71. številka. Ljubljana, v petek 27. marca 1896 XXIX. leto. !»h»j» vsak dan «ve«>r, izinofli nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-o ger sk e deSele sa vse leto 1:> gld., za pol leta 8 gld. za četrt luta 4 gld., za jeden mesec 1 gM- 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto Ki gld., za četrt leta 8 gld. .'JO kr., za jeden mesec 1 gld. Id kr. Zu pošiljanje na dom raftuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. sa Četrt leta. — Za taje de&elo toliko vec, kolikor poštnina znaua. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrate po ti kr., če se oznanilo jodenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr,, te se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankuati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je na Kongresnem trga fit. 12. U pravuiitvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse Administrativno atvari. Narodna jednakopravnost pri političnih uradih. Poslednji teden se je po časopisih mnogo pisalo, da se je izdal neki u baz deželnim načelnikom v mešovitih deželah, naj gledajo na narodno jednakopravnost. Če se je zares iz lal tak ukaz in v kakšni obliki, o tem so mnenja jako različna. Toliko je gotovo, da so Nemci bili zaradi tega jako razburjeni, govorilo se je o interpelacijah, ki se zaradi tega mislijo staviti v državnem zboru. Ta stvar se je bila razširila mej svet in jo je nekako potrdil grof Coudenhove, ko je nastopil namestništvo češko, opominjajoč uradnike, naj si prisvoje temeljito snanje obeh deželnih jezikov. Druztga zanesljivega potrdila dosedaj še nimamo, a tudi zanesljivega de-mentija ne. Tak ukaz bi bil čisto naraven in pravičen. Nemci so s tem, da mu ogovarjajo zopet, pokazali ■vojo krivičnost proti drugim slovanskim narodnostim. Pokazali so tudi, da ne čislajo ustave, ki zagotavlja narodno jednakopravnost. S cer pa mi temu ukazu ne pripisujemo kdo ve kake važnosti. Vse pride Šele na to, kako se bode izvajal. Izdala se je ie cela vrsta ukazov glede jezikovnega vprašanja, ta katere se pa v nekaterih deželah uradniki niti ■menijo ne. Vprašanje je, če ima vlada resno voljo, temu ali podobnemu ukazu, če se je izdal, pripomoči do veljave. Če ima voljo, bode morala skrbeti za pogoje, da bode sploh izvršljiv. Kakeršoe so pa sedaj razmeie pri deželnih vladah, bode težavno šlo z večjezičnim uradovanjem. Seveda grof Badeni tudi nakrat ne bi mogel popraviti, kar so prejšnje vlade ukrivile. Skoro vsi uradniki pri političnih oblastvih so rojeni Nemci ali pa vsaj nemškega mišljenja, ki so ie skrbeli, da so slovanščino, če so jo kdaj znali, temeljito pozabili. Vsaj je še pod Auerspergovo vlado bilo slabo priporočilo za uradnika, ki bi bil morda slovenski znal pravilno pisati. Imeli so ga že za panslavista in računati ni smel na avanzovanje. Pod Taaffejem je v tem ozira bilo le malo bolje, kajti vse tisto upitje o pošlo vanje vanj u TaafTejeve vlade se je nahajalo le v domišljiji Nemcev. Kavno na pristno nemško mišljenje se ni gledalo, in so morda najbolj ugajali ljudje, ki nobenega političnega prepričanja niso imeli. Glavni pogoj je pa bil pod TaatTejevo vlado za politično karijero, da je kdo knez, marki, gref ali baron. Na daljno sposobnost se ni dosti gledalo. Z it o pa lahko rečemo, da je TaitfTa v marsikaterem ozirn zapustil de slabše uradniško osobje pri politični upravi, nego ga je bil dobi). Celo gosp. Šuklje, mož, kateremu pač ne bode nikdo prisojal opozicijskega duba, je nekoč v deželnem zboru zatrjeval, da so nekdanji okrajni glavarji bili boljši od sedanjih. Posebno pa nradmki iz visokega plemstva niso imeli potrebnega jezikovnega znanja. Njih vzgoja je tako navadna nemška ali pa francoska, slovanščine so se v mladih letih sramovali. Za kako resno učenje taki gospodje sploh niso in če se o tem ali onem govori, da je jako moder in razumen, se to največkrat dela bolj zaradi njegovega visokega imena, nego pa zaradi resničnih sposobnosti j. Dokler se v osobju naše politične uprave ne izvrše velike premene, tako doluo nimamo pričakovati, da bi se v narodnem oziru zadosti zboljšalo. Velikega upanja tudi nimamo v sedanjo vlado v tem oziru, ker se ministri odlikujejo pred vsemi svojimi pleme-nitaškimi imeni, in bodo težko kaj storili, kar bi bilo plemenitašem v škodo. Tudi pri Badeniju pogrešamo tiste železne od ločnosti, o kateri se je to I ko govorilo ob njegovem nastopu. To se najbolje vidi na Primorskem, ltali jani in vitez Rinaldini sam naravnost prezirajo vee vladne želje in ukaze. To smo videli ob zadnjem zborovanju isterskej. a deželnega zbora, to vidimo v zadtvi slovenske šole v Gorici. Ravno tako bode z jezikovnim vladnim ukazom, če se je zares izdal. Uradniki se ne bodo zmenili zanj, a B tdeni bode pa prepričan, da je že s samo izdajo ukaza dovolj storil za Slovane. Državni zbor. Na Dunaji, 20. marca. V današnji seji je končno vlada predložila zakonske načrte glede uredbe plač državnim uradnikom, a prtdno se ta regulacija izvede, bode še precej časa čakati. Vlada hoče namreč predložiti te načrte cesarju v sankcijo šele po dovolitvi novih izdatnih davčnih bremen. Zahteva se povišanje davka na žganje in na pivo ter borznega davka. Temu povišanju pa nasprotujejo prav največje stranke in težko je verjeti, da je duvoh sedanja poslanska zbornica. V današnji seji so se zopet primerili škandalozni prizori in to pri verifikac ji volitve pestaura Vhtdimirja Demela, zastopnika mesta Tišina. Posl. Kaiser je razkril nezaslišano škandalozna uredstva, s katerih pomočjo je dobil