Po poŠti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 , — „ četrt „ , 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 „ V upravniitvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — , detrt „ „ 5 „ - „ mesec „ 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. izvzeroSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 51. V Ljubljani, v soboto 3. marca 1900. Letnik XXVIII. Slava papežu Leonu XIII. Včeraj je dopolnil veliki papež Leon XIII. 90. leto svojega dobrih del prebogatega življenja. Vsi razni listi, ki so nam došli, proslavljajo soglasno ob tej priliki vrline Leona XIII., s katerimi se je vsikdar odlikoval, in njegove zasluge, katerih si je nešteto pridobil za prospeh katoliške cerkve in za blagor človeštva sploh. V tem proslavljanju tekmujejo katoliški listi z liberalnimi in drugoverskimi. Največji vspeh Leona XIII. je gotovo ta, da mu morajo tudi katoliški cerkvi nasprotni listi izražati svoje občudovanje ter da se, četudi nehote, klanjajo duševni sili krščanstva, katero zastopa Leon XIII. kot namestnik Kristusov. Ne poznamo skoro dobe v zgodovini krščanstva, v kateri bi imel papež večji vpliv in večjo veljavo na splošno svetovno gibanje, kakor ju vživa papež Leon XIII. Zato listi brez razlike naziranja prištevajo sedanjega papeža največjim, najslavnejšim poglavarjem katoliške cerkve. Katoličani moramo zato biti Bogu nad vse hvaležni in prositi ga moramo, da svetu to blago življenje ohrani še dolgo. Pogled na posamezne evropske države, pogled na Ameriko, na Atriko, Avstralijo, na vzhod kaže nam povsod globoko zarisane poteze blagodejnega, vseobsežnega Leonovega apostolskega delovanja. Med umrljivimi ljudmi nastopa Leon XIII. kakor neumrljiv, z modrostjo, vstraj-nostjo in odločnostjo zastopajoč večno mlada načela krščanstva. Včeraj so se ob tej izredni priliki poklonili sv. Očetu kardinali in v Rimu bivajoči škofje ter mu čestitali, da je srečno doživel 90 leto življenja in slavno dopolnil 22. leto svoje vlade. V odgovoru je papež hvalil Boga za tako dolgo življenje ter vspodbujal stožer-nike svete cerkve, da vsikdar zvesto služijo idejalom katoliške cerkve. Poleg druzega je dejal Leon XIII.: Vzlasti prosimo Boga, da preneha krvavi boj, ki že mesece divja v Južni Atriki in je zahteval že toliko žrtev na bojišču. Vsi, ki se bojujejo, so bratje v Bogu, zato naj Bog razsvetli njih srca, da se zopet vrnejo k edinosti ter ponove lojalno trdno prijateljstvo, ki naj svoje posvečenje dobi po mejsebojni miroljubnosti in pravičnosti. — Tako umeva knez miru svojo očetovsko nalogo in le želeti je, da se ne presliši njegov glas. Vsi katoliški narodi se klanjajo ob tej izredni priliki svetemu Očetu, zato ne sme za njimi zaostati tudi naš narod. Zato je tem povodom, kakor so gotovo storili tudi drugi slovenski škofje, poslal knezoškof ljubljanski sledečo udanostno čestitko v Rim: Škof ljubljanski z duhovščino in narodom najiskrenejše častita sv. Očetu, kateremu kot namestniku Kristusovemu in nezmotljivemu učitelju hočemo ostati do smrti v zvesti vdanosti, da je doživel 90. leto svojega življenja in srečno dopolnil 22. leto svoje vlade, proseč Boga vsemogočnega, da cerkvi papeža milostno ohrani krepkega in srečnega še mnoga leta Anton Bonaventura, škot. Gotovo je ta čestitka našega knezoškofa iskren izraz čutil vseh vernih Slovencev, ki delujmo vsikdar na to, da se vedno krep-keje in globeje vzraščajo v našem narodu katoliške ideje, katerim je papež Leon XIII. tako zvest in sloveč prvoboritelj Državni zbor. Dunaj, 2. sušca. Stališče češkega veleposostva. Te dni so nemški listi z vidnim veseljem širili vest, da hočejo Čehi, Jugoslovani in konservativni češki veleposestniki osnovati neko posebno stranko ali opozicijo proti sedanji vladi. Iz tega so izvajali, da je desnica razbila in da se Poljaki in nemški konservativci zvežejo z zmernejšimi strankami na levici. To so sedaj vsaj še pobožne želje nemških levičarjev, ki bi radi na razvalinah desničarskih strank postavili svoje taborišče. Z ozirom na te govorice je odličen član češkega veleposestva danes objavil nastopno pojasnilo: Nemški levičarji se mnogo trudijo, da bi češko konservativno veleposestvo očrnili kot provzročitelja zmede in pospeševalca ob- strukcije. Znano pa je, da češki poslanci niso zahtevali in tudi ne pričakovali od čeških veleposestnikov pomoči za obštrukcijo. Znano je tudi, da so češki veleposestniki že v poletju 1899 v Pragi pred odstopom grofa Thuna izjavili, da bodo s češkimi poslanci stopili v opozicijo proti vladi, ako prekliče jezikovni naredbi; obstrukcije pa ne smejo, ne morejo in nočejo podpirati. Navzlic tej izjavi pa se je za Claryjeve vlade desnica vzdržala, ker je zastopala isto stališče. Desnica pa tudi danes ni še razpala, kakor žele nasprotniki. Bila je le izven akcije ; izvrševalni odbor se bode posvetoval, ali naj še ostane desnica v ožji zvezi in v kaki obliki. Danes se torej ne more še govoriti o novi konstelaciji strank na desnici Le slučaj je nanesel, da se češki veleposestniki niso udeležili posvetovanj v izvrševalnem odboru, ker so bili večinoma čez post doma. Razgovori mej klubi so se sicer vršili, toda doslej brez obveznih sklepov. Tudi ni res, da hočejo češki veleposestniki v vojnem odBeku podpira1 i češko obštrukcijo. Glasovali bodo za vojaške novince, ker to zahtevajo državne koristi. To je torej stališče čeških veleposestnikov. In v tem smislu so se zopet včeraj izjavili zastopniki »slovanske krščansko-na-rodne zveze« pri zaupnem razgovoru s če škimi poslanci. Slovenske prošnje. Po poslancu Žičkarju so danes občine Vitanj, Kog, Jastrebec in Vodranci v ptujskem okraju v poslanski zbornici predložile prošnjo, 1. da bi politični in sodni uradi v slovenskih krajih uradovali v slovenskem je ziku ; 2. da bi sprevodniki na slov. ozemlju imena železničnih postaj klicali tudi v slovenskem jeziku; 3. da bi poštni uradi dobili dvojezične napise. Po istem poslancu so vložile prošnje za slovensko vseučilišče v Ljubljani občine: Sv. Andrej in Škale v slovenjegraš-kem okraju, Sv. Benedikt v marib. okraju, Pleterje, Artiče in Sromlje v breškem okr., Iliašenci v ljutomerskem okraju, Gomilsko in Žiče v celjskem okraju, Jastrebec, Vo- drance, Vitanj in Kog v ptujskem okraju. Ravno te občine so ob enem vložile prošnje za nadsodišče v Ljubljani. Iz odsekov. Včeraj so zborovali davčni, socijalno-politični in vojni odsek. V socijalno-politič-nem odseku so izvolili pododsek 12 članov, ki se bode posvetoval o predlogih glede osemurnega dela v premogokopih. Značilno je, da je bil načelnikom pododseka izvoljen levičar dr. Barnreither. V vojnem odseku skušajo češki poslanci duška dajati svoji nevolji. Stvar pa ni tako resna, da bi vsled tega stroj skočil s tira. Podpredsedniško mesto. O tem vprašanju se že nekaj dnij vrše dogovori mej strankami. Desnica se nikakor ne ustavlja zahtevi, da levica dobi eno mesto v predsedstvu. Toda Čehi, Jugoslovani in Rusini ne bodo za nobeno ceno glasovali za Pradeja, ki se po svojem političnem prepričanj* ne loči mnogo od Wolfa. In druga zahteva je, da tudi Slovani dobe eno mesto. Z raznih stranij namigujejo Lupulu, da bi odložil mesto druzega podpredsednika. Toda g. Lupul si misli: Beati possidentes. Vladni program. Danes popoludne je zbornica nadaljevala debato o vladni izjavi. Prvi je govoril "Wolf, ki je po svoji navadi mahal na levo in desno. Udrihal je po dunajskih kršč. soeijalistih, raztrgal je nemški binkoštni program in ga vrgel nemškim zaveznikom pod noge ; proglasil je nemščino državnim jezikom in spravne poskuse označil kot kupčijo na račun nemškega naroda. To so stare fraze tega nemškega junaka, ki ima na svoji zastavi napis: Bismarck je Alah in Wolf prerok njegov. Za Wolfom je govoril dr. S t r a n s k y, kateremu je dr. Fcrjančič odstopil svoje mesto v vrsti govornikov. Dr. btransky je mej najboljšimi češkimi govorniki. Z mogočnim in prepričevalnim glasom je danes nemški levici izpraševal kosmato vest in z nepobitnimi razlogi neusmiljeno bičal neod-kritosrčno spravljivost levičarskih voditeljev. Dr. pl. Grabmayerju je povedal v obraz, da si LISTEK. 