PRIMORSKI DMEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE jfto X. . Štev. 101 Poštnina platana v gotovini TRST, četrtek 29. aprila 1954 Cena 20 lir Spedizione in abbon. post. 1. gr. ffiir of m mn mm tRžaškemu delovnemu ljudstvu i nikP?Zn,'t prvega maja jc za Trst dvojni praz-.oj? rbe vsega de,ovneSa ljudstva in dan ' ve našega mesta izpod fašizma in nacizma, letošnjem prvem maju sta * izredno nase mesto in n resnem gospodarskem in so- toa jn1 P”ložaju- Zaradi imperialistične politike Ri-Politike angleške ter ameriške vlade, politi- m ke, ki JO 1ZV< S[,r0f “ “vaJajo na tem področju v odločnem na-•Vz * VSemi Prirodnimi zakoni ter mednarodnimi mi se gospodarska kriza grozeče širi z vsemi „ in Pogubnimi gospodarskimi ter soeialni- P°sledicami vred. line "! ProPadanjc industrije, pomorstva, trgo- tisoče'd°,brtni*tva’ spravlja ob zaslužek in kruh deset-W,elavcev> mladine in celotnili družin, na tisoče ^ C1> delovnih ljudi pa izganja iredentistična ob-v tujino. T žemU ernu_se pridružuje raznarodovalno razlaščanje {S “asih kmetovalcev pod pretvezo industrijske-»l&t V°Ja> n,edtem ko nočejo napraviti ničesar za ^ tu zaposlitev že obstoječe industrije, ftijjj S8 to služi današnjim oblastnikom in razred-fiar 'SWra^nik°m za uresničenje daljnosežnih impe-lcnih in protidelavskih načrtov, lit^j .Por Vse*1 slojev delovnih ljudi proti taki po-jaravvU®‘tve Trsta in našegga gospodarstva vedno bolj m Se *zraza v številnih protestnih akcijah »ti. ,C^V’ kmetov, obrtnikov in vsega delovnega liud-Jzaskega prebivalstva, r^oi^bodilna fronta je kot najdoslednejši tolmač b, ■ 0zcUja in teženj slovenskega delovnega člove-ln ko «at)ja {ot sestavni del naprednega socialističnega gi-vzrok v°dila odločen in brezkompromisen boj proti O ki so dovedli do sedanjega stanja. Zato se Po) v °uiajskih proslavah še tesneje povezuje z razili, nJem in akcijami vseh delovnih ljudi mesta asi v borbi gospodarsko osamosvojitev in neodvisnost, za 2a zaposlitev delavstvain mladine, špekulativnemu in raznarodovalnemu raz JU slovenske zemlje, [j,. izgonu domačega delovnega človeka v tu-111 obenem POZ IVA d '^e^avce, kmete in vse slovenško prebivalstvo, da °niajskih proslavah proslavimo obenem tudi L? °kletnico zmagovitega zaključka protifašistie-U osvobodilnega boja ter deveto obletnico osvo-našega mesta, vložimo vse naše sile za obno-V 'en°tnosti vseh delovnih ljudi, za obnovitev enotne fronte. » j, aJ šivi Prvi maj, praznik delovnih ljudi sveta 1 za boljšo socialistično bodočnost! NA ŽENEVSKI KONFERENCI SE ZAČRTUJEJO FRONTE O KOREJSKEM VPRAŠANJU NEPOPUSTLJIVO ODLLESOVO STALIŠČE CUEHLHJ POPPIBH HBM ILOVE PBEPLOOE Ameriški državni tajnik zahtevat volitve v Severni Koreji in umik samo kitaj* skih čet « Danes bo gr o v or il Molotov - Sporazum o seznamu povabljenih držav za razgovore o IndokinI z vi e tm insko udeležbo? - Laburistična resolucija proti intervenciji v Indokini - Podpis sporazuma med Francijo in Vietnamom PARIZ, 28. — Francoski ministrski predsednik Laniel m podpredsednik vietnamske viade Ngujen Trung Vinh sta podpisala skupno izjavo o bodočih odnosih med obema deželama. Izjava obljublja Vietnamu popolno neodvisnost .n njegovo enakopravno članstvo v Francoski zvezi. ŽENEVA, 28. — Na današnji 1 po žolčnosti spominjal na vče-tretji seji ženevske konferen- rajšnji nastop južnokorejske-ce sta govorila ameriški dr- ga ministra Pjunjungtaja. V žavni tajnik John Foster Dul-les in kitajski zunanji minister Cuenlaj. Tudi današnja seja ni trajala štiri ure, kolikor so prvotno predvideli za trajanje sej; Eden. ki je danes predsedoval jo je preložil na jutri kmalu po čaju. ki so ga servirali po 17. uri, ker se ni priglasil noben nov govornik. Na jutrišnji seji bosta po dosedanjih prijavah govorila sovjetski zunanji minister Molotov in avstralski zunanji minister Robert Casey. Medtem ko na plenarnih sejah delegati prikazujejo stališče svojih držav do korejskega vprašanja, se nadaljujejo zasebni razgovori med ministri velesil, večinoma o Indokini. Današnji Dullesov govor je daljšem polemičnem govoru je Dulles zavračal včerajšnji predlog severnokorejskega zunanjega ministra Nam Jla in dejal, da sploh ne upošteva OZN in njenih resolucij o Koreji, temveč predlaga resolucijo, ki je skoraj enaka oni, ki je bila predložena v juniju 1850 tik pred napadom na Južno Korejo, in ki obenem spominja na predloge o združitvi Nemčije, ki jih je Molotov predložil v Berlinu. Severnokorejski predlog, je nadaljeval Dulles, poleg tega ne upošteva številčnega nesorazmerja med prebivalstvom obeh delov Koreje, pa tudi ne tega, da je v južni Koreji ((demokratična vlada«, v Severni pa ne. Zavrnil ’ je tudi severnokorejski predlog o umiku tujih čet, kajti «iz Ki- tajske je samo nekaj kilometrov do Koreje«; ZDA ne želijo, je nadaljeval Dulles, da bi njihove čete ostale v Koreji za nedoločen čas, toda spominjajo se še da so jih nekoč že prezgodaj umaknile. Obenem tudi nočejo pristati na ((enotnost za ceno slabo zamaskirane priključitve k so-vjetsko-kitajskemu bloku«. O tem, kako združiti Korejo. pa je Dulles omenil resolucijo OZN od 7. oktobra 1950, ki predvideva imenovanje komisije za združitev Koreje z izvedbo nadzorovanih volitev v or.em delu dežele, kjer še ni bilo demokratičnih volitev. Zahteval je, da se delo te komisije, ki so ga onemogočile sovražnosti, obnovi in dokonča, in naj v ta namen. Kitajska umakne «svoje napadalne in okupacijske sile« iz Severne Koreje, takp da bo komisija OZN lahko opravila svoje delo Napovedal je tudi, da bo ZDA kmalu sklenile s Korejo pogodbo o medsebojni varnosti. Nasprotno pa je kitajski zunanji minister Cuenlaj izrazil V Egiptu zopet aretirali 12 konjeniških častnikov Pripadali so konjeniškemu zboru, ki mu je poveljeval major Mohiedin, ki je v februarju podpiral Nagibov povratek na oblast - Aretirali so tudi 40 civilistov - Obtožujejo jih «prevratnega delovanja proti režimus KAIRO, 28. — Revolucijski svet je imel preteklo noč izredno sejo in je ukazal aretirati 12 konjeniških častnikov pod obtožbo ((prevratnega delovanja proti režimu*. Častnike so aretirali že ponoči. Aretiranih je bilo tudi -10 civilistov. Aretirani častniki pripadajo konjeniškemu zboru, ki mu poveljuje major Kaled Mohiedin, ki je sedaj v Evropi. Kakor je znano pripada Mohiedin tistim častnikom, ki so prisilili revolucijski svet. da je zopet postavil generala Nagiba za predsednika. Mohiedin je ((odstopil# iz revolucijskega sveta in je bil poslan v Evropo za nedoločen čas. Aretiran je bil tudi glavni urednik tednika «Rosa El Yu- se£», ki je imel važno vlogo v začetku revolucije in je veljal za pooblaščenega predstavnika častnikov. Predstavnik ministrskega Wiison bo nadomestil Bevana LONDON, 28. — Laburistični poslanec Harold Wilson, bivši trgovinski minister, je pristal, da v parlamentarni skupini stranke, ki ima naziv (ivlada v senci*, nadomesti Bevana, ki je odstopil. Kakor je znano, je Bevan odstopil pred nekaj dnevi zaradi nasprotij glede zunanje politike stranke. GRES ZVEZE KOMUNISTOV SRBIJE • aršal Tito o načelnosti iijgoslovanske zunanje politike mmmmmmmmmmmm I« 4 mir. ne glede na to, koliko stane, je vedno cenejši od vojne” - Če bo ^9° trajala razdelitev na bloke, bo spopad neizogiben, zato je nujno Qb*ti težnje onih, ki so za nasilno reševanje mednarodnih vprašanj n*šega dopisnika) Nu ^AQ, 28. — V Beo- prisostvuje bii 8fes •> nadaljeval III. C?„’Lkomumstov Sr: ki'j l£j. fidv- Predstavnik CK V «--ICardeli- v ob- lij k>v Je sodeioval •tli.0 wafdelj> ki ie eovo' čile«?panjih ideolosko-v^iu e*a v družbenem kVou‘ L^em- h’ ? lahak. Toda Ju- K zunani ie s s™i° na‘ !h..yeljj. al° politiko pr:do-odn^tll1V in v Ptedna-t11, lui ? 'ma precejšen turii av»K .ie pouda-H k 0 v bodoče vodila J* bo nanJo politiko in K £ nai dar zadrževala. si4t «»sito p°vedaia te- r da o vseh vpra. ri možnost našim narodom, da se izognejo katastrofi, kakršno so jo že doživeli, da se mimo razvijajo, kajti socializma ni mogoče razvijati v vojnem položaju.* Maršal Tito je poudaril, da mora Jugoslavija v današnjih mednarodnih odnosih prispevati velike žrtve za svojo varnost. «Vsak mir, ne glede na to, koliko stane, pa je vedno cenejši od vojne in to ne samo v materialnem pogledu, temveč zlasti v človeških žrtvah, v kulturi in v vsem ostalem, je dejal maršal Tito. Mi smo prišli do prepričanja, da je spopad neizogiben, če bo dolgo trajala razdelitev na bloke. Sodimo da je potrebno storiti vse, kar moremo, da to ublažimo in da s svojimi napori za mir oslabimo tendence tistih, ki so za napadalnost m za nasilno reševanje mednarodnih vprašanj.* Nadalje je maršal Tito obširno govoril o nalogah komunistov v izgradnji socializma, zlasti pa se je zadr-. žal pri tem, kako mora jo ko-„ | munisti delati za socialistično ‘hSis?* Jemzaeloal vaŽM Pz°a I preobrazbo vasi. Pri tem je Ob zaključku je maršal Tito dejal, da morajo komunisti skrbeti za pravilno vzgojo mladine in ne smejo dovoliti, da bi nanjo vplivali razni protisocialistični elementi, Člani Zveze komunistov se morajo v največji meri zavzeti za vzgojo novega naraščaja, ker je družbena skupnost prva poklicana, da odredi smei*.svoje mladine B. B. postavljajo v ospredje vojaške načrte in odvračajo pozornost oi! manjših, posebnih vprašanj. Zdi se, da se rimska vlada prav boji, da bi morala v tem trenutku sklepati sporazum z Jugoslavijo. Sicer pa so na vladni seji ob. ravnavali celo vrsto upravnih vprašanj, obenem pa je minister za delo Vigorelli poročal o nekaterih ukrepih, ki jih predlaga za povečanje delavske zaposlenosti in za izboljšanje socialnega zavarovanja. Vlada se bo ponovno sestala v torek 4. maja. Italijanske stranke so medtem začele razdobje kongresov. Jutri se začne v Florenci kongres republikanske stranke, kasneje pa pridejo na vrsto še socialni demokrati in demokristjani. V zvezi z republikanskim kongresom zatrjujejo politični opazovalci, da so se v stranki pojavila nasprotja med dvema skupinama, ki ju vodita bivši o-brambni minister Pacciardi in bivši minister za zunanjo trgovino La Malfa. Zdi se, da j se Pacciardi zavzema za so- i(J„ Pozorno sprem. p0„Ane . dogodke in 6» Dni ljudstvo o '!5tv*0vražndUci Jugoslavije, 'k. 5tiy bik pogosto Ia®d0 med »V J« £ fr 1 ljud* 0 balkanskem nkJbgOsin --0 m0Žn0Sti |.fiX*T‘^pVnoS'Te 1"SUSi. S \ ^Mi začasni ma- iS'.Ke, zajamčena po demokratični ustavi. Naši Kraševci so v zadnjih letih sledili naglemu vzponu italijanskega gospodarstva. ga» članka o teh dveh občinah, če. ne bi poleg hvalnic na račun delovni h Kraševcev prebrali (udi tiste stavke, ki tožijo nad nerazumevanjem Zavezniške uprave do upravljanja slovenskih občin, in tiste, kr kažejo na razliko med upravo slovenskih občin na našem področju ter tistimi v italijanski republiki. «La Pro-ra» navaja glede tega nekaj številk za tri občine: o deficitu, ki da ga mora kriti iia- nadaljuje «La Froran, in so | lijanska vlada, in dodaja, da pri tem ugotovili da noval je naravnost nezaslišan, če ga italijanska demokracija ve j primerjamo s položajem toli-preganja in ne ubija, temveč J kih italijanskih občin na Po-pomaga z Vsemi močmi, da lotoku. Za tisoč malih občin v pokrije deficite občinskih u- prav, da zgradi vse tisto, kar se m zgradilo «v tolikih in tolikih letih miru» (fašizma — op. ur.). Dobri Kraševci delajo in u-stvarjajo v tišini, se ne brigajo za politiko, le v določenih krožkih in včasih preveč razkošnih dvoranah občinskih svetov pride do izraza šovinistična titovska politika. V Re-pentaboru. ugotavlja «La Pro-ra», je občinska uprava slovenska in je podvržena Jeli— kanskemu vplivu kolegov iz Nabrežine, tako da v vseh primerih odklanja tisto, kar ((diši* po italijanskem, medtem ko na ves glas hvali tisto, Bes? gen. J. Winterton zakaj bi se vznemirjal... Prav bi bilo, če bi si t.o-le kratko poročilo prečital tudi gen, VVint erton. Precej ljudi je včeraj stopalo žalostno in s sklonjeno glavo v cerkev sv. Antona. Nekateri radovedneži so spraševali, kaj se dogaja, drugi, radovednejši, pa so stopili v notranjost in opazovali: pred razsvetljenim oltarjem dva duhovnika in strežnik. Sredi cerkve pa v črno zavit visok katafalk, okoli njega šest debelih svečnikov, pred njim pa možakar s praporom, na katerem je blestel v zlatu vezan napis «Asso-ciazione nazionale combatten-ti republicani*. Na katafal-ku velika italijanska trobojnica, okoli in okoli pa kakih 300 ljudi. Maša je bila slovesna in peta. «Za koga pa je?» je radovednež nekoga vprašal. «Za-dušnica za Mussolinija* je