163. Številka, Ljubljana, sredo 21. julija. VIII. leto, 1875«
SLOVENSKI NAROD.
i-u*j* TMk dan, Imit ponedeljke in dneve po praaniklh, ve* veija p« posti projtrnan, z« avstro-ogerake dežele za celo lečo 16 gold., za pol lera 8 gold. ■a četrt leta 4 gold. — Za Ljubljanoi brez poiuljanja na dom sa celo let:) 13 gold., za četrt leU 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr.   Za pošiljanje na
tim '-m?lĆ.Un*r'?    ,*J°' ** DQefl?C' ?° kr-,M,feSf leta-     Z*        dežele sa ccl° leto 20 K°ld- ™ pol leta 10 gold. — Za gospode učitelj« na ljudskih šolah U i» dijak« velja znižana cena m sicer: Za Ljubljano za oetrt leta 2 goid. 50 kr., po posti prejeman za Čotrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od cetiri-atopne petit-vTBte 6 kr., če bo oznanilo enkiat tiska, 5 kr. če ee dvakrat in 4 kr. Čo bo tri- ali večkrat tiska. Dopis* naj ae izvole .raukirati. — Kokopiai bb ne vračajo. ~ Uredništvo je v Izubijani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši -Hotel Evropa". O, nvniitr,>, na ka. ■■-. naj ae b,ag»vob\jo pošiljati naročnine, rekiamaoije, otelila, t. j. Administrativne reči, 1« v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiii
Novi ljubljanski škof.
Zadnjo soboto je nam kranjskim Slovencem prinesla nradna „Wiener Zeitung" dejansk odgovor na interpelacijo našega državnega poslanca g. Vilhelma Pfeiferja in tovarišev glede izprazneue škofove stolice kranjske. Dobili smo novega škof* v Ljubljani v osobi g. dr. Pogač a rja. — Kar precej početkom teh vrst rečemo, da smo mi s tem imenovanjem po vsem zadovoljni, ker znamo, da je novi škof dober slovenski rodoljnb in domačin, nčen in visoko omikan dahoven, miroljubnega značaja mož, in pa, ker je nam to imenovanje nov živ dokaz, da zmaguje resnica, a propada intriga, obrekovanje, skrito plazeča se zavist in črna hinavščina.
Naroden je in bode gotovo izkazal se narodnega v vseh rečeh ter tako neizmerno koristil. Krščen pri istem kamenu, kakor prvi mož naše literature Preširen, bil je sam slovenski pisatelj, ter mu teče naše slovensko slovo v pismu kakor malokateremn mlajših. Tak mož ne more proti naroden biti, on nikdar bil nij, tudi tačas ne ko ga je dr. Bleivveis s pomočjo Klun Maren Jaranove stranke z obrekovanjem sramotno iz odbora „slovenske matice" pahnil, da si kar se Bposobnosti in slovenstva tiče pet šestin dosedanjih čudnih matičnih odbornikov enega I P. ne odvaga.
On je omikan in učen mož, miroljubnega značaja. Vsaj tako smo ga mi dosedaj poznali. In v tem bode mogel velikansko koristiti našej občej narodnoj stvari, ako svoj odločilni vpliv pri duhovenstvu upotrebi za spravo, pravednost, mirno, neosobno postopanje v vseh, posebno narodnih rečeh; če ukroti in „promovira" one može,  ki so,
Metek.
Hči starega sodca.
(Izvirna povest, spisal Liberius.) III.
(Dalje.)
Solnce druzega jutra je stalo uže precej visoko, ko pomoli stari Jurij svojo neumno, ko luno debelo glavo skozi duri Va-lerijine sobe in šepne: „Milostivi gospod vas iščejo, Valerija, čmerni so in kislega obraza, kakor bog nas varuj, dobrega ne bode! Le mene Btarega služabnika ne pozabite in ne izdajte, saj veste, kaj menim. Rajši zlezem v zemljo, kot se pa zagovarjam razjarjenemu gospodu, in taki so menda denes, če me ne goljufa ta moja glava, ki enkrat nij bila zadnja, zakaj pa je grena-ilirsko kučmo nosila."
Izgovcrivši, zasloni Jurij duri in odide,
kakor je sam poskusil, le vedno sumničili, obrekovali, sovraštvo sejali. — Gotovo, da je v hudej domačej borbi tudi od naše strani večkrat pala preostra beseda, ali bila je provocirana, rečena v gnjevu in srdu nad nevrednim postopanjem, s kakoršnim so nas „častili" možje, uajprvi poklicani za vzdrževanje miru. Mir doseči je jako lehko pri nas.
Rekli smo prej <l. Ij i, da bo veselimo tega imenovanja tudi zarad tega, ker je tu zmagala resnica nad intrigo, zasluga nad obrekovalno lažjo. Mi znamo in smo znali uže pred leti celo vrsto intrig, ki so se za kulisami proti imenovanju dr. Pogačarja snovale in celo od neke nače domače strani. Dr. Costa, bog mu greha odpusti, se je v tem veliko trudil in podpirali so ga marljivo neki ljubljanski duhovniki, kateri so po deželi trosili mej staršo in mlajšo duhovščino, da je dr. P. to in to, nezanesljiv in še več. Znamo pak, da bodo baŠ tisti opravljivci in intriganti sedaj najbolj hrbtišča krivili in se plazili, ker tac m možem v vseh stanovih vedno imponira le nfail accompli."
Politični razgled.
HotranJe elezfole.
V jLjubljani 20. julija.
V Minut delavski h t raj k traje dalje. Delavci nečejo svojih zaupnikov voliti, da bi šli v fabrike pogajati se, nego terjajo neutraleu kraj za dogovor s fabrikanti. Mir H« nij kalil.
M*t*t.iki „Sokol" bode 15. novembra t. 1. slavil desetletnico svojega prvega staroste in ustanovnika praškega „Sokola," Frid. Ftlgnera, ki počiva v predčasnem grobu. Telovadni list „Sokol" prinaša navdušen članek, ki popisuje njegove zasluge za narod češki in sokolstvo.
Na O«/erskem se posvetuje vlada o
govoreč na pol glasno sam s soboj: „Sani nepridiprav jo razumej to gospodo. Stari nosi uže več dni niršavo perje in se repenči, menda sam ne ve, zakaj, zdaj se pa kuja še mlado seme, ta Valerija. In denes kako bleda in prepadena je, niti besedice mi nij privoščila.
£ pa Jurij uže ve in vidi, kako in kaj, akoravno mislijo, da je neumen in to past. Pri mojej veri, tisti oficir, k kateremu me je poslala včeraj z listom, sosvedral ji je pamet in srce. 0 ko bi ne bila ona in ko bi bil Jurij še mlad, kakor nekdaj, pokazal bi mu uže, kaj se pravi, motiti domaČa dekleta in se norčevati ž njimi.
A kaj hoče. Denes nij včeraj. Vendar, če je res, kar se posvetujejo gospodovi prijatelji, potem — Jurij, natakneš še en pot svojo kučmo in primes za puško in podiš rudeče hlačarje iz dežele."
Mej  tem se približa kuhinji,   in zagle-
proračunu in čolni pogodbi, kako bi na stroške Cislejtanije dobro omesha za sebe. In naši nstavoverci so Magjarom na nslugo.
Mlercetfovinski nporniki imajo avstrijske zastave, in baje, da se čn;ejo klici mej njimi „živio kralj hrvatski Franio Josip prvi." — Torej kljubu vt*emu ima še Avstrija simpatijo mej narodi v vshodu, ki dela vendar krivo vnaujo politiko njim nasproti.
Iz dalmatinskega Zadra se o vstanku glasi zadnji telegram: „Iz Mostara se poroča, da je tnrška vlada zastonj prizadevala si, upornike pregovoriti, naj orožje polože in se ndajo. 16. julija je prišlo dva „tabora" turških vojakov jz Sarajeva v Mostar. Sicer jo npor dosedaj omejen le na malo krajev.M
V Srbiji so se volilne agitacije za narodno skupščino, katero je knez Milan sklical na 27. avgusta v Kragujevec, uže začele. „Vidov dan" je uža začel opoziciji z nova dokazovati, da nema programa in kar je še hudega.
Mluski list „Ruski Invalid" poroča, da je Jakob kan, načelnik Kašgara, ki ima v svojem glavnem me^tu posadko 10 000 mož, poslal drugih 12.000 mož, ki imajo stražiti vzhodne meje, proti Kitaju. Cela ta armada je oborožena po evropski sč iglenkami in isto tako izurjena.
Ffancoski republikanci so sklenili, vse eno, če si prav skupščina do novembra naredi praznike, njen razpust dosezati in le za najpotrebnejše postave prej glasovati, vse druge odbijati.
Vsa svoja toskanskn posestva in graščine je ukazal Ferdinand IV., bivši veliki vojvoda toskanski, ki so v Toskanskem, prodati. Cena njihova se računa na 7 milijonov frankov.
jlnt/leši so imeli banket v Green-wichu in vodja liberalcev lord Ilartington se je navduševal za svobodno trgovino.
Nemški knez v Lipe neče sklicati v svojej  kneževini   deželnega  zbora; zaradi
davši ondi staro Marino, s katero je bil nekdaj tudi nekoliko bolj tako — ne da bi dejal, kaj posebnega nij bilo — zavije noter in potoži skrivaj svojej služnej polovici težave In križe svoje sive glave, vedeč, da ga le ona razume in ve ceniti njegove tožbe.
„Ali si premislila in presodila stvari, o katerih sem ti govoril pred nekaj dnevi," pravi sodeč čmerikavega obraza in precej trdega glasu Bvojej hčeri Valeriji, ki stoji strahotna pred njim in si komaj upa povzdigniti svoje lepe oči v ostrega reditelja-'I ihota nastane.
„Ali nemaš odgovora vprašanju?" ponavlja prvi.
„Ljubi oče, mislila in prevdarjala sem — in se prepričala, da je nemogoča izpolnitev vaše namere. Jaz ostanem sama, niti Silvani, niti kak drugi ne more zdajci bivati v mojem srcu, za kaj tacega je še časa dovolj."
tega s© pripravljajo njegovi podložni,  kate- i rih je nekaj črez 100.000 glav, na malo revolucijo, ker hoče knez vladati  po „božjej j milosti" sam.  —  Zato so sklenili v nekem shodu enoglasno, dokler se davki ne bodo dovoljevali v rednem deželnem zboru, nij 1 tudi nihče dolžen, jih plačevati.
Iz Novega Jorka se 13. t. m. po- , roča, da se je pri slavnosti 12. jul. v Law-rence (Massachusetts) pripetil boj mej irskimi katoliki in oranžisti ali irskimi prote stanti. Policija je morala mej nje streljati, da jih je razgnala. Dvajset osob je bilo ranjenih. _
Dopisi.
Iz kuiiiiil£K4»grn okraju 17.
julija [Izv. dop.] Gorenjski učitelji v dopisu „Slov. Naroda" št. 159 od Kranja, so učitelje kamniškega okraja obdolžili, da so osnovali „Zweiglehrerverein" nemčurskega društva ljubljanskih Zimovcev, pa to nij istina. Učitelji kamniškega okraja so osnovali samostalno učiteljsko društvo. Voljeni bo uže nekateri učitelji, da „pravila" sestavijo, in skličejo shod učiteljev, da pravila dobro pretrese in se potem vladi v potrjcnje predlože.
Da je v kamniškem okraju neko malo številce politično brezkarakternih „Zima et Comp." privržencev, to je žalibog res! A večina je ipak narodna. Da je imel g. Zima vse zaupanje v neko trojico tukajšnjih privržencev, da se bodo za „Zweiglehrerverein" potezovali, to je res. A padli so s pavkami in trobentami. Mislila je tista strahopezljiva trojica, da le v edinozveličavnej tevtonskej „šprahi" grabežljivih Nemcev tiči prihodnje blagostanje in napredek naše dežele. Blamaža ! Obžalovanja je res vredna tista trojica nemškutarskih priliznikov, da seje nemšku-tarskega duha tako navlekla, ter očarana vanj zija, da ne ve, na katerej zemlji stoji in službuje, — in od čegavih žuljev živi. A k stvari. Savel, ko se je s konja prekucnil je izpoznal svojo zmoto, postal je Pavel in celo svetnik kasneje. Ta trojica bode ravno tako naredila, — kadar se podere tron ljubljanskih narodno brezkarakternih učiteljskih kruhoborcev in „kulturtrUgerjev" ali nemških „dienstmannov"'
Iz It ;t umik ta 15. jal. [Izv. dop.] Politično gibanje je pri nas toliko ko mrtvo. Niti narodna niti nasprotna stranka se ne gane iz poletnega spanja.   Da nasprotniki
„Tako, to se odgovori, to smešenje očetnih skrbi in truda. O vem, ugaja ti bolj to sanjarsko življenje. A pomisli, temu je konec, če ima še kaj moči in poguma tvoj stari. Ako nečeš odgovoriti prvemu, povej, kdo je bila ista ponoru., sova, ki je lazila nocoj okrog našega poslopja! Nedvomno veš kaj več o tem, kajti gorje mi, čul sem, da sklepaš neumne peklenske zveze s temi nesramnimi Fran .... O, da mu nijscro razbil Črepinje postopaču nocoj pod ozidjem v znamenje, da hiša mestnega sodnika nij shajališče tujih pritepencev."
„Gorje, kaj je to, ljubi oče! Tega nij-sem zaslužila, to je preveč," jekne zbledela Valerija in zakrije obraz s svojima belima tresočima rokama.
„Taji, ali ne taji, ne pomaga ti nič! O tem govori pol mesta. Tvoja sprememba v zadnjem času mi pričuje tudi o tem. Povem  ti,  sram me je,  da  imam jedinega
spe, to nas ne briga, a obžalovati je od na- I rodne stranke vsaka malomarnost. Pomladi ' in uže prej se je govorilo o ustanovitvi po- i litičnega društva a do sedaj še nij niti sluha i o njem. Zbralo se je res nekaj mož uže pred davnim k posvetovanju o osnovanji ' društva in so tudi neka pravita skovali, a 1 kako osodo imajo ona pravila, v kacih okol-nostih sploh se nahaja vsa stvar, tega ne znam, ker menda onim, ki bi osnovali društvo, nij preveč mar za to reč. Obžalovati je ta malomarnost, tem bolj, ker so volitve v deželni zbor blizu in bi imeli paziti, da nas zopet jednako sleparsko ne prehitijo, kakor pri volitvah v trgovinsko obrtnijsko zbornico. Želeti bi bilo, da bi bilo politično društvo za cel okraj kameniški, k kate-teremu naj bi posebno Županji, učitelji in duhovniki iz celega okraja pristopili, da bi širili politično zavest mej narodnimi volilci kmetskimi. Ko izvemo kaj več o osnovi pol. društva poročamo vam o svojem času. Velik uzrok malomarnosti pri ljudstvu so voditelji, odlični možje sami. Oni bi imeli sem ter tja zahajati mej narod, ga vzbujati ter ga vedno pripravljati na borbo, tako pa oni možje, ki se radi puste imenovati prve niti se ne brigajo zato, le zadnji tre.iotek priteče j > kam malo agitirat. Za boga, pri nas še ljudstvo nij tako naobraženo, da bi to zadostovalo, tu treba večkrat dreganja. Obiskujte nas gosteje in uspehi bodo plačali vaš trud. Osobito k nam v Kamuik nij nikoli nobenega naših poslancev, ne druzega prvaka budit zavest. Ravno taka so narodna društva, „Sokolu" še menda niti na misli ne pride nas pohoditi; gotovo bi ga z veseljem sprejeli, kakor zadnjič ko je bil pred leti tukaj.
Četrtek 8. t. m. imeli so učitelji našega okraja shod v Dobn, da bi osnovali društvo, recte filijalo ljublj. nemč. „lehrervereina." G. Thnma, mengeški učitelj je bil od g. Sime menda napravljen k temu, a neva-bljeni gostje, trije narodni učitelji razbili so to nakano in na mestu nemčurske filijale osnovalo se je narodno učiteljsko društvo za kameniški okraj. Čast tem trem pogumnim narodnim učiteljem, ki se ne boje niti Simov niti Pirkerjev, ker imajo kaj v glavi, sramota pa neznačajnim kruhoborcem. Ker se je v daljšem dopisa v „Slov. Narodu" govorilo o učiteljicah, da imajo posebno malo narodne zavesti in značaja, moram žalibože
otroka, in še tega v nečast. A temu je ko nec.   Pojntranjem se odpelješ na deželo v grad Kol voski. Vse drugo izveš ondi."
Izgovorivši, jame sodeč stopati urno po sobi, kakor bi bil ponosen na svoje naklepe, katerim se ne sme zoperstavljati nihče, ako neče občntiti moč, veliko moč mestnega sodnika.
„0 ljubi bog, oče, tega ne! Ne preganjajte jedinega otroka v viharnem času od sebe v negotovo okrožje. Burna doba se menda bliža, denes menda ne vemo, kaj pride jutri," pravi s prosečim glasom Valerija, oklenivši se vratu svojega rodi-, telja, bojazljivo in proseče.
A sodnik plane kakor zadet nekaj stopinj   nazaj,   odtrga  tožečo  hčer   in   kriči: Kdo ti je povedal, kdo govoril o viharnem . času, o nevarnosti, ki žuga.   Gorje ti, ako si čula moj pogovor  in  morda izdala vse, \ vse prokletim zatiralcem."   Kakor brez uma
tudi jaz pritrditi, da imamo učiteljico tudi v Kamnika, ker se ona „uklanja" Simi, je učitelj vedno revež zarad nje. Morda konec šolskega leta kaj več o naših šolah.
S Pivke 18. julija [Izv. dop.] „Slov. Narod" je omenil o svojem časa, da so se kmetje iz Knežaka v gozda sprli z žaadarmi in borštnarji. Kaj in kako je bilo v gozda to mi nij znano, a nekaj je moglo biti, kajti zaradi onega dogodjaja komandirana je bila .j"dna kompanija vojakov, da gre v Knežak mir delat. — 23. pr. m. zvečer marširali so vojaki skozi Zagorje v Knežak, in denes 18. t. m. zapustili so zopet Knežak. Torej 24 dnij stražili so vojaki tukajšnjega mirnega in strašno u b ozega kmeta na njegove stroške! Nemam sicer navade, da bi „zabavljal", a trdim, da je malo preostro, če se dene za „nebodigatreba" cela vas za dolzih 24 dnij v obsedni stan, in sicer na stroške tako ubozega kmeta!
Knežsni in sosednje vasi imajo večne pravde z Suepersko graščino zarad gozda. Koliko so ubogi ljudje uže zaradi tega imeli sitnostij in stroškov, in akopram imajo ljudje nekakovŠne pravice do gozda, vendar imajo vedne „intrige" z graščinskimi gozdarji ker jim branijo les izvoževati. Mislim, da ste vednih prepirov krivi obe stranki, tako graščina, kakor i kmetje. Ona hoče premalo dati, a ti hočejo morda preveč imeti in tako ne more priti nikdar do porazumljenja. — Da bi pač kmalo bolje bilo.
Letošnji pridelek na Pivki prav dobro kaže. Dežja imamo tudi prav obilo, in ravno ta ugaja tukajšnjemu svetu. No vsaj pa tudi privoščimo vrlemu a ubogemu PivŽanu bogato leto in vse drugo, kar bi mu pospeševalo njegovo ubožno materijalno stanje.
Iz V<»fi) na slovenskem Štajer-
skem 17. jul. [Izv. dop.] Skoraj vsak dan hudo vreme straši, pa dozdaj še vendar nij nič pri nas učinilo. 10. t. m. se je nevihta vlekla skozi Smartin, Novocerkev in Vitanje, kjer je toča precej potolkla; pri Novicerkvi in Vitanji je tudi voda škodo delala, mostove raznesla, cesfe in polje poškodovala. 12. se je nevihta vlekla od severa proti jugu; lilo je in tudi pri nas redka pa debela toča padala. Piš je vrgel koruzo, pa se je zopet poravnala. Sliši se, da je ta dan toča pri Zaloga, na Goricah, v Veliki Kipirešci črez Dobrovlje hudo pomlatila,  še celo košnjo
potegne zdajci pištolo raz stene in nameri — morda nevedoma — na svojega jedinega otroka. A roka mu omahne, orožje izpade, kakor zblaznel se zgrudi na divan.
,0 ne bojte se, dragi oče, pred slabim otrokom svojim! Vaše orožje mn je igrača, njegovo življenje nič. Le eno je, kateremu je darovala nekdaj vse — vse — ostaja mu le ljubezen do vas — do domovja."
„Molči, molči!"   odmeva sodnikov glas. „Če je izgubljeno vse,  bodi tudi ti in tvoj stari!   Na samotnem zidovjn vidiš vdrugo i svojega očeta, ali — nikdar veS !"
Izgovorivši, dirja starec v drugo sobo in zaklene dnri za soboj.
IV.
A16, al6! le brž odpri! Lenora, spiš al' fiujcšv i Lonora.
Prihodnji dan je bil iz mej naj daljših \ v  sodčevej  hiši.    Tega  nij  čutila morda
-zbila. Žeti se je pridno začelo; pa ne zastonj. Ječmena in rži je malo, ker se ju je veliko podoralo. Pšenico je rja stri a, klas je slab, zrno bo lehko. Drngo blago je po tukajšnem polji prav lepo in v vinogradih se izvrstno kaže. Jabolk in hrušk je sre-dno, češpelj več. Sena se je obilo nakosilo. Na zadnji tukajšnji semenj 4. t. m. se je veliko živine prignalo. Knpčija je bila živa in cena je poskočila.
Za do 21. t. m. razpisano župnijo voj-niško se je uže mnogo prosilcev oglasilo, Čeravno bo imel naslednik sedanjemu v pokoj gredočemu g. župniku na leto 210 gld. iz zemljišnega doneska odrajtovati.
14. t. m. je dež. šol. nadzornik g. !{•■-žek šole v Novei cerkvi, Vojniku in St. Jurju nadzoroval. 13. pa v celjskem mestu in popred v vranskem okraju. Za učiteljske službe šole celjske okolice je bilo celih 17 prošnikov. 7 za nadučiteljsko, 9 za uč., 1 za poduč. službo. Krajni Šol. svet je uže nas veto val.
Iz %afprcl>» 19. julija [Izv. dop.] Dr. Makanec je tedaj v Karlovcu, kjer so prejšnje njegove volitve enoglasne bile, padel. Ta vest je pri nas narodnjake in opo-zicijonalce enako iznenadila, kajti eni kakor drngi so Makančevo zmago kot zagotovljeno smatrali. Kaj je zakrivilo njegov pad? — Proti njemu so se baje zvezale tri najbogatejše in najuplivnejše karlovske familije: Turki, Vranicanji in Turkoviči, oČitovaje mu, da na zadnjem saboru nij zadostno zastopal materijalne koristi Karlovca, ter da je njegov neuspeh ravno v tem imel svoj uzrok, ker je nasproti vladi v opoziciji stal. To so sami izgovori. Pravi razlog Makančevemu padu je bilo mitenje in podkupljevauje vo-lilcev. Pojedini glasovi kupovali so so baje po 100 gld. Naša narodna stranka je pri volitvah pod Rauchom in Vakanovičem ogenj iz nebes klicala proti podkupljen]u volilcev, češ kam pridemo, če se bo naš ljud tako demoralizoval! In denes, — denes je ona sama stopila v blatne stopinje, nekdaj toliko psovanih magjaronov. (Tega pa ne moremo verjeti. Ur.) Tedaj Še to smo morali doživeti!
Včeraj so se vodje narodne naše opozicije ▼ hotelu k avstrijskemu carju mej soboj dogovarjali in posvetovali o trdnejšej organizaciji opozicijue stranke in o postavljcnji kandidatov  za  poedine volilne okraje. O
samo Valerija, ki nij zapustila ves dan svoje sobe, temuč nedvomljivo tudi stari sodeč, kajti uže zgodaj v jutro je zapust 1 stanovanje in naznanil, da se vrne stoprv v noči. In sluga Jurij in njegova tovarišica stara Marina sta tudi molčeča in bila vtop-ljena, akoravno prosta gospodarja ves ljubi dan, kajti Valerija jima je dobra in nevajena ukazovanja. „Kuj bode to?" migne proti večeru Jurij svojej tovarišici. „Vse se kisa, gospod je Čisto spremenjen zadnji Čas in Valerija tudi glavo poveša."
„ Vešča, vešča, in še več, sami strahovi so se vgnjezdili v našo hišo," pravi skrivnostno Marina, ki precej gluha meni, da pripoveduje Jurij zopet o nočnih prikaznih zadnjih dnij.
„Kaj misliš zopet tako neumno," jezi se Jurij, ki spominjajoč se dane besede nij nikomur omenil o ponočnih shodih, tudi svoji
sklepih te opozicijne skupščine se nič ne čuje. Iu to je prav, da se stvar tiho drži. Kljubu temu, da se ie narodnej stranki posrečilo Makanca v Karlovcu podreti, vendar se ne opazuje, da bi ta njena zmaga kaj posebno bodrilno na njene pristaše delovala. Tndi najodločnejši Makančevi protiv ni k i obžalujejo njegov pad v Karlovcu. — V Zagrebu bode volitev 4. avgusta in sicer kakor pod Vakanovičem v vseh treh volilnih okrajih istodobno. Kandidati pak še zmirom nijso postavljeni, za to tudi nobenega pravega volilnega gibanja opaziti nij. „Obzor" je uže večkrat tožil, da se uradništvo nasproti volitvam apatično drži. Ali kakor je apatičnost uradništva narodna stranka zakrivila, ravno tako tudi apatičnost druzih društvenih slojev, videčih, da vlada narodne stranke  nij doBta več Btorila nego prejšnja.
Domače stvari.
— (Z azanemar j ene zdravstvene zadeve) v Ljubljani se vendar pripravlja od vseh stranij drezani nemški mestni zbor, da bi na videz kaj storil. — Vlada je v dotično enketo poslala boluičnega ravnatelja dr. Valento, viteza Rotha in stav. svetnika Poche.
— (Nova telegrafska postaja.) 18. t. m. se je odprla nova brzojavna postaja v Lovrani na Istrijanskem.
— (Toča) je v nedeljo pobila okolo Krškega.
— (Srbski ilustrirani) res izvrstni list ,,Srbadija", ki izhaja na Dunaji (Wien III., Ungargasse 2.,) in brez katerega bi ne smelo nobeno slovensko bralno društvo biti, — prinaša v zadnjem broji dobro podobo in popis bledskega jezera.
— (Jugoslovanske čepice.) Piše nam bralec: Pretečeno nedeljo videl sem na javnih sprehajališčih več mladih ljudlj v omenjenih čepicah. Jako okusno izdelane iz črne svile na vrhu rudeče in v sredi pak prikrpan je jugoslovanski grb. Lepo narodno pokrivalo dobi se pri gosp. J. K. Šarcu, katerega priporočamo posebno sedaj, ko nas Hrvati obiščejo, tedaj rodoljubi vsak naj si naroči, posebno tisti, ki nijso pri nobenem društvu.
največji prijateljici Marini ne, temuč vedno trdil, da ga je strašilo isto noč.
nGlavo poveša, glavo, naša Valerija, razumej me starka, Če ti povem, da je vse križem in narobe," pravi glasneje potem.
„Hudobe, hudobe so te prikazni, nihče drugi," pravi nepazljiva starka, pripravlja je nekova jedila za večerjo.
„Tej copernici tudi nij denes nič dopovedati, vse je zbegano," meni posled Jurij vtaknivši goreč ogel raz ognjišča v svojo pipo in odide po svojih opravkih.
Ista noč je bila v resnici v.hurna, kakor je uganila stiira Marina v poraenku z Jurijem. Uže na večer so se pripodili nenadoma temni oblaki od severja in zakrili vse nebo. Nekoliko ur pozneje jame grmeti in se bliskati, da Jurij, boječ se kake nesreče, dirja z žijavico, na katero vrže olj-kovo vejico od cvetne nedelje, od sobe do
Zahvala.
Kegljanje za dobitke v korist či-talniškega orkestra je bilo dne 15. t. m. okolo 11. ure zvečer končano. — Udeležitev je bila jako živahna, kar priča veliko število serij (2755). Najlepši „Best" je došel orkestralnemu fondu, ker ima 280 gi. 39 kr. čistega dohodka. Za ta dobitek se godbeni odbor najiskrenejše zahvaluje slavnemu občinstvu, ki se je radostno mudilo na čitalničnem kegljišču žertvujoč čas, trud in novce v prospeh domače umetnijo. Slava! Hrabro so se vojskovali z ,,lesenimi pavri" nasledni gospodje, ter so bili promiirani :
1. s   G cekini g. Sim. Paternoster,
2. s   4     „    g. Gost. Skabernć,
3. s   3     „     g. Fr. Komar,
4. s 10 tolarji g. Sim. Paternoster,
5. s   7     „     g. Potočnik,
6. s   5     „     g. FilJp Zupančič in
7. s šaljivim dobitkom g. Fr. Komar. Pri tej priliki naj tudi hvaležno omenimo
g. And. Velikanja, ki si je posebna zasluge pridobil, ne samo pri izvršitvi tega podvzetja nego tudi za obstanek orkestra, kajti razen plačila vseh kegljiščnih stroškov, ki znašajo razen dobitkov okolo 120 gld. (!) nij zahteval nikakoršne odškodnine.
Odbor.
Vsem bolnim moč in zdravje urez leka in brez stroškov po izvrstni
RuTalesciere in Barry
v Koftr/oMnf.
28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdra-rlla ta prijetna zdravilna brana, pri odraščonih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni ? želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrab; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenjo, zaprtje, prehlajenjo, nespanje, Blabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, alabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, dlabet, trganje, shujšanje, bledičico in pre-hlajenj''; posebno so priporoča za dojeneo in je bolje, aego dojničino tnleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnib, brez vsake medicine, mej njimi apri-ćevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, tdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dčdć, Dr. Ure, grofinje Castle-dtuart, Markize do Brehan a mnogo druzib imenitnih »sob, ae razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W u r z e r j a,
Bonn, 10. jul. 1852.
Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kainnju, prt prisadljivem a bolehnem draženji v icalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne aamo pri vratnih iu prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlo. (L. S.) Kud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih druitev.
"VVinchester, Anglefiko, 3. decembra 1842.
Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne j nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja,
sobe in moli nekaj očenašev in odganja pro-teče nevihte.
„Kaj hočeš uže zopet tu?" ogovori ga precej resno Valerija, ko dospe v njeno sobo, t^r jo menda v svojem strahu niti ne opazi. £
„0 molite, molite milostiva, in kropite z blagoslovljeno vodo! Ali ne čujete, kak vihar je ? Drevje se lomi in vse stiska v varno zavetje," pravi strahopeč Jurij in godrnja dalje svojo molitev.
BMi nc moremo odvrniti nesreče, če uže mora priti. Jurij sramuj se tacega trepeta. A to ti povem, ne moti me dalje nocoj, jaz hočem biti suma in zapomni si," pravi zapo-vedljivo Valerija.
„Bom, bom," meni Jurij in urno odide z žrjavico, kajti tako čudno spremenjena se mu nij dozdevala Valerija Še nikdar. Bleda je, strahovito se ji vsipljejo črni lasje po životu, njeno oko je ognjeno.    (Daljo prih.)
bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelatcina.
is ero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelatein, tajni sanit. svetovalec.
M o n t o n a, Istra. Učinki Kevaleacfere du Barry so izvrstni. Ferd. CIhus bcrger, c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki jo uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar pouiiti nij mogel, je vsled rabe Vase Kevaleaciere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burk ar t, ranocelnik.
Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), pišo v _B e r 1 i n e r Klinische Wochenschrlttu od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar no zabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „lievalenta Ara-bica" (RevalcBcičro). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravilu nijso bila v Btanu odpraviti: toda Revalesciere gaje osdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DtisBeldorl. na dolgoletnem bolehnnji glave in davljenji.
St. 64.210. Markizo de Brehun, bolehaje Bedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, Bhujšanji in hipohondriji.
Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
St. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na ■koro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Revalescičro je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V piohastih pusioah po pol funta 1 gold. 50 kr , 1 fent 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 run tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold, ■— Revalesciore-Bisouiten v pušiuuh 4 2 gold. 50 kr, ta 4 gold. 50 kr. — Bevalosoiere-Chooolatee v praht m v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 k.-., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta 10 gold., za 288 tas 20 gold, — za 576 tas 36 gold
— Prodaje: Barry da Barry & Comp. na Da-
^uiHliehKUHie it. 8, v Ljubljani Ed Ms.hr, v (kradel bratje Oberanzmevr, v Ina kraka Dieohtl & Frank, v Celovel P. Birn-baohor, v Loutl Lndvig Milllor, v Maribor* KL Morio, v Merama J. B. Htookhanson, v Eagrebu v lekaruici usmiljenih sester, v < fr novieab pri N. Snirhu, v Oseka pri Jul. Davida, lekarju, v tiraden pri bratih Oberranz-meyr, v Temesfarn pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. J a h n e r j u, lekarju, v V ur niti i u u pri lekarju dr. A. Hal ter ju, kakor v vseh mestih pri dobrih le kurjih in špecerijskih trgovcih. tudi razpošilja dunajska hiia ca vse kraje po poštni.-nakaznicah ah povzetjih.
Tujci.
19. julija:
K< v rop h : Parne rini iz Trsta. — Prerenhofer iz Gradca. — Sriča iz Novi. — Sainaja iz Trsta. — Steni iz Gradca.
Pri auonu: Pelegrin, Pilate), Erstori iz Trsta.
— Malic iz Gorice.  — Kurah iz Mengša. — .1 ust man iz Trata. — Rudolf iz Dunaja. — Mabeček iz Mengša.
Jrri Malici:  Welio iz Dunaja.  — p!. Pon-
E-ac Is Zagreba.  —  Mor iz Dunaja.  —  Furlan iz umniku. — Pirker iz Trebovlja.  — Prossburger, Krug iz Dunaja.
Jjumgsfcfe uro**.	20. julija.		
(Izvirno telegrafično	porodilo.)		
Enotni drž. dolg v bankovcil	i .   70 gld.	85	kr.
Enotni dri. dolg v srebru	•   74 „	15	
	■ 112 „	70	n
Akcije narodno bauk j    . . Kreditne akoije  t/  .   . .	938 _	—	
	28 „	—	n
London .......		65	
Napol........                         . ,		89	
		25	
Srebro .....	101 ,	35	„
Od nedelje 11. Julija do nedelje *. avgust* je
kegljanje za dobitke
v pivovarnem vrtu na „Vlnoarjih" SkofjVjj li<»ki.
Dobitki so: 1 dobitek 8 cekini, 9. dobitek 2 cekina. 8. ilobitek 1 cekin. Daljo v srebru 8. 2 in 1 tolar in končno šaljiv dobitek. Serija velja 15 kr.
Ker je čisti, dobiček namenjen novej nej stvaši v HkafJeJ l**kt, vabi podpisani k prav mnogobrojnoj udeležbi.
(246—3)
Avgust Deisinger.
t
Sirovi loj
knptgVIa »"inki tm po nftjvlijl ceni
Kari Pamperl-ova sina,
Topilnici* za loj, uvi^arijn in milarnica, laloira. vžlgalnih, avotilnili in msNOMU tvorni
CEL0VC1 na Koroškem.
Piccolijeva lekarna „k angelju". Farmacijske specijalitete
4*«al»i m I 1*U < oli ju,
lekarja v Ljubljani, na diinajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni
prsšek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda iu zobni prašek, pravo srodstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper ilificiitis ali vnetieo grla in skorbat, prijetnega duha in okusa, krepi daljo zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenjo zob. Kcdor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovu prednost, vzlic vsiui enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
Ribje olje, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, bruzkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna stcklcniea 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja so z
(■isto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 turat škatelj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolchneinu človeštvu, pri vsih notranjih iu vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni likčr. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Glycerin-Creme, je posebno izborno sredstvo zoper ruzpokaue ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi uiiiivaliiiini vodami, lepotičjem in lepotičuiui sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold.
Eajževi pulver.   izkij učljivo ii vegeta-
b i lični h tvarin, posebno zdrav za. kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstoBt, kar ae nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Sok iz   Tamarinde.   Po mrzlih sredstvih
iztlačen. Učinkuje znamenitu krepilno iu olajšujoče. 1 steklenica 40 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega le k a je dokazana istina in vsaki bolnik, ki ju lek uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Naročila se izvršujejo vračajočoj so pošto proti poštnemu povzetju. (132—63)
Oznanilo.
Dne 4., 5., G., 7., 9., 10., 11., 12., 13.,. 14., 16., 17., 19., 20., 21., 23., 24., 25., 2(5., 27., 28., 30. in 31. avgusta, dalje 1. in 2. septembra t. 1., vselej od zjntraj ob petih« do dveh po poln dne se bo v Ljubljani stoječi c. kr. topu: ;.! polk vadil v streljanji na ostro (s kugl^mi) na vadilisča pri Viž-iii.ii ji Ii. na prostoru pod kantonsko cesto mej S|mmImjlml Kameljni in ('ornu* škiiii mostom.
Zavoljo nevarnosti na življenji je v gori imenovanih dneb iu urah ljudem prepovedano, stopiti na vadihščc mej prostorjem gori imenovanim, katero prostorje bo, dokler se bo streljalo, zaznamovano po naznamlnih stražah ; tako je tudi ob tem času prepovedano, stopiti na kantonsko cesto mej Spodnjimi Ganieljm in Černuškim mostom, kjer bodo na obeh konceh te cestu tudi naznauilne straže stale.
Strelivo, kar se ga najde, se mora takoj izročiti vodnika pri c. kr. topniških aeposi-torjih na Ljubljanskem polji postavljenemu, ter se bode dobilo zanj plačilo, katero je za to odločeno od cesarskega zaklada.
Vsakateri se pa resno svari, da naj previdno ravna z najdenimi nabasaninii strelili, kutera se še nijso raznesla, sicer utegnejo tistemu, ki jih najde, in drngim fctrašno nevarna biti. (249—1)
V Ljubljani, 12. julija 1875.
C. kr. deželni predsednik.
i
Za zamašenje o t lili zob
nij nobeno sredstvo prospešneje in boljše, nego sobna plomba od c. k. dvornega zobnega zdravnika dr. J. 0. Poppa naDimaji, v mestu, Bognerstrasso št. 2, katero Bi moro vsaka osoba sama prav lohko in brezbolostno deti v otli zob, ki so potem trdo sprime z ostalimi škrbinjami in zobnim mesom, zob pred daljšim drobljenjem varujo in lajša bolečino.
Anatherin — voda za usta
od dr. .1. U. 1'oppa, c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji, v mestu, Bognergasse št. 2, je najizvrstnejše aredstvo pri revmatičnemu zobobolu, pri vnetjih, oteklinah in pri gnojenji zobnega mesa, zobni kamen olušči, tor zabrani njegovo razširjenje, okrepi zobno meso pri zobeh, ki se maje, očisti zobe in zobno meso vsih škodljivih tvarin, usiam pak podeli prijetno čvrstost, ter odstrani z njih neprijetno sapo uže po kratkej rabi. •
Anatherin — zobna pasta
od dr. J. 0. Poppa, c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji.
Ta priprava ohrani čvrstost in čistoto dihanja, vrhu tega podeli zobem belo-leskečo barvo, ohrani, da so ne pohabijo in okrepi zobno meso.
Ur. tT, G. l*opitov
rastlinski zobni prah.
Zone očisti tako, ako se rabi vsaki don, da ne odpravi samo običajno aitni zobni kamen, nego tudi zobna glazura dobiva vedno večjo belinjo in nježnost. (354—21)
V zalogi je v LJubljani t pri Petri -čiču in Pirkerju, Jos. Karingerju, Ant. Krisperju, Eduard Mahni, F. M. Schmittu, E. Biršicu, v lekarni; daljo v vseh lekarnah, parluuicrijskih in galanterijskih zalogah na Kranjskem.
Umrli ▼ JJuMJtinl
od 16. do 19. julija: Marija Krusičova, delavka, 54 l na jetiki. — Matevž Artner, sin uradn. sluge, 6 1., na vnetji. — Anton Breznik, možnar, 66 1., na mrtudu. — Josip Cebulj, kaznenec, 68 \, na srčnej hibi. — Frančiška Ferjanova, hči trgovinskega knjigovodje, 5 1., na atrophiji. — Josip Kegali, sin hišnega posestnika, S '/» 1., utonil. — A. Božičeva, soproga rudokopa, 46 L, na piemiji. — Marija Kerpan, delavka, 25 L na pljučnem vnetji. — Neža Oblakova, gostica, 71 1., za Bteklino. — Marija Jcršek, dete fabriškega delavca, 1 1., na osepnicah, — Ana Stegnarjova, v revuej hiši, 73 1., na srčnej vodenici. — Dr. Anton Rudolf, advokat, 61 1., na splivanji. — Marija Oblakova, soproga bolnišn. aluge, 68 1., Da prs nej vodenici. — Marija Finčgar, delavska soproga, 41 1., na arčnej hibi. — Marija Škufea, gostica, 60 1., za rakom.
Razglas.
Županstvo občine Šmartno pri Litiji naznanja občinstvu, da je semenj, ki bi imel biti v S m artnem dne 26. julija i inai. serpana), na dan 2. vel. strpana <a v misia>
tega leta prestavljen.
Županstvo občine v Šmartnem pri Litiji,
dne 17. julija 1875. (251—2) -^»n.t- DE&aa,:flIČ, župan.
lsdaiatelj :a urednik Jos,p Jnrčič.
LAMtntua tu tisk „-Narodne tiskarne".