0, te ptujke! Gospod urednik ! V zadnji številki »Učit. Tovariša« na tisnjeni ste v uvodnem članku ti le dve mesti : »Tam (v nekem prejšnjem članku »Učit. Tovariša«) čitam ta-le apostrof na du hovstvo in klerikalstvo sploh: Preskrbite nam mastnih, pa zelo mastnih plač in prepričali se boste, da boste s tem zelo, zelo omajali vez, katera nas druži sedajc. Nadalje : »Bomo . . . napeli vso sile, da . . . paralelizujemo nakane mednarodnega kleri-kalizma«. Nečem se ozirati na dejstvo, da se v prvem teh izrekov javno potom časnika za denar ponuja prepričanje, zanima me bolj izborna raba ptujk v navedenih stavkih. Živo se spominjam dovtipa, ki so ga svoje dni razširjali listi : Dve dami občudujete iz železniškega kupeja krajino. »O, kako je arabeskna !« Tako navdušeno vsklikne prva. /Zmotila si se, draga moja, hotela si najbrže reči pitagorna", popravlja jo druga. »Nikari se radi teira prepirati, milostivi«, pravi jima sopotnik, »arabeskno ali pitagorno, to je sinagogno«. Čudil se ne bom, ako v kratkem priobči omenjeni list še članke z enako pravilno uporabo ptujk. Morda tega-le: »Kle rikalizem je naš največji sovražnik in boj proti njemu naša najsvetejša dolžnost, kar že star pregovor izraža z besedami: le cle-ricalisme c' est la guerre. Po celem svetu so se združili klerikalci proti novi, toli plo-donosni šoli, da jo ugonobe in z njo zasuž-nijo tudi učiteljstvo, v kar so sklenili črnuhi nekak mednaroden kartel po kletem svojem geslu : cartel est notre plaisir. Navzlic vsem tem nečuvenim dejstvom pa klerikalci še vedno trdijo, da so prijatelji šole in učiteljstva. Kako je to mogoče, pra-šamo ! ? Erklaret mir, Graf Pompadour ! ? Svobodna šola, to je najvitalnejše življensko vprašanjo za naprednega učitelja, ki mora zatorej brez obotavljanja podati se v boj proti klerikalizmu, kajti kar je slabega, škodljivega, to treba uničiti, eeraser 1' inlant terrible, zahteva že Volt.iire. Tu apostrof naj bi si zapomnil vsak napreden učit>'lj, sicer ne bomo nikdar parale-lizovali upliva klerikalcev. Misel, da so kle rikalci naši prijatelji in da hočejo pomagati šoli in učiteljem, je brez vsacega dvoma ciicus vitiosus, ker notarično je, da ga ni večjega sovražnika napredka, kakor je kleri-kalizem. Kedor ne veruje, vpraša naj izvedene napredne voditelje, saj tudi bolnik con-solira izvedenega zdravnika. Kedor bo to resnico popolnoma izpoznal, postal bo sovražnik klerikalcev in sicer radikalen, saj parturiunt montes, et nascitur radicalus mus. V izberi sredstev posnemajmo naše klerikalne nasprotnike, katerim linis coronat opus, in torej ne bodimo v tej izberi skrofulozni. Tudi reklame se ne bojmo, če jo prav delamo drug drugemu, le pridno torej rekla-mujmo. Mogoče, da ta ali oni mojim besedam ne bodo verjel, saj nemo propheta ante mortem beatus, ali pomisli naj tak neveren Tomaž na samo ime klerikalizem! Nomen est amen, kajneda? In tako tudi jaz postavim pod ta resni opomin svoj amen; bodi!« To bi bili članki, kajneda gospod urednik! Za post sicer ne prav primerni, ali berite »Učit. Tovariša« z dne 1. marca leta 1900, pa bodete rekli, da so mogoči. Pozdravlja Vas Vaš Antijungovec. Slovensko gledališče. »Slovenec« so je hudo pregrešil. »Narod« ga že drugič opsuje, ker ni pokadil Govekarja in Aškerca kot največja dramatična talenta. Zato meni ljubljanski dr. J. J. z Dunaja, da smo dali »narodnim nasprotnikom snovi in priliko, da nas zasramujejo ter zmanjšujejo vspeh, katerega je dosegla naša drama vzlic hudim bojem in oviram klerikalcev . . .« Žalostno bi bilo za slovensko dramo, ko bi bil njen vspeh odvisen samo od kajenja Govekarju. Tu je nakrat na dnevnem redu »čast slovenskega gledališča«. Takrat se »Narod« ni pognal za čast slovenskega gledališča, ko je bivši tajnik »Dram. društva« v raznih listih psoval domače igralce, ker opravljajo razne obrti. S tisto pisarijo je odstavljeni tajnik »Dram. društva« več zagrešil napram gledališču, nego »Sloven-čeve« opazke, ki imajo le to slabost, da ne kažejo toliko »estetičnega okušaj da bi pla-gi|ate pripoznavale za višek umetnosti. Radi tega še ni treba iskati mej »klerikalci« nasprotnikov slovenskega gledališča. Zgodovina slovenskega gledališča kaže, da je te nasprotnike iskati mej tistimi, ka- vlada ni mogla naročiti in želeti primernejšega govora. Vlada želi, naj ne pozabi, kar je bilo, in dr. Grabmayer je z vso svojo zgovornostjo rotil desnico, naj pozabi škandale, ki jih je uprizarjala levica. Grabmayer prosi desnico, naj podpiše belo polo, na katero bodo Neinci pisali svoje spravne po goje, in se loti resnega dela. To uči, to želi in zahteva dr. Grabmayer, ki je še v polpreteklem času stal s svojimi tovariši v vrstah nemške obstrukcije. Zakaj ni on tedaj svaril in miril na levi, da bi mlini prazni ne ropotali'? Dr. Stransky je danes imel jako pazljive poslušalce in naredil velikanski vtis. Mi le želimo, naj bi vlada in levičarji razmišljali o resnih opominih v posl. Stranskega govoru. Ura je '/i i danes utegne priti še dr. Gregorec na vrsto. Jutri bode debata o vladnem programu končana. Prihodnja seja bode potem v sredo, ko pride na dnevni red volitev podpredsednika in levičarska za-tožba "VVittekovega ministerstva. Iz hrvatskega sabora. Iz Zagreba, 18. febr. (Konec.) Cele tri dni se je razpravljalo o dveh samostalnih predlogih. Poslanec Derenčin je iznesel pred sabor predlog o spremembi sa-borskega opravilnega reda. V tem predlogu se zahteva, da predsednik mora dovoliti razpravo o vsakem podnesku, če to zahteva deset članov, a ne razpravlja se le tedaj, če se je proti temu ves sabor enoglasno izjavil. Nujni predlogi se morajo razpravljati vselej pred dnevnim redom. Vlada mora na interpelacije odgovarjati v določenem času. Poslanec se sme izključiti le tedaj, če je bil že trikrat pokaran; izključen pa more biti prvikrat le iz treh sednic, a nobenkrat več nego iz osem. Izključeni poslanec se more pa zagovarjati in vselej ima on zadnjo besedo. Sa-borski odbor pa je zavrgel vse točko tega predloga razen prve, a tudi to sprejel le s to spremembo, da se ima o vseh onih predlogih, po katerih bi se mogel razžaliti kateri član sabora ali vlade, poprej razpravljati v tajni sednici. Poslanec Derenčin je branil svoj predlog v dolgem, a tudi oj-strem govoru, v katerem je dokazal potrebo spremembe, kajti tako ojstrega opravilnega reda nima noben parlament, kakor hrvatski. Seveda da odgovarja vsa ta uredba današnjemu zistemu, ki je zadušil že vsako slo-bodo, samo da se more izvajati vse ono, kar žele v Pešti. Vsa zemlja je sklenjena v verige, pravi Derenčin, ki so skovane v Pešti, samo da se hrvatski narod ne more gibati in braniti. Toda vse dokazovanje o potrebi slobodnega novega opravilnega reda je bilo zastonj. Večina hrvatskega sabora se je že tako privadila pokornosti onim od zgoraj, da so se našli celo govorniki, ki so današnje stanje v hrvatskem saboru v zvezde kovali, češ, da si veče slobode niti ni treba želeti, nego se nahaja v tem zboru. Kakšna je ta slo-boda, more si vsakdo misliti, če povem, da jo je tako hvalil poznati zatajevavec krščan- tere se sedaj proglaša za »jedine prijatelje slov. gledališča«, samo da ne bi bilo treba odvzeti nemškemu gledališču vsako deželno podporo in jo dati slovenskemu podjetju. Nesramna podlost je pisati, da »,Slovenec1 iznova odkrito izjavlja, da nima klerikalna stranka za slovensko gledališče nobenega krajcarja«. S takimi lažmi se je odpravilo iz gledališča poročevalstvo vladnega lista, nas se pa ne bo, ker vemo, da take sestavke piše domišljavost, surovost in sebičnost ljudij, ki so nezasluženo jedli krajcarje slovenskemu gledališču. Ž njimi se ne bo merila »klerikalna požrtvovalnost« za slovensko gledališče ! »Klerikalci« so že pokazali opetovano v dež. zboru, da smatrajo slovensko gledališče kot skupen narodov kulturen zavod. Ako še povemo, da stojimo glede slovenske dramatične literature na stališču, da se bode vspešno razvijala le takrat, kadar ne bodemo hvalili slovenskih del le radi tega, ker so slovenska, ampak da se bode čula tudi odločna beseda o njihovih nedo-statkih, povedali smo vse o svojem bev-skanju. — skih resnic dr. Fr. Spevec. Razumi se, da je bil predlog dr. Derenčina odbit. Za Derenčinovim predlogom so prišle na dnevni red takozvane srbske peticije. Srbi zahtevajo enakopravnost v vsem s Hrvati Oni hočejo svojo posebno srbsko zastavo, cirilico v vseh uradih, svoje kontesi-jonalne šole, katere naj pa država vzdržuje; ravno tako zahtevajo tudi, da imajo vse ostale šole v svojem duhu, hočejo, da se njihova vera ne zo?e nič več grško - iztočna, nego srbsko-pravoslavna, in da je njihova cerkev popolnoma ravnopravna katoliškej. Odbor, ki je razpravljal o teh peticijah, je sklenil, da se izroče samej vladi na uradovanje, pa se je sam ban izjavil, da je od vseh točk opravdana le ona o verskej ravnopravnosti; to pa uživajo Srbi že zdaj, pa ne razumimo, kaj se misli še v tem pogledu storiti. Pri-godom razprave o teh peticijah so se izjavili razni klubovi hrvatskega sabora po svojih članih, kaj in kako mislijo o tem vprašanju. Za klub neodvisne zjedinjene opozicije se je izjavil dr. Bresztyenszky, da klub zjedinjene opozicije, stoječ na temelju hrvatskega državnega prava in držeč se postave o ravnopravnosti kontesij v Hrvatskej, ne bode posegel v razpravo, niti bode glasoval glede teh peticij, ob enem se izjavljuje, da klub zjedinjene opozicije ne bode pritrdil na vladne odredbe glede tega vprašanja, posebno če bodo protivne hrvatskemu držav nemu pravu glede narodnega jedinstva. Še ostreje pa se je izjavil klub stranke čistih, ki noče sploh nič slišati o teh peticijah, ker se po njih more le krniti hrvatsko državno pravo in pa jedinstvo hrvatskega naroda. Mi mislimo, da do tega tudi ne pride, saj je še dobro poznato, kako se je sam ban izjavil o teh peticijah, posebno glede zastave srbske, katerej nima mesta na Hrvatskem, pa tako se bode zgodilo tudi z drugimi zahtevami, razun one glede verske ravnopravnosti, ker ban in saborska večina snuje že dlje časa, da se v tem pogledu stori nekaj sličnega, kakor na Ogerskem, le čas še za to ni prišel, kakor se je sam ban pred nedavnim izrazil. Težji položaj nego drugi klubi je imel srbski klub glede teh peticij. Radikalni Srbi se nanj strašno hudujejo po svojih časopisih, češ da je srbski klub kriv, da so se te peticije predale vladi na uradovanje, mesto da se je v saboru o teh zahtevah začela prava razprava. Klub pa zatrjuje, da bodo Srbi na ta način po vladi pred kaj dosegli nego v saboru. Sicer pa je potrebno, da se te peticije vsestransko prouče, preden se more o njih razpravljati. Mi mislimo, da ima hrvatska opozicija popolnoma prav, da se je izjavila proti omenjenim peticijam, ki ne sme-rajo na nič drugega, nego da razdele hrvatski narod tudi v političnem pogledu, kar pa po hrvatskem državnem pravu in tudi po nagodbi iz 1. 1868 ne more biti, ker ome njena nagodba pozna na celem teritoriju Hrvatske le jeden političen narod, in ta je hrvatski. Ko bi se potrdile srbske peticije, imeli bi na Hrvatskem dva politična naroda, in zmešnjava bi bila še veča, nego je dandanes, pa tudi veča nevarnost, da tako razdeljen narod Mažari tem lažje pod sebe spravijo. Politični pregled. V Ljubljani, 3. marca. Konservativno češko veleposestvo in Mladočehi. V zadnjem času je židovsko - liberalno in nemško - nacijonalno časopisje z vso silo jelo udrihati po čeških konservativnih veleposestnikih, češ, da podpirajo Mladočehe v njih obstrukciji. Proti temu očitanju je veleposestniški klub nastopil sedaj z vso odločnostjo in v dopisu včerajšnje dunajske »Reichsvvehr« se na drobno in temeljito opisuje razmerje mej obema češkima kluboma. Po odpravi jezikovnih naredb, glasi se tu, so sicer veleposestniki sklenili, da bodo šli z Mladočehi v opozicijo, dokler se ne popravi storjena krivica češkemu narodu, a obstruirati veleposestvo ne sme, ne more in tudi noče. Sicer pa Mladočehi tudi nikdar niso prosili pomoči v tem oziru in je tudi niso pričakovali. Veleposestvo bo branilo in varovalo pravice češkega naroda, o obstrukciji pa noče ničesar čuti. Posebno pa ne bo nasprotovalo predlogi o vojaških novincih in bo zanjo glasovalo, ker smatra interese skupne države, moč in ugled monarhije za svojo dolžnost. — S tem je pač zadostno pojasneno razmerje mej tema dvema češkima kluboma. Barona Helferta načrt za rešitev češkega vprašanja. Desnica gospodske zbornice se je sošla, kot smo že omenili, te dni v palači grofa Ilarracha ter so posvetovala o načinu rešitve naših nutranje-politič-nih zmed. Naglašalo se je v prvi vrsti, da gospodska zbornica mora sodelovati pri češko nemški spravi, ker sicer se menda nikdar ne doseže. Pri tej priliki je predložil član baron Helfert načrt, ki menda nima para v precejšnjem številu načrtov za rešitev češko nemškega vprašanja. Ta mož je namreč dospel do prepričanja, da bi vsi dosedanji načrti ne do vedli do trajnega, gotovega uspeha, najmanj pa zaupa baron Helfert že večkrat predlaganim narodnim kurijam, ali pa v skoro neizogibnem Blučaju, da se tem potom ne dospe do sporazumljenja, potrebnemu razsodišču, kjer po navadi odločuje predsednik. Pač pa bi bilo po njegovem mnenju temu nedostatku odpomoči z ustanovitvijo dveh zbornic v češkem deželnem zboru. Izvoljeni člani bi tvorili spodnjo ali naši poslanski zbornici podobno skupino, poleg te ali boljo nad to bi pa odločevala o usodi češko-nemškega naroda na češkem gospodska ali magnatska zbornica. Sostav-ljena naj bi bila iz plemenitašev kot dednih članov, dosmrtnih članov dunajske gospodske zbornice iz Češke, škofov in prelatov ter zastopnikov protestantov in Židov, pred sednikov učenih društev, rektorjev višjih šol, predsednikov trgovinskih zbornic, notarskih in odvetniških komor ter goto»ega števila imenovanih dosmrtnih članov, ki pa ne sme presegati polovice števila prej imenovanih. Tako sostavljena višja zbornica bi nekako posredovala mej strankama v spodnji zbornici ter bi odobrila ali zavrgla posamne predloge. Ko bi se pa tudi tem potom ne doseglo sporazumljenje, potem bi bilo treba izposlovati odločitve krone. — Kaj porečeta k temu načrtu obe češki stranki, se še ne ve, pa tudi o tem molči zgodovina, kako je vsprejela načrt večina desničarjev gospodske zbornice. Bržkone iz te moke ne bo kruha. Razpor mej nemškimi levičarji. Nemška ljudska stranka je sklenila v svoji zadnji seji, da bo glasovala proti dovolitvi vojaških novincev. Ta sklep je pa vzbudil v ostalih levičarskih krogih veliko začudenje, ker liberalna klika noče nasprotovati vladi, kateri nasprotujejo Cehi. Da bi se židovski liberalci rešili iz zadrege, hočejo stranko prisiliti, da dotični sklep razveljavi, ker niso bili pri omenjeni seji navzočni vsi člani. Ako pa tem potom ničesar ne dosežejo, bodo pa apelirali na izvrševalni odbor levičarskih klubov, naj zadevo vsestransko preišče. Predlog je bil, kakor poroča »Bohemia«, vsprejet z večino jednega glasu, odsotna sta pa bila poslanca Hochenburger in Chiari. Poleg tega vodstvo stranke pred tako važnim sklepom ni vprašalo za mnenje konference klubovih načelnikov. Zgoditi se mora s tem sklepom ravno tako, kakor zadnjič s sklepom glede obstrukcije. Te lekcije pa posebno graški nemški nacijonalci no morejo prenesti. Pravijo, da je to najhujše razžaljenje za nemško ljudsko stranko in da njeni člani ne bodo žrtvovali svojih narodnih načel na oltar zjedinjene levice. Razpor je toraj velik in ne ve se, kako se zadeva razvozlja. Dunajski liberalci in novi. volilni red. Gonja, katero vprizarja proti odobrenemu, a še ne sankcijoniranemu volilnemu redu za dunajsko mesto židovsko liberalna klika, je dokaz, kako se boje židje za izgubo predpravic, ki so jih dosedaj uživali s pomočjo dosedanjega, v njihov prid skovanega volilnega reda. Vrhunec je pa njih jeza dosegla v sklepu zveze liberalnih mestnih odbornikov, ki so sklenili, da bodo takoj odložili svoje mandate, ako se ob jed-nem s potrjenjem novega volilnega reda ne razpusti sedanji občinski zastop in ne razpišejo v vseh štirih razredih nove volitve. Kaj stori vlada, še ni znano, gotovo pa je, da se krščansko-socijalna stranka ne straši novih volitev, še manj pa odstopa liberalne manjšine. Velikim nepostavnostim pri nabavi vojaških potrebščin so prišli te dni na sled, kakor poročajo »Informaciji« iz Bu- dimpešte, ogerski agrarni krogi. Vojaški erar je namreč kar pod roko oddajal nabavo žita zvezi ogerskih kmetovalcev, ne da bi bil nabavo razpisal. To samo na sebi bi ne bilo konečno nič napačnega, ko bi bili dobili naročila res kmetovalci ali njih zveze. Temu pa ni bilo tako, marveč naročilo je bilo poverjeno res zvezi, a izvršil je je jeden Ram podjetnik, seveda žid, ki je je potem porazdelil mej sopodjetnike, istotako Žide, in ti so še le stopili v dotiko s kmetovalci. Poslednji so bili na ta način oškodovani najmanj za 100.000 gld., še za večjo svoto pa vojni erar. Pri vsakem stotu ovsa so ti Abrahamoviči »profitirali« 48, pri pšenici pa celo 85 kr. Brez najmanjšega truda so si »prislužili« židje lepo svoto tisočakov, kmet, kateremu je bila ali bi morala biti namenjena direktna nabava žita, pa je bil neizmerno oškodovan. V ogerskih političnih in gospodarskih krogih je vzbudila ta novica veliko senzacijo in v zbornici je pričakovati burnih razprav. Seveda ves boj ne bo mnogo koristil, ker pravi gospodarji so konečno na Ogerskem le — židje. Posredovanje v sedanji vojski. Šesti mesec so že bije krvava vojska na južno afriškem bojišču, a še vedno ni nika-kega upanja na konec. A vkljub temu se nihče ne gane. Na vseh koncih in krajih se čujejo glasovi po posredovanju, a diplomacija se ne gane. Nemčija noče, kako tudi, saj je cesar Viljem celo čestital Angležem na najnovejši zmagi, Francija ne mara, Avstrija in Rusija menda ne mislita na to, tudi Umberto se veseli angleških vspehov. Od te strani toraj ni pričakovati prav nikake rešitve. A nič bolje ni z vlado severoameri-kanskih zveznih držav. Tam deluje dolar, denar pa je sveta vladar. Od evropske diplomacije toraj za svoje pravice se boreči Transvalci nimajo pričakovati prav ničesar. Navezani so popolno na lastno moč. Umetnost. Seja društva za krščansko umetnost dne 1. marca. Osnutka slikarja J. Groharja za sliko sv. Stef. v Ribnici in sv. Alojz, se izročita v oceno slikarskemu odseku, ki bo zboroval v pon. 5. t. m. — Zvonik v Tenetišah ima kaj lično baročno obliko, zato se na-svetuje, naj se no spreminja, ampak ohrani sedanja oblika. Škoda bi namreč bila, ko bi izgubili na Kranjskem vse baročne zvonike, izmed katerih so nekateri gotovo prav lepi. — Načrt zvonika za Kokrico (v župniji Pre-dosljih) se odobri z nasvetom, naj se spodnja rama pod križem in napušč nad laterno podaljšata, svisek pod laterno pa nekoliko zoži. — Za Vodice sta načrta za stranska oltarja spremenjena in se odobrita, le da se nasvetuje močnejši napustek nad stebroma. — Za podružnico Zagon se načrt še ne vsprejme, ker je zvonik neprimerno velik, pročelje pa preprazno. — Načrt za pročelje v Bohinjski Beli se odkloni v sedanji obliki in se nasvetuje primerna sprememba. — Pri tej priliki predlaga predsednik č. kanonik Smrekar, naj se ne vpošiljajo takoj dovršeni ali celo že s kolki opremljeni načrti v presojo, marveč vedno le s svinčnikom narisani osnutki. Še le potem, ko se ta osnutek vsprejme, naj se izdela načrt. Koliko nepotrebnih stroškov se da s tem prihraniti! — Odbor sklene kupiti: Dehio, Kunstgeschichte in Bildern, ki jo izdaja Seemann v Lipsiji. Delo bo obsegalo 500 tabel v enotnem merilu, da se bo na prvi pogled spoznala velikost kake zgradbe. Sicer se pa zbirka ozira tudi na kiparstvo in slikarstvo. Prva do sedaj izšla zvezka staneta 23 mark. — Potem je bil razgovor o letošnjem občnem zboru, o izvestjih in o nekaterih notranjih zadevah. — Ravnatelj Šubic je oskrbel za muzej prvo stranico lepe stare klopi, ki je bila najbrže last Turjaških grofov, in poklonil štiri fotografije krasnih fresk v škaručinski cerkvi, in sicer dve fotografiji, ki kažeta strop pred restavracijo in dve po restavraciji. Tedenski koledar. N e d e 1 j a , 4. marca : 1. postna, evang.: Jezusa hudobni duh skuša Mat. 4. Kazimir sp. — Ponedeljek, 5. marca : Friderik sp. — Torek, 6. marca : Fridolin sp. — Sreda, 7. marca: Tomaž Akv. cerkv. uč. Kvatre. — Četrtek, 8. marca: Janez od Boga sp. — Petek, 9. marca : Frančiška Rimlj. vdova. — Sobota, 10. marca : 40 mučenikov. — S o 1 n c o izide 10. marca ob 6. uri 26 min., zaide pa ob 5. uri 56 minut. — Lunin spre m in: Prvi krajec 8 marca ob 6. uri 32 min. zjutraj. — Mu si ca s a c r a v nedeljo 4. marca: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri : Koralna maša ; graduale in traetus zl. A. Foerster, ofertorij dr. Fr. Witt.__ Dnevne novice. V Ljubljani, 3. marca. Romanje v Rim. Odločilo se je, da odidemo v Rim v četrtek po veliki noči, 19. aprila. Vredili bomo vožnjo tako, da bomo v pet' U v Loretu, v soboto zjutraj v Asisi in zvečer v Rimu. V Padovi se bo vsakdo lahko nazaj grede oglasil, da počasti sv. Antona. — Naši odposlanci bodo šli toliko poprej, da nam v Loretu, Asisiju in Rimu vse prirede za naš prihod, da ne bo zmešnjave. Razdelili se bomo v razne skupine po petdeset oseb ; vsaka skupina bo imela svojega načelnika, kateri bo za njo skrbel v vsem in katerega bo morala vbo-gati. Pot do Rima je skupna; nazaj pa po volji, toda po določeni progi. — Obiskovanje dotičnih štirih bazilik se bo skrčilo na petkrat, morebiti tudi na trikrat, ako bodo okol-nosti zahtevale. Preskrbelo so bo za to, da bo vsaki dan v drugi cerkvi skupna sveta maša s pridigo; poskrbelo se bo tudi za lepo cerkveno petje. Sestavil se bo za vsaki dan točen načrt, kam da pojdemo; imeli bomo domačih vodnikov, ki Rim poznajo. — Z južno železnico smo v dogovoru za znatno znižane cene do Cormonsa ; od Cormonsa naprej pa ostanejo cene, kakor jih je »Slovenec« že oznanil, ako se zbere 450 romarjev. Upamo, da se jih toliko oglasi. Morebiti se nam še kaki romarji iz tržaške, goriške ali celovške škofije pridružijo. Iz Koroške se jih je nekaj oglasilo. O g 1 a s i 1 a še s p r e j e in a uredništvo »Slovenca«, ali pa p r e č. k a-nonik dr. Koren v Ljubljani, pred škofijo št. 4, do 15. marca. Do onda moramo vedeti število romarjev ker drugače ne moremo vsega točno odrediti. Plačati se bo moralo naprej; koncem marca se bo moglo točno označiti, koliko. P. t. gospode duhovne prosimo, naj v tem smislu vernike poduče. Naj tudi še pred ve liko nočjo pošljejo navadne letne zbirke za Petrov novčič Repertoar slovenskega gledališča V nedeljo, dne 4. t. m. ste dve predstavi: popoludne ob l/s 4. uri je peta letošnja ljudska popoldanska predstava ob znižanih cenah in izven abonnementa, igra »Od stopnje do stopnje«, zvečer ob pol 8. uri pa zadnjikrat v sezoni Wagnerjeva opera »Večni mornar«. V torek dne 6. t. m. gostuje gospa Lierka pl. Šramova iz Zagreba v igri »Pariški po tepuh«. V soboto, 10. t. m. je benefica gospe Pollakove, poje se opereta »Netopir« ; v to rek 13. t. m. poje se prvikrat v letošnji so zoni opera »Norma«, in v petek dne 16. t. m. igra se izvirna igra »Jakob Ruda« Slovensko gledališče. Sinoči se je predstavljala izvirna Ganglova drama »Sin" znana še iz lanske sezone. K predstavi se še povrnemo. Čuli smo včeraj, da je inten-danci slovenskega gledališča izročil g. Ant Medved petdejansko socijalno dramo »Kolo sreče«. Imenovanje. C. kr. višje dež. sodišče v Trstu je imenovalo pravna praktikanta Antona Bonne in Josipa Levpušček avskul-tantoma. Iz Cirknice. Bojevitega junaka izkazal se je pretečeno nedeljo nekdo v gostilni naše okolice. Na željo pripeljali so mu pred-pustneži v pivnico konja, pri katerem je hotel pokazati svojo moč in se začel z njim dvobojevati. Vlegel se je za konja, začel ga brcati na tak način, da je tudi konja po padla jeza in mu začel tudi z brcami odgovarjati ; vnel se je naposled med njima hud boj in na začudenje vseh je bil konečno zmagovalco — T. proti konju. Mimogrede bodi povedano, daje bil konj skoro iste starosti kot zmagovalec, kateri že tudi ni več posebno mlad. — Ravnokar smo nabirali v prijetnem vremenu vijolice in v hipu se vrtine premeni, začelo je snežiti, burja vihra kot besna, bliska in gromi, da je groza. Paa l/ni iinnavndnecra v tem Času. Štajarske novice. Viničarski in sad jarski tečaj se bode vršil na mariborski šoli od 5. do 17. marca t 1. - Pri Mali nedelji se je poročil trgovec g Ant Štupca, rodom i i Sodražice, z gdč. Fanico Koroščevo. - V Slov. Bistrici, v Zgornji in Spodnji Polskavi so zaprte šole raui ošpic. - Razpisano je učiteljsko mesto na konjiški okoliški šoli, v Slivnici pri Š narju in v Vuzenici, učiteljsko voditeljsko mesto v Cešnicah in nad-učiteljsko mesto na Frankolovem. Prošnje do 10. marca. - Dvorazrednici v Dornavi pri Ptuju in na Majšbergu se razširite v tri-razrednice. - V Žalcu je umrl g. Karol Žuža ki je bil ^voječasno tudi žalski župan. _ V Vitanju je bila te dni poročena 24- letna Marija Gradišnik. V nalivu se je s svati peljala domov ter sc prehladila. V štirih dneh je bila mrtva. Umrl je na Rakeku tamošnji naduči-telj Ivan Poženel, v 59. letu svoje starosti. Iz tržaško-koperske škofije. Župnikom v Dolini je imenovan g. Josip Zupan, dosedanji župnik v Brezovici. Župnik v Ba zovici je postal č. g. Julij Varto, ravnatelj škofovega konvikta v Trstu. Učiteljstvo v Istri. Te dni so imeli delegati isterskega učiteljstva v Pulju sestanek. llazgovarjali so se o svojih stanovskih razmerah. Novi župnik v Barkovljah- Bar-kovljani so se 25. t. m. dohoda slovenskega župnika g- Ante Kjudera srčno razveselili. Barkovlje so razsvetlili, pevsko društvo »Adrija« pa mu je priredilo iskreno ovacijo. Na drž gimnaziji v Gorici bode začetkom prihodnjega šolskega leta izpraznjeno mesto učitelja za poučevanje klasične filologije. Prošnje je vposlati do 31. t. m. c. kr. dež. šol. svetu za Gorico in Gradiško. Z Gorenjskega. Na Brezijah je bilo v januv ar ju 131 in v februvarju 110 svetih maš. — V Radoljici je bilo pustne dni 700 obhajanih. Porotno zasedanje v Celovcu bode od 5. do 8. marca. Pred porotnike pride 8 hudodelcev, med njimi 4 radi hudodelstva nenravnosti. Starost teh je od 16 do 26 let! »Siidrnark«. Iz Celovca, 1. marca: Tukajšnja moška in ženska podružnica imata dne 8. t. m. skupno svoj letni občni zbor. Glavni govor bo imel učitelj Sekora iz Grabštanja o Kočevcih. Nezgode, s Koroškega: Dne 22. svečana ponesrečil se je blizu Glinj v Dravi delavec Valentin llus iz Žedovelj. Tukaj vozijo namreč kamenje od Glinj do Dul po Dravi, kjer napravljajo deloma nove ograde, deloma popravljajo stare. Tako je tudi zadnji četrtek peljalo pet delavcev polno ladijo kamna. Poleg Humske cerkve, kjer dela Drava precejšnje valove, zajela je ladija vodo in se potopila. Delavci so bili naenkrat vsi v v odi. Šlirji so srečno splavali do brega, Valentina Husa pa so zajeli valovi in drugi mu niso mogli pomagati, ker nobene ladije ni bilo blizu. Zginil je v valovih in do danes še niso našli njegovega trupla. Tako človek ne ve, kje ga smrt čaka. — Dne 16. febr. zjutraj ob l/tl. uri je nastal pri Lazarju na Ledu pod Rudo ogenj nad hlevom Ker so ljudje spali, ognja niso mogli zapaziti. Se le sosedi so )ih prebudili, a bilo je prepozno Bilo je že vse o ognju. Rešiti nobene reči niso mogli, ker ni vode blizu. Zgorela je vsa živina, dve kravi, dve ovci in pitana svinja. Sin, ki je hotel oteti živino, si je komaj rešil življenje. Zgorel je strop in ogenj je padel v hlev Moral je skočiti skoz ogenj, a spodtaknil se je in padel na žrja-vico, da si je noge, roke in glavo močno opekel. Siromak zdaj ne more hoditi. Edina sreča je še, da hiša ni pogorela. Težko si bo postavil nov hlev, ker pri nas skoraj nobeden kmet nima lesa. Vse je lastnina grofa Heldorfa. Zaloga in prodaja soli se je otvo-rila s 1. marcem na tukajšnjem državnem kolodvoru. Cena za 100 kg morske soli je sledeča: brez vreče pri tehtnic, 1840 K, v skladišču, ako stranka sama da vreče, 18 84 kron, v vagonu v istem slučaju, 18-86 kron, v skladišču z vrečami vred 10 26 kron, v vagonu z vrtčami 1928 kron. Za živin s k o sol so cene v naštetih slučajih: 10' 10 04, 10 06, 1046 in 10 48 kron. Oddaja se najmanj jedna vreča po 50 kg. Naročila je naslovljati na c. kr. zalogo in prodajo soli v Ljubljani, državni kolodvor, kjer je dobili tudi vsa druga pojasnila. Mestna posredovalnica za delo in službe v Ljubljani, Mestni trg štev. 27. Od 24. februvarija do 2. marca je dela iskalo 15 moških delavcev in 42 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno za 24 moških delavcev in za 34 ženskih delavk. 76 delavcem se je nakazalo 50 odprtih mest in v 34 slu-slučajih se je delo vsprejelo, in sicer šest moških in 28 ženskih delavk. — Od 4. januvarija do 2. marca je došlo: 663 prošenj za delo in 424 deloponudeb. Od naznanjenih odprtih mest so še oddati: 1 trgovski poslovodja, 1 trgovska pomočnika, 1 gra ščinski sluga, 2 slugi za toplice, 1 napisni 2 na- slikar, 4 konjski hlapci, 2 kravarja, vadna hlapca, 1 pastir, več vajencev za razne trgovine in obrte, 1 deklica za loterijo, l deklica za trafiko, 1 trgovska prodajalka, 1 prodajalka moke, 1 deklica za računati, 2 kuharici za hotele, 6 navadnih kuharic, 2 kopelni služkinji, 8 deklic za vsako delo, 3 deklice k otrokom, 2 natakarici na račun, 5 navadnih natakaric, 7 dekel za vsako delo. Cigan Held obešen. Včeraj ob 9. uri dopoludue je naznanil sodni svetnik Golia v novomeški porotniški dvorani Heldu, kateremu so odvzeli verige, da ga bodo danes zjut< aj obesili. Held je dejal mirno: »No, vsaj sem vedel, da bode tako prišlo«. Opominje-valo se ga je k pokori, na kar je Held odvrnil: »Oh, vsaj sem se dovolj pripravil, ko sem 14 mesecev sedel«. Nato sta orožnika Helda zopet uklenila ter ga peljala v sobico, ki je pripravljena, da na smrt obsojeni pre žive zadnje trenutke v njej. Tu ga je takoj obiskal prošt dr. Elbert, ki ga je opominjal, naj odpusti vsem, katere sovraži. Held je g. proštu dejal, da je vsak dan molil k Bogu, ter je prosil g. prošta, naj naznani sodnikom, pričam in porotnikom, da nikogar ne sovraži. Po jedi ni kazal nobenega hrepenenja. Hvaležno je vzel jabolka in preste, katere mu je prinesel g. prošt. Nato mu je dal g. prošt rožni venec s svetinjico, blagoslovljeno od sv. očeta. Obžaloval je, da se je nedavno surovo obnašal proti vikarju Watzlu. Bil je takrat surov, ker ga je jezilo, da mu toliko časa ne povedo, ali bo obešen ali ne. Prosi" je g. prošta, naj mu preskrbi gosli, da pred smrtjo še jedno zaigra. Held je računal, da se potem spolni ciganska trditev, da se spolni sleherna želja tistemu, kdor igra na gosli, ko zre smrti v oči, in da tako utegne vender še ostati pri življenju. G. prost ga je pregovoril, naj ne misli sedaj na gosi', pač pa na kesanje, in Held je ubogal. Held je končno spominjal se obiska knezoškofa ter si izbral za spovednika g. kanonika Jeiilio, ka teremu se je skesano spovedal. Zvečer sta še s lleldom opetovano molila kan. Jeriha in g. prošt. Napram gospodu proštu se je Held izrazil, da bode starišem njegovim, ki žive pri Ue lovcu in si z muziko služijo kruh, v to lažbo, ko bodo zvedeli, da je umrl njih sin spravljen z Bogom. Izpil je samo dva kozarca pive, četrt vina in jedno črno kavo. Od 11. ure zvečer do 4. ure zjutraj je spal Ob 6. uri zjutraj je bil obhajan. Kanonik Jeriha je ostal ves čas pri njem. Točno ob 8 uri zjutraj so ga peljali na dvorišče okrajnega sodišča, kjer ga je sprejel novi dunajski krvnik Lang. Held je nastopil zadnjo pot z molkom v rokah in v spremstvu kanonika Jerihe. Pod vešali je jokal. Ko mu je krvnik zadrgnil vrat, zaklical je Held: »Nedolžen sem!« Zdravnik dr. Vavpotič je konstatoval po preteku 10 minut, da je Held mrtev. Od trenotka, ko je Helda sprejel krvnik, do trenotka, ko je krvnik zapustil oder, poteklo je 85 sekund. Krvnik in njegova po-magača sta strašno delo izvršila z izredno spretnostjo. Krvnik Lang, ki napravi vtis jovijalnega Dunajčana, pride danes zvečer z dolenjskim vlakom v Ljubljano. Na Gočah pri Vipavi je bila dno 16. nov. 1. 1. občinska volitev, pri kateri je zmagala naša stranka v 2. in 3. razredu. Dne 1. marca je novi odbor volil župana in svetovalce. Ker sta dva odbornika omahnila, je bilo na obeh straneh jednako glasov. Pri žrebanju je bila sreča na naši strani ter je bil za župana določen g. Lavoslav Žgur, svetovalca pa Ivan Jerončič in Fr Ferjančič, odborniki so: Al, Ferjančič, I. Kodre, Fr. Vi drih, I Žiric, I. Fabfiič, I. Stemberger, 1. Mohorčič, A. Krečič in I. Požar. Vodovod v Tržiču namerava zgraditi ondotna občina. Stroški bo proračunjeni na 58 00J kron. Deželni odbor bode v prihodnjem zasedanju dež. zbora predložil pred-log, da dežela prispeva k stroškom z 20%. Poboj in samomor. V Gornji vasi pri Krškem je v sredo umrl 221etni Janez Kerin. V nedeljo se jc spri s svakoma. Proti večeru gresta svaka memo Kerino\e hiše in ko ga izzivljata, skoči iz hiše ter udari ( nega s sekiro po hrbtu. Ta mu vrne s kolom, da pade, stopi nanj, ga pohodi, češ naj ima zadosti. V ponedeljek se je vi Sil sodni pregled, ki se izreče, da je poškodba le lahka. Istega mnenja je bil zdravnik dr. G. tudi v torek, ko mu je ranjenčev oče naznanil, da je sinu zelo hudo, in prosil za zdravnika. V sredo jutro je Kerin umrl. Na podlagi raztelesenja mrliški list javlja vzrok smrti: pritisek na možgane. Ubiti se je bil pred pustom oženil. — V Stari vasi pri Vidmu se je te dni ustrelil 18!eton mladenič zavolj znanja, katerega mati ni odobravala. Požar nad glavami plesalcev. I z Beljaka se poroča: Dne 24. febr. so priredili čestiici hrabrih Burov v bližnjem St. Martinu pri »sv. Ani« ples »Burenball« ; pokalo se jc s topiči, kakor o Veliki noči, da bi človek mislil, imenitni veliki »Tom- Burov se grudi v obližju mesta. Okoli jednaj-stili po noči pa ustreli stražar na stolpu v znamenje, da gori. V skednju pri »sv. Ani« je jelo goreti in hitro bo je razširil ogenj čre/. celo poslopje. Ljudje so še plesali v spodnjih prostorih, ne vede, da jim gori nad glavami. Seveda so se ljudje prestrašeni razkropili in plesa jc bilo konec. Ogenj jc bil podjan, tako so sploh miBli. Piščalko pojedel. Vse se prip. ti na svatu, to pa ne kmalu, kar se je sinkotu knežjega lovca Molka v Planini. Na semanj dan v Cerknici je kupil stric malemu Fran-celjnu za 1 kr. mesingasto piščalko. Fran celj kajpada precej poskusi, kako poje. Toda ni sc dolgo veselil prijetnega daru. Piščalka mu smukne po grlu navzdol. — Domači zdravnik je svetoval, dečka takoj v ljubljansko bolnišnico prepeljati, kjer vsakemu rešijo življenje, če je le na svetil mogoče. Res se jim je posrečilo, opravili so glas beno stvarco naj poprej v trebušček in krepko zdravilo jo je pognalo na dan. Francelj je bil piščalke zelo vesel in jo je prinesel dr. Šlajvnerju pokazat ter vprašal če smo poskusiti, bo li še pela ali ne. Doktor se je baje izrazil, da ni kmalu videl tako pogumnega dečka. Francelj bo menda zanaprej bolj pazil, kako se piska. Ponesrečena delavca. Delavcu pri stavbinski družbi Mihi Kastelicu je železno dvigalo spodletelo ter mu odletelo v glavo. Zdrobilo mu jc čeljust. — V tukajšnji plinarni se je včeraj poškodoval delavec J. Podbevšek tako, da so ga morali odvesti v bolnico. Iz zapora ušel jo v Cirknici nevaren tat Franc Kranjc. Okraden potovalec. Filip Santinovee, potovalec iz Galaca je v Postojini na kolodvoru položil na neko okno vročico z 200 franki in nekaj srebrnega denarja. Ko je za 5 minut spustil denar izpred očij, zginili so denarci. Agent Rožen, ki je bil na sumu radi tatvine pri Prauenseissu, jo napravil po Ljubljani več goljufij. Precej denarja jo izvabil natakarjem pri Frolichu. Sodnija bi briht nega agenta rada dobila v pest, a mož jo je popihal. Ukradeno vino. Antonu Kocmurju na Poljanski cesti je neznan tat izpraznil sodček vina. Samomor. V Mariboru se je obesil hišni posestnik in krojaški mojster Anton Mlaker. Sejmi po Slovenskem od 5. do 10. marca. Na Kranjskem: 5. na Vrhniki, v Radečah, na Uncu in v Rakitni ; 6. v St. Janžu; 7. v Zalogu; S Ljubljani, Škocijanu in v Sodražici ; 9. na Brezovici ; 10. na Raki, na Smuku in v Senožečah. — Na slov. Štajerskem: 6. v Ljutomeru; 7. v Ptuju; 8. na Pilšt.inju ; 10. v Sloveti, gradcu, Št. Juriju ob Taboru, Kapeli pri Brežicah, Spod Poljskavi, Dobu pri Hrastniku in v Kostrivnici. —Na Koroškem: 5. v Milštatu in Špitalu ; 10. v Št, Mohorju. — Na Primorskem: 9. v Kobaridu; 10. v Ajdovščini. Telefonska in brzojavna poročil?. Dunaj, 3. marca. Posl. Povše je pri papeževi nuncijaturi izrazil čestitke za papeža; jednako je slovanska kršč,-narodna zveza odposlala v Rim brzojavno čestitko. Dunaj, 3. marca. (C. B.) Poslanska zbornica nadaljuje razpravo o vladni izjavi. Sedaj govori posl. Peschka. Dunaj, 3. marca. Državna zbornica danes nadaljuje razpravo v vladni izjavi. Govorili so Peschka, Daszinsky, železniški minister Wittek in Menger. Glavni govornik dr. Pacak pravi, da so bile pri konferencah nade za spora-zumljenje, sedaj pa so jih razpršili Nemci s svojo zahtevo nemškega državnega jezika. Dunaj, 3. marca. V izvrševalnem odboru desnice se je včeraj vsestranski povdarjala potreba solidarnosti desnice. — Izrekel se je odbor za to, da se levici da zastopnika v predsedstvu, vendar je desnica proti Prade-ju. Dunaj, 3. marca. V seji izvrš. odbora desnice so Poljaki bili zato, da se proti Prade-ju oddajo prazne glasovnice. Zvezini zastopniki so bili proti Pradeju sploh. Dunaj, 3. marca. Državni zbor bo zboroval najdalje do 18. t. m. Na to se prične zborovanje za deželne zbore in sicer bodo nekateri sklicani pred, drugi po Veliki noči. Po sklepu deželnih zborov se snidejo delegacije in na to koncem maja zopet državni zbor, ako se do tedaj razmere v toliko ublaže, da bo kaj upanja za praktično delo. Dunaj, 3. marca. Načrt zakona o grajenju naznanjenih državnih železnic je bil izročen železniškemu odseku, in sicer brez prvega branja v zbornici. To je znamenje, da se zakon kmalu ugodno reši. London, 3. marca. 400 delavcev ladjedelnice v Glasgowu je povodom praznika nad Robertsovo zmago korakalo pred vseučilišče ter zahtevalo, naj se jim izroči Burom prijazni prof. Tille. Ker se jim ni ugodilo, so razbili okna in vrata. Vojska r Južni Afriki. Z bojišča ni danes nikakih poroči!, iz katerih bi so dalo sklepati na najnovejši položaj burske in angleške armade. Razvidno je sedaj samo to, da se zbira večina burske armade, ki šteje baje še vedno 75.000 mož, ob oranjsko natalski meji ob reki Vaal, ki tvori na celi črti to mejo, da so se uradi preselili iz Bloemfonteina v Winburg, ki leži nekako sredi Oranje države, blizu 150 km severo vzhodno od Bloemfonteina, ter da se posamne burske čete prikazujejo okolu Barkly-Westa, 50 km severno vzhodno od Kimberleya. Vse drugo je povsem nejasno. Angleško časopisje se peča večinoma z dogodki zadnjih dnij ter mej drugim navaja izgube Whitove posadke za časa obleganja ter dosedanje izgube sploh ki se cenijo na 430 častnikov in 7807 mož, ki se pa ne ujemajo z resnico, ker vojni urad sam dokazuje, da je samo Roberts v času od 14. do 19. februvarija izgubil 77 častnikov in 1185 mož. Vojaški kritik dunajske »Reichsvvehr« našteva nekaj deloma velikih napak, ki so jih zagrešili Buri zadnje dni. Velika napaka je bila, da se je dal Cronje iznenaditi pred Kimberleyem in se ni umaknil vsaj jeden dan poprej; napačno je, da se Buri niso umaknili iz Arundela in Sterkstroma za reko 'Oranje, ko se je Roberts bližal Kimberleyu, da bi bili razdrli mostove in pomagali Cronju. 'Velika napaka je konečno, da so tako dolgo 'vztrajali pred Ladysmithom in v Natalu Bploh, 'ker bi bili drugje bolje porabili svoje moči. 'Mogoče se ta kritik moti, a dosedanji dogodki tega ne potrjujejo. s Bruselj, 3. marca. Transvalski poslanik pravi, da so Buri bili pripravljeni na obrambo. Že 27. oktobra je Joubert sporočal Kriigerju, da se svoje dobno vojaštvo umakne z angleškega ozemlja. Sedaj se začne druga doba vojske in vsako ped zemlje treba bo Angležem priboriti s krvjo. Bruselj, 3. marca. Kakor se javlja iz Pretorije, sta se izrekla Kriiger in Steyn zato, da se vojska nadaljuje. Republiki ne bota prosili za mir, dokler imata sinov, ki ju junaško branijo. London, 3. marca. Reuterjev urad poroča iz Kimberleya 1. t. m.: Maršal Roberts in Kitchener - paša sta došla sem danes zjutraj in jutri zopet odpotujeta. Obedovala sta pri Oecil Rhodesu. — Burski oddelek se je pokazal včeraj pri Klipdamu in razdejal nekaj naprav. Jeden del Burov se je podal v Bar-kley-west in strelja sedaj na to mesto. London, 3. marca. Major A breclit pripoveduje, da se v bitki pri Magers-fouteinu ni borilo niti 2000 Burov. Angleška taktika pred Robertsovim dohodom je bila naravnost brezumna. Vojska nikakor še ni končana. Buri imajo še 75.000 mož. London, 3. marca. General Buller brzojavlja iz Nelthorpe 2. t. m. da je došlo v Ladysmith 73 voz z živili. London, 3. marca. General Buller brzojavlja,4da je bilo v boju 27. m. m. 6 častnikov ubitih in 26 ranjenih; mej temi je tudi general Barton. — „Times" poroča v drugi izdaji, da je bilo v La-dysmit,hu za čas obleganja ubitih 24 angleških častnikov in 235 mož, 70 častnikov in 520 mož je bilo ranjenih, 6 častnikov in 340 mož je umrlo vsled bolezni. Umrli mej prebivalstvom tu niso vpošteti. Pozor! Kdor hode imeti čiste, bele in zdrave zobe, naj rabi zobozdravnka dr. R. Frlana ustno v o d o z novim antisept kom, ki zabrani vsako gnjilobo zob. Steklenica zadoščujoča za celo leto se dobiva za 2 K pri E r v i n u Burdychu, lekarju v S k o f j i Loki. 45 8 Hude bolezni, koje se navadno izcimijo iz dozdevno povsem neškodljivih želodčnih težkoč, preprečijo se popolnoma s pravočasno rabo Rosovega balzama za želodec. Pravi se dobiva v vseh tukajšnjih lekarnah in v glavni zalogi B. Fragnerja v Pragi 111-204. Glej inseratl 9 Čisto medicin, ribje olje. Deželna lekarna pn Pomagaj Čubar, Primorsko, septembra 1899, Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobrog in pristnog medioinskog ribjog olja, katerog že die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 936 13 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica SO kr., 6 steklenic 2 gld. 60 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani. Resljeva cesta št. 1., poleg mesarskega mosta Ob 901etnici rojstva in 22. obletnci kronanju sv. očeta papeža Leona XIII. ju daroval tukajšnji lekarničar in dvorni založnik Nj. Svetosti gospod Gabrijel Ploooll deSki sirotišnici v MarijaniSču sto kron. Blagemu dobrotniku, ki tudi daje zdravila z\ sirotišnične dečke zastonj, bodi iskrena zahvala ! V Ljubljani, dn6 2. marca 1900. Vodstvo Marijanišča Umrli so: 1. mavca. Teodor Josin, krojač, 82 let, Židovska steza 6, bronchitis mara^mus. V hiralnici: 1. marca. Franc Sedej, mizar, 42 let, dementia parali tica. Cena žitu na dunajski borzi dne 2. marca 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . gl. 7 53 do gl. 7 54 . » maj - juni » d » jesen . Rž za pomlad » » maj junij o » jesen . 7 65 » » 7-66 » 7 88 .. » 7 89 » 6-58 » »> 6 59 » 671 „ » 6-72 » 6 76 » 677 Turšica za maj-junij » 5'42 » » 5'43 » » jul.-avgust » — » » — Oves za pomlad . . » 5*22 » » 5 23 » » maj-junij . » 5 38 » » 5 39 » » jesen , . „ — » » — Meteorologiono porodilo. ViSina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm St . I O I rt M ^ i Stoinjo . Tempe-b I Cm opn- i bnro- j raturn ; | ' Mvanja ! metra l po ! Vcl™T1 J Ncb° j v mm. j Celziju 2| 8. «re& 1781'61 —6'21 si. jvth. | gk. jftano I ~J 7. zjutr [ ;3l 6 —118M aL Bpv«r megla I 00 6\2. popol.| 731-1 I — 2 2 I si. jug | jasno | Srednja včerajšnja temperatura 4 2 normale: 15". 'V"- li 194 1 1 Pretužnim srcem naznanjamo sorodni kom, prijateljem in znancem, da je umrl isk, eno ljubljeni, nepozabni naš soprog, oziroma oče, stari oče in tast, gospod Josip Dovč posestnik danes v petek, dnš 2. marca t. 1., popoldne ob 2. uri. previden s sv. zakramenti za umirajoče, po kratki, a zelo muiini bolezni, star ravno 80 let. Pogreb pojde v nedeljo, dnč 4. t. m., popoldne ob polu 4. uri iz hiše žalosti na Radeckega cesti štev. 14 na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. Predragega rajnika priporočamo v po- I božno molitev in prijazen sjoniin. V Ljubljani, dne 2. marca 1900. Žalujoči ostali. VABILO na II. občni zbor ..Kmetijskega društva v Dobrunjah, registr. zadruge z omejeno zavezo1', v zvezi s »Hranilnico in posojilnico y Dobrunjah, registr. zadrugo z neomejeno zavezo", kateri priredita obe skupaj v Biedelj rt IS. marea I900 ob 3. uri popoldne v druš tveni hiši. Vspored : 1. Poročilo blagajnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Odobritev računov za leto 1899. 4. Volitev 5 članov načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Razni nasveti načelfitva. 7. Slučajnosti. V Dobrunjah, dne 1. marca 1900. Načelstvo „Kmi>t. društva" in ..Hranilnice '. 190 1-1 Ovseno pšeno, ovsena moka in ovseni puh (kakor Quiiker Quats) izdeluje iz Smrečinega gorskega ovsa, priznino najboljšega na svetu, ondotno prodajalno društvo. o klg. poštni zavojček : kaša in puh K 4 40, ovseno pšeno in moka K 4'20, vse štiri vrste odbrane K 4 30. Po železnici od 25 klg više (tudi odbrano) dosta ceneje in sicer od 62 do in 68 h za klg. po daljavi. ltO 26-14 Glavna zaloga Smrečine gorske prodajalne druibe za Avstro-Ogersko: LEOPOLD HEISS, Dunaj, IV/1, Wiedner Hauptstrasse56 Vabilo na občni zbor „limetijsk<*gn društva v Žireli registr. zadruge z omejeno zavezo", ker je bil občni zbor dn6 1. marca nesklepčen, se bo vršil drugi v soboto dnč 17. marca 1900 oh I. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrditev letnega računa. 3. Poprava društvenih pravil. 4. Volitev 4 članov načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Razni nasveti. V Ž i r e h , dne 2. marea 1900. i;i2 i-i Načelstvo. VABlLiO na IV. redni občni zbor Posojilnice v ZatiČini, regist. zadruge z neomejeno zavezo", ki se ^rši v nedeljo 11. marca 1900 ob 7i4. uri popoldne v šolskih prostorih v ZatiČini. Vs p o r e d : 1. Poročiio ravnateljstva. 2. Poročilo nadzornistva. 3. Potrjenje računa za leto 1899. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Volitev ravnateljstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Opomba. V slučaju, da občni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se ob 4. uri isti dan drugi občui zbor na istem mestu in z istim vsporedom ter se bo sklepalo brez ozira na število navzočih udov. 195 1-1 Načelstvo. igfiir V najem se daje prodajalna v Višnji gori z veo prodajalniško opravo in stanovanjem ; stoji na zelo ugodnem prostoru za trgovino, katera bo pa sedaj večjega pomena, ker bo zanapre) tam sodnija Več se izve pri Franc Rebolj-u na Krki.__174 3-3 Zanesljiva pestema (smu biti tudi kaka vdova) se išče k mesec staremu otroku, kateremu ima biti varuhinja po dnevu in po noči. 181 3—2 Več pove upravništvo »Slovenca«. V najem dam Ia..« z gospodarskim poslopjem, zraven vrt in nekoliko njiv. 182 3—2 Janez Krrnelj v Gornjih Itssemcah štev. 9, pošta Medvode. LJUBLJANA, PREŠERNOVE ULICE št. 1) 196 6-1 naznanjata svojim cenj. odjemalcem, da so došle krasne novosti za spo-mladno in poletno sezono tako v oblekah za dame in deklice, kakor tudi za gospode in dečke, in prosita prav številnega obiska. * * * * llustrovani cGniki na zahtevo zastonj in franko. VI rfo. iSf , P iN P (Vv f 1 te-;« p t: to-.,.?* K P P 1 m is I'.' 5*«|»«»5BSI!H1S4 vzajemna. 122J2 Police so po preteku 2 let nespodbijalne in po preteku 3 let nezapadljive. Konečne številke bilance za l. 1898: Denarno stanje............. 1.369.576,693-29 kron Zavezan' sti na račun lastnikov polic..... 1,150.168,487 79 » Prebitek na račun lastnikov polic...... 219.408.205 50 » Zavarovalno stanje vštevši telesne rent.' .... 4,795.509,175-81 » Dohodki leta 1898 ........... 299.660,000-— » Rezerve premij avstrijskih zavarovancev založene so v a\strijski zlati renti pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju. Letne dhideiule. — V polici s;?!ni ziijamčeiia posojila in odkupi v gotovini. Pojasnila, prospekte itd. daje S58 26-10 generalno zastopstvo za Kranjsko v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 16, II. nadstr. . ženinom in nevestam priporočam izredno veliko svojo zalogo srebrnine in zlatnine, srebrnih in zlatih žepnih, stenskih ur, budilnic, verižic, prstanov, uhanov, zapestnio m tudi'krasna, namizna oprava (žlice, vilice in noži) iz pravega in k i na-srebra, vse po najnižji tovarniški ceni. Blago je solidno, oblika predmetov najnovejša. - Ceniki so zastonj na razpolago. V obilni obisk se najuljudneje priporoča Kr. Čuden Bogdan Oblak, rar na Vrhniki pri Ljubljani, se najuljudneje priporočam za napravo novih ali po- pravo starh stolpnih ur. Moje ure so iz najboljšega ftl&ga in posebno trpežne;;« dela. izdelujem jih po najnovejšem in najboljšem načinu, in ker so matematično natančno uravnane, kažejo čas tako točno, da jih ni treba regulovati. 51 25-7 Cene so nizke, lamstvo 5 let. Proračuni na zahtevo brezplačno. "*»1 v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27 V* \ priporoča preeast. duhovščini in slav. m k cerkvenim predstojnikom svoje izdelke in zalogo f I \ cerkvenih postni i T in orodja po nizkih cenah. w m Josip Kastelic, krojaški mojster, v IJubljanl, Vodnikov trg U. 4, priporoča se prečastiti duhovščini v izdelovanje vsakovrstne posebno talarjev, površnikov iid. Izdelujem blrete, oingulum in vsakovrstne Semliiete, kakor tudi v«a druga v to stroko »padajoča dola natančno po men. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel da zvrSim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč.naročnikor. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno brojafiko delavnico, v kateri izdelujem obleke za gospode m dečke po najnovejšem kroju, natančno po meri. 86 6 Zunanja naročila točna- — Cene primarno nizke. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje prte itd sploh vse. kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje st»re obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in poSteno po najnižji ceni bandera in vso drus?o obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenejeo postrežbo m najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. iNajodličnejšim spoštovanjam se priporoča 250 52 52 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulioo 4-. Delavnica kleparskih, ključarskih. kovino - tiskarskih stavbenih in galanterijskih del. ANTON BELEC Št. Vid nad Ljubljano Dunajska filial k a Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n > vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 29 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dunajn, I., Herrengasse 12. izdeluje in ,ma v zalogi cerkvene svetilnice ali atalnice dve po: iz k o s i- taria 12, 15. 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, 28, 62 gld., iz ""»P 40 50 gld • obhajilne svetilnice iz kositarja po 2 gld iz medenine o' 5 8 10 gU? ; pušice z zvončki gld. 150, iz medenine po 5 gld.; stedilna železna ognji^ . ^ g in tudi razna za vzidanje. Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. "j = -== mnrežia % a pokopališča itd. - S kritevjo U Razne železne ograje, vrata, omreztazapo ' d l H, zvonikov prevzema ob jednem tesarja ueiu. J ___ _________________HM---«11 Glavnice v akcijah 20,000 000 K. Reservni zaklad nad 7,500 OOO K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah. Parduhical Taboru, Benešavi, Iglavl, Moravski Ostravi. -gNB 1> 11 o a J M U a, Dne 2. marca. 99-20 99-20 Skupni državni dolg v notah . . • . . . Skupni državni dolg v srebro......-- Avstrijska zlata renta 4"/. ••••••• 9»'70 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99'- Ogerska zlata renta 4»/„ . . ......98 30 _e . ,_____i.....„t„ adi 'xm . . 93-50 Ogerska kronska renta 4"/„, 200 . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . Kreditne delnice, 160 gld........ London vista • • • • • • • • • NemSki drž. bankovci za 100 no. nem, drž vel; 93-50 12660 286-36 24 i 50 118-40 20 ................ 20 frankov (napoleondor) .... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... Dne 2. maroa. 3-2°(o državne srečke 1. 1854. 2b0 gld. 5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. Državne Brečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/c zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/„, 100 gld. . Dnnavske vravnavne srečke 5uj0 23-6S 19-28 90— 11-38 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . Zastavna pismaav. osr.zem.-kred.banke i /„ Prijoritetne obveznice državne železnice . ' , . južne železnice 3°/0 , » južne železnice 5°/0 , , dolenjskih železnic 4°/s Kreditne srečke, 100 gld. . . . • • j«i arečke dunav. parobr. družbe. 100 g d. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » n Hudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. Rudoltove srečke, 10 gld. 107-75 96— 88.25 69 50 Salmove srečke, 40 gld....... St. Genois srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke...... • • Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gW- • Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl- «• v-Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. ■ ■ • Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan. . . • . Trboveljska premogarska. družba. 70 gld. Papirnih rubljev 100...... Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, mtt, denarjev Ud. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh pri izžreban,u najmanjšega dobitka. - Prome.o ™ vsako žrebanje K u 1 a n I n a izvršitev narodll na borzi. Menjamična delniška družba K II C U L, Wollz8ilB 10 in 13, Dunaj, OAI...UH-*« v vseh oospodarskih in dnanftniti stvareh, S o ku«^™nosUhBvseh špekulaoi|skih vrednosti.lt. papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče vtsocega obrestovanja pri popolni varnosti jgjT n r l p > <» ii i 1» glasnic- Tisk .Katoliške Tiskarno" v Ljubljani.