Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 11 / Leto 80 / 13. marec 2025 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PRIL OGA GOSPODARSTVO Str. 5 GOSPODARSTVO Str. 6 INTERVJU Str. 18-19 ŠOŠTANJ TA TEDEN GLEDAMO ZARES DOBRE FILME! SPORED Na javnih nastopih ima vedno tremo Manica Janežič Ambrožič ŠT. 11 13. MAREC 2025 PET. 14. 3. SOB. 15. 3. NED. 16. 3. PON. 17. 3. TOR. 18. 3. SRE. 19. 3. ČET. 20. 3. Delovna akcija: »Najprej tečejo solze obupa, potem solze veselja« Oto Pestner, glasbena legenda INTERVJU Str. 18-19 ŠOŠTANJ Oto Pestner, glasbena legenda O sončni elektrarni na referendumu? Str. 8 Boljša kakovost okolja bo draga Ukrepi za izboljšanje kakovosti okolja v Celju bodo državo, občino kot tudi nekatera podjetja v Celju kar močno udarili po žepu na račun dolgoletne onesnaženosti. Tako določa predlog Odloka o določitvi degradiranega okolja in programa ukrepov za izboljša- nje kakovosti okolja na območju mestne občine Celje. Kar 55 milijonov evrov bo za izvajanje ukrepov primaknila država, občina 600 tisoč in Cinkarna Celje vrtoglavih 41,6 milijona evrov ter Energetika 15 milijonov evrov. Potem se glede na višino  nančnega vložka zvrstijo tudi nekatera druga podjetja. Predviden čas izvajanja ukrepov je od letos do najkasneje leta 2034. Str. 6 Podpisan dogovor za prodajo Uniturja Cinkarna ustvarila več kot 23 milijonov dobička Foto: arhiv NT/Andraž Purg Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 1 1, 13. marec 2025 AKTUALNO Kljub splošnemu ob- čutku previsokih cen in pričakovanju o njihovem nižanju je po besedah ne- premičninskega agenta Amadeja Parfanta nepre- mičnski trg na Celjskem še vedno na strani pro- dajalcev. Število kupcev je namreč še vedno večje od števila prodajalcev, kar močno vpliva tudi na konkurenčnost in višanje cen. V zadnjem letu so se cene rabljenih stanovanj na Celjskem zvišale za približno 7 odstotkov, cene rabljenih hiš so v pri- merjavi z letom ali dvema nazaj upadle za približno 10 do 15 odstotkov. Naj- več povpraševanja je po stanovanjih, novih in že obnovljenih hišah ter po zazidljivih zemljiščih za gradnjo novih hiš. Precej manj zanimanja je za sta- rejše hiše in stanovanja, ki so potrebni obnove. SINTIJA JURIČ Nižanja cen še ni pred vrati Celjski nepremičninski trg še vedno naklonjen prodajalcem Po podatkih Sursa so v savinjski regiji v prvih enajstih mesecih v letu 2024 izdali 209 gradbenih dovoljenj, kar je 3,4 odstotka manj glede na povprečje med letoma 2019 in 2023. (Foto: Andraž Purg) In neprofitna stanovanja? Na zadnji dan v lanskem letu je imela Družba Ne- premičnine Celje 2.004 javnih najemnih stano- vanj, od tega jih je bilo v neprofi tni najem oddanih 1.732. Oddanih je bilo tudi 38 bivalnih enot in isto število oskrbovanih stano- vanj, prav tako 58 tržnih, 12 namenskih in 41 služ- benih stanovanj. Po bese- dah družbe so bila druga stanovanja v fazi prevzema in oddaje novim najemni- kom, v fazi obnove, celovite prenove in pravnih postop- kov za zagotovitev ustre- znega etažnega lastništva. Kot so pojasnili, se je s končano naložbo v stano- vanjsko sosesko Dečkovo naselje – DN 10 čakalna lista javnih neprofi tnih najemnih stanovanjih močno zmanjša- la. Z gradnjo omenjene sta- novanjske soseske je namreč družba v zadnjih petih letih pridobila 142 javnih naje- mnih stanovanj, z obnovo Vile Vodnikova ulica 14 jih je lani dobila še 12. Zanimanje se povečuje Družba Nepremičnine Celje je v zadnjih štirih le- tih stanovanja oddala 275 upravičencem, ki so bili na seznamu za neprofi tna sta- novanja. »Ker se javna naje- mna stanovanja izkazujejo kot cenovno dostopna in z visoko stopnjo varnosti najemnega razmerja, je po novem Javnem razpisu za dodelitev neprofi tnih stano- vanj v obdobju 2025–2027 na območju mestne občine Celje ponovno prišlo več kot 600 vlog, enako kot v preteklih razpisih. Iz tega naslova lahko sklepamo, da se zanimanje za javna naje- mna stanovanja povečuje,« so poudarili v družbi. Na seznamu za oskrbo- vana stanovanja je bilo v januarju 180 čakajočih, 11 za bivalne enote in 312 za neprofi tna stanovanja po Javnem razpisu za dodeli- tev neprofi tnih stanovanj v obdobju 2022–2024 na ob- V Družbi Nepremičnine Celje skupaj z občino trenutno pripravljajo tudi Stanovanjski program Mestne občine Celje v letih 2025 do 2032, ki bo predvidoma sprejet v prvi polovici letošnjega leta. »Na podlagi izvedene analize v programu bi potrebovali minimalno dodatnih 320 javnih najemnih sta- novanj. Navedeno število dodatnih stanovanj ne zadovoljuje vseh potreb po javnih najemnih stanovanjih v Mestni občini Celje, te ocenjujemo do 500, omogoča pa zadovoljevanje potreb prebivalcev po stanovanjih v razumnih časovnih rokih, od enega do treh let, na čakalnih listah iz naslova javnih razpisov za dodelitev javnih najemnih stanovanj,« poudarjajo v družbi. močju mestne občine Celje. »Bo pa število čakajočih za dodelitev neprofi tnih sta- novanj zagotovo višje glede na število prispelih vlog po Javnem razpisu za dodeli- tev neprofi tnih stanovanj v obdobju 2025–2027 na ob- močju mestne občine Ce- lje,« še dodajajo v družbi. Višja tudi cena Skladno z novelo Stano- vanjskega zakona, ki je bila sprejeta maja 2021, se je po- stopoma dvignila tudi cena najemnin za neprofi tna stanovanja. V zadnjih treh letih se je vrednost točke, ki se uporablja pri izraču- nu najemnine, postopoma dvignila z 2,63 evra na 3,5 evra. »V skladu z novelo se višina najemnin usklajuje tudi z letno stopnjo infl aci- je. Hkrati se je subvencija najemnine zvišala na naj- več 85 odstotkov prizna- ne neprofi tne najemnine, predhodno je bila 80 odstot- kov. S tem smo zagotovili, da dvig neprofi tne najemni- ne ni prizadel socialno naj- bolj ranljivih najemnikov,« še pojasnjujejo v družbi, kjer z Mestno občino Celje trenutno pripravljajo tudi ustrezen prostorski načrt, ki bo omogočil gradnjo novih javnih najemnih sta- novanj. Pridobitev gradbe- nega dovoljenja za začetek gradnje okvirno 80 novih javnih najemnih stanovanj je predvidena za leto 2026. »V zadnjih dveh letih je prodaja hiš v celjski regiji upadla za 55 odstotkov in prodaja stanovanj za 28 odstotkov. Ali se bo trenutna usmeritev spremenila, je težko napovedati, najverjetneje se bo nadaljevala – nepremičninski trg je posredno ali neposredno odvisen od drugih trgov in splošne gospodarske situacije ter družbenega ozračja,« je poudaril nepremičninski agent Amadej Parfant. Po besedah Amadeja Par- fanta, nepremičninskega agen- ta iz Nepremičninskega centra Kapitol, na Celjskem povpraše- vanje še vedno presega ponud- bo. » Trenutna zaloga stanovanj zadošča za samo štiri mesece, kar pomeni, da bi, če na trg ne bi prišlo nobeno dodatno sta- novanje, v trenutnem tempu prodaje stanovanj zmanjkalo v približno štirih mesecih,« je poudaril in dodal, da je kljub splošnemu občutku previso- kih cen trg še vedno naklonjen prodajalcem. »V nepremičnin- skem svetu namreč velja pra- vilo, da je nepremičninski trg uravnotežen takrat, ko zaloga nepremičnin zadošča za šest mesecev. Šele ko zaloga pre- sega šest mesecev prodaje, dobimo trg kupcev. In šele ta- krat bi lahko pričakovali, da bo prišlo do postopnega znižanja cen,« je poudaril. Precej dru- gačno stanje je v preostali sa- vinjski regiji. Tam po besedah Parfanta zaloga stanovanjskih nepremičnin zadošča za devet mesecev, kar pomeni, da tam vlada trg kupcev. Česa primanjkuje? Kot je pojasnil Parfant, v savinjski regiji najbolj pri- manjkuje stanovanj in novih hiš, prav tako kakovostnih zazidljivih zemljišč. V Nepre- mičninskem centru Kapitol so imeli v januarju približo 400 oglasov hiš, po 300 oglasov so imeli za stanovanja in za- zidljiva zemljišča. »V zadnjih treh mesecih lanskega leta je ponudba vseh stanovanj na Celjskem upadla za približno 15 odstotkov, medtem ko je ponudba rabljenih stanovanj upadla za 30 odstotkov. Za 15 odstotkov je upadla tudi po- nudba vseh hiš na Celjskem, ponudba rabljenih hiš je upa- dla za 20 odstotkov,« je pove- dal in dodal, da predvideva, da je ta padec posledica prodaje kakovostnejših nepremičnin. Največ povpraševanja je po stanovanjih, novih in obno- vljenih hišah ter po zazidljivih zemljiščih. »Starejše hiše in stanovanja, ki so potrebni ob- nove, niso več zanimivi za širši krog iskalcev, temveč zgolj za posamezne manjše kroge, ki so pripravljeni sami obnavljati nepremičnino bodisi za lastno uporabo bodisi za naložbo. Seveda za to pričakujejo ›dis- kontno‹ ceno za nakup.« Kot je še dodal, zaradi cenejšega lastništva in današnjega hitre- ga ritma življenja stanovanja za kupce predstavljajo ustre- znejšo izbiro. Ko je govora o hišah, kupci želijo manjše in predvsem bolj varčne enote. »Opažam, da se ljudje ne želijo več ukvarjati s prenovami in z obnovo, ampak želijo vzorčne in takoj vseljive nepremični- ne,« je še dodal Parfant. In cena? Po uradnih podatkih so se po besedah Parfanta v zadnjih dveh letih cene rabljenih sta- novanj na Celjskem zvišale za 7,5 odstotka in v zadnjem letu za 6,7 odstotka. Cene rablje- nih hiš so v primerjavi z letom ali dvema nazaj upadle za pri- bližno 10 do 15 odstotkov. Kot pravi Parfant, si tudi v priho- dnjih letih bistvenega nižanja cen ne moremo obetati. »Če bi se zgodila resnejša gospodar- ska kriza, bi se zagotovo pre- nesla tudi na nepremičninski trg, ki bi v prvi fazi nekaj časa miroval, saj bi povpraševanje zagotovo zamrlo. Šele po tem obdobju mirovanja bi se lahko zgodili večji padci cen. V tem trenutku obstaja nekakšen strah ali bolje rečeno previ- dnost pri ljudeh na podlagi stanja v svetu in Evropi, kar zaenkrat še ni razlog, da bi cene nepremičnin padle, tem- več ravno obratno.« Do kod lahko cene sploh še rastejo? »Tega podatka nima nihče, a zagotovo ne v nedo- gled, ker višje kot so cene, manj ljudi si lahko nakup ne- premičnine privošči, še pose- bej če plače ne sledijo rasti cen. Posledično lahko pade povpra- ševanje in prisili prodajalce, da morajo spustiti cene, če želijo prodati nepremičnino,« je še zaključil Parfant. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 1 1, 13. marec 2025 AKTUALNO ZADETKI 16 7 13 6 14 7 15 4 Območni službi zavoda za zaposlovanje, in sicer celjska in velenjska, sta z Območno obrtno-podjetni- ško zbornico Celje ter drugimi partnerji minuli teden v Celju organizirali Sejem zaposlitvenih priložnosti in festival izobraževanja. Odziv je bil velik, na dogodku se je predstavilo več kot 90 delodajalcev, več kot 40 partnerskih organizacij in tudi šole ter organizacije za karierno sodelovanje. SIMONA ŠOLINIČ Med 14. in 16. marcem bo celjsko sejmišče že tra- dicionalno gostilo pet se- jemskih prireditev, in sicer Altermed & Flora, Dnevi lovstva, Dnevi športnega strelstva, Festival KulinArt in Apis Slovenija|Europe. Letošnja novost bo tudi sejem brezglutenskih iz- delkov ter delavnic na to temo, obiskovaci bodo lah- ko prvič spoznali tudi goz- dne terapije. V treh dneh se bo na sejmišču skupno predstavilo več kot 300 raz- stavljavcev ter 150 ekošol in vrtcev. Najstarejši sejem Apis- Slovenija, ki bo letos že 48., se po novem imenuje Apis Slovenia|Europe, saj so ga organizatorji razširili na evropsko raven. Čebelarski sejem bo vrata odprl dan ka- sneje kot drugi marčni sejmi, na njem bodo med drugim pripravili 48. državni čebe- larski posvet, ki bo letos po- svečen ponaredkom medu in največjemu sovražniku čebel pršici varoji. Vsi drugi sejmi bodo vrata odprli že jutri, 14. marca. V okviru sejma Altermed & Flora, ki letos praznuje 19. izvedbo in je namenjen tistim, ki si želijo živeti bolj zdravo in biti v sti- ku z naravo, bo letos celjsko sejmišče prvič gostilo tudi sejem Gluten Free Expo Ce- lje. Novost sejma Altermed & Flora je tudi ekološka tržni- ca, na kateri se bodo predsta- vile ekološke kmetije, v treh sejemskih dneh se bo tam predstavilo tudi več kot 150 šol in vrtcev iz vse Sloveni- je. Na Dnevih lovstva bodo obiskovalci lahko razisko- vali najnovejšo lovsko opre- mo, prisluhnili strokovnim predavanjem in se seznanili s sodobnimi praksami traj- Farme iz portfeljske v strateško naložbo Vlada je družbo Farme Ihan, del katere je tudi klav- nica v Šentjurju, uvrstila med strateške naložbe dr- žave. Kmetijsko ministrstvo meni, da gre za pomemben korak k večji prehranski var- nosti in stabilnosti agroživil- skega sektorja. Oktobra lani so se v javno- sti pojavila ugibanja, da so se za nakup podjetja Farme Ihan, največjega prašičerej- skega podjetja v Sloveniji, neuradno zanimali hrvaški kupci. Zdaj je vlada omenje- no podjetje uvrstila med stra- teške naložbe države. Za to se je odločila z namenom dose- ganja cilja varne preskrbe s hrano. Farme Ihan v klavnici v Šentjurju zakoljejo pribli- žno tisoč pitancev iz lasne reje in v celem letu razsekajo približno tri tisoč ton mesa. Svoje izdelke tržijo pod bla- govno znamko Anton. Kot na- vaja zadnje javno objavljeno letno poročilo, je šentjurski obrat Farm Ihan – MPR leta 2023 posloval stabilno tako na področju klanja in razse- ka kot tudi na področju malo- prodaje. Na kmetijskem mini- strstvu odločitev vlade, da so Farme Ihan strateška nalož- ba, pozdravljajo. Kot pravijo, se naša družba sooča z vedno večjimi izzivi – geopolitični- mi napetostmi, podnebnimi spremembami, tehnološkimi premiki, odvisnostjo od uvo- za in demografskimi izzivi, zato mora država nujno kre- piti prehransko suverenost ter odpornost domače pride- lave in predelave hrane. TS Na sejmu je bilo veliko zanimanja predvsem za poklice v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer trenutno primanjkuje največ kadra. (Foto: Andraž Purg) Dober odziv na Sejem zaposlitvenih priložnosti in festival izobraževanja Priložnosti na trgu dela ne manjka Sejem je tako v enem dne- vu na enem mestu združil ključne igralce s področja iz- obraževanja in zaposlovanja. Na sejmu so bila tudi preda- vanja in srečanja ter pogovori o temah, kot so priložnosti in izzivi v socialnovarstvenih po- klicih, umetna inteligenca kot pomoč pri iskanju zaposlitve, mladi invalidi in trg dela ter podobno. Za Slovenijo je v zadnjem času znano, da delodajalci ne najdejo ustrezno usposo- bljenega kadra, medtem ko številni iskalci zaposlitve tež- ko najdejo primerno delovno mesto. Kot pravi direktorica celjske enote zavoda za za- poslovanje Dubravka Milo- vanović, gre za strukturna neskladja, ki se kažejo pred- vsem v pomanjkanju stro- kovnjakov na družboslovnih in humanističnih področjih. Poleg tega se zelo hitro spre- minjajo tudi zahteve trga dela. Digitalizacija, avtomatizacija, tudi uporaba umetne inteli- gence prav tako vplivajo na zaposlitveni trg. Na sejmu so tako iskalci zaposlitve in šte- vilni dijaki dobili informacije neposredno od predstavnikov podjetij. »Na sejmu sta bila pomembna povezovanje in mreženje, predvsem želimo s tovrstnimi sejmi doseči, da bi vsa mladina, ki se bo v priho- dnje zaposlila, ostala doma, na slovenskih tleh,« je pouda- rila Milovanovićeva. »Stanje na trgu dela je kaotično« Na sejmu je bil tudi Peter Pišek, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje, ki je poudaril pomen takšnih sejmov v času, ko je znano, da se gospodarstve- niki srečujejo s težavami pri pridobivanju kadrov. »Že vr- sto let opozarjam, da je tre- ba spremeniti izobraževalni sistem in ga prilagoditi tudi regijskim gospodarskim raz- meram, saj je znano, v katero smer se razvija gospodarstvo. Brez gospodarstva, a tudi jav- ne uprave ni življenja. Stanje na trgu dela je kaotično, če- prav je brezposelnost nizka. V različnih dejavnostih, ne le v transportni, tudi v skla- diščni, servisni, gostinski …, se srečujemo z izjemnim po- manjkanjem delovne sile. Že- limo si, da bi zaposleni osta- li v naši regiji, doma. Toda mladi potrebujejo spodbude in dobro stanovanjsko poli- tiko. Zato mora temu slediti tudi stanovanjsko področje, ki daje dodano vrednost, torej v regiji moramo zadržati ali vanjo privabiti kader. Urediti je treba transparentne in pre- gledne migracije, torej izbi- rati kadre iz tujine, ki lahko pomagajo pri naši gospodar- ski rasti. Kot družba se mora- mo vprašati, kje smo in kam gremo. Brez dobre politike zaposlovanja ne bo preboja.« Konec februarja letos je bilo v naši regiji registriranih 5.426 brezposelnih oseb, kar je 2,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Od januarja do februarja letos so celjski ob- močni službi zavoda za zapo- slovanje delodajalci sporočili 2.225 prostih delovnih mest, največ na področju zdravstva, socialnega varstva, predelo- valne dejavnosti in gradbeni- štva. V teh dveh mesecih se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 1.425 ljudi. Začenjajo se marčni sejmi nostnega upravljanja divjadi. Drugič bodo marčne sejme spremljali tudi Dnevi špor- tnega strelstva, na katerih se bodo predstavili proizvajalci športnega strelskega orožja in opreme ter tudi strelska društva in klubi. Poskrblje- no bo tudi za brbončice, saj bodo na Festivalu kulinarič- nih doživetij – KulinArtu svo- je kulinarične dobrote pred- stavili lokalni in mednarodni ponudniki. V treh dneh bo na sejmišču skupno sodelovalo več kot 300 razstavljavcev, poskrbljeno bo tudi za bo- gat spremljevalni program z delavnicami, s predavanji in z interaktivnimi dogodki na kar petih prizoriščih. SJ »Tista, ki je najbolj segla ljudem v srce, je Ljubim te, Slovenija. Nastala je leta 1980. Zdomci so jo lani razglasili za neura- dno himno.« Oto Pestner, pevec, o svoji najbolj priljubljeni skladbi »Po posilstvu je strokov- na pomoč dobrodošla, vendar ne traja v nedo- gled, na neki točki moraš sam prevzeti odgovornost zase in narediti vse, da se izviješ iz primeža bole- čih posledic travmatične izkušnje.« Brigita Ortl, modna obli- kovalka in vizažistka »Spoznal sem, da je člo- vek lahko strokovno zelo dober na nekem podro- čju, ampak to ni dovolj, če nisi dober človek. In to želim ohraniti v sebi: da sem najprej dober človek, nato dober umetnik.« Januš Suša, akademski kipar »Zagotavljanje trajno- stne lokalne prehranske samooskrbe je ena naših najpomembnejših nalog, sploh zdaj, ko se sloven- ska pridelava in prireja zmanjšujeta in preti vedno večja nevarnost, da bomo postali odvisni od uvožene hrane.« Marko Šantej, župan Občine Laško »Že vrsto let opozarjam, da je treba spremeniti izobraževalni sistem in ga prilagoditi tudi regijskim gospodarskim razmeram. Stanje na trgu dela je kao- tično, čeprav je brezposel- nost nizka.« Peter Pišek, predsednik Območne obrtno-podjetni- ške zbornice Celje Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 1 1, 13. marec 2025 Zadnji članek v Novem tedniku pred začetkom Mepa NAŠIH 80 LET Letos je prav posebno leto, ko naš časopis praznuje okro- glo obletnico. 2. junija 1945 je izšla prva številka časopisa z imenom Nova pot. Kasneje se je ime še večkrat spremenilo (Na delo, Naše delo, Savinjski vestnik), dolga leta ste naš časopis poznali pod imenom Celjski tednik, 12. decembra 1968 pa je prvič izšel kot Novi tednik in je to ime ohranil vse do danes. V tem času smo kljubovali mnogim spremembam, a ostali zvesti svoji osnovni nalogi, to je poročanju o lokalnem in regionalnem dogajanju. S ponosom obeležujemo to pomemb- no obletnico s prispevki, v katerih se bomo sprehodili skozi zgodovino našega in vašega časopisa. V vsaki številki vse do junija boste lahko prebirali zapise, ki obujajo spomine na preteklost. Veselimo se, da ostajate z nami. Leto 2025 je torej naše leto. Praznujmo ga skupaj. V projekt so bili vključeni skoraj vsi člani Košarkarske- ga kluba Celje, trenerji, igral- ci in igralke. Organizacijski komite Mepa je kot predse- dnik vodil Milan Kučan, pod- predsednik je bil Miran Potrč, sekretar Celjan Jože Geršak. Od članov komiteja omenimo Aleša Ilca, Bojana Planinška, Venčeslava Zalezino, Milana Zupančiča, Zvoneta Dragana, Jožeta Marolta, Staneta Me- leta, Marka Soka in Toneta Rožmana. Pred 45 leti je Celje gostilo evropsko košarkarsko prvenstvo za mladince Dvorana Golovec je v svoji peti sezoni gostila 9. mla- dinsko evropsko prvenstvo v košarki (Mep). Bilo je med 22. in 30. avgustom 1980. V organizacijski odbor je bilo vključenih kar 33 ljudi. Priprave so trajale dolgo, kajti pro- jekt je bil zelo zahteven. Predsednik odbora je bil zdaj že pokojni Branko Martič, vlogo podpredsednika je opravljal Vili Šuster, sekretar je bil Otmar Koštomaj. Organizacijski odbor so sestavljali številni celjski športni delavci, koristna je bila pomoč iz celjskega atletskega društva, ki je že bilo vajeno večjih prireditev. DEAN ŠUSTER V Novem tedniku je Tone Vrabl leta 1980 zapisal, da bi si finalno tekmo Mepa ogledalo vsaj 10 tisoč ljudi, če bi bila dvorana dovolj velika. Članek v Novem tedniku po koncu Mepa Članek v Novem tedniku med Mepom »Zlata organizacija, srebrna igra« Gimnazija začetna nosilka razvoja Dva meseca pred prven- stvom so se v Novem tedni- ku začeli zapisi o prvenstvu. »Čez dva meseca se bo v Celju začela doslej največja športna prireditev v našem mestu, 9. mladinsko evropsko prven- stvo v košarki,« je pisal Tone Vrabl, ki je umrl lani. »Doslej sta samo dve reprezentanci osvojili najvišji naslov: Sov- jetska zveza petkrat in Jugo- slavija trikrat. Obe ekipi sta v skupini A skupaj z Italijo. V skupini bo treba osvojiti najmanj drugo mesto, če se bodo jugoslovanski mladinci (med kandidati sta tudi Ce- ljana Robi Medved in Matej Janžek) hoteli ponovno boriti za medaljo.« 24. julija je začel izhajati podlistek Karla Juga z naslovom Zgodovina celjske košarke. Naslov prvega članka je bil Celjska gimnazija zače- tni nosilec košarke. »Za zlato medaljo!« 23 dni pred začetkom pr- venstva je Tone Vrabl zapisal: »Organizator je že dobil vse žoge za tekme in to iz daljne Kitajske. Žog je 85, potrebuje- jo pa za vsako tekmo (tekem bo 42) novo žogo! Zaklju- ček MEP 80 bo 30. avgusta po finalni tekmi, in sicer na drsališču v Mestnem parku, kjer bodo igrale Žabe, pela bo menda Ditka Haberl.