Glas zaveznikov
ut« n. št. 389 im formacijski dneonik A. L S.	cena4Ure
Danes drugi sestanek štirih
zunanjih ministrov
Uradna objava izjave o italijanskih kolonijah
Trst-razprava o veli*
TRST, torek 24. septembra 1946
UREDNIŠTVO: VUt S. Pellico U • Telefon It 93364 in 94443
OGLASI: C«nt za milimeter vltlne (Urina ena kolona): trgovski L. 37, m.-tvaski L, 86 (osmrtnice L. 100), objave L. 20. flntnčul In pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) I> 45. Davek ni vštet Plačljivo v naprej. Oglase sprejema tiključno: S.P.I.. Bocleti per la Pubblicltii ln Italla, Trst, ut Silvio Pellico St 4. tet 94044. Cena posamezne številke L. ' zaostale L.8). Rokopisov o« vračamo.
GRŠKO-JUGOSLOVANSKI
OBMEJNI NEMIRI
London, 24. sept Jugoslovansko poslaništvo v Ate-»ah je včeraj objavilo poročilo, ki obtožuje grSki tisk, da sistematično vodi protijugoslovansko gonjo. Potočilo pravi, da atenski listi trdijo, se grSki abanditiv urijo in obo toiujejo na jugoslovanskem oeem-D« in da imajo tam svoj glavni •ion. Poročilo zanika vsak spopad ned jugoslovanshdml četami in grdimi silami ter pravi, da predstavna to poročilo izzivanje Jugoslavije.
Dopisnik aBBCs poroča iz Aten: *Desničarski listi so objavili nepoštena poročila, da so jugoslovanske iete sodelovale z grlklml oboroženimi tolpami v boju proti grSkim s'lam na severni meji. Čeprav kale, da so ta poročila neosnovana — domuje dopisnik — je po drugi strani Pravtako neoSnovano trditi, da to Pomeni neposredno protijugoslovansko gonjo, ker je grSki tisk svoboden. Predstavniki grlkega zunanjega ministrstva so izrazili začudenje, da so Jugoslovani objavili to pritožbo v tisku, ne pa po diplomatski potl.D
zsnimanjT ZA PROCES PROTI STEP1NCU
Beograd, 24. sept »Tanjug* obvešča, da ves zagrebel in pokrajinski tisk na Hrvat. *kem objavlja uvodnike, ki odkrl-^jo zločinsko delovanje terorističnih ustaskih tolp .Križarjev*, ka-ierim je načeloval zagrebški nad-^of dr. Stepinac. Dnevniki objavijo tudi vrsto poročil, ki prihaja. So iz Zagreb,a In vse Hrvatake, tn 111 potrjujejo — kot poroča .Tanjug* — da je ljudstvo z zadoščenjem sprejelo odločitev državnega iuiilca, da aretira in sodno postoma proti nadškofu Steplnou. Vse J<ivnno mnenje pričakuje z velikim Zanimanjem nadaljevanje procesa Proti ustaškim zločincem pred naj-v,šjim sodiščem Hrvatske, kjer bo na zatožni klopi tudi Stepinac.
NOVI PREDSEDNIK SINDIKALNE ZVEZE
Washington, 24. sept.
V petek je bilo v Washlngtonu tud predsedstvom lorda CUrlna zasedanje Izvršnega odbora svetovno sindikalne zveze. Za novega Predsednika zveze so soglasno iz-V°11U tajnika .British Transport and General Workers Union* Arturja Desklna.
PARIZ, 24. sept. — Britanski zunanji minister Bevin je včeraj zjutraj na sedežu sovjetskega veleposlaništva v Parizu obiskal sovjetskega zunanjega ministra Molotova. To je bilo njuno prvo srečanje po Bevinovi vrnitvi v Pariz. Poročajo, da sla razpravljala'o pospešitvi dela konference. Iz uradnega vira poročajo, da se bodo štirije zunanji ministri sestali danes popoldne.^ Razpravljali bodo o sporedu dela konference s stališča še razpoložljivega časa. Zasedanje je sklical na Bevinovo zahtevo Bidault, ki je poslal prepis Bevinove zahteve Byrnesu in Molotovu.
Dru;:- važni dogodek na pariški konferenci je bila včerajšnja objava izjave štirih velesil glede ita »kih kolonij in objavi sledeča konferenca glavnih članov delegacij britanskega Commonvvt^.iha na pariški konferenci, ki je pod Bevinovim predsedstvom razpravljala o tej izjavi.
Besedilo izjave se glasi: sVlade Sovjetske zveze, Zdrule-nlh drlav, Zdrulenega kraljestva in Francije so sporazumno sklenile, da bodo v teku enega leta po vstopu v veljavo mirovne pogodbe z Italijo skupno odločale 0 končni usodi italijanskih ozemeljskih posestev v A-Jrlkl, v pogledu katerih se Italija od. reka vsem pravicam in naslovom.
ePri odločitvi o končni usodi omenjenih ozemelj (n primerni ureditvi njihovih meja, bodo itiri velesile z upoštevanjem staliSč drugih prizadetih vlad upoštevale želje in koristi prebivalstva teh ozemelj, enako pa tudi koristi miru in varnosti.
«Ce bi se Stln veles!le v enem letu po vstopu v veljavo te pog< ne mogle zediniti glede usode u-terega koli izmed omenjenih ozemelj, bodo zadevo prepustile v odločitev glavni skupščini Združenih narodov.
sNamestnikt Štirih zunanjih ministrov bodo Se nadalje preučevali vprašanje usode bivSih italijanskih kolonij z namenom, da predložijo Svetu zunanjih ministrov zadevne predloge.
«V vsako bivSo Italijansko Jtolo-ntjo bodo nadalje poslali preiskoval, ne komisije, ki bodo sporočile potrebne podatke in ugotovitve o stališču krajevnega prebivalstva.))
Na podlagi te izjave, ki vsaj deloma ugoduje zahtevam Južne Afrike m Avstralije, bodo štiri velesile o usodi italijanskih kolonij odločale šele v teku enega lota po vsto. pu v veljavo mirovne pogodbe z Italijo. Izjavo tolmačijo tako, da so med prizadetimi državami mišljeni tudi dorrinloni.kl so se aktivno udeležili vojne v Afriki. Izjava predstavlja
Jenlcrjcif dopisnik Miran v Beonradn
Poročilo glavnega ravnatelja agencije o oviranja dopisništva
n LONDON, 24, septembra. — Jugoslovanska tajna policija .JJZNA je aretirala namestnika »Reuterjevega* dopisnika v pogradu Milivoja Naumoviča. O aretaciji so najprej poročala Zasebna pisma iz Jugoslavije, zdaj pa jo je potrdilo britansko zu^,anje ministrstvo.
Ch ,laval .Reuterjev* ravnatelj vCcr tt>Pller Ohaneoller je izdal trcHa nasIednje poročilo: »Are-
rrie i^r°Vl<;a je vrhunec K°*
Preprečile, 'C*11	<">’ dft «
.Reuter*
T. ,	141 rr. “»ega dopisnika v
Jugoslaviji. To je *e druga aretacija
»Reuterjevega* dopisnlka y ^ eradu po koncu vojne_ y , ,. abriia 1946 so oblasti tako; Pričakovanem odstopu aaprje Jujf0. Jovana Stojana Bralov|<la. Pri *o_
'hi izmed omenjenih aretacij mao ®ftvedli nikakega razlega.
Radulovič, ki je bil za«t0p_ «Heuterjevega» dopisnika v c°gradu od aprila letošnjega leta, * ®daj v Londonu in je moral za. ^«lčf Jugoslavijo zaradi ravnanja t lasti, ki so mu preprečile, da bi J*1 °Sel 'opravljati delo kot neodvisni ^ nepristranski zbiratelj vesti, ezmere so postale tako neznosne, 4 je Radulovič čutil, da mu ne
a 'ostane drugega, kakor da zapu-k* državo, ker so mu okoliščine, 80 mu bile vsiljene, onemogo-
da bi mogel delovati kot po-in nepristranski dopisnik.* t[JUgoslovenske oblasti so «Reu-jl fJu» stalno odklanjale dovoljenje, O niogei pošiljati v Jugoslavijo Je angleške dopisnike, g Prija 1940 j€ .Reuter* prosil ju-KVanSke 0l:,IaSt» ^ dovoljenje, bo ^ STne^ poslati v Beograd glav. Jt» 'Reuterjevo* dopisnico za
gdč. Klisabcth Jsrker. Boe2 vt,Vedbb razloga so -fcivoljenje za Vj""P v Jugosla.-ijo gdit Barkerje-kara‘ uživa visok -gled kot časni-*«dSlta dopisnic ln izvedenka v blll°Va!j Jugovzhodne Evrope odnlr V)?' Prvič Je vlož'la ’. -ošnjo » hlšt'11 °ft Jugoslovanskem poala-Vu v Atenah; ker pa y (.s,četi.«
maja vizuma se ni dobila, se je a-gencija .Reuter* odločila, da se bo poslužila ugodnosti, ki jo je nudila ustanova UNRRA, da bo namreč poslala svojo dopisnico s skupino časnikarjev, ki so potovali po Jugoslaviji in si ogledovali delo te organizacije. Ustanove UNRRA je sprejela imenovanje gdč. Barkerje. ve s strani .Reuterja* za to potovanje in je storila vse da bi ji nudila vse ugodnosti ter ji preskrbela vizum.
Dne 15. maja j£ gdč. Barker po navodilih ustanove UNRRA odpo. tovala čez Bari v Beograd. Z leta-lon> je prispela v Beograd, toda jugoslovanske oblasti so jo ob priho-ou zavrnile.
O^d. Barker je nato odšla v Ba-ri tet* y
torej priznanje pravice «prizadet!h velesila, da jih vprašajo za svet. Be. sedilo izjave so odobrili 11. julija in ga v neuradni obliki objavili takoj po odobritvi.
ODBOR ZA ITALIJO
Na včerajšnjem dopoldanskem zasedanju političnega in ozearijske, ga odbora za Italijo se je Sovjetska zveza uprla jugoslovanskemu popravku, ki je predlagal, naj bi bil vojni zločinci in fašistični voditelji izključeni od državljanstva v tistih ozemljih, ki jih bo morala odstopiti Italija. Višinski je pozval jugoslovanskega delegata, naj umakne popravek (popravek se je tikal čl. 13, ki jamči polne politične in državljanske pravice vsem italijanskim državljanom, ki so na dan 10. junija 1940 stanovali na ozemlju, hi ga bo morala prepustiti Italija).
Sovjetski delegat je zastopal stališče, da pravno oiebr , ni mogoče odvzeti državljanstva. Vprašal je:
«Kdo so ti fašistični voditelji? Mnogi izmed njih so nas zapustili in od. šli na boljši svet.» Jugoslovanski delegat Beabler pa je vztrajal na glasovanju, na katerem so nato jugoslovanski popravek $ 13 proti j> glasovom zavrnili.
Nato je govoril italijanski zastop. nlk Bonomi, ki je obrazložil italijansko stališče o vprašanju kolonij. Uvodoma je omenil, da je čl. 17 osnutka pogodbe sestavljen iz treh delov: 1. končna odločitev o usod; italijanskega afriškega ozemlja, Je odložena za leto dni; 2. Italija bi se morala odslej odpovedati vsem naslovom in pravicam do Libije, Eritreje in Somalije; 3. v letu odložitve ostanejo italijanska afriška jozcmlJa pod britansko in deloma francosko Vojaško upravo O menil je, da Italija pričakuje, da bodo vprašanje z glasovanjem odložili, da pa bi morala oh tej priliki odpasti dva pogoja, ki b; zelo priza. dela Italijanski narod.
S0YJETIIE ZAUPAJOZAHPDU
London, 24. sept.
Znani angleSki pisatelj in diplomat Harold Nicholron, ki prisostvuje pariški konferenci kot opazovalec, je v imenu angleške radijske postaje izjavil, da večina Angležev nim-a niti najmanjšega zaupanja v totalitarne vlade. Res je, da Britanci obžalujejo veliko trplje. nie Sovjetske zveze, ki je posledica nemškega napada, toda če človek opazuje sovjetske zastopn!ke v Parizu, Vidi, da Sovjeti nimajo prav nikake želje, da bi vzpostavili zaupne odnošaje z zahodom. Sovjeti ojačujejo svojo obrambo, čeprav strokovnjaki soglašajo, da Sovjeti potrebujejo Via) pet let miru. Nicholson je dodut, da Upa, da bodo Združeni narodi lahko uveljavit svojo voljo in željo po miru. Velika Britanija ne bo ukrenila ničesar, kar bi onemogočilo sporazum s Sovjetsko zvezo.
JSGOSiaVAKSIl PR3TIPSE0L0S! ZARADI I9ŠMIE MK!
London, 24. sept.
Kot poroča agencija zliBC», je iz V/athingtona prispela vest, da je Jugoslavija stavila protipredlog na zahtevo Združenih drlav po odškodnini približno 100.000 funtov šter-lingov za sestrelitev dveh ameriških letal in smrt petih potnikov.
Vest pristavlja, da bodo jugoslovanski odgovor objavili verjetno v enem ali dveh dneh. v
Zahteva po zaupni upravi
Bonomi je nato govoril o Interesu, ki ga Ima Italija na afriških ozemljih tor podčrtal politično ln gospodarsko civilizacijsko delo, ki ga je začela Italija tam opravljati že pred nastopom fašizma. Bonomi je vprašal, ali bi bilo pravično, da b. italijanski naseljenci in delavci morali plačati račune odgovornosti fa_ šizma za drugi svetovno vojno,
Bonomi je izrekel priznanje tistim državam, ki so glasovale- za francoskb-sovjetski predlog, ilaj bi Združeni narodi Italiji poverili zaupno upravo nad Libijo, Eritrejo in Somalijo. Dejal pa je, da mora opozoriti na upoštevanje volje 200 tisoč Italijanov, ki bivajo na tem ozemlju, če hočejo usodo teh ozemelj določiti po željah prebivalstva. Ponovno je postavil Italijansko zahtevo po zaupni upravi ter govoril o lojalnem sožitju Italijanov in afri'skih ljudstev. Nato je govoril o zgoraj omenjeni členu 17 ter stavijal prigovore. Dejal je, če se vprašanje kolonij edloži za eno leto, mora ostati ozemlje pod italijansko suverenostjo; nasprotno bi bilo krivično, nekoristno ln nepraktično, Poleg tega je zahteval sode. lovanje pri upravi v pričakovanju dokončne odločitve.
Po Bonomljevem govoru je obrazložil stališče do vprašanja kolonij egiptovski delegat, ki je pred-lbžil sledeči zahtevi: 1) da Egiptu vrnejo vsa ozemlja, mu jih je od. vzela Italija; 2) da par.ska konferenca prizna in proglasi neodvisnost Libije. Ozemlja, ki Jih Zahteva Egipt, 80 Massaua in področja, iti so jih priključili Eritreji, oaza Džarabub in SbllUm. Ghali paša je izjavil, da je pristanišče Massaua potrebno z gospodarskega in trgovskega stališča za napredek Sudana. Džarabub je bil vedno del egiptovskega ozemlja; leta 1925 ga je moral Egipt zaradi takratnega političnega položaja prepustiti Ita-
liji. Prebivalstvo je Iste rase, Jezika in vere kot Egipčani. Govoril je tuiji o interesu po strateški nlcji. Tudi SollUmaka visoka plaho ta je bila prej del egiptovske države. Gre za to, da Egiptu vrnejo njegove naravne meje.
Nato Je govoril aboslhSkl delegat Ato Aklllou Aftc Wulde, ki je predložil popravek, ki predvideva priključitev Eritreje k AbeSinlji. Dejal je, da ■ je Er.treja ena izmed naj-starejsjh pokrajin absinskega im. petija, združena z Abcsihijo po tesnih zemljepisnih in gospodarskih vezeh. Pristanišči Massaua in As-sab sta odvisni od abesinskega zaledja. Odkar je bila Eritreja ločena od Abosinije, ni mogla več zadostovati sama sebi. Za AbesihijO predstavlja Eritreja Izhod na morje največje važnosti. Abesinski delegat se je nato izrekel proti upravi nad Eritrejo.
Brazilski delegat Ra ul Fernandez je predložil, naj bi zaupali Italiji pod nadzortvom ZN upravo njenih kolonij. Nemogoče je, da se ne bi zavedali uspehov italijanske kolonizacijske politike. Vendar Je delegat nato predlog sam umaknil.
Novozelandski delegat Mason je nato predložil popravek, ki pravi, naj bi se Italija odrekla pravici do svojih bivših kolonij v korist Združenih narodov, ki naj bi jih upravljali sami, ne pa predstavniki štirih velesil. Zasedanje odbora so nato preložili.
V vojaškem odboru je Grčija včeraj predložila dva popravka'. Prvi je zahteval razrušettje vseh stalnih obmejnih utrdb med Bolgarijo ln Grčijo, drugi pa prepoved gradnje takih utrdb. Združene države so podprale drugi popravek.
Gospodarski odbor za Balkan se Je včeraj sestal dvakrat. Popoldne sta se sestala gospodarski odbor za Italijo ter politični in ozemeljski odbor za Madžarsko,
PROGLASITEV NEODVISNOSTI FAROERSKIH OTOKOV
Thorshaven, 24. sept.
Parlament Faroerskih otokov je na sobotnem zasedanju sklenil proglasitev neodvisnosti otokov, k. so bili doslej odvisni od Danske. Teden pred tem dogodkom so na oto-I kih izvedli plebiscit, ki se je z majhno večino izrekel za neodvisnost.
Danska vlada je z ozrom na ta ukrep objavila izjavo, s katero ga je označila kot nezakonito enostransko odločitev. Danska vlada pravi, da je ukrep takšnega značaja, da ga danska vlada ne bo mogla potrditi. Po mnenju danske vlade bi morali predhodno o proglasitvi neodvisnosti razpravljati z d insko vlado. To izjavo vlade so v parlamentu odobrile vse danske politične stranke.
jugolovanskam ^ T
_ m* m Poslanstvu pohov-
Sa 2a a «* d-
vlzum,
V začetku jUUja
sr:
edS. B.rk«rj,w	ni„
kega uradnega razloga, zakaj so ji odklonile dovoljenje Za vstop v Jugoslavijo.
Edina razlaga za ravnanje jug0. slovanskih oblasti, da v Beogradu ne dovolijo delovati drugim «Rou-terjevim* dopisnikom, kakor onim, ki jo jugoslovanski državljani, je Ral-11-, du se bojijo, da bi tak anf-lesH d pis, 'k ne bil podvržen trdotam * tveganju kazni, ako ti kak njegov dopis Jugoslovanom ne prijal, Njihovo ravnanje je o »ra svobod nema, neoviranemu in zanesljiv»-inrs pcočanju na Palkanu.
P , jugo^rvanskih ob’ isUh smo VloMi protesv. ki pa dot e; ul rde k TlstiJ *
O pravicah guvernerja
Včeraj popoldne se je V Luksem* bUrSki palači sestal tudi pododbor za statut triafkega svobodnega ozemlja, ki je razpravljal o pravici veta guvernerja nov e drZave. An-glo-amtrlčani so vztrajali na na čelu, da je treba guvernerju priznati pravico veta proti vsem zakonom, ki krSljo človečanske pravice.
Jugoslovansko odposlanstvo je it v soboto predtolilo, da je treba zakone ločiti v dve kategoriji:	v
upravne zakone in v ustavne zakone o novi državi. V pogledu slednjih Je predložilo, da bi imet guverner pravico veta.
Jrrar.nosko in avst-aisko zasiop-*:1 n(ata*izrazili proti načeti, ki io gc zastopan Angloamz^San*
pa St,s d, jc t.,ba totno
določiti zakone, glede ku.erlh bo imel gu-ter Kr pra, ,<;0	T( en.
koni U bili «7 c.n - jux cm rf;t M ntiH.lu. o ‘tcječansklh pravicah
lil, da v primeru, če so odposlanstva naStloma sporazumna, izroče vprašanje komisiji za sestavo mirovne pogodbe, ker bi tu lahko lažje definirali osnutek. Sovjetski zastopnik je bil proti temu ter je zanikat, da bi mogli rešiti to vprašanje z izročitvijo komisiji za sestavo mirovne pogodbe. Dodal je, da je koristno, da komisija organično nadaljuje delo ter ga zaključi.
V	konferenčnih krogih so bili Sinoči mr.enia, da bodo mog ; vpra-»an1e i Siti št:.'je veliki, ki se bedo sesuli d j ne,
V	istih .rejih Je vri lal sinoči tudi optimizem v pogledu -a~voja dela ronfe- oec. Mislijo, da bodo mogli v kratk -m doseči vsaj kompromis™* rešitev c vprašanju statuta ^'obodnega ozorria Trsta.
«Tirresov» dopisi a. iz Pariza pi-

•Times* o Jugoslaviji
Potreba po zmernosti
LONDON, 24. sept. — Londonski »Times* je objavil v dveh številkah dva članka svojega posebnega dopisnika v Jugoslaviji o tamkajšnjih razmerah. Poleg tega je v enem izmed svojih uvodnikov pod naslovom »Jugoslavija* napisal tole:
«Vsl Članki o
Jugoslaviji nam nudijo podrobnosti in živo sliko o spremembah, ki so nastale v tej d.žavi. Zelo važno je, ako so oni, ki so odgovorni za vodstvo britanske politike do vzhodne Evrope, na tekočem o sedanjem položaju v tej državi in. ako poznajo sile, ki zdaj nadzirajo razvoj v tej-državi. Ako naj jim poznanje tega položaja koristi v prizadevanju za mirno Ih odkrito razumevanje, ga ne sine zasenčiti niti sentimentalno ob-Žalovnnje nad starim režimom, je izginil, niti brezpogojno odobravanje novih metod in novih tež* n j :tcz vsake kritike. Naš dopisnik na prvem mestu poudarja, da doživlja Jugoslavija revolucijo in da ta revolucija brez dvoma uspeva. Bilo bi neumno pričakovati od voditelja uspesne revblucije, od samozavestnega voditelja, da bi ravnal skromno in spravljivo v mednarodnih odnošajih. Nihče ne more biti presenečen, ako je obnaSanje Jugoslovanov trdo, zato pa tudi Jugoslovani nam ne bi smeli zameriti majhne trdote z na.?e strani.
Naš dopisnik prikazuje, v kolikšni meri se nova jugoslovanska država razvija po sovjetskem vzorcu. S-stem ljudskih odborov, ustanova zveznih republik jn politika enakosti za razne narodnostne skupine, strogo nadzorstvo komunistične stranke, kj zajema vse socialno u-dejstvovanje, vse to posnema podobne sovjetske vzorce. Nova Jugoslavija gleda na Sovjetsko zvezo z zaupanjem, ki temelji na Ideologiji in na narodnostni sorodnosti. Toda poleg Bolgarije morda ni države v Vzhodni Evropi, v kateri bi bil bolj razširjen sovjetski vpliv In na katere stalno zvestlobo bi se mogla v raznih ozirih zanesti So-vjotska zveza, bolj kakor na Jugoslavijo. Ustroj oblasti 3n nadzorstva, ki ga gradijo novi gospodarji v svoji državi, je prav tako realen, kot je verjetno, da to ostal trajen. Mnoge značilnosti Sirljc-nja v Jugoslaviji morajo biti za zahodne pojmovanje neugodne in so v
Zavezniške čete
v nesovražnih državah
Pičle utemeljitve Grorriika pred Varnostnim svetom
LAKE SUCCESS, 24. sept. — Včeraj zvečer se je sestal Varnostni svet, ki je pretresal sovjetsko zahtevo po pojasnilih glede premikanja zavezniških čet v tistih državah, ki prej niso bile sovražnice. Sovjetski zastopmk Gromiko je izjavil, da so prišli protesti zaradi navzočnosti tujih čet iz Kitajske, Egipta, Iraka, Indonezije, Islanda, Latinske Amerike in Grčije.
Govoril je v korist sovjetske zahteve, naj Združeni narodi pošiljajo poročila o jakosti svojih čet v tujini.
Britanski zastopnik sir Alexander Cadogan je bil proti temu, da bi sovjetsko zahtevo nostavili na dnevni red. Zahteval je od Groml-ka, naj pojani svojo zahtevo in na-
v problemu Trsta. Splošno mnenje tu Je, da je rešitev mogoče najti le v novem kompromisu med Štirimi velesilami ali v neposrednem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo.*
Danes bo podkomisija za tržaški statut ponovno poizkušala doseči sporazum o oblasti guvernerja svobodnega ozemlja. Predvidevajo, da bodo Velika Britanija Franclja ln Združene države odgovorile na novi Jugoslovanski predlog, po katerem bi moral guverner imeti pravico veta v pogledu vprašanj obrambe, integritete in neodvisnosti, ne pa v notranjih vprašanjih.
Voditelj italijanskega odposlanstva Bonomi je poslal predsedniku političnega in ozemeljskega odbora za Italijo pismo, v katerem pravi, da so italijanski zastopniki le enkrat lahko podalj svoje stališče v pogledu jugoslovansko-italijanske meje, v vprašanju, ki je za Italijo živiljenske važnosti. V pogledu izjav, ki so jih nato podali razni delegati, si Italija pridržuje obsežne pridržke, ker so bili nekateri razlogi v teh .zjavah, kot pravi Bonomi, netočni in pristranski. Italijansko zastopstvo je lahko’ odgovorilo na nekatere stvari le pismeno, potrebno pa bi bilo, da lohka prigovore iznese tudi ustmeno. Bonomi pravi, da nihče pred odborom ni sprožil zahteve, da bi prebivalstvo samo odločalo o mej) med Italijo in Jugoslavijo, Italijansko odposlanstvo čuti zaradi tega čMŽuost, da še enkrat opozori, 4a nikrlai ne oo mo-rJ) ^temeljiti tra, .e pod'»ge oriio-Čitev ki ne bi gpc ovsie pravdo !n Zakonitih k6r: H pr'rad e a pro..i •alstva. Boi.omi pravi, da bo pred *adn'is.u h' e'-’zen, če bo o • seb.ai pisma ooerestil odposlanstva ne zesedanju uc ipara,	•—;
vede člen listine Združenih narodov, na katerega opira zahtevo. Gromiko je odgovoril, da gre <aa položaj, ki bi mogel povzročiti mednarodne spore* v smislu člena 34,
Sir Alexander je odvrnil, da bl se morala sovjetska vlada obrniti haravnest na britansko vlado.
Avstralski zastopnik Paul HaS-luck je podprl britansko stal šče ln ameriški zastopnik Herachel Johnson je zanikal sovjetsko trditev, da so »nemiri* v državah, kjer ao ameriške čete.
Poljski zastopnik Oskar Lange je pripomnil, da bl moralo biti dejstvo, da je vprašanje predložila Varnostnemu Svetu država-članica, zadostno, da postavijo vprašanje na dnevni red-
Grctniko je nato govoril o državah, iz katerih so po njegovih trditvah prišli protesti zaradi navzočnosti tujih čet. Leta 1945 je ameriški zunanji minister Byrnes v Moskvi izjavil, da bodo Združene države Umaknile svoje čete iz Kitajske, kakor hitro bo končano fa-zoroževanje Japoncev. Letos v juniju — je dejal Gromiko — so Skoraj ze končali repatriacijo Japoncev, toda ameriške čete so ostale na Kitajskem in podprle eno izmed dveh strank, ki se borita za oblasti.
Gromiko je dodal, dh je navzočnost ameriških čet na Islandu dvignila številne proteste ter »da so v Panami, Braailu in v drugih državah Južne Amerike še vedno tuje čete in vojaška oporišča, čeprav je vojna končana. Naravno je, da to povzroča v teh državah zaskrbljenost. Po vesteh iz Braztla povzroča nadaljnja navzočnost ameriških čet v tej državi zaskrbljenost med Sirckiml sloji 'brazilskega naroda.*
^SVOBODNO ZASTOPSTVO*
Jeruzalem, 24. sept.
Poročevalec Zidovske agencije je izjavil, da je «svobodno zastopstvo* neobhodni pogoj, da bi agenc'ja s. delovala aa landonskl konferenci O Palestini*
nasprotju z britanskim čutom pravice. Bila pa bi utvara, ako bi predpostavljali, da bi mogla kaka sila, ki zdaj obstoja v Jugoslaviji, spremeniti te značilnosti ali sedanji režim. Brez dVoma je v Jugoslaviji mnogo nezadovoljstva, toda kakor pravi naš dopisnik, to nezadovoljstvo ni Jato kot politična Opozicija. Novejša zgodovina kaže, da oni, ki gradijo svoje upe na nezadovoljstvo Z diktaturo modernih '°sov, gradijo svojo stavbo na sla-•e temelje. Zato pa moramo Iz praktičnih razlogov le malo reči v prid zunanjim vmešavanjem v Jugoslovanske notranje zadeve, vmešavanjem, katerih Smoter Je zagotovitev pravic tistih, Mtfire Ima sedanja jugoslovanska vlada za svoje sovražnike.
»Timtsov dopisnik pravi, da vla. da maršala Tita podpira ljudstvo ne samo zaradi tega, ker je bila zatrta všaka opozicija, temveč tudi zaradi tega, ker so se popravila gospodarske razmere. Res je, da so se te razmere popravile predvs-m zaradi pomoči zahodnih držav in pomoči, ki jo pošilja ustanova UNRRA, Tisti pa, ki bi mislil, da bo ta pomoč ugodno vplivala na Jugoslovansko politiko do Velike Britanije in Amerike, bi se ztlo zmotil. Ugodne postavke za Jugoslovansko vlado so sledeče: promet so obnovili, industrijsko delavnost so poživili, politika sedanje jugoslovanske vlade do raznih narodnosti v deželi je rešila Jugoslavijo pred krvavo državljansko vojno, ki. bl bila neizogibna, ako bi prišel na Oblašt Mihajlovič.*
cTimesov* posebni dopisnik pravi dalje: »Tudi sovražniki sedanje jugoslovanske vlade pravijo, da je bila borba med raznimi narodi v Jugoslaviji velika zmota ln da je sprememba, ki jo je glede teh zadev prinesel Titov režim, najbolj konstruktivni uspeh novega režima.
«Lo tnHom časa alt pa če pride do kakšnih mednarodnih sprememb, ki si jih nihče ne žel'., bi se mogel značaj Titove oblasti menjati, ali pa bi mogel Titov režim izginiti. Žnradi tega je bolje ta rež'm sprejeti in ga tfpeti. Zastonj bi bilo zanikati, da danes loč! Jugoslavijo od zahodnega sveta ostra črta. Vsekakor pa je še prezgodaj vsaj za Veliko Britanijo, da bi opustila potrpežljiva in potrebna prizadevanja, ki naj preprečijo, da bi ta črta postala se močnejša po vsem evropskem kontinentu. Tam, kjer ta črta ločnica še ni bila potegnjena, b' morala Velika Britanija poskušati preprečiti njen pojav. Kjer pa že obstaja, kot na primer med Jugoslavijo in med zahodom, bi Anglija morala skušati preprečiti, dokler je to mogoče, da bi se vrata med tema svetovoma ne zaprla dokončno. Treba bi bilo glodati, da bi ta črta ločnica čim manj ovirala medsebojno trgovino, turizem in izmenjavo misli.
«Vsekakor pa bi bilo zmotno ln nepotrebno predpostavljati, da bi bilo mogoče ta prepad med Jugoslavijo ta zahodom premostiti le z kompromisi in pomirljlvostjo na eni sami strani. Jugoslavija bt pri tem lahko prav tako Igrala odločujočo vlogo. Jugoslavija more najmanj toliko pričakovati od zahoda kot zahod od Jugoslavije. Pravtako bi morala Jugoslavija z enakim realizmom skušati odstraniti ovire. Neizogibno Je, da so angleško-jugoslovanski odnosa ji trenotho ped vplivom razgovorov o Trsth. Tl razgovori predstavljajo mnogo sir-Sa tn mnogo težja vprašanja, kot so odnošajl med Veliko Britanijo in Jugoslavijo. Kar se tifte Trsta, more Anglija s pravico prlčakovltl od Jugoslavije dvoje: 1. da Jugoslavija spozna nepotrebnost in nevarnost brezobzirnega ravnanja na območju, kjer so angleške in ameriške čete odgovorne »a vzdrževanje reda; 2. Jugoslavija bl morala pravtako realistično presojati britansko politiko in potrpežjivoat, kot Velika Britanija presoja režim maršala Tita v Jugoslaviji.*
PBTTn7RF
VATIKANSKEGA RADIA
London, 24, sept.
Vatikanska radijska postaja je včeraj objavila izjavo tržaškega Škofa Santina, da je moralo pet ka-toliških duhovnikov pribežati v Trst, da bi le izognili verskemu preganjanju na področju «B» Julijske krajine, M je pod jugoslovansko zasedbo. S ko] fe izjavil, da se t je pričela protikatoliika gonja 11. t s gtfTr bra, ko so Jugoslovani zaprli nekega nj govega duhovnika. Od takrat ni bilo o njem ničesar več sijati Dejal je tudi, da nobeden icmed teh duhovnikov nikdar ni so. delova z Ncici. Z vadr jih treh mesecih škofu ni b‘lo < Moljeno o-tiskati iumtj »u, jugoHo.'anskeh \, področju.	j
EDEN 0 ODNOŠAJIH
S SOVJETSKO ZVEZO London, 24. sept.
V povedeljek zvečer Je v Watfor-du, govoril bivši zunanji minister Eden. Omenil je naraščajoči čut nezadovoljstva in zaskrbljenosti, ki se širi zaradi razvoja pariške kOh-ference. »Neumno je — je izjavil — zmanjševati težave položaja, ki je globoko vznemirjajoč.
«V treh velikih spopadih sta bila ruski m britanski narod zaveznika. Po drugem spopadu sta se lo čila z najbolj žalostnimi posledicami ža človeštvo. Nočemo, da bl se to’ zgodilo ponovno; to tudi nikomur ne koristi.
Prepričan sem, da je ogromna ve. čina britanskega naroda želela in še želi prijateljske odnošaje s Sovjetsko zvezo. Želimo sodelovati s Sovjetsko zvezo'in z ostalimi zavezniki v miru in vojni. Ce naši sovjetski zavezniki gradijo svojo zunanjo politiko na osnovah, različ-n h od osnov prijateljstva z Veliko Britanijo — kar se bojim, da delajo — delujejo na osnovi napačnega tolmačenja dejstev. Britanci niso nestanovitni prijatelji. Potrebno je — je zaključil Eden —- da velesile store vse za razpršitev ozrečja sumničenja*.
PLOSKALI SO WALLACEU
London, 24. sept.
Med zasedanjem kongresa ameriški Slovanov (levičarjev), ki j« bilo v nedeljo zvečer v New Torku, so prisotni ploskali, ko so omenili Waliaeeovo ime, dočim so Byr-nesovo ime sprejeli z žvižganjem.
Na zasedanju so prebrali tudi sporočilo generalisima Stalina, v katerem pravi, da stoji svet pred nalogo, da pomete z ostanki fašizma in utrdi svetovni mir. »Slovanska ljudstva — zaključuje Stalinova poslanica — bodo pri Izpolnitvi te naloge Imela važnejit del, kot pa je bil del, ki so ga Intela pri porazu Nemčije.
HARRIMAN ODOBRAVA
POLITIKO
TRUMANA IN BYRNSSA
London, 24. sept
Ameriški veleposlanik v Londonu Averell Harriman, ki je kot novi trgovinski minister nasledil W»Ua-cea, je podal včeraj v Londonu sledečo izjavo: »Popolnoma podpiram Trumanovo (n Bymesovo zunanjo politiko, ki tea k visokim načelom ln smotrom, ki Jih je nakazal Roosevelt. To je pot miru.*
Kakor poroča »Reuterjev* diplomatski urednik, bo Harriman dva dni odpotoval v Pari. Neki po. ročeValec britanskega zunanjega ministrstva je včeraj Ižjftvil v B®-donu, da brintanska vlada, čeprav ji je žal, da mora Harriman zapustiti svoje mesto v Londonu, po drugi strani prisrčno šestlta predsedn'ku Trumanu, da je izbral Harriman* za novega trgovinskega ministra.
EKSPLOZIJA BOMBE
Palermo, 34. sept.
Po vežteh iz Alia je v nedeljo zvečer na sedežu komunistične stranke za tamkajšnjo občino, kt ga uporablja za sedež tudi delavska zbornica, eksplodirala bomba. Eksplozija Je nastala, ko so zastopniki komunistične stranke in skupine kmetov razpravljali o delitvi zemij*-
Po dosedanjh poročilih se zdi, da sta bili prj eksploziji ubiti dve osebi, nekaj pa Je bilo ranjenih.
STAVKšVFRAHCIJi
SE SIRI
Pariz, 34. sept.
Včeraj se Je stavki ostalih državnih uslužbencev pridružilo tudiJ** pravno osebje prosvetnega minletr-stva,
Finančni minister Schumann J« včeraj izdal poziv stavkajočim, n-radnikom finančnega ministrstva, v katerem jim je zagotovil Prima^ no ravnanje v smislu reforme žavnlh Služb ter Jih povabil, naj odstopijo od svojih zahtev po takojšnjem povišanju plač in se vrnejo na dela	_
RAZPRAVA Y NOVEM MESTU
Beograd, 24. *ept.
»Tanjug* poroča, da IB J®* Pe‘e* pted okrajrfim ljudskim Sodiščem V Novem mestu začel* razprava proti devetim izdajalcem in kolaboracionistom, ki so med okupacijo zakrivili smrt velikega štev.la članov
narodnoosvobodilnega gibanja. Med
obtoženci so štirje katoliški duhot-
... Na petkovem zasedanju Je bil
prvi zaslišan duhovnik Frane
Med zasliševanjem, MdaUu]* »Tanjug*. Je Fortuna priznal, da J Zagrešil dejanja, katerih ga obtožujejo. Izjavil Je, da se J« za vstop v vrfte gibanja izdajalcev in kolaboracionistov na	»k®-
fa Rožmana.
ZEDINJENA NEMC JA
London. 84» sept-
nikl. kot Fortuna. Med
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
Letalska politika
Združenih držav in Britanije
24. septembra 1946
Potrditev bermudskega sporazuma
WASHINGTON, 24. sept. — Združene države in Velika Britanija sta v četrtek objavili skupno izjavo, v kateri potrjujeta politiko mednarodnih letalskih prevozov, ki sta jo izrazili v sporazumu o letalski prevozih, ki je bil sklenjen 11. februarja 1946 na Bermudih in ki podčrta ra svobodno konkurenco in izključitev omejitvenih določil v sporazumih o letalskih prevozih med državami. Gornja izjava, ki sef jo istočasno objavili v Wa-shingtonu in Londonu, temelji na neuradnih razgovorih, ki so jih imeli zastopniki letalstva obeh držav v Londonu od 11. do 15. septembra.
»Obe stranki sta se sporazumeli, da so izkušnje iz bermudskega sporazuma dokazale, da so v njem izražena načela zdrava in predstavljajo koristno osnovo za urejen razvoj in razširitev mednarodnih letalsyih prevozov. Obe stranki sta mnenja, da predstavljajo ta načela osnovo za večstranske mednarodne sporazume. Zaradi tega sta se obe stranki sporazumeli, da bosta sledili osnovnim načelom, o katerih sta se sporazumeli, na Bermudih, ki so:
«Poštena in pravična primernost, voditi letalsko službo na mednarodnih progah; ustanovitev mehanizma za preprečenje nelojalne konkurence z neopravičljivim povečanjem obsega prometa, uporaba pete svobode, to je svobode prometa z ozirom na izvozne države in na namembne države ter potreba delovanja s pomočjo letalskih prog; potrebe prometa področij, skozi katere gredo zračne proge, ko so predhodno upoštevali krajevno in pokrajinsko službo.
»Zastopniki obeh držav soglašajo, da predstavlja sporazum takšnega značaja, kakršnega so sklenili na Bermudih, najboljšo obliko približanja k problemu začasnih dvostranskih sporazumov, dokler ne sklenejo sporazuma.
»Ko zasleduje gornja načela, je vsaka vlada na zahtevo druge vlade, s katero je že sklenila dvostranski sporazum o letalskem prometu, ki fe zdi, da ni v soglasju s temi načel, pripravljena sprejeti one popravke, ki jih bodo imeli za potrebne.
»Prišlo Je do sporazuma za ustanovitev tstega mehanizma, ki so ga vzeli v pretres med bermudskimi razgovori, in ki se tiče stalnega posvetovanja in izmenjave pogledov med različnimi državami v pogledu problemov letalstva.*
Za Združene države so sodelovali predsednik urada za civilno letalstvo James M. Landis; podtajnik za letalsko trgovino William A. M. Burden in ravnatelj oddelka za prevoze in sporočila Garrison Morton.
Zastopniki Velike Britanije so bili minister za civilno letalstvo lord Winster, parlamentarni tajnik Ivor Thomas in stalni tajnik sir Henry Self.
Na tiskovni ycnferencl po skupni izjavi je Landis dejal, da so Britanci v dvostranskih letalskih spo-
razumih, sklenjenih po bermudskem sporazum, stremeli k večjim omejitvam, Združene države pa so težile k še večji svobodi, kakor je bila določena v bermudskih sporazumih.
Navedel je nedavni sporazum med Veliko Britanijo in Argentino, v katerem sta si obe državi razdelili obseg prometa na osnovi, enakosti ter druge omejitve, ki jih je Velika Britanija vključila v sporazume z Grdijo, Francijo, Nlzozem sko in Portugalsko. Omenil je, da Jamči izjava tem državam pravico, da od Velike Britanija zahtevajo da vzamejo te sporazume ponovno v pretres.
GOSPODARSTVO
Argentiska vlada Je sporočila britanskemu prehrambenemu ministrstvu, da bodo znova izdali dovoljenja za izvoz mesa, ki so bila ukinjena v zadnjih dveh tednih. Argentinska vlada upa, da bo moči skleniti kljub prekinitvi anglo-ar-gentinskih trgovinskih razgovorov začasni sporazum za dobavo mesa Veliki Britaniji.
Ameriško ministrstvo za poljedelstvo je objavilo, da. pričakujejo v Združenih državah v tem letu naj-vtčjl pridelek žita, kar jih pomnijo v zgodovini dežele.
TRŽAŠKA KRONIKA
Ukaz
Zavezniške vojaške uprave
Predpisi za gostinske obrate
Uvedba obedov po določeni ceni
V dolini med Vinamijem .'.n Gon snnarnijem na obali Kaspiškega morja so zvrtali najglobckejši petrolejski vrelec' v Evropi; v globino gre 3904 m.
UMIK Z ISLANDA
Washlngton, 24. sept, Ameriško mornariško minit trstvo je uradno naznanilo, da se prične danes urnik ameriških pomorskih sil in naprav z Islanda.
ZSSR ŠOLA
NOVE VODITELJE
London, 24. sept.
Moskovska radijska postaja je včeraj objavila, da so izdelali načrt za ustanovitev novih šol komunistične stranke, v katerih bodo iz-voditelje Sovjetske
nove
šolali zveze.
Te strankine šole se bodo začele s 1. novembrom v 50 mestih Sovjetske zveze (er bodo izučili v njih moške in ženske zg, delo v odborih in organizacijah stranke. Sole bodo imele 2 tečaja: organizacija stranke in organizacija Sovjetov.
Pouk bo obsegal zgodovino, politično in gospodarsko geografijo, od-nošaje s tujino, literaturo, ruščino, politiko Sovjetov, gospodarstvo in upravo, organizacijo stranke, pravo ter novinarstvo.
Zgodovina komunistične stranke, politična ekonomija in temelji sovjetskega gospodarstva bodo obvezni predmeti prj končnih izpitih.
STAVKA AMERIŠKIH MORNARJEV KONČANA
New York, 24. sept.
Stavka mornarjev Združenih držav je končana. Pripadniki sindikatov C. I. O. bodo prejeli isti mezdni povišek, kot so ga dali elanom Ameriške zveze dela.
Predstavnih! zakladnega ministr-. stva Združenih držav so javili, da je Velika Britanija dvignila drugi obrok v znesku 100 milijonov dolarjev, od celotnega posojila 3.750.000.000 dolarjev, ki so ji ga dale Združene države. Prvi obrok - vitiini 300.000 000 dolarjev so dvigu'11 sredi julija. Predstavniki so izjavili, da je velik del dvignjene vsote porabila Velika Britanija za kritje stroškov dveh svojih najvažnejših načrtov: za nekup zivilskin proizvodov v Združenih državah, katerih večji del so poprej dobavljali na podlagi zakona o najemu in posojilu in drugič za nakup strojne opreme za težko industrijo.
V Veliki Britaniji so bili strašni nalivi,
ki so omemogočali (kakr?no kol, delo na polju. Uničenih je na
tir oče akrov obdelanih zemljišč; predvidevajo, da bo letos najslabša žetev kar jih pomnijo.
V	Londonu je bila prva povojna prodaja volne- Kupci so prispeli lz Francije, Italije, Združenih držav in Velike Britanije ter so pregledovali vzorce bal v skladiščih volne v londonskem pristanišču.
V	London je nedavno prispela piva pošiljka ruske kožuhovine po koncu vojne. Pošiljka obsega 20 tisoč neustrojenih astrahanskh kož, 10 tisoč hermellnskih kož in 40 tisoč ovčjih kož vseh kvalitet. Mnogo izmed teh kož bodo ponov-10 izvozili, in sicer v Ameriko, Francijo, Švedsko in Belgijo. Menijo, da bodo v bodočnosti prodajali sovjetsko kožuhovino na dražbah v 'Londonu trikrat na leto.
V veljavo je stopil novi ukaz Za-veznižka vojaške uprave, ki urejuje obratovanje restavracij, zajtrkovalnic, gostiln 1. t. d. V prvi vrsti ukaz predpisuje, da bo imela komisija za določanje cen oblast omejiti število jedil In če bo imela za potrebno, določati in nadzorovati cene obedov ter preiskati in prijaviti morebitne kršitve.
Na zunanji strani gostinskega obrata bodo morali izobesiti dnevni jedilni list, ki bo vseboval cene posameznih jedil in vse pribitke. Gost bo imel pri plačilu računa pravico zahtevati redno potrdilo. Gost ne bo mogel dobiti skupno voo kot troje jedi. ki si jih bo izbral po svoji volji med juho ali predjedjo, mesom^ribami ali perutnino z zelenjavno prikuho ter sirom ali sadjem.
Ukaz predpisuje da bodo morali gostinski obrati pripraviti obede po določeni ceni in s:cer sestavljene iz juhe, mesa ali rib ali perutnine z zelenjavno prikuho, sirom ali sa. d;em. Jedila obeda po določeni ceni bodo morala biti navedena vidno in posebej na dnevnem jedilnem listu. V skupno ceno obeda je vračunan kruh in postrežba, toda ne vino.
Obedi po določeni ceni bodo predstavljali glavno delovanja vseh restavracij in jih bodo morali pripraviti iz živil po najnižji dnevni tržni ceni. V primeru, če bi zmanjkala
jed po določeni ceni, ali je ne bi mogli pripraviti, jo bodo lahko nadomestili z drugo jedjo po želji gosta.
Kdor koli bi kršil te predpise bo kaznovan z globo do 50.000 lir. Ne glede na ta ukrep mu bodo lahko ustavili obrat ali odvzeli obrtni list ter bodo imenovali komisarja za vodstvo kaznovanih obratov.
Razpustite! pomorske enote 'Tleet Salvage Onit„
PREHRANA
Posebna mast za potršnike v mestu In občinah v pokrajini. Sepral sporoča, da se bo iz tehničnih razlogov razdeljevanje posebne masti, ki se je začelo 4. t. m., končalo nepreklicno danes 24. sept.
Olivno olje za boln ke. Iz tehničnih razlogov se bo končalo danes tudi razdeljevanje dodatnega obroka olivnega olja ža bolnike v mestu in občinah v pokrajini.
IZPOLNITEV SANJ?
Potovanje na luno
Po mnenju ameriških strokovnjakov bo moči v 30 letih uresničiti medplanetne polete
Priti na luno, fe bil le od nekdaj sen vseh znanstvenikov, ki so preučevali to vprašanje. Mnogo je bilo le računov, mnogo poizkusov, toda do danes le ni uspelo nikomur, da bi se temu nebesnemu telesu mogel vsaj priblilati. In vendar znanstveniki le niso obupali. Pred kratkim je neki mladi znanstvenik a-merilke vojske izjavil:
zTrdno verujem, da bom nekoč v svojem livljenju postavil noge na luno.* To izjavo je podal med razgovorom o delu ameriških znanstve-nikov in izvedencev amerilke vojske, kt se trenoino ukvarjajo z izdelovanjem načrtov za pošiljanje raket na luno. Z resnim obrazom ter veliko gotovostjo je zatrdil, da imajo molje in lene v tridesetih letih zelo veliko verjetnost, da bodo v svojem livljenju doliveli uresničenje medplanetnih potovanj, ki bodo postala običajna stvar.
eljudje bodo Hi na luno in ne planete z raketami, opremljenimi s pripravami, ki bodo služile za vrnitev:» Znanstvenik je nadaljeval: eMlslim, da bodo nekoč na luni in Marsu lahko zgradili tovarne, kjer bodo izdelovali stroje in proizvode, za katere na zemlji primanjkuje surovin. Rakete bodo podobne zračnim ladjam, kot so si jih izmislili karikaturisti in bodo na reakcijski pogon.*
Najprej bodo napravili poizkuse z raketami brez posadke, ki jih b(*-do poslali nad stratosfero, da bi preučili učinek kozmičnih larkov in drugih elementov, ki bi jih ti mogli imeti na človeško življenje in material. Skupine crazovalcev bodo z radarskimi aparali m supertelesko-Pi sledile poletom rcket.
Raketni izstrelki; ki bodo imeli radlooddajnike, bodo oddajali z lune na- ultrakratkih valovih. Rakete bodo imele hitrost 8 000 km na uro ter bodo rabile za dosego lune 60 ur.'
Da je zadeva resna, nam potrjujejo vesti te krogov ameriškega letalstva, ki predvidevajo, da bo ž-v 18 mesecih •mogoče poslati na luno rakete, upravljane -z rad jem.
Za raziskovanje planetov bodo namenili pol milijona Iterlingov. Preučevanja so strogo tajna v pulčavi Novega Mehika.
Major Calsoun, ki vodi ta raziskovanja je izjavil: <iV teku mojega življenja bom izvedel potovanje na luno in nazaj. Predvdevajo, da lahko že v petih letih računamo na rakete, ki bodo prepeljale ljudi nad zemeljsko atmosfero in jih varno prepeljale tudi nazaj.*
Lastnika hotela «Pri belem konjičku, na jezeru Wolfgang na avstrijskem področju pod nadzorstvom amerilklh sil so prijavili sodišču, da bodo ugotovili odnošaje, ki jih je imel z nacisti. Po znanem hotelu je dobila ime še bolj znana opereta, med vojno pa je hotel poslal razkošno zabavišče, rezervirano samo za naciste.
V Brescio so iz zaporov Procide v Neaplju prepeljali generala Ga-stona Gambaro, kjer ga bo sodilo porotno sodišče. Gambara je bil vo d telj ekspedicijskega zbora v Španiji, med vojno je bil poveljnik zasedbenega italijanskega armadnega zbora v bivši Ljubljanski pokrajini.
Skupina sovjefkih znanstvenikov za raziskovanje raka je odpoto. rala v Združene države, kjer se bo seznanila z ameriškimi znanstve. nimi in zdravniškimi ustanovami. Skupino sestavljajo ravnatelj leningrajskega instituta prof. Serebov, podravnatelj kijevskega institute za biolog']o in eksperimentalno patologijo prof. Kavecki in načelnik ministrstva za higieno prof. Rebe dinski.
Knjižnica „Lincoln's Inn"
Zgodovina londonskih štirih pravnih ustanov sega nazaj v štirinajsto stoletje, ko so jih pravniki prevzeli od prvotnih lastnikov, katerih imena še zdaj nosijo. Ena izmed teh ustanov je eLincolnS Inn*, ki je do leta 1308 bila Ihti. družine earla Lincolna. Stavbe in vrtovi teh ustanov so od poretka bili središča angleških pravnikov in so se razv’jalc popolnoma neodvisno od mesta Londona. Njih razvoj je bil mnogo bolj miren kot razvoj prometnih londonskih ulic in mnoge stare navade so ohranile le tudi danes. Na naši sliki vid te knjižnico ((Lincoln's Inn*, ki ima 75.000 knjig in je edina izmed šlirih knjižnic, ki je preživela londonska bombardiranja.
V Trstu bodo v kratkem razpustili eno izmed najmanjših enot zavezniških sil v Julijski krajini, in sicer «FIeet Salvage Unit.» Po odlični službi, ki jo je izvršila enota med zasedbo Italije in zdaj ko je opravljala podmorsko službo 15 mesecev v tržaškem pristanišču, je dokončala svoje delo; dvignila je na površino svojo zadnjo ladjo, k! je mesece zapirala dostop na pomol št. 31 v novem pristanišču.
Enota, ki šteje le 24 mož in enega častnika, je izvršila zelo obširno nalogo. Med vojno je mali oddelek potapljačev — strokovnjakov britanske mornarice sledil 8. armad!
njenem napredovanju ob jadranski obali ter očiščeval ankonsko ter tržaško pristanišče; ponovno ju je usposobil za pomorski promet.
Možje enote so prišli v Trst skupno z Novozelandci 2. maja 1945. Petega maja so že izvršili svoje prvo delo, ko so dvignili ladjo, ki se je zaradi sabotažnega dejanja naglo napolnjevala z vodo in potapljala v pristanišču.
V tržaškem pristanišču je enota globlla njegov novi del; pripravila
Je tudi miljskl zaliv, da morejo njem pristajati večje ladje, čeprav je voda nizka. Njc-ni potapljači so preiskali vse tržaško pristanišče ter iskali mine. Enota je dvignila skupno 4 velike britanske in eno ameriško ladjo.
SPREMEMBE V PREDSEDSTVU KOMISIJE ZA ČIŠČENJE
Odvetnik Puecher, ki je bil od ustanovitve predsednik področne prizivne komisije za čiščenje je odstopil. Višji častnik za oivilne zadeve Zavezniške vojaške uprave polkovnik Bovvman, ki se zaveda, da so naloge odvetnika Puecher ja kot predsednia okrožja same po sebi težavne, je sprejel odstop in istočasno izrazil zahvalo za njegovo delovanje pri izvrševanju tako težavne in često nehvaležne naloge.
Na mesto odvetnika Puecherja je Zavezniška vojaška uprava poklicala odvetnika Testo iz Gorice, upoštevajoč njegovo veliko izkušenost v zadevah čiščenja. Istočasno je prestavila na njegovo mesto podpredsednika in člana iste komisije gospoda Antona uicmarja na katerega mesto bo imenovala odvetnika dr. Josipa Agneletta.
Poskus samomora
V svojem slenovanju v ulici del-lo Industrie 6 si je hotela končati življenje 37 letna Irma Kufersin. Poskus samomora je pravočasno odkril neki podnajemnik, ki je zasl šal Čudnu stokanje. Iskal je po stanovanju in v spalnici našel na postelji ležečo Kufersinovo, ki je imela okrvavljena zapestja. Nemudoma so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je zavžila večjo količino strupa.
Aretacija predkaznovanca
odgovornega ugrabitve osebe
Policija je včeraj zjutraj arethala predkaznovanega Gregorija Andreja, stanujočega v ulici Scompsrinl štev. 28. Obtežili so ga ugrabitve Mungherlija Josipa, stanujočega v isti ulici štev. 17, katerega so odpeljali in ubili v Sežani 23. maja 1945.
Prijavo je vložila Mafalda Micheli, ki je več let živela skupno Z Mungherlijem. Imenovana je dala sladeče podatke: 2. maja lanskega leta je prišel sosed Grogori skupno z nekim mladeničem, katerega je ženska poznala samo na videz,
samo na
orožjem v roki in prisilil Mungherlija, da mu je sledil. Cez nekaj cini je Micheli izvedela od Gregorja, da so Mungherlija odpeljali v Lonjer. Tamkaj je izvedela od Teodorija Poka, bivšega komisarja narodne zaščite in kesneje policijskega agenta, lci so ga pred nedavnim aretirali, da so Hup-gherlija odpeljali v Bazovico. Mi-ohelijeva je nadaljevala iskanje in dognala, da so Mungherlija že pred njenim prihodom v Bazovico odpeljal; v Sežano ter ga obtožujejo kolaboracionizma, ker je bil narednik črnih srajc. Tedaj je Zena odšla v Sežano, kjer ji je 23, maja zvečer eden izmed stražnikov na vprašanje o usodi iskanega lakonično odgovoril «mrtev.»
Gregori, o katerem se zdi, da ni bil član nobene politične organizacije, je brez obotavljanja priznal da je sodeloval pri ugrabitvi Mungherlija na prigovarjanje gostilni-čnrja, ki je stanoval blizu njega. Izjavil pa je odločno, da se je omejil samo na izročitev moža
Oprostitev
pred porotnim sodiščem
Včeraj zjutraj je izredno porot-no sodišče zaradi pomanjkanja d9" kazov oprostilo Valentino Batagl*«1' li, obtoženo, da je v maju 1944 pri-javila oblastem svojega moža 18 njegovega brata Maria Cherpana-Oba sp aretirali in odvedli v Nemčijo, od koder se nista več vrnila-Obremenilne priče niso mogle dat' nobenega zadostnega dokaza za gornje obtožbe,
15 LETNI ŽEPAR
Aretirali so menda najmlajšega žeparja, ki je v včerajšnjem dnevu opravil svoj posel uspešno pri sedmih osebah, osmr pa so ga zalotili. Gra za 15 letnega Savina D’A.
L
GORICA
DVA UMORA S STRELOM V TILNIK
Tri aretacije zaradi ugrabitve v Malem Dolu
Organi krajevnega kriminalno-preiskovalnega oddelka so pri obhodu po cesti v Opatjem selu našli truplo mesarja Karla Mozetiča, pristojnega v Doberdob, katerega so neznanci ubili s strelom v tilnik. Mozetič se je v nedeljo dopoldne ob 10. uri z motornim kolesom odpejal iz Doberdoba v smeri proti Temenici. Na kraju zločina so agenti našli dolgi tulec naboja kalibra 9 mm, v bližini pa prevrnjeno motorno kolo. Po pregledu so truplo odnesli v kapelo doberdobskega pokopališča, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Iz poizvedb je razvidno, da so neznanci Mozetiča povabili v Temenico, kjer naj bi se pogajal za nakup goveda. Mozetič jim je zaupal in odšel na pot z neznanci, ki so mislili, da ima pri sebi potrebno vsoto okrog 100.000 lir za nakup živine. Med potjo so ga napadli in umorili s strelom v tilnik. Toda neznanci so pri žrtvi našli le 5.500 lir, ki jiih je Mozetič vzel s seboj kot aro za predvideni nakup. Policija nadaljulje s predsleavo, da bi odkrila morilce.
V nedeljo ponoči je več neznancev, ki so, kot je razvidno, prišli z drugega področja, dospelo v Deskle pri Plavah in stopilo v neki javni lokal, kjer je bila pl-eana prireditev. Tam so našli 27 letnega Alberta Bitežnika iz Raven; prisilili so ga, da je odšel z njimi. Ko so prišli nekoliko, iz vasi, so poskušali mladeniča onesposobiti za odpor, da bi ga odvedli v neki drugi kraj. Sledil Je srdit spopad, med katerim je bil Bitežnik smrtno ranjen z revolve-rskim strelom v tilnik. Napadalci so nato pobegnili. B.težnikovž truplo so našli včeraj zjutraj na kraju dogodka. Policija je izvedla ogled na licu mesta in uvedla preiskavo.
iz Tomačevice, 25 letni mizar Mario Adamič in 21 letni Viktor Kukanja, cba iz Malega Dola. Pri preiskavi je polic'ja v hiši Adamiča našla brzostrelko s tremi okvirji ter vojaško puško nemške znamke z 20 naboji. V hiši Petelina pa je našla revolver belgijske znamke s 13 naboji. Vse tri aretirance so odvedli v goriške zapore.
Preložitev
tiskovne konference
Tiskovna konferenca, ki bi jo danes popoldne moral Imeti gorički upravnik major James E. Long s krajevnimi novinarji, je bila ponovno preložena.
Dne 15. t. m. so neznanci v Malem Dolu pri Komnu ugrabili 23 letnega Antona Kukanjo, kateremu pa je iz kraja, kamor so ga odvedli, uspelo pobegniti. Po napornih preiskavah je civilna policija odkrila tri osebe, ki so odgovorne za ugrabitev in jih aretirala. Aretiranci so 25 letni kmet Drago Petelin
PREHRANA
Pojasn lo o razde!jev. <nju sladkorja. Zaradi opetovanih povpraševanj sporočamo, da bodo v kratkeftf začeli razdeljevati skupini potrošnikov od 19 do 65 leta v Gorici obrok 200 gr sladkorja, ki ga je dala na razpolago papeška komisija v Vi-cenzi.
Razdeljevanje lobidta. Monopol-ska zaloga za goriško področje spore ča, da se bo v sredo 25- t. m. začelo razdeljevanje tobačnega obroka za drugo polovico meseca septembra. Potrošniki bodo dobili po 40 gr »Trinciato foi-te* In 20 cigaret »Alfa*. Vsakdo ima tudi pravico do 40 cigaret vrste «FIB», cigarete »Good Lučk* in »Capitol* si potrošniki lahko nabavijo brez nakaznic. Cena cigaret »Alfa* je 40 lir za 20 kom.
RAZDELJEVANJE ODEJ
Okrožni urad za delo v Gorici sporoča, da je Trgovska zbornica po naročilu Zavezniške vojaške uprave nakazala 3.700 volnenih odej za razdelitev med delavce in nameščence v Gorici. Interesenti naj vložijo prošnje na Urad za delo ali sami ali pa preko delodajalca. Prošnje posameznikov mora potrditi delodajalec; vsebovati morajo natančne podatke, bivališče in število oseb, za katere skrbi di užlnski poglavar. Prošnje Je treba vložiti najkesneje do 25. t. m.
Nesreča
uri čiščenju revolverja
Po nesrečnem naključju je b>' včeraj težko ranjen v prša čistil« min Carlo Bean, stanujoč v ulici Lamarmora št. 28. Kot poroča p9-licija se je nesreča zgodila okoli 15. ure, ko je čistilec min ležal postelji. V sotednji sobi je njego? brat Luciano, ki je uslužben kot žo-fer pri prevoznem oddeklu civ®1® policije v prisotnosti 22 letnega 1®-etena Pištole čstll službeni saffl9' kres. Nenadoma se je orožje spro-žilo in nesreča je hotela, da J* kroglja težko ranila čistilca min ' prša.
PULJ
PROŠNJE ZA ODŠKODNINO ZARADI NESREČE V VERGAROLl
Ker zahteva, reševanje prošenj odškodnino zaradi eksplozije v Ver-garoli dne 18. avgusta precej časa. vabi predsednik okrožja prizadet«, ki jo vložili prošnje in ki so se zn«' šli po nesreči v težkem položaju, nai vložijo prošnjo za izplačilo primerne denarne podpore. Prošnje morajo biti napisane na nekolekovan p3" pir in vložene pri predsedništvu o-krožja Pulja'v sobi št. 11 med uradnimi uram’..
Dve aretaciji
na nedovoljenem # zborovanju žena
Policija je v nedeljo v Doljah pri Volčah med nedovoljenim zborovanjem skupine žensk aretirala dve prvoboriteljici, in sicer 27 letno Pavlo Černič in 29 letno Pavlo Podgornik.
NAJDBA OKOSTNJAKA
Civilna policija je na prijavo, da so v gozdu v bližini vasi Hum pri Kojskein vojaške čelade, tam izvedla natačno pre skavo. V bližini nekega studenca je ped pravokotno zloženimi skalami, ki so Vzbudile pazornost odkrila človeški okostnjak. Menijo, da gre za osebo, ki jo je smrt doletela pred daljšim čas.in, verejrtno med osvobodilnim bojem, ki so ga v Brdih vodili partizanski oddelki.
S KAMENJEM NAD VLAK
Na odseku železniške proge Trst-Gorica v bližini letališča je v nedeljo okrog 18. ure skupina neznanih oseb s kamenjem napadla potniški vlak. Napad ni niti tvarne škode niti ni ranjen.
povzročil bil nihče
TATVINA
Fied nekaj dnevi so neznani tatovi skozi okno vdrli v stanovanje Marije Žnideršič v Subidi pri Krminu in ji iz kuhinje odnesli štiri . kilograme slanime, tri kilograme salam, žepno uro in 1.000 lir	1
L
RADIO TRST I
263,3 m - 1140 kc
SLOVENSKI SPORED Torek, 24. septembra
Vse slovenske oddaje so začasno na radijski postaji Trst I
18.45 predavanje: Slovenska vas
19 mladinska ura; 19.30 violinski koncert prof. Karl# Rupla; 20 slovenske vesti.
Sreda, 25. septembra
8 vesti v slovenščini - koledar!
8.15	glasbene medigre; 8.30 zaključek; 11.30 predavanje: Svetovna književnost; 11.45 komorni zbor!
12.15	predavanje:	Pregled tiska!
12.30 slovenske pesmi; 12.45 vest* v slovenščini.
ITALIJANSKI SPORED Torek, 24. septembra
17 raznoterosti; 17.40 angleška lekcija; 18 odlomki iz Puccinijev« opere »Bohemu*; 20.15 ital. vesth 20.30 lahka glasba na godala; 21-05 orkester pod vodstvom Nicellij3’ 21-45 Stuparlch: Tržaški spomin*! 22 koncert komorne glasbe, izvaja pianist Glauco Del Basso; 22.30 Pct minut zanimivosti; 22.35 melodije in napevi iz liričnih oper; 23 zadnje ital. vesti; 23.20 nočno zabavišče; 24 zaključek.
Glavni uredn’k: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
MALI OGLASI
PRIZNANA KROJNA SOLA bo
začela 1. oktobra tečaje za gosp® in gospodične. Obvestila: Gori«8' ul. Morelli 22; Trst, ul. Ruggero Manna 22: od 10. do 13. ure ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah.
Citajte
„Qlas zaveznikov"
LOUIS WILTON
16.
Kilometrski kamen št. 27
V urade društva palestinskih Izvoznikov briljantov v središču Tel Aviva je prišlo pet oboroženih mož, ki so odnesli dijamante v vrednosti (,000 jvrXV Iterlingov. Domnevajo. aa -so neznanci člani teroristične organizacije «Irgun Zva' I -umJi.
Te besede so izzvenele tako, da so mladenko sprav.le v precejšnjo skrb. Toda bolj kot nevarnost, ki ji je pretila, jo je težila negotovost zaradi neke druge podrobnosti.
‘Ali se je torej pripetilo t’sto, česar smo se bali?* — je vprašala-z zelo zaskrbljen m glasom.
<Da», — je p0 kratkem premi-sljanju odgovori! gospodar Ubozica je skrila obraz v dlani in obupno vzdihnila.
«To je vso zadevo silno zapletlo je nadaljeval neznanec — ker je r.astal silen hrušč, toda neš prijatelj se je odloč 1, da bo za vašo re-š.tev poskusil napraviti vse, kar Je mogoče. Vse bo zaviselo od zadržanja, ki ga bodo zavzeli oni drugi do dostavljenih predlogov. Ce jih bodo sprejel', vas bo njihovo pričanje utegnilo rešiti najhujšega. Toda če bodo imeli, kot se bojim, pietirane zahteve, o vsej zadevl nc bomb mogli niti razpravljat'.* Isahela je te besede požirala Z mrzličnim razburjenjem.
»Denar? — je vprašala. Ce ga !>•: do zahteval', moj Beg, jim dajte vre, kar bodo zahtevali. Zdaj denar zame nima nobene vrednosti več. P; pravljena sem na kakršno koli žrtev, samo da...»
V tem trenotku je mladenko napadel pravi krč vzdihljajev, ki ji je preprečil nadaljevati razgovor. Bdo je videti, da je njena ganjenost presunila gospoda Alderscourt-škega, ker ga je bilo sl šati, kako je na oni strani zastora pokaslje-va; in se odhrkaval. Nato Je spet začel govoriti, toda tokrat s prijetnejšim in prijaznejšim glasom kot mej.
»Pomirite se gospodična Longde-‘lova, vas prosim. Ce zaradi denarja nimate nikakih pomislekov, upam, da bomo vso zadevo dobro zpetjal*. Toda v tem primeru bo treba delati z največji> hitrostjo, da bomo pr dobili na času in da med t.*m priče ne bi podale k-kih obteženih izjav. Medtem pa bomo na ta ali oni način poskusili poiskati
vam kako zavetišče v Angliji. V I komaj je vstopila, je zaloputnila takšnih primerih so naši zakoni ze-1 vrata pred nosom osuple ženske, ki
lo strogi in bog varuj, da bi jih morali spoznati preveč od blizu. — Mož je napravil precej dolg premor, nato pa je vprašal: »S kakšnim zneskom lahko takoj razpolagate, ne da bi Mio treba kakih neprijet-mh formalnosti?*
Vprašanje je bilo zastavljeno sicer zelo konkretno ter je nekoliko presunilo mladenko, toda kaj hitro se je znala obvladati in mirno nadaljevati.
»V Londonu Imam v banki kre-d t kakih 15 tisoč dolarjev. Toda če znesek nebi zadostoval...* »Petnajst tisoč dolarjev!* je ponovil mož po daljšem razmišljanju. «Bcmo videli, kaj bomo mogli narediti. Pri teh Ijude-h gre gotovo za naravnost fantastiEno vsoto, toda kot Je zdaj videti, bodo gotovo poizkušali kar najbolje izrabiti pri-1 ko. Na vsak način pripravite nakazilo za znesek, med tem pa bom jaz našemu prijatelju sporočil, da se lahko pogaja do vsote petnajst tisoč dolarjev. Upam, da vam bom v dveh ali največ v treh dneh lahko dal dckonSen odgovor.* ,
S temi besedami je odslovil Tsa-belo Longden in sopihajoča Drew
je upala, da se bo končno mogla z njo pogovoriti. Potem se je znova naslonila na okno in gledala v noč.
Zadnji razgovor je v njej podrl zadnje upanja, ki ga je še lahko imela. To kar jo je najbolj skrbelo, ni bila njena osebna varnost, temveč strah pred neizmerno krivdo, ki je težila njena ramena in katece se ne bo mogla nikoli oprcstitl. Ta krivda jo bo preganjala vse življenje in noč in dan bo imela pred očmi grcznl prizor.
Tudi v tem trenotku se ji je zdelo. da ga vidi zunaj, v nočni temi.
Isabela se je nenadoma obrnila, kot da bi se hotela umakniti morečemu prividu, toda obstala je kot vkopana: sredi sohe je negibno stal mož, ki ga je kljub slabi svetlobi takoj spoznala.
XIV.
Isabela Longden ni pokazala ne strahu ne ogorčenja, niti ni storila ničesar, da bi se branila. Po vsem kar se je pripetilo in kar bi se še lahko pripetilo, to zanjo ni bilo več važno. Nenadna pojava tega moža jo ja samo presenetila, kajti n> megla razumeti, kako mu j,
ki jo
Jo Je spremila v njene sobo'. Toda ; uspelo odkriti njeno sled in kekn
;e mogel priti v njsno sobo, je od znotraj zapahnila.
Alf Duncan je ta vprašanja bral z njenih rjavih, od presenečenja razširjenih oči. ki so strmele vanj In se nasmehnil z vso neprisilje-nostjo, kot da bi bila njegovo prisotnost v tem kraju najnaravnejša stvar na svetu.
«Da, da», je zašepetal in svareče pogledal proti vhodu, »Bila je zelo zapletena zadeva, toda s pomočjo sreče sem uspel. Posebno ml Je koristila okoliščina, da zapaha niste porinili v obroč, tako da je vhod ostal odprt. V bodoče morate bolj paziti, gospodična Longden in zapreti z večjo pozornostjo.*
»Ali bi mi rajši povedali, zakaj ste mi sledili?*' Isabela je bila videti mirna in se je obvladala tako dobro, da je lahko govorila tiho. »Vaš način predstavljanja se mi zdi dokaj nenavaden.*
Duncan je nekoliko dvignil roko, s katero si je čistil zaprašeno obleko, ki je žalila njegovo eleganco.
«Nič nenavadnejši od vašega bivanja v tej okolici, gospodična 'Lengdm , jc	z običajnim
nesramnim obrazom. «Dodal bom
• tl.*, ča j* ir* -Iv*-- t’£r>o povezana .n	vrča V.fs-a r.iisii priti v
Alderscourt me je gnala, da sem se hotel na svoje oči prepričati kaj se tu dogaja. Mislil sem tudi, da vam bom lahko koristil.*
Isabela je za trenotek pogledala presenečena, nato pa je na obrazu pokazala znake zaničevanja in odvratnosti.
«HvaIa, ne potrebujem vaše P°~ moči,* J® hladno izjavila, »Preseneča me nesramnost, g katero m« zasledujete celo tako daleč In « katero ste me dolgočasili že prej v Parizu ln pozneje v Londonu.* Kl.ub temu pa je vedno mislila, da Ima opraviti z dostojnim človekom »Kar se tiče dostojnosti, ste morda nekol.ko pretiravali, gospodiči*3 Longdenova, je skromno dejal Duncan. «Toda res je, da sem van* posvetil vso	svojo	pozornost.
srca obžalujem, da	ml	dozdaj	n‘
prišlo na misel, da bi vas obiskaL izbral bi seveda primernejši čas 'D spodobno obleko ln morda hi van* celo lahko prihranil bivanje v t«j strašni mišji luknji.*
Zavesten in gotov ton njegov® zadnjih besed je prestrašil Isabel°-»Moj bog,	toda kaj	veste?*	ie
v;?	v	T.kovanj11-
«Ali ste vohunili? Ali ste morebiti ceio v sMVili s polbijc i*
(i!a 1 e..jt-vtnje Jrbatšnjiič)