno-demokratskih. Za samostanske šole so se izjavile tüdi nešterne znamenite osebnosti. Profesor M. Pavlovič, odgojitev princa Pavla na priliko pravi: „V zavod i šolo kloštra sem prišeo kak odposlanec ministra prosvete; izišeo sem kak brat dragih sester, štere z lübeznostjov i áldovom zvršavlejo poseo sejalca lübavi i prosvete našemi narodi. Dokeč so v našem narodi takši delavci, moremo z verov gledati v bodočnost države i domovine, šterima moramo posvetiti vse svoje sposobnosti.“ — Zakaj so radičovci, radikali i samostojni demokratje proti nünskim šolam ? Ar se tam podavle navuk, kak trbe pošteno krščansko živeti.
Domača politika.
Radičovci v Čakovci pogoreli. V Čakovci so se vršile občinske volitve, za štere so bile vložene 4. liste. Radičovci so se zdrüžili z radikali i frankovci i so dobili 198 glasov. Prle so radičovci meli 12 odbornikov, a zdaj majo 7. Največ je dobila lista zdrüženi obrtnikov i trgovcov, štere nosilec je bio pristaš hrv. lüdske stranke profesor Kropek.
Proti Radiči. Znano je, ka je v Radičovoj stranki dozdaj bilo tüdi mnogo hrvatski dühovnikov. Zdaj so meli dühovniki svojo konferenco, kde so soglasno sprejeli te predlog: „Povodom najnovejših brezverskih izjav i napadov Radiča na naš dični episkopat (püspeke) i celotno dü-hovništvo, prosimo dühovsko oblast, da ostro nastopi proti Radiči; vse tiste dühovnike, šteri se ešče po vsem tem itak nahajajo v njegovoj stranki, pa pozovi, naj se potegnejo brezpogojno iz njegovih vrst, ar davlejo narodi javno pohüjšanje, ali pa ga držijo na krivoj poti z Radičom ? „Narodni dnevnik“ list z Ljubljane, šteri je prijateljski denešnjoj našoj vladi pravi, ka so za Slovenijo poraz reči finančnoga ministra Stojadinoviča, štere smo že omenili, ka je Slovenija bogata i ka je zato popolnoma prav, če se izterjavajo dače v takšoj meri. Tak te list sam priznava, ka je Slovenija zapostavlena i ka se joj godijo strašne krivice posebno pri dači, a ne zahteva pa, ka bi naj tüdi tisti poslanci, nastopili proti tem krivicam, štere on zagovarja i podpira to so: Pucelj i slovenski radičovski poslanci.
V vlado. „Narodni dnevnik“, šteri je nekše vladno glasilo za Slovenijo, skoro vsakšoj številki opomina, poziva i zapovedavle našoj stranki naj stopi v vlado zdaj, kda je najbole ugodna prilika. Te gospodje bi šteli naj bi naša stranka napravila tak, kak je včino Radič; odpovedati se vsemi samo, da se pride na ministerske stolce. Pod takšimi i ešče dosta ležejšimi pogoji bi že naša stranka nekda lehko sedela v vladi. A ka bi te delao slovenski narod ? On žele svojo autonomijo, svojemi jeziki prostost, žele svoje škole, zahtevle finančno samostojnost Slovenije. Kda to slovenski narod dobi, de šla v vlado tüdi naša stranka. V dnešnjih časaj je ravno najbole potrebno, da Slovenci držimo vküp v slovenskoj lüdski stranki. Zato so takše žele i opomini vladnoge lista odveč.
Vmro je dugoletni voditeo slovenske lüdske stranke v staroj austrijskoj državi i bečkom parlamenti dr. Ivan Šušteršič. Zadela ga je kap i je bio pokopan 9. oktobra v Ljubljani.
Pri razpravi od carinske tarife se je dognalo v finančnom odbori, ka je denešnja vlada navrgla na eden plüg 300 Din. carine. carino na svilo i čokolado je pa znižala. — Lepa kmečka vlada je to!
Sküpnost radikalov, samostojnežov i radičovcov v mariborskom okrožji. V Radikali, samostojneži i radičovci mariborskoga volilnoga okrožja so meli v Maribori sküpen sestanek, na šterom se je določilo — kak svedoči izdana resolucija — da bodo te tri stranke nastopale sküpno. — To pravzaprav nikaj čüdnoga ne. G. Pucelj se je že davno odao Radiči, radikali pa so v mariborskom okrožji jako slabi i to jih je prisililo, da so za sküpno fronto — sezna, da proti SLS. Je vse zaman, SLS. je vsakšoj strančici trn v peti.
Radikalski protest na ministra agrarne reforme (na Pavla Radiča) Radikalski narodni poslanec Bugarski je vložo na ministra agrarne reforme osterprotest zavolo toga, ar se v Vukovari i okolici odvzema zemla sirmaškim kmetom i davle nazaj veleposestnikom, od šterih je bila z agrarnov reformov prle odvzeta. (iz „Hrvata“).
Finančni Odbor. Pred finančni Odbor je prišeo predlog našega poslanca dr. Gosara, da se ukine član 56. zakona o dvanajstinah za april julij, šteri bi tak strašno vdaro najbole sirmaško delavstvo, ki živi od vsakodnevnoga krvavoga zaslüška svojih rok. Naši poslanci so že te nastopili ostro proti toj novoj krivičnoj dači i se jim je posrečilo da se je vse odložilo. Zdaj je prišlo to pa v razpravo, naši poslanci so po dr. Gosari zahtevali, da so dača briše. Vladna večina, radikali i radičovci, so pa zglasali te dačo. Tak je ta dača sprejeta z 12 glasovi proti 8.
Nešterni ministri so nesigurni na svojih mestaj. Tak je posebno v navarnosti mesto železniškega ministra Radojeviča, proti šteromi so nastopili nešterni radikalni poslanci. Tüdi flnanšni minister je jako na gingavoj veji. Pričaküje se sploh velka sprememba v vladi, štera bi se mela izvršiti v kratkom časi.
Državni proračun, če bo v toj višini sprejeti, bo za leto 1926/27. vekši od lanskoga za 4. miljarde dinarov. Posebno dosta zahteva ministrstvo vojne, prosvetno i kmetijsko. — Kmetijsko ministrstvo je izdelalo načrt za izsüševanje močvarj. Za te stroške šče država najeti inozemsko posojilo.
Svetovna politika.
Nemiri v Grčkoj. Po celoj Grčkoj že duže časa vre. Predsednik vlade je najmre iz gotovih vzrokov parlament razpüsto i dao razpisati nove volitve. Proti njemi pa je nastopila celoküpna
opozicija razpüščenoga parlamenta. Posebno o-
stro ga napada predsednik prvejše vlade ne vda — poročajo listi — lehko pride do ostrejših spopadov.
Proti Baldwini. Pred kratkim se je vršo v Angliji kongres konservativne stranke, štera je na Angleškom najmočnejša i zdaj na vladi. Kongres je vodo ministerski predsednik Baldwin. Proti njemi je nastopila močna opozicija strankinih pristašov i je obsojala delo njegove vlade i to posebno zavolo velkoga števila brezposelnih i širjenja komunizma.
Čičerin išče zveze. Voditeo ruske diplomacije Čičerin je obiskao v zadnjem časi več europskih držav i se razgovarjao z odličnimi političnimi voditeli. Europska javnost si to dejstvo razlaga s tem, da Rusija išče zvezo z drügimi eurposkimi državami.
Italija. Vlade kak jo ma Italija, nega več v celoj Europi. V toj deželi nega več sleda kakše ljüdske vlade, nego je vse odvisno, diktatorja dežele Mussolinija. Autonomija občin je popunoma ukinjena, kak tüdi sloboščina zdrüževanja itd. Protivladne stranke so brez moči proti Musoliniji, ar njega drži dobro organiziran fašizem i vojska.