« Na- slednji teden je Vrabl objavil pogovor z mladima celjskima košarkarjema. »S pripravami za nastop v Celju smo zače- li že 25. junija v Poreču, kjer smo bili 10 dni. Zatem smo se preselili na Vlašič in v Saraje- vo, kjer smo bili 19 dni. Zdaj smo na Otočcu,« je povedal 202 centimetra visok Robert Medved, ki je takrat končal tretji letnik tehnične šole v Celju. Kasneje ni bil uvrščen v reprezentanco, med dva- najsterico je bil Matej Janžek (194 cm), ki je opravil ma- turo na 1. gimnaziji v Celju: »Od celjskega nastopa priča- kujemo samo najboljše, kajti drugače je bolje, da se sploh ne pojavimo. Igrali bomo za osvojitev zlate medalje.« Po finalu jok in stok Res so igrali v finalu. T oda … V predtekmovanju je vsa pri- čakovanja prirediteljev pre- senetilo število obiskovalcev tedaj velikega derbija med Jugoslovani in »Rusi«. Dvora- na Golovec je bila rekordno polna, na športnih prireditvah kasneje ni bilo toliko obisko- valcev. Prodanih je bilo 4.800 vstopnic, zato je bilo govora o več kot pet tisoč gledalcih, ki so se veselili zmage naše izbrane vrste s 116 : 100. Do finala so bili gostitelji nepo - raženi. V polfinalu so gladko odpravili Bolgare (103 : 80), ki so bili presenečenje prvenstva in so ob koncu po zmagi nad Španci osvojili bronasto kolaj- no. Vse je v uvodnih minutah finalnega obračuna s Sovjetsko zvezo kazalo, da bo selektor Luka Stančić nadaljeval svojo odlično bero z državnimi se- lekcijami. Njegovi varovanci so namreč vodili z 18 točkami razlike. Navdušenje v dvorani je bilo izjemno. Gledalcev je bilo sicer zaradi strožjih var- nostnih ukrepov manj kot na prvem medsebojnem obraču- nu v predtekmovanju, česar pa ni bilo mogoče čutiti. Po dra- matičnem zaključku in pora- zu (81 : 83) so dekleta kričala od joka, nekateri odrasli pa so brez sramu ihteli. Foto: arhiv NT Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 1 1, 13. marec 2025 Zadnji članek v Novem tedniku pred začetkom Mepa NAŠIH 80 LET Letos je prav posebno leto, ko naš časopis praznuje okro- glo obletnico. 2. junija 1945 je izšla prva številka časopisa z imenom Nova pot. Kasneje se je ime še večkrat spremenilo (Na delo, Naše delo, Savinjski vestnik), dolga leta ste naš časopis poznali pod imenom Celjski tednik, 12. decembra 1968 pa je prvič izšel kot Novi tednik in je to ime ohranil vse do danes. V tem času smo kljubovali mnogim spremembam, a ostali zvesti svoji osnovni nalogi, to je poročanju o lokalnem in regionalnem dogajanju. S ponosom obeležujemo to pomemb- no obletnico s prispevki, v katerih se bomo sprehodili skozi zgodovino našega in vašega časopisa. V vsaki številki vse do junija boste lahko prebirali zapise, ki obujajo spomine na preteklost. Veselimo se, da ostajate z nami. Leto 2025 je torej naše leto. Praznujmo ga skupaj. V projekt so bili vključeni skoraj vsi člani Košarkarske- ga kluba Celje, trenerji, igral- ci in igralke. Organizacijski komite Mepa je kot predse- dnik vodil Milan Kučan, pod- predsednik je bil Miran Potrč, sekretar Celjan Jože Geršak. Od članov komiteja omenimo Aleša Ilca, Bojana Planinška, Venčeslava Zalezino, Milana Zupančiča, Zvoneta Dragana, Jožeta Marolta, Staneta Me- leta, Marka Soka in Toneta Rožmana. Pred 45 leti je Celje gostilo evropsko košarkarsko prvenstvo za mladince Dvorana Golovec je v svoji peti sezoni gostila 9. mla- dinsko evropsko prvenstvo v košarki (Mep). Bilo je med 22. in 30. avgustom 1980. V organizacijski odbor je bilo vključenih kar 33 ljudi. Priprave so trajale dolgo, kajti pro- jekt je bil zelo zahteven. Predsednik odbora je bil zdaj že pokojni Branko Martič, vlogo podpredsednika je opravljal Vili Šuster, sekretar je bil Otmar Koštomaj. Organizacijski odbor so sestavljali številni celjski športni delavci, koristna je bila pomoč iz celjskega atletskega društva, ki je že bilo vajeno večjih prireditev. DEAN ŠUSTER V Novem tedniku je Tone Vrabl leta 1980 zapisal, da bi si finalno tekmo Mepa ogledalo vsaj 10 tisoč ljudi, če bi bila dvorana dovolj velika. Članek v Novem tedniku po koncu Mepa Članek v Novem tedniku med Mepom »Zlata organizacija, srebrna igra« Gimnazija začetna nosilka razvoja Dva meseca pred prven- stvom so se v Novem tedni- ku začeli zapisi o prvenstvu. »Čez dva meseca se bo v Celju začela doslej največja športna prireditev v našem mestu, 9. mladinsko evropsko prven- stvo v košarki,« je pisal Tone Vrabl, ki je umrl lani. »Doslej sta samo dve reprezentanci osvojili najvišji naslov: Sov- jetska zveza petkrat in Jugo- slavija trikrat. Obe ekipi sta v skupini A skupaj z Italijo. V skupini bo treba osvojiti najmanj drugo mesto, če se bodo jugoslovanski mladinci (med kandidati sta tudi Ce- ljana Robi Medved in Matej Janžek) hoteli ponovno boriti za medaljo.« 24. julija je začel izhajati podlistek Karla Juga z naslovom Zgodovina celjske košarke. Naslov prvega članka je bil Celjska gimnazija zače- tni nosilec košarke. »Za zlato medaljo!« 23 dni pred začetkom pr- venstva je Tone Vrabl zapisal: »Organizator je že dobil vse žoge za tekme in to iz daljne Kitajske. Žog je 85, potrebuje- jo pa za vsako tekmo (tekem bo 42) novo žogo! Zaklju- ček MEP 80 bo 30. avgusta po finalni tekmi, in sicer na drsališču v Mestnem parku, kjer bodo igrale Žabe, pela bo menda Ditka Haberl.« Na- slednji teden je Vrabl objavil pogovor z mladima celjskima košarkarjema. »S pripravami za nastop v Celju smo zače- li že 25. junija v Poreču, kjer smo bili 10 dni. Zatem smo se preselili na Vlašič in v Saraje- vo, kjer smo bili 19 dni. Zdaj smo na Otočcu,« je povedal 202 centimetra visok Robert Medved, ki je takrat končal tretji letnik tehnične šole v Celju. Kasneje ni bil uvrščen v reprezentanco, med dva- najsterico je bil Matej Janžek (194 cm), ki je opravil ma- turo na 1. gimnaziji v Celju: »Od celjskega nastopa priča- kujemo samo najboljše, kajti drugače je bolje, da se sploh ne pojavimo. Igrali bomo za osvojitev zlate medalje.« Po finalu jok in stok Res so igrali v finalu. T oda … V predtekmovanju je vsa pri- čakovanja prirediteljev pre- senetilo število obiskovalcev tedaj velikega derbija med Jugoslovani in »Rusi«. Dvora- na Golovec je bila rekordno polna, na športnih prireditvah kasneje ni bilo toliko obisko- valcev. Prodanih je bilo 4.800 vstopnic, zato je bilo govora o več kot pet tisoč gledalcih, ki so se veselili zmage naše izbrane vrste s 116 : 100. Do finala so bili gostitelji nepo - raženi. V polfinalu so gladko odpravili Bolgare (103 : 80), ki so bili presenečenje prvenstva in so ob koncu po zmagi nad Španci osvojili bronasto kolaj- no. Vse je v uvodnih minutah finalnega obračuna s Sovjetsko zvezo kazalo, da bo selektor Luka Stančić nadaljeval svojo odlično bero z državnimi se- lekcijami. Njegovi varovanci so namreč vodili z 18 točkami razlike. Navdušenje v dvorani je bilo izjemno. Gledalcev je bilo sicer zaradi strožjih var- nostnih ukrepov manj kot na prvem medsebojnem obraču- nu v predtekmovanju, česar pa ni bilo mogoče čutiti. Po dra- matičnem zaključku in pora- zu (81 : 83) so dekleta kričala od joka, nekateri odrasli pa so brez sramu ihteli. Foto: arhiv NT Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 1 1, 13. marec 2025 GOSPODARSTVO Lanski poslovni rezultati Cinkarne Celje so bili bistve- no boljši od rezultatov, ki jih je načrtovala ob koncu leta 2023. Zaradi takratnega do- gajanja na trgu, ko so zaradi uvoza cenejšega pigmenta ti- tanovega dioksida iz Kitajske cene tega izdelka padle, so v družbi takrat ocenili, da bodo v letu 2024 dosegli 186 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 4 milijone evrov čistega dobič- ka. Ko je Evropska unija sredi leta uvedla začasne carine na uvoz iz Kitajske, je cinkarna svoje napovedi spremenila in napovedala, da bodo prihodki od prodaje znašali 201,5 milijo- na evrov, čistega dobička naj bi bilo malo več kot 19 milijonov evrov. Če prve napovedi cinkar- na ni dosegla, je drugo krepko presegla. V cinkarni, ki je konec lanskega leta zaposlovala 718 ljudi oziroma 24 manj kot leto prej, so poudarili, da z razvojnimi dejavnostmi sledijo strategiji za petletno obdobje. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Cinkarna Celje je po nerevidiranih poslovnih rezultatih lani ustvarila 23,1 milijona evrov čistega dobička, kar je 82 odstotkov več kot predlani, a vseeno veliko manj kot rekordnega leta 2022. V primerjavi s predlani je družba prodajo povečala za 13 odstotkov, na kar so po besedah uprave vplivale predvsem višje prodane količine in cene pigmenta titanovega dioksida, ki je cinkarnin najpomemb- nejši proizvod. Kot je razvidno iz letnega poročila, je v primerjavi z letom prej višji tudi EBITDA, ki je dosegel 39,6 milijona evrov. Cinkarna Celje lani prodajo najbolj zvišala na trgu Evropske unije KREPITEV PODJETIJ V EVROPI Z NextGenerationEU smo močnejši. Skupaj ustvarjamo priložnosti, s katerimi lahko evropska podjetja uspevajo in ustvarjajo nova delovna mesta. Z NextGenerationEU spodbujamo mala podjetja k inovativnosti in širjenju poslovanja. Več informacij na: Krepitev v Evropski uniji, upad doma Njeni prihodki od prodaje so lani znašali 200,3 milijona evrov in so za 13 odstotkov višji od leta 2023, ko so znašali 176,5 milijona evrov, a vseeno nižji od rekordnega leta 2022, ko so dosegli 227,2 milijona evrov. Kot so pojasnili v cinkarni, so na povečano prodajo vplivale predvsem višje prodane količi- ne in tudi višje cene pigmenta titanovega dioksida. V drugem četrtletju se je povpraševanje izboljšalo predvsem kot posle- dica napovedi uvedbe začasnih antidumpinških ukrepov, ki so spodbudili evropske kupce k preučitvi svojih nabavnih stra- tegij. Začasni ukrepi, ki so velja- li od sredine prejšnjega leta, so bili sicer na začetku letošnjega leta nadomeščeni s stalnimi. Družba je prodajo povečala na večini tujih trgov. Najvišjo rast je zabeležila v Evropski uniji. V primerjavi z letom 2023 je zrasla za 21 odstotkov in je znašala 162,2 milijona evrov. Prodajo je okrepila tudi na do- larskh trgih, v tretjih državah in na domačem trgu se je pro- daja znižala. Na nižjo prodajo v Sloveniji, ki je znašala 13,7 milijona evrov, sta po besedah uprave vplivala nižje povpra- ševanje po praškastih lakih in zaprtje poslovne enote Meta- lurgija. Dobiček nad pričakovanji Čisti dobiček družbe po nerevidiranih podatkih znaša 23,1 milijonov evrov in je za 82 odstotkov višji kot leta 2023, ko je dosegel 12,7 milijonov evrov. Kljub temu je nižji kot leta 2022, ko je znašal 43,4 mi- lijona evrov. Kot so v cinkarni zapisali v poslovnem poroči- lu, je upoštevajoč dogodke v mednarodnem gospodarstvu in rezultate konkurentov v industriji titanovega dioksida, njihov lanski čisti dobiček nad pričakovanji. Poslovni izid iz poslovanja, povečan za amor- tizacijo oziroma EBITDA, je do- segel 39,6 milijona. V primer- javi z letom prej je bil EBITDA višji za 58 odstotkov. Cinkarna Celje je lani za naložbe, nabavo osnovnih sredstev in nadomestne opre- me porabila 14,3 milijone evrov in plačala predplačila v višini 1,7 milijona evrov, kar skupno znaša 16 milijonov evrov in predstavlja približno 87 odstotkov načrta. V družbi so nadaljevali projekt gradnje sončnih elektrarn, obnovili 20 odstotkov meteorne kana- lizacije in asfaltnih površin, na katerih obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, vlagali v ukrepe za izboljšanje požar- ne varnosti … »Z naložbami v proizvodnji sledimo predvsem ciljem zniževanja operativnih stroškov, zagotavljanja renta- bilnega obsega količinske pro- izvodnje, doseganja višje kako- vosti, zakonodajne skladnosti in energetske vzdržnosti,« so poudarili v upravi cinkarne. Letos skromnejše napovedi Glede na razmere na trgu, napovedi za proizvodnjo ti- tanovega dioksida in predvi- devanja na globalnem trgu Cinkarna Celje letos pričaku- je nekoliko nižji čisti dobiček kot lani. Kot je konec lanskega novembra v poslovnem načr- tu zapisala uprava, družba v letu 2025 načrtuje 206,3 mili- jona evrov prihodkov ter čisti dobiček v višini 15,3 milijona evrov. Nižji dobiček naj bi bil posledica višjih nabavnih stroškov nekaterih surovin in energije. Letos v cinkarni načrtujejo 19,8 milijona evrov naložb. Denar bodo porabili za od- pravo ozkih grl, izboljšanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje okoljskih vplivov in izboljšanje pogojev za var- no in zdravo delo. Največji de- lež naložb bodo namenili pro- izvodnji titanovega dioksida. Kot so še dodali v upravi, do leta 2030 načrtujejo še zmanj- šanje izpustov toplogrednih plinov, izboljšanje energetske učinkovitosti, večje reciklira- nje vode ter razvoj trajnostnih izdelkov, ki podpirajo krožno gospodarstvo in zmanjšujejo odvisnost od naravnih virov. SINTIJA JURIČ Več kot 23 milijonov evrov čistega dobička Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 1 1, 13. marec 2025 IZ NAŠIH KRAJEV/GOSPODARSTVO Ukrepi za izboljšanje kakovosti okolja v Celju bodo dr- žavo, občino kot tudi nekatera podjetja v Celju kar močno udarili po žepu na račun dolgoletne onesnaženosti. Tako določa predlog Odloka o določitvi degradiranega okolja in programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju mestne občine Celje. Kar 55 milijonov evrov bo za izvajanje ukrepov primaknila država, občina 600 tisoč in Cinkarna Celje vrtoglavih 41,6 milijona evrov ter Energetika 15 milijonov evrov. Potem se glede na višino finančnega vložka zvrstijo tudi nekatera druga podjetja. Predviden čas izvajanja ukrepov je od letos do najkasneje leta 2034. Odlok je še v pripravi. SIMONA ŠOLINIČ Celje ima novega podžupana CELJE – O urejanju degradiranega celjskega okolja Boljša kakovost okolja bo draga Območje degradirane- ga okolja, ki ga zajema program ukrepov, so jav- ne površine na območju občine, kjer je bila ugo- tovljena onesnaženost s težkimi kovinami, zlasti s svincem, cinkom, kad- mijem in z arzenom. Gre tudi za površine, kjer se igrajo, gibljejo ali zadr- žujejo otroci, ki lahko z vdihavanjem ali užitjem onesnaženih tal z uma- zanimi rokami vnesejo strupene kovine v orga- nizem. Preverjanje one- snaženosti tal bo med drugim izvedeno na ob- močjih vseh osnovnih šol in Atletskega stadio- na Kladivar. Na podlagi rezultatov analiz bosta pripravljena vrstni red sanacije in načrt za nje- no izvedbo. Šlo bo za zamenjavo onesnažene zemljine z zunanjo ure- ditvijo igrišča. »Do 30. marca so še vedno možni popravki odloka. Mini- strstvo jih bo nato pregledalo in z občino odlok uskladilo,« pravi Tanja Bolte iz direktora- ta za okolje na ministrstvu za okolje in prostor. »Območje mestne občine Ce- lje je prekomerno onesnaženo s svincem, kadmijem, cinkom in z arzenom, kar je posledica pre- teklih industrijskih dejavnosti, zlasti delovanja stare Cinkarne Celje,« je zapisano v odloku. Leta 2023 je bila sprejeta Od- redba o razvrstitvi območja mestne občine Celje v stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi. S predlogom odloka, ki je zdaj v pripravi, oblikoval- ci postavljajo okvir za izvajanje ukrepov, ki bodo prispevali k izboljšanju kakovosti okolja. Program ukrepov, ki jih odlok prinaša, je bil pripravljen v so- delovanju ter na podlagi analiz in poročil celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Agencije RS za okolje ter v sodelovanju z Mestno občino Celje. Sredstva za izvajanje ukre- pov bodo zagotovljena iz sred- stev Evropske unije, državne- ga in občinskega proračuna ter sredstev nekaterih celjskih podjetij. Odlok določa nekate- ra območja, na katerih je treba opraviti meritve obremenjeno- sti okolja s strupenimi kovina- mi in na podlagi rezultatov določiti prednostne lokacije za ukrepanje. Gre predvsem za območja zelenih javnih po- vršin, javnih otroških igrišč in obdelovalne kmetijske površi- ne za vrtičkarstvo. Kje bo odložena onesnažena zemlja? Ukrepi, ki jih odlok predvide- va, so okoljski in zdravstveni. Gre za zamenjavo onesnažene zemljine in sejanje trave oziro- ma polaganje rastlinske pre- vleke na javnih površinah, na katerih se zadržujejo otroci, ter za ureditev golih javnih površin ter površin za varno vrtnarje- nje. Med zdravstvenimi ukre- pi je osveščanje prebivalcev o možnih oblikah izpostavlje- nosti virom strupenih kovin v okolju in o varni prehrani. Sem spada tudi osveščanje staršev in vzgojiteljev ter učiteljev otrok o možnih virih nevarnih kovin in načinih, kako zmanjšati njihov vnos v telo. Eden od ukrepov, ki jih od- lok prinaša, je tudi ureditev lokacije, ki bo namenjena odla- ganju izkopanih onesnaženih zemljin. Vendar je še prehitro govoriti o lokacijah. Na vpra- šanje, ali občina pri iskanju območja, kjer bo onesnažena zemljina pristala, pričakuje težave, župan Mestne občine Celje Matija Kovač pravi, da ne. Znano je, da so Celjani na slednje zelo občutljivi, zato bo morala biti odločitev o lokaciji zelo dobro premišljena. V za- dnjih letih so namreč v naše uredništvo klicali številni Ce- ljani, ki so nas opozarjali, da so Med podjetji, ki bodo morala prispevati kar velik finančni zalogaj za odpravo onesnaženosti, so poleg Cinkarne Celje in Energetike Celje še Pocinkovalnica, Simbio in Celjske mesnine. Pocinkovalnica naj bi glede na odlok nosila 28-milijonsko težo finančnega bremena, Celjske mesnine 1,4-milijonsko, Simbio pa 10-milijonsko. (Foto: Andraž Purg) na njihova območja nekatera gradbena podjetja vozila ze- mljino neznanega izvora. Ko bodo vsi vključeni od- lok začeli izvajati, bo morala vlada sprejeti letne programe ukrepov za posamezno kole- darsko leto s točnimi navedba- mi prednostnih del, pristojno ministrstvo bo moralo vsako leto do konca marca pripraviti poročilo o izvajanju ukrepov za preteklo leto. »Iz študije, ki je bila pred ča- som objavljena v zborniku One- snaženost okolja in naravni viri Simon Jevšinek je zaposlen kot pomočnik direktorja Splošne bolnišnice Celje za tehnično področje. (Foto: Edi Einspieler) CELJE – Pretekli teden je knežje mesto dobilo novega podžupana, in sicer Simona Jevšineka. Slednji je položaj prevzel po odstopu Uroša Lesjaka. Jevšinek je ekonomist, ki je od leta 2022 tudi celjski me- stni svetnik. Je član svetniške skupine Gibanje Svoboda in predsednik odbora za finance in premoženjska vprašanja celjskega mestnega sveta. SŠol kot omejitveni dejavnik razvoja v Sloveniji – Celjska kotlina kot modelni pristop za degradirana območja, izhaja, da je v občini s kadmijem onesnaženih več kot 4.091 ha zemljišč (vsebnosti kadmija presegajo opozorilno vrednost). Bolj od opozorilne vrednosti glede vsebnosti svin- ca je z njim onesnaženih pri- bližno 4.750 ha, s cinkom več kot 6.000 ha,« je zapisano v pro- gramu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju celjske občine. Program je pri- loga omenjenega odloka. Do leta 2026 odlok predvideva določitev lokacij za varno vrtnarjenje in do leta 2028 njihovo ureditev. Omogočeno naj bi bilo varno vrtnarjenje na vsaj dveh ha zemlje do leta 2034. V tem času naj bi občina izvedla tudi osveščanje o varnem vrtnarjenju. Mestna občina Celje je od leta 2019 že izvedla sanacije otro- ških igrišč nekaterih vrtcev, nekaj sanacij je predvidenih še do leta 2026. V letu 2023 je bilo kemijsko stanje podzemne vode v Celju slabo zaradi preseganja vsebnosti nitrata. Dogovor za prodajo Uniturja Unior se želi osredotočiti na svojo osnovno dejavnost in Unitur prodati družbi Advance Capital Partners. Ta je specializirana za upravljanje skladov zasebnega kapitala, doslej je uspešno izpeljala več kot 30 prevzemov in združitev v regiji. (Foto: Andraž Purg) Advance Capital Partners je z zreškim Uniorjem podpi- sal dogovor o nakupu družbe Unitur. Specialni investicijski sklad, ki ga upravlja družba Advance Capital Partners, bo poleg plačila kupnine za 100-odstotni lastniški delež Uniturja prevzel tudi finančne obveznosti druž- be. Zaključek transakcije je predviden v poletnih ozi- roma jesenskih mesecih, saj morajo posel potrditi še pristojne agencije za varstvo konkurence. Unitur ima pod svojim okri- ljem med drugim smučišče na Rogli, Terme Zreče, števil- ne hotele, koče in restavracije. Nov lastnik ocenjuje, da ima eno največjih slovenskih tu- rističnih podjetij tudi izredno velike multiplikativne učinke na lokalno okolje. »S finančno močnim in stabilnim lastni- kom bo Unitur lahko zdaj iz- koristil svoj celotni potencial. Brez dvoma je pred družbo pomemben investicijski cikel, v katerem želimo nadgradi- ti trenutno ponudbo, razviti dodatne storitve, izboljšati zasedenost hotelskih zmoglji- vosti in ustvariti celoletno de- stinacijo. S tem bi se Rogla in Zreče lahko postavile ob bok avstrijskim, francoskim in ita- lijanskim letoviščem, obenem bi to prineslo tudi bolj stabilno in predvidljivo okolje za zapo- slene, ki dejavnost razvijajo že pol stoletja,« je povedal pred- sednik uprave Advance Capi- tal Partners Aleš Škerlak. V omenjeni družbi so za Unitur zastavili dolgoročne cilje, v podjetje želijo vlagati tudi s po- močjo potencialnih prevzemov primerljivih podjetij. Razbremenitev za Unior Spomnimo, da je družba Unior zaradi zadolženosti sku- Slovenije Mirko Hirci. Ome- njeni sindikat se je s predstav- niki Advance Capital Partners sestal na neformalnih sestan- kih ter jim predstavil najpo- membnejša pričakovanja de- lavcev. »Najpomembneje je, da nov lastnik ohrani večino zaposlenih, trenutno jih je pri- bližno 290. Med pričakovanji smo izpostavili še, da bi ohra- nil dejavnost v Zrečah in oko- lici, da bi vlagal v razvoj, da bi ohranil blagovno znamko ter da bi spoštoval socialni dialog in kolektivne dogovore glede na zakonodajo in delovno pra- vo.