bil odgovor. Benita Bussolinija, bivšega dučeja bivše italijanske kraljevine in njenega imperija se je torej v Trstu nekdo spomnil in mu plačal mašo zadušnico. Duhovnika sta blagoslovila katafalk in nekaj zmolila. Zbor je odpel zadnje note «Miserere» in vse je utihnilo. Toda le za trenutek, kajti takoj nato je organist zaigral «11 Piave mormoro*. Prisotni so napeli prsi, se dvignili v pozoru in _roke so jim zastale v fašističnem pozdravu. Končana maša, končano ((žalovanje*? Da, toda le za nekatere Pred cerkvijo se je zbrala skupina morda 50 oseb z vencem, v katerem je tokrat blestel napis MSI, odšla proti Sv. Justu. Na čelu sta korakali dve dekleti; ena v črni, fašistični uniformi podobni obleki, druga s črno srajco ali majico in s krilom v italijanskih barvah. Povorka se je ustavila v bližini Sv. Justa pri marmornati plošči, ki je bila nekoč postavljena v spomin ((padlim .fašistom*, kjer so položili šopke rož. Venec pa so ob grobni tišini prisotnih položili ob vznožju spomenika. Naenkrat pa s tihim, vendar vsem slišnim glasom «Saluto al duce*. «A noi» je bil odgovor, nakar so se vsi razšli, verjetno veseli junaškega dejanja. To se je zgodilo v Trstu, včeraj 27. aprila 1954. leta v devetem letu, uničenja fašizma in dučejeve smrti, ne-junaške, klavrne in strahopetne smrti, kot poročajo nekateri italijanski časopisi. Sicer po: zakaj neki ne bi conski poveljnik dovolil takih in podobnih fašističnih manifestacij, ko pa nam ZVU že deset let vlada s fašističnimi zakoni, ki jih je bil podpisal rajnki obešeni razbojniški poglavar črnosrajčnikov. Prav zares, gen. j, Winter-ton, saj nimate vzroka za vznemirjanje, ko pa je vse tako logično in samo ob sebi umevno. Jutri bodo namreč poskušali pod imenom «Associa-zione della Guardia civica* po maši pri istem sv. Antonu proslavljati nacistične pomagače od zloglasne «Guar-dia civica*. In tako dalje... Italiji, nadaljuje «ka Prora», bi bilo tako ravnanje nezaslišane sanje, saj morajo občine kriti vse izdatke z dohodki, ki jih doprinašajo Občinarji. Z drugimi besedami povedano: Ce ima repentaborska občina 6,800.000 lir dohodkov, tedaj bi morala imeti samo toliko izdatkov. Ce pa bi bili izdatki večji, tedaj bi morali za kritje deficita rtoskrbeti občani. In kot je splošno znano, so italijanski upravitelji nedosegljivi mojstri v privijanju davčnega vijaka. To jamranje je seveda v nasprotju s hvalnicami v začetku eProrinegas članka, kjer pravi, da je nova italijanska demokracija pomagala pri gradnjah v slovenskih občinah, ki so bile zapostavljene in zapuščene v času faiizma. To je sicer majhno, a za tukajšnje iredentiste vendarle dragoceno priznanje. Za Sasa fašistične strahovlade se v slovenskih občinah niso gradili javno koristni objekti, niso se popravljale občinske poti, ni se skrbelo za razne javne usluge itd. Nasprotno, kar je bilo slovenskega, to so uničili! Razburjajo se, ker je bil trenutno ustavljen natečaj za mesto konzorcialnega zdravnika v treh slovenskih občinah. Ni jim všeč, da je to mesto dobil slovenski zdravnik, ki obvlada jezik ogromne večine prebivalstva, razburjajo se, ker je na Tehničnem uradu inženir slovenske narodnosti. Ne upoštevajo volje prebivalstva, temveč se sklicujejo na fašistične zakonike in. kričijo o prestižu ki naj bi ga zgubile nadrejene oblasti. Zakaj vse to? Kljub toliko opevani novi italijanski demokraciji, ki je izražena v demokratični ustavi, so ljudje, ki vodijo italijansko politiko v Trstu, še vedno tisti iredentisti in šovinisti, ki so pod fašistično ustavo začeli svojo politično kariero. In končno: če so te slovenske občine «tako drage in de-ficitne.)), zakaj bi jih hoteli vključiti v rimsko madrčpatri-jo? Pri miru naj nas pustijo! Proti taki miselnosti smo se in se bomo borili, «La Proran nam je s svojim člankom sama jasno povedala, kaj bi nas čakalo pod Italijo, pa čeprav z novo demokratično ustavo. Kadar človek ve, s kom ima opravka, tedaj se laže spoprime s svojim nasprotnikom! Kar se pa 155 volivcev iz repentaborske občine tiče. naj nam «La Prora» prinese samo en dokaz ali eno samo ime izmed 155 volivcev (če seveda izvzamemo pobudnika), pa ji bomo verjeli za vseh 155, Prvi maj, dan borbe za gospodarsko osamosvojitev in neodvisnost za zaposlitev delavstva in mladine, proti raznarodovalnemu razlaščanju slovenske zemlj N' PRIMORSKI DNEVNHC SPOMIMMKl PMBV1 Na današnji dan je bilo leta 1944 ustreljeno na Opčinah še 11 talcev. S SIJSOCiMJE SEJE TBŽAŠKEftA OBČINSKEGA SVETA VARANJE JAVNEGA MNENJA o pravem bistvu izselievanja «Socialist» Palladin pravi, da pomeni izseljevanje «vladni pogreb jadranskega italijanstva*, čeprav so prisiljeni izseljevati se v glavnem Slovenci in protianeksionistični Italijani Šovinist Bartoli žali spomin slovenskih žrtev v Ul. Ohega Včerajšnji del javne seje vstaje v Italiji, je župan Bar-;ržaškega občinskega sveta je toli odgovoril, da se v ime-■rajal samo poldrugo uro ter nu občinskega sveta pridru- žuje (emu protestu so prišla zato na vrsto samo razna vprašanja in predlogi resolucij občinskih svetovalcev. Vprašanje »socialista« Pal-ladina je služilo varanju javnega mnenja v duhu pisanja lista »Messaggero Veneto», ki hcče prikazati, da se izseljujejo v Avstralijo samo Italijani. Palladinovo vprašanje je bilo zato pravi posmeh izseljencem. Palladin je vpra-ial, kaj misli storiti občinski »vet, ker izseljevanje domačinov v Avstralijo pomeni «vladni pogreb jadranskega italijanstva«. Število tujerodnih (Palladin pravi po fašistično «alloglotti») beguncev narašča in zato naj CIME poskrbi za njihovo izseljevanje. V tem smislu je predlagal tudi resolucijo. To Palladinovo ravnanje je naravnost zahrbtno, saj vsi vedo, da se izseljujejo v glavnem Slovenci in nasprotniki priključitve Trsta k Italiji, ki zato tudi ne dobe dela. Giampiccoli je prosil za pojasnila v zvezi z vestjo včerajšnjega «Corriere di Trie-ste», da uporabljajo za nasipanje neke ceste pri Orehu zemljo s pokopališča, med katero je pomešanih mnogo kosti umrlih. Inž. Visintm svojem odgovoru ni izključil te možnosti ter je dejal, da morda pri sejanju te zemlje ostane v njej kaka kost. Na vprašanje svetovalca Gentileja, kako je z odstotkom maščobe mleka SALPAT, je dr. Zacch: odgovoril, da odstotek maščobe še ni zadovoljiv, da pa ni tega krivo podjetje marveč dobavitelji mleka. S pasterizacijo se namreč uničijo razne škodljive glivice, tako da je mleko zdravo. Radich je protestiral zaradi novega urnika trgovin, po katerem traja delovni čas raznih prodajalcev več kot 8 ur, kar velja zlasti za mesnice. Ukrep o tem novem urniku je izdalo consko predsedstvo, ki pa ga Radich imenuje prefektura, ker je zanj tu pač Italija. Odbornik Rinaldini mu je odgovoril, da je tudi občina proti podaljšanju delovnega časa prodajalcev nad 8 ur. Na Radichev protest zaradi prepovedi polk. Fode-na, da bi se v kinu »Audito-riumo praznovala obletnica Svetovalka Gruber-Benco je s svojimi vprašanji in resolucijama spravila župana zopet v zadrego. Najprej je ■ ugotovila, da se v Trstu premalo spoštuje duh odporniškega gibanja, nato pa predlagala, naj občinski svet v duhu tega gibanja sprejme dve resoluciji, in sicer: ves občinski svet naj obsodi uporabo atomske energije v vojne namene; občinski svet naj pošlje čimprej v Ženevo delegacijo predstavnikov vseh strank in skupin, ki naj zahtevajo od delegacij držav, ki so tam zbrane, da se tržaško prebivalstvo lahko samo izreče o bodoči usodi tega ozemlja, kar po mnenju svetovalke dejansko konec koncev pomeni izvedbo plebiscita, ki bi spravil vse ozemlje pod Italijo. Kljub temu pa ni bil župan zadovoljen s predlogom Gruberjeve ter se ga je hudo otepal, češ da ni znano, kako bi ministri tržaške delegate sprejeli ter da je treba prej doseči sporazum vseh strank, da bi se videlo. «kako daleč bi šle po skupni poti». Na vprašanje, kako je z razlaščanjem zemlje v industrijskem pristanišču, je odbornik inž. Visintm odgovoril, da občinski odbor še ni dobil informacij od vodstva tega pristanišča. Izgovor je zelo jalov, saj sedi predsednik te ustanove inž. Forti v občinskem svetu in ne kje sredi Afrike. Zato bi bilo dovolj, da bi inž. Visintin samo malce okrerul glavo, pa bi že lahko dobil zaželene informacije. Na koncu javne seje je župan Bartoli na kratko počastil spomin žrtev v Ul. Ghe-ga, pri čemer pa je glagol «počastiti» pravzaprav nepri-kladen. Zaradi svojega znanega strupenega šovinizma je delal župan v svojem kratkem govoru hude akrobacije, samo da ne bi imenoval zanj ((bogoskrunskega« imena Slovenci. Dejal je, da so bili med žrtvami italijani, Tržačani, «Giuliani» «e gente d'al-tra linguas. Taka «počastitev» je v resnici žalitev spomina žrtev, med katerimi ie bila velika večina Slovencev, ki so se borili tudi za svoje na- cionalne pravice. Mislimo, da bi županu niti ne odletel jezik, niti ga ne bi zadela kap, če bi izrekel besedi Slovenci in slovenski. Cas bi namreč bil, da bi bilo tega prekletega italijanskega šovinizma že konec. Javni seji je nato sledila tajna. Gospodarska delegacija FLRJ v Trstu obvešča, da bodo njeni uradi zaradi praznika v soboto 1. maja zaprti. Priprave za 1. maj v dolinskem okraju Na svoji kratki seji so se sinoči člani okrajnega iavrš- SEJE IZVRŠNEGA ODBORA OF Povečana aktivnost meh organizacij OF1 rvomajski poziv • Za enotno akcijo proti izlaščevanju in raznarodovanju - 8-članska elegacija Ob na kongresu DBS v Gorici Izvršni odbor je sklenil na 0 ji sinočnji seji s posebnim zivom opozoriti tržaško demo ljudstvo na najbolj pe-»a vprašanja, za katerih re-ev gre ob letošnjem 1. maju prvi vrsti borba vseh Trža-nov. Poziv objavljamo na vi strani našega dnevnika, edsednik OF tov. Stoka je tej priliki na kratko orisal ilitični položaj, pri čemer še posebno poudaril, da je aznik dela 1. maj za nase ;sto hkrati praznik m ob-nica osvoboditve Trsta. Izvršnemu odboru je nato ročal o najnovejsi akciji za zlaščevanje slovenske zem-: ob naši obali južno od sta tov. Mirko Kosmina. irazložil je dosedanjo skup- 1 in enotno akcijo Kmečke eze in Zveze malih posest-kov, pri čemer je poudari ljnost nadaljevanja enotne-, nastopanja, ki je pogoj za :peh. Pri tem je navedel pri-ere razlaščevanja v Lonjerju strani tvrdke ITAL-CEMEN-[, ko je z enotno akcijo uspe- Lonjercem doseči realno no za razlaščene terene, edtem ko je bila neenotnost stnikov razlaščenih zemljišč Plavjah vzrok, da je lastnik jve opekarne plačeval za nogo plodnejša zemljišča nešne cene. Izvršni odbor je tlenil enotni nastop proti izlaščevanju in raznarodo-anju iskreno pozdraviti in rizadete kmetovalce še od-ičneje podpreti v njihovi orbi. Nato je tov. Bole poročal o rvršenih sklepih zadnjega asedanja glavnega odbora >F.: 1 Tajništvo je poslalo pi-no gen. Wintertonu, v ka-irem ga je zaprosilo, naj prejme delegacijo OF. ki mu o obrazložila svoje gledanje a vzroke sedanje hude go-podarske in socialne krize redložila ukrepe za izhod iz je ter zahtevala rešitev ne-:aterih perečih vprašanj, ki adevajo neenakopravno sta-ije Slovencev v coni A. 2. Vse organizacije OF so mdno spremljale vsa politič-ia dogajanja in sodelovale pri irotestnih akcijah v zvezi z lemonstracijami brezposelne nladine, demonstracijami su-pendiranih delavcev, demon itracijo 13.000 malih in sred ljih podjetij, akcijah proti iz-;eljevanju in za preprečenje reeh ostalih iredentističnih nega odbora OF v Dolini pomenili o pripravah za 1. maj. Po poročilih iz raznih krajev je razvidno, da se najbolj pripravljajo v Borštu. Tu se vadi domači pevski zbor za skupni pevski nastop na stadionu «1. maju, prav tako se marljivo vadijo tudi mladinci in mladinke iz Boršta in Ric-manj, ki bodo nastopali s folklornimi plesi. To skupino. ki jo sestavlja 30 članov, vadi tov. Gorjupova iz Trsta. Po vaseh so že nalepljeni plakati za 1. maj in prav gotovo bo tudi iz dolinskega o-kraja prišlo veliko število domačinov na prvomajsko proslavo na stadionu «1. maj». Poskrbljeno bo za prevoz udeležencev z avtobusi. Urnik pa bomo objavili v jutrišnji in sobotni številki. Pripravljalni odbor za proslavo 1. maja vabi vse delovno ljudstvo Trsta in okolice na ki bo v soboto 1. maja ob 15. uri na stadionu „Prvi maj a Na sporedu je priložnostni govor, nastop pevskih zborov, tamburaških zborov, folklornih skupin in godbe - Za otroke je pripravljeno posebno zabavišče -Po končanem sporedu ples do 24. ure ŠE S SEJE DEVINSKO-NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA NAMESTO PREDLAGANIH 86.750.000 LIR dobila občina le 5 milijonov za javna dela Za 14. gospodarski načri predložila občinske uprava razna dela v vrednosti 38.750.000 lir - Vprašanje spomenika padlim borcem NOV in Igu Grudnu - Delo SELAD v prvih mesecih tega leta načrtov. 3. Vse osnovne organizacije OF so pravilno razumele svoje naloge in bile v precejšnji meri aktivne, kar dokazuje veliko število skupščin in sestankov ter sej, ki pa niso bile nikoli zgolj formalnega značaja, temveč se je na njih vedno razpravljalo o konkretnih zadevah in akcijah. Pri tem so bili najbolj aktivni I. in IV. okraj, nabrežinski in dolinski okraj; zlasti v dolinskem je bilo delo zelo razgibano zaradi borbe proti raz-laščevanju, ki prizadeva prav dolinsko občino. Manj aktiven je bil openski okraj. Po zasedanju glavnega odbora je bilo 20 krajevnih in okrajnih skupščin. 37 krajevnih in o-krajnih sej (v teku dveh mesecev). Lahko trdimo, da je OF v sedanji hudi krizi skoraj edina politična organizacija v Trstu, ki trenutno predstavlja gibanje, katero v resnici pravilno gleda na vzroke in na možnost reševanja sedanje krize. Po poročilu je izvršni odbor sklenil, da se bo odslej sestajal redno vsakih 14 dni. in sicer ob ponedeljkih ob 20. uri. Dalje je odbor sklenil sklicati zn nedeljo 9. maja ob 9. uri dopoldne sestanek aktiva OF, na katerem bo poročal tajnik tov. Bole. Slednjič je odbor razpravljal še o naslednjih tekočih vprašanjih: pospešitev delo- vanja posameznih komisij pri izvršnem odboru, soglasno o-dobril pismeno zahtevo članov kolektiva SNG v zvezi z nujnostjo večje aktivnosti Odbora za zgraditev kulturnega doma, o koledarju za leto 1955, o periodičnem slovenskem tisku itd. Odbor je na vabilo Demokratične fronte Slovencev določil 8-člansko delegacijo, ki se bo v nedeljo 2. t. m. udeležila kongresa bratske politične organizacije Slovencev v Italiji. Na predvčerajšnji seji de-vinsko-nabrežinskega občinskega sveta je župan Terčon poročal o raznih javnih delih iz prejšnjih gospodarskih načrtov. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da so nekatera dela že v teku, z drugimi pa bodo v kratkem pričeli. Tako morajo popraviti nekatere cerkvene strehe, preurediti staro šolo v Sempolaju v otroški vrtec, zgraditi am-bulatorij v Devinu itd. Tudi regulacijski načrt, ki ga izdeluje inženir Mozetič, gre h koncu, v kratkem pa bodo pričeli graditi dve novi ljudski hiši v Nabrežini. DeVinsko-nabrežinski občinski svet je v okviru 13. gospodarskega načrta predložil za 86,750.000 lir stroškov za razna javna dela, toda od t( vsote, ki obsega le najnujnejša dela, so nadrejene oblasti (italijanski funkcionarji pri ŽVU) odobrili le 5 milijonov lir, in sicer za naslednja dela: 2 milijona lir za podaljšek kanalizacije v devinskem pristanišču in gradnjo novega javnega stranišča ter 3 milijone lir za asfaltiranje ceste, ki vodi od sanatorija oziroma od železniškega prehoda v Nabrežini proti Sempolaju. Toda ta vsota ne bo zadoščala za dokončno a-sfaltiranje ter predvidevajo še en in pol milijona lir stroškov za dovršitev tega dela. Iz enega izmed prejšnjih gospodarskih načrtov je ostalo 4 milijone lir, ki so bili odobreni za zvišanje sesljanske šole. Ker pa je v načrtu gradnja nove šole, je ožji odbor predlagal, naj bi se s tem denarjem postavilo javne telefonske govorilnice v Sempolaju. Mavhinjah in Vižovljah, ki naj bi bile priključene na mestno telefonsko omrežje. Ker ta vsota verjetno ne bo zadostovala za napeljavo omenjenih telefonov, bodo skušali nekatera dela izvesti v okviru SELAD. Svetovalec dr. Skrk je k temu pripomnil, da bi poskusili napeljati telefon tudi v Praprot. Pred nekaj dnevi je upravni odbor odposlal predloge za 14. gospodarski načrt, ki obsega obdobje od 1. 7. do 31. 12. 1954. Načrt obsega razna dela v skupni vrednosti 38 milijonov 750.000 lir. Na prvem mestu je 10 milijonov lir kot prvi obrok za zgraditev nove šole v Sesljanu (šola bo po proračunu veljala približno 18 milijonov lir), dalje 2 milijona lir za popravilo občinskih nepremičnin, 12 milijonov lir za asfaltiranje ceste Vižovlje - Mavhinje in ceste skozi Mavhinje, 4 milijone lir za vzdrževanje občinskih poti, 750.000 lir kot prispevek za nabavo orgelj šem-polajski cerkvi ter 10 milijonov lir za nov otroški vrtec v Nabrežini. Poleg tega pa je občinska uprava priporočila Zavodu za ljudske hiše, naj vnese v svoj načrt gradnjo dveh hiš v de-vinsko-nabrežinski občini. Zupan je ob koncu svojega poročila še omenil, da bo letošnja občinska^ otroška kolonija v Stinsansu (Forni di Sopra), kjer bo letovalo v posameznih izmenah po 110 o-trok. Povedal je še, da so se odgovorni funkcionarji ZVU zanimali tudi za novo šolo v Nabrežini, kjer bi morda letovalo po 100 slovenskih otrok. Sledilo je poročilo odbornika za javna dela Visintina, ki je najprej prosil občinski svet, da odobri izdatek v višini 260.070 lir, ki je potreben za preureditev občinskega ambulatorija v Nabrežini. Svetovalci so izdatek odobrili, ker je potreba po občinskem ambulatoriju zelo velika. Od 1. januarja do 14. aprila letos je SELAD v devinsko-nabrežinski občini zaposloval od 60 do 124 delavcev, ki so v tem času opravili 51.656 delovnih ur v skupni vrednosti 10,939.808 lir. Danes zaposluje SELAD 94 delavcev. V načrtu so dela za nekaj mesecev naprej, pri čemer naj omenimo, da nameravajo urediti kanalizacijo v Nabrežini, napeljati vodo v ambulatorij v Mavhinjah ter v tri nove hiše v Praprotu, urediti prostor za parkiranje motorjev v Devinu, napraviti betonska smetišča v nekaterih vaseh itd. Za ta dela bi porabili okoli 15 milijonov lir, v kar je vštetih tudi 97.000 lir za čiščenje snega in 650.000 lir za razna popravila orodja, ki ga rabijo delavci, V načrtu je tudi obzidanje in regulacija terena okoli novih šol v Nabrežini in Sempolaju, za kar bi porabili okoli 20 milijonov lir. Na športnem igrišču v Nabrežini pa bi zgradili še majhno stanovanje za čuvaja, ki je iz 'aznih razlogov nujno potrebno. V zvezi s svojim poročilom • ..ji : i. rial« ki vlada na uradu za javna dela pri ZVU ter navedel primer, da je prošnja ali načrt za neko delo rabila tri mesece preden je prišla iz tretjega v prvo nadstropje. Navedel je tudi primere plačilnega poslovanja, ki močno otežkočajo pravilno delovanje SELAD v devinsko-nabrežin-ski občini. Odbornik Visintin je še sporočil, da namerava vodstvo kamnoloma «Cava Romana« kupiti dze zemljišči, ki sta last občine, da bi na njih zgradili dve lopi. ki bi bili v zimskem času ogrevani, ter bi tako omogočili delo tudi v zimskih mesecih. Gre za zemljišči od katerih ima eno 6.560 kv. m površine, drugo pa 7.850 kv. m, vendar niso o tem sprejeli nobenega sklepa Obema poročiloma je sledila diskusija. Prvi se je oglasil svetovalec tov. S. Colja, ki je vprašal, kako bo z gradnjo nove šole v Sesljanu. 2upan je odgovoril, da bo šola na tistem mestu, ki ga je podaril devinski princ, s čimer je ponovno povedal, da se občinska uprava ne meni za zahteve Sesljanča-nov. Tov. Colja je še zahteval, da občinska uprava poskrbi tudi za kakšna dela v Cerovljah, ki so bile doslej precej zapostavljene. Svetovalec di. Skrk je predlagal, da bi se občina pozanimala za gradnjo zavetišča za onemogle ter da bi intervenirala zaradi škode, ki jo delajo tanki zavezniških sil, ko vozijo skozi posamezna naselja. Zupan je na to odgovoril, da bi se morala glede zavetišča za onemogle pozanimati občinska podporna ustanova, medtem ko je obljubil intervencijo glede škode, ki jo povzročajo tanki. Na interpelacijo svetovalca Marizze o spomeniku padlim žrtvam NOV v Nabrežini je spregovoril tudi tov. Colja, ki je poudaril, da je skupina svetovalcev LSS že pred časom predlagala, naj bi občina postavila spomenik pesniku Igu Grudnu, pri čemer je tudi padel predlog o gradnji spomenika vsem padlim borcem NOV iz devinsko-nabrežinske občine. Čeprav je župan takrat obljubil, da se bo občinska uprava za stvar pozanimala, ni bilo doslej ničesar storjenega. Svetovalec Colja Zupan se je v odgovoru najprej izmikal, češ da to ni kompetenca občinske uprave, vendar je kasneje obljubil, da se bedo o stvari resno pozanima ii. V nadaljevanju diskusije je govoril še svetovalec tov. Jože Pahor glede cerkve in šole V Stivanu, svetovalec Grat-ton o sDomeniku, dr. Skrk o dvojezičnih napisih in odgovoru, ki ga je glede tega vprašanja dolžna ZVU ter tov, Colja o vprašanju traktorja, ki je bilo sproženo že na eni izmed prvih sej novega občinskega sveta. Sledilo je čitanje resolucije, ki pa smo jo objavili že v včerajšnji številki našega dnevnika. Volitve tovarniškega odbora v podjetju Esso-Standard Včeraj so bile v rafineriji Esso-Standard volitve enotnega tovarniškega odbora, ki so dale naslednje rezultate: za kandidate Enotnih sindikatov je bilo oddanih 496 glasov, za kadidate Delavske zbornice pa 246 glasov. Na o-snovi teh podatkov so dobili ES in Delavska zbornica med uradniki po en sedež, med delavci pa Enotni sindikati 2 sedeža, Delavska zbornica pa enega. WMMM I\lehi/aležna tlaka Preteklo nedeljo so kom-informisti proslavljali v Kinu ob morju 25. april, — dan odporniškega gibanja v Italiji. Očitno pa se je prav ta dan zdel šovinističnim korninfonnovskim veljakom z metliškim pritepencem Vidalijem na čelu, kot nalašč primeren za blatenje osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov, tiste borbe, ki je v letih 1941-1945 navduševala ves svobodoljubni svet in iz katere so črpala moralnih sil zase vsa druga osvobodilna gibanja v zasužnjeni Evropi vključno z italijanskimi rodoljubi po padcu fašizma in kapitulacije Italije. In da bi bila mera še bolj polna in zasmehovanje še popolnejše, so potegnili iz naftalina «Slovenko», bivšo klerikalko Morano, poročeno Bidovec in ji poverili janičarsko nalogo, ki jo je opravila, kot piše «11 Lavoratoren z naslednjimi besedami: «Morana je nato ostro obsodila izdajstvo Tita in njegovih, njihovo protisovjetsko pozicijo ves čas partizanske borbe v Jugoslaviji od njenih začetkov, zapustitev ali celo predajo sovražniku ZSSR zvestih elementov, njihovo stalno sodelovanje z imperialističnimi agenti, prepoved garibaldinskim brigadam, da bt se borile za osvoboditev Trsta, medtem ko je vse prebivalstvo pričakovalo te svoje borce, muke prizadejane partizanom, ki so lahko nadaljevali borbo in zmagali samo s pomočjo prebivalstva, škandalozne privilegije, ki so jih uživali hierar-hi v težkih letih osvobodilne vojne.» Hoteli smo citirati te besede zato, da bodo vsi videli, kako globoko se lahko poniža človek, ki je prodal svoj nacionalni ponos in borbeno preteklost iz sebičnih razlogov, in oportunizma, katerega podrobnejši opis in razčlembo hočemo na tem mestu Morani prihraniti. Vprašali pa bi jo le, kdo jo je prvi učil ljubiti Sovjetsko zvezo takrat ko so bili še vsi prepričani, da hodi po poteh socializma in tudi še takrat, ko je jugoslovansko ljudstvo v najhujših sovražnih ofenzivah zaman prosilo za njeno materialno pomoč. Sporočilo INfiM Institut,,, za zavarovanje proti boleznim INAM sporoča svojim zavarovancem, do se bodo s 3. majem t. 1. ambulante za splošno zdravstvo iz Ul. S. Lazzaro 23. preselile v ambulatorij v Ul. Sla-taper 5, I. $ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 29. aprila 1954 ob 20. uri v LJUDSKEM GLEDALIŠČU v KOPRU Herbertova komedija «VSAKIHJST0 LET« Jutri 30. aprila 1954 ob 20. uri v SV. PETRU pri KOPRU Zemljanova dramska reportaža „0dločilev“ DANES, četrtek 29. aprila Robert, Tankpslava ^ Sonce vzide ob 4.57 Ulj L na 19.09. Dolžina dneva 14.14 vzide ob 2.46 in zatone JUTRI, petek 30. aprila Katarina, Satnoraa • Razna obvestila Slovensko planinsko !*ruLo priredi ob petdesetietIj'. resen-razstavo. Prosimo vse ... ., te-fotoamaterje naj se KROG TRŽAŠKIH SLOVENK bo imel danes 29. aprila 1954 ob 20.30 uri v Gregorčičevi dvorani svoje redno predavanje. Govoril bo univerzitetni profesor dr. Anton Ocvirk o temi: ((Pesniška podoba Srečka Kosovela«. Vljudno vabljeni ! zglasijo v društvenih prostorih zar jasnil. ______ (TTlJb^ALlsCE VEggiJ Danes ob 21. uri bo - cert orkestra Tržaške pije pod vodstvom dmt pja. na Dixona in s scrd-elo^^ ^ zara. nista VValterja GieseKing • j jz- di izmenjave dirigenta J M. menjan tudi program, slednji: cunji. . « - Beethoven: Leonora ». . ig vertura), Beethoven: k°> Moz)rt; 3 («■ vjnuiAl, •---- TT 5 za orkester in klavir, in Koncert Kv 467 za ° llcaPtc * klavir, Gershvvin:- «Amer» Parizu«. vsWPl’it Nadaljuje se prodaja za proste sedeže. pode Rossetti. 16.00: «Mreža», • sta, A. Silvestre. i^tnik.**-Excelsior. 16.00: «JreH gaodfK ceja«, J. Reti, A. M. pHc Fenice. Danes zaprto. Nevitff zvečer gala predstava, pod morji»v ((Revščii« * IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODlSCA ŠE TRI ARETACIJE zaradi posesti orožja Sodišče je dva obtoženca spoznalo ia nedolžna, proli desetim, med katerimi so skoraj sami dijaki italijanskih šol. pa bo uvedlo postopek Pretirana in nedopustna obzirnost do (ašisfičmh pobalinov V ZvCZl S hVUJlUl JJUIUVIIUIU avuijviicgo. *— - _ , a««* J'- * . je odbornik za javna dela po- je nato zahteval, naj občina mokres, ki ga je izročil Bi-udaril neznosno birokracijo, | ponovno prouči to vprašanje, j siacchiju Slednji je samokres Število oseb, ki so zapletene v afero z najdbo orožja pri raznih dijakih, se je povečalo še za tri. Poleg že aretiranih Alda in Romana Clari-ja, Bisiacchija Gina in Amalije, Edoarda Milossovicha, Claudija Czernyja, Bruna :n Furia Cisanija ter Glauca del-la Picco. je policija v zadnjih dneh aretirala še Luigija Boleta, Vittoria Rinaldija in Edoarda Corsija, katere pa je po končani preiskavi izpustila zopet na začasno svobodo. Vče^ raj pa so zadnji trije sedeli skupno z ostalimi na zatožni klopi pred sodnikom Rei-noldsom Po pojasnilu da je preiskava končana, da pa poročilo še ni izpopolnjeno, je nar. Ar-mano dodal, da je policija ugotovila krivdo tudi zadnjih treh, ker je Corsi izročil del-la Picchi samokres, katerega je slednji izročil Ginu Bisiac-chiju. Tudi Bole je imel samokres, ki ga je izročil Bi- prodal Milossovichu. Končno je narednik pojasnil da je Ri-naldi izročil Bisiaccbiju samokres, katerega bi moral dati Clariju Romanu, a tega ni storil. Policija pa ne bo ukrepala proti Clariju Aldu, to je očetu Romana in Bisiacchovi sestri Ameliji, ker je ugotovila, da nista imela v tej skupini nobene vloge. Potem ko je nar. Furia obrazložil še vlogo bratov Cisani je predsednik sporočil, da bodo ostali vsi obtoženci do nadaljnjega na začasni svobodi, medtem ko bo on natančno proučil poročilo, ki mu ga bo poslala policija, O datumu ponovne razprave bodo vsi pravočasno obveščeni. K besedi so se oglasili še odvetniki, ki so zahtevali natančnejšo formulacijo obtožbe proti Rinaldiju ter prosili, da bi bila razprava čimprej ali pa šele v juniju. Skrčenje števila odpustov v pod|etju Pecas Po pogajanjih na uradu za delo je mizarsko podjetje Pecas pristalo na to, da skrči napovedanih ,10 odpustov delavcev na šest. Odpuščenim bodo izplačali tudi praznik 25, aprila. NEZGODA MED DELOM V ŽELEZARNI 1LVA PLAMEN IZ PLINSKE CEVI MOČNO OPEKEL TRI OSEBE Platnen je bruhnil iz plinske cevi v trenutku, ko so delavec in dva kemika hoteli napolniti peč z vodo - Delavec si je pri odskoku zlomil tudi nogo iznenada bruhnil iz cevi plinske napeljave peči v ILVA, ki so jih tedaj hoteli napolniti z vodo. Pupolin je tedaj odskočil, pri čemer je padel in si zlomil nogo. Med delom ga je zadele kap Okoli 10. ure je med delom v skladišču novega pristanišča 46-letnemu težaku Mariju iz Ul. Pončana 13 nepričakovano postalo slabo in se je zgrudil na tla. Njegovi delovni tovariši so ga takoj odnesli na postajo za prvo pomoč, vendar je Olenik kmalu izdihnil. Zdravnik RK, ki je z rešilnim avtom prišel na mesto, je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi srčne kapi. Truplo nesrečnega delavca so kasneje odpeljali v mrtvašnico, Zvečer so z rešilijim avtom pripeljali v bolnišnico 53-let-nega Seconda Pupolina iz Ul. Catullo in 33-letnega kemika Ennija Padenja iz Ul Val- dirivo. Prvega so zaradi zloma leve noge in opek' n na obrazu sprejeli s prognozo okrevanja v 30 dneh na ortopedskem oddelku, medtem ko so Paderija, kateremu so u-gotovili opekline na obrazu in rokah, ozdravljive v^ 6 ali 8 dneh, pridržali na Dermatološkem oddelku. Kmalu za njima se je oglasil v bolnis-nici tudi 28-letni kem k Gior-gio Radenti iz Ul. V igneti 125, katerega so tudi zaradi opeklin na obrazu pridržala na opazovalnem oddelku s prognozo okrevanja v 5 ali 7 dneh. Vsi trije so pojasnili, da jih je zajel plamen, ki je { OD VČERAJ D O D ANJE Sj ROJSTVA, SMRTI IN POROKE UMRLI SO: 56-letni Mario CIVILNE POROKE: geometer AlexarxJer Sklvsky in gospodinja Helen Vihrov. CERKVENE POROKE: meha- nik Marcello Roiazzi in uradnica Giuliana Serra, železničar Bruno Carbonare in gospodinja Palma Vivoda, uradnik Giorgio Piva in bolničarka Mari« Kastrin, pomorski kuhar Aldo Luxa in uradnica Maria Valle, šofer Fe-derico Sergas in uradnica Bruna Benveputo, mehanik Renato Franco in šivilja Nives Stocca, uradnik Eudonte Drioli in gospodinja Fausta Suplina, uradnik Giulia-no Benussi Gambel in gospodinja Anita Pribetioh, mehanik Santo Crosara in gospodinja Amalia Tecovini, električar Ernesto Cer-veni in uradnica Giuliana Gras-sigli, šofer Emilio Babici in gospodinja Cristina Ražman, mehanik Libero Cotta in gospodinja Serafina Fasollnl, mizar Dome-nico Carone in gospodinja Dorina Zulian, mesar Virgilio Castio-ni in gospodinja Elda Steffe, oficir Italijanske vojske Libero Tonel in uradnica Maria Carla Agnoletto, Industrijec Glauco Bl-doli in gospodinja Adelaide Sco-gna, zdravnik Giorgio Presca in uradnica Renata Balestra. Coffou, 76-letni Giuseppe Dudi-ne, 70-letni Domenico Demarchi, 6d-letna Giuseppina Bucavec por. Senizza, 79-ietni Beniamino Ago-stinis, 63-1 etn i A gosti no Curci, 53-ietni Lodovico Maksely, 79-1 et-ni Vincenzo Corvi. PRIHODI IN ODHODI LADU PRIHODI: Iz Benetk prazna it. ladja »Maria M.», iz Benetk s 1100 t raznega blaga in 8 potniki jug, ladja uZagreb«, iz Benetk prazna ital. ladja »Mantova«, iz Chloggie prazna ital. ladja «Ed-gardo«, iz Pulja prazna Jug. ladja uLastovon, iz Mombasa prazna angl. ladja »English Rose«, iz Lattacchije s 580 t ječmena jug. ladja »Drava«, z Reke s 317 t raznega blaga jug. ladja »Zužem-berg«, iz Aleksandrije s 552 t raznega blaga in 6 potniki ital. ladja «Irma«, iz Barija z 99 t raznega blaga in 17 potniki ital. ladja »Celio«. ODHODI: Proti Reki z 1 potnikom Jug. ladja »Bakarn, proti Benetkam z 200 t raznega blaga In 27 potniki ital. ladja «Euro-pa», proti Benetkam s 300 t raznega blaga ital. ladja »Maria Carla«, proti Bariju prazna ital. ladia uZaule«. Droti Ravenni z 240 t bencina ital, ladja «Maria M.», proti Reki prazna ital. ladja «Frediana». VREME VČERAJ Najvišja temperatura 12.8, najnižja 7.3, ob 17. url 12.6, zračni tlak 1016.5 milibarov, stalen, veter 12 km vzhodnik, vlaga 59 odstot., padavine 2.7 mm, nebo oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 10.4 stopinje NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina, Ul. Ginnastica 6; Maddalena, Ul .dellTstria 43; Pizzul-Cignoln Korzo 14; Croce Azzurra, Ul Commerciale 26; Harabaglia, Bar kovlje in Nicoll, Skedenj. Urnik poštnih uradov Zaradi dveh zaporednih praznikov 1. in 2. maja bo urnik poštnih uradov naslednji: v soboto 1, bo za vse urade praznični urnik; v nedeljo 2, bodo vsi upravni uradi ravnateljstva zaprti, izvršni uradi, mestne poslovalnice in podružnice pa bodo poslovale le v dopoldanskih urah za poštnp službo, telegraf in dostavljanje pošte. Telegrafski urad Hr» Hi a I /umi n u n, i'»f ra mm a GLASBENA MATICA TRST V sredo 5. maja 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU Večer slovenske narodne in vedre glasbe ter narodnih plesov Sodelujejo zabavni orkester radia Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča, vaški kvintet s solisti, Fran Milčinski-Ježek, adademska folklorna plesna skupina «France Marolt«, mladinska plesna skupina z Opčin. — Na harmoniko igra Oskar Kjuder. Vabila bodo na razpolago v Ul. Roma 15 (SHPZ) v ponedeljek, torek in sredo od 11. do 13. in od 16. do 19. ure. PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN VOJKO« s Proseka — Koptovela. « priredi v nedeljo 2. maja 1954 ob 17. uri na dvorani na KONTOVELU GODBE NA PIHALA Na sporedu so venčki narodnih pesmi in odlomki iz oper. Osvobodilna fronta Krajevni odbor OF Lonjer -Katinara vabi svoje člane in prijatelje na skupščino, ki bo danes 29. t. m. na sedežu prosvetnega društva v Lonjerju. Govoril bo tov. dr. Jože Dekleva, K obilni udeležbi vabi odbor. Ljudska prosveta Prosvetno društvo in OF Bar- kovlje imata skupno sejo v petek 30. t. m. ob 21.30 v društvenih prostorih. Zaradi važnosti dnevnega reda je prisotnost vseh odbornikov nujna, tj Nazionale. 16.00: ,i noblesa«, Toto, S. „ylor^ Filodrammatico. 'vriŽS*' roparji iz Južnega De Carlo, J. Itelap1d7'oo Arcobaleno. 14.30, 17- ' 22.00: ((Tunika«. ..^tne lik1" Audiforlum. 16.30: »Mes C Chaplin. ,r-riettii ^ Astra Rojan. 16.00: «Verj D Kerr, R. Walter„i,„o) l6n Crtstallo. (Trg . P^^izotia«. B' «Gospa hoče imeti b O’ Keefe „ l7 30 Grattaclelo. 15.00, ’ . 22.30: «Tunika». o T' Alabarda. 15.30: p. ljubeznih«, K. Douglas geli. „ ae Ber«4' Ariston. 16.00: «CyrahO “^ers. rac«, J. Ferrer, M. in J®-Armonia. 15.00: ((Narednik spa«, B. stanwyck. rtjnci»' Aurora. 16.00, 20.00. «V V. Leigh, C. Gable ^ i" Garibaldi. 16.00: «OPe R. Mitchum. v Kd08 Ideale. 16.00: «FuDja v J Weissmiiller. , ... KOF Itnpero. 16.00: ((Bagdads* ne«, V. Mature. . raino Italia. 16.00: ((Plesala je -p Sunfr poletje«, U. Jacobson, -(j;a« visi. Mladoletnim Ptev t Viale. 16.00: «Za ža^ Walters. Mladoletnim zabranjeno. „ Kiro ob morju, M,a obsojenca«, R. Hudsom letnim prepovedano, ^sn Massimo. 16.00: <<77 8 Petra Pana». ,,,jar icti-Moderno. 16.00: ((KM* ‘djm ljubijo«, M. Caro1-Jjario. „ir), pod 16 let Prepovedo A)lir>' Savona 15.00: «TrdjiJa , Y. De Carlo. ,la.n, {r Sv. Marko. 16.00: < prir1^ roča vsem šolnikom, jZjet . junija letos dvodnevni u Ziljo in k Osojskernu Koroškem. Krbe Ji Zaradi pravočasne 0 ^ inv' . nega dovoljenja, J?7 rej, 1 senti prijavijo ttmP »’„f kasneje pa do konca Nj, sedežu ZPD, Ul. R°minfortn^J dobijo vse zadevne Uft vsak dan od 17. do , zen sobot. fr*1’ Jjjt Motoklub «Amatorw 9 19» '■ v>. in sicer v ~c,orel'" Reko in v Crikvenico - ^ vinj. Vpisovanje še 15. in 16. maja lz>fl vp|: no, Kranj in na Bled- redi samo za člane 8. *p dva izleta in sicer v ČETRTEK, 29. aprila 1954, JVUOsbOVAšbHA COšA • i(N '1' A 254.6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, 13.30, 19.00 in 23.30. 7.10 Jutranja glasba; 7.30 Pregled tiska; 13.40 Vprašanja, ki vas zanimajo; 14.40 Skladbe slovenskih avtorjev igra violinist Karlo Rupel; 17.00 Od melodije do melodije; 17.20 Pesmi Kreši-mira Baranoviča, Predraga Miloševiča in Matka Davčiča 17.35 Narodne pesmi iz Makedonije; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 K. S. Bach: Sonata štev. 1 v g-molu za violino; 18.30 Glasbena kronika; 18.40 Kontrasti v ritmu; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč. T It NI' >1. 306.1 m ali 980 kc-sek 11.30 Lahka glasba; 13.00 lz operetnega sveta; 13.30 Dvorakovi Slovanski plesi; 14.00 Eileen Farrel In Lawrence Tibett; 14.25 Glasba za štiri klavirje; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Richard Strauss: Koncert za oboo in orkester; 18.24 Wien>iawski: Legenda op. 17; 18.40 Zabavna glasba; 19.00 Mamičina pravljica; 19.15 Koncert tenorista Renata Kodermaca; 19.33 Ciganske arije; 20.05 Slovenski oktet; 20,30 Slavni violinisti in pianisti; 21.00 Dramati- zirana zgodba; 21.30 Priljubljene melodije; 22.30 Melodije iz revij; 23.30 Glasba za lahko noč T It N » ., 11.30 Operna glasba; 13.25 Melodični orkester G. Cergolija; 19.00 Ameriška glasba; 20.20 Zaključek natečaja radia Trst: »Novi glasovi v lahki glasbi«. N I, O V I-. A . .1 A 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.35, 6.00, 7.00, 13.00 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 12.00 «Ciciban-cicifuj» (samospevi Josipa Pavčiča); 12.15 Ci-ciba-nom-dober dan! 12.30 Opoldanski orkestralni spored; 13.55 Spored slovenskih narodnih In umetnih pesmi; 14.45 Stare in nove melodije igra na klavir Borut Lesjak; 15.30 Lažja orkestralna glasba; 16.15 Škerjanc: Dramatična uvertura; 18.00 Sopranistka Janine Mlcbeau in tenorist Mario Del Monaco, pojeta arije iz znanih oper; 18.30 Družinski pogovori; 18.40 Zabavni zvoki; 20.00 Kulturni pregled; 20,15 Večer slovenskih narodnih pesmi; 21.00 «lz novega sveta« (oddaja o življenju in umetnosti Amtoraina Dvoraka ob 50-letnicl njegove smrti), op£crk do 6. maja. Moloklub »Jadran« v cr^g ganizira 2. maja iz*e..rnIti JO Pico ob priliki rnoto^ ,9. «■ Vpisovanje vsak dan „ -20. ure na sedežu. M»)%j Motoklub «Adrija» ^(8* $r Dolino priredi 9Vi^»nje V izlet v C-patijo. Vpi-«^ na s«0 nes od 20. do 21. u v Dolini. OP{,0ji# Motoklub »Jadra®* y Tcf jJ. ganizira 9. maja 'z ' jg o0 Vpisovanje danes ° ure na sedežu. . k0 df neslovensko P|af ^alet v Ju* organizira 16. msJLn,arodne„vj(i)1 ljano ob priliki med terske foto razstav*. do 6. maja. RakoV° 23. maja izlet v Ra* VP|5° k Cerkniškemu j*ze nje do 13. maja. or8f>»| Motoklub «skeWT, in n Jr tudi izlet v Ljubljan ^e p ob priliki nogometne jJ0 p,f. Jugoslavijo B in isoV»nje bo v Ljubljani. Vp ^ je. ^ maja na sedežu od ,’ježijd Izleta se lahko a** vozila s karnetom. pj»h jJ Motoklub »MiadaS‘ ntjaddjj •o animira Izlet v Vplš0 organizira izlet priliki mednarodne slavija B Anglija na običajnih mesfm ADEXjii^ .954 8. in 9. maj* izlet v NOVO MATERIJ0'0 IDRIJO 5, še da^ V p i so v a n j -----------' ,ta 1954 15. in izlet v ODLOMEK 'Hilli! h 'IHIllInllll lllllll III llllll III SPISAL: CIRIL ki j^a®a ne s‘ka, žaga kar prha skozi topolov hlod, žagar' me . 'n krhek, suh in lahak, da morata oba vrti Ja sedeti na njem. Vode je dovolj, kolo se naglo predali uf SV°j° teŽ0 zadrzu)eta bl°d. da žaga ne bi sta hlastnila v vlažni les ter se pretrgala. Sedla meniVSali: S SV0:ie strani- drus drugega podpirata z ra-enakn zamakn,ieno strmita v žago, se potresavata v Se „jmernitl sunkih in veselo požvižgavata, kakor bi Pravila na bog ve kako dolgo pot. niciTraVnikarjev strie se je ustavil ob visoki skladov-svoin nag,ni1 glavo na rame ter se otožno zamaknil v znan ados.t* Njegovo uho je z veseljem požiralo Vonj ° prhanie zaSe. nos je z užitkom vlekel vase (ja_- Pravkar razžaganega lesa. Z dobrohotnim zavi-a Vena '1e opazoval oba žagarja; bila sta še mlada, se - . ze kar Prava moža. Celarjevemu Venčku so PolPiepični. kodri usipali globoko na oči; fant je bil Cej .zdvavja, toda nekoliko nemirne krvi, kakor vsi arjevi ljudje. Omelčarjev Justin je bil starejši in je bi 0k° umirienejši; čokat in črnolas mlad mož, ki .l vedno gladko obrit, a je vseeno imel kar temno Jevo kožo, ker mu je poganjala gosta in črna brada. Bikarje* dva.pa' *a dval* )e zadovoljno prikimal Trav- hlasf3?3^3 Sta se dvignda s hloda, žaga je nekajkrat »lir Planila v prazno, utihnila in se začela vzne-Se ^n° tresti. Venček je potisnil žleb s kolesa, žaga Je ustavila in pokazala svoje svetle, ostre zobe. •l-j8*?’ presneta zverin jo je z občudovanjem po- al Travnikarjev stric. te2agaUa sta pograbila debelo desko vsak na svojem •H ^ '»hkotno skočila oba hkrati čez voz, kliknila dov"°'rUki ter v lepem loku vrgla na visoko skla-p0,nic°' <*a je počilo z odsekanim in prijetnim votlim on>. ki ga je Travnikarjev stric tako dobro poznal. —, —J •'»hvalo ‘Tako se tej reči streže, bogami!« je zagrmel s čela sta se nasmehnila. Hvala jima je dobro T ’ a ver*dar jima je bilo nekoliko nerodno, ker je če*n**Car^eV Stric vide1, kako otroško sta poskočila z jj in vzkliknila. Omelčarjev Justin se je takoj vrnil ^ °zu, da bi zaklinil hlod, Venček pa je stopil k _ likarjevemu stricu, mu položil smolnato roko na da *„ terv Sa začel prositi, naj počaka nekaj trenutkov, Vozrazrezeta topol; potem bosta namreč zavalila na stri orebovo korenino, in bilo bi res lepo, če bi jima Pizr Svetova1- kako naJ obrneta, da jo bosta pravilno skr 6Zala’ ker 3e "»rha, tako nerodno zasukana in Pvenčena. je ^šalila sva prav na vas, ker ste od stroke«, mu čela • na duao ter si s hrbtom roke gladil lase s ‘Sa' 10 s* hkrati brisal debele, svetle znojne kaplje. Zan Veste' da nisva žagarja. Uskočila sva, ker si je ut včeraj odžagal prst.« Tra *®eveda> seveda«, je samozavestno prikimaval »a ?lkariev stric, počasi položil Obrekarjev zavitek ^ skladovnico svežih desk in si začel gladiti brado, odr ^anut ie res klobuštrav. Čudim se, da si še nd n^ezal nosu. Kar pa se tebe tiče, moram že reči, da ■ 1 več zelenec. Pa tudi njemu gre delo izpod rok, tern * 6 vprašal in z očmi pokazal Justina, ki je med-Ze pognal žago. ‘Seveda mu gre», je pritrdil Venček. «Samo dol- «oča; seri ie. Nikdar ne zgane jezika.* pahnil čel, ‘Eh, ga bo že zganil«, je Travnikarjev stric za- z roko. »Sicer pa tudi če ga ne bo. Saj ne •he* 1 jezikom. In naposled spet se sporazumeta tudi N' „ ePh smo se bili od vseh vetrov: Turki in Furlani, anci in Hrvati, Slovenci in Makedonci, Vlahi in ki so kuhali oglje. Sam hudič ni vedel, koliko 62 hesed, kakor smo se mi v bosenskih gozdovih, »tr - Alb; Čiči, vtst Čelatnas ie Pravi Babilon bi bil, če bi morali ■»ir 2 •ez'kb smo delali z rokami — in je bil j0 • Vidiš, je že tako, da se ljudje, ki garajo, tako lubi°VOrij° tud* brez besed. Kako se ne bi? Pod istim »aš m sm° spab> Pri istem ognju smo se greli, sušili ty.e caPe in kuhali, zajemali smo iz istega kotla, po- je «Sm° enak znoj in nabirali enake žulje. In če se !e revo zrušilo, ni prav nič izbiralo, na koga naj bi bo« Užil°- To Pa je j®zik, ki se ga hitro naučiš. In, “Sami ?ar°be sVq da je lep in pripraven! Ce je bilo komu kaj je robantil po svoje, češ kaj bi drugim silil sitn°st. Ko pa smo bili dobre volje, smo se vsi če v,ali> in smeh je v vseh jezikih enak. Da, dragi moj, bilj bili na svetu samo takšni ljudje, kakršni smo V0i «U”. samo takšni ljudje, nemara sploh ne bi bilo O! Le zakaj naj bi se pretepali? Nemara zaradi cn>h besed in različnega pisanja? Ah?...» We, da živim pod italijanskim soncem, ki naj Veja.ar dobro prekuha surove možgane: tako bom vsaj > da sem Italijan.« “Pa si vzdržal?« “Vzdržal.« tudi«, je mračno rekel Travnikarjev stric in Pbslpj“ztleti s čeljustmi, kakor bi skušal zaškripati s slfa njimi škrbinami svojih zob. »Ko me je avstrij-»a „J,°^ska pograbila v Bosni, so me za roke obesili vatne. In oficir, ki je bil po rodu Ceh, se je drl ie s ' 'Eamoni si, pes slovanski, da si Avstrijec!’ Hotel tem reči, da sem Nemec.« hetn*arcako je«, je rekel Venček po premolku. Ti si «D ,Ea: 13z pa Italijan...« a, čeprav sva soseda « Sk°čTl'*8a zasikala v prazno in utihnila. Venček je k Justinu in mu pomagal odvreči novo desko. (Nadaljevanje sledi) Posledice velikega deževja v Južni Italiji Slabo vreme v Italiji. Na sliki vidimo poplavljeno pokrajino v bližini mesta Foggia v M | NASTANEK BRITANSKE fS INDUSTRIJE PREPROG Wiltonske preproge slovijo po svoji trpežnosti in lepih vzorcih - Vendar tisti, ki hodijo po njih, cesto ne vedo, da se je izdelovanje teh preprog izpopolnjevalo skozi stoletja Wilton leži v angleški grofiji Wiltshire, približno tri milje zahodno od Salisburyja, je prej velika vas kot mesto, saj ima pet ali šest cest in en trg. In vendar je eden od najstarejših angleških trgov in je Dil svoj čas prestolnica starodavnega kraljestva Wessexa. Iz svoje palače v Wiltonu je leta 838 kralj Egbert proglasil združitev starodavnih kraljestev Wessexa in Kenta in tako ustvaril staro kraljestvo Anglije. V tistih časih je bil Wilton važno mesto. Zavzeli so ga Alfred Veliki in Danci, v XII. stoletju Stefan in kraljica Maud. Dvakrat so ga morali zgraditi na novo. V XII. stoletju je novi most usmeril promet proti Salis-buryju in Wilton je začel nazadovati; od takrat zgodovina v širšem smislu ne omenja več mesta. V XVI. stoletju pa je Wil-ton spet postal važen. Takrat se prvič omenja rodbina Pem-broke Sir William Herbert, državnik tistega časa, je postal prvi grof Pembroke in njemu so po razpustitvi samostanov pripadla posestva wiltonske opatije; na prostoru opatije stoji zdaj Wilton House, v kateri ie danes prebiva družina. Nekateri člani rodbine so bili znani dvorjani. Vnukom sira Williama — »Bratoma S F0T0KAMER0 DO IZVIROV • REKE 0RIN0K0 •ZELENI PEKEL » Kako je Zagrebčan Boris Rudman postal med divjimi indijanskimi plemeni v venezuelskih pragozdovih «Adiva» «veliki beli prijatelj» i. Fhierto Ayacucho ni obmorsko mesto, pa četudi bi se iz imena lahko to domnevalo. To je zadnje pristanišče na reki Orinoku, do katerega se lahko pride z ladjami, kajti od tega mesta dalje proti izviru reke skozi kakih petdeset kilometrov je v rečnem koritu mnogo ožin, ki ustvarjajo katarate ali ravdale kot jih imenujejo tamkajšnji ljudje. Od tega nepristopnega kraja je Orinoko še nadalje ploven. Toda mesto Puerto Aya-cucho je važno tudi zaradi tega ker je to glavno mesto pokrajine Amazonas in četudi je oddaljen.o od prestolnice polnih 1000 kilometrov je hkrati obmejno mesto s carinarnico, V džunglah okoli Puerta Ayacucha žive miroljubna indijanska plemena, vendar pa samo v razdalji približno 200 km od mesta. Od tu dalje pa je redko kak belokožec prodrl v džunglo, kljubujoč divjim plemenom in nevarnostim džungle. Nevidni prebivalci džungle pošiljajo zastrupljene puščice na vsakogar, ki poskuša prodreti na njihovo področje. * !jc # Danes, ko more ena sama atomska bomba uničiti cela mesta, izzveni čudno, da že dve sto kilometrov od Puerta Ayacucha ne more zaščititi tujca niti njegovo avtomatsko orožje. Prebivalci teh džungel se brez glasu in nevidni kretajo skozi goščave pragozdov in iz zelenega pekla frčijo puščice zastrupljene z najmočnejšim strupom curaro. Puščic pa ne mečejo z loki, ampak S servatani, to je od 3 do 5 metrov dolgimi bambusovimi cevmi, v katere Indijanci vtikajo svoje puščice dolge okoli 6Q cm. Bodica puščice je zastrupljena, zadnji del pa omotan z bombažem tako, da zamaši cev. Ko Indijanec pihne v cev, zleti puščica iz nie z vs° sil° 'n g0" tovo pogodi cilj. Zanimivo je, da Indijanci vedo, koliko strupa morajo dati na konico puščice, kadar hočejo samo omamiti ' ali kadar hočejo žrtev ubiti. Manjše količine strupa curare uporabljajo za lov, večje količine pa tedaj, ko se pripravljajo na vojno 2ival zadeta s puščico pade nekako paralizirana, toda telo v kratkem izloči strup in meso postane užitno. * * * V Puertu Ayacuchu se je pred nekaj leti znašel tudi Zagrebčan Boris Rudman. Toda Rudman se ni ustavil v mestu, ampak je pogumno prekoračil tisto črto dve sto kilometrov in dalj čaja preživel v srcu zelenega pekla. Kdo je Boris Rudman in kako mu je uspelo vrniti se ži- vemu in zdravemu s tega nevarnega področja? Rudman je sin stare meščanske družine iz Zagreba. Tu je hodil v osnovno in srednjo šolo in že tedaj je kot mnogi drugi sanjaril o velikih potovanjih v tujino. Ta sanjarjenja je še podkrepil njegov profesor zemljepisa, ki je svojim dijakom mnogo pripovedoval o velikem Hrvatu Mirku Seljanu, ki je bil skupno z bratom Stjepanom najprej poveljnik garde abesinskega cesarja, nato pa guverner južnih pokrajin Abesinije, in ki je ustanovil v južni Abesiniji mesto Seljanville in po povratku iz Abesinije preživel dolga leta na raziskovalnih potovanjih po Južni Ameriki. Tudi Boris Rudman si je zaželel takih potovanj. In ko mu je Jadran, film ponudil, naj kot filmski reporter obišče Južno Ameriko, je to ponudbo sprejel z navdušenjem, saj mu je to bila najlepša priložnost, da se je vsaj približal uresničitvi svojih želja iz mladih let-Malo potem ko je Rudman prišel na Novi kontinent, se je napotil v Puerto Ayacucho, kjer je dobil prve zveze s tajinstveno džunglo. * * * Okolica Puerta Ayacucha je tako rekoč blagoslovljena zemlja, saj tu uspeva vse, kar si človek želi. Na velikih ha-ciendah (plantažah) gojijo sladkorni trs, kavo, tobak, ba. nane, ananas, oljčne rastline, drevesa koka ter raznovrstno drugo tropsko sadje in povrtnino. Kot Nil v Egiptu, tako Orinoko tukaj pognoji s svojimi poplavami vso zemljo koder ob poplavah seže njegova voda. Tudi za živinorejo so dani vsi pogoji, in vlada sama podpira z vsemi sredstvi njen razvoj Kljub temu pa niso doslej dosegli nika-kih večjih uspehov v tej panogi. Posebno poglavje je staro avtohtono ljudstvo, Indijanci, ki se nikakor nočejo privaditi novotarijam doseljenega belega človeka. Cim dlje od kulturnih središč živijo Indijanci, tem bolj so primitivni in žive v džungli povsem goli. Vendar pa ne smemo pripisati te «trme» njim, kajti tega so krivi doseljeni belci, oziroma beli izkoriščevalci, ki jih je sem prignala žeja po bogastvu. O tem pa kaj več pozneje. Da pa je vendarle možno priti v stik z Indijanci in da je celo možno pridobiti si njihovo naklonjenost in prijateljstvo, nam priča že prej omenjeni Rudman, ki je v tem stiku z Indijanci prišel tako daleč, da si je pridobil zaupno prijateljstvo indijanskih čarovnikov, ki so mu zaupali tajnosti «zdravljenja». V Puertu Ayacuchu se se- stajajo bogati turisti, ki prihajajo sem zato, da bi potrošili del svojega bogastva. Sem prihajajo pustolovci vseh vrst in kategorij, ki bi hoteli v kratkem obogateti. Po reki Orinoko se do mesta Ayacu-cha spuščajo Indijanci iz bliž njih in daljnih predelov na splavih polnih gradbenega lesa in dragocenega cedrovega lesa ter caube. Toda omenjene pustolovce posebno privlačujejo guma in diamanti. Džungle ob gornjem toku Orinoka so, kot ob reki Amazonki, polne kavčukovih gozdov. Suro va guma se pridobiva na enak način, kot pri nas smola; v lub drevesa se zareže nekaj zarez, iz katerih se izceja gosta lepljiva tekočina v spodaj postavljeno posodo. Toda to delo je težko zaradi tega, ker je v teh gozdovih zelo slaba klima in ker so gozdovi polni divjih zveri. Mnogi lovci za bogastvom so izgubili tu življenje pri nabiranju surove gume. Nekatere so pokosile razne tropske bolezni, druge so požrle zveri, mnogi pa so se pobili med seboj v borbi za «bogastvo» gume. Zato je bilo mnogo bolj prijetno čakati Indijance, ki so se po Orinoku spuščali s svojimi curijarami (čolni), na katerih so vozili na trg surovo gumo, žvečilno gumo, rastlino chicichici in druge drage pridelke, Indijanci so po navadi padli v zasede takih pustolovcev in se niso nikoli več vrnili v svoja naselja. Njihovi morilci pa 50 s temi svojimi «podvigi» sejali mrž-njo, ki je zajela vse belce brez razlike. Ko pa je bila kavčukova rastlina presajena v Indijo, in ko so znanstve- niki izumili sintetično gumo, se je trgovina s surovo gumo v Južni Ameriki zmanjšala na minimum in zaradi tega so mnoga naselja skoraj dobesedno izumrla. * « * Danes se z nabiranjem surove gume ukvarjajo le propadli pustolovci, dočim se podjetnejši ljudje te vrste ukvarjajo z iskanjem diamantov. Vsak dotok, skoraj vsak potok, ki se steka v Orinoko globoko v džungli, krije v svo. jem pesku diamante, Posebno bogat z diamanti je pred kratkim odkrit pritok Orinoka Caroni. Iskanje diamantov ni nikjer prijetno, v pritoku Caroni pa je izredno težko. Reka je namreč precej globoka in «lovec na diamante« se mora potapljati globoko na dno struge, od koder nosi na površino pesek. Kljub temu pa je marsikateri »lovec« obogatel. Tudi Borisa Rudmana je zajela ta »diamantna mrzlica«, toda v Puertu Ayacu-chu se je kmalu prepričal, kako končajo lovci na diamante in zato je kmalu »ozdravel« Prav v času, ko se je on mudil v Puertu Aya-cuchu je neki lovec našel šest. desetkaratni diamant. Skrivajoč »e pred svojimi tovariši in z največjimi napori je ves izčrpan in bolan prišel v Puerto Ayacucho. Za svoj diamant je dobil pravo bogastvo. (Nadaljevanje sledi) brez primere« — je bil posvečen prvi «list» Shakespearovih del, in delo «Kako Vam ugaja« so igrali prvič v Wil-tonu, pred kraljem Jakobom I. Ze takrat so prebivalci Wil-tona tkali in tako ustvarjali Svoj sodobni sloves. Mesto je imelo za tkalce ugoden položaj, ker so domače ovce nudile obilo surovin. Danes prihaja sicer volna v Wilton od daleč, vendar je vsakoletna razstava ovac v Wiltonu {e vedno važen dogodek. Tkanje je bilo izprva izključno domača obrt, ki so jo izvrševali v vaških hišah. Leta 1655 se je pa ta zasebna industrija organizirala v Wilton Royal Carpet Facto-ry Co., Ltd., ki obstaja še danes. Ena od lepih stavb, ki stojijo okoli dvorišča — in ki nima pač ničesar skupnega z zunanostjo sodobne tovarne — izvira iz tistega časa in služi še danes tovarniškim namenom. Preproge, ki so jih izdelovali v tistih časih, so bile preproste Leta 1685 pa je prišla pobuda od zunaj. Preklic nantskega edikta, ki je jamčil versko svobodo francoskim protestantom, je prisilil stotine spretnih delavcev, da so pred preganjanjem zbežali v Anglijo. Nekateri od njih so bili preorogarji in ti so se naselili v Wiltonu, prinesli pa s seboj tajnost bruseljske preproge. Nova kri je prinesla s seboj napredek in konec stoletja so ustanovili združenje wiltonskih trgovcev in tkalcev, ki naj bi ščitilo koristi vedno bolj naraščajočega števila tovarniških delavcev. Združenje je kmalu pokazalo svojo moč in je leta 1699 dobilo od kralja Viljema III. kraljevski patent, ki je jamčil članom združenja tekstilni monopol in prepovedal kakršno koli konkurenco na tistem področju. Zdelo se je, da bo združenje po prvi svetovni vojni propadlo, toda pred nekaj leti so ga obnovili kot simbol obrtništva. V januarju 1948 ga je uradno priznala Družba tkalcev v Londonu in sedanjega grofa Pembrockea (XV. svojega rodu s tem naslovom) je ustoličil odposlanec londonske družbe kot načelnika združenja z isto poveljniško palico kot 50 jo uporabljali leta 1698. S to svečanostjo je prišla tudi do izraza ozka in stalna povezanost mesta s Pembro-cki, ki je tovarni v vsej njeni zgodovini toliko koristila. Lord Pembrocke je sedaj predsednik družbe, njegova žena pa ena od ravnateljic. Eden od njegovih prednikov, deveti grof, je dal neposreden povod za nad vse važen napredek tovarne. Ta grof je namreč leta 1730. očaran od preprog, ki jih je videl v Franciji, pripeljal v WiIton dva tkalska mojstra iz pariške tovarne preprog Savonnerie Potovanje specia liziranih rokodelcev iz Francije pa je takrat veljalo za zločin in oba moža, Antonia Elektronsko oko glavnega urednika Letos bo britanska tovarna I liko pomoč tudi gasilcem. Ne-televizijskih aparatov in opre-1 davno so pri gašenju nekega me «Pye Ltd.« iz Cambridgea dala na tržišče novo izpopolnjeno vrsto televizijske napra. ve za industrijsko uporabo. Naprava sestoji iz televizijske kamere in vzvodov posebne konstrukcije, ki delujejo v zaprtem električnem krogotoku z neposredno povezanim sprejemnikom. Ta tovarna je prvikrat prikazala javnosti delovanje televizijske naprave za trgovinsko uporabo že aprila 1952, ko je ravnatelj londonske banke «Glyn Mills« lahko na razdaljo 16 km preveril pristnost podpisov na kopijah z originali. Televizijo pa uporabljajo vedno bolj tudi v industriji, posebno na področju atomske sile, in pri vseh nevarnih proizvodnih postopkih, kjer se zahteva velika natančnost in skrbnost. Televizijska kamera pa je v ve požara v Glasgowu na poveljstvu gasilcev na televizijskem platnu opazovali potek požara v mestu. Tudi v časopisju so elektronsko oko televizijske ka mere koristno uporabili. Z njim so pospešili zapleten tiskarski proces v trenutku, ko gre časopis v tisk. Z upora- bo televizije pa lahko glavni urednik časopisa nadzoruje postavljanje zadnjih strani in, če se mu zdi potrebno, tudi kaj spremeni. Televizijsko opremo z neposrednim prenosom so preizkusili tudi v petrolejskih čistilnicah. v lukah, kjer so iz daljave nadzorovali delovanje žerjavov, in pri letalskih motorjih v poskusni stopnji. Zanimivo je tudi, da so po tem sistemu študenti medicine iz daljave lahko natančno opazovali potek raznih operacij. Duffosyja in Petra Jermaule-ja. so morali prepeljati v Anglijo v dveh praznih sodih, ki so ju skrili med pošiljko burgundskega vina za Wilton House. Duffosy in Jermaule sta prinesla s seboj nov način dela in nove vzorce — še danes tkejo na roko v Wiltonu lepe savonneriejske vzorce — in tako je leta 1750 wiltonsko tkalstvo silno cvetelo, višek je bil dosežen leta 1835, ko se je preselila v Wilton večina industrije preprog iz Ax-minstra. (Tudi te preproge izdelujejo še zdaj, označujejo jih pa z «Real Hand Made«, da se prepreči zamenjava). Proti koncu XIX. stoletja se je proizvodnja tovarne z uvedbo mehaničnih strojev povečala. Kakovost pa se ni poslabšala. Sedanji stroji lahko izdelujejo preproge z najbolj zamotanimi vzorci, ni druge meje kot glede širine statve. Izdelujejo predvsem priljubljene navadne wilton-ske preproge; na teh statvah lahko zdaj izdela en sam človek okoli 104 kvadratne metre preprog na teden. Za bolj umetelno delo pa uporabljajo še vedno tradicio. nalne metode in izdelujejo lahko preproge poljubne velikosti na ročnih statvah, od katerih so nekatere stare že veu kot 200 let. Ena od največjih preprog, ki so jih izdelali, je bila za britanski Jockey Club in je merila 18,3 x 12,2 metrov. Preproge so zelo trpežne; tako je bila preproga v veži nekega londonskega kina skozi 14 let in je šlo po njej 47 milijonov oseb. Mislili so, da bo ta preproga lahko trajala le šest let. Delo na roko je počasno — ena tkalka lahko izgotovi na teden samo Ul kvadratnin decimetrov So pa to umetniška dela,' bodisi da gre za savonneriejski ali perzijski vzorec, bodisi za moderen vzorec tovarniškega umetnika ali za vzorec, ki ga želi naročnik, bodisi za reprodukcijo kake slike (lahko se namreč posname vsaka najmanjša podrobnost). Produkcija vviltonske tovarne je mnogo višja kot pred drugo svetovno vojno, polovico izdelkov izvažajo. Naročila wiltonskih preprog krijejo produkcijo celega leta naprej in le težko krijejo vsa naročila Da bi lahko zadostili vsemu povpraševanju, gradijo nove stavbe in pred kakim letom so odprli nove delavnice v biižnjih vaseh, kjer izdelujejo vaška dekleta preproge na roko. Tudi to je še vedno domača industrija, pri kateri igra važno vlogo tudi družinska tradicija; v mnogih družinah delata oče in sin na nekaterih statvah. Pomanjkanje delovne sile ta industrija še ne pozna. Tovarna sama ni velika. Za. posluje le 180 delavcev, kar pa je več jih je imela leta 1868. Mesto Wilton procvita. čeprav ima samo 2.500 prebivalcev; ker nima važnih cest, ki bi kalile mir, je obdržalo vse svoje starodavno dostojanstvo in svoj čar. Iz Salisburyja pride popotnik po lepi beli cesti, ob kateri rastejo drevesa in ki vodi ob Wilton-parku — posesti Pembrockov. V mestecu ima glavno besedo še vedno Wil-ton House, pa saj je tudi v velikem delu zasluga rodbine Pembrocke, da wiltonska industrija uspeva tudi v moderni dobi. ELEKTRONSKI ZRAČNI FILTER »American Air Filter Com-pany» je postavila na trg e-lektronski filter, ki očisti zrak vseh saj, prahu in drugih primesi in ki bo zlasti velikega pomena za industrijska mesta. katerih ozračje onečeja dim iz številnih tovarniških dimnikov. Novi filter sloni na načelu »elektrostatičnega usedanja« ter ustvarja električen naboj v filtru samem, nasproten naboj pa v delcih zračnih primesi; s privlačnostjo nasprotnih električnih nabojev zbira primesne delce filter podobno kot zbira in privlačuje magnet železne delce. Novi filter filtrira tudi male delce, katerih premer ne presega 25 milijonink centimetra; ti delci so tako majhni, da bi jih morali združiti 1600, da bi dobili prostemu očesu vidno piko. VlETHINŠKI GENERAL DJAP a 11. 0 a Djapove čete niso 'ara°rt djle’ arapak je i»a d°lgega oblega- .ov rpanosti obkoljenih ,a ’ ki so ostali brez Ja Francozi so se gPekla komaj izvlekli. 1 jPrjmera se najbo-Dia taktiko upo- >ke]TP' UsPešno borbo Vo ■ sm° že omenili. »anaea) da ie DiaP°va so Thakek v ča-Ifinvi Francozi pričako-SoZlv“ na Dien Bien glav3 0 zbrali na tem ^ io01.110 svojih sil. In 1 je rve Posebej poka-d ppfrlfP zares — «vul- frn .)>-'°Vi Pco.sk> general je petnih izkušenj do osnovi tega," y zadnjem 1e-kovaninil DJaPOV na-Vie.p)a: ‘Vrhovni po- n‘ nTk‘nSkih C-et prav' ia n. novator. On 'eiik»n°vna in znana 1 \t; Ea stratega Mao-Wje*ov, način voj- skovanja je pravzaprav preprost in se lahko izrazi v dveh stavkih; napadati sovražnika. ko se umika, ko pa sovražnik naprefluje, odmakniti se čim hitreje od njega. In zato on meče one tri divizije, ki jih je dolgo časa držal v rezervi, vprav sedaj proti Dien Bien Fuju. To ima tudi svoj politični pomen. Doseči hoče namreč odločilen uspeh pred konferenco v Ženevi, na kateri se mora razpravljati tudi o tem vprašanju. Po tolikih drugih uspehih je Djap sklenil osvoboditi Dien Bien Fu, in tam trajajo že več tednov ostre borbe. O teh bor. bah čitamo v vsem svetovnem tisku najbolj razburljiva poročila. Z obeh strani je zelo mnogo žrtev, toda razlika je v tem- dočim Hočiminhovi in Djapovi borci vedo, zakaj se borijo in zakaj umirajo, padajo mladi Francozi ter drugi vojaki v sklopu francoske armade za interese svojih izkoriščevalcev. Zakaj je Djap napadel Dien Bien Fu? Ta ofenziva je prav gotovo v zvezi s splošnim načrtom osvobajanja čim večjih nacionalnih predelov, toda hkrati ima tudi svoj poseben pomen. Znano je, da je Dien Bien Fu že bil osvobojen, in sicer v decembru 1952. leta. Francoski general Gilles je ponovno zasedel to mesto 20. januarja lanskega leta, in sicer z uspelo ofenzivo s padalci. General Djap se s tem ni mogel sprijazniti in je zato poslal svoje najboljše sile na področje Dien Bien Fuja. Tu je predvsem važno letališče, ki je edino boljše letališče na področju, kjer so na stotine kilometrov okoli same planine Za evropsko armado je ta letalska baza ključna baza in brez nje izgubi vojska vsako možnost nadzorstva nad področjem. Letališče v Dien Bien Fuju je važno tudi zato, ker je to obramba laoške prestolnice, ki je oddaljena komaj 200 kilometrov od Dien Bien Fuja. Cim bi padel Dien Bien Fu, bi bilo obsojeno tudi glavno mesto Laosa. Za osvobodilno vojsko je tudi izredno važna zveza z Laosom skozi Tai. To se je najbolje videlo v prejšnjih ofenzivah proti Luang Pra-bangu. Zadnji dve leti skuša Djap izpeljati pravzaprav samo en načrt, in sicer ustvariti temelj za prodiranje proti jugu in zahodu. Do sedaj ima Djap že svoje položaje Langson Tai-Ngujen, Jen Bai Hao Binh. Toda vso to mrežo sedaj kontrolira francosko letalstvo. Djap želi «očistiti» položaj in nato brez vsakih ovir nadaljevati svojo pot, ki vodi od kitajske meje skozi Lišav skozi Dien Bien Fu na jug in na zahod. Ce Djapu to uspe, bo to za Francoze usoden udarec in vprav zaradi tega je bitka za Dien Bien Fu tako krvava. Zaskrbljenost v Parizu in Washingtonu je torej razumljiva. Cim bi padel Dien Bien Fu, bo Francozom ostalo le malo od Severne in Zahodne lndokine. In vprav zaradi tega se v istem času. ko se skuša postaviti francoska voj- ska po robu Djapovi vojski pojavljajo tudi glasovi o »kompromisu«, o «sporazumu» in premirju, kakor tudi glasovi o »skupnem posredovanju« ameriške znamke. Četudi se bitka za ta ključni položaj ie ni končala, vsi znaki kažejo, da bo izšel kot zmagovalec Djap in to kljub temu, če bi Dien Bien Fu še ne padel. Ta ofenziva predstavlja preobrat v vsej povojni zgodovini lndokine. Koliko vojakov ima Vietminh? Na to vprašanje ni lahko odgovoriti Francozi po navadi ocenjujejo Djapovo vojsko na 400.000 ljudi. Koliko vojakov pa je na drugi strani, to se pravi, koliko vojakov je v francoski kolonialni vojski? Tu je v prvi vrsti francoski ekspedicijski korpus, ki ima 65.000 Francozov iz matične države ter 40.000 severnih Afričanov, 20.500 drugih Afričanov in 21 tisoč legionarjev, med katerimi je zelo mnogo bivših nacističnih vojakov. Pod francoskim poveljstvom se bori tudi posebna vietnamska armada 220.000 ljudi. Vietnamci smejo postati v tej vojski tudi častniki, vendar pa le do kapetana. Temu je treba dodati tudi laoško vojsko 20.000 ljudi ter 20.000 vojakov Kambodže. .V francoskih statistikah pa zasledimo še eno rubriko, ki beleži 100.000 nekakih »neregularnih vojakov«. Skupaj torej okoli pol milijona ljudi. To pomeni, da je v vsej In-dokini 400.000 vietminških vojakov. ki se borijo proti pol milijona kolonialne vojske. Pri Dien Bien Fuju pa imamo tako razmerje: 3 Djapove divizije, in sicer 308., 312. in 316. ter del 351. oklepne divizije. Skupno od 36 do 40.000 vojakov. Francozi pa zatrjujejo, da brani Dien Bien Fu 13.000 borcev, med katerimi je 1.500 padalcev. To so povečini legionarji, maroški strelci, Vietnamci in Francozi. Vsekakor pa je zelo verjetno, da je tam več »francoskih« vojakov. Gre namreč za usodo Severne in Zahodne In. dokine. Francoski pisatelj Louis Dal-mas je v reviji «Tempe Mo-dernes« napisal: ((Francozi so danes v Indokini v podobnem položaju, v kakršnem so bili Nemci v Franciji med drugo svetovno vojno od 1940 do 1945. Razlika je samo v tem, da so francoske zasedbene sile v Indokini šibkejše kakor pa je bil Wehrmacht v Franciji, dočim je odpor ljudske vojske večji kakor pa je bil odpor francoskih »macjuissov« proti Nemcem.» Od 1947. leta do danes je Francija vrgla v borbo v Indokini velike svoje sile in še več svojih sredstev. V to so bili vrženi ljudje, orožje m denar In kot kaže, ni nika-kega učinka. Francoski minister Coste-Floret je 14. septembra 1947 rekel takole: »Uspeh naše armade v Indokini je gotov. V najkrajšem času bomo dosegli popolno zmago.« In od tedaj bo skoro sedem let. In po francoskih uradnih poročilih je vojska, ki se bori pod francoskim poveljstvom, imela do marca lanskega leta 29.045 mrtvih, 45.829 ranjenih in 21 tisoč 606 pogrešanih in zajetih. In to so le »optimistične« uradne številke, kajti žrtev je mnogo mnogo več. Po uradnih podatkih je vojna v Indokini stala Francijo doslej okoli 3 tisoč milijard frankov. Računa se, da stane Francijo vsak dan vojne v Indokini nad eno milijardo ir pol frankov. Ta vojna požira 43 odst. _ francoskega vojaškega proračuna ali 12,1 odst. vsega francoskega proračuna. V letu 1953 so bili predvideni stroški za vojno v Indokini 589 milijard frankov. Ce bi vzeli samo ono, kar Francija potroši v enem mesecu za vojno v Indokini, bi mogli zgraditi 12.000 novih likor jih primanjkuje v sedanji Franciji. Pod pritiskom javnega mne. nja mora francoska vlada stalno obljubljati konec vojne v Indokini 27. oktobra je moral po dolgi razpravi v parlamentu predsednik francoske vlade Laniel priznati, da ie vojna v Indokini ((nepopularna« in je izjavil, da je pripravljen izkoristiti vsako možnost za mirno rešitev tega »pora. 12. novembra pa je Laniel pred republiškim svetom to ponovil ter pristavil, da «zaman pričakuje« predlogov. ki ki bi jih dal Hoci-minh. Toda Hočiminh ni dal samo ene take izjave. 30. novembra lanskega leta je rekel švedskemu listu «Express« da je njegova vlada pripravljena na razgovore s francosko vlado in da želi premirje ter da želi najti osnovo za mirno rešitev indokitajskega vpraša-nia- Celo francoski državni tajnik za zveze s pridruženimi državami, Mark Jaquet, je izjavil, da je ta Hočiminhova izjava «zelo važna« in da ji je potrebno posvetiti »največjo pozornost«. In kljub temu pa je 8. decembra izjavil Maurice Dejean v Saigonu, da ne more biti kompromisaj ker so tu važni ((imperativni interesi obrambe svobodnega sveta«. Pod vplivom tistih ki ne marajo miru v A; ter onih, ki imajo velike 11 terialne interese v sami dokini, kaže, da igra fran ska vlada dvojno igro Verjetno je francosko s lišče glede lndokine tudi j vplivom sklepov konferei treh velikih sil na Bermuč v katerih je bilo v zaključn poročilu rečeno, da je ta v na »vojna za obrambo s bodnega sveta«. Marionetni cesar Vietnar ki bi si najmanj želel ki kompromisne rešitve 5 Hc minhom in ki upa, da bo merika prisilila Francijo, bo nadaljevala vojno, je decembra lanskega leta iz vil: «Ako francoski parlam* in javno mnenje težita k ključenju spora z nekim kc promisom, prevladuje v Z! odločno prepričanje o med rodnem pomenu borbe v dokini.« Toda vojna v Indokini za te kroge tako nepovol razvija, da mora franco; vlada vendarle upoštev francosko in svetovno ja\ mnenje. In zelo verjetno je da Francija nekega dne ’prisi na prositi za premirje in v mnogo bolj neprimer, pogojih. KONK. TRST, Četrtek 29. aprila 1954 S® 1?8[ Vremenska napoved za danes: ™ B-M/M*4 Napovedujejo pretežno oblačno vreme z vmesnimi padavinami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 12.8 stopinje: najnižja 7.3 stopinje. PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 18.15: .. K. S. Bach: Sonata št. 1 v g-molu za violino. Trst •• 19.15: Koncert tenorista Renata Kodermaca. Trs " 11.30: Operna glasba. Slovenija: 13.55: Spored slo skih narodnih in umetnih pesmi. Z avtopulmanom na nogometno tekmo JugoMla- Anglija 16. maja 1954 v Beogradu Pojasnila in vpisovanje od 3. do 7. maja dnevno od 17. do 19. ure v Ui. Roma 15 - tel. 31-119. LONDON. 28. — Sobotni rezultati prvenstvenih tekem angleške prve divizije: Arsenal-Middlesbrough 3-1, Aston Villa - Preston 1-0, Blackpool - Liverpool 3-0, Cardiff - Sheffield \Vednesday 2-2, Chelsea - Newcastle 1-2, Hud-dersfield - Bolton 2-1, Manchester City - Charlton 3-0, Portsmouth - West Bromtvich 3-0, Sheffield United - Manchester United 1-3, Sunder-land - Burnley 2-1. Wolver-hampton - Tottenham 2-0. Z zaostalo tekmo Sheffield United - Aston Villa. ki se je odigrala v ponedeljek zvečer (2:1) se je popolnoma končalo angleško nogometno prvenstvo sezone 1953-54, Moštva so se končno po 42 tekmah na lestvici zvrstila takole: Wolverhampton 57 t.; West Bromwich 53; HuddeTsfield 51; Manchester U. 48; Bolton Wand. 48; Blackpool 48; Burn-ley 46; Chelsea 44; Charlton Ath. 44; Cardiff C. 44: Preston N. E. 43; Arsenal 43; Aston Villa 41; Portsmouth 39: New-castle U. 38; Tottenham H. 37; Manchester C. 37; Sunderland 36, Sheffield Wed. 36; Sheffield U. 33: Middlesbrough 30; Liverpool 28. Zadnji dve izpadeta iz prve divizije. Kazni za nogometaše MILAN. 28. — Na seji nogometne zveze so bili sprejeti naslednji disciplinski ukrepi glede igralcev in moštev serije A: zadnji opomin sta dobila Feccia (Novara) in Ca-stoldi (Udinese); globe: Cer-vellati (Bologna) 18.000, Gra-ir.aglia (Napoli) 24.000, Ran-don (Bologna) 12.000, Ballacci (Bologna) 6000. — Palermo 150.000, Milan 50.000. — Trener Bologne Viani ie do nadaljnjega suspendiran, trener To rina Miconi pa kaznovan z globo 12.000. Na vseh prvenstvenih tek' mah 2. maja bo minuta molka v spomin žrtvam nesreče na Supergi. * # * RIM. 28. — Madžarska nogometna zveza je dala pristanek za tekmo mladinskih moštev Madžarske in Italije. — Tekma bo 19. maja v Florenci. ” y . i .. :• ........................ ' Hi! GORIŠKI ŠPORT PRH KURI/JA JE IZPADLA Tudi «1 ji ven ti u i grozi ista usoda Tudi tržaški tekmovalci se bodo poleg najboljših tekmovalcev iz Hrvatske in Slovenije udeležili gorske avtomoto dirke, ki jo priredi v nedeljo Avtomoto društvo Trbovlje. Proga je dolga 5400 m. Pro Gorizia je v nedeljo zamudila v Tržiču priliko, da ostane v četrtem razredu in je morala preiti v nižjo kategorijo. Tako v nedeljski tekmi kot v vseh zadnjih so se skušali goriški igralci rešiti nazadovanja, a sami niso mogli več popraviti vsega tega. kar je vodstvo kluba pokvarilo v svojem večletnem delovanju. Sedaj je vodstvo Pro Gorizie dobilo nagrado za svojo «ekonomsko» politiko vsakoletnega prodajanja dobrih igralcev, ki je prišla posebno do izraza letos, ko je bilo skoro celo moštvo zamenjano. Res je, da so bili med letošnjimi mladimi igralci tudi nekateri dobri elementi, a neizkušenost in dobra volja nista mogla nadomestiti večletne izjurjenosti igralcev drugih ekip. Zanimanje za nogomet pa v Gorici pada od leta do leta in sedaj je dvomljiv celo obstoj kluba «Pro Gori-zia». Tako bo to moštvo, ki je bilo že v najvišji državni kategoriji in ki je naslednja leta igralo v seriji B. sedaj primorano igrati z vaškimi društvi goriške okolice. Glede nedeljske tekme moramo reči, da je bila napeta in zanimiva do zadnje minute. Oboji igralci so disciplinirano igrali, sodnik je bil popolnoma nepristranski in točen. občinstvo pa je navdušeno navijalo zdaj za ene zdaj za druge. Ves prvi polčas ro gospodarili na igrišču Goričani, a zdelo se je, da predstavljajo tržaška vrata za goriške napadalce strašilo. Imeli so odlične priložnosti za dosego gola, a tega ni hotelo biti. V drugem polčasu pa so iniciativo prevzeli Tržačani, vendar se je zdelo, da bo moral žreb odločati o žrtvi in zmagovalcu. Nenadoma pa so v 30. minuti Tržačani zabili gol, ki bi ga lahko goriški vratar z lahkoto ubranil. Deset minut pozneje jc sodnik prisodil Goričanom enajstmetrovko: gle- dalci so se začudeno spogledali: goriški trener je določil za streljanje vratarja Toma-sello, ki je strel zgrešil... Cez pet minut pa je bilo vsega konec: tekme, prvenstva m obstoja v četrtem razredu. S. CANCIANO - JUVENTINA 2-0 Crni mori nad goriškim športom se ni odtegnila niti Juventina. Na igrišče v San Canciano je odšla s točno enajstimi igralci brez nobene rezerve; pravzaprav je bila polovica njenih igralcev sestavljena iz rezerv. Štirje napadalci so bili rezervni igralci. Uspeha v takem položaju ni bilo mogoče doseči. In res Juventina j® beležila osmi zaporedni neuspeh. 2 - 0 je zelo zgovoren rezultat. Pri tem pa moramo pripomniti, da je obi- čajni vratar Stakul igral v napadu. Položaj Juventine je sedaj nevzdržen, Samo štiri tekme nas ločijo do zaključka prvenstva, pa je z 18 točkami na predzadnjem mestu. Kot je znano, bodo morala štiri moštva zapustiti to kategorijo. Edino upanje za Juventi-no je to, da zmaga v preostalih štirih tekmah in da druga moštva, ki so pred njo, izgubijo vsaj nekaj tekem. Prihodnjo nedeljo pa bo Juventina sprejela na igrišču v Sovodnjah ekipo poštarjev iz Trsta, ki se obupno bore za prvo mesto z ekipo iz Gradiške. Upajmo v uspeh domačinov! ŠAHOVSKE VRSTI Botvinikova ladjica mirno plove v pristan V zadnjih šestih partijah, ki jih morata nasprotnika še odigrati, bi moral Smislov nabrati štiri in pol točke, da bi zmagal Avtomobilska dirka za pokal Gorice V nedeljo 25. aprila je priredil goriški Avtoklub s Turističnim uradom prvo avto-dirko za pokal mesta Gorice. Tekmovali so v dveh kategorijah, do 750 kubikov in do 1100 kubikov. Avtomobili kategorije 750 'ccm so morali prevoziti petindvajsetkrat progo dolgo 4,400 kilometre, avtomobili kategorije 1100 ccm pa 30-kratno progo. Za prvi razred je tekmovalo petnajst tekmovalcev, med katerimi je bil tudi italijanski državni prvak te kategorije Leonardi, ki pa je moral med tekmo odstopiti zaradi vžiga motorja. Zmagal je Monti Sergio iz Trevisa, ki je prevozil progo v 54'22’’l, s povprečno brzino 111,458 km na uro. Drugi je bil Ciarelli iz Terama, treja pa je bila edina tekmovalka te dirke, Peduzzi Anna Maria iz Coma. V kategoriji 1100 ccm pa je zmagal Bini Umberto iz Milana na avtomobilu tipa «Osca». Progo je prevozil v 1 uri 4’21’'4 s povprečno brzino 112.933 km na uro. Giardini iz Ferrare pa je prevozil najhitrejši krog s povprečno brzino 119,600 km na uro. Na žalost je moral odstopiti med tekmo zaradi okvare na motorju. Ta prva prireditev je odlično uspela, gledalcev je bilo mnogo, škoda le, da je bila prirejena tik pred veliko tekmo ((Tisoč milj«. kajti v nasprotnem primeru bi bila udeležba tekmovalcev še večja. BORBA DELAVCEV CRDA V TRŽIČU PROTI ZAČASNIM ODPUSTOM Preložen sestanek ravnateljstvom ilc pni/ralha delegacije notranjih komisij Zaradi pomanjkanja naročil bi v kratkem začasno odpustili nad tisoč delavcev, po šestih mesecih, pa bi sledil popoln odpust RIM. 28. — Minister za delo Vigorelli je sprejel predstavnike notranjih komisij Združenih jadranskih ladjedelnic in parlamentarce goriške pokrajine Bettiola, Baresija, Beltrama, Ceccherinija in seatorja Rozzatija. Od ministra so zahtevali, naj se zanima pri ministrstvu za industrijo, predvsem pa pri IRI, da ne bi prišlo do začasne odpustitve okoli 1.000 delavcev CRDA v Tržiču. Minister Vigorelli jim je obljubil, da se bo sestal z Villabruno, da bi se položaj CRDA v Tržiču čim bolje proučil. Odbojkarska liga v Jugoslaviji V kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v moško odbojkarsko ligo, ki bo v soboto in nedeljo v Subotici, bodo sodelovali Spartak, Zemun. Lokomotiva (Zgb) in TVD Partizan iz Novega mesta. Najboljši dve moštvi se bosta nato pridružili ostalim članom zvezne lige: Partizanu, Crveni zvezdi. Železničarju (Bgd). Mladosti. AOK in Braniku. — zenska liga bo štela 6 članov, Štiri ekipe so znane: Partizan, Civena zvezda, Branik in ZOK (Lj.), naslednji dve pa bo določil kvalifikacijski turnir. na katerem bodo sodelovali Spartak, Železničar (Sarajevo), Železničar (Mrb) in Mladost. Včeraj dopoldne bi se morali sestati v Tržiču predstavniki treh sindikalnih organizacij skupno z direkcijo Združenih jadranskih ladjedelnic, da bi razpravljali o položaju, ki je nastal po izjavi direkcije, s katero bi bilo v kratkem nad tisoč tržiških ladjedelni-sl.ih delavcev začasno odpuščenih, čez 6 mesecev pa bi bili dokončno odpuščeni. V torek pa so tri sindikalne organizacije zaprosile direkcijo, da odloži sestanek do vrnitve posebne delegacije notranjih komisij CRDA. V ponedeljek je namreč odpotovala v Rim delegacija 9 članov notranjih komisij, predstavnikov UIL, CISL in 1'IOM, k: bo pri ministru Tambroniju in drugih odgovornih osebnostih zahtevala ukrepe, s katerimi bi prisilili direkcijo CRDA, da ne bi začasno odpustila velikega števila delavcev. Sindikalne organizacije v Tržiču skupno z vsemi delavci v CRDA odločno zahtevajo od direkcije, da svojo zahtevo o začasni odpustitvi nad tisoč delavcev nemudoma prekliče. Po 6 mesecih pomoči, ki bi jo začasno odpuščeni delavci prejemali, bi bili zaradi pomanjkanja naročil nedvomno vrženi na cesto. Da ne bi prišlo do brezposelnosti tako velikega števila tržiskih delavcev, bodo predstavniki notranjih komisij ,v Rimu zahtevali vso pomoč od oblasti, ki so dolžne rešiti vedno hujšo krizo goriške pokrajine. Delavci in njihovo sindikalno vodstvo se namreč zavedajo, da bo 6 mesecev po začasnih odpustih sledila žalostna doba. v kateri se bodo prizadeti delavci znašli skupno z ostalimi tremi tisoči brezposelnih v Tržiču brez kakršnekoli pomoči in zanimanja oblasti. Obljube, kakršnih se je posluži-lo vodstvo CRDA v Trstu ne n.orejo več preslepili delavcev v Tržiču, ker predobro vedo, da so kljub enotnemu sklepu italijanskega parlamenta konec lanskega leta sledili v številnih podjetjih, kot na primer v «Bredi», «Terni». v ladjedelnicah «To- ;» v Tarantu. odpusti, ki so povzročili veliko krizo med tamkajšnjimi delovnimi ljudmi. Obljube direkcije CRDA v Tržiču, da bi po preteku 6 mesecev sprejela zopet na de' 1" začasno odpuščene delavce. pa ne morejo prepričati prav zaradi zgoraj omenjenih dejstev in zaradi primera delavcev CRDA v Trstu tržiških delavcev in ne pristanejo na predloge, ki bi številnim zaposlenim prinesla najprej negotovost, potem pa krizo, v kateri že danes živijo številni delavci goriške pokrajine. Urnik trgovin 1. in 2. maja Zveza trgovcev goriške pokrajine obvešča, da bodo 30. j do ves dan zaprte aprila ter v soboto 1. m v nedeljo 2. maja imeli trgovski obrati sledeči urnik: PETEK. 30. aprila: vse trgovine bodo lahko povoljno podaljšale večerni urnik; pekarne bodo razprodajale kruh tudi za 1. maj, prav tako bodo tudi mlekarne poskrbele za razprodajo mleka za naslednji dan; SOBOTA, 1. maja — praznik dela; vsi trgovski cbrati kakor tudi pekarne, mlekarne, mesnice in cvetličarne bodo ves dan zaprti; NEDELJA, 2. maja: mesnice bodo odprte od 6.30 do U. ure. pekarne in mlekarne od 6.30 do 12.30, cvetličarne in vse druge trgovine pa bo- Dvoboj za svetovno šahovsko prvenstvo je prišel v zaključno fazo. Po osemnajstih odigranih partijah je položaj precej jasen (Botvinik - Smislov 10:8). Sam potek dvoboja pa ni bil tak. Ko je Botvinik takoj v začetku vodil s tremi točkami razlike, je vse kazalo, da bo njegov izzivalec doživel katastrofo. Po prvih neuspehih pa je Smislov dokazal, da je močnejši, kot so mislili spričo njegovih rezultatov na prejšnjih turnirjih. Botvinik pa je zatem prišel v krizo. Po prvih devetih partijah je imel le točko prednosti. V X. partiji je Smislov izenačil, ker je Botvinik napravil grobo napako: spregledal je namreč kmeta. Kvaliteta igre svetovnega prvaka torej pada. V XI. partiji je Smislov prvikrat prevzel vodstvo. Botvinik se je zmedel v njegovih otvoritvah s črnimi figurami, zato je slednji začel igrati spansko otvoritev, toda brez uspeha. Kaže, da je Botvinik v kritičnem položaju. Razen nekaj remijev je izgubil po visti štiri partije. 2e v XII. partiji pa je Botvinik izvrstno igral in izenačil rezultat. Smislov ni vzdržal nenehnega pritiska. V časovni stiski je napravil napako. S tem je bila prva polovica dvoboja končana. XIII. partija je bila ponov- ni preobrat. Botvinik je prvikrat zanesljivo igral s črnimi figurami, in sicer v sicilijan-sk obrambi. Smislov je preveč napadal in neoprezno žrtvoval kmeta, zaradi česar je partijo izgubil. V XIV. partiji se je Smislov poslednjič uveljavil. Presenetil je Botvinika s kraljevo indijsko obrambo in v izredni igri dosegel lepo zmago. XV. partija pa je dala temu dvoboju dokončni pečat. Smislov je slabo igral in vnovič utrpel poraz v sicilijanski o-brambi. V XVI. partiji kraljeva indijska obramba ni več presenetila Botvinika. Igral je bolj solidno in premagal nasprotnika. Z dvema točkama prednosti bo lahko Botvinik v nadaljevanju mirneje igral. V XVII, ir. XVIII. partiji svetovni prvak ni več tvegal. Igral je zanesljivo in se z dvema remijema približuje končni zmagi. Nasprotnika morata do konca dvoboja odigrati še šest partij. Smislov mora dobiti tri partije in tri remije to je 4A točke, da bi si priboril najvišji naslov. Zelo malo verjetno je, da se mu bo to po-stečilo, tembolj, ker se je sodeč po zadnjih partijah Smislov precej izčrpal v prirejanju teoretičnih presenečenj nasprotniku. Botvinik pa je začel igrati oprezneje. Odbojkarji iz Modene v Beogradu V Beogradu je nastopilo odbojkarsko moštvo Minelli iz Modene v dveh tekmah, in sicer proti Železničarju in Crveni zvezdi. V obeh tekmah so zmagali domačini; Železničar je zmagal s 15:13, 15:8, 12:15, 10:15, 15:10, Crvena zvezda pa jih je odpravila znatno laže; 15:4. 15:8, 15:10. Poro- čilo ANSA pravi, da je bilo moštvo iz Modene pri občinstvu simpatično sprejeto. V nadaljevanju mednarodnega odbojkarskega turnirja si je ekipa beograjske Crvene zvezde osvojila prvo mesto na mednarodnem turnirju v Beo gradu, čeprav je na zadnji tekmi izgubila proti beograjskemu Železničarju 1:3. Obe ekipi imata po štiri točki, ven dat ima Crvena zvezda boljšo razliko v nizih. Tretji je Partizan, četrti Minelli (Italija), ki ga je premagal tudi Partizan s 3:2, čeprav so gostje že vedili z 2:1. * 4* * Pred dnevi je bilo v Ajdovščini prvenstvo goriškega o-kiaja v odbojki. Sodelovali so TVD Partizan iz Gorice z 2 moštvoma, Primorje iz Ajdovščine, Partizan iz Ajdovščine, Vipave in Črnega vrha. V ororčeni borbi je zmagal Partizan iz Gorice, drugi je bil Partizan iz Ajdovščine, tretje pa moštvo Primorja iz Ajdov-I ščine. Spored PRIME 1. U U MIM ki se bo pričele ob 16. uri. PRILOŽNOSTNI GOVOR O POMENU 1. MAJA. NASTOP PEVSKIH ZBOROV: 1. Ivan Zajc: »Slava delu» - skupni moški zbor. 2. Vinko Vodopivec: «Na Posavju« - mešani zbor So- vodnje. F. Krasnogjadovoj: «So vrtove ogradili« - mešani zbor Sovodnje. 3. Emil Komel: »Pevec« - moški zbor Vrh - Dol - Po- ljane - Št. Maver. Emil Komel: «Opomin k petju« - moški zbor Vrh -Dol - Poljane - št. Maver. 4. Fr. Ferjančič: »Pozdrav« - moški odbor Steverjan. A. Nedved: »Mili kraj« t moški zbor Steverjan. V. Vodopivec: «Bratje v kolo« . moški zbor Steverjan. V Vodbpivee: «Bolečina» - moški zbor Steverjan. 5. M. Pirnik: «Svatovanja» - dekliški zbor Podgora. R. Orel: «Sem korajžen vesel« - dekliški zb. Podgora. P. Lipar: «Naokrog» - dekliški zbor Podgora. E. Adamič: «Svatovska» - dekliški zbor Podgora. K. Pahor: «Na semnju« . dekliški zbor Podgora. K. Pahor: »Otroci se love« - dekliški zbor Podgora. 6. E. Adamič: «Završki fantje« - mešan zbor Peč. I. Zajc: «V boj« - mešan zbor Peč. J. Aljaž: «Na dan« - mešan zbor Peč. 7. F. Juvanec: »Slovenska zemlja« - moški zbor Vrh - Dol - Poljane - Št. Maver. J. K. Knahl: »Slovan« - moški zbor Vrh - Dol - Poljane - Št. Maver. 8. Z. Prelovec: «Pozdrav» - moški zbor Standrež. M. Tomc: «Majeva» - moški zbor Standrež. E. Adamič: «Zabavljivka» . moški zbor Standrež. E. Adamič: »Živio« - moški zbor Standrež. 9. B. Šček: ((Partizani pojo« - skupni moški zbor. Izlet mladine v Ljubljano Zveza slovenske mladine v Gorici vabi vse ljubitelje športa, ki imajo potni list, da se udeležijo izleta, ki ga prireja 16. maja v Ljubljano. 16. maja bo v Ljubljani nogometna tekma med B reprezentancama Jugoslavije in Anglije, poleg tega pa bodo gledalci lahko gledali izbran atletski spored. V raznih lahkoatletskih disciplinah bodo nastopili najboljši slovenski in hrvaški atleti in atletinje. Cena je zelo ugodna. Vsak udeleženec izleta bo plačal za vizum, vozovnico in vstopnico na nogometno igrišče 1.300 lir. Ostale informacije interesenti lahko dobijo na sedežu ZSPD v Ulici A-seoli 1, telefon 24-95. Prijave vključno do 5. maja. Odhod i: Gorice 16. maja zgodaj zjutraj, povratek isti večer. Igla v dlani V bolnišnico Brigata Pavia so včeraj popoldne ob 16.10 pripeljali 23-letno Irmo Co-dic iz Ul. Baiamonti 14. Co-dicevi se je pri čiščenju doma zadrla igla v dlan desne roke, za kar je morala po zdravniško pomoč v bolnico. k i n o CORSO. 17: »Nasilje na i«** ru», P. Della Rovere m Amanda. .. »„ VERDI. 16.30: «Operacija flelkern». ift CENTRALE. 17: «Miren barvni film, J- PayDe M. 0’Hara. VITTORIA. 17: «To je DEŽURNA LEKARNA t j nje«. Toto in Fabrizi-^ , ^ Danes posluje ves dan in | MODERNO. 17: »Beneški ^ ponoči lekarna Venuti, Ul. Ra-fcatta 18 - tel. 21-24. govec«, M. Simon m rato. Začasne namestitve na osnovnih šolah Šolsko skrbništvo obvešča vse interesente, da je ra šolskem skrbništvu, šolskih nad-zomištvih. kakor tudi na vseh didaktičnih ravnateljstvih na vpogled ministrski odlok štev. 1200/19 od 1 a-prila 1954, ki razpisuje pravila in pogoje za začasne namestitve in suplence učiteljev na osnovnih šolah za šolsko leto 1954-55. Rok za vlaganje prošenj poteče 20. maja. t. 1. Pevske vaje za skupni nastop moških zborov bodo v Sovodnjah 1. maja ob 14. uri. PLES IN PROSTA ZABAVA DO POLNOČI. Preskrbljeno bo tudi za dobro kapljico in okrepčilo. V NEDELJO 2. MAJA OB 17. URI bo števerjanska mladina uprizorila na istem prostoru trodejanko flUne v llrtnl 1 stolpca trgovski ®0 finančno upravni 100, oamrtnice 80 lir — Za FLHJ za vsak mrr» iirlne 1 S5» «^2 £%« — Tlaka Tiskarski »vod ZTT - Podruin Gorica Ul 8. Pellico l-ll. Tet 83413 - Rokoma, se n- vračajo ------------ --------------------------------------------------------------------------------------------------------_—__ jjO NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. Uud. repub. Jugotslavlja: Izvod 10, nie5eCD