Španska. Med kralom i diktatorom je prišlo do ostroga spóra. Krao Alfonz je kritizirao grozne izdatke za vojno na škodo šolstva, to je ne povoli Primo de Riveri, diktatori šteri šče vojsko.
Orlovski nastop v Črensovcih.
Par kritičnih besed.
O orlovskom nastopi dneva 20. septembra v Črensovcih smo na splošno že poročali. Kak bivši načelnik ednoga orlovskoga odseka pa si osvajam pravico, da izrazim o nastopi samom par misli s kritičnega stališča. To je potrebno posebno za volo toga, ar se iz same hvale ne navčimo nikaj, pač pa če se pokaže na vse morebitne pomenklivosti. Ka je hvalevredno, se naj pohvali, na falinge pa tüdi trbe vsigdar pokazati, da jih je mogoče potom popraviti.
Vsakšo prireditev lehko razdelimo na dva dela: priprava i prireditev sama. Važnost se mora polagati na oboje, ar če je edno pomenklivo, prireditev ne popolna.
Včasik v začetki se je opazilo, da so pri zadnjoj prireditvi sfalüvali sedeži. V zadnjem hipi so drkali rediteli — i drügi — od hiše do hiše i nosili vküp stolce. To bi moglo biti že prle pripravleno. Na plakataj je bilo naznačeno, da sedeži bodo. Bile so tüdi vstopnice za sedišče. To dvoje je zahtevalo, da bi pred prireditvijov pripravili bar telko sedežov, kelko so meli kart, namenjenih za sedišče. Pri drügoj priliki se naj polaga važnost na to stvar i gotovo je, da bo v zadnjem hipi — ravno pred začetkom prireditve — vnogo menje brige.
Što pomisli, da je žižkovski odsek komaj pred dvema letoma začno z delom, nemre pričaküvati, da bi bio njegov telovadni nastop brez falinge. I istinsko ne bio. Tü pa tam se je pokazala vekša ali menša pomenklivost, štere zdaj že gotovo ne bi bilo, če bi što po lanskoletnom nastopi — na šterom so se, pojavile ravno te falinge — povedao očivestno reč i pokazao na vse, ka ne bilo prav.
Nastopili so člani, članice, naraščaj, mladenke ino gojenke. Šteri izmed teh so izvajali vaje najbolše i šteri najslabše, je jako žmetno povedati. Največ navdüšenja so zbüdile male deklice. S tem pa nikak ne povedano, da so najbolše telovadile; ar smo celo njüvim falingam ploskali. Ar so se pri vseh ponavlale skoro iste falinge, bo kritika splošna.
Rajalni pohodi so bili sad iznajdlivosti domačina. Pripoznati se mora, da so bili preci dovršeni. Rajalni pohod je te lep, če je lepo izpelan. Posebno trbe paziti, da ne nikše — bar vekše — zmešnjave. Vrsta mora biti ravna, gda je četvero stopi, gda te zavija, nego morajo vsi štirije stopati v ravnoj črti. Če so tej pogoji izpunjeni, je pohod lep. Zato pa pri telovadbi paziti na vse to, posebno pri naraščaji i mladenkaj.
Pri izvajanji prostih vaj trbe paziti na to, da se vsakši gib izvrši tak, kak je predpisano. Vsi gibi morajo biti ostri i pravilni. Proti tomi se največ greši. I pogled gor dela dosta brige pri vzročenji. Polovica telovadcov navadno pozabi na njega. Kritje je pri prostih vajaj tüdi važno i to kritje naprej i na stran. Ležna opora je v prostih vajaj jako lep gib, a samo te, če je pravilna. Telo mora biti v ravnoj črti, noge stegnjene...
V vekšoj ali menšoj meri se je grešilo proti vsem tem določbam. Verjem, da vsakši Član zna, ka zahteva „Orlovski voditelj“, a od časa do časa vseeno trebe naglašati, da se ne bi pozabilo. I ar sem vido, da je bilo preci takšega, ka se da popraviti, sem zapisao par teh misli. Najvekša falinga je pa bila ta, da se je zamüdilo prvi del večernice. To se nikdar ne sme pripetiti.	Fr. K.
4
NOVINE
25. oktobra 1925.
Pošta.
— Delavce v Belji prosimo, naj nam
naznanijo, šteri nam je poslao 15 Din. naročnine, ar je pozabo svoje ime gorzapisat na kupon. — Tüdi je oprosimo, naj nam naznanijo, če šteri prek Vseh Svetcov ostane tam, zato ka z pošilanjom naših listov z 1. Nov. henjamo. — J. Svetec. Čelič. Hvaležno sprejeli 15 Din. na Martinišče. Mayerhofer. Chicago. Dva dolara sprejeli i zamenili za 110 Din. — Hvala. — Marija Jankovič. Zemun. Na letos vse plačano.
1. Zrnje.
100 kg.	pšenice	250	Din.,
„		žita	175	„
„	ovsa	175	„
„	kukorice	200	„
2. Živina:
govenska:	teoci:	svinje
v Zagrebi 1 kg. 16—18 D. 14 D.	20 D.
v Ljubljani „	16—18 D. 14 D.	20 D.
3. Krma.
Sena m. 90—125 D., slame m. 70.—100 D.
Zagrebečka borza dne 22. oktobra 1925.
Amerikanski dolar, 1 dolar	D 54
Schiling	D	7.8O
Čeho-Slov. krona, 1 K	D	1.64
20 kronski zlat	D	 205 
Francoski frank, 1 frank	D	2.40
Madjar. K 100 (nova em.)	D	0.075
Švic. fran., 1 fr.	D	 10.80
Talijanske lire, 1 lira	D  2.20
Zürich:
Dinar, 100 Din	Šv. frcs 9.2825
MALI OGLASI.
FRANC GEREBIC samski iz GENTEROVEC (Göntérháza) se je zaročil s ELIZABETO DANČ samska iz SZOMBATFA (Mádjarsko). Što ima kaj proti zakona, naj se glasi pri uredništvi
„NOVIN“. 
GEREBICZ FERENC nőtlen GÖNTÉRHÁZI lakós eljegyezte magák DANCS ERZSÉBET hajadont SZOMBATFÁROL (Magyarország). Ha valaki házassági akadälyt tud, jelentse a „NOVINE“ szerkesztőségénél.
DOBRO IDOČE GOSTILNE
na jako prometnom kraji se zavolo drüžinskih razmer tak za 180 jezero, dinarov oda. Hiša i gospodarsko poslopje je novo zidano vse z crepom pokrito, zraven še nove i velike hiše nedogrejene za gostilno i tüdi vsakno drügo obrt pripravne. Potem le lep ograd za zelenjavo i sadonosnik, pa 3 orale loga; 1 oral travnika i nad 1 oral njive. Cenjene ponüdbe prosim pod „gostilne“ ne upravo toga lista.
K ODAJI
mam novi zidani mlin s hišov za stanovanje.
Mlin je na vodi s ednim hengerom i na eden par kamlai Vu lepem mesti poleg velike ceste. Cena 350 jezer Din. Šče imam eden mali henger s cilindrom k odaji. ŠTEFAN FARSANG ČRENŠOVCI.
MLEKARNA
popolnoma moderno urejene v najbolje ugodnom kraji v Sloveniji i blizi državne meje vse zavolo drüžinskih razmer jako zele po ceni oda. Običajno se je izvažalo v Avstrijo dnevno do 2000 i mleka i še več. Poleg je zidane hiša z vsemi potrebnimi prostori i stanovanjom — lepi ograd i sadovnjak pa nekaj goric. Kupci šteri majo veselja do mlečne trgovine majo tü krasno bodočnost, Mlekarne še je v punom obrati i küpec lahko taki nadaljüje z izvozom mleka. Ponüdbe prosim pod 80 jezero dinarov na. Upravo toga lista.
ZVÜNREDNI OBČNI ZBOR
KMEČKE POSOJILNICE v MURSKI SOBOTI
r. z. z n, z. se bo vršo v nedelo dne 1. nov. ob 11. vöri dopoldne v prostori tajništva SLS. Dnevni red: 1. Volitev novoga načelnika. 2. Sprememba pravil. 3. Slučajnosti. Či te občni zbor nede sklepčen, se pol vöre kesnej na istom mesti, pri istom dnevnom redi vrši drügi občini zbor neglede na števelo navzočih kotrig.
Sreča Vas išče!
Küpüjte srečke (loze) efektna loterija NARODNO KULTURNOGA DRÜŠTVA pri MALOJ NEDELI.
Dobitkov je 300 v vrednosti 15 550 Din. Srečka košta 5 Din. Vlečenje bo novembra 15. 1. 1925. Küpüjte i naročajte srečke pri Narodno kulturnom drüštvi Mala Nedela.
AMERIKANCI TO JE ZA VAS!
Pri Sv, Križi pri Lotmerki je k odaji jako lepo posestvo obstojteče iz zidine i 12 plügov zemlje. Cena se zve pri A. KLEMENČIČI v BELTINCIH.
NE POZABITE!
Sühe gobe odate vsigdar po najvišjoj dnevnoj ceni samo v trgovini Franc Senčar, Mala Nedela, Lotmerk. Zapomnite si dobro ! i se osvedočite.
POSESTVO,
iz 5-6 oralov zemljišča, sadovnjaka, goric, šume, travnika. njive, dveh stanovanjskih i gospodarska poslopjih i 600 litrov vina od a Jožef Petek, Bučkovci 60. p. Mala Nedelja. Ide se z Križovec v Berkovce i z Berkovec pela peška pot proti Mihaličovomi mlini, od mlina na kraji loga je ta hiša Petekova, ki se glasi.
V SATAHOVCIH JE K ODAJI HIŠA
štera zdaj slüži za obč. šolo, iz dveh hiši, künje, špajza, pivnice, štale, üt i z 3 livov zaogradom vred na 1 plügi i frtali stoji. Pripravno trgovino, oštarijo, ali kmetijo. Iz proste roke vsaki oda VOGLER JOŽEF Murski Črnec.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poIeg rim. kath. cerkvi ino pošte.
PASKA!
Če se ščeš za zimo dobro gorobleči za male peneze, te moreš iti
v MURSKO SOBOTO k
ALEKSANDRI HORVAT
krojači i trgovci z gotovimi oblekami poleg Dobraja.	
Tam najdeš velko zalogo zimskih kaputov, bričes hlač i drüge vsake vrste gotovoga blaga za moške i dečke. Tam se delajo vsake vrste obleke na mero; — najdeš lastno izdelane kape po najnižišoj ceni! Če ne verješ, pridi i pogledi pa se te zagvüšaš.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago Ill:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotriga drüštva postanejo Iehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16, do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštvo 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine” v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago III. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1925:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Mihal Grüškovnjak, tajnik Štefan Hozjan, podtajnik Martin Horvat, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Mihal Gjorek, nadzorni predsednik Štefan Gjura, računo-voditela Štefan Ritlop i Naci Markoja, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Pristopite
k novoustanovlenoj „MLlNSKOJ ZADRUGI“ na R a z k r i ž i. Priglasite se lehko vsakši den. Delež je 1000 dinarov, šteri se lahko plačüje tüdi na rate.
„MLINSKA ZADRUGA“
(bivši Kumparičov mlin) Razkriž.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Obrtna Banka d.d. v Ljutomeru.
Ovlaščeni zavod za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja, daje kredite po najugodnejših pogojih ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI