195. številka. Ljnbljana, v petek 27. avgnsta 1897. XXX. leto vsak dan sve4ers iaimli nedelj« in praanike ter valja po pofit i prejenaan aa avstro-oge rek a 'letata *a vse leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., aa četrt leta 4 gld., za jeded 1 gld. iO kr. — £a Ljubljano bres poiiljanja na dom ta vse leto 18 gld., aa Četrt leta 3 gld. 80 kr. sa jedsn meenc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr, na meaeo, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za tuje detele toliko več, kolikor poštnina ina&a. Za ciBiui la plačuje aa od Itiristopne petit-vrate po S kr., če ne oznanilo j eden krat trnka, po 6 kr., 0e ae dvakrat ;c po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj le ievoJ6 frockirati. — Rokopisi ae ne vračajo. —- CreJnifitvo in uprsvniitvo je na Kor«t*tnetn trgu et. 12. Up rava iltvu naj m blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, obranila, t. j. »•« administrativne stvari. Nepoklicani mešetarji. V sedanji dobi neprestani' Političnih iznenađen j, ko lovi vlada alepe miši, ko nihče ne ve ni-Česar pozitivnega o bodoči struji, polnijo se časnikarska predala 8 puhlimi ugibanji, domnevanji in s romantičnimi časnikarskimi racami. Politično obzor jo je zastrto s težkimi, usode-polnimi oblaki, grmenje nemških obstiakcijoniatov ne preneha, na katero stran pa ae izlije toča in na katero dtš, tega ne ve živa duša. Gotovo je le jedno: na pragn prevažnih degedkov stojimo, ki bodo za nadaljni tek avsLijske politike odločilni. Vsekakor se gre sedaj za prevlado dveh uprav kon-trerno si nasprotujočih stroj, aa vlado Nemcev ali za vlado Slovanov. Nomci ae na vso moč trudijo, da s svojimi rečni ono hrnpnimi in a krvavimi iigredi zastraši j o najvifije kroge. Potem upajo, da ti krogi odstranijo sedanjo vlado, d* se razbije sedanja slovanska večina, da doke* lopat sami Nemci krmilo v roke, in da bedo poBlej zopet v Cislitvaniji pasevali kakor so se nedavno. A zgodi se morda tndi baš nasprotno. Nemci izgub' po lastni krivdi še zadnjo oporo v sedanji vladi in potisnjeni bodo na ono mesto, katero jim po vsej pravici gre. Čcje se, da se ztinisterstvo Badenijevo bistveno rekonstrnje, da se bodo morali levičarjem in nacijonalcem prenaklonjeni minrstri Glanv, Gleiapath in Gantach umakniti naslednikom, vzetim iz vrst sedanje večite, zlasti pa nekaterim Češkim. Poslej bi bili torej postavljeni Nemci povsem na suho. Morda se zgodi prvo, bržčas drugo, morebiti pa tudi to, kar prerokujejo „Narodni Lisfy": razpusti se državni zbor in razpišejo nove volitve. V tej nevarni dobi, ko se toli epasno igrajo politični razburkani valovi z vladnim čolničem, pa ■e seveda oglašajo različni rešilci, hoteči pokazati svojo pcgumno8t, svojo duhovitost in lojalnost. Hh Sevalci so le nekateri poklicani, velika večina pa je prav usiljivo nepoklicana. Dasi so vsi ti reševalci jednaki v tem, da ae trudijo za vladni čolnič vsi le LISTEK. Javna kritika gledališčnih predstav. (Kulturna črtica.) (Konec.) Slednjič pa sa je policiji zdelo piskanje že preomno in 2 odlokom 9. jan. 1673. 1. prepovedala je žvižganje po vseh gledališčih, in kazen naj bi bila — smrt. To se je pa zopet lahkomišljenim Pari-žanom zdelo preumno in pi skali so slavni policiji in smrtni kazni vkljnb . . . celo Ludovik XIV. je nekoč zažvižgal. — Toda nekaj upliva je ime! ven-der ta odlok. Prišle so v modo piskajoče palice! Ako si zažvižgal, te skoro gotovo tvoj sosed ali Boseda ni bila izdala, saj je tudi sam ali sama pi-skala. A lahko ta vidi redar; življenja zato sicer nisi izgubil, toda nikdo nima rad opraviti s poli* cijo. Ako pa imaš piskajočo palico, se ni treba bati ničesar, k večjemu edvzame ti policija palico, in do prihodnje predstave kupiš si lahko zopet drugo. Te palice so se imenovale pozneje Varvikove palice. „ Varvik* je naslov eni onih vodenih, samo na solznice nplivajočih iger, ki jih iminujejo Francozi „comedie larmo yante 0 ; spisal jo je Labarp. Ni čuda, da je pri lahkoživih Parižanih popolnoma propala. Le Laharp ni mogel tega verjeti in dokazoval je nekoč v ka- iz sebičnih namenov, hoteči rpozarjati vlado nase ter se tem potom na lestvici politične veljave pomakniti za par klinov višje, so mej njimi vendar le taki, katerim se more nadeti naravnost naslov: po litični komedijantjel K tem upravičeno prištevamo tudi klub italijanskih državnih poslancev, ki te po ,() -j h e r v a tore T r i e s t i n o" usiIju;e;o za mešetarje mej Nemci in vlado ter mej Cehi in Nemci. Neznan klubek bres vsakega ugleda, številce poslancev, ki ne igrajo v parlamentu prav nikake olrg^ in ki so stopili v javne le z nekaterimi neslavnimi goveri, pofnimi zavijanj in odkritih lažij prilikom obravnave glede volitev v Istriji in v Go riški, te politične ničle se ponujajo za prevažno spravno akcijo, ki naj pripelje zavoženi vladni voz zopet v pravi kolovoz, ki naj reši najbolj pereče avstrijsko vprašanje, t. j. vprašanje jezikovce ravno pravnoBti! Za to težko akcijo, ki je ugonobila že veliko Število velikih državnikov in ntkaj ministerstev, se ponujajo nepridiprav laški mešetarji ! Kdo se ne smeje, kdo se ne čudi tej a; rav italijanski drznosti in domišljavosti?! — Za sodnika se ponujajo torej Italijani mej Cehi ia Nemci ter mej vl&do ia Ne ci. Sudnik p% more biti le moder, nepristranski in od obeh etrank jedniko spoStovan mož. Se li pa more reči to o italijanskih poslancih ? Modrosti, slasti politične, niso pokazali deslej nobene, zato tvorijo v parlamentu le Število. Da bi bili nepristranski, tega no verjame nihče. Fanatično sovraštvo do vsega slovanskega jim polni um n srce, zagrizeno proganjanje in zatiranje slovanskih pravic označuje vse njihovo delovanje. No, tudi napram Nemcem ne poznajo načela ravnopravnosti. Ne zaupa jim zato nihče, in ako se združijo od slučaja do slučaja Italijani in Nemci, ja ta vez vedno le skupno sovraštvo do Slovanov. Italijani ne uživajo totej nikjer onega spoštovanja, ki bi jim p da alo avtoriteto sodnika, Čegar izreku bi se obe stranki u klanjal*. Z najhujšim nadfstvom, z brutalnimi napadi na Slovence in Hrvate, a pob ji slovanskih volilcev, s terorizmom in podkupovanjem so dospeli italijanski poslanci do svojih mandatov. In ta poslance naj bi priznali sicvanaki bratje Cehi za aodnike v lastni stvari ? I Pač ni treba dalja izgubljati b> o- il o predirgm uradnega %Osservatore Tri«stino*. Usilji-voet italijanskih poslancev odbijejo z zaničevanjem Čehi, in ne dvomimo, da ji« tudi Nemci s primernim tušem povedo, da so tudi njim prav nepoklicani mešetarji. . Doma, v Istri in na Goriškem, naj pokažejo i talija Biki poslanci svojo diplomatsko umetne s'! Dorra naj posredujejo mej svojim ia slovar sk?m narodom, ki trp« toliko krivic, za Ješko-nemško vprašanje in za reševanje vladnega čolna pa se naj nkac ne ponujajo, kajti vsakdo jim more reči le : komedijaši etb! V IJuti IJrtvil- 2 7. avgusta. Kaj sedaj ? Po izjalovljenju spravne konference mej Cahi in Nemci bavijo se vsi cslitvanski časepisi z vprašanjem: kako dalje? „Poli ti k" pravi, da se bodo posvetovanja parlamentaričae komisije udeležili tudi vladni zastopniki, ki bodo stavili zaupnikom večine konkretne predle go. Ako ee izjedinijo zastopniki večine in zastopniki vlade, sklife se v drugi polovici septembra državni zbor. Na daljne konference eksekutivcega komiteja i vlado se bedo v tem slučaja nadaljevalo ter se posvetovale, kako se onemogoči obstrnkcija. Razpravljanja se morajo naglo izvršit', kajti splošni politični položaj in situvacija na Češkem ne dovoljujeta, da bi M nadalje odlašala rešitev krize. „Narodu i List v" poročajo, da se kabinet deloma rekenstruje, da odstopijo levici naklonjeni minrstri: G I e i s • pacb, Glanz in morda tudi G a u t s c h , ter se nadomesti deloma 8 češkimi ministri. Gref Ba< deni skliče še jedenkrat državni zbor, če se pa pokaže, da je vsako delovanje nemožno, ga takoj r azpusti. EntuzijaTem, ki polni ruske in francoske liste radi prisrčnih napituic carja Nikolaja varni svojemu prijatelja, ki je bil istega mnenja kot občinstvo, da igra ni nikakor tako napačna, da je njegovemu fiasku kriv le slab okns občinatva itd. . . . Tedaj je pa na cesti zakričal krošnjar : „Varvikove palice! Kupite, kupite Varvikove palice!* — .Vidiš, še Varvikove palice eo sedaj mo derne ! So morajo biti ljudje v Parizu, kateri imajo dober okus !" je vskliknil Laharp. Prijatelj sa mu poredno nasmeje, pokliče krošnjarja v kavarno in ga popraša, zakaj se te palice tako imenujejoj Krošnjar ničesar ne odgovori, pač pa smehljaje pritisne na pero in zaslišal se je močan pisk . . The rast is silence. Policijski odlok leta 1G73. je razveljavil nov odlok iz 1. 1873. in dandanašnji lahko tudi na Francoskem zažvižgaš brez vsake skrbi v gledališču, ako ti ni kaj po volji. Po nekaterih dvornih gledališčih, posebno na malih dvorih Nemčije, je sikanje, včasih tudi ploskanje policijsko prepovedano. Umevno je, da se ne ploska nikdar, še manj pa žvižga, kadar je tbeatre I>a:*'- (predstava pri kateri je prisoten vladar, in h kateri imajo samo povabljeni vstop.) Strogo po pravilih fine olike mora človek zakrivati svoja čutstva, bodisi prijetna ali neprijetna, kolikor le mogoče. Tedaj tudi ne sme izražati svoj« nezadovoljnosti na preveč očiten način, posebno pa ne s sikanjem ali celo z žvižganjem. A zakaj marsikak član „gornjih deset tisočev* vender v gledališči zasika? Znani pariški gledališčni kritik Frančiške Sareev odgovori na to vprašanje: Človeku jo nemogoče, da bi se v gledališču vzdržal vsake sodbe. Pridene pa, da nezadovoljnež ne sme nikakor iz-zražati svoje sodbe na tako glasen način, da bi drngi poslušalci ne mogli slediti dejanju. Gotovo preseza moči navadnega zemljana, da ne bi Izrekel svoje nevolje in graje nasproti človeku, ki ga je ukanil ali pa s svojo malomarnostjo ne-odpnstljivo razžalil, In to sta tudi navadna uzroka sikanja in žvižganja v gledališči. Rad bi se zabaval, ali pa za nekaj trenotkov pozabil posvetne revščine in se razvedril plačaš svoj oboi pri gledaliični blagajni, vstopi« in sedeš, včasih morebiti tudi samo vstopiš. Neatrpno pričakuješ pričetka; slednjič se zaster dvigne in igra se prične. Ako ti sedaj avtor in vodja ponudita bedasto ali celo nesramno igro, ako igralci ne znajo svojih ulog in se prav nerodno obračajo po cdru, vzbuditi se mora tvoje pravo-čutje in smelo z* si kaj ali zažvižgaj ! Saj je bilo vender nabito vabilo, in ti si pošteno plačal svojo vstopnico, morebiti celo s težko zaluženim denarjem, ki si ga moral sam sebi utrgati! Zahtevati smeš in tudi moraš dobro in pcSteno igro, in predsednika Faursja, je nekaj nenavadnega. »Nov/oje Vremja*, .Novosti", „Peterburgskija Vjedo-moeti", .Gaulois", „F.garo" in drugi najuglednejši časopisi so složni v povdarjanjn, da je veselja v Rasiji radi poieta Faareja velikansko, da se je alijanca mej Francjo in Rmijo še bolj utrdila, da ima poset F.u-eja za svetovno zgodovino največji pomen ter da je v E.ropi mir trajno zavarovan. Navdušenost vseb listov pa nikakor ni narejena, prisiljena, oficjalna, gostoljubno frazasta, kakor je bila n. pr. pri pcsetu Vitjema II , nego prihaja od srca, iz prepričanja. Ves ruski narod praznuje slav-nost poseta Francozov, vsa ruska mesta tekmujejo v prirejanju svečanosti, in najvišji in najnižji sloji so jednako vneti za zvezo francoeko-rnsko. Slav-no8ti, vršeče se v Peterburgu, so velikanske, brez-priraerne, in jedna misel vseh listov je; tako niso sprejeli Rasi še nobenega vladarja, kakor predse J nika francoske republ.ke. Mirovne razprave mej Turčijo in Grdijo se nadaljujejo, a na doseže se še vedno ničesar. Tevfik paša obiskuje poslanike in ti njega, a to je tudi vsa. Najnovejša vest v tem vprašanju j«, da se ponuja (?) b; t ie Ottomaae posoditi Grčiji po-trebuo vojno odškodnino. Poslaniki Francije, Rasi je in Velike Britanije v Atenah so poročali svojim vladam, da jo Grčiji neiro^no plačati več nego dva milijona fuatov. Baje sa je nadejati posredovanja vlasti] pri turški vladi, da Čs odneha. K laj se vender ta mirovna komedija, katera je za Grčijo toli draga, že neha? Ustaški Afridt ( H n d i č i) so sa polastili že velike trdnjave Ali MesdSild v KIyber5ki soteski ter jo požgali. Trdnjava stoji 730 m visoko na pečini Zmagovalci so pobili pri tem 300 angleških vojakov ter se polastili orožja. Afridi derejo zmagovito dalje. Tudi v Khaibarski soteski so že At'cidi. Dopisi- Iz UisKt-ii, 25. avgusta. (Kako nem-ški uradnik s slovenskimi učitelji postopa) Slovenci bi najrajše imeli slovenske i'radn:ke; toda tud zoper uradnike nemške narod-nosti ne ugovarjamo, ako no slovenščine znožai, ako slovenščina v svojem uradu ribijo in ako nas Slovence vsa] nekoliko spoštujejo. Globoko nas pa cžali, ako nemški uradnik slovenščino izpodriva in ako nae Slovence preveč prezira, kakor dda to v Krškem oseb to na šolskem polji ces. kr. okrajai glavar, fcarcn S c h 0 n b e r g e r. Njegov prednik je še dopu^al, da je c kr. ekrajni šolski svet slovensko uradoval; ta je p i kot predsednik te korporacije vpeljal etrogo nemško uredovanje. Strogo, nemško strogo postopa tudi s p dložoim učiteljaUom, osobito s tistimi, kateri se v javnem s slovenskim l'isate'jfcvem odlikujejo Dva taka zaslužna šolnika v mekrcnoškem okraji sta bila celo po očitnih nem Ških dopisnicah grajana. Ol kar ta gospod c. kr. oVr:jai šolski 8\et vedi, postopajo tudi njemu pod ložni ekrajni šolski nadzorniki kar najostreje z uči teljsttfom, k.k r se je to zopet let s zgodilo pri uradni okrajni učiteljski skupščini, kjer človek ni mogel rar.fi->i ti, ali s de učitelji ali učenci v klopeh, tako se je g caazorn k grozil. — Se hujše pa po stopa gospod glavar in gospodje nemški nadtornki z nemško mehansko šolo, rsete s slovenskimi uči-t-lji na tej nemški šoli, ki se jim menda še zdaj katero naj predstavljajo, ako ne prvi umetnki, pa vsaj kolikor toliko d<_bri glumci. Res da je gledali ščna cenzura, toda navadno so nastavljeni pri njej za to popolnem nezmožni ljudje: ali so prestrogi in vidijo za vsakim grmom nevarnost za vero, dom in carja, ali pa so tako ohlapne vesti, da jim je vse neopa3no in uiitc. In tukaj ima občinstvo pravico in sveto dolžnost, svoje mnenje izreči. Tako misli Sarcey. Marsikako napako in slabost sme občinstvuo igralcu odpustiti; novincu naj na pr. rado pregleda Blabo kretauje, ako vidi, da sererež res, kolikor le more, trudi, da bi zboljšal ta nedostatek. Z vese lj m se bo izpopolnjeval in postal morebiti v kratkem dober igralec, ker priznanje občinstva močno olajšuje njegove mnčne študije. Nikdar ee mu pa ne sme odpustiti slabega memoriranja. V tem slučaju je dolžnost občinstva, da takemu nesrečnežu izraz: odločno svoje mnenje, A tudi napram staremu, priljubljenemu igralcu, ki predela svojo ologo, zanašajo se na dobro srečo in pridobljeno rntino, le površno, ne postopaj občinstvo preveč dobrotno! Glnmec, ki plava — t. j. terminus za slabo memorovanje — pokaže s tem svojo malomarnost napram poslušalcem, da, razžali jih s tem neodpustljivo. (Opraviči ga jed no le, ako je zadnji trenotek, morebiti še celo mej igro, nskočil ne zdi dovolj nemška, čeravno bode letos ie 20 let, odkar je u Uno v! jena. Ker se nad slovenskimi otroci v tej nemški šoli razjeziti ne morejo, razjezi se pa nad celim učiteljskim aborom, ki noča zunaj šole delovati za nemštvo tako, kakor sta nadzornika Knapitsch in Banda zahtevala, ki sta delala in se pospešujeta „Schulvereiaa in .Sdloaarko" ia drugo nemdtvo Saj sta imela zaslombo I G. okrajni glavar S.'toibtrger ju je krepko podpiral. Djsegel je 8 po-močjo višje instance, da se ta učiteljski zbor ne sme nikoli uradno elovenš ine poslu tavati. — *3 svojo trdo nemško roko je dosegel da mu je c s. kr. okrajni šolski svet, v katerem sede* tudi narod njaki, kar v vaj« pritrdil. Ako bi pa vedeli udje te korporacije, kako osorno g. glavar postopa s učitelji na uradnih dnevih, ko jih očitno, v pričo kmetov, oštfje, ali kako ž njimi trdo postopa, ko prid »jo v njegovo p sarno, kjer jim vpričo vseh uradnikov, pisarjev, služabnikov bare .levite", potem b: ae t. gospodje vsaj jedenkrat za nčiteljstvo potegnili. — Kaj pa delata nčiteljska zastopnika v okrajnem šolskem svetu? Kij? CUilao vprašanje! Ni ! Sij s« niti ganiti na smeta, tako strog je ta gospod, kt predseduje. Kolikokrat j»ma je besedo odtegail, ko likokrat sta morala sajo zapuititi ko čisto nič trebi ni bilo — N jI) Ij so jo pa tedni skupili vai trije učitelji na naši mehanski Šoli, ki je letos, po preteku 20 let, kar na jedenkrat za nič Ali mar zavoljo tegi z\ nič, ker je nemška?! Kaj še! Ujitelji niso za niči Vsi so dob li hkratu grajo, grajo od okrajnega šolskega sveta na povelje dežslne šolske gosposke, ia to po jako čadnem postopanji. — Uji-telja sta dobila nkor, ker sta se bila baje z nadzornikom Knapits hicn sprla, ravnitelj pa „ata dar ■i Trn in Bunde", awjil sein Banehdaen noca vieles zu w mniIi n 'a'9ta. — Kaj naj nato rečemo? Po preteku 20 let se je pokazalo, da soven^ki otroci in slovenski učitelji niso za nemške šole. Z-,to s.a tujemo, naj se šjla zatvori; učtelje pošljite našlo venske šole ali pa j 11 i so jo nemški birokrati. — R J P. Dnevne vesti. V Ljubljani, 27. avgusta. — (Neslane fantazije) Kadar „Sii lste'rijche Poet" govoriti kuj ne ve, pa razveseljuje svoje Čitatelje z dfžavnopravmmi fantazijami. Dob Ia je fiksno idejo, da se morajo Kranjika, Koroška, Štajerska, Goriška, Istra in Trst združiti v jedno državnopravno celoto in izumila je za to drž ivo tudi Že primerno ime Z ala se bode „veliko vojvodstvo Karantanija*. Teh svojih idej ni „Silite. Post" zdaj prvič razlagala. Bavila se je ž njimi že ope tovano, in ker so se takrat vsi slovenski ti -h precej rezko o njenih predlogih izrekli, najostrejše šo .Slov. Gospodar", bi najnovejšega njenega članka o tej stvari gotovo na omenili, da ga ne bi nemški listi proti nam izkoriščali. Nemški listi se nam rogajo radi teh budalostij, katere je priobčila „Su Ist. Post*, poemehujajo se tem tintazijam in predstavljajo stvar, kakor da ves narod goji taka etremljenja. Po n--šem mnenja bi. bil že čas, da „Siiht. Post" pre neha s takimi otročarijami, na vsak način pa se nam zdi potrebo? izjaviti, da se kar nič ne identi-fi čujemo z državnopravnimi ftntaziiami „Stilstr. Post-e*. za obolelega tovariš*). In ako velja kje rek: zob za zob, kakor ti meni, tako jaz tebi, tedaj velja posebno tu. Stkati takemu igralcu, dokler se ne prične svojih ulog resno učiti, ali pa gledal-A-a ne zapusti ! Tako sodi ostri francoski kritik. Dandanašnji je občinstvo v tem oziru preveč dobrovoljno in premalo odločno. L? še prevečkrat priplava tak predrzieŠ mirno do rešilnega bregu — do konca igre. H^goloh ni povoljno izgovarjal pol-glssnika, in poslušalci so jeli žvižgati in pesniki komedij so ga zasmehovali. Ako je pa pri starih Grkih pričelo glumcu nedostajati besed, epodili so ga rabdofori (paliconosci) z odra, in kaznovan je bil kot navaden bogokletnik, ako Be mu je to pripetilo v ulogi boga ali pa heroja. Gledališčne raz mere bi se povsod precej izboljšale, ako bi občinstvo zahtevalo od igralca ediočno in brezobzirno dobro memoriranje. Ne slišijo se redko tožbe, da Be igralca ne sliši ali pa ne razume. Kdo ga more razumeti, ko dostikrat sam ne ve, kaj da govori, ampak odpira mehanično za prešepetavalcem usta I Naravno je, da igralec ne govori jasno in glasno, ampak le mrmra proti prišepetalcu, ker ee boji, da ne bi povedal kake nesmisli, ki nima ne nog ne glave. Gotovo mn je tudi nemogoče, da bi po-vdarjal svoj govor pravilno, logično ia simbolično. — (Pšenica in »S love ne o*.) SinoSi je ,3lo-veiec" naznanil, da js v sredo padla cena plenici na duaajakem žitnem trgu skoro sa 80 kr., ia da ■o temu dala povod ugodna poročila s Ceikegi ia ii Argentinije. „Slovenac" js to brez dvoma poroča! s najboljših namenom, a ker bi njegovo potočilo utegnilo prouzročiti, da bi padla cena donaii pšenici in da bi trgovci z moko sebi na škodo hitro razprodali, kar je imijo v zalogi, si štejemo v dolžnost, popraviti „Slovencevo" vest Cina pšenici rase ie vedno ia je prišla prav včeraj, 26. t. m., na 12 gld. 35 kr., kar js doslej najvišja cena. Res je da je bila cena v ponedeljek poskočila na 12 gld. 60 kr., to pa le vslad realizacij povodon falimenta firme Kremsier, in padla je koj na 12 gld., kakor je bila, a od torka rata zopst neprestano. Aneriško žito se je včeraj popoludas podražilo za 3 cente. Naj torej iateresovanot paiao ztslsdujejo poročila z žit.nagi trg«, d\ ss ne prenaglijo. „Slovenac* je svoje porjčilo posnel po bora-nem poročilu z dne 2 5., a tista hipna premsmba v coni ne more biti merodajoa za naše solidna trgovce, kateri itak na borzi ne igrajo. Sicer pa Ietiaa na čiškem o inu na cano žita kar nič upliva, in tuii na Argentinijo se trgovina malo ozira. — (Izlet v Idrijo.) LubljaasksSokole, ki aa udeleže uleta v Urijo smo ntproiani opozoriti na to, da odhod iz Ljubljane ni z brzovlakom ob 6 uri, ampak s poštnim vlakom ob 4 uri 32 mia., in sicer zategadelj, ker bi dcugaia v Ilnja došli ravno mej mašo in bi bil spra?od neaogoč. Odbor prosi vse udeležaike, da se v soboto zvečer ob 1 ,'.) uri ibsro k redovnim vajam. Ker je to zadnji letošnji izlet („Dolenjski Sokol" nanve! — kakor ču;eno — na bode priredil dne 8 septembra povodom desetletnice slavnosti v večjem obsegu, k »kor je bij prvotno nameravano) je želeti tembolj, da se idrijskega, gotovo zanimivega, a za razvoj Sjkolstva tudi važnega izleta udeleži kolikor možao veliko članov. Kakor sa nam je poročalo, se vse prebi /al-stvo veseli prav srčno dohoda Sjkolov, in bode brsa dvoma lep dan v nedelja v prijazni Idriji. — (S kolesarskega potovanja) po Hrvatakejt Slavoniji, Srbiji in B.nai sta se vrn.la včeraj, 26 t m., gg. Rijko Justin in Fran Borštnik. Slaba vtise, katere so prouzročili mej dragim sla-vonsko blato, srbska nepopisno slaba pota, bosenjiki klenjci, blaži spomin na pravo slovansko gosto-ljubaost ia prijaznost, katere sta bili delež aa povsodi mej južnimi brati, bili isti že tega ali onega veroizpovedanja. ZUsti zanimivo je dejstvo, da so se i Turci, kateri navadno vsako novotarijo sovražijo, poprijeti kolesarskega športa, ter sa pridao v narodni obleki s fesom na glavi vozijo. Kolo si osvaja polagoma vse sloje prebivalstva in nadaljuje svojo zmagovito pot po vseh predelih sveta. — n. — (Nesreča ) Danes, pred 1. uro popoludns je neki posestnik is ljubljan ike okolice peljal po Poljanski cesti mrro. Mjž je šjI po'eg konj, na vozu pa eU sedela jeden moški in jerina žsnska. Nakrat se je voz iz doslej neznanega ~rzroka zvrnil in na vozu sedeči osebi sta tako nesrečno odleteli na tla, da sta se jako nevarnj poškodovali. Ljudje so is začetka mislili, da sta sa ubili. Ua lice nesreče poklicani policijski zdravnik, dr. Illner je kon-statoval nevarnost poškodbe in odredil, naj se ranjenca odpeljeta v dež bolnico; ker pa sta sa poškodovanca odločno upirala temu, prepeljana sta bila aa svoj dom. O kakem situaciji primernem kretanji, ponašanji ali pa celo o izraza v obrazu se pri takem igralca seveda še govoriti ne more: njegov obraz ne kaža ves večer druzega izraza nego skrb in strah, da sa ne bi oddaljil preveč od blažene strešice suflsrja. Ako noče tedaj občinstvo gledati na odru manjonet, ki se znajo pomikati le od kulis do prišepetalca in nazaj, kateri včasih pozabijo šs nn to, in jih mora ali šepetalec ali pa soigralec na to opomniti — potem mora brezobzirno zahtevati od njih vsa| dobro memoriranje kot prvi pogoj vsake predstave. Nikdo naj se ns izgovarja, da ne sika, ker mu to olika prepovedujel Za tem izgovorom tiči boječuo >t in ona napačna dobrotnost, ki včasih na tihem cela za tatom, ako ga ugrabijo vsdihne: „Oj, ti revček ti!" — Pomisli naj, da bo tak igralec, ako se m« posreči danes, da nide pravični sodbi, jutri še bolj predrzen in nevaren 1 Ker pa inteligentao in resnično isomikano občinstvo navadno noče rabiti svoje pravice, ker često noče niti sikati, zahtevaj pošteno časopisje imenom občinstva tole radikalno sredstvo: H -žisn: ne srna igralcu, ki sa nt svoja nlogs naučil, kratko mala dopustiti, da bi nastopil. — .Toda koliko večerov bi bile potem gledališča zaprto in blagajnica prazna?" ugovarjal bi marsikak vodja. — (Vojaške vaje) Takom jutrišnjega ia po* jutrišnjega due ae zbere v Ljubljani ia v bliža j i okolici cela vojska e štirim vojaškimi godbami. V Ljubljani bode nastanjenih 5000 mož, v okolici ljubljanski pa 4000 mož. Vojaštvo bo največ nastanjeno v Šolskih poslopjih, za častnike pa je bilo treba dobiti stanovanj po privatnih hišah. Vojaštvo ostane v Ljubljani do 3. septembra, potem pa odrine proti Vranskemu in naprej. — (Cesta na Spodnji Rožnik.) Prejali smo nasledili« pojasnilo: V 191. Štev. .Slov. Naroda" je notica, v kateri se omenia, da nekaj metrov ceste pod Rožnikom od lipe do Ctdovega poeeetva ni baš v najboljšem stanu. Podpieaaec se je takoj o stvari prepričal na lici mesta, a — žal, omenjeni kos ne spada maj okrajne ceste. Do sedaj okrajno cestni odbor za okolico ljubljansko ni t^ga dela ceste nikdar popravljal, ampak, kolikor se je izvedelo, posestnik izpod Rož tika. Tu izjavljam, da stvar ni zanemarjena od strani okr. častnega odbora in ee boda, ako se dokaže, da spada ta del mej okraj se ceate, takoj popravila Končno pripominjam, da stanje te ceste vendar ni tako slabo, kakor jadikuje piiec zgoraj omenjene notice. Načelništvo okrajno cestnega odbora v Medvodah 26. avgusta 1897. L. Kavčič. — (Planinske vesti.) Kamniška podružnica .Slov plan. društva" je dodelala planinsko pot s Kamniškega sedla na Planjavo, poleg te pa tudi novo pot od Škarij do pota, ki pelje na Ojstrico, vrh tega pa je podružnica prenovila in po polnila planinske zaznamke iz prejšnjih let. — S*vinska podružnica je pri slapu pod R nko postavila jako lično in praktično sestavljeno verando, postavila na novo na Golčki planini ia drugod napise ter dala popraviti novi pet do Kocbeckove koča na Ojstrici. — (Iz Horjula) se nam piše: Tu smo imeli priliko videti deset tednov staro tele, katero je tehtalo 157 klg., kar je redka poeebnost. — (S tiru je skočil) dne 23. t. m. tovorni vlak drž. železnic pri postaji Jjivornik, vsled česar je imel vlak 50 minut zamude. Nesreča se ni zgodila nobena. — (Nesreče) 24. t. m. padla js triletna hčerka posestnika I. Klešnika v Zadobrovi v škaf, napolnjen z vodo, in je v njem ntonila. — 18 t. m. je v vasi Kunce pri Smuki v žužemberškem okraja pogorel kn-.ol- c posestnika Južefa Koniga. Pogoreli so vsi pridelki, hranjeni v njem, in mnego polje defakeg* orodja. Škoda snaša 700 gld. — (Slovenski gimnazijski razredi v Celji.) Učenci, kateri hočejo letos vstopiti v prvi samo* •tojni nemško-slovenski gimnazijski razrtd v Celji, v/piaujejo sa dne 15. septembra t. I. ob osmi uri jjutraj v ravnateljevi pisarni samostojnih gimnazij-Bkih razredov v Celji, v Šolski ulici h. št. 21. Pri tem je treba položiti sprejemaino in učni prispevek, skupaj 3 gld. 10 kr. Sprejemni izpit vrši se dne 16. soptembra ob osmi uri zjutraj v učni sobi prvega razreda v isti hiši. Učenci v dragi in tretji samostojni slovenski gimnazijski razred vpisujejo se dne 17. m iptair.tira ob osmi nri zjutraj v omenjeni pisarni. Poaavljalni in dopolnilni izpiti vrša se dne 17. septembra od OBme ure naprej. — (Imenovanje.) Policijeki koncipist gosp. An'.on Pešec v Gradci je imenovan policijskim komisarjem pri ondotnem državnem policijskem ravnateljstva. Ako nima gledališče še nikakega stalnega re-•poiv.oara in tedaj ne more novitete s kako drugo igro, ki se je uprizorila že večkrat z dobrim uspe hom, nadomestiti, tedaj je bolje, da je gledališče tak večer zaprto. Nikdo ne misli, kolikokrat marni kaka izvrstna igra jedino le radi tega propade, ker niso bile uloge dobro memorirane. Ubogi vodja mora v takem slučaji iskati hitro novo igro, plačati morebiti tantieme, kupiti nove dekoracije, ali vsaj kopitarne in Bog si ga vedi kaj še — a igralci se zopet ne nauče svojih nlog, ker so imsli premalo časa. Prav je ravnal, dasiravno se je marsikomu sdelo preoriginalno, vodja gledališča v Lubnu, ko je ukazal tole plaktovati: „GledaliŠčno poročilo. Vsled slabega memorovanja nekaterih igralcev — tu bi bilo pravo, navesti imena dotičnikov I — ne bi bila današnja predstava „D*e blaue Grotte" nikakor povoljna in tađt tega se bode predstavljalo ..." Početkom bi se igralci radi tega postopanja morebiti samo jezili ali pa celo smejali. Ko bi pa pa videli, da je stvar resna ia da se občinstvu radi slaboga memoriranja nekaterih lenuhov neče odteči noviteti, prisiljeni bi bili postaviti svoj šotor dragje, — dramatična nouia gotovo ne izgubi mnogo o* takih lenuhih, —ali pa svoje ul ge memorovati, in ob Pastvu ne bi bilo treba nikdar sikati. _ Naboj. — (Pripravljalni tečaj za nčiteljišče) se otvori s 15. snptembro« t. I. v Sežani, ■—(Gospodarsko bralno društvo v Cerknem) priredi dne 5 aep embru 1. 1897. ob 6 uri avečer v prostorih g Petra Jurmana v koriat pog vrelcev relcev v Rivn.h pri Cerknem veselico. Na vzporeda je petje, igra, srečkanje in prosta zabava. Maj posameznimi točkami svira domači orkester. Vstop nina 20 kr. za ude in neude. Oziraje ee na smoter veselico se velikodašaim radodarnim dooeskom ne stavijo me1«. — (Zanesljiva pošta ) Proti učitelju glasba v Bujah, I C ev*.ttu, začelo se je bilo sodno postopanje, ker je s svrjo godbo shiral v Avstriji prepovedano skladbo. Okrajno sodišče v Bujah poslalo j • b !o dotično skladbo s pošto, in to seve službenim potom, dež. sodišču v Trst. Crevatu na erečo pa se je dogodil na pošti čuden Bslučaj". Dotičaa po-šiljatev se je namreč na pota iz Baj v Trst na pošti izgub.Ia. S tem j* izginil inkriminirani pred met, čes .r bo obtoženi Crevatto gotovo vesel. wN.=ša Sloga* pravi, da /a-1*vi svojo glavo, da ae izgubljena p< šiljatev ne najde, in nase mnenje je, da se jej nt bati za nvojo glavo. * (Na materinem grobu) V Petrn, v Abanj Tornaškcm komitata na Ogerskem je umrla žeua kmrta 'I •(!*'• ter mu zapustila dve odrašeui hčeri. Oče pa se je kmalu iznova oženil z mlidim de kletom Iz žalosti in jeze radi teg« st) šle hčerki na pokopališče ter se na maternem groba obesili na vejo «erb« žtlnikn * (Pariški frizerji) se jako pritožujejo, ker jim obit čim cil,e bolj peša radi — bicikljev. Moški hodijo le kratko ostriženi , ženske pa se pq dado več česati in žgati las. Na vse zgodaj so že na kolesu. Za kolesarenje si ne žg* in češe nobena las, kajti put if k uniči vsako frizrr^ko umetnost; ko pridejo domov, se preoblačijo iznova v na pol moško obleko, no»ijo trdo moško srajco in kravato, široke hlače ali pa kratko krilo, zato pa zopet za-doš'a navaden vozel lae. V gledališču imajo vedno klobuke na gltvi, torej jim tadi ni treba frizerja itd. Tudi šivilje, prodajalke na kit o v in ženskega perila tožijo s friserji vred. Le krojači so veseli kakor še nikdar. Vso ž*nstvo skoraj nosi navadno moške široke hlače in jop<Če, le pri poletih in na balih se je obdržala ženska toaleta. Celo na grado/ib, kjer bo se Llačam dolgo upirali, zmagaje nova moda. * (Jetnik je zaprl ječarja) v Rumburgu. Tu je bil umi.p ' zaprt neki lovski tat Himpach. Ko m a je priuesel ječar zvečer jesti, planil je tat nanj, ga Bunil v ječo, sam pa je skočil skrzi vrata, katera je naglo zaklenil. Ni upitje ječarja mu je pritfkia odpret ž»na, tat pa jo je mej tem pobrisal; no. črez dva dni so ga zopet ujeli. * (Turška amazonka ) Časopisi iz Soluna poročajo: V tukajšnji vojaški bolnici je ležal vojak M-bemed Keiune, ki je dobil v bitki pri D.jmokosu na nogi ttžko rano. Zdravniku se je že dolgo zdelo nekaao „.'...<> vedenje golobradega vojaka in ga je zato skrivaj opazoval. Tu pa se je pokazalo, da ja ranjocec — ženska, dekle z imunom Ciadidje H*»nm, doma iz mesta Siruhana. „Čudno" na vsej stvari je posebno nekaj: nevednost turškega zdnvnika. Književnost. — -Popotnik". Vsebina: Cesarjeva zahvala. — IX bkuatkioa „Zivezn slovenskih učiteljskih drošiev" v Celju (II.) — O metodi pouka v spisku. (L. Cernej.) — Ljudako šolstvo na Roakeca in BVse-roseijskaja vy*tavka" v N<žjem Novgorodu (Lj. Stiasoy ) — Listek. „2" (Namizni govor pri letošnjem banketu „Z«veze" v C^ljn ) — Društveni vestmk. — Dopisi in razne vesti. — Zahvala. — Natečaji. — »Naš dom". — Zbirka povesti, pesmi in narodnega blaga, zanimivosti itd. — 11. svazek. V Celji, 1897. Uredil, izdal in založil Drag. Hribar. Ta zvezek ob*ega dva daljša spisa: 1. „Zadnji grof celjski". V obliki aanimivo pisane po veeti podaja ta spis sgodovino slavnih celjskih grofov, opisuje borne čase turških bojev in slika tragične emrt UIrika. 2. .Iskalci biserov na otoku sv. Duba*. Povest. Roški spisal Eaiilj Mušik, preložil Krutogorski. — dna 120 otr. ob-Bezajočega zvezka je ie 25 kr., s pošto pa 28 kr. Bodi ta zbirka čitalnicam, bralnim društvom in šolskim knjižnicam toplo priporočena. — „Argou, Zeitecbrift fiir kra»nieche Landes-kunde. Nr. 2 V. Jahrgang. — Das E'«»en in Krain. — Kleinere Mittheilungen. — Die Geschichte des ktainisehen Landes Mnseums. — Bernstsin in tO miechen Gracem. — Der ntechinische Effnct des Erdbebens vom 15. juli 1897. im Kudo limun. — Die Zuknnft der St&dt Laibach. — Die Aosgra-bungen in der Spitalgaese in Laibach 1896/97. Dunaj 27. avgusta. Ministerski svet je sklican za jutri. Ta seja je velikega pomena, ker bo v njej ministerski predsednik poročal o uspehu svojega potovanja k cesarja v Ischl in se določi vladino načelno stališče glede politične krize. Koj potem se začno pogajanja z voditelji desnici pripadajočih strank. Dunaj 27. avgusta. Predsednik naj vis* jega sanitetnega sveta, prof. dr. Hoffmann je umrl. Prag1 a 27. avgusta. Pri kmetijski posojilnici v Melnika je revizija izkazala, da se je zgodila velika defravdacija. Poneverjenih je bilo nad stotisoč gld. Srno 27. avgusta. „Moravska Orlice* javljajo, da se zgode v kratkem važne pre membe pri namestništvih, zlasti, da odstopi moravski namestnik, baron S p en s - B o od en, in da pride na njegovo mesto štajerski namestnik, marki Bacquehem. Petrograd 27. avgusta. Po sijajni vojaški reviji je predsednik Faure zajedno s carjem in s carinjo odpotoval v Kronstadt, kjer sta car in carinja obedovala na francoski la-diji „Pothum". Faure se je v svoji napitnici ginjen zahvalil za sijajni vzprejem, povdarjaje zajedno, da sta ruska in francoska mornarica znatno omogočila, da sta aliirana naroda francoski in ruski se tesno in lojalno mogla združiti. Car je v svoji napitnici povdarjal, da se šteje srečnega, ker je Faureo? obisk ustanovil novo vi z mej prijateljskima aliinmima narodoma. Petrograd 27. avgusta. Predsednik Faure je odpotoval. Pri odhoda so mu bile prirejene velikanske ovacije. Faure in car sta se pri slovesu prisrčno objela in Faure se je carju toplo zahvalil za sijajno, njemu izkazano gostoljubnost. Atene 27. avgusta. Glasom avtentičnih poročil nameravajo velesile odkloniti predlog An-gleške glede dobe, kdaj turska vojska zapusti Tesalijo in zahtevati, naj se uvede mejnarodna kontrola grških financ. Vest je na Grškem obudila veliko srditost; splošno se sodi, da izstopi Angleška v smislu svoje izjave iz koncerta evropskih velesil, ako se ti sklepi store. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani '1 j -.) Zbornica je ta načrt poslala gremiju trgovcev v L obijani ia udeleženim zadrugam na deželi, da iureejo svoje moenje Zadrugi sodnega okraja kosta ije/istega in metliškega sta pritrdili rare^bi, ne d* bi bdi sta/tli kake pr tram je val ne n d d t- e predloge; nasprotno žnli zadruga za sodni okraj kaatniŠk , da naj bi se sprejeli še naslednji predmeti v sunam: vse vrste t-etnoaa, porcelansko blago, hteklo, vse vrste suh.h in oljnatih barv, — to iz tega razlogi, ker bi trgovec z mešanim blagom ne mogel obstati, ko bi tržil Ia z izdelki, na-vedt-nmi v nsredbenem načrtu. Gremij trgovcev v Liobljani pravi, da trgovcev z mešanim blagom v Ljubljani ni, pač pa so neka dunajska pooebnost (mc-goča obstoje taki Že po večjih mestih), ki se je 8 čaioi&a razvila is branjevskega obrta. Prodaja mešanega b!aga sa ne loči od trgovina z mešanim bhgoni sicer v ničemer, kakor da plačuje večji pridobitni davek kot trgovec z mešanim blagom. : g pravice aa izvrševanje obrta je — ali vsaj bil pri tb*h vrstah jednak in s predležečim načrtom se tudi ne ho odpomoglo se lanjemu zlu, ker ni lahko sprevideti, katari predmeti ho pridržani, da sme ž njimi tržiti trgorec z mešanim blagom ali v sm slu § 38. obrtnega reda na določena vrste blaga omejeni trgovski obrt, če smejo prodajalci, oz>roma branjevci vse predmete imeti, ki so v seznama zaznamovani, in so vrhu tega po § 4. načrta politične oblasti pooblaščeoe, dovoliti prodajalcem mešanega blaga izjemoma, da emejo imati tudi posamezno predmete, katerih ne obsega seznam. Č«j tedaj, kakor gori pripomnjeno, prodaje mešanega b'aga v Ljubljani le imenoma ne obstoje, so pa tu branjevci, pri katerih je uredba obsega nji hnvih pravic v smislu zakona z dni 4. julija 1896, drž. zak. št 205, nujno potrebta. Branjevci, ki so ome;eni le na prodajo malo vrednih izdelkov, tržijo danes z veČino predmetov, ki eo pridržani trgovcu, ki je obremenjen z davki in davščiaami vsake vrste. Morebiten egovor, da bi bil z omejitvijo prodajalnih pravic oškodovan konsument, nikakor ne drži; kajti po današnji konkurenci v vseh trgovskih strokah, bi pač ne bilo konsumentu težko, varovati ee no rebiti nameravanega oškodovanja, ker pač le tam knpi, kjer mu bolj ugaja. Cene VBsb posebnih predmetov so vsled velike konkurence pale najnižje, in brezdvomno je, da bo to tudi tedaj ostalo, Če bi se trgovcu to pustilo, kar mu je šlo od nekdaj in mu gre tudi šs sedaj. Ni zadosti, da ima visoko obdačeni trgovski stan v konsumnih društvih, ma-gacinih za živila, menažaih upravah itd. veliko konkurenco, vzamejo mu potem še ono m;.lo, kar ostane, prodajalci, branjevci, trgovci % živili itd. <'i--ti' j sa torej izreka sra to, da prodajalcev mešanega blaga ni nstanavljati v mestih z več kakor 10.000 prebivalci, in da naj visoka c. kr. deželna vlada uredi obseg pravice branjevcev, trgovcev z živili itd. (Dalje pribj Bratje S ohol i t T7* aa.ed.elj©, 29. avgusta izlet v Idrijo. Zbirališče bode na južnem kolodvoru v nedeljo ob 4 uri zjutraj. Odhod točno ob 5 uri 8 poštnim vlakom do Lo fjatca, od tod z vozmi, preskrbljenimi po društvu, do Godoviča, in potem skupno 8 „Poatojinskiin Sokolom" v Idrijo. Na zdar! Odbor. Izjava/J Gcsrodu Franu Čudnu, urarju in knlotržcu v Ljubljani. VrnivSemu se b kolesarskega potovanja iz Srbije in Bosno, Stojim si v prijetno dolžnost, obvestiti Vas da me je dobrota kolesa iStvria, Model IV.), katero Beiu kupil pri Vas, uprav iznenadila, kajti vzlic vstm napornim zahtevam, katere sem v isto stavil, je kolo popolnoma dobro, brez najmanjših poprav vstrajalo. Akoravno sem dosedaj s tem kolosom ?.e preko 12 tisoč kilometrov prevozil, je isto ven-der se v najboljšem stanu ter upam ž njim se marsikatere tisoče kilometrov prevoziti. To prostovoljno izjavo Vam prepuščam v slobodno vporabo. Z odličnim spoštovanjem [1979) Kn|l... .lllMtin nadučitelj. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon Velik dobiček v goapodlnjstvu lmai, ako rabiš pristno sladno kavo. Zasluga tvrdke Kathreiner jo, da je vpeljala s popularno „Kneippovo kavo", ki je slavna po vsem svetu, pristno sladno kavo, ki ima vsled svoje posebne prireditve okus bobove kave ter je radi tega tako zelo priljubljena. Vsakdo se Kneippove kave naglo privadi ter jo pije čisto ali pa kot primes bobovi kavi. Nobena gospodinja naj zato ne zamudi, čim preje upeljati to zdravstveno nedotežno in po okusu izvrstno kavo. Ker pa je v trgovini mnogo sleparskih, iz dobičkaželjnosti izvirajo-čih posnetkov Kneippove kave, svarimo vsakogar, naj bode a, kadar kupuje. Zahtevati je torej izrecno vselej Kathreinerjevo sladno kavo v originalnih ovojih s sliko župnika Kneippa in s podpisom Kathreincrja. Vsako drugo znamko ali odprto prodajano kavo treba zavrniti. Hudobneži lažejo, da se po Kneippovi smrti ne fabriku je več pristna Hladna kava, nego da je stopil na njeno mesto neki drugi fabrikat, Naj se no pusti nihče varati s temi lažmi, k;ijti Kathi einerjeva tvrdka si je pridobila za vse čase pravico, da postavija rajneega g. prelata Kneippa ime in sliko kot znamko na jedino pristno sladno kavo, katero bo v isti izvrstnosti izdeljevala tudi poslej. (1188—S) Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306*3 m. 1 t* Čas opa-sovanja Stanje barometra v mm. ftmpi-ralura v C Vetrovi Nebo Uokrina v mm. v •24 arah 26. 9. zvečer 735 7 15*0 si. sever jasno 27. 7. zjutraj 736 8 132 si. jvzh. megla 0 3 ■ y. popol. 735 9 234 si. jug skoro jas. Srednja včerajšnja temperatura 17 5°, za 0 1° pod aormalom. JD-CL2iLSi.3sl5:a. "borza. dne 27 avgusta 1897. -tftnpni državni dolg v notah..... 102 gld 35 kr. reupni državni dolg v arebru .... 102 „ 40 , Avstrijska alata renta....... 124 „ 60 Vvstrijska kronska rer.ta 4°/„ ..... 101 , 75 , Dgeraka zlata renta 4°',,...... . 122 -. 55 , Ifprska kronska renta 4%..... 100 , — , ivstro-ogerske bančne delnice , ■ . , 919 „ — , kreditne delnice........, 365 , 75 , i'«ondon viuta........... 119 , 70 Kemiki dr«, bankovoi ta 100 mark . , bS 0 72", , *Q mark......., . . . , 11 „ 75 feaakof........... 5 . 63 , dalijaut>ki bankovci........ 45 k 20 J. kr, cekini........... H . 64 5 stanovanj Ne odda n I. novembrom t. 1. na l"<»-l|un«kl <-ost i »t. 72. Natančneje se izve pri Idi jI Preti ovit*- u, na Poljanskem trgu št. 5. (1938—8) jPriporoč*a so postavno zavarovana, v dobroti in ceni nedosežna Trisedemska vožčilna barva za tla od dr. Y. Kirchner-ja v Puntigamu ipJOr 1 liter 1."» kr. ~^a]£ katero ima v zalogi Fr, Stupica, Marije Terezija cesta X_iJ\a."blJara.l. (1276—i) tauovaiije obstoječe iz 3 sob, 2 prediob in pritiklin, odda Se takoj v najem na Kongresnem trgu št. 12, oziroma Vegove ulice št. 2. — Natančneje ee izve pri hišniku ali pa v „Narodni Tiskarni". (1274—1) Trgovski pomočnik star 10 let, izurjen v manufakturi, želi svojo 86* danjo službo premeniti. Ponudbe naj se poSiljajo na upravniStvo „Slov. Naroda". (1268—1) J"edneg-a ali d.Trau sprotna Žagarja popolnoma razumna pri brafienju in popravljanja žag. vzprejme takoj v službo (1275) M. Mazelle v Gradacu, Dolenjsko. to I v vseh strokah iznrjen, dober manufakturist, 8e vzprejme takoj pod ugodnimi pogoji v trgovino z mešanim blagom Jak. l*«Ha*ovel£-A V Trebnjem. Usojam se slav. občinstvu naznanjati, da bodem od sedaj naprej v svoji gostilni .Pri Virantu* na Sv. Jakoba trgu št. 2 točil poleg piva in domaćih vin tudi IV la-šUra, vina liter po 24, 32, 36 kr. In vinjo ter se slav. občinstva za mnogobrojen obisk uljudno priporočam. Ob jednem priporočam tudi svojo dobro kuhinje in snažne sobe za tujce po primerni oeni. Z odličnim spoštovanjem (1272-1) Avg.Weixl. St. 28.235. (1254—2) Stanovanje v najem! V mestni hlsl. KomciiMke|;a iillee m B f>. je jedno stanovanje v II. nadstropju, obstoječe iz dveh sob, kuhinje, kleti in drvarnice, od 1. novembra lotos oddati v najem. Pismen« ali ustne ponudbe vzprejema in zaželjena pojasnila deli v navadnih uradnih urah podpisani magistrat. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 20. avgusta 1807. Samo še malo časa. v Ljubljani. ~^bs Glavno sastegistvo avstrijske zavarovalne družbe se podeli vplivni, strokovno izvežbani. jamšČine zmožni osobi. Ponudbe se prosijo pod šifro Z. 3176 Rudolfu Mosse na Dunaj i. (1230-3) Št. 30.477. (1273-1) na trivogelnem travniku poleg Lattermannovega drevoreda. Danes v petek, 27. avgusta, ob 8. uri zvečer: Predzadnji High-Life. Rendes vous finega sveta. — Izredno bogat vzpored. Prvlkratl Tukaj se nikdar predstavljano' Gancan pred aodlioem, velika pantomima v 2 oddelkih, izvaja vse osobje. — Novo: The 5 Slatera Barrlaona, angleški plea. — The 6 Caricatnrea, komičen plaaalnl sekstet. .jej"* Predprodaja ia vse sedeže od lo. ure dopoludno do i>. ure zvečer v glavni zalogi tobaka na mestnem trgu. 'Vjg Vse podrobnosti povedo dnevni liati. l"oii Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".