Dc-mel večino 7 glasov in rekel: če se ta volitev potrdi Vedelo bo prebivalstvo, kaka pravna čutila navdajajo to zbornico. Navtdel je potfm nebroj posi-mičnostij iz dotične volilne borbe. Levičarji so glasove kupovali, z grožnjami silili volilce, glasovati za njih kandidata itd. itd., celo 1'ehom so obljubili v šolske namene velike svole, da glasujejo za Demela. — V istem zmislu je govoril posl. Polz-hofer, dočim je posl. Scharschmid zavračal navedbe zoper potrditev uloženih protestov. — Posl. dr. Scheicher je povedal, da je njegova stranka stranka siromakov in obrazložil, zakaj naj se izvolitev Demla anulira. Posl. W rabe t z je govoril o načinu, kako so na Dunaju zmagali pro-tisemitje. Pripovedoval je jako čudne reči, tako, da ga je posl. Schneider imenoval iufamnega laž-njivca. — Razburjenost je postala v tem jako velika in je rasla mej tem, ko je govoril dr. Pattai zopfr verifikacijo, dr. Menger pa za verifikacijo, dosegla pa je višek, ko se je oglasil poslanec Schneider za faktični popravek. Schneider je izjavil, da je vse to neresnično, kar je povedal Wrabetz glede ženskih shodov na Dunaji in je imenoval \Vrabca nesramnega laž-njivca. Tu je nastal nepopisen hrup. Levičarji so kričali: Lopov! Infamnost! Levičar I)->mel je zuklical posl. Schn* irterju I Ponarejalec pečatov! Schneider je priskočil k Demlu. Imel je v rokah debelo knjigo in je zaklical: Vi nesramni lažnjivte, knjigo vam vtšeu ob glavo! Kar se je že tolikokrat ovrglo, se drzne ta falot ponavljati! Upilo se je tako, da ni nihče več razumel, kdo govori in kaj se govori. Ko se je hrup polegel, Ll.wt.ek. Dunajski časopisi o prvem koncertu Glasbene Matice". Dunaj je muzikalno mesto V cesarski stolici goji umetnost tako, kakor morda nikjer drugod; toliko razumnega občinstva ni v nobenem drugem mestu, zato pa tudi muzikalna kritika ni nikjer do take popolnosti razvita, kakor na Dunaji. Šele tisti Pevec in glasbenik, kateri si je nn Dunaji pridobil priznanje, sme trditi, da ima ugled in ime v mu-sikalnem svetu. Umeje se ob sebi, da se razteza *a prevlada samo na Avstro Ogersko in na Nem-fljo, ker žive drugi narodi precej samostalno. Ven-der ee lahko reče, da je Dunaja upliv na umetnost da se zmenijo vsi kulturni narodi za umetniške pojave na Dunaji. To priča češka opera. Še pred par leti se širši svet zanjo ni zmenil. Sme-t*11* je bil neznan povsod zunaj svoje Češke domo- Ko pa je bila na Dunaji gledališka razstava, 0 js tam nastopila češka opera, tedaj se jej je odprl ves svet in dandanes se po vsem svetu pojo opere in ima Smetana svetovno slavno ime. V tak;h razmerah se je, kakor ob sebi umevno, bogato razvila tudi muzikalna kritika. Dnnajnkii muzikalna in gledališka kritika je že davno nad krilila nekdaj tako sloveče pariško kritiko in postala samostojen literaren genre. Hanslick piše v „N. Fr. Presse" že dolgo let muzikalne kritike in se zmatra sedaj f.ploh prvim nemškim kritikom, dasi ga inlaši kritiki v nič devajo, ker ne pobira stopinj za Wagnerjem. Takisto zoamenit je Ludovik Speidel, ki piše v „N. Fr. Pr." kritike o predstavah v dvornem gledališču, v „Fremdenblatt u" pa kritike o glasbenih predstavah. Tretji znameniti kritik je Makso Kalbeck, kateri piše za „N. Wr. Tagblatt", tudi vsi drugi listi imajo veleizobražene strokov njake, kateri priobčujejo v njih predalih temeljite kritike o vseh umetniških pojavih. Občinstvo je razvajeno, kritika zahteva neizmerne mnogo, zahteva najpopolnejše dovršenost, katero bi je sploh misliti mogoče in da sije „(Jlas-bena Matica" pridobila najtoplejše priznanje tega občinstva in te stroge kritike, to priča, da se je povzpela na tako visoko stopinjo, kakor si tega — brez ovinkov bodi povedano — ni nihče v nas mislil. 0 prvem koncerta so vsi dunajski listi pri- občili uajlankavejša poročila, „None Freie Presse4* in .Presse" pa sta obljubili še obširnejše ocene. Umeje se ob sebi, da priob'imo dotične strokov-njaške oceno v doslovnom prevedu, za danes pa naj na kratko podamo vsebino pr.ih poročil, zapisanih po neposrednem ntisu prvega koncerta. „Neue Freie Pn-Bse" je poudarjala, da se je pelo umetniško dovršeno in je z izrazi najlaskavej-šega priznanja slavila dirigenta gospoda Huhada. , Presne" je priobčila jako dolgo poročilo, v katerem proslavlja disciplino zbora ia njega umetniško razumevanje ter izraža bvojo veselje, da ee v primeroma majhnem mestu, daleč od kulturnih središč, goji petje tako resno in s tako one OHO. „Neius Wiener Tagblatt" je takisto prizua-valno pisal o zboru in o dirigentu ter izrekel obžalovanje, da je Dunaj šele. sedaj spo.nal tako odlično umetniško združitev, knkor je „Glasbena Matica". BExtrablatt", kateri je priobčil dve sliki naših pevk, je pisni s veliko navdušenostjo in izrazil to, kar se je čulo iz vrst občinstva in glasbenikov, da je zbor „Glasbene Matice" v vsakem oziru Ded« krilil po vsem Bvetu sl.tvnoznani zbor Slavjanskega. „Wiener Abendpost" je aključila svoje laskavo 80 se oglasili de nekateri poslanci za stvarne popravke, potem pa se je izvolitev dr. Demla pritrdila. Po rešitvi nekaterih manjših stvari j se je seja zaključila. Prihodnja seja bo jutri. Naše železnice. ii. (Govor posl. J. Višnikarja v seji poslanske zbornice dne 17. marca t 1) (Dalje.) Račun o rentabiliteti se je izdelal jako previdno in soglaša večinoma z računom, kateri je dala napraviti železniška oblast. Brutodohodki so se preračunali na 143.000 gld. Pri tem se pa ni upoštevalo celo atrakcijsko ozemlje mej Kolpo in Krko; upoštevale so se samo tiste občine, katere bi ležale neposredno ob tej progi. Tudi premog iz obsežnega črnomaljskega premogovega tereua se ni uvaževal. V prvi vrsti se je upoštevalo izvažanje lesa. Ob projektovani progi leži kompakten gozdni komph-kt, obsežen kakih 17 000 oral, deloma še pragozd, iz katerega bi se po sodbi izvedencev spravilo na leto 3000 do 4000 vagonov lesi. Vrh tega je tuli računiti na pr-cej znatno izvažanje ž vine in prešičev. N >verjetuo, a vender resnično je, da se vsako leto iz Bdekrajiue izvozi via Karlovec kakih 100 vagonov jajc in perutnine v Švico in na Angleško. Končno je tudi ra'unati, da se bode izvažalo s časoma precej vina, čim se obnove po trtni uši uničeni vinogradi. Nada'je naj omenim, da se iz teh krajev če« dalje več ljud j seli v Ameriko. Iz nobenega okraja na Kranjskem se jih ne izseli toliko, kakor od tod. To izseljevanje se mora ustaviti, prebivalstvu pa se morajo dati pogoji za eksistenco v domovini. Tudi dež. zbor kranjski j* pripoinal, da je ta železnica po itbna ter je v seji dne IG. fnbruvarja 1895. iztekel, da je pripravljen, podpirati stvar kar naj-bolje, zajedno pa naroči! dei. odboru, zvršiti potrebna poizvedovanja in pogajanja kakor hitro mogoče, da zamore že v prihodnjem zasedo ju (18U5) staviti konkretne predloge. Dež. odbor toga doslej ni stori', cesar je deloma kriva velika katastri.f.i v lanskem letu. Ker se je stvar tudi v letošnji sesiji urgirala in je dobil cesarjevo sankcijo od dež. zbora skloueni zakon v pospeševanju železnic nižje vr.sfe, smem opravičeno domnevati, dj predlogi kranjski dež. odbor v kratkem vladi koukretne predloge. Važno je vprašanje, naj se li gradi normalno -tirna ali ozkotirna železnica. Dovoljujem si om»niti, da želi prebivalstvo in tudi dež ZKsto;> normalno-tirno železnic) in da so ozkotirne ž leznic« pri nas nepopularne, na Kranjskem pa sph h neznane, Oa se je vzlic temu dež. zbor odločil, podpirati even-tuvalno tudi ozkotirno železnico, storil je to le, ker 83 to jako odlični poslanci zatrjevali, da stoji vlada jako odločno na stališči, naj se gradi ozkotirna žehznica, in da bi za normalnotimo železnico niti potrebne koncesije ne dala, V dokaz tega se sklicujem na vladne motive, kateri so bili merpđajoi pri konccsijoniranju dolenjskih železnic. (.Konec pri h) 1 oročilo z besedami: Ljubljančani so prišli na Dunaj, da izrazijo Dunajčanom svojo zahvalo, in sedaj jim mora biti Dunaj hvaležen, da to prišli. „\Vi*»ner Allgemeine Zeitung" je pisala: „Ali je Dunaj ies še mesto pesno? Skoraj nas je b.lo sram, ko smo sinoči videli nastopiti pevke in j evce Glasbene Matice, katera so prišli, da nam pouuJijo svojo umetnost v znhvalo za pomoč v težkih dnovih. Ni1 S „S ngverein" životari v milijonskem mestu le 8 si o in z veliko težavo, mala Ljubljana pa ima i i p izauten mešani zbor. V koliko večjo mora biti tim vi selje za glasbo, nego v nas, v koliko večja navdušenost, ko se dosezajo taki umetniški rezultati". O z! oru pravi, da je pel sveže, krasno, da je bilo, kakor bi solnce sijalo in čisto doneli zvonovi. »Neaei VVitnei Jturnal" hvali dirigenta, zbor in gospe. Ševcikovo ter pravi da je glasovni materijal mešanega zbora uvršten. Najbolju mu prijaj o narodne pesmi, glede Brucknerjevega „Tedeuina" pa pravi, da je naredil mogočen utis in dostavlja: Ko bi Ljubljančani ne bili peli nič drugega nego to delo, bi jim morali biti hvaležui. Biti pa jim moramo dvakrat in trikrat hvuležui, ker je bila njih umetnost primerna velikosti stavljene si naloge. „FremdenbluttH pravi, da jo občinstvo ostrmelo. W HJvitilJaiii, 27. marca. Razpor v mladočeškem. kluba. Nemški listi vedo povedati o nekem razponi v mladočeškem klubu. Sedem radikalnih poslancev z Vašatvjem na čelu ne odobrava sedanje klubove politike, katero prav za prav diktuje dr. Eim. V državnem zboru radikalci govore tako, da dragim Mladočeham nikakor prav ne ngaja. Govori se pa tudi, da po mladočeških izvanpraških listih rujejo zoper češki klub in izdajajo klubove tajnosti. Nekateri časopisi trdijo celo, da mislijo omenjene radikalce izbacniti iz češkega kluba, kakor so bili ob svojem času dra. Gregra iz staročeškega kluba. Ker pa navadno poročila nemških listov o zadevah češkega kluba niso prav zanesljiva, le prav storimo, ako tudi sedaj vsega ne verjamemo. 0 nejedinosti mej Mladočehi se je Že mnogo pisalo, a navadno sj vse bile samo nemške želje. Ogerskemu deželnobrambenemu ministru je bilo jako zoperno, da so na galeriji zbornice poslancev poslušali mnogi deželnobrambeni častniki, ko so poslanci ministru jako uelepe stvari oči« tali. Govori se celo, da so nekateri častniki celo opozicijskim govornikom pritrjevali. To je pa bilo ministru že preveč in hitro je izdal neki ukaz, s katerim prepoveduje honvedskim častnikom obisk državnozborske galerije. Seveda nikakor svojega namena z ukazom ni dosegel. Oa častniki ne bodo smeli na galeriji poslušati, bodo pa tem z sestoje po opozicijskih listih čitali, kakšne stvari se očitajo ministru in se o tem razgovarjali po kavarnah in drugih shodiščih. Minister je zaradi svojih um ua • uostij zgubil vse spoštovanje pri podrejenih mu častnikih in mu nobena stvar več ne pomaga. Tudi se moti, če misli, da se bodo dolgo še držal, ogerska opozicija bode proti njemu tako djlgo nadaljevala borbo, d t bode moral odstopni. Morda še pojdeta z Bauffvjem hkratu. Belgija. V Belgiji se že delajo priprave za bodoče zbornične volitve, ki bolo v juliju. Radi-kalui in socijalni demokratje so se zavezali, da bodo drug druzega podpirali. VsIeJ tega pride gotovo zopet kacih 10 socijalistov več v zbornico. Zaierui liberalci in konservativci so že zaradi tega v strahu. Zmerni liberalci so v nevarnosti, da zguba poslednji mandat, ko s j jih radikalci zapustili. Konservativci bodo v zbornici obdržali večino, pa le s tem, da jih bode vlada z vsemi silami podpirala in da bodo pri volitvah goljufavali, kakor je njih navada. Dvorni krogi, kateri so jako nasprotni socijalistom in radikalcem, pa deluje|0 na to, da bi se zmerni liberalci in konservativci zavezali proti naprcduejšiin strankam Dalajo torej za nekako po dobno koalicijo, kot smo jo imeli v Avstriji, kjer so naj prvi katoličani se bili pobratili z židi. Če se še v Belgiji taka zveza sklene, bodi pač jasno do kazano, da tako imenovanim katoliškim strankam ni nič za vero, temveč le za druge svetne koristi. Sudancem preti nevarnost od dveh stranij. Na jedni strani jih primejo Angleži in Kgipčaui, na d.ugi pa kong-ška država. Kongiška država bi rada pridobila si pokrajino, v kateri je ob svojem času bil K min pasa guverner. Kongiška država ima baje '20 000 vojakov pripravljenih, da jih lahko pošlje proti Sudancem. Poleg tega bodo pa Sudancem še ko je začulo srobruočiste glasove. , Tolika pristni naravnost, tolika svežost glasov, nežnost, in fino-it v izražanju ter eksaktno petje je morala takoj odločiti zmago. Uspeh je bil že po prvi točki odločen. Sle dile so potem narodne pesmi, katere je uredil in harmonizoval zborovodja g. M. llubad , izvrsten muzik in dirigent. Tu se je šele spoznala vsa umetnost Ljubljančanov in krasota njih narodnih pesmij. .Miška" je jeden biserjev kranjskih narodnih pesmij in pri tej so prišle do veljave vse proJnosti zbora.....Z Hrucknerjevim „Tedeuruom- se je končal prvi koncert na sijajen način. Dunaj je spoznal, da je „Glasbenu Matica" ne samo glasbeno društvo resnične in odlične kakovosti, nego tudi umetniška združitev, katera goji zvesto narodno pesem, pravo domače petje. Oziri na prostor nam ne dopuščajo, da bi priobčili daljše izvode iz dunajskih poročil Tendenca vseh je l priznavajo se krasote naših narodnih pesmij, priznava se prekrasni glasovni materijal, umetniško izšolanje zbora in genijalnost dirigenta Uubada. V Um so vsi dunajski kritiki jedini iz-vzemši seveda nemSkonacijoualne, katerih, kakor BO sami priznali, iz političnih nagibov izvirajoče natolcevanje se lahko prezre. Italijani delali neprijetnosti, ako se obdrže v Kassali Sudanci baje niso več tako močni, kot so bili p(>(j starim Mahdijem, kajti niso več eložni. V Belgiji se oelo nadejajo, da bodo nekateri sudanski rodovi celo podpirali kongiške čete. Seveda se ne ve, čq položaja vse prengodno v Belgiji ne sodijo. Tudi Italijani bo se vedno zanašali na nejedinost Abe-sincev, a naposled so se pa vender vsi proti njim združili. Tudi utegnejo Sudanci biti jedini proti tujemu sovražnika. Vojevanje v Sudanu je pa še težavneje, kakor v Eritreji, ker je kraj še bolj divji in brez vsacib rednih komunikacij. Dopisi. Od nekod, 24. marca. (Malenkost i rt vender ne malenkost) Z novim letom 1803. upeljali so se novi vozni listi za pošiljanje blaga, po drž. železnici. Za Avstrijo imamo 4 vrste voznih listov, po jeden za tovorno in za brzovozno blago s kolekom a 5 kr. za daljave nad 38 km po jeden s kolekom a 1 kr. za tovorno in brzovozno blago za daljave pod 38 hn. Izdali so se za slovenske dežele tudi dvojezični slovensko-nemški vozni listi. Te liste imajo na prodaj železniške postaje same, in c. kr. davčni uradi in trafike v dotičnih krajih. Ker je ces. kr. uprava napravila tudi dvojezična nemško-slovenske vozne liste, se to ni zgodilo z ua-raenom, da bi se ti listi na Tirolskem razpečavali, Te vrste listi namenjeni so nedvojbeno za nas Slo< vence. Toda kdo se zmeni za vse to 1 ? Zamera navzgor je vsakemu uradniku, Če ni posebno dobro utrjen, jako neugodna. In posledica tega je, da le na onih postajah dobiš nemško-slovenski vozni list, kjer se načelnik svoje slovenske krvi zaveda. — Načelniki malomarni ali pa celo nam nasprotni nalašč ne zahtevajo slovenskih tiskovin — kar je tako ravnanje za dotičnoga le nekako priporočilo. Tako n. pr. nam je nedoumno, zakaj c. kr. davčni uradi izključno nemške vozue liste prodajajo. Večinoma narodni trgovci dobivajo le nemške vozne liste od naših davčnih uradov — prodajajo torej le urin-ške !! Ne verujem, da bi bila tega nevednost kriva, to je namen, če tudi v navidezno le malenkostni zadevi. Pri tej priložnosti bodi omenjena povse nepotrebna navada, da prepuščamo z malimi izjemami pisanje tovornih listov le železniškim organom. Ta navada nam je dvakrat v kvar v gmotnem in v narodnem obziru. V narodnem: iz razloga, ker nam je zuano, da večji d.-i železniških postaj nima slovenskih tiskovin, la železniško osobje — večino na našemu narudu nasprotno — ne sme in se ne upa pisati niti slovenskega naslova prejemnikovega. Narekuj po železniških postajah kolikokrat hočeš slovenski naslov in slovenski vsebino — vse zaman. Železniško osobje tudi na dvojezične tiskovine piše dosledno le v blaženi nemščini — in to tudi, če pošlješ iz Vižmarij v Ljubljano. Če ti desetkrat poveš, d-, si Janez — te bodo vendar le za Johanua pisali — iz ILš.