« TS šala že večkrat prodati Unitur. »Gre za zelo težko, a premišlje- no odločitev, ki v sebi nosi tudi številne pozitivne vidike. S tem strateškim korakom se bo Uni- or finančno nekoliko razbre- menil, kar nam bo omogočilo večjo osredotočenost na našo osnovno dejavnost. Hkrati bo Unitur dobil lastnika z moč- nim finančnim zaledjem in vi- zijo za nadaljnji razvoj turizma v Zrečah in na Rogli,« je dejal predsednik uprave družbe Unior Robert Vuga. Postopek so budno spre- mljali tudi zaposleni, je dejal sekretar celjskega Sindikata kovinske in elektroindustrije »Rogla in Terme Zreče predstavljajo prepoznavni destinaciji, ki imata še veliko potenciala, zaradi česar sem vesel, da smo našli partnerja, ki to prepoznava in bo v njun razvoj vlagal dolgoročno,« je povedal predsednik uprave družbe Unior Robert Vuga. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 1 1, 13. marec 2025 IZ NAŠIH KRAJEV/GOSPODARSTVO Ukrepi za izboljšanje kakovosti okolja v Celju bodo dr- žavo, občino kot tudi nekatera podjetja v Celju kar močno udarili po žepu na račun dolgoletne onesnaženosti. Tako določa predlog Odloka o določitvi degradiranega okolja in programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju mestne občine Celje. Kar 55 milijonov evrov bo za izvajanje ukrepov primaknila država, občina 600 tisoč in Cinkarna Celje vrtoglavih 41,6 milijona evrov ter Energetika 15 milijonov evrov. Potem se glede na višino finančnega vložka zvrstijo tudi nekatera druga podjetja. Predviden čas izvajanja ukrepov je od letos do najkasneje leta 2034. Odlok je še v pripravi. SIMONA ŠOLINIČ Celje ima novega podžupana CELJE – O urejanju degradiranega celjskega okolja Boljša kakovost okolja bo draga Območje degradirane- ga okolja, ki ga zajema program ukrepov, so jav- ne površine na območju občine, kjer je bila ugo- tovljena onesnaženost s težkimi kovinami, zlasti s svincem, cinkom, kad- mijem in z arzenom. Gre tudi za površine, kjer se igrajo, gibljejo ali zadr- žujejo otroci, ki lahko z vdihavanjem ali užitjem onesnaženih tal z uma- zanimi rokami vnesejo strupene kovine v orga- nizem. Preverjanje one- snaženosti tal bo med drugim izvedeno na ob- močjih vseh osnovnih šol in Atletskega stadio- na Kladivar. Na podlagi rezultatov analiz bosta pripravljena vrstni red sanacije in načrt za nje- no izvedbo. Šlo bo za zamenjavo onesnažene zemljine z zunanjo ure- ditvijo igrišča. »Do 30. marca so še vedno možni popravki odloka. Mini- strstvo jih bo nato pregledalo in z občino odlok uskladilo,« pravi Tanja Bolte iz direktora- ta za okolje na ministrstvu za okolje in prostor. »Območje mestne občine Ce- lje je prekomerno onesnaženo s svincem, kadmijem, cinkom in z arzenom, kar je posledica pre- teklih industrijskih dejavnosti, zlasti delovanja stare Cinkarne Celje,« je zapisano v odloku. Leta 2023 je bila sprejeta Od- redba o razvrstitvi območja mestne občine Celje v stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi. S predlogom odloka, ki je zdaj v pripravi, oblikoval- ci postavljajo okvir za izvajanje ukrepov, ki bodo prispevali k izboljšanju kakovosti okolja. Program ukrepov, ki jih odlok prinaša, je bil pripravljen v so- delovanju ter na podlagi analiz in poročil celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Agencije RS za okolje ter v sodelovanju z Mestno občino Celje. Sredstva za izvajanje ukre- pov bodo zagotovljena iz sred- stev Evropske unije, državne- ga in občinskega proračuna ter sredstev nekaterih celjskih podjetij. Odlok določa nekate- ra območja, na katerih je treba opraviti meritve obremenjeno- sti okolja s strupenimi kovina- mi in na podlagi rezultatov določiti prednostne lokacije za ukrepanje. Gre predvsem za območja zelenih javnih po- vršin, javnih otroških igrišč in obdelovalne kmetijske površi- ne za vrtičkarstvo. Kje bo odložena onesnažena zemlja? Ukrepi, ki jih odlok predvide- va, so okoljski in zdravstveni. Gre za zamenjavo onesnažene zemljine in sejanje trave oziro- ma polaganje rastlinske pre- vleke na javnih površinah, na katerih se zadržujejo otroci, ter za ureditev golih javnih površin ter površin za varno vrtnarje- nje. Med zdravstvenimi ukre- pi je osveščanje prebivalcev o možnih oblikah izpostavlje- nosti virom strupenih kovin v okolju in o varni prehrani. Sem spada tudi osveščanje staršev in vzgojiteljev ter učiteljev otrok o možnih virih nevarnih kovin in načinih, kako zmanjšati njihov vnos v telo. Eden od ukrepov, ki jih od- lok prinaša, je tudi ureditev lokacije, ki bo namenjena odla- ganju izkopanih onesnaženih zemljin. Vendar je še prehitro govoriti o lokacijah. Na vpra- šanje, ali občina pri iskanju območja, kjer bo onesnažena zemljina pristala, pričakuje težave, župan Mestne občine Celje Matija Kovač pravi, da ne. Znano je, da so Celjani na slednje zelo občutljivi, zato bo morala biti odločitev o lokaciji zelo dobro premišljena. V za- dnjih letih so namreč v naše uredništvo klicali številni Ce- ljani, ki so nas opozarjali, da so Med podjetji, ki bodo morala prispevati kar velik finančni zalogaj za odpravo onesnaženosti, so poleg Cinkarne Celje in Energetike Celje še Pocinkovalnica, Simbio in Celjske mesnine. Pocinkovalnica naj bi glede na odlok nosila 28-milijonsko težo finančnega bremena, Celjske mesnine 1,4-milijonsko, Simbio pa 10-milijonsko. (Foto: Andraž Purg) na njihova območja nekatera gradbena podjetja vozila ze- mljino neznanega izvora. Ko bodo vsi vključeni od- lok začeli izvajati, bo morala vlada sprejeti letne programe ukrepov za posamezno kole- darsko leto s točnimi navedba- mi prednostnih del, pristojno ministrstvo bo moralo vsako leto do konca marca pripraviti poročilo o izvajanju ukrepov za preteklo leto. »Iz študije, ki je bila pred ča- som objavljena v zborniku One- snaženost okolja in naravni viri Simon Jevšinek je zaposlen kot pomočnik direktorja Splošne bolnišnice Celje za tehnično področje. (Foto: Edi Einspieler) CELJE – Pretekli teden je knežje mesto dobilo novega podžupana, in sicer Simona Jevšineka. Slednji je položaj prevzel po odstopu Uroša Lesjaka. Jevšinek je ekonomist, ki je od leta 2022 tudi celjski me- stni svetnik. Je član svetniške skupine Gibanje Svoboda in predsednik odbora za finance in premoženjska vprašanja celjskega mestnega sveta. SŠol kot omejitveni dejavnik razvoja v Sloveniji – Celjska kotlina kot modelni pristop za degradirana območja, izhaja, da je v občini s kadmijem onesnaženih več kot 4.091 ha zemljišč (vsebnosti kadmija presegajo opozorilno vrednost). Bolj od opozorilne vrednosti glede vsebnosti svin- ca je z njim onesnaženih pri- bližno 4.750 ha, s cinkom več kot 6.000 ha,« je zapisano v pro- gramu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju celjske občine. Program je pri- loga omenjenega odloka. Do leta 2026 odlok predvideva določitev lokacij za varno vrtnarjenje in do leta 2028 njihovo ureditev. Omogočeno naj bi bilo varno vrtnarjenje na vsaj dveh ha zemlje do leta 2034. V tem času naj bi občina izvedla tudi osveščanje o varnem vrtnarjenju. Mestna občina Celje je od leta 2019 že izvedla sanacije otro- ških igrišč nekaterih vrtcev, nekaj sanacij je predvidenih še do leta 2026. V letu 2023 je bilo kemijsko stanje podzemne vode v Celju slabo zaradi preseganja vsebnosti nitrata. Dogovor za prodajo Uniturja Unior se želi osredotočiti na svojo osnovno dejavnost in Unitur prodati družbi Advance Capital Partners. Ta je specializirana za upravljanje skladov zasebnega kapitala, doslej je uspešno izpeljala več kot 30 prevzemov in združitev v regiji. (Foto: Andraž Purg) Advance Capital Partners je z zreškim Uniorjem podpi- sal dogovor o nakupu družbe Unitur. Specialni investicijski sklad, ki ga upravlja družba Advance Capital Partners, bo poleg plačila kupnine za 100-odstotni lastniški delež Uniturja prevzel tudi finančne obveznosti druž- be. Zaključek transakcije je predviden v poletnih ozi- roma jesenskih mesecih, saj morajo posel potrditi še pristojne agencije za varstvo konkurence. Unitur ima pod svojim okri- ljem med drugim smučišče na Rogli, Terme Zreče, števil- ne hotele, koče in restavracije. Nov lastnik ocenjuje, da ima eno največjih slovenskih tu- rističnih podjetij tudi izredno velike multiplikativne učinke na lokalno okolje. »S finančno močnim in stabilnim lastni- kom bo Unitur lahko zdaj iz- koristil svoj celotni potencial. Brez dvoma je pred družbo pomemben investicijski cikel, v katerem želimo nadgradi- ti trenutno ponudbo, razviti dodatne storitve, izboljšati zasedenost hotelskih zmoglji- vosti in ustvariti celoletno de- stinacijo. S tem bi se Rogla in Zreče lahko postavile ob bok avstrijskim, francoskim in ita- lijanskim letoviščem, obenem bi to prineslo tudi bolj stabilno in predvidljivo okolje za zapo- slene, ki dejavnost razvijajo že pol stoletja,« je povedal pred- sednik uprave Advance Capi- tal Partners Aleš Škerlak. V omenjeni družbi so za Unitur zastavili dolgoročne cilje, v podjetje želijo vlagati tudi s po- močjo potencialnih prevzemov primerljivih podjetij. Razbremenitev za Unior Spomnimo, da je družba Unior zaradi zadolženosti sku- Slovenije Mirko Hirci. Ome- njeni sindikat se je s predstav- niki Advance Capital Partners sestal na neformalnih sestan- kih ter jim predstavil najpo- membnejša pričakovanja de- lavcev. »Najpomembneje je, da nov lastnik ohrani večino zaposlenih, trenutno jih je pri- bližno 290. Med pričakovanji smo izpostavili še, da bi ohra- nil dejavnost v Zrečah in oko- lici, da bi vlagal v razvoj, da bi ohranil blagovno znamko ter da bi spoštoval socialni dialog in kolektivne dogovore glede na zakonodajo in delovno pra- vo.« TS šala že večkrat prodati Unitur. »Gre za zelo težko, a premišlje- no odločitev, ki v sebi nosi tudi številne pozitivne vidike. S tem strateškim korakom se bo Uni- or finančno nekoliko razbre- menil, kar nam bo omogočilo večjo osredotočenost na našo osnovno dejavnost. Hkrati bo Unitur dobil lastnika z moč- nim finančnim zaledjem in vi- zijo za nadaljnji razvoj turizma v Zrečah in na Rogli,« je dejal predsednik uprave družbe Unior Robert Vuga. Postopek so budno spre- mljali tudi zaposleni, je dejal sekretar celjskega Sindikata kovinske in elektroindustrije »Rogla in Terme Zreče predstavljajo prepoznavni destinaciji, ki imata še veliko potenciala, zaradi česar sem vesel, da smo našli partnerja, ki to prepoznava in bo v njun razvoj vlagal dolgoročno,« je povedal predsednik uprave družbe Unior Robert Vuga. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 1 1, 13. marec 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Na voljo denar za obnovo stavb LAŠKO – Občina bo tudi letos sofinancirala obnovo stavb v starem mestnem jedru Laške- ga. V ta namen je objavila javni razpis, na katerega se lahko prijavijo lastniki ali solastniki stavb v starem mestnem jedru, ki nameravajo letos obnoviti fasado oziroma streho. Letos je v občinskem proračunu za ta namen zagotovljenih 35 tisoč evrov, pri čemer lahko posamezen prijavitelj pridobi do 35 odstotkov priznanih stroškov naložbe. Do sofinanciranja so upravičene naložbe na Aškerčevem, Orožnovem in Valvasorjevem trgu, Trubarjevem in Savinjskem nabrežju, na Cesti na Svetino ter v Kidričevi, Mestni, Pivovarniški, Stegenškovi, Trubarjevi ulici in v ulici Pod gradom, ki so se začele po 1. januarju letos in bodo končane najkasneje do 7. novembra. Vlagatelji lahko vlogo za pridobitev sofinancerskih sredstev oddajo do 1. julija. Občina Laško s to finančno spodbudo nadaljuje uspešen mehanizem prenove, s pomočjo katerega je bilo od leta 2008 v Laškem obnovljenih že 27 stavb v starem mestnem jedru. BA Prijateljstvo za boljšo mobilnost LAŠKO – Občina je pred šestimi leti začela izvajati projekt Prijateljstvo, s katerim starejšim in gibalno oviranim z nizkimi prihodki omogoča večjo mobilnost ter spodbuja dejavno življenje, vzpostavlja medgeneracijsko sodelovanje, povezovanje in solidar- nost. Doslej je veljalo, da se v projekt lahko vključijo osebe s prihodkom, nižjim od 690 evrov, od 1. marca ta znesek znaša 700 evrov. Brezplačni prevozi so namenjeni starejšim od 65 let, gibalno oviranim občankam in ob- čanom, ki nimajo drugih možnosti prevoza in so od mestnega ali vaškega jedra oddaljeni več kot kilometer. V projekt se lahko vključijo osebe z mesečnim prihodkom, nižjim od 700 evrov. Vsak posameznik lahko brezplačen prevoz za nujne opravke, bodisi za obisk zdravnika, trgovine, pokopališča, javnih ustanov in podobno, koristi največ trikrat na mesec. Prevozi so na voljo zgolj znotraj občine Laško, in sicer ob delavnikih med 7. in 16. uro. Vse prevoze je treba rezervirati najmanj tri dni prej na telefonski številki 051 30 50 20. Pred tem se morajo vsi prihodnji uporabniki registrirati v Občini Laško. BA Občina Laško je v sodelovanju s Stikom Laško, Ther- mano in celjsko izpostavo Kmetijsko-gozdarskega za- voda Slovenije (KGZS) pripravila že 6. Borzo lokalnih živil. S prireditvijo so organizatorji želeli na enem me- stu predstaviti lokalno ponudbo prehranskih pridelkov in izdelkov. Namen dogodka so predstavljali tudi med- sebojno spoznavanje ponudnikov lokalno pridelane oziroma predelane hrane in gostincev ter javnih zavo- dov (šol, vrtcev, domov za starejše, bolnišnic) oziroma nadgrajevanje in krepitev njihovih dosedanjih sodelo- vanj. Pomembna novost letošnje Borze lokalnih živil je bila, da je bila »odprta navzven«, torej namenjena tudi vsem prebivalcem občine Laško in širše, ki želijo lokalno prehransko ponudbo spoznati, sodelovati pri njenem razvoju in lokalno hrano kupovati. BOJANA AVGUŠTINČIČ LAŠKO – Borza lokalnih živil prvič namenjena tudi širši javnosti Lokalna hrana ne le izbira, ampak način življenja »Zagotavljanje trajnostne lo- kalne prehranske samooskrbe je ena naših najpomembnejših nalog, sploh v današnjih časih, ko se slovenska pridelava in prireja zmanjšujeta in preti ve- dno večja nevarnost, da bomo v veliki meri postali odvisni od uvožene hrane. Pri tem šteje vsako prizadevanje za zago- tavljanje pridelkov, ki so bili z njive pobrani tik pred uporabo in niso prepotovali stotine kilo- metrov, ki so dozoreli v naravi in ne na dolgih transportnih poteh. Šteje vsako prizadeva- nje za ohranjanje naše skupne kulinarične dediščine, njene- ga prenosa na mlajše rodove ter njenih zgodb v gostinski in turistični ponudbi,« je po- udaril župan Občine Laško Marko Šantej. »Naša moč je v sodelovanju in povezovanju. Menim, da so takšni dogodki, kot je Borza lokalnih živil, zelo pomembni. Vsega ne moremo najti na spletu, osebni pristop, ko lahko hrano tudi okusimo, vonjamo in otipamo, je ključen za sklenitev oskrbne verige,« je dodal. V strokovnem delu borze je zadruga Dobrina iz Maribora predstavila primer dobre pra- kse, to je zadrugo v obliki so- cialnega podjetja, ki združuje že 158 kmetov in ponudnikov. Ob tem se je zahvalil vsem, ki vztrajajo na svojih kmetijah in pridelujejo hrano tudi za trg, ki skrbijo za zdravo prehrano naših najmlajših v vrtcih in šolah, ter vsem, ki lokalne pri- delke vključujejo v svojo go- stinsko in turistično ponudbo ter s tem občino in destinacijo Laško pomagajo umeščati med najbolj trajnostne v deželi. Priložnost za nova delovna mesta Direktorica celjskega zavoda KGZS Irena Friškovec je Bor- zo lokalnih živil označila kot primer dobre prakse, kako se srečata pridelovalec oziroma predelovalec in potrošnik. Kot je dejala, lokalno pridelana hrana ni le najkakovostnejša in bolj zdrava, ampak ohranja pri življenju kmetije, lahko ustvarja delovna mesta, veča prehransko varnost in samoo- skrbo ter manjša ogljični odtis. »Če želimo, da bo podeželje ostalo živo, moramo zagoto- viti, da bodo mladi tam videli priložnost v delovnih mestih, kar jim bo omogočalo kakovo- stno bivanje. Želim si, da lokal- no pridelana hrana ne bi bila le izbira, ampak način našega življenja,« je poudarila. Pestra ponudba Borza lokalnih živil v Laškem je bila tudi tokrat dobro obi- skana. Ponudniki na takšnih dogodkih vidijo priložnost, da pokažejo in promovirajo svoje izdelke gostincem, turističnim ponudnikom, zavodom in tudi končnim kupcem. Borze se je udeležilo dvajset ponudnikov prehranskih pridelkov in izdel- kov, mnogi med njimi so tudi nosilci kolektivne blagovne znamke Okusiti Laško. Pred- stavljali so se z najrazličnejšo ponudbo, od mlečnih, mesnih, medenih, sadnih izdelkov do čokolade, čajev, žganja, zele- njave, gob, testenin, kruha … Borza lokalnih živil je tudi odlična priložnost za javne zavode, da se srečajo z doba- vitelji. »V OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice zelo dobro sodelujemo z lokalnimi ponu- dniki. Trenutno imamo v šolski prehrani več kot 20 odstotkov lokalne hrane in kar nekaj od te je tudi ekološke. Menim, da je tovrstna ponudba v občini Laško vedno pestrejša,« je de- jal ravnatelj Andrej Podpečan. Šola v svojo prehransko ponud- bo vključuje ne le lokalno pri- delano zelenjavo in sadje, am- pak tudi zelišča, čokolado … Tudi Thermana Laško, ki je gostila Borzo lokalnih živil, kot partnerica v projektu kolektiv- ne blagovne znamke Okusiti Laško v svoje nabavne verige ves čas vključuje lokalne po- nudnike ter povečuje njihovo število in vrednosti odkupa. Tako za svoje goste pripravlja hrano iz lokalno pridelanih in visokokakovostnih živil. Hišna specialiteta je slaščica laška medenka, ki v sebi skri- va pregreto smetano, lokalni med, orehe in skuto ter odraža bogato kulinarično dediščino Laškega. V družbi zagotavlja- jo, da bodo še naprej sledili svoji trajnostni zavezi – to je, da bodo krepili sodelovanje z lokalnimi ponudniki hrane ter obenem svoje goste osveščali o pomenu lokalne hrane. Foto: Nik Jarh Borza lokalnih živil v Laškem je primer dobre prakse v celotni regiji in tudi na nacionalni ravni. Župan Občine Laško Marko Šantej opaža, da se številni ponudniki in pridelovalci vsako leto udeležijo dogodka, ob tem se vsakič pojavi tudi kakšen nov tako na strani ponudbe kot na strani povpraševanja in odjema. Borza lokalnih živil v Laškem je vsakič dobro obiskana. Ponudniki na takšnih dogodkih vidijo priložnost, da pokažejo in promovirajo svoje izdelke gostincem, turističnim ponudnikom, zavodom in tudi končnim kupcem. Organizatorji dogodka si v prihodnje med obiskovalci želijo še več lokalnih prebivalcev. Dogodek je bil znova priložnost za povezovanje ponudnikov s skupnostjo, za deljenje dobrih zgodb, izdelkov ter pristnih izkušenj. Sodelovali so številni predstavniki oziroma partnerji blagovne znamke Okusiti Laško. Med slednjimi je tudi Ekološka kmetija Tomič z Globokega pri Rimskih Toplicah, kjer se ukvarjajo s pridelavo sibirskih borovnic. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 1 1, 13. marec 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Kot je znano, namerava Holding Slovenske elektrar- ne (HSE) na Družmirskem jezeru postaviti plavajočo sončno elektrarno (PSE), ki naj bi proizvajala energi- jo za ogrevanje večine gospodinjstev v Šaleški dolini. Čeprav v HSE poudarjajo, da gre za enega najčistejših načinov rabe sončne energije za potrebe proizvodnje električne energije, imajo v civilni iniciativi Šaleško eko gibanje številne pomisleke. Poudarjajo, da sicer ne nasprotujejo trajnostnim oblikam pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, vendar jih moti, da HSE načrtuje postavitev sončne elektrarne brez posveta z lokalnimi prebivalci. Šoštanjski župan Boris Goličnik ob tem zagotavlja, da se na Družmir- skem jezeru ne bo dogajalo nič brez soglasja lokalne skupnosti. Tudi možnosti referenduma ne izključuje. BARBARA FURMAN Kmalu prenovljena Velenjska plaža VELENJE – Prenova Velenj- ske plaže, na kateri so lani zabeležili rekorden obisk z več kot 120 tisoč obiskovalci, naj bi bila končana do konca letošnjega maja. Občina jo je začela prenavljati oktobra lani, da bi izboljšala infra- strukturo in dostopnost za vse obiskovalce, še posebej za gibalno ovirane. Obeta- jo se dodatne ozelenitve in zasaditve dreves, ureditev pohodnih in dostopnih poti ter brežin vzdolž priobalne- ga pasu. Obnove bosta dele- žna tudi osrednji pomol ter ploščad za splavitev čolnov. Kot pravijo v velenjski ob- činski upravi, bo celovita prenova Velenjske plaže stala približno pol milijona evrov. Mestna občina Velenje je v ta namen pridobila sredstva iz evropskega programa Načrt za okrevanje in odpornost. »Prenovili bomo pohodne površine ter dostopne poti vzdolž Velenjske plaže, zasa- dili 22 novih dreves in števil- ne grmovnice, postavili šest dodatnih klopi, uredili novi slačilnici, tuš ter zagotovili dodaten pitnik, ki bo prila- gojen za uporabo gibalno oviranim osebam,« so med drugim zapisali v sporočilu za javnost. Da bi preprečili nadaljnjo erozijo, bodo izvajalci del na zahodnem in vzhodnem delu Velenjske plaže utrdili in uredili brežino ob vodni površini. Brežina bo utrjena z ekološko neoporečnim pro- dnatim materialom. »Celoten osrednji pomol bo urejen z enotno betonsko površino in obnovljenim lesenim delom, pri čemer bosta obe površini po prenovi usklajeni, brez dodatnih višinskih razlik. Na pomolu bodo po obnovi ponovno nameščene letve za dostop v vodo. Dostop po zagotovljen tudi za gibalno ovirane osebe. Vsa gradbena dela na vodnih zemljiščih in v priobalnem pasu bodo iz- vedena na sonaraven način in v skladu s trajnostnimi smernicami,« so še navedli in dodali, da bodo v sklopu nadgradnje izvedli digitaliza- cijo dela gostinskih storitev. Poleg tega bo dogajanje na Visti prikazano na digitalnem prikazovalniku. BF Občanom po zaprtju bančne poslovalnice na voljo mobilna banka RADEČE – Potem ko so Radečani tik pred novim letom ostali brez edine bančne poslovalnice v ob- čini, saj je banka OTP za- radi optimizacije poslovne mreže združila nekatere bližnje poslovalnice, jih je zdaj negativno presenetila še novica, da v središču Ra- deč ne deluje več niti ban- komat omenjene banke. Banka OTP Občine Rade- če o ukinitvi bankomata po besedah župana Tomaža Režuna ni obvestila, enako je pred tem ni (pravočasno) obvestila o nameri zaprtja radeške poslovalnice. »Kljub izrecni obljubi, da zapiranja poslovalnice ne bodo spre- mljali kakšni drugi ukrepi in da bodo bankomati v Rade- čah nespremenjeno delovali, očitno ni tako,« je razočaran župan. A Radečani kljub temu ne bodo ostali brez bančnih storitev. Odslej jim je namreč na voljo mobilna bančna po- slovalnica. NLB bo središče Radeč obiskala vsak četrtek dopoldne. Na občinskem par- kirišču pri trgovini bo obča- nom na voljo med 8.30 in 10. uro. Občani se bodo v mobilni poslovalnici lahko pogovorili z bančnim svetovalcem, ure- dili svoje fi nančne zadeve, dvignili ali položili gotovino in plačali položnice, odda- li vlogo za kredit ali sklenili varčevanje ali depozit ter se posvetovali tudi o drugih vr- stah naložb. Za gotovinsko poslovanje bo občanom na voljo tudi bankomat. BA ŠOŠTANJ – Načrtovana plavajoča sončna elektrarna na Družmirskem jezeru sproža pomisleke O sončni elektrarni na referendumu? Plavajoča sončna elektrarna naj bi pokrila tretjino Družmirskega jezera. (Foto: Andraž Purg) Še pred poletjem naj bi Velenjska plaža privabljala obiskovalce v preno- vljeni podobi. (Foto: arhiv občine) Potem ko je banka OTP tik pred novim letom v središču Radeč za- prla edino poslovalnico v občini, so Radečani, kot kaže, zdaj ostali še brez bankomata omenjene banke. (Foto: Radeški utrip) »Ne nasprotujemo trajnostnim oblikam pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, nasprotujemo načinu, da je država sončno elektrarno na hitro in brez posveta s prebivalci Šaleške doline umestila v naše okolje in nam s tem onemogočila izbiro trajnostne prihodnosti, za katero smo se že odločili,« poudarjajo predstavniki Šaleškega eko gibanja. Po navedbah Holdinga Slo- venske elektrarne (HSE) je projekt plavajoče sončne elek- trarne (PSE) Družmirje v fazi okoljske presoje in državnega prostorskega načrta. »V proces izdelave okolj- skega poročila so vključeni strokovnjaki za ugotavljanje morebitnih vplivov na povr- šinske in podzemne vode, vodni živelj, ptice ter krajino. Prav tako smo projekt večkrat predstavili prebivalcem v Šo- štanju, kjer bo predvidoma v začetku poletja opravljena še javna obravnava,« napovedu- jejo v HSE in dodajajo, da se bodo po končanem postopku državnega prostorskega načr- tovanja lotili izdelave podrob- nejše projektne dokumenta- cije in druge faze presoje vplivov na okolje. Elektrarna na Družmirskem jezeru naj bi proizvedla do 140 gigavatnih ur električne energije letno, kar zadostuje za oskrbo pri- bližno 35 tisoč gospodinjstev. »Ne glede na to, da postopki umeščanja v prostor še trajajo, se že ukvarjamo s tem, kakšne koristi naj bi od PSE Družmir- je imelo lokalno prebivalstvo. Občina Šoštanj, s katero redno komuniciramo, bo dobila del energije iz PSE Družmirje po stroškovni ceni in jo bo lahko razporejala samostojno. Želje Občine Šoštanj glede prostor- ske ureditve Družmirskega jezera bomo upoštevali pri pripravi državnega prostor- skega načrta in sodelovali pri celostni krajinsko-arhitekturni ureditvi območja,« še pojasnju- jejo v HSE. Župan ne izključuje referenduma Župan Boris Goličnik je po- vedal, da občina v naslednjih letih ob Družmirskem jezeru načrtuje številne naložbe, ki jih želi vključiti v državni prostorski načrt. Napovedal je širitev otroškega in športnega igrišča, postavitev čolnarne ter ureditev plaže, prostora za tabornike in kampa za av- todome. »Že danes jasno po- vem, da PSE na Družmirskem jezeru ne bo, če ne bosta iz- polnjena dva pogoja. Prvi se nanaša na študijo o vplivih na okolje, ki mora dokazati, da postavitev PSE ne bo po- slabšala kakovosti življenja v našem okolju. Drugi pogoj se nanaša na zagotovila, kakšne koristi bodo imeli občani od tega,« je poudaril župan, ki tudi možnosti referenduma ne izključuje. Po njegovi oceni je šoštanjska lokalna skupnosti že veliko žrtvovala za zagota- vljanje električne energije za celotno Slovenijo. Ignorirali podpise? Plavajoči sončni elektrarni najglasneje nasprotuje Šale- ško eko gibanje. Opozarjajo, da so se kot aktivni državljani poskušali vključiti v proces pobude za pripravo državne- ga prostorskega načrta PSE Družmirje, a so bili zavrnje- ni kljub zadostnemu številu zbranih podpisov prebivalcev, ki nasprotujejo postavitve elek- trarne. Iz HSE so sporočili, da omenjenih podpisov Šaleškega ekko gibanja niso prejeli in da so bili o zbiranju podpisov se- znanjeni iz medijev. V Šaleškem eko gibanju še pravijo, da sicer ne nasprotu- jejo trajnostnim oblikam pri- dobivanja električne energije iz obnovljivih virov, vendar jih moti, da se vlagatelj ne posvetuje s prebivalci Šaleške doline. Ob tem opozarjajo, da bo PSE prekrila velik del jezera, ki bi bil sicer na voljo za plavanje, veslanje, ribolov in drsanje pozimi. Prav tako bi bilo jezero manj privlačno na pogled. Prepričani so, da se bosta zaradi industrijske- ga videza plavajočih panelov povečala stres in nelagodje pri prebivalcih Šaleške doline, ki jezero obiskujejo zaradi narav- nega in mirnega okolja, manj bo priložnosti za neposredno povezavo z naravo. Proizvodnja vodika Predstavniki Šaleškega eko gibanja želijo jasne informaci- je o ceni ogrevanja, prav tako jih zanima, ali bo sončna elek- trarna povezana s proizvodnjo vodika v šoštanjski termoelek- trarni. V HSE pojasnjujejo, da načr- tujejo proizvodnjo vodika na območju že obstoječe vodikar- ne v T ermoelektrarni Šoštanj v okviru projekta Severnojadran- ska vodikova dolina (NAHV), v katerem sodeluje 37 partnerjev iz Slovenije, Italije in Hrvaške, vodilni partner je prav HSE. »Proizvodnja zelenega vodika iz obnovljivih virov energije naj bi bila povezana s plavajočo sončno elektrarno Družmirje, s čimer bi zagotavljali dodatne sinergijske učinke. Predvideno je, da bomo del proizvedene električne energije namenili Občini Šoštanj, del prodali na trgu, viške proizvedene energi- je pa bomo hranili v baterijskih hranilnikih ali uporabili za pro- izvodnjo vodika,« še pojasnju- jejo v HSE. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 1 1, 13. marec 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Pri podpisu pogodbe med vršilko dolžnosti direktorja direkcije za vode Urško Ho- čevar in direktorjem podjetja Nivo Eko Klemnom Seničem sta bila ob ministru za na- ravne vire in prostor Jožetu Novaku prisotna še župan Občine Braslovče Tomaž Žo- har ter župan Občine Polzela Jože Kužnik. Veliko zadovoljstvo Kot je pred podpisom po- godbe uvodoma spomnil braslovški župan Tomaž Žohar, so jih pred ujmo av- gusta 2023 močne poplave prizadele že v letih 1990, 2008 in 2012. Projekt za iz- boljšanje poplavne varnosti na tem območju je bil zato pred zadnjimi poplavami že Umrl nekdanji žalski podžupan V 87. letu je umrl Marijan Turičnik, nekdanji žal- ski podžupan in svetnik žalskega občinskega sveta. Minuli teden so v njegov spomin v občini pripravili žalno sejo. Marijan Turičnik je bil svetnik Občinskega sveta Obči- ne Žalec v mandatu 1998–2010, vlogo podžupana žalske občine je opravljal od leta 2002 do 2006. Občina Žalec je v njegov spomin v četrtek, 6. marca, opoldne v avli doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravila žalno sejo. Ža- lujoče je nagovoril župan Janko Kos, ki je povedal, da je Turičnik z dejavnim družbeno-političnim delom v tem delu doline začel kmalu po selitvi iz Celje v Petrovče leta 1997 . Bil je eden od ustanoviteljev in nekaj časa tudi podpredsednik Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec. Več let je vodil krajevni in tudi območni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Za predano delo na tem področju je leta 2023 prejel plaketo krovne organizacije. Turičnik je bil zelo dejaven tudi v Med- občinskem društvu invalidov Žalec, cenjen je bil tudi v Zvezi delovnih invalidov Slovenije. Bil je tudi vsestranski kulturni delavec, še posebej dejavno se je vključeval v zborovsko petje. Kot je na žalni seji poudaril Kos, je bil Marijan Turičnik človek dejanj, spodbujal je sodelova- nje, bil vedno spoštljiv in poln življenjskih nasvetov in takšnega se ga bodo tudi spominjali. SJ Dražje pokopališke storitve PREBOLD – Pogrebne in pokopališke storitve na pokopališču Prebold in Marija Reka so od marca dražje za 20 od- stotkov. Predlog novega cenika so občinski svetniki sprejeli na zadnji, 22. redni seji občinskega sveta Občine Prebold. Kot je na seji povedal predsednik odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Matija Jager, je bila zadnja sprememba cen teh storitev maja 2014. Od takrat cen niso spreminjali, čeprav so bili stroški upravljanja pokopališč vsako leto višji, predvsem odvoz komunalnih odpadkov in sveč. Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe je zato predlagal, naj cene dvignejo za 20 odstotkov, prispevek za t. i. kontejnerski odvoz pa povišajo za 25 odstotkov. Predlog so občinski svetniki po obravnavi sprejeli, zato so nove cene začele veljati že marca. Za letni najem žarnega groba je tako zdaj treba odšteti dva evra več, in sicer približno 12 evrov, za letni najem dvojnega družinskega groba je namesto 20 evrov zdaj treba odšteti približno 24 evrov. Prispevek za t. i. kontejnerski odvoz zdaj po novem ceniku znaša približno 31 evrov. Pokopališke in pogrebne storitve na pokopališču v Preboldu in Marija Reki sicer na podlagi koncesijske pogodbe opravlja podjetje Pogrebne storitve Ivana Ropotarja iz Šempetra. SJ Priložnost za nadebudne podjetnike CELJE – Regionalna razvojna agencija (RRA) Savinjska je objavlja 4. javni razpis za projekt Podjetno nad izzive – Poni Savinjska, ki bo od 1. maja do 31. avgusta v prostorih Inkubatorja Savinjske regije v Celju. V programu je na voljo 11 prostih mest. Zainteresirani se lahko na javni razpis prijavijo do konca marca. Projekt Poni Savinjska je model podjetniškega usposabljanja, v katerem morebitni podjetniki v štirih mesecih razvijejo in uresničijo svojo podjetniško idejo. To dosežejo s celostnim programom podjetniških usposabljanj, z mentorstvom in nude- njem vsestranske pomoči udeležencem pri uresničevanju njihovih poslovnih idej. Posebnost projekta je, da so udeleženci v času projekta zaposleni v RRA Savinjska, kar jim omogoča ne le fi nančno podporo pri razvoju njihovih poslovnih idej, ampak tudi čas, ki ga lahko namenijo izključno pridobivanju novih znanj, izkušenj in pripravi za vstop na samostojno podjetniško pot. Cilj projekta je, da udeleženci po končanem usposabljanju ustanovijo lasten poslovni subjekt. V projekt se lahko vključijo osebe s poslovno idejo ne glede na starost, stopnjo izobrazbe ali status brezposelne osebe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno stalno ali začasno bivališče v Savinjski regiji ter da lahko na dan začetka projekta z RRA Savinjska podpišejo pogodbo o zaposlitvi. Javni poziv za vključitev v 4. skupino je objavljen na spletni strani RRA Savinjska, udeleženci se lahko na razpis prijavijo do 31. marca 2025. V projekt Poni Savinjska bo sicer do vključno leta 2028 vključenih 106 morebitnih udeležencev. SJ BRASLOVČE – Podpisali pogodbo za zaščito stanovalcev od Ločice do Letuša Prelomni dan za mirnejši spanec V občini Braslovče so minuli teden podpisali pogodbo za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša. Vrednost projekta je ocenjena na 25 milijonov evrov in bo v celoti fi nancirana iz načrta za okrevanje in odpornost Evropske unije. »S tem projektom bomo zaščitili 12 tisoč prebivalcev na tem območju,« je ob podpisu pogodbe napovedala vršilka dolžnosti direktorja direkcije za vode Urška Hočevar. Podjetje Nivo Eko, ki je bilo izbrano na podlagi javnega razpisa, bo s prvimi deli na terenu začelo predvidoma konec meseca. Projekt bo predvidoma končan junija prihodnje leto. SINTIJA JURIČ »S prvimi deli na terenu bomo začeli predvidoma konec meseca, in sicer na levem bregu Savinje nad Podvinskim jezom. Prav tako bomo začeli s pripravami na gradnjo uvajalnega nasipa v Malih Braslovčah,« so poudarili v podjetju Nivo Eko. V SPOMIN Poslovil se je Marijan Turičnik. (Foto: arhiv NT/Sherpa) narejen na osnovi podatkov o poplavah iz leta 1990, prav tako je bil leta 2012 sprejet dr- žavni prostorski načrt. Leta 2022 so vendarle podpisali dogovor z direkcijo za vode o projektiranju, izbran je bil tudi projektant, ki je začel projektirati, a so poplave av- gusta 2023 dotedanje načrte korenito spremenile. »Vrnili smo se na začetek ter leto in pol trdo delali. Rezultat projekta, katerega pogodbo zdaj podpisujemo, je izjemen za naše občane in občane Polzele. Povečujemo kakovost življenja, varnost in zagotavljamo mirnejši spanec neposredno približno tri tisoč ljudem oz. tisoč domovom,« je poudaril Žohar. Da so lahko ob podpisu pogodbe zadovoljni in hvaležni, se je strinjal tudi polzelski župan Jože Kužnik. Strokovno in sonaravno Vrednost projekta je oce- njena na 25 milijonov evrov, od tega bodo gradbena dela stala 17,3 milijonov evrov, osem milijonov evrov je bilo porabljenih za pridobivanje zemljišč in pripravo projek- tne dokumentacije. Projekt, ki bo fi nanciran iz načrta za okrevanje in odpornost, bo predvidoma končan do juni- ja prihodnje leto. »Projekt je rezultat trdega dela, načrto- vanja in sodelovanja številnih vpletenih, od strokovnjakov, občinskih in državnih usta- nov do evropskih partnerjev, ki so omogočili fi nancira- nje. Temelji na strokovnih in sonaravnih rešitvah, ki bodo dolgoročno vzdržne in odporne na podnebne spremembe,« je pred podpi- som pogodbe z direktorjem podjetja Nivo Eko Klemnom Seničem povedala v. d. direk- torja direkcije za vode Urška Hočevar. Podjetje Nivo Eko bo s pr- vimi deli na terenu začelo predvidoma konec meseca, in sicer na levem bregu Savi- nje nad Podvinskim jezerom, prav tako bo začelo s pripra- vami na gradnjo uvajalnega nasipa v Malih Braslovčah. V okviru projekta bo v dolžini osmih kilometrov zgrajenih več visokovodnih nasipov in zidov, na številnih odsekih bo razširjena struga, urejene bodo brežine, izvajali bodo preoblikovanje in aktivacijo prodišč, postavili bodo pra- gove za upočasnitev hitro- sti reke ter zaščito temeljev mostov. V okviru projekta bodo sicer vzpostavljene tudi dodatne razlivne povr- šine. Spremljajoče ureditve zajemajo še ureditev nekate- rih odsekov cest ter ureditve komunalnih vodov. V podje- tju Nivo Eko so poudarili, da večjih zapletov na terenu ne pričakujejo. Od krajanov v času gradnje pričakujejo veli- ko strpnosti in razumevanja. Sestavni del končnih rešitev Po besedah ministra za na- ravne vire in prostor Jožeta Novaka je to že tretji projekt na Savinji, a prvi v tem delu. Posamezni projekti sicer sestavljajo končne rešitve. »Smo globoko v zgodbi 450 milijonov evrov za celotno ureditev Savinje v naslednjih petih letih. Projekti nastaja- jo v tesnem sodelovanjem z občinami, pri čemer nas župani obveščajo o razvoju del na terenu,« je povedal in pripomnil, da bodo pro- tipoplavne rešitve nekoliko dražje, saj bodo varnostne višine in nekateri drugi ukrepi močnejši, ustreznej- ši in trajnejši. Napovedal je še, da bodo maja v posame- znih občinah podrobneje spregovorili še o preostalih rešitvah na celotnem povod- ju. Urejanja vodotokov se namreč želijo lotiti celovito in odporne rešitve na pod- nebne spremembe iskati na sonaraven način. Foto: Nik Jarh Zbrani so si na terenu ogledali ureditve Savinje v Malih Braslovčah. Po besedah braslovškega župana Tomaža Žoharja so v tem času pridobili ze- mljišča (odkupi in služnosti) od več kot 350 lastnikov na levem in desnem bregu reke Savinje. Pogodbo sta podpisala v. d. direktorja Direkcije RS za vode Urška Hočevar in direktor podjetja Nivo Eko Klemen Senič. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 1 1, 13. marec 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Kot je znano, namerava Holding Slovenske elektrar- ne (HSE) na Družmirskem jezeru postaviti plavajočo sončno elektrarno (PSE), ki naj bi proizvajala energi- jo za ogrevanje večine gospodinjstev v Šaleški dolini. Čeprav v HSE poudarjajo, da gre za enega najčistejših načinov rabe sončne energije za potrebe proizvodnje električne energije, imajo v civilni iniciativi Šaleško eko gibanje številne pomisleke. Poudarjajo, da sicer ne nasprotujejo trajnostnim oblikam pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, vendar jih moti, da HSE načrtuje postavitev sončne elektrarne brez posveta z lokalnimi prebivalci. Šoštanjski župan Boris Goličnik ob tem zagotavlja, da se na Družmir- skem jezeru ne bo dogajalo nič brez soglasja lokalne skupnosti. Tudi možnosti referenduma ne izključuje. BARBARA FURMAN Kmalu prenovljena Velenjska plaža VELENJE – Prenova Velenj- ske plaže, na kateri so lani zabeležili rekorden obisk z več kot 120 tisoč obiskovalci, naj bi bila končana do konca letošnjega maja. Občina jo je začela prenavljati oktobra lani, da bi izboljšala infra- strukturo in dostopnost za vse obiskovalce, še posebej za gibalno ovirane. Obeta- jo se dodatne ozelenitve in zasaditve dreves, ureditev pohodnih in dostopnih poti ter brežin vzdolž priobalne- ga pasu. Obnove bosta dele- žna tudi osrednji pomol ter ploščad za splavitev čolnov. Kot pravijo v velenjski ob- činski upravi, bo celovita prenova Velenjske plaže stala približno pol milijona evrov. Mestna občina Velenje je v ta namen pridobila sredstva iz evropskega programa Načrt za okrevanje in odpornost. »Prenovili bomo pohodne površine ter dostopne poti vzdolž Velenjske plaže, zasa- dili 22 novih dreves in števil- ne grmovnice, postavili šest dodatnih klopi, uredili novi slačilnici, tuš ter zagotovili dodaten pitnik, ki bo prila- gojen za uporabo gibalno oviranim osebam,« so med drugim zapisali v sporočilu za javnost. Da bi preprečili nadaljnjo erozijo, bodo izvajalci del na zahodnem in vzhodnem delu Velenjske plaže utrdili in uredili brežino ob vodni površini. Brežina bo utrjena z ekološko neoporečnim pro- dnatim materialom. »Celoten osrednji pomol bo urejen z enotno betonsko površino in obnovljenim lesenim delom, pri čemer bosta obe površini po prenovi usklajeni, brez dodatnih višinskih razlik. Na pomolu bodo po obnovi ponovno nameščene letve za dostop v vodo. Dostop po zagotovljen tudi za gibalno ovirane osebe. Vsa gradbena dela na vodnih zemljiščih in v priobalnem pasu bodo iz- vedena na sonaraven način in v skladu s trajnostnimi smernicami,« so še navedli in dodali, da bodo v sklopu nadgradnje izvedli digitaliza- cijo dela gostinskih storitev. Poleg tega bo dogajanje na Visti prikazano na digitalnem prikazovalniku. BF Občanom po zaprtju bančne poslovalnice na voljo mobilna banka RADEČE – Potem ko so Radečani tik pred novim letom ostali brez edine bančne poslovalnice v ob- čini, saj je banka OTP za- radi optimizacije poslovne mreže združila nekatere bližnje poslovalnice, jih je zdaj negativno presenetila še novica, da v središču Ra- deč ne deluje več niti ban- komat omenjene banke. Banka OTP Občine Rade- če o ukinitvi bankomata po besedah župana Tomaža Režuna ni obvestila, enako je pred tem ni (pravočasno) obvestila o nameri zaprtja radeške poslovalnice. »Kljub izrecni obljubi, da zapiranja poslovalnice ne bodo spre- mljali kakšni drugi ukrepi in da bodo bankomati v Rade- čah nespremenjeno delovali, očitno ni tako,« je razočaran župan. A Radečani kljub temu ne bodo ostali brez bančnih storitev. Odslej jim je namreč na voljo mobilna bančna po- slovalnica. NLB bo središče Radeč obiskala vsak četrtek dopoldne. Na občinskem par- kirišču pri trgovini bo obča- nom na voljo med 8.30 in 10. uro. Občani se bodo v mobilni poslovalnici lahko pogovorili z bančnim svetovalcem, ure- dili svoje fi nančne zadeve, dvignili ali položili gotovino in plačali položnice, odda- li vlogo za kredit ali sklenili varčevanje ali depozit ter se posvetovali tudi o drugih vr- stah naložb. Za gotovinsko poslovanje bo občanom na voljo tudi bankomat. BA ŠOŠTANJ – Načrtovana plavajoča sončna elektrarna na Družmirskem jezeru sproža pomisleke O sončni elektrarni na referendumu? Plavajoča sončna elektrarna naj bi pokrila tretjino Družmirskega jezera. (Foto: Andraž Purg) Še pred poletjem naj bi Velenjska plaža privabljala obiskovalce v preno- vljeni podobi. (Foto: arhiv občine) Potem ko je banka OTP tik pred novim letom v središču Radeč za- prla edino poslovalnico v občini, so Radečani, kot kaže, zdaj ostali še brez bankomata omenjene banke. (Foto: Radeški utrip) »Ne nasprotujemo trajnostnim oblikam pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, nasprotujemo načinu, da je država sončno elektrarno na hitro in brez posveta s prebivalci Šaleške doline umestila v naše okolje in nam s tem onemogočila izbiro trajnostne prihodnosti, za katero smo se že odločili,« poudarjajo predstavniki Šaleškega eko gibanja. Po navedbah Holdinga Slo- venske elektrarne (HSE) je projekt plavajoče sončne elek- trarne (PSE) Družmirje v fazi okoljske presoje in državnega prostorskega načrta. »V proces izdelave okolj- skega poročila so vključeni strokovnjaki za ugotavljanje morebitnih vplivov na povr- šinske in podzemne vode, vodni živelj, ptice ter krajino. Prav tako smo projekt večkrat predstavili prebivalcem v Šo- štanju, kjer bo predvidoma v začetku poletja opravljena še javna obravnava,« napovedu- jejo v HSE in dodajajo, da se bodo po končanem postopku državnega prostorskega načr- tovanja lotili izdelave podrob- nejše projektne dokumenta- cije in druge faze presoje vplivov na okolje. Elektrarna na Družmirskem jezeru naj bi proizvedla do 140 gigavatnih ur električne energije letno, kar zadostuje za oskrbo pri- bližno 35 tisoč gospodinjstev. »Ne glede na to, da postopki umeščanja v prostor še trajajo, se že ukvarjamo s tem, kakšne koristi naj bi od PSE Družmir- je imelo lokalno prebivalstvo. Občina Šoštanj, s katero redno komuniciramo, bo dobila del energije iz PSE Družmirje po stroškovni ceni in jo bo lahko razporejala samostojno. Želje Občine Šoštanj glede prostor- ske ureditve Družmirskega jezera bomo upoštevali pri pripravi državnega prostor- skega načrta in sodelovali pri celostni krajinsko-arhitekturni ureditvi območja,« še pojasnju- jejo v HSE. Župan ne izključuje referenduma Župan Boris Goličnik je po- vedal, da občina v naslednjih letih ob Družmirskem jezeru načrtuje številne naložbe, ki jih želi vključiti v državni prostorski načrt. Napovedal je širitev otroškega in športnega igrišča, postavitev čolnarne ter ureditev plaže, prostora za tabornike in kampa za av- todome. »Že danes jasno po- vem, da PSE na Družmirskem jezeru ne bo, če ne bosta iz- polnjena dva pogoja. Prvi se nanaša na študijo o vplivih na okolje, ki mora dokazati, da postavitev PSE ne bo po- slabšala kakovosti življenja v našem okolju. Drugi pogoj se nanaša na zagotovila, kakšne koristi bodo imeli občani od tega,« je poudaril župan, ki tudi možnosti referenduma ne izključuje. Po njegovi oceni je šoštanjska lokalna skupnosti že veliko žrtvovala za zagota- vljanje električne energije za celotno Slovenijo. Ignorirali podpise? Plavajoči sončni elektrarni najglasneje nasprotuje Šale- ško eko gibanje. Opozarjajo, da so se kot aktivni državljani poskušali vključiti v proces pobude za pripravo državne- ga prostorskega načrta PSE Družmirje, a so bili zavrnje- ni kljub zadostnemu številu zbranih podpisov prebivalcev, ki nasprotujejo postavitve elek- trarne. Iz HSE so sporočili, da omenjenih podpisov Šaleškega ekko gibanja niso prejeli in da so bili o zbiranju podpisov se- znanjeni iz medijev. V Šaleškem eko gibanju še pravijo, da sicer ne nasprotu- jejo trajnostnim oblikam pri- dobivanja električne energije iz obnovljivih virov, vendar jih moti, da se vlagatelj ne posvetuje s prebivalci Šaleške doline. Ob tem opozarjajo, da bo PSE prekrila velik del jezera, ki bi bil sicer na voljo za plavanje, veslanje, ribolov in drsanje pozimi. Prav tako bi bilo jezero manj privlačno na pogled. Prepričani so, da se bosta zaradi industrijske- ga videza plavajočih panelov povečala stres in nelagodje pri prebivalcih Šaleške doline, ki jezero obiskujejo zaradi narav- nega in mirnega okolja, manj bo priložnosti za neposredno povezavo z naravo. Proizvodnja vodika Predstavniki Šaleškega eko gibanja želijo jasne informaci- je o ceni ogrevanja, prav tako jih zanima, ali bo sončna elek- trarna povezana s proizvodnjo vodika v šoštanjski termoelek- trarni. V HSE pojasnjujejo, da načr- tujejo proizvodnjo vodika na območju že obstoječe vodikar- ne v T ermoelektrarni Šoštanj v okviru projekta Severnojadran- ska vodikova dolina (NAHV), v katerem sodeluje 37 partnerjev iz Slovenije, Italije in Hrvaške, vodilni partner je prav HSE. »Proizvodnja zelenega vodika iz obnovljivih virov energije naj bi bila povezana s plavajočo sončno elektrarno Družmirje, s čimer bi zagotavljali dodatne sinergijske učinke. Predvideno je, da bomo del proizvedene električne energije namenili Občini Šoštanj, del prodali na trgu, viške proizvedene energi- je pa bomo hranili v baterijskih hranilnikih ali uporabili za pro- izvodnjo vodika,« še pojasnju- jejo v HSE. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 1 1, 13. marec 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Pri podpisu pogodbe med vršilko dolžnosti direktorja direkcije za vode Urško Ho- čevar in direktorjem podjetja Nivo Eko Klemnom Seničem sta bila ob ministru za na- ravne vire in prostor Jožetu Novaku prisotna še župan Občine Braslovče Tomaž Žo- har ter župan Občine Polzela Jože Kužnik. Veliko zadovoljstvo Kot je pred podpisom po- godbe uvodoma spomnil braslovški župan Tomaž Žohar, so jih pred ujmo av- gusta 2023 močne poplave prizadele že v letih 1990, 2008 in 2012. Projekt za iz- boljšanje poplavne varnosti na tem območju je bil zato pred zadnjimi poplavami že Umrl nekdanji žalski podžupan V 87. letu je umrl Marijan Turičnik, nekdanji žal- ski podžupan in svetnik žalskega občinskega sveta. Minuli teden so v njegov spomin v občini pripravili žalno sejo. Marijan Turičnik je bil svetnik Občinskega sveta Obči- ne Žalec v mandatu 1998–2010, vlogo podžupana žalske občine je opravljal od leta 2002 do 2006. Občina Žalec je v njegov spomin v četrtek, 6. marca, opoldne v avli doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravila žalno sejo. Ža- lujoče je nagovoril župan Janko Kos, ki je povedal, da je Turičnik z dejavnim družbeno-političnim delom v tem delu doline začel kmalu po selitvi iz Celje v Petrovče leta 1997 . Bil je eden od ustanoviteljev in nekaj časa tudi podpredsednik Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec. Več let je vodil krajevni in tudi območni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Za predano delo na tem področju je leta 2023 prejel plaketo krovne organizacije. Turičnik je bil zelo dejaven tudi v Med- občinskem društvu invalidov Žalec, cenjen je bil tudi v Zvezi delovnih invalidov Slovenije. Bil je tudi vsestranski kulturni delavec, še posebej dejavno se je vključeval v zborovsko petje. Kot je na žalni seji poudaril Kos, je bil Marijan Turičnik človek dejanj, spodbujal je sodelova- nje, bil vedno spoštljiv in poln življenjskih nasvetov in takšnega se ga bodo tudi spominjali. SJ Dražje pokopališke storitve PREBOLD – Pogrebne in pokopališke storitve na pokopališču Prebold in Marija Reka so od marca dražje za 20 od- stotkov. Predlog novega cenika so občinski svetniki sprejeli na zadnji, 22. redni seji občinskega sveta Občine Prebold. Kot je na seji povedal predsednik odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Matija Jager, je bila zadnja sprememba cen teh storitev maja 2014. Od takrat cen niso spreminjali, čeprav so bili stroški upravljanja pokopališč vsako leto višji, predvsem odvoz komunalnih odpadkov in sveč. Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe je zato predlagal, naj cene dvignejo za 20 odstotkov, prispevek za t. i. kontejnerski odvoz pa povišajo za 25 odstotkov. Predlog so občinski svetniki po obravnavi sprejeli, zato so nove cene začele veljati že marca. Za letni najem žarnega groba je tako zdaj treba odšteti dva evra več, in sicer približno 12 evrov, za letni najem dvojnega družinskega groba je namesto 20 evrov zdaj treba odšteti približno 24 evrov. Prispevek za t. i. kontejnerski odvoz zdaj po novem ceniku znaša približno 31 evrov. Pokopališke in pogrebne storitve na pokopališču v Preboldu in Marija Reki sicer na podlagi koncesijske pogodbe opravlja podjetje Pogrebne storitve Ivana Ropotarja iz Šempetra. SJ Priložnost za nadebudne podjetnike CELJE – Regionalna razvojna agencija (RRA) Savinjska je objavlja 4. javni razpis za projekt Podjetno nad izzive – Poni Savinjska, ki bo od 1. maja do 31. avgusta v prostorih Inkubatorja Savinjske regije v Celju. V programu je na voljo 11 prostih mest. Zainteresirani se lahko na javni razpis prijavijo do konca marca. Projekt Poni Savinjska je model podjetniškega usposabljanja, v katerem morebitni podjetniki v štirih mesecih razvijejo in uresničijo svojo podjetniško idejo. To dosežejo s celostnim programom podjetniških usposabljanj, z mentorstvom in nude- njem vsestranske pomoči udeležencem pri uresničevanju njihovih poslovnih idej. Posebnost projekta je, da so udeleženci v času projekta zaposleni v RRA Savinjska, kar jim omogoča ne le fi nančno podporo pri razvoju njihovih poslovnih idej, ampak tudi čas, ki ga lahko namenijo izključno pridobivanju novih znanj, izkušenj in pripravi za vstop na samostojno podjetniško pot. Cilj projekta je, da udeleženci po končanem usposabljanju ustanovijo lasten poslovni subjekt. V projekt se lahko vključijo osebe s poslovno idejo ne glede na starost, stopnjo izobrazbe ali status brezposelne osebe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno stalno ali začasno bivališče v Savinjski regiji ter da lahko na dan začetka projekta z RRA Savinjska podpišejo pogodbo o zaposlitvi. Javni poziv za vključitev v 4. skupino je objavljen na spletni strani RRA Savinjska, udeleženci se lahko na razpis prijavijo do 31. marca 2025. V projekt Poni Savinjska bo sicer do vključno leta 2028 vključenih 106 morebitnih udeležencev. SJ BRASLOVČE – Podpisali pogodbo za zaščito stanovalcev od Ločice do Letuša Prelomni dan za mirnejši spanec V občini Braslovče so minuli teden podpisali pogodbo za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša. Vrednost projekta je ocenjena na 25 milijonov evrov in bo v celoti fi nancirana iz načrta za okrevanje in odpornost Evropske unije. »S tem projektom bomo zaščitili 12 tisoč prebivalcev na tem območju,« je ob podpisu pogodbe napovedala vršilka dolžnosti direktorja direkcije za vode Urška Hočevar. Podjetje Nivo Eko, ki je bilo izbrano na podlagi javnega razpisa, bo s prvimi deli na terenu začelo predvidoma konec meseca. Projekt bo predvidoma končan junija prihodnje leto. SINTIJA JURIČ »S prvimi deli na terenu bomo začeli predvidoma konec meseca, in sicer na levem bregu Savinje nad Podvinskim jezom. Prav tako bomo začeli s pripravami na gradnjo uvajalnega nasipa v Malih Braslovčah,« so poudarili v podjetju Nivo Eko. V SPOMIN Poslovil se je Marijan Turičnik. (Foto: arhiv NT/Sherpa) narejen na osnovi podatkov o poplavah iz leta 1990, prav tako je bil leta 2012 sprejet dr- žavni prostorski načrt. Leta 2022 so vendarle podpisali dogovor z direkcijo za vode o projektiranju, izbran je bil tudi projektant, ki je začel projektirati, a so poplave av- gusta 2023 dotedanje načrte korenito spremenile. »Vrnili smo se na začetek ter leto in pol trdo delali. Rezultat projekta, katerega pogodbo zdaj podpisujemo, je izjemen za naše občane in občane Polzele. Povečujemo kakovost življenja, varnost in zagotavljamo mirnejši spanec neposredno približno tri tisoč ljudem oz. tisoč domovom,« je poudaril Žohar. Da so lahko ob podpisu pogodbe zadovoljni in hvaležni, se je strinjal tudi polzelski župan Jože Kužnik. Strokovno in sonaravno Vrednost projekta je oce- njena na 25 milijonov evrov, od tega bodo gradbena dela stala 17,3 milijonov evrov, osem milijonov evrov je bilo porabljenih za pridobivanje zemljišč in pripravo projek- tne dokumentacije. Projekt, ki bo fi nanciran iz načrta za okrevanje in odpornost, bo predvidoma končan do juni- ja prihodnje leto. »Projekt je rezultat trdega dela, načrto- vanja in sodelovanja številnih vpletenih, od strokovnjakov, občinskih in državnih usta- nov do evropskih partnerjev, ki so omogočili fi nancira- nje. Temelji na strokovnih in sonaravnih rešitvah, ki bodo dolgoročno vzdržne in odporne na podnebne spremembe,« je pred podpi- som pogodbe z direktorjem podjetja Nivo Eko Klemnom Seničem povedala v. d. direk- torja direkcije za vode Urška Hočevar. Podjetje Nivo Eko bo s pr- vimi deli na terenu začelo predvidoma konec meseca, in sicer na levem bregu Savi- nje nad Podvinskim jezerom, prav tako bo začelo s pripra- vami na gradnjo uvajalnega nasipa v Malih Braslovčah. V okviru projekta bo v dolžini osmih kilometrov zgrajenih več visokovodnih nasipov in zidov, na številnih odsekih bo razširjena struga, urejene bodo brežine, izvajali bodo preoblikovanje in aktivacijo prodišč, postavili bodo pra- gove za upočasnitev hitro- sti reke ter zaščito temeljev mostov. V okviru projekta bodo sicer vzpostavljene tudi dodatne razlivne povr- šine. Spremljajoče ureditve zajemajo še ureditev nekate- rih odsekov cest ter ureditve komunalnih vodov. V podje- tju Nivo Eko so poudarili, da večjih zapletov na terenu ne pričakujejo. Od krajanov v času gradnje pričakujejo veli- ko strpnosti in razumevanja. Sestavni del končnih rešitev Po besedah ministra za na- ravne vire in prostor Jožeta Novaka je to že tretji projekt na Savinji, a prvi v tem delu. Posamezni projekti sicer sestavljajo končne rešitve. »Smo globoko v zgodbi 450 milijonov evrov za celotno ureditev Savinje v naslednjih petih letih. Projekti nastaja- jo v tesnem sodelovanjem z občinami, pri čemer nas župani obveščajo o razvoju del na terenu,« je povedal in pripomnil, da bodo pro- tipoplavne rešitve nekoliko dražje, saj bodo varnostne višine in nekateri drugi ukrepi močnejši, ustreznej- ši in trajnejši. Napovedal je še, da bodo maja v posame- znih občinah podrobneje spregovorili še o preostalih rešitvah na celotnem povod- ju. Urejanja vodotokov se namreč želijo lotiti celovito in odporne rešitve na pod- nebne spremembe iskati na sonaraven način. Foto: Nik Jarh Zbrani so si na terenu ogledali ureditve Savinje v Malih Braslovčah. Po besedah braslovškega župana Tomaža Žoharja so v tem času pridobili ze- mljišča (odkupi in služnosti) od več kot 350 lastnikov na levem in desnem bregu reke Savinje. Pogodbo sta podpisala v. d. direktorja Direkcije RS za vode Urška Hočevar in direktor podjetja Nivo Eko Klemen Senič. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 1 1, 13. marec 2025 KULTURA Javno podjetje, d. o. o. – Lava 2a, Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje TABELA: REZULTATI OPRAVLJENIH PREISKAV PITNE VODE V SISTEMIH V UPRAVLJANJU PODJETJA VODOVOD-KANALIZACIJA V LETU 2024 OBVESTILO O KVALITETI PITNE VODE V VODOVODNIH SISTEMIH V UPRAVLJANJU PODJETJA VODOVOD–KANALIZACIJA CELJE V LETU 2024 V letu 2024 so rezultati preiskav pitne vode iz vodovodnih sistemov v upravljanju Vodovod-kanalizacije na območju Mestne občine Celje, občine Vojnik, Štore in Dobrna odlični in dokazujejo, da je za pitno vodo dobro poskrbljeno. Tudi v tem letu so imeli občani Celja, Vojnika, Štor in Dobrne zagotovljeno varno oskrbo z vidika zadostnih količin in kvalitetne pitne vode. Laboratorijske preiskave pitne vode izvajamo v okviru našega notranjega nadzora, hkrati z izvajanjem notranjega nadzora pa poteka tudi monitoring pitne vode, ki ga zagotavlja Ministrstvo za zdravje. V okviru vseh opravljenih mikrobioloških preiskav je bilo ugotovljeno skupno devet neskladnih vzorcev. V vseh neskladnih vzorcih so bili vzrok neskladja indikatorski parametri, za katere mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje. V okviru vseh opravljenih fizikalno–kemijskih pre - iskav v letu 2024 ni bilo ugotovljenega nobenega neskladja. Podrobnejše podatke o kakovosti pitne vode za leto 2024 v vodovodnih sistemih, ki jih upravljamo, najdete na naši spletni strani http://www.vo-ka-celje.si/ pod rubriko Dejavnosti › Oskrba s pitno vodo › Letna poročila o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju odpadne vode. Poročilo nosi naslov Poročilo o izvajanju oskrbe s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju odpadne vode v letu 2024. OBVESTILO O KVALITETI PITNE VODE V VODOVODNIH SISTEMIH V UPRAVLJANJU PODJETJA VODOVOD–KANALIZACIJA CELJE V LETU 2024 V letu 2024 so rezultati preiskav pitne vode iz vodovodnih sistemov v upravljanju Vodovod- kanalizacije na območju Mestne občine Celje, občine Vojnik, Štore in Dobrna odlični in dokazujejo, da je za pitno vodo dobro poskrbljeno. Tudi v tem letu so imeli občani Celja, Vojnika, Štor in Dobrne zagotovljeno varno oskrbo z vidika zadostnih količin in kvalitetne pitne vode. Laboratorijske preiskave pitne vode izvajamo v okviru našega notranjega nadzora, hkrati z izvajanjem notranjega nadzora pa poteka tudi monitoring pitne vode, ki ga zagotavlja Ministrstvo za zdravje. VODOVODNI SISTEM OSKRBOVALNO BMOČJE MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE FIZIKALNO-KEMIJSKE PREISKAVE skupaj notranji nadzor, državni monitoring skupaj notranji nadzor, državni monitoring število vseh odvzetih vzorcev število neskladnih vzorcev % neskladnih vzorcev število vseh odvzetih vzorcev število neskladnih vzorcev % neskladnih vzorcev CELJE Osrednje oskrbovalno območje 456 5 1,1% 335 0 0,0% Toplica 16 0 0,0% 16 0 0,0% Laška vas - Bojansko 16 0 0,0% 17 0 0,0% Košnica - Tremerje 21 0 0,0% 21 0 0,0% Svetina 14 0 0,0% 15 0 0,0% Beli potok 16 0 0,0% 12 0 0,0% Kapelca 19 2 10,5% 12 0 0,0% Lahka peč 14 0 0,0% 15 0 0,0% DOBRNA Hudičev graben - Lanšperg 35 2 5,7% 27 0 0,0% Parož 16 0 0,0% 12 0 0,0% BRDCE NAD DOBRNO Brdce 12 0 0,0% 6 0 0,0% Preglednica 1: Rezultati opravljenih preiskav pitne vode v sistemih v upravljanju podjetja Vodovod-kanalizacija v letu 2024 V okviru vseh opravljenih mikrobioloških preiskav je bilo ugotovljeno skupno devet neskladnih vzorcev. V vseh neskladnih vzorcih so bili vzrok neskladja indikatorski parametri, za katere mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje. V Moji utrinki V likovni sekciji na Polzeli cenijo njegovo slikarsko vrlino, zato so ga ob okroglem jubileju spodbudili k pripravi razstave. (Foto: TT) Na gradu Komenda na Pol- zeli bo do 20. marca na ogled slikarska razstava Moji utrin- ki. Gre za opus likovnih del Borisa Tkalčiča, ljubiteljske- ga slikarja in člana likovne sekcije KUD Polzela. Že od otroštva ga navdihu- je likovno ustvarjanje: risanje s svinčniki, pasteli, tempera barvami in zdaj slikanje z akrilnimi barvami na platno. Ob poklicu računalničarja sta bila slikanje in ples že od nek- daj njegov konjiček, lepota in sprostitev, ki polepša vsakdan. Za dojemanje likovnih veščin je obiskoval delavnice ugle- dnih akademikov, kot so Tone Rački, Denis Senegačnik, Bo- štjan Plesničar, Uršula Skorn- šek, Terezija Bastelj in drugi. Prejel je tudi mnogo pohval in priznanj. Lani je za svoje delo, ki ga je predstavil na 9. državni tematski razstavi Polnost pra- znine, prejel zlato priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Za isto delo je ob letošnjem kulturnem prazni- ku prejel priznanje območne enote JSKD. Kot so poudarili v likovni sekciji KUD Polzela, so Tkalči- ča ob letošnji okrogli obletnici rojstva spodbudili, naj pokaže opus svojih del. Razstava nje- govih slik na gradu Komenda je zato raznolika. Na ogled so krajine, morja, tihožitja, običaji, portreti … Slikarski slog je pre- težno realističen, nekaj je tudi nadrealizma in abstrakcije. SJ V Slovenskem ljudskem gledališču Celje je bil pred dnevi osrednji dogodek Festivala Literature sveta – Fabula. Gostja prvega literarnega večera je bila bri- tanska pisateljica, publicistka in aktivistka ganskega porekla Sharon Douda Otoo. Festival Literature sveta – Fabula je najodmevnejši literarni festival v Sloveniji in eden pomembnejših v širši regiji, o čemer smo že poročali. Letos je središče festivala Celje in tako posta- lo prostor osrednjega in spremljevalnega programa. SIMONA ŠOLINIČ Celje kulturno središče Festivala Literature sveta Fabula v vseh kotičkih Celja Festival Fabula se bo končal 21. marca v Ple- snem forumu Celje. Takrat bo na odru plesna predsta- va Ono, po predstavi pa bo pogovor z italijansko-paki- stanskim avtorjem Saifom ur Rehmanom Rajo. Če- prav se bo festival takrat uradno končal, se bodo dogodki v okviru Fabule in spremljevalnega programa vrstili do konca aprila. Sharon Douda Otoo, ki živi in ustvarja v Berlinu, raziskuje vprašanja identitete, rasizma, spola in zgodovinskega spo- mina. V zadnjem tednu sta se zvrstila v gledališču še dva literarna večera. Drugi je obi- skovalcem ponudil priložnost srečanja z japonsko-nemško pisateljico Yoko Tawada, tretji večer je na celjski oder pripe- ljal hrvaško pisateljico, scena- ristko in filmsko ustvarjalko Doro Šustić. Jutri se obeta če- trti večer, ko bo v gledališču italijansko-pakistanski pisatelj Saif ur Rehman Raja. V soboto bo na zaključnem Fabulinem večeru gostovala Guadalupe Nettel, ki predstavlja enega najvplivnejših sodobnih gla- sov latinskoameriške litera- ture. Fotelj Fabula v knjižnici Festival se te dni dotika šte- vilnih občanov na različnih lo- kacijah. V sklopu festivala je bil Osrednji knjižici Celje predan t. i. fotelj Fabula. Kuratorski izbor zvočnih knjig obiskoval- cem knjižnice omogoča spro- ščeno potapljanje v zgodbe – od mladinske književnosti, svetovnih klasikov do sodob- nih avtorjev. Organizatorji fe- stivala so knjižnici predali tudi interaktivno instalacijo Napiši svojo fabulo. Na osrednji ma- gnetni steni lahko uporabniki z besedami, s črkami in simboli sestavljajo povedi ter tako obli- kujejo nove zgodbe. Mestna poslušalnica Lite- rature sveta v Celju bo obi- skovalcem parka ob Osrednji knjižnici Celje celo leto po- nujala priložnost, da prisluh- nejo izbranim odlomkom del letošnjih Fabulinih avtorjev. V izbranih domovih za sta- rostnike v Celju ob sobotah prirejajo tudi Fabuline sobo- tne bralne matineje, ki jih vodi Sonja Mlejnik. Oskrbo- vancem prebira dela knjižnih zbirk založbe Beletrina. Dve bralni matineji sta bili že v Domu sv. Jožefa Celje, 15. marca bo matineja v Domu ob Savinji. Literatura na avtobusu Festival Fabula je letos pri- soten tudi na mestnih avtobu- sih. Notranjost avtobusov so obogatile QR-kode, s katerimi potniki lahko dostopajo do odlomkov izbranih sodobnih evropskih romanov. Festival namenja z letošnjim progra- mom velik poudarek tudi literarni dediščini Celja ter izpostavlja izjemne literarne osebnosti, ki so v preteklosti zaznamovale lokalno in sve- tovno kulturno prizorišče. Ena takih osebnosti je Alma M. Karlin. V sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje je festival organiziral voden ogled razstave. V času festivala je v mestnem središču zaživela posebna interaktivna informa- cijska točka: Fabula kiosk. Ta bo do 21. marca na Krekovem trgu. Poleg tega se je kiosk pre- levil v knjigarno, kjer so na vo- ljo knjige letošnjih festivalskih avtorjev. Dosedanje festivalsko dogajanje se je odvilo tudi v Celjskem mladinskem centru. Mladi so pod vodstvom obliko- vali in ustvarili unikatne knji- žne ovitke, ki so del skupinske razstave. V okviru letošnjega Fabulinega izbora in meseca vseslovenskega branja organi- zatorji po knjižnicah predsta- vljajo tudi zanimive romane. Tudi v Mestu pod mestom V II. osnovni šoli Celje je bila noč branja in pripove- dovanja za otroke. Fabula se nadaljuje tudi ta teden, ko so organizatorji v okviru Mlade Do konca marca bo staro mestno jedro Celja živelo tudi s posebnim vizualnim dožive- tjem – Fabulino ulično razstavo, ki jo je oblikovala priznana oblikovalka Maja Poljanc. Fabule z Društvom Škratovo lutkovno gledališče Celje ter izbranimi celjskimi vrtci obe- ležili gregorjevo, starodavni slovenski praznik svetlobe, pomladi in ljubezni. V sodelo- vanju z evropskim projektom NovelEU je bila na Gimnaziji Celje – Center dijaška delavni- ca kreativnega branja. V Kinu Union bodo do 16. marca ve- čeri, posvečeni zgodbam, ki so se s knjižnih strani preseli- le na filmska platna. Danes, v četrtek, ob 17. uri bo glasbeni dogodek tudi v Mestu pod me- stom. V sodelovanju z Glasbeno šolo Celje se bo odvil tudi reci- tal, kjer bodo učenci glasbene šole z glasbeno interpretacijo raziskovali letošnjo festivalsko temo Izkrivljena resničnost. 17 . marca bo v ŠIC Alme Karlin dijaška delavnica kreativnega branja. Dan kasneje bo dijaška delavnica tudi na I. gimnaziji v Celju. Foto: Andraž Purg Gostja prvega literarnega večera je bila britanska pisateljica, publicistka in ak- tivistka ganskega porekla Sharon Douda Otoo. Letošnji festival nosi slogan Izkrivljena resničnost, ki odseva zapletenost sodobnega sveta ter omogoča globok vpogled v načine, kako literatura prelamlja in preoblikuje naše dojemanje vsakdanjega življenja. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 1 1, 13. marec 2025 KULTURA Javno podjetje, d. o. o. – Lava 2a, Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje TABELA: REZULTATI OPRAVLJENIH PREISKAV PITNE VODE V SISTEMIH V UPRAVLJANJU PODJETJA VODOVOD-KANALIZACIJA V LETU 2024 OBVESTILO O KVALITETI PITNE VODE V VODOVODNIH SISTEMIH V UPRAVLJANJU PODJETJA VODOVOD–KANALIZACIJA CELJE V LETU 2024 V letu 2024 so rezultati preiskav pitne vode iz vodovodnih sistemov v upravljanju Vodovod-kanalizacije na območju Mestne občine Celje, občine Vojnik, Štore in Dobrna odlični in dokazujejo, da je za pitno vodo dobro poskrbljeno. Tudi v tem letu so imeli občani Celja, Vojnika, Štor in Dobrne zagotovljeno varno oskrbo z vidika zadostnih količin in kvalitetne pitne vode. Laboratorijske preiskave pitne vode izvajamo v okviru našega notranjega nadzora, hkrati z izvajanjem notranjega nadzora pa poteka tudi monitoring pitne vode, ki ga zagotavlja Ministrstvo za zdravje. V okviru vseh opravljenih mikrobioloških preiskav je bilo ugotovljeno skupno devet neskladnih vzorcev. V vseh neskladnih vzorcih so bili vzrok neskladja indikatorski parametri, za katere mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje. V okviru vseh opravljenih fizikalno–kemijskih pre - iskav v letu 2024 ni bilo ugotovljenega nobenega neskladja. Podrobnejše podatke o kakovosti pitne vode za leto 2024 v vodovodnih sistemih, ki jih upravljamo, najdete na naši spletni strani http://www.vo-ka-celje.si/ pod rubriko Dejavnosti › Oskrba s pitno vodo › Letna poročila o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju odpadne vode. Poročilo nosi naslov Poročilo o izvajanju oskrbe s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju odpadne vode v letu 2024. OBVESTILO O KVALITETI PITNE VODE V VODOVODNIH SISTEMIH V UPRAVLJANJU PODJETJA VODOVOD–KANALIZACIJA CELJE V LETU 2024 V letu 2024 so rezultati preiskav pitne vode iz vodovodnih sistemov v upravljanju Vodovod- kanalizacije na območju Mestne občine Celje, občine Vojnik, Štore in Dobrna odlični in dokazujejo, da je za pitno vodo dobro poskrbljeno. Tudi v tem letu so imeli občani Celja, Vojnika, Štor in Dobrne zagotovljeno varno oskrbo z vidika zadostnih količin in kvalitetne pitne vode. Laboratorijske preiskave pitne vode izvajamo v okviru našega notranjega nadzora, hkrati z izvajanjem notranjega nadzora pa poteka tudi monitoring pitne vode, ki ga zagotavlja Ministrstvo za zdravje. VODOVODNI SISTEM OSKRBOVALNO BMOČJE MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE FIZIKALNO-KEMIJSKE PREISKAVE skupaj notranji nadzor, državni monitoring skupaj notranji nadzor, državni monitoring število vseh odvzetih vzorcev število neskladnih vzorcev % neskladnih vzorcev število vseh odvzetih vzorcev število neskladnih vzorcev % neskladnih vzorcev CELJE Osrednje oskrbovalno območje 456 5 1,1% 335 0 0,0% Toplica 16 0 0,0% 16 0 0,0% Laška vas - Bojansko 16 0 0,0% 17 0 0,0% Košnica - Tremerje 21 0 0,0% 21 0 0,0% Svetina 14 0 0,0% 15 0 0,0% Beli potok 16 0 0,0% 12 0 0,0% Kapelca 19 2 10,5% 12 0 0,0% Lahka peč 14 0 0,0% 15 0 0,0% DOBRNA Hudičev graben - Lanšperg 35 2 5,7% 27 0 0,0% Parož 16 0 0,0% 12 0 0,0% BRDCE NAD DOBRNO Brdce 12 0 0,0% 6 0 0,0% Preglednica 1: Rezultati opravljenih preiskav pitne vode v sistemih v upravljanju podjetja Vodovod-kanalizacija v letu 2024 V okviru vseh opravljenih mikrobioloških preiskav je bilo ugotovljeno skupno devet neskladnih vzorcev. V vseh neskladnih vzorcih so bili vzrok neskladja indikatorski parametri, za katere mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje. V Moji utrinki V likovni sekciji na Polzeli cenijo njegovo slikarsko vrlino, zato so ga ob okroglem jubileju spodbudili k pripravi razstave. (Foto: TT) Na gradu Komenda na Pol- zeli bo do 20. marca na ogled slikarska razstava Moji utrin- ki. Gre za opus likovnih del Borisa Tkalčiča, ljubiteljske- ga slikarja in člana likovne sekcije KUD Polzela. Že od otroštva ga navdihu- je likovno ustvarjanje: risanje s svinčniki, pasteli, tempera barvami in zdaj slikanje z akrilnimi barvami na platno. Ob poklicu računalničarja sta bila slikanje in ples že od nek- daj njegov konjiček, lepota in sprostitev, ki polepša vsakdan. Za dojemanje likovnih veščin je obiskoval delavnice ugle- dnih akademikov, kot so Tone Rački, Denis Senegačnik, Bo- štjan Plesničar, Uršula Skorn- šek, Terezija Bastelj in drugi. Prejel je tudi mnogo pohval in priznanj. Lani je za svoje delo, ki ga je predstavil na 9. državni tematski razstavi Polnost pra- znine, prejel zlato priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Za isto delo je ob letošnjem kulturnem prazni- ku prejel priznanje območne enote JSKD. Kot so poudarili v likovni sekciji KUD Polzela, so Tkalči- ča ob letošnji okrogli obletnici rojstva spodbudili, naj pokaže opus svojih del. Razstava nje- govih slik na gradu Komenda je zato raznolika. Na ogled so krajine, morja, tihožitja, običaji, portreti … Slikarski slog je pre- težno realističen, nekaj je tudi nadrealizma in abstrakcije. SJ V Slovenskem ljudskem gledališču Celje je bil pred dnevi osrednji dogodek Festivala Literature sveta – Fabula. Gostja prvega literarnega večera je bila bri- tanska pisateljica, publicistka in aktivistka ganskega porekla Sharon Douda Otoo. Festival Literature sveta – Fabula je najodmevnejši literarni festival v Sloveniji in eden pomembnejših v širši regiji, o čemer smo že poročali. Letos je središče festivala Celje in tako posta- lo prostor osrednjega in spremljevalnega programa. SIMONA ŠOLINIČ Celje kulturno središče Festivala Literature sveta Fabula v vseh kotičkih Celja Festival Fabula se bo končal 21. marca v Ple- snem forumu Celje. Takrat bo na odru plesna predsta- va Ono, po predstavi pa bo pogovor z italijansko-paki- stanskim avtorjem Saifom ur Rehmanom Rajo. Če- prav se bo festival takrat uradno končal, se bodo dogodki v okviru Fabule in spremljevalnega programa vrstili do konca aprila. Sharon Douda Otoo, ki živi in ustvarja v Berlinu, raziskuje vprašanja identitete, rasizma, spola in zgodovinskega spo- mina. V zadnjem tednu sta se zvrstila v gledališču še dva literarna večera. Drugi je obi- skovalcem ponudil priložnost srečanja z japonsko-nemško pisateljico Yoko Tawada, tretji večer je na celjski oder pripe- ljal hrvaško pisateljico, scena- ristko in filmsko ustvarjalko Doro Šustić. Jutri se obeta če- trti večer, ko bo v gledališču italijansko-pakistanski pisatelj Saif ur Rehman Raja. V soboto bo na zaključnem Fabulinem večeru gostovala Guadalupe Nettel, ki predstavlja enega najvplivnejših sodobnih gla- sov latinskoameriške litera- ture. Fotelj Fabula v knjižnici Festival se te dni dotika šte- vilnih občanov na različnih lo- kacijah. V sklopu festivala je bil Osrednji knjižici Celje predan t. i. fotelj Fabula. Kuratorski izbor zvočnih knjig obiskoval- cem knjižnice omogoča spro- ščeno potapljanje v zgodbe – od mladinske književnosti, svetovnih klasikov do sodob- nih avtorjev. Organizatorji fe- stivala so knjižnici predali tudi interaktivno instalacijo Napiši svojo fabulo. Na osrednji ma- gnetni steni lahko uporabniki z besedami, s črkami in simboli sestavljajo povedi ter tako obli- kujejo nove zgodbe. Mestna poslušalnica Lite- rature sveta v Celju bo obi- skovalcem parka ob Osrednji knjižnici Celje celo leto po- nujala priložnost, da prisluh- nejo izbranim odlomkom del letošnjih Fabulinih avtorjev. V izbranih domovih za sta- rostnike v Celju ob sobotah prirejajo tudi Fabuline sobo- tne bralne matineje, ki jih vodi Sonja Mlejnik. Oskrbo- vancem prebira dela knjižnih zbirk založbe Beletrina. Dve bralni matineji sta bili že v Domu sv. Jožefa Celje, 15. marca bo matineja v Domu ob Savinji. Literatura na avtobusu Festival Fabula je letos pri- soten tudi na mestnih avtobu- sih. Notranjost avtobusov so obogatile QR-kode, s katerimi potniki lahko dostopajo do odlomkov izbranih sodobnih evropskih romanov. Festival namenja z letošnjim progra- mom velik poudarek tudi literarni dediščini Celja ter izpostavlja izjemne literarne osebnosti, ki so v preteklosti zaznamovale lokalno in sve- tovno kulturno prizorišče. Ena takih osebnosti je Alma M. Karlin. V sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje je festival organiziral voden ogled razstave. V času festivala je v mestnem središču zaživela posebna interaktivna informa- cijska točka: Fabula kiosk. Ta bo do 21. marca na Krekovem trgu. Poleg tega se je kiosk pre- levil v knjigarno, kjer so na vo- ljo knjige letošnjih festivalskih avtorjev. Dosedanje festivalsko dogajanje se je odvilo tudi v Celjskem mladinskem centru. Mladi so pod vodstvom obliko- vali in ustvarili unikatne knji- žne ovitke, ki so del skupinske razstave. V okviru letošnjega Fabulinega izbora in meseca vseslovenskega branja organi- zatorji po knjižnicah predsta- vljajo tudi zanimive romane. Tudi v Mestu pod mestom V II. osnovni šoli Celje je bila noč branja in pripove- dovanja za otroke. Fabula se nadaljuje tudi ta teden, ko so organizatorji v okviru Mlade Do konca marca bo staro mestno jedro Celja živelo tudi s posebnim vizualnim dožive- tjem – Fabulino ulično razstavo, ki jo je oblikovala priznana oblikovalka Maja Poljanc. Fabule z Društvom Škratovo lutkovno gledališče Celje ter izbranimi celjskimi vrtci obe- ležili gregorjevo, starodavni slovenski praznik svetlobe, pomladi in ljubezni. V sodelo- vanju z evropskim projektom NovelEU je bila na Gimnaziji Celje – Center dijaška delavni- ca kreativnega branja. V Kinu Union bodo do 16. marca ve- čeri, posvečeni zgodbam, ki so se s knjižnih strani preseli- le na filmska platna. Danes, v četrtek, ob 17. uri bo glasbeni dogodek tudi v Mestu pod me- stom. V sodelovanju z Glasbeno šolo Celje se bo odvil tudi reci- tal, kjer bodo učenci glasbene šole z glasbeno interpretacijo raziskovali letošnjo festivalsko temo Izkrivljena resničnost. 17 . marca bo v ŠIC Alme Karlin dijaška delavnica kreativnega branja. Dan kasneje bo dijaška delavnica tudi na I. gimnaziji v Celju. Foto: Andraž Purg Gostja prvega literarnega večera je bila britanska pisateljica, publicistka in ak- tivistka ganskega porekla Sharon Douda Otoo. Letošnji festival nosi slogan Izkrivljena resničnost, ki odseva zapletenost sodobnega sveta ter omogoča globok vpogled v načine, kako literatura prelamlja in preoblikuje naše dojemanje vsakdanjega življenja. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 1 1, 13. marec 2025 KRONIKA Izsilila prednost in trčila vanj V soboto dopoldne se je v Celju zgodila huda prome- tna nesreča, policisti bodo povzročiteljico tudi ovadili. V krožišču Kidričeve ulice v Celju naj bi voznica oseb- nega avtomobila izsilila prednost vozniku kolesa z motorjem in nato trčila vanj. Mopedist se je v trčenju hudo poškodoval. Voznico bodo policisti ovadili zaradi suma kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Druga huda nesreča se je isti dan popoldne zgodila na glavni cesti Šmarje pri Jelšah–Belo, in sicer pri odcepu za Preloge. Povzročil jo je voznik štirikolesnika, ki je zaradi vožnje s prekratko varnostno razdalji trčil v avtomobil vo- znice, ki je pred njim zavijala levo. Voznik štirikolesnika se je v trčenju hudo poškodoval. Nekaj ur kasneje je do nesreče prišlo v Preboldu, kjer se je pri padcu s kolesom hudo poškodovala kolesarka. Kot kažejo prvi podatki policije, je padla zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Prvi jo je zamotil, drugi okradel Šmarski policisti so pred dnevi v Gostinci obravnavali drzno tatvino. Neznana moška sta se z belim kombijem pripeljala do stanovanjske hiše in se lastnici predstavila kot delavca telekomunikacijskega podjetja. Medtem ko je z enim od njiju odšla do telekomunikacijske omarice na zadnji strani hiše, je drugi vstopil v hišo, preiskal pro- store in ukradel gotovino ter nekaj zlatnine. Podobno se je zgodilo na Bregu v Celju, kjer sta se neznana storilca prestavila kot delavca, ki preverjata delovanje spleta. Medtem ko je eden občanko zamotil, je drugi pregledal hišne prostore in ukradel več nakita. Drzna tatvina se je zgodila tudi v Zavodnjah na območju Policijske postaje Velenje. Tam je storilec vstopil v odklenjeno stanovanjsko hišo. Ukradel je škatlico z nakitom in gotovino. Spravili so se na mladoletnika Na Ljubljanski cesti v Celju je konec preteklega tedna skupina petih oseb napadla mladoletnika, ki je bil v druž- bi treh deklet. Eden od nasilnežev je mladoletnika po- sprejal s solzivcem in od njega zahteval denar ter pulover. Ker mu mladoletnik ni želel izročiti denarja in puloverja, ga je neznanec udaril. Fant in dekleta so nato zbežali do bližnje srednje šole. Skupino petih oseb so polici- sti kasneje izsledili v bližini kraja dogodka. 19-letniku, osumljenemu storitve kaznivega dejanja nasilništva, so za čas preiskovalnih dejanj odvzeli prostost in ga bodo kazensko ovadili. Policista udaril z glavo V ponedeljek so policisti morali posredovati v gostin- skem lokalu v Zidanem Mostu. Težave je povzročal ob- čan, ki se je nedostojno vedel do zaposlene in gostov. Kršitelj na kraju ni upošteval odredb policistov in se jima je uprl ter ju celo lažje poškodoval. Policista sta nasilneža obvladala in mu odredila pridržanje. Med nameščanjem v prostor za pridržanje na Policijski postaji Celje je moški udaril še enega od policistov. 44-letnika bodo policisti kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega deja- nja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi. Policista obvladala trojico Policisti so prijeli tri moške, ki so vlamljali v gara- že v Celju. O njih je policiste obvestil občan, ki jih je opazil ponoči med vlomi na območju Vrunčeve ulice. Moža v modrem, ki sta se pripeljala na kraj, nista imela veliko dela. Vlomilce sta zalotila na kraju, a čeprav so vsi trije zbežali proti bližnji osnovni šoli, sta jih prijela in jim odvzela prostost. Enemu sta zasegla tudi vlomil- sko orodje. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da gre za tri državljane Slovaške, stare 19, 34 in 58 let. Storilci so se v Celje pripeljali z osebnim vozilom, ki so ga parkirali v Opekarniški ulici in peš odšli do sklopa garaž, kjer so v štiri vlomili. Po do zdaj zbranih podatkih niso niče- sar ukradli, lastnikom so škodo povzročili z uničenjem ključavnic. Vsi trije osumljeni so brezposelni in jim je izvrševanje kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete edini vir dohodka. Dva sta kazniva dejanja v preteklosti izvrševala tudi že na Slovaškem. Vse tri so policisti pri- vedli k preiskovalnemu sodniku, ki jim je odredil eno- mesečni pripor. Po požaru v Štorah Celjski kriminalisti še vedno preiskujejo okoliščine ne- deljskega požara na območju podjetja Štore Steel. Kot so povedali na celjski policiji, preiskava ne bo končana kma- lu, saj morajo opraviti še nekatere poizvedbe in analize. Kriminalisti pregledujejo tudi dokumentacijo. Škoda bo po do zdaj znanih podatkih precej visoka. SIMONA ŠOLINIČ Kot je znano, so prebival- ci Štor in okoliških naselij v nedeljo nekaj minut po 16. uri slišali zelo močan pok. Pri tem je šlo za eksplozijo, nakar je izbruhnil požar. Dogodek se je zgodil na ob- močju, kjer žlindro z žerja- vom prestavljajo iz topilnice na odlagališče. Na slednjem je prišlo do eksplozije. Deli žareče žlindre so odleteli v okolico, tudi v enega od bli- žnjih objektov, ki ga je požar tudi uničil. Žlindre naj bi bilo od tri do štiri kubične metre, ob eksploziji naj bi se masa razpršila po območju tudi na razdalji 400 metrov. Nekaj ža- rečih delov je odletelo tudi v bližnji gozd, zagorel naj bi tudi delovni žerjav. Gorelo na devetih območjih Kot je povedal direktor Poklicne gasilske enote Ce- lje Boris Žnidarko, je šlo za precej nenavadno situacijo, saj je zaradi žareče žlindre, ki so je razneslo po okolici, gorelo kar na devetih obmo- čjih. »Goreli so zabojniki z lesno vsebino in objekt, a tudi brežina reke Voglajne,« je povedal Žnidarko. Požar v Žareča žlindra letela tudi 400 metrov Požar v podjetju Štore Steel so pogasili gasilci Poklicne gasilske enote Celje v sodelovanju s štirimi prostovoljnimi gasilskimi društvi in z gasilsko enoto podjetja. Pri gašenju požara je sodelovalo 60 gasilcev s 13 intervencijskimi vozili. K sreči ni bil v požaru nihče poškodovan. bližini reke je bil nevaren, saj so v bližini tudi štirje rezervo- arji utekočinjenega plina. Ob tem je poudaril, da so gasilci uspešno omejili širjenje po- žara in ob tem poskrbeli za evakuacijo 23 zaposlenih. S celjskimi poklicnimi gasilci so bili na kraju še prostovolj- ni gasilci iz štirih prostovolj- nih gasilskih društev, tudi podjetje ima lastno gasilsko enoto, ki je prav tako reševala situacijo. Prav tako so preprečili, da bi se požar razširil do plino- hramov v bližini. Ko so požar pogasili, so organizirali tudi požarno stražo, ki je bila na kraju do ponedeljkovega jutra, a v tistem času požar ni ponovno vzplamtel. Kri- minalisti so prav tako prišli na kraj, a so natančen ogled pogorišča lahko opravili šele dan kasneje. Vzrok požara zaenkrat še ni znan, trajalo naj bi kar nekaj časa, da bo ugotovljeno, do kakšne reak- cije je med delom prišlo, da je bila posledica eksplozija. Čeprav je dogodek tisti dan vplival na delo v železarni, potek proizvodnje v železarni ni okrnjen. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 1 1, 13. marec 2025 ŠPORT LESTVICA 1. SNL OLIMPIJA 24 15 6 3 39:11 51 MARIBOR 24 14 6 4 44:19 48 BRAVO 24 12 8 4 39:26 44 KOPER 24 12 5 7 35:22 41 CELJE 24 10 6 8 46:36 36 MURA 24 8 6 10 26:28 30 PRIMORJE 24 7 6 11 26:42 27 KALCER 24 6 4 14 24:43 22 NAFTA 24 3 7 14 16:40 16 DOMŽALE 24 4 4 16 20:48 16 Uspeli premagati Lugano, ne pa Primorja Danes bodo v Thunu trkali na rajska vrata Celjski nogometaši so v prvi tekmi osmine finala konfe- renčne lige doma premagali Lugano z 1 : 0. Pred več kot 5.000 gledalci so igrali preudarno, a že od začetka kazali več volje po zadetku. DEAN ŠUSTER V trenutkih, ko so gostje postali podjetnejši, so Celjani v 23. minuti po odlični poda- ji Logana Delaurier-Chaube- ta in udarcu z glavo Tamarja Svetlina povedli z 1 : 0. Pravi značaj ekipe Kasneje je imel veliko dela portugalski vratar Ricardo Silva. V končnici je Papado- poulos izgubil živce in pre- jel rdeč karton, saj je udaril Edmilsona. V primeru na- predovanja se bodo Celjani v četrtfinalu pomerili z zmago- valcem dvoboja med Panathi- naikosom in Fiorentino. Grki so prvo tekmo doma dobili s 3 : 2. »Igrali smo pragmatič- no, zlasti v drugem polčasu. Nismo uspeli razviti igre, ki nas sicer krasi. Evropskim tekmecem se včasih moraš prilagoditi. Vseeno mislim, da smo se po zadetku pre- več povlekli v obrambo, kar je trajalo 15 minut. Gostom smo dovolili, da so imeli pre- več časa žogo v nogah. To je bila edina negativna zadeva. Toda večino tekme smo bili v vodstvu in smo ga do kon- ca tudi zadržali, kar kaže na pravi značaj naše ekipe,« je Izidi 24. kroga 1. SNL: Bra- vo – Nafta 1 : 1, Mura – Ra- domlje 2 : 0, Domžale – Ko- per 2 : 3, Maribor – Olimpija 1 : 0 in Celje – Primorje 2 : 2. Pod predsednikom NK Celje Valerijem Kolotilom sta na tribuni za posebne goste sedela tudi ponosna starša Svita Sešlarja. Celjski podžupan Samo Seničar je pozdravil Leonido Petek Rovšnik, ženo žal že pokojnega nekdanjega predsednika NK Celje Miloša Rovšnika. Mario Kvesić je bil edini v začetnih postavah Celja proti Luganu in Primorju. Postava Celja proti Luganu: Silva, Nieto, Bejger (od 72. Vuklišević), Nemanić, Karničnik, Kvesić (od 46. Dulca), Zabukovnik, Svetlin (od 88. Kouter), Delaurier-Chaubet, Kučis (od 84. Edmilson), Sešlar. Edini, morda zlata vreden gol je dosegel Tamar Svetlin. Nato si je Svetlin vzel čas: »Bil sem utrujen od hitrega teka v kazenski prostor. To so bile sekun- de za veselje in počitek.« Ob njem so Armandas Kučis, Mario Kvesić in Svit Sešlar. govoril Tamar Svetlin. Povra- tni obračun bo danes v Thu- nu: »Lugano je kakovosten, mi pa moramo pozabiti, da imamo prednost. Državno prvenstvo? Dokler obstajajo teoretične možnosti, bomo upali na ubranitev naslova.« Na umetni travi Reprezentant Žan Karnič- nik je priznal, da je imel veli- ko dela v obrambi: »Po našem vodstvu se nismo zavestno postavili v obrambo, ampak so nas v to prisilili gostje. Toda odbili smo vse njihove nalete. Prednost je majhna, a ni nezanemarljiva. Zado- voljni smo, ker nismo prejeli zadetka. Še enkrat moramo biti trdni in povezani. Čaka nas tekma na umetni travi.« Zato je ekipa v ponedeljek vadila prav na takšni podlagi v Laškem. Glede državnega prvenstva je Karničnik prej- šnji teden dodal: »Čim prej si moramo zagotoviti mesto na lestvici, ki zagotavlja nastop v evropskem tekmovanju.« Sle- dil je obračun doma s Primor- jem (2 : 2) pred nekaj sto gle- dalci. Gostujoči navijači Red devils so odvrgli najmočnejšo petardo. V 93. minuti je Ar- mandas Kučis preprečil poraz Celja, ne pa nove zaušnice v 1. SNL. Zaradi domnevnega prekrška nad vratarjem sta se sprla oba trenerja in prejela rumena kartona. V Thunu s pozitivno energijo »Še ena tekma, na kateri smo izgubili točki. Sledi ana- liza, toda jasno je, da smo bili premalo nevarni za naspro- tnikov gol. Če ne zmagamo, smo razočarani. Lahko igramo precej bolje, znamo si pripra- viti precej več priložnosti. Ne smemo biti slabe volje, že danes je pred nami zelo po- membna tekma. Ne smemo tudi pogledovati nazaj, toda napake moramo popraviti. Te obstajajo, tudi ko zmagu- ješ, zlasti jih je veliko, ko ne zmagaš. S pozitivno energijo moramo začeti tekmo v Švici,« je po neodločenem izidu z Aj- dovci povedal Mario Kvesić, ki je bil edini v prvih postavah na zadnjih dveh tekmah. Se je trener Albert Riera osredotočil zgolj na konferenčno ligo in pokal NZS? V slednjem Celje ni imelo sreče pri žrebu. V če- trtfinalu bo 2. aprila gostovalo v Ljudskem vrtu. Tam je v ne- deljo padla Olimpija in po 24. krogu 1. SNL so največji opti- misti podčrtali, da so se Celja- ni približali vodilni Olimpiji. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 1 1, 13. marec 2025 ŠPORT Pet medalj ostalo v Savinjski dolini Karate klub Polzela je bil tehnični organizator članskega državnega pr- venstva v karateju. Udeležilo se ga je le 50 tekmovalk in tekmovalcev iz 21 slovenskih klubov. Med njimi so bili tudi predstavniki treh klubov iz Savinjske doline. Dr- žavna prvaka sta ponovno postala Stefan Joksimovič v športnih borbah nad 84 kg in Žiga Suša do 67 kg (oba KK Žalec). Zmagala je tudi Laura Bergant v ka- tegoriji do 55 kg iz Karate kluba Polzela. Državna podprvaka sta postala Ju- rij Plaskan do 84 kg (KK Žalec) in Nika Šenica do 68 kg (KK Polzela). DŠ, foto: TT Z leve stojijo Jurij Plaskan, Stefan Joksimovič, Žiga Suša in Tjaša Kvas (vsi KK Žalec). Laura Bergant (z modrim pasom) med bojem Tina Šutej tretjič druga na dvoranskih evropskih prvenstvih Z rezultatom sezone ponovila svoj največji uspeh Slovenska atletska reprezentanca se je z 38. dvoranskega evropskega prvenstva v nizozemskem Apeldoornu vrnila s srebrno medaljo članice celjskega Kladivarja Tine Šutej v skoku s palico in bronasto atletinje velenjskega kluba Anite Horvat v teku na 800 metrov. DEAN ŠUSTER Vodstvo Atletske zveze Slo- venije na čelu s Celjanoma, predsednikom Primožem Fe- gušem in direktorjem Nejcem Jerašo, je pred EP napovedalo vsaj eno odličje. Tokrat vesela srebra »Medalje in preostale vi- soke uvrstitve niso samou- mevne. Na koncu mora biti prisoten tudi kanček sreče za korak na zmagovalni oder. Ocena našega nastopa je odlična, na najpomembnejši tekmi je večina dosegla svoje najboljše izide. Čestitam Tini Šutej in Aniti Horvat za osvo- jeni medalji in izjemni pred- stavi,« je misli strnil direktor AZS Nejc Jeraša. Tina Šutej je v Apeldoornu preskoči- la 4,75 metra. Z najboljšim izidom sezone je osvojila svojo tretjo srebrno meda- ljo na evropskih dvoranskih prvenstvih: »Seveda sem si želela osvojiti zlato meda- ljo. Ne morem reči, da sem jo izgubila, kot sem menila kdaj prej, ampak sem osvojila srebro. Vesela sem ga, veliko bolj kot prej. Zavedam se, da je težko stopiti na zmagovalni oder velikih tekem.« Šutejeva je osvojila svoje peto odličje na velikih članskih tekmova- njih od leta 2021. Dolga, naporna tekma Švicarka Angelica Moser je preskočila 4,80 metra. »Bilo je zelo lepo teči v častnem krogu, ponosna sem, da sem spet na zmagovalnem odru. Odlično sem skakala, ampak Angelica je bila boljša. Vede- la sem, da je zelo dobra, na evropsko prvenstvo je prišla z boljšim izidom sezone od mene,« je bila zgovorna Tina. »Enako kot srebra pred dvema letoma sem vesela tudi tokratnega brona. Vse fi nalistke smo bile zelo živčne med ogrevanjem. Med tekmo je bilo veliko prerivanja. Mene je pred predzadnjim zavojem pohodila švicarska tekačica, ki je padla. Sama sem povsem izgu- bila ritem in sem morala ponovno začeti sprintati, ampak sem na koncu osvojila tretje mesto. Če ne bi bilo neprijetnega pripetljaja, bi verjetno zmagala,« je bila prepričana Anita Horvat. Trener Milan Kranjc je pre- dlagal, da bi po neuspešnem prvem skoku na višini 4,80 m naslednja skoka prihranila za višino 4,85 m: »Nisem že- lela tvegati, ker je to višje od mojega državnega rekorda. Preskočila bi preveč stopničk, zato sem običajno nadaljeva- la tekmo. Obenem sem bila že malo utrujena, tekma se je zelo zavlekla. Čakale smo na vsak start in predstavitve tekmovalcev v drugih disci- plinah, preden smo dobile dovoljenje za nastop. Sama imam raje tekme, ki poteka- jo hitro.« Osem dni do dvoranskega SP Tina je edina v slovenski atletski zgodovini s tremi odličji z dvoranskih EP: »Po- nosna sem na svoje dosežke, a še vedno čakam zlato me- daljo. Imam dober občutek, vesela sem, da sem zdrava po vseh težavah v prejšnjih letih. Lepo je, da lahko še vedno skačem na vrhunski medna- rodni ravni. A vem, da lahko grem še višje, zato se bom še trudila.« Najboljši atletinje in atleti sveta se bodo v dvorani zbrali že 21. marca. »Zdaj je na vrsti Nanjing, to bo zani- miva tekma. A ne bo dovolj časa za privajanje na časovno razliko. Začeli bomo tekmo- vati dopoldne ob 11. uri po lo- kalnem času, kar je ob štirih zjutraj po našem času. Upam, da bom dovolj budna za na- stop,« je končala 36-letna čla- nica celjskega Kladivarja, ki s trenerjem Milanom Kranjcem načrtuje nastopa v diamantni ligi v Dohi in Rabatu, medtem ko je SP na odprtem še zelo oddaljeno. Obema je vodstvo AD Kladivar v torek pripravi- lo sprejem. Foto: Peter Kastelic Par za osvajanje žlahtnih kovin, Tina Šutej in Milan Kranjc (Foto: arhiv MK) Tina Šutej: »Bilo je zelo lepo teči v častnem krogu, ponosna sem, da sem spet na zma- govalnem odru.« Anita Horvat: »Če ne bi bilo neprijetnega pripetljaja, bi verjetno zmagala.« Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 1 1, 13. marec 2025 ŠPORT LESTVICA 1. SNL OLIMPIJA 24 15 6 3 39:11 51 MARIBOR 24 14 6 4 44:19 48 BRAVO 24 12 8 4 39:26 44 KOPER 24 12 5 7 35:22 41 CELJE 24 10 6 8 46:36 36 MURA 24 8 6 10 26:28 30 PRIMORJE 24 7 6 11 26:42 27 KALCER 24 6 4 14 24:43 22 NAFTA 24 3 7 14 16:40 16 DOMŽALE 24 4 4 16 20:48 16 Uspeli premagati Lugano, ne pa Primorja Danes bodo v Thunu trkali na rajska vrata Celjski nogometaši so v prvi tekmi osmine finala konfe- renčne lige doma premagali Lugano z 1 : 0. Pred več kot 5.000 gledalci so igrali preudarno, a že od začetka kazali več volje po zadetku. DEAN ŠUSTER V trenutkih, ko so gostje postali podjetnejši, so Celjani v 23. minuti po odlični poda- ji Logana Delaurier-Chaube- ta in udarcu z glavo Tamarja Svetlina povedli z 1 : 0. Pravi značaj ekipe Kasneje je imel veliko dela portugalski vratar Ricardo Silva. V končnici je Papado- poulos izgubil živce in pre- jel rdeč karton, saj je udaril Edmilsona. V primeru na- predovanja se bodo Celjani v četrtfinalu pomerili z zmago- valcem dvoboja med Panathi- naikosom in Fiorentino. Grki so prvo tekmo doma dobili s 3 : 2. »Igrali smo pragmatič- no, zlasti v drugem polčasu. Nismo uspeli razviti igre, ki nas sicer krasi. Evropskim tekmecem se včasih moraš prilagoditi. Vseeno mislim, da smo se po zadetku pre- več povlekli v obrambo, kar je trajalo 15 minut. Gostom smo dovolili, da so imeli pre- več časa žogo v nogah. To je bila edina negativna zadeva. Toda večino tekme smo bili v vodstvu in smo ga do kon- ca tudi zadržali, kar kaže na pravi značaj naše ekipe,« je Izidi 24. kroga 1. SNL: Bra- vo – Nafta 1 : 1, Mura – Ra- domlje 2 : 0, Domžale – Ko- per 2 : 3, Maribor – Olimpija 1 : 0 in Celje – Primorje 2 : 2. Pod predsednikom NK Celje Valerijem Kolotilom sta na tribuni za posebne goste sedela tudi ponosna starša Svita Sešlarja. Celjski podžupan Samo Seničar je pozdravil Leonido Petek Rovšnik, ženo žal že pokojnega nekdanjega predsednika NK Celje Miloša Rovšnika. Mario Kvesić je bil edini v začetnih postavah Celja proti Luganu in Primorju. Postava Celja proti Luganu: Silva, Nieto, Bejger (od 72. Vuklišević), Nemanić, Karničnik, Kvesić (od 46. Dulca), Zabukovnik, Svetlin (od 88. Kouter), Delaurier-Chaubet, Kučis (od 84. Edmilson), Sešlar. Edini, morda zlata vreden gol je dosegel Tamar Svetlin. Nato si je Svetlin vzel čas: »Bil sem utrujen od hitrega teka v kazenski prostor. To so bile sekun- de za veselje in počitek.« Ob njem so Armandas Kučis, Mario Kvesić in Svit Sešlar. govoril Tamar Svetlin. Povra- tni obračun bo danes v Thu- nu: »Lugano je kakovosten, mi pa moramo pozabiti, da imamo prednost. Državno prvenstvo? Dokler obstajajo teoretične možnosti, bomo upali na ubranitev naslova.« Na umetni travi Reprezentant Žan Karnič- nik je priznal, da je imel veli- ko dela v obrambi: »Po našem vodstvu se nismo zavestno postavili v obrambo, ampak so nas v to prisilili gostje. Toda odbili smo vse njihove nalete. Prednost je majhna, a ni nezanemarljiva. Zado- voljni smo, ker nismo prejeli zadetka. Še enkrat moramo biti trdni in povezani. Čaka nas tekma na umetni travi.« Zato je ekipa v ponedeljek vadila prav na takšni podlagi v Laškem. Glede državnega prvenstva je Karničnik prej- šnji teden dodal: »Čim prej si moramo zagotoviti mesto na lestvici, ki zagotavlja nastop v evropskem tekmovanju.« Sle- dil je obračun doma s Primor- jem (2 : 2) pred nekaj sto gle- dalci. Gostujoči navijači Red devils so odvrgli najmočnejšo petardo. V 93. minuti je Ar- mandas Kučis preprečil poraz Celja, ne pa nove zaušnice v 1. SNL. Zaradi domnevnega prekrška nad vratarjem sta se sprla oba trenerja in prejela rumena kartona. V Thunu s pozitivno energijo »Še ena tekma, na kateri smo izgubili točki. Sledi ana- liza, toda jasno je, da smo bili premalo nevarni za naspro- tnikov gol. Če ne zmagamo, smo razočarani. Lahko igramo precej bolje, znamo si pripra- viti precej več priložnosti. Ne smemo biti slabe volje, že danes je pred nami zelo po- membna tekma. Ne smemo tudi pogledovati nazaj, toda napake moramo popraviti. Te obstajajo, tudi ko zmagu- ješ, zlasti jih je veliko, ko ne zmagaš. S pozitivno energijo moramo začeti tekmo v Švici,« je po neodločenem izidu z Aj- dovci povedal Mario Kvesić, ki je bil edini v prvih postavah na zadnjih dveh tekmah. Se je trener Albert Riera osredotočil zgolj na konferenčno ligo in pokal NZS? V slednjem Celje ni imelo sreče pri žrebu. V če- trtfinalu bo 2. aprila gostovalo v Ljudskem vrtu. Tam je v ne- deljo padla Olimpija in po 24. krogu 1. SNL so največji opti- misti podčrtali, da so se Celja- ni približali vodilni Olimpiji. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 1 1, 13. marec 2025 ŠPORT Pet medalj ostalo v Savinjski dolini Karate klub Polzela je bil tehnični organizator članskega državnega pr- venstva v karateju. Udeležilo se ga je le 50 tekmovalk in tekmovalcev iz 21 slovenskih klubov. Med njimi so bili tudi predstavniki treh klubov iz Savinjske doline. Dr- žavna prvaka sta ponovno postala Stefan Joksimovič v športnih borbah nad 84 kg in Žiga Suša do 67 kg (oba KK Žalec). Zmagala je tudi Laura Bergant v ka- tegoriji do 55 kg iz Karate kluba Polzela. Državna podprvaka sta postala Ju- rij Plaskan do 84 kg (KK Žalec) in Nika Šenica do 68 kg (KK Polzela). DŠ, foto: TT Z leve stojijo Jurij Plaskan, Stefan Joksimovič, Žiga Suša in Tjaša Kvas (vsi KK Žalec). Laura Bergant (z modrim pasom) med bojem Tina Šutej tretjič druga na dvoranskih evropskih prvenstvih Z rezultatom sezone ponovila svoj največji uspeh Slovenska atletska reprezentanca se je z 38. dvoranskega evropskega prvenstva v nizozemskem Apeldoornu vrnila s srebrno medaljo članice celjskega Kladivarja Tine Šutej v skoku s palico in bronasto atletinje velenjskega kluba Anite Horvat v teku na 800 metrov. DEAN ŠUSTER Vodstvo Atletske zveze Slo- venije na čelu s Celjanoma, predsednikom Primožem Fe- gušem in direktorjem Nejcem Jerašo, je pred EP napovedalo vsaj eno odličje. Tokrat vesela srebra »Medalje in preostale vi- soke uvrstitve niso samou- mevne. Na koncu mora biti prisoten tudi kanček sreče za korak na zmagovalni oder. Ocena našega nastopa je odlična, na najpomembnejši tekmi je večina dosegla svoje najboljše izide. Čestitam Tini Šutej in Aniti Horvat za osvo- jeni medalji in izjemni pred- stavi,« je misli strnil direktor AZS Nejc Jeraša. Tina Šutej je v Apeldoornu preskoči- la 4,75 metra. Z najboljšim izidom sezone je osvojila svojo tretjo srebrno meda- ljo na evropskih dvoranskih prvenstvih: »Seveda sem si želela osvojiti zlato meda- ljo. Ne morem reči, da sem jo izgubila, kot sem menila kdaj prej, ampak sem osvojila srebro. Vesela sem ga, veliko bolj kot prej. Zavedam se, da je težko stopiti na zmagovalni oder velikih tekem.« Šutejeva je osvojila svoje peto odličje na velikih članskih tekmova- njih od leta 2021. Dolga, naporna tekma Švicarka Angelica Moser je preskočila 4,80 metra. »Bilo je zelo lepo teči v častnem krogu, ponosna sem, da sem spet na zmagovalnem odru. Odlično sem skakala, ampak Angelica je bila boljša. Vede- la sem, da je zelo dobra, na evropsko prvenstvo je prišla z boljšim izidom sezone od mene,« je bila zgovorna Tina. »Enako kot srebra pred dvema letoma sem vesela tudi tokratnega brona. Vse fi nalistke smo bile zelo živčne med ogrevanjem. Med tekmo je bilo veliko prerivanja. Mene je pred predzadnjim zavojem pohodila švicarska tekačica, ki je padla. Sama sem povsem izgu- bila ritem in sem morala ponovno začeti sprintati, ampak sem na koncu osvojila tretje mesto. Če ne bi bilo neprijetnega pripetljaja, bi verjetno zmagala,« je bila prepričana Anita Horvat. Trener Milan Kranjc je pre- dlagal, da bi po neuspešnem prvem skoku na višini 4,80 m naslednja skoka prihranila za višino 4,85 m: »Nisem že- lela tvegati, ker je to višje od mojega državnega rekorda. Preskočila bi preveč stopničk, zato sem običajno nadaljeva- la tekmo. Obenem sem bila že malo utrujena, tekma se je zelo zavlekla. Čakale smo na vsak start in predstavitve tekmovalcev v drugih disci- plinah, preden smo dobile dovoljenje za nastop. Sama imam raje tekme, ki poteka- jo hitro.« Osem dni do dvoranskega SP Tina je edina v slovenski atletski zgodovini s tremi odličji z dvoranskih EP: »Po- nosna sem na svoje dosežke, a še vedno čakam zlato me- daljo. Imam dober občutek, vesela sem, da sem zdrava po vseh težavah v prejšnjih letih. Lepo je, da lahko še vedno skačem na vrhunski medna- rodni ravni. A vem, da lahko grem še višje, zato se bom še trudila.« Najboljši atletinje in atleti sveta se bodo v dvorani zbrali že 21. marca. »Zdaj je na vrsti Nanjing, to bo zani- miva tekma. A ne bo dovolj časa za privajanje na časovno razliko. Začeli bomo tekmo- vati dopoldne ob 11. uri po lo- kalnem času, kar je ob štirih zjutraj po našem času. Upam, da bom dovolj budna za na- stop,« je končala 36-letna čla- nica celjskega Kladivarja, ki s trenerjem Milanom Kranjcem načrtuje nastopa v diamantni ligi v Dohi in Rabatu, medtem ko je SP na odprtem še zelo oddaljeno. Obema je vodstvo AD Kladivar v torek pripravi- lo sprejem. Foto: Peter Kastelic Par za osvajanje žlahtnih kovin, Tina Šutej in Milan Kranjc (Foto: arhiv MK) Tina Šutej: »Bilo je zelo lepo teči v častnem krogu, ponosna sem, da sem spet na zma- govalnem odru.« Anita Horvat: »Če ne bi bilo neprijetnega pripetljaja, bi verjetno zmagala.« Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 1 1, 13. marec 2025 ŠPORT Judoistka celjskega San- kakuja Nika Tomc je na ve- liki nagradi v Linzu v ka- tegoriji do 57 kilogramov osvojila srebrno kolajno. Na svoj 19. rojstni dan je dosegla največji uspeh do- slej. Dijakinja tretjega letni- ka Ekonomske šole v Celju je najprej ugnala Avstrijko Larisso Sickinger. Nato se Nika ni ustrašila favorizira- ne tekmice, nemške olim- pijke Pauline Starke, in jo je v zadnji minuti kar dvakrat vrgla za vazari ter za pred- časen konec boja. Nika je z vazarijema nato izločila Španko Malin Wilson Claret in v polfinalu še Nizozemko Shannon van de Meeberg. Mlado slovensko reprezen- tantko je v finalu ugnala prva nosilka, Nemka Seija Ballhaus. V posebno čast je bila Niki tudi podelitev, saj ji je kolajno okoli vratu obesi- la olimpijska prvakinja Tina Trstenjak. Tako kot Niko je tudi Tino vadil Marjan Fa- bjan: »Pričakoval sem, da se bo Nika potegovala za kolajno. V finalu vsak želi zmagati. Bil sem presenečen ob Nikini napaki, saj se mi je zdelo, da se bo znašla in da se bo izvila iz prijema.« Nika Tomc želi nastopiti na evropskem prvenstvu, ki bo prihodnji mesec v Pod- gorici. DŠ Njihovi tekmeci v skupini bodo rokometaši Ribnice, Tri- ma in Slovenj Gradca. Iz fantov v možakarje V petek je trener Paulo Pe- reira dal priložnost za igro vsem igralcem, le eden (če ne štejemo vratarjev) se ni vpisal v listo strelcev. Najbolj učinkovit je bil Mai Marguč s sedmimi goli: »Zelo sem vesel našega drugega mesta. Pred začetkom drugi tega niso pričakovali, mi pa smo si po tihem želeli in upali. Priza- devnost na treningih je bila poplačana. Prepričan sem, da bomo v drugem delu prikaza- li še boljše igre. Želimo posta- ti prvaki!« O isti temi je govo- ril tudi kapetan Žiga Mlakar: »S prvim delom moramo biti zelo zadovoljni. Takšne naše uvrstitve ni nihče pričakoval. Fantje so napredovali iz dne- va v dan ter dokazovali, da so iz pravega testa, ko so se Celjski rokometaši potrdili uvrstitev na 2. mesto po prvem delu prvenstva Za preboj v polfinale z Dolenjci in s Korošci Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 22., zadnjem kro- gu prvega dela prvenstva s 36 : 27 premagali Krško. Če bi 15. novembra na gostovanju v Krškem iztržili vsaj točko, bi bili prvi na lestvici, tako pa so drugi, a bodo drugi del tako kot tudi vodilni Slovan začeli s šestimi točkami. DEAN ŠUSTER Med zlatimi orli tudi Timi Na svetovnem nordijskem prvenstvu v Trondheimu so nas večkrat razveselili naši smučarski skakalci. Lovro Kos, Domen Prevc, Anže Lanišek in Timi Zajc iz Hramš so osvojili prvo mesto na ekipni tekmi in ponovili uspeh slovenske reprezentance izpred dveh let v Planici. »Moj prvi skok je bil zelo dober, drugi pa z manjšo napako. Toda za mojo raven skaka- nja na tem prvenstvu je bilo vse pričakovano in sem zelo vesel,« je povedal Timi Zajc. Oceno je podal selektor Robert Hrgota: »Mogoče se zdi, da so fantje mirni, a čustva so vrela. Bilo je kar precej čustvenih vzponov in padcev od začetka sezone. Veseli me, da so se fantje po novoletni turneji znali zbrati. V letih, odkar smo skupaj, rastemo in se učimo iz napak. Veseli me, da fantje znajo priznati napako in jo popraviti, zato je potem vse lažje. Rezultati dokazujejo, da imamo tudi najboljšo strokovno ekipo na svetu.« DŠ Igralke Celja so gladko dobile prvo tekmo polfina- la državnega prvenstva v futsalu. S tekmama v Celju in na Vrhniki se je začel polfinale ženske lige v futsalu. Celjan- ke so v Kajuhovi dvorani s 5 : 0 premagale Lukovico. Dva gola je dala Ines Ermenc, po enega pa Vanja Tanšek, Tanja Vrabel in kapetanka Sergeja Kos. Trener Drago Adamič je priznal, da je bilo v ekipi nekaj živčnosti: »Prva tekma na izločanje je pač nekaj po- sebnega. Moja dekleta velja- jo za favoritinje, a to je bilo treba potrditi na igrišču. Bila so disciplinirana in so počasi povečevala razliko. S precej odgovornosti so zadržale svojo mrežo nedotaknjeno.« Finalna tekma slovenskega pokala z Vrhniko bo v sobo- to ob 15.00 v Podčetrtku. »V pokalnem tekmovanju so se vedno dogajala preseneče- nja. Nam še ni uspelo slaviti, V soboto po pokal v Podčetrtek Dva gola je dosegla Ines Ermanc. (Foto: Andraž Purg) čeprav smo večkrat zmagali v državnem prvenstvu. Če bodo dekleta odigrala tako, kot znajo, potem jim tako želena lovorika ne bi smela uiti,« meni Adamič. Tudi fi- nale moških bo v soboto, pol- finalni tekmi Bronx Škofije – Mlinše in Dobovec – Vrhnika pa bosta v petek. DŠ Srebro, rojstni dan, Tina … Nika Tomc je svoj doslej največji uspeh dosegla ob 19. rojstnem dnevu. (Foto: JZS) kalili v prave, odrasle igralce za našo raven. V končnici, če- prav nismo favoriti, je možno vse!« »Ogromno bo naboja« Igralce je pozdravil predse- dnik kluba Gregor Planteu, ki je potrdil, da bo skupščina društva 31. marca. Takrat naj bi ga zamenjala Alenka Po- točnik Anžič. Njen mož Aleš, nekdanji rokometni vratar, je trenutno pomočnik Paula Pereire, hči Ana Nuša je ka- petanka ŽKK Cinkarna Celje, sin Aljuš, ki bo letos dopolnil 17 let, pa je s predstavami v celjskih mlajših selekcijah navdušil tudi skavte Barce- lone, ki so ga že povabili v katalonsko prestolnico. Di- rektor celjskega kluba Miro- slav Benicky je dejal: »Ekipa je vložila ogromno truda, nič se ni zgodilo čez noč. Zato čestitam trenerju Pere- iri, celotnemu strokovnemu štabu in igralcem. Spodrsljaji so sestavni del športa. Še ve- dno smo osredotočeni nase. Kar se dogaja v Slovanu ali Trimu, ni naša stvar.« Prave bitke se šele začenjajo: »Res Alenka Potočnik Anžič je pred šti- rimi leti podeljevala priznanja po ženski košarkarski tekmi v dvorani Gimnazije Celje – Center. (Foto: DŠ) Mai Marguč je še član mladinske ekipe Celja Pivovarne Laško in je bil najboljši strelec članske zasedbe na zadnji tekmi proti moštvu Krškega, ki je zadalo daleč najvišji prvenstveni poraz »pivovarjem« v tej sezoni. (Foto: Andraž Purg) je, ničesar nismo osvojili in ostajamo trdno na tleh. Po- ložaj za preboj v polfinale je ugoden. Pred nami je šest tekem, vse bodo zahtevne. Končnica bo zelo naporna, ogromno bo naboja. Zato po- zivam navijače, naj podprejo našo srčno in bojevito ekipo na vsaki tekmi.« 22. marca bodo v dvorani Zlatorog go- stovali rokometaši Ribnice. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 1 1, 13. marec 2025 MALI OGLASI/INFORMACIJE Ni čas tisti, ki blaži bolečine, je tisti, ki v nas obuja spomine. V SPOMIN Mineva pet let, kar se je od nas za vedno poslovil ljubljeni mož, ati, dedi in tast FRANC KREGAR (28. 