ča naredi železniško osobje UbrscUifza, iz B »žica Woschtitza, iz Sršena Sehrscbona itd. Na ta iiifiiii so naši trgovci, obrtniki, kmetje sploh vsi — prosto vol j m pospbšitelji nemškega značaja naših železu c, zajedno pa ovirajo napredek na narodnem polju, ker le ta naša malomarnost je kriva, da na naših lastnih tleh železniško osobje ne ve, kaj pomenijo besede Jesenice, Borovnica, Medvode ali Po stojina. Ni čuda torej, da niti samo glavno ravnateljstvo c. kr. avstr. državnih železnic pred leti ui vedelo, da sinji nekje ua Slovenskem tudi postaja Kamnik. V gmotnem o?iru imamo zgubo časa in obligatni „trinkgeld* slugi. V nesrečnih naših obmejnih krajih bojujejo ho zavedni rodoljubi za dvojezične liste in sploh tiskovine, le nam Kranjcem je vse dobro, kar nam malomarni ali nam sovražni uradniki nato varijo. Nam Kranjcem je vse dobro, samo da roba naprej gre, potem je vozni list kitajski tudi dober! Ta malomarnost je tako očitna in značilna, da mora zavednega Slovenca biti sram, kedar čita take reči. Zato, komur je prilika, zahtevaj na katerikoli btaciji slovenske zemlje /.mirom in povsod le nemško sloveuske vozne liste, in napiši naslov, vsebino in podpis le slovenski 1 D* pa ne bode izgovora, da na železnici ne znajo ali nočejo slovenski pisati in da nimajo slovenskih voznih listov, tedaj oskrbi si vsako mesto, trg in vas, da kak zaveden trgovec prevzame prodajo leh tiskovin. Ta si naroči dvojezičnih tiskovin in jih piše neveščim ljudem. Ako se to obiutini, kmalu bodo imele naše železnice tudi na to stran drugo lice. Na Štajerskem in Koroškem prodajajo železniške postaje izključno nemške liste, kar bi sicer d' žela izgubila nemški značaj, na Primorskem prodajajo izključno italijanske, ker tam nobenega Slovenca več ni — za Slovenca nikjer ni trohice -za vsako mrvico se moramo bojevati. Zahtevajmo torej na vseh progah dvojezičnih tiskovin! In kjer bi se nam upirali c. kr. davčni uradi ali železniško osobje — nastopimo pot pritožbe. So trgovci, m teh je velikanska večina, ki mislijo, da svojega blaga ne bi mogli razpečavati, ako oe ne bi posluževali Čisto nemških tiskovin. Slovenske in hrvatsku firme na Primorskem pišejo nemško laške vozne liste, na Koroškem in na Štajerskem nemške in na Kranjskem -Tukaj je sam Bog pomagaj. Bela Ljubljana pošilja malone vse svoje blago v blaženi nemščini. Le nekaj istinito zavednih firm se poslužuje sicer slovenskih tiskovin, piše pa nemški n. pr.: »An Hern Johann Ražem in Franzdorf. Vsebina: ,Ajn Lehrer Fas". Nehajmo vender že pljuvati v lastno skledo! Prvič toraj z narodno mlačnoatjo. Narod ti plačuje d, dvigni tudi glavo! Dnevne vesti. V Ljubljani, 27. marca. — (Povratok „Glasbene Matice".) Presi-jajni uspehi dunajskih koncertov so vse prebivalstvo navdušili in kdor je mogel, je sinoči hitel na kolodvor, da pozdravi vračajoče se „Matičarje". Na peronu, na kateri je bil vsakomur dovoljen ustop, se je kar trlo ljudstva, na stotine ljudstva pa je bilo tudi pred kolodvorom. Ko je prišel vlak, za-svirala je vojaška godba in iz tisoč grl so zadoneli Živio in Slava klici. Pozdrav je bil tako iskren, tako srčen, da je vsakomur segel v srce. Ko so „Matičarji" izstopili iz vagonov, pozdravil jih je v imenu mesta g. župan Grasselli, kateri je prišel na kolodvor na čela številne deputacije občinskega sveta. Gospod župan je rekel: Z nepopisno radostjo in opravičenim ponosom smo spremljali vaš nastop v cesarskem Dunaju. Sli ste v stolno mesto, da izrazite čutila iskrene hvaležnosti za velikodušno pomoč, katero je naklonilo dunajsko prebivalstvo našemu mestu. Rešili ste svojo nalogo častno. Uspehi, katere ste dosegli, so prekcsili naša naj smelejša pričakovanja. Ko zopet Btopite na domača tla, vas pozdravljam v imenu mesta in vam častitam na sijajnem uspehu. Dosegli ste, da bo daleč po svetu šel glas o slovenskem narodu in o krasoti slovenske pesmi. Trudapolno je bilo vaše početje, a dni, katere ste preživeli v cesarskem mestu, spominjali se bodete z radostjo vse svoje življenje. Ob prihodu pa Vam kličem: Hvala, srčna hvala in Slnva vam, trikrat Slava. — Zupanovim besedam je sledilo viharno več minut trajajoče Slava-klicanje in v marsikaterem očesu se je videla solza radosti in zadoščenja. Ko se je polegel šum je v imenu „Glasbene Matice" odgovoril na županov pozdrav sodni svetnik g. Vencajz. Hekel je: Vaš prihod in pozdrav nam je porok, da smo častno in dostojno izpolnili svojo nalogo. Najprvi je naš presvetli cesar priznal, da je pravilen način, na kateri h cino izraziti svojo zahvalo, in tudi dunajsko občinstvo ga je odobravalo. Ljubeznjivo dunajsko ljudstvo n is je odlikovalo, dunajski Slovani so nam bratski segli v roke, naši rojaki so nas pritisnili na srce. Slavo je žela „Glusbena Matica". Izročam jo vam; čuvajte jo, čuvajte »Glasbeno Matico" ua prospeh celega naroda Dasi smo preživeli na Dunaji sicer trudapolne, a vender krasne dni, vleklo nas je srce le domov, in ko stopimo na domača tla, bodi naš prvi klic : Živela Ljubljana, živela slovenska domovina! — In zopet so zaorili in se ponavljali burni Z«vio in Slava-klici. V tem, ko je občinstvo zapuščalo kcdodvor, je vojaška godba — katero je polkovno poveljstvo poslalo iz svoje inicijative na kolodvor, za katero pozornost in ljubeznivost mu bodi tem potom izrečena topla zalivala — svirala na peronu in pred kolodvorom več pito. Lepi in presrčni vzprejem je zmagovito vračajoče se »Matičarje" pač prepričal, kako se ž njimi raduje vse prebivalstvo in kako je nanje ponosno. — (Repertoir slovenskega gledališča) V tekoči gltdahški sezoni bodeta samo še dve predstavi: jutri, v sohoto, se bode pela opera .Trubadur" na korist opernega zbora, v torek pa se bode ua korist g. Danila predstavljal „Kgmont", pri kateri predstavi se bode igrala svetovno slavna Bettliovouova skladba k tej igri. Iz posebne prijaznosti bo tes. in kr. kapelnik g. llohumil Pri se k sam dirigiral orkester. — (Klerikalna nesramnost) V polemiki z tti-rihoiskim »Slov. Gospodarjem" smo povedali, da je minister Gautsch la časa grofa Tat>flea delal ua to, da naj dobe kranjski Nemci svojega zastopnika v dež. šolskem svetu in rekel, da bi potem bilo l&glje izposlovati štajerskim Slovencem zastopnika v dež. šolskem svetu. To je rekel nekemu zna nemu gospodu. V istem članku smo povedali, kako 8e j« stvar razbila. »Slov. Gospodar" se drzne sedaj trditi, da smo si stvar popolnoma izmislili. To je ^pertinenca, katero zavračamo z vso odločnostjo. »Slov. Gospodar" je bil pač v šoli jezuvitov, da se dr*ne tako pisati. — iKuežji dvorec J Dež. sodišče je dovolilo, da se proda k Auerapergovemu li loj kom isu spada Joči Knežji dvorec. Kakor znano, se ne izplača po- prava tega po potresu hudo poškodovanega poslopja, vsled česar je lastnik sklenil poslopje podreti, svet pa parcelirati in prodati. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 17. do 21. marca kaže, da je bilo novorojencev 20 (=32 76°/oo), umrlih 15 (=24.44 o/o0)» mej njimi so umrli za škarlatico 2, za vratico (da-vico) 2, za jetiko 4, za vnetjem sopilnifa organov 1, za različnimi boleznimi 11. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za otročico 1, za ošp;-cami 2, za škarlatico 9, za tifuzom 1, za vratie.o 8 oseb. — (Petnajsti občni zbor „Kmetske poso-sojilnioe") vršil se je 25. t. m. v zadružni pisarni. Iz računHkega poročila za 1. 1805. posnamemo, da se je upravno premoženje zavoda povišalo v pretočenim letu za 118.G13 gld. Denarni promet za 255 000. Hranilne vloge za 113419 gld, tako da je bilo stanje koncem 1895 leta z kapitalizovanimi obresti 397.712 gld. 88 kr. Naložen denar pomnožil ho je za 59 501 gld. 82 kr., tako da je bilo koncem leta pri raznih zavodih naloženo 78.991 gld. 50 kr. obresti tega denarja 2G93 gld. 80 kr. Skupna rezerva znašala je 14.656 gld. 20 kr. to je okroglo 3Va odstotkov naloženih hranilnih vlog. Posojila na intabulacije zvišala so se za 28.080 gld. na menice 3ii.257 gld , na zastavna pisma pa zmanjšale za 3150. Na obrestih posojil doslo je 15 084 gld. 86 kr. Upravni dohodki 290 gld. 2 1 kr. in troški 1417 gld. 33 kr. Pristopilo je društvu 89 članov, izstopilo pa 10. Šteje društvo sedaj 0Oy članov z vplačanimi deleži v vrednosti 11.210 gld. Cisti dobiček 2719 gld. GO kr. razdeliti se ima po sklepu občnega zbora tako, da se pridene skupni rezervi 900 gld Glavnim deležnikom 600 gld., to je G°,0 od vplačanih deležev. Ravnatelj stvu nagrade 700gld. Za dobrodelno namene 270 gld. Na novi račun prepiše 219 gld. 00 kr. Predsednik dr Jos. Stare zahvaljuje so odstopivšemu Člafcu nadzorstva dr. Jos. Vošujaku toplo za žrtvovalno 14)etno delovanje kot predsednik nadzorstva. Vrečar Jakob predlaga, da naj upelje posojilnica pri posojildi na intabulacije olajšavo glede tioŠkov zavarovanj.., t.tko da bi se dolžna pisma in prošnje v zadružni pisarni n spravljala. Po obširnem pojasnilu blagajnika izroči se predlog odseku za presojo. V ravnateljski odbor volijo se dosedajui člani. Mesto odstopiv.šega čIhuh nadzorstva dr. Jos. Vošnjaka pa Alojzij Staie, župnik v pokoju. — (Potrjen zakon.) C- sar je potid.l od drž. zbora kranjskega vzpreti zakon ^lede razdelitve občine Lipi jene na dve S'iinostalui občini. — (.Imenovanje ) Postni ek^peditor v Sjdra-žiti g Alojzij Skrl je imenovan o, kr. poštarjem v Starem trgu. — (Umrl) je v Sv Krili na Vipavskem znani rodoljubni trgovec g. Loopold Lašič. 11 di mu zemljica lahka ! — (.Dopolnilne volitve za isterski deželni zbor) se bodo vršite tekom meseca maja. Kakor znano, je laška deželno^bar-k t večina m. č.iveno kr.^eč; elementarne zakone pravica in pravičnosti razveljavila volitve poslane, v Jenka, M md č i in KoEuhča. — i Kandidat jo za tržaško vladiko vi no Iz Istro nam piše »Caudidatus iu spe" : Marsikateri gospod goji v svojem srci »ponižno" željo, Eisesti Hfarodivno stolico sv. Justa. Glavni aspirant Janez Flapp je nekako retiriral, sedaj igra glavno tilo^o goriški prost A Jordan. lLljši bi bil on vedno za Trst, nego svoje dni Flapp za poreško šk< fi o, dasi ni doktor s. p., ker vemo, da i doktorji s. p niso sama učenost. Vender i Jordan ni za tržaško vladi-kovmo, kakor nisi bili ne Missija za ljubljansko, ne Flapp za pnreško, no Kahn za krško A zakaj ? Vladika treba, da pozna svo|o skotijo, razmere v njej i jezik naioda, a tega o Jordanu vsaj deloma ne moremo dokazati. Drugi kaudidatju so še: Sterk, krški biskup, osrednjega semeniiđti vodja — dr. Ga-brij* lčiČ in pa — ne ustraftiie se — dr. Ifibfiidl Jediuo pravi i spodoben za to prevažno m^sto bi bil biskup Sterk. Jedini on izmej vseh kandidatov pozna dobro vso tržaško koprsko skelijo, nje potrebe i jezik v njej bivajocib narodov. Toda Rinaldiniju i progresovcem bi gotovo ne bil drag, kakor u i h. I ni Glavina, kajti dandanes se ne gleda toliko na sposobnost Škofov, kakor pa na politično njih po služnost — vladi Mnogi ž"li na skrivnem pastoralo i mitro, a ne pomisli, kakove dolžnosti se nakladajo na škofovska pleča, varovati siromašni narod ujegovih sovražnikov — a n*rod v litri je siromašen in obkoljen i stiskan od neprijatelje?- O sposobnostih dr. Gabrijelčiča ne govorim, samo to bi po vedal, kar sem že večkrat slišal, da je on svoj poklic zgrešil; da je on nastopil drngo karijero, on bi bil daneB visoka oseba kje na Dunaji i kak red bi se bliskal danes na njegovih prsih. Ta nam že biskupoval ne bode! Sedaj pride naijačji kandidat dr. Mahnič. Kdo bi pa temu rad pomagal do škofovske časti i zakaj? Nobeden drugi, nego Vai »Missija!" Kdo je vzrok prežalostnim kranjskim razmeram, ako ne Missija? Kdo je oskubil naša slavne pesnike (tudi duhovnike!) i pisatelje ako ne Mahnič v svojem Rim. kat. ? Ako se Missiji posreči, spraviti Mahniča na stolico sv. Jušta — potem uboga Istra, ubogi slovanski narod, a ubogi i slovanski svečenici! Potolažimo se naprej, da nam tudi Mahnič ne bode — škofoval! * (Fingirani bolniki.) Nekaj, slavnim potem« kinskim vasem podobnega se je primerilo na Francoskem. Predsednik republiki jo prišel v Arles in ker se je vedelo, da obiskuje na svojih potovanjih navadno tudi bolnice, so bili mestni očetje v velikih skrbeh. V bolnici namreč ni bilo nobenega bolnika. A modri mestni očetje so si hitro pomagali. Najeli so nekaj postopaČev in ti so morali leči v postelje. Predsednik jih je obiskal, pohvalil lepi red, tolažil bolnike, podelil zdravniku red častne legije in odšel. Koj za njim pa so »bolniki" zapustili bolnico ter krenili v krčmo, da za pijejo »zaslužek". * (Nesreča v premogokop^^) V Brunner-tovvnu na Angleškom so se v ondotnem premogo-kopU uneli plini. Nastala je strašna eksplozija. Pet premogarjev je bilo ubitih, nad 00 pa nevarno ranjenih. * (Maturitetne naloge.) Na neki angleški gimnaziji se je dala abiturijentom naslednja raatu-ritetna neloga : Kako pravice ima poslanska zbornica in kake perska zbornica ? Kaj pomeni armensko vprašanje za Arig'eško? Katere so pravice krone in pravice naroda ? — Ko bi pri nas kak abiturijont znal na taka vprašanja odgovoriti, dobil bi : Sitten — miuderentsprechend. DllDaj 27. marca. Poslanska zbornica je imela danes zadnjo sejo pred prazniki. Vzprejela je zakon v varstvo zoper goljufije pri razprodajah in zakon o uredbi trgovine na drobno. Prihodnja seju bo 14. aprila. Dunaj 27. marca. Češki klub je sklenil glasovati pri tretjem branju stante concluso za \ladni načit volilne reforme. Dumi j 27. marca. Odsek za volilno reformo ie po kratki debati odobril poročilo, katero .je sestavil posl. (iiitz Dunaj 27. marca. Avstrijska kvotna deputacija predlaga kvoto r>8 : 42. Pariz 27. ina'ia. „Agence llavas" javlja, da je uprava pgiptaklh dolgov dovolila stroške za ekspedicijo v Dogalo, dasi sta zoper tO pro-testovala f ancoski in ruski zastopnik. Rim 27. marca. General Iv lena je dospel sem in p -vedal vojnemu ministru, da so bili vsi generali zoper Baratieriiev načrt bitke pri Aduvi in odklonili vsako ođgO! urnost, da pi Uaratieri nikakor ni hotel odnehati. Uarodno-gospoddrsKb stvari. — Mostna hranilnica v Radovljici (Dalje.) Zaradi te^a nas prav iz srca vesdi. da jo radovljiška posojilo oa upeljala zi svoja posojila amor-ti/. icijo, kakor smo bjvedelj iz dopisa. — Odleti hi bil > 1h, da bi vse posojilnice na Slovenskom, osobito na Kranjskem, sa svoji hipbta&ns iu tudi za svoja osebna posojil« u peljale am.rtizacijo, in Bicer & enoj (tetami z /.e naprej djločnao dob), ka-tera h\ se pri bipotečnia posojilih i utegnila lihko, do BOletne dobe, pri osebnih bi morala biti veliko krajša. Zn mo nam je, da J« take anujitete upe'jaU za tiipott-čoi posojila tudi ž^ posojilnic* v Ribnici, kar tukaj radi po h val ao naglalamo. Ss veda ima pi to le pomen, čh se upelje tako am-irtiaovanje obli gatončno iu pO že naprej iz lelani razpredelnici,*) in no pomaga fakultativni upeljava fcaosga amorti zovauj i, kakor skuiaja uči, nič. 1) >ižniki s* je d>-stikrat nočejo poprijeti misleč, da se bodo kmalu celega dolga lanenih, in deloma tudi, ker v svoji nezaupnosti ne rizumejo dobrote amortizacijo, t-r na vprašanje, ali žele posojilo proti gil m (recimo "»°/«) obrt stim ali, proti amortiz iciji v 30 letih pO G°/t, po navadi odgovore „po 5*/»*, ker se dolge dobe ;iG let ustrašijo, ker ne mislijo tako dolgo dolžni ostati, in ker so mnenja, da jim višje plačilo nič ne odleže, ako dolg poprej vrnejo, ko v določeni dobi, — Po tem ekskurzu pa ee vrnimo zopet k stvari. R«kli smo, da sta obstali da 1. 1889. na Kranjskem jedino dve hranilnici. Slovenci nismo imeli ni jedne, in posojilnic smo imeli na Kranjskem tačas 10, od katerih so so pa tudi 1 šele v zadnjih 5 letih ustanovile. Vidi se, da je bila potreba slovenskih denarnih zavodov občutni. Lotili smo se pa le ustanovitve posojilnic, ker je bila ta jedno-stavnejša, ker smo imeli v tem oziru vzglede v so* •) Posojilnicam, ki hoftejo tako amortizacijo upeljmti, smo z veseljem h potrebnimi pojasnili na razpolago, ter urno tudi pripravljeni jim za vnuk kapitalni ztiesok, za vsako dobo amortizovanja tur na vsako obrtltaO mero preskrbeti anujitotno tabelo proti povrnitvi nusdi troftkov. aednjih nam pokiajinal), osobito na spodnjem Štajerskem, ker sta brata Vošnjak se veliko trudila za to stvar. OkolSčine so pa ravno tam sil le v to, da so se ustanovljale Um mesto hranilnic posojilnice, ker so občinski zastopi v večjih krajih v nam nasprotnik rokah. Pri nas na Kranjskem bi bila torej mogoča tudi ustanovitev občinske hranilnice v vsakem večjem kraju, kakor te obstoje n. pr. na ČeSkem, in povsod po nemških pokrajinah osobito na Nižje-Avstrijskem in na zgornjem Štajerskem, pa tudi na spodnjem Štajerskem jih je dosti deloma občin škili, deloma okrajnih žali bog, da so večinoma nasprotnike. Pomankanje hranilnic je pa, ne le pri nas na Kranjskem, nego skoro povsod ua Slovenskem pripeljalo do tega, da so posojilnice bolj in bo'j zgre-ševale pravi svoj poklic, namreč omejiti se, kolikor mogoče na osebni kredit in \sled tega toraj tudi na kolikor mogOČO majhen okraj. Raztezale so svoje delovanje zmiraj bolj in bolj čez prvotno si postavljene meje, in kolikor bolj so začele posojevati v oddaljene kraje, toliko bolj jib je ravno ta okolnost silila, zaupati denar le proti vknjižbi, če ga ja proš njak tudi hotel najeti na kratek čas Posojila je denkrat vknjiženega se pa dolžniku še nikdar ni tako mudilo vrniti, kakor bi je bil, da dolg ni v knjižen, posojilnica sama pa tudi ni zahtevala, povračila, če je le redno dobivala svoje obresti. (Dalje prih.) Mnogostranaka poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se • 65 19 ir>o gld. _ kr. 195 n 25 ■ 127 n 75 1 202 ■ ■ — rt H 22 ■ 50 v 25 ■ a5 f 171 — * 467 e — S 1 ■ a7 IDoarnoJsIcsL borza đnć 27. marca 1896. Bkupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebrn . . . AvatriJBka zlata renta...... Avstrijska kronska renta t"',, . . . . Ogerska zlata renta 4°/,...... Ogerska kronska runta 4'/u .... Avstro-ogerske bančne delnice . . . Nemški drž. bankovci za 100 mark , . 30 mark............ •. » ir-van."- •■vrvyh<*—* tam, Odhod 1« LJubljane Ju*, kol.) I* '.> Mri 0 mir*, po nwt oaabnl vlak t Trbla, PonUbel, Beljak, O«-u n>o, rrnTiaenafeetB, ljjubno, oac Selethai v Aimm, laolil, (imun, \,<<. Buluc-grad, Stevr, I.Hio, Btulejevioe, Plaenj, Marijin« v»m, lleb Karlov« *»r*. Tnatoy« viro. Prago, Upako, UunaJ rla Autalettoii. •« *tr«saf moeaul Tlak v KooevK, Noto me« to. 'Jo f. url tO m*n. %fv(nti o«abnl vlak v Trhli, Poutabel, Boljak, Oa> lo»«o, Pranaenaioot«, tjjobnu, On-*), oea Salvthal v Holnograd, Duoa vi« Amstettan. OO lit. mri OS tmin. popolmđm* moi&nl Tlak t Novo maato, Koćovjn. OA 11. t*rt BO min. d.yj.t>h*nixr oaebnl rlak t Frbta, Pon«ab«l, Beljak. iKio.no, lijiihiin, Salathal, Dunaj "« 4 uri .ir.j.i/Mrf*« ovehni Tlak t Trbi«, BaUak, Oelorao, Ljubno. Oas Selathal t 8olnof{rad, Lend ■ OaaUln, 2eU ua Jaaaru , Inoinoat, Br4g«au, Onrlh, Hnnovu, Pari«, St.-yr, l.lr.r, Onnndcn , laohl, Bn«la> '.rini, Marijin« va.-b, H«b, rranoovo vr.ee. Karlov« var«' PrKff«, I.lpako, Dunaj via AmiMiUi. 7. »O min inxv<«' pinaanl rlak T Koi-stI«, N»\o m o« tO. Kaaoa *e«» ob uoileljah In praznikih ob 5. mri Vti minmi popoluilrt oaobui Tlak t Laaoa-RIvd. Prihod v lVlabLJano (jai- Kcl)- Um B. mri Sit w»4r*. mjmtrqt otabal vlak a Dunaja via A ms t« t lan, Lip-akoga Prafft, Francovlh t arov, Karlovih varov, Haba, Marijinih ra.ro v. PUuJ*, Pudajovic, Boljiograua, Llnea, Starra, Omoniuua, loeli'.a, Ana-Mik, lij«: ua. Ooiovor., Kaljaka. ="rao»*.•».%»••.« Tvbiaa i-O 9. mri tU mi*, zjutraj moaaal vlak ta Koo«TJa, Nov*«a mosta. Oft 11 mri 1M ar«4*». .iofv.-t« Tajahu«««, Beljaka, Oelovoa, Poitahla, Trbiaa Odhod lx IaJnbUavn« (dri. koU Ot V. mri 99 »Mir«. %j**tr.j t aaaviik. . 9. e a i^z-ah-.ln' , a , 0. a BO . r».w . , Prihod v LJnbM^uo d>-». kol.). O 9. : - i 00 »rtiM. \tmt: tj La K runu" v a t T. . *»ywj/n-f»V!« „ 0. ,, *0 ,, m**etr _ „ (1705-71) 1 dunajskih Hotoih modelov jg (2o-4) za dame in otroke vi. (8) I slamnikov brez nakita §j —»*> v najnovejših oblikah <>~ §1 cvetlic, trakov in perja itd. I Ženski žalni klobuki v treh arah navadi v modni prodjalni Karol Recknagel. 11 I i V vseh večjih krajih države se iSf.ojo n^fn« prodajo za aukutifc« avllo in projo za pletenje in sicer samo prolt proTlal|l. (2144) ObSirne ponudbe naj se pofiiljajo pod lifro ,,F«t>rtu IOOO** na Dunaju, poste restanto proti inserutnemn lista. Zenitna ponudba. Vdovec v najlepši starosti, posestnik in gostilničar, s premoženjem nad 20.000 gld , v najlepšem krajn na Gorenjskem, se želi precej po Velikonočnih praznikih poročiti z gospodično ali vdovo z gotovim premoženjem od G do 10 000 gld. Ponudbe se bodo vzprejemale pod: št. 1000 poste reatante Kranj. (2135-2) i B rC n Ki > Najnovejše klobuke za gospode in dečke lz lclo"b*u.6In.e priporoča z velesao&tovanjem C. J. HAMANN CSlaviil trg nt. H, Najnižja cena! 0> p p W O < o T7"ssi3s: svoj tisliarl o I d o o n d 09 Ameriška tiskarna s pismankami od kavčuka s kiitero nnpravifi adresne karte, cirkularje, naznanili vsake vrste, numeriranje itd. Lahko uporabljanje in cen;i naprava otnogotaiata vaaktiau, imeti hvoj»> tiskarno, ka« toro faktična vrednost se v vseh trgovskih in obrtniskili krogih dobro oliiiese. C3ene za popolno tiskarno z elo gantno pl«r.('iii.is.ii) kaseto, večvrstnim vrstomerom i» staviln-i skobo vred: Št. 1 s 121 črkami gld. 2 — St. 3 s 220 črkami gld 3 -n 2 , 17ti f, „ 2-50 , 4 , 31(1 . „ 375 Št. 5 s 987 črkami gld 4 50. Permanentne birvne blazinice v vseli barvah: 10XH wh veliko 40 kr., 11x7 cm velike (>) kr., l»ixH cm velike 1 gld, RaapoJilja proti povzetju Jedina glavna zaloga za Avstro-Ogersko M. Rundbakin. Dunaj. II (1774—9) Olookongazao 2. Karola "VVolf-a restitucijski fluid. (Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišč). Mnogo preskufteuo «in\«->.(>vsIiio in oUre|iee(»ln» »reilhtvo po Lealtili iih-purlli, trii|nili J«>aali itd. — Najbolje so je obno8« iiiatl«>iL4Mi> «»tr|»ii<-n| n. svltju iu prefteicuniiju ftll itd. 4'ftu* rtekilt'nit'i t «/!##. ;?.» Karola Wolf-a redilni prašek za živino. Preskusen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor pri k«n|lli. Kovedlh, ovcmIi, pr.-NUIli itd , le n«>e«ajo |ealte čo Mlnbo |»r«*l»HvlJtt|o, izvrstno v. i.ivalno sreilstvo proll kuinlai I»ul4«aultu. C$mm *atitku J.S fttS (1224-52) WT Preme rrourio. *mt*J — Mnogobrojna pismena priznanja. DohtVM M v tNuhl U-ltarHl. SlAVM iHloj(a pri fedlueiu la.l.-lo vniel |u 3C "\7š7"olf--u^ lekarju v Vipavi. Kranjsko. Pazi naj so na varstveno znamko. — ltaspoalljia Me vatsk