7. 1938–18. 3. 2020) V srcih ohranjamo vso ljubezen, ki jo je nesebično delil med nas. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiščete njegov grob, prižgete svečko v njegov spomin. Zelo ga pogrešamo: žena Majda, hčerka Barbara in sin Rok z družinama. p Zelo vaju pogrešam. Hvala vam, ki se ju spominjate v molitvah in ju obiščete. Hči Jožica p Vse življenje trdo sta garala, morja nista poznala. Vse za kmetijo, družino in prijatelje dala. V SPOMIN MIRKO KNEZ (4. 7. 1938–7. 3. 2007) CECILIJA KNEZ (2. 10. 1940–25. 1. 2024) Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi! V SPOMIN Minevata dve leti žalosti, kar nas je zapustila naša draga SONJA REZAR iz Trnovelj pri Celju (12. 5. 1938–14. 3. 2023) Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi njeni 130 Poroke Žalec Poročila sta se: Marija OGRADI in Miran FLIS, oba iz Podvina pri Polzeli. STANOVANJE PRODAM MANJŠE stanovanje v soseski Frenga v Žalcu prodamo. Stanovanje se nahaja v 1. nad- stropju. Telefon (03) 700-0778. n ODDAM DVOSOBNO opremljeno stanovanje, v centru Žalca, oddam. Cena 550 EUR, varščina 1.100 EUR. Vse dodatne informacije po telefonu 040 772-090. p ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna do- stava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n DVA bikca in teličko, simentalci, težki 200 kg, prodam. Telefon 040 715-731. 120 TRI čebelje družine na AŽ satju prodam. Telefon 051 249-255, okolica Žalca. 12 3 TELICO pasme holstein, staro eno leto, pro- dam za 1.200 EUR. Telefon 031 727-606. 125 MLADE zajce, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od dva in pol do tri in pol kg, 15 EUR/eden, prodam. Telefon 041 951-527. 127 TELICO križanko ls/lim prodam. Telefon 070 267-032. 128 KOZLIČKE, stare pet mesecev, in enomesečne, prodam. Telefon 041 763-512, Radeče. 131 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SUHE sladke bale (kocke) ter okrogle suhe in mokre bale prodam. Telefon 031 890- 460. 118 SILAŽNE bale, suhe, kakovostne, prodam. Telefon 031 612-160. 126 KUPIM SEMENSKI krompir, bel, kupim. Telefon 051 702-170. 121 OSTALO PRODAM DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p ČOLN gliser Rio, 4 m, z motorjem Mercury 50, na prikolici, vsi dokumenti so urejeni, prodam. Telefon 070 674-760. 117 METRSKA drva akacije prodam. Teharje, telefon 031 772-852. 122 ŠTIRI letne pnevmatike Kumho Ecowing, 185/65 R15, vožene samo prvo sezono, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 627-119. 124 RABLJENE »fosne«, 5 cm, za gradbeništvo, prodam. Telefon 031 464-656. 129 ZAPOSLITEV ZARADI širitve ekipe Ludvig Dental v Celju išče zobnega asistenta ali asistentko. Pošljite svojo prijavo (življenjepis in mo- tivacijsko pismo) na e-naslov: alenka@ ludvigdental.si. n Smrti Celje Umrli so: Štefan URH iz Šoštanja, 85 let, Daniel ARI- STOVNIK iz Arje vasi, 87 let, Franc KARLIČ z Dobrne, 66 let, Marija INKRET iz Celja, 92 let, Frančiška HLADIN iz Podloga pod Bohorjem, 94 let, Ludvik JURKOŠEK iz Do- bja pri Planini, 61 let, Milan GRAČNER iz Celja, 77 let, Ci- ril TOPOLOVEC iz Celja, 67 let, Marija GOSNIK iz Celja, 88 let, Marijan TURIČNIK iz Petrovč, 77 let, Ivan KUKOV- NIK iz Kaplje vasi, 84 let, Vilko GABERŠEK iz Zgornje Rečice, 61 let. Laško Umrli so: Ferdinand OCE- PEK s Tovstega, 82 let, Janez MEDVED iz Harij, 84 let, Mar- jan ČOKELC s Strmce, 63 let. Žalec Umrli so: Pavla BRAČIČ iz Levca, 91 let, Stanislava JU- KIČ iz Letuša, 76 let, Roman KOZOVINC iz Žalca, 71 let, Blaž VESELINOV iz Vrbja, 38 let. Velenje Umrla je: Marija LESJAK iz Velenja, 92 let. Medijski pokrovitelj: Novi tednik RAZNO PODIRANJE nevarnih dreves, odvozi, frezanje zaraščenih površin. Telefon 070 711-680. GG KORO d. o. o., Cesta Kozjanskega od- reda 49, 3230 Šentjur. p Ti in jaz V znamenje solidarnosti z Vsemi, ki trpijo zaradi alkohola 5. 3. do 20. 4. 2025 www.brezalkohola.si BREZPLAČNA OBJAVA Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 1 1, 13. marec 2025 RADIJSKA STRAN Na Radiu Celje v Jutra- njem ritmu, ki poslušalce prebuja vsak delovni dan, vsak teden gostimo zani- mive sogovornike iz sveta glasbe in z drugih področij. Tokrat se je jutranji ekipi – voditeljema Boštjanu Odru in Mirzi Ribiču ter novi- narki Bojani Avguštinčič – pridružil vsestranski pevec Gregor Ravnik. Gregor Ravnik je zoboz- dravnik in pevec z Obale, kar je že samo po sebi dovolj nenavadna kombinacija. Brez zadržkov je priznal, da sta petje in nastopanje trenutno njegova glavna dejavnost, zo- bozdravstvo pa postranska. Jutranjiki so se strinjali, da je to zelo zanimiva kombinaci- ja poklicnih poti. »Zagotovo se kdaj zgodi, da ti pred ka- kšnim nastopom kdo od so- delavcev iz skupine oz. kdo drug potarna, da ima kakšno težavo z zobom,« ga je izzval Boštjan. Gregor je smeje pri- trdil: »Ja, tudi to se je že zgo- dilo. Ampak ga ne morem pogledati kar tako, človek se mora oglasiti v ambulanto (smeh)«. Na koncertih, kjer je prepeval, pa je srečal kar nekaj svojih pacientov. Gre- gor Ravnik je sicer vzporedno študiral dentalno medicino in petje na Akademiji za glasbo. Boštjan se je ob tem malce Voditelja Jutranjega ritma predstavila svoje pevske sposobnosti Ocenjeval ju je Gregor Ravnik Drobtinica iz etra Jutranjega ritma: Bojana: »Priznam, tudi jaz sem debelo pogledala – ali veste, zakaj za pusta jemo krofe?« Mirza: »Ker so dobri in ker imajo veliko polnila – a vem, da to ni odgovor, ki ga iščemo.« Bojana: »Krofe jemo zaradi pijače. V preteklosti se za pusta ni samo veliko jedlo, ampak se je tudi veliko pilo. In da jim ni bilo slabo, so jedli mastne krofe, ki so bili neke vrste pivnik v želodcu.« Mirza: »Hm. To moram preveriti v praksi.« zamislil in dodal: »Kapo dol. Jaz diplomsko nalogo pišem že šest let!« Čeprav trenu- tno največ časa posveča pop glasbi, se ne omejuje zgolj nanjo – opera in gledališče ostajata pomemben del nje- govega glasbenega ustvarja- nja. Na vprašanje, kdaj ga je Slovenija »zares« spoznala, je odgovoril, da je bila pre- lomnica zmaga na festivalu Melodije morja in sonca leta 2023. »Takrat se je vse skupaj zares začelo,« je priznal in dodal, da je bila to tista pra- va spodbuda za naprej. Ko je beseda nanesla na Evrosong, je Gregor brez ovinkarjenja priznal, da ga ta oder močno mika. »Bil sem že na mnogih festivalih, tudi na Emi, Evro- vizija pa je vsekakor nekaj, kar bi rad izkusil,« je pove- dal. In katera njegova pesem mu je najljubša? »Torek,« je brez oklevanja dejal. Ta pe- sem mu predstavlja srečen dan, z njo je zmagal na glas- benem tekmovanju Melodije morja in sonca. Sicer pa ga je skozi leta močno zazna- movala italijanska glasba, kar je tudi značilno za pri- morski konec. »Ena mojih ljubših italijanskih pevk je Giorgia, ki je letos nastopila tudi na festivalu Sanremo,« je povedal. Ob koncu pogo- vora je predstavil svojo novo pesem in videospot »Ponoči«, ki so ga posneli v italijanski Palmanovi. Boštjan in Mir- za pa sta za konec Gregorju predstavila še svoje vokalne sposobnosti – preizkusila sta se v opernem petju, on pa ju je ocenil. Bojda ju čaka svetla prihodnost v petju. Videopo- snetek najdete na družbenih omrežjih Radia Celje. RC 17 XXXX Št. 5, 30. januar 2025 Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 17 Št. 11/ Leto 80 / Celje, 13. marec 2025 Str. 22-23 Str. 21 Str. 27 Od travme do hvaležnosti Mladi umetnik in njegov Spomin Naše rožice za rožice Ob valentinovem imamo Slovenci tudi svoj praznik zaljubljencev. To je gregorjevo, znano tudi kot dan, ko se se po ljudskem izročilu »ptički ženijo«. Na gregorjevo je po julijanskem koledarju godoval sv. Gregor, ki oznanja začetek pomladi, zato 12. marec po izročilu velja tudi za prvi pomladni dan. Na gregorjevo je vezanih mnogo za- nimivih običajev, ki razveseljujejo predvsem najmlajše. Eden od teh je spuščanje gregorčkov v vodo. Gregorčki tako napovedujejo luč in toploto ter s tem naznanjajo prihod dela leta, ko je sonce dovolj dolgo na obzorju, da ljudem ni več treba delati ob luči. Običaj izvira z Gorenjske, obujajo in ohranjajo ga tudi marsikje na Celj- skem. V Novi Cerkvi je spuščanje gregorčkov postalo že tradicija, dogodek pa je povezal vso lokalno skupnost. BOJANA AVGUŠTINČIČ, SINTIJA JURIČ Tradicija spuščanja gregorč- kov je vpisana tudi v register žive kulturne dediščine. Na Celjskem jo obujajo zlasti v osnovnih šolah in vrtcih ter društvih. S tem seznanjajo otroke s kulturno dediščino, s prireditvijo pa povežejo celo- ten kraj ter številna društva in posameznike. Tradicijo obujajo že desetletje V Novi Cerkvi so idejo o tem starem slovenskem običaju obudili leta 2015 na pobudo učiteljice v tamkajšnji podru- žnični osnovni šoli Ide Grobel- nik. Projektu se je vsako leto pridružilo več sodelujočih, poleg otrok v šoli in vrtcu tudi njihovi starši ter krajani. Tudi letos so na predvečer gregorje- vega po Hudinji pri Sorževem mlinu zaplule številne plava- joče umetnine, ki so jih ustva- rili učenci ob pomoči njihovih učiteljev in staršev. Pri ustvarjanju gregorčkov je bil letos poudarek na na- ravnih materialih. Kot je po- vedala Ida Grobelnik, so se otroci ponovno zelo izkazali. »Njihova domišljija ne pozna meja. Ustvarili so prave ume- tnine najrazličnejših oblik in velikosti,« je bila navdušena. »Pri ustvarjanju gregorčkov se vedno tudi kaj novega nauči- mo. Tokrat smo se, da leskove veje niso najprimernejše za nji- hovo izdelavo. Ker je leskov les težek, plovilo v vodi potone. Zato smo morali poiskati vo- Ustvarjalnost otrok pri izdelovanju gregorčkov ne pozna meja. Tudi v Novi Cerkvi so izpod njihovih rok nastale prave umetnine. V Novi Cerkvi s tradicijo spuščanja gregorčkov otroke seznanjajo s kulturno dediščino Reke, potoki in jezera zažareli v lučkah tle vejice, ki so plovi- lo obdržale na gladini,« je pojasnila. Tretješolci so gregorčke izde- lovali v šoli med poukom, večina otrok je svoja plovila naredila doma. Pri tem so sodelovali tudi nji- hovi starši ter dedki in babice. Pogled na plavajoče gregorč- ke je najbolj čaroben ob mra- ku, zato v Novi Cerkvi vedno skrbno načrtujejo najprimer- nejši čas za njihovo spuščanje v vodo. Tudi letos je bilo to ob sončnem zahodu ob 18. uri in 15 minut. Po Hudinji so zaplu- le pisane razsvetljene hiške, gradovi, cerkve … S pesmijo je pomladno vzdušje pričaral Otroški pevski zbor Podru- žnične osnovne šole Nova Cer- kev. Pri spuščanju gregorčkov so sodelovali tudi gasilci PGD Nova Cerkev, ki so plavajoče umetnine nato pobrali iz vode, ter člani Turističnega društva Nova Cerkev. »Luč so vrgli« tudi v Presersko jezero Na predvečer gregorjevega so gregorčki zaplavali tudi po malem Preserskem jezeru. Čolnički, osvetljeni s svečko, so v Preserskem jezeru že šesto leto obudili star ljud- ski običaj, ko so obrtniki na gregorjevo simbolično »vrgli luč v vodo« in se tako poslo- vili od zime ter se veselili, da s prihodom pomladi pri delu ne bodo več potrebovali luči. Simbolični dogodek je tudi letos organiziralo Turistično društvo (TD) Braslovče z Ri- biško družino Šempeter in s PGD Parižlje – Topovlje. Pri izdelavi gregorčkov je ponov- no sodelovala tudi braslovška osnovna šola s podružnicami. »S pomočjo marljivih mento- ric otroci že v šoli izdelujejo čolničke ali malo večje lad- jice. Zelo zanimivo je, da je vsako leto prisotnih vedno več najmlajših, ki še ne obi- skujejo osnovne šole,« je po- udarila Pavlina Ribizel iz TD Braslovče. Tudi letos se je ob spustu gregorčkov po jezeru zbrala vrsta otrok in njihovih najbližjih, v vodi je simbolič- no zaplavalo približno dvesto čolničkov. Foto: Nik Jarh Gasilci so plavajoče hiške spustili v vodo in jih nato nato pobrali iz nje, sicer bi iz Nove Cerkve priplule vse do Celja ali morda še dlje. Članice TD Braslovče so vsakemu gregorčku dodale svečko in jo prižgale. Gre- gorčke so nato zaradi varnosti v jezero polagali gasilci. (Foto: Pavlina Ribizel) Gregorč- ki so za- pluli tudi po Savinji v Rimskih To- plicah in La- škem. V Rimskih Toplicah za ohranja- nje običaja skrbijo otroci iz tamkajšnjega vrtca in učen- ci OŠ Antona Aškerca ob po- moči PGD Rimske Toplice in T urističnega društva Rimske Toplice. V Laškem gregorč- ke izdelajo in spustijo v vodo učenci OŠ Primoža Trubarja v sodelovanju s Turističnim društvom Laško, Hišo gene- racij in PGD Laško. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 1 1, 13. marec 2025 INTERVJU Z Urošem Perićem sta nedolgo začela konkretno turnejo po Sloveniji ob 90. oble- tnici rojstva Elvisa Presleyja. Kako se poču- tite, ko ste spet na takšni turneji? Celotna zadeva je zelo zanimivo uspela. Prvič, bila je ideja, da ob njegovem rojstnem dnevu nekaj naredimo. Drugo, kar je bolj ne- navadno, je to, da smo to naredili že v janu- arju, ki velja za mrtev mesec za glasbenike. Ampak so se razni ponudniki odzvali in lepo sprejeli to idejo. Lepo je, da nastopamo po kulturnih domovih. Tam se zbere veliko lju- di. V uri in pol se z Urošem izmenjujeva na odru, vse skupaj je lepa užitkarska zadeva za vse nas. Je drugačen občutek na takšnih koncer- tih, kjer je manj publike, drugačna interak- cija z njo, morda tudi po koncertu, kot pa ko nastopate v veliki dvorani? Vsekakor je drugače. Lažje je vzpostavi- ti stik med koncertom. Včasih prosimo, da nam malo priprejo luči, da se vidimo med sabo. Običajno je na koncertih čista tema med občinstvom. Ljudje se po koncertu radi tudi rokujejo in, kar je najbolj zanimivo, še vedno so zelo dovzetni za nakup cedejev, čeprav vsi pravijo, da to obdobje umira, da so samo še neki ključki, spotifyji. Moram pa reči, da je še generacija, ki kupuje cedeje, povprašuje- jo tudi po vinilnih ploščah. Ustrežemo jim v obeh možnostih. Kakšne spomine imate na Elvisa Pre- sleyja? Kako je vplival na vašo glasbe- no kariero? Pred leti ste mu posvetili tudi dvojni album Spomini na Elvisa. To je bilo leta 2002. Tudi takrat je bilo ju- bilejno Elvisovo leto. Takrat sem bil še pri založbi Menart in smo se odločili, da bi na- redili Elvisovo ploščo. Med snemanjem sem dobil idejo, kako bi to bilo, če bi Elvis pel še v slovenščini. Na pomoč mi je priskočil Tomaž Domicelj. Vzel si je 14 dni časa in za vse te skladbe, ki smo jih že začeli snemati v angle- ščini, naredil slovenske različice. Ko je bilo to vse skupaj pripravljeno, sem rekel, naj bo to Oto Pestner, glasbenik Zdaj, ko pridem na oder, takoj dobim aplavz Oto Pestner, legendarni slovenski glasbenik, je s svojo kariero pustil neizbrisen pečat v svetu glasbe. Njegov edinstven vokal in sposobnost prepletanja različnih glasbenih zvrsti so ga postavili med najbolj prepoznavne umetnike v Sloveniji. V intervjuju se poglobi v svoje izkušnje, ki jih je pridobil skozi leta, ter razmisli o izzivih v glasbeni industriji. Od spopadov s spremembami v glasu do osebnih preizkušenj, kot je srčni infarkt, deli svoje misli o tem, kako se je spremenil kot umetnik in človek. Njegove modre misli in življenjske lekcije ponujajo vpogled v njegovo ustvarjalnost ter strast do glasbe, ki ostaja neomajna kljub izzivom, s katerimi se spoprijema. ELVIRA MIŠE MIKLAVČIČ »Prve izkušnje, pri katerih mi je pomagal oče, so bile najpomembnejše, da sem si potem lahko upal, seveda z njegovo pomočjo, priti tudi v nekatere oddaje.« Za njim je bleščeča kariera. dvojni album z imenom Spomini na Elvisa. Ena plošča je bila slovenska, druga angleška. To se je izkazalo za fi no zadevo, bila je tudi dobro prodana. Tudi v tem Elvisovem letu pripravljamo poseben spomin nanj, ampak bo malce drugačen. Imel bo dodatek Spomini na Elvisa – v živo. Na plošči bodo koncertni posnetki, ki še niso bili objavljeni. Menda raziskovalci preučujejo tudi vaše morebitno sorodstvo z Elvisom … Ne vem, kaj bi o tem rekel … Te naše linije, od kod prihajamo, so lahko res zanimive. Ko se je to začelo dogajati, je bilo rečeno, da je njegova linija od prej iz Skandinavije in da je priimek Presley nastal šele v Ameriki, prej pa naj bi bil Presler, kar je podobno Pestner. Naša veja ciganov, Sintov, tudi izvira iz skan- dinavskih držav. Tukaj je to lahko zanimivo za nekoga. Nekaj so začeli delati v zvezi s tem in čakam, če me bodo morda s kakšnim podatkom razveselili še v času življenja. Kako je prišlo do povezave z Urošem Pe- rićem za omenjeno turnejo? Večina ga po- zna bolj po skladbah Raya Charlesa. Z Urošem se poznava že zelo dolgo. Oba sva iz Celja, imela sva že precej različnih sku- pnih nastopov. Nekajkrat sem bil tudi gost na njegovih koncertih in obratno. Potem pa naju je najbolj združilo leto 2009, ko je bil v Križankah velik, nabito poln koncert Elvis meets Ray. Takrat sva vsak odigrala svojo vlo- go. Jaz sem poskrbel za Elvisov repertoar, on za Rayevega. Na koncertu je bila tudi zdaj žal že pokojna hčerka Raya Charlesa, Sheila Raye Charles. Z nami je tudi pela, predstavila je tudi svojo knjigo o očetu. Od takrat naprej sva se z Urošem začela bolj povezovati. Večkrat sva se družila in sproti so prihajale nove ideje. Radi sodelujete z drugimi glasbeniki? Seveda. Zelo rad. Nove izkušnje si lahko povsod nabiraš, ti od njih, oni od tebe. Pred- vsem pri delu z mladimi, s katerimi veliko delam, tudi kot producent. Ali pa ne nazadnje tudi kot vokalist. Konec lanskega leta sem imel koncert v Križankah. Ideja z ženskimi vokalistkami kot gostjami se je dobro obne- sla. Moje dame so postale kar mali zaščitni znak, ki sem ga potem ponovil nedolgo po koncertu na božični plošči, ki je izšla decem- bra lani. Vse te punce, ki so bile na koncertu, pojejo z mano tudi na tem zadnjem cedeju. Ko sem preštel, sem se prijel za glavo – od veselja, saj je to že moja petdeseta solistična CD-plošča. V kakšnem spominu so vam ostali vaši začetki v glasbi, ko ste prvič stopili na oder? Bili ste še otrok. Najprej sem začel z očetom, ki je imel v Celju svoj ansambel. Čisti začetki segajo še v moj prvi razred osnovne šole. Prve izkušnje, pri katerih mi je pomagal oče, so bile naj- pomembnejše, da sem si potem lahko upal, seveda z njegovo pomočjo, priti tudi v neka- tere oddaje, kot so Pokaži, kaj znaš in Veseli tobogan, na televiziji Pionirski TV-studio. To so bile oddaje, ki so potekale v živo, nič se ni snemalo. Uradno sem začetl šteti leta svo- je kariere v letu 1968. Takrat je izšla moja prva plošča, »singlica« s štirimi skladbami, po dve na vsaki strani. To smo snemali z ansam- blom, ki me je ponavadi spremljal v radijskih oddajah. To je bil znani Borut Lesjak, ki ga poznamo kot komponista iz prvih slovenskih fi lmov, na primer iz Ne čakaj na maj. On je bil takrat mentor mladim. Z radijsko ekipo so hodili po Sloveniji in nabirali mlade za te oddaje. Moj oče se je hitro povezal z glasbe- nimi kolegi in tudi tisti, ki so v Ljubljani že kaj veljali, so se radi pogovorili z njim. Prva plošča je izšla še pri založbi Jugoton v Zagre- bu. Takrat še ni bilo slovenskih založniških hiš. Potem je minilo obdobje, ko sem moral malce počakati, da se je glas malo stabiliziral. Potem je šla stvar naprej. Kakšen je bil prehod od otroškega pevca v odraslega? Ne zgolj zaradi mutacije glasu, ampak tudi glasbe in publike? Pri glasbi to ni igralo vloge. Če pretiravaš, sicer ni najbolj dobro, imamo pa tudi pevce, ki jim to ni škodilo, na primer Stevie Won- der. On je prve posnetke posnel že kot otrok, potem pa se mu je glas spreminjal, dokler ni prišel do glasu, ki ga poznamo danes. Je pa ves čas snemal. Veliko uspehov in zmag na različnih fe- stivalih ste imeli v svoji karieri. Je bila v tem kontekstu zmaga na Slovenski popevki vendarle posebna in vas je nekako izstre- lila v zvezdniško orbito, če se lahko tako izrazim? Za tiste čase je bila pomembna. Prva taka resna zadeva, masovna. Veliko ljudi je bilo v dvorani, tukaj je bil tudi televizijski posne- tek, pa radijski posnetek. To je bilo pa tudi vse. Ni bilo še postranskih medijev, kot jih poznamo danes. Eno noč po festivalu, ko si prižgal radio, se je cele dneve vrtela popevka, posnetki, slovenska glasba 24 ur. Kvečjemu so proti večeru preklopili na kakšne druge kanale drugih republik in od tam predvajali njihovo glasbo. Zdaj je drugače in nas predva- jajo nekje ob treh zjutraj. (smeh) Vedno smo se veselili tudi naslednjega leta. Imeli smo razne mojstre med komponisti in aranžerji, ki so tudi dirigirali svoje stvaritve na festivalu. Bil je prisoten tudi velik revijski orkester. Če je nekdo imel eno leto Privška, mu je naslednje leto kaj napisal Sepe in podobno. V glavnem je bila četverica Privšek, Sepe, Robežnik, Sos, Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 1 1, 13. marec 2025 INTERVJU »Z Urošem se poznava že zelo dolgo. Oba sva iz Celja, imela sva že precej različnih skupnih nastopov. Nekajkrat sem bil tudi gost na njegovih koncertih in obratno.« »Tista, ki je najbolj segla ljudem v srce, je Ljubim te, Slovenija. Nastala je leta 1980. Zdomci so jo lani razglasili za neuradno himno.« Oto Pestner je posnel že več kot 50 samostojnih albumov. Oto Pestner izhaja iz Celja, za turnejo se je združil še z enim Celjanom, Urošem Perićem. mogoče še mojster Bojan Adamič in še kakšen od novih. Ponavadi so ti glavni imeli na festi- valu vsak po tri skladbe. Jaz sem imel tudi novinca med komponi- sti za tiste čase. Čeprav je bil to gospod, ki je pisal pesmi, a jih ni objavil. Bil je kolega z Bojanom Adamičem še v partizanih. Tam sta se veliko pogovarjala o slovenski glasbi. Potem je imel nesrečo in mu je granata vzela vid. Bil je slep do konca življenja. Govorim o Dušanu Porenti. Napisal je skladbo 30 let. Ampak kot sem pozneje slišal, je zametek te skladbe nastal še v času vojne. Ko je Sloven- ska popevka ugledala luč na Bledu, je vprašal Adamiča, ali bi lahko kaj uvrstil na festival. Pesem 30 let so uvrstili v rezervni program in očitno je nekdo od glavnih pozneje odpadel. Jaz sem takrat že nekaj snemal na radiu. Moj mentor je bil Mario Rijavec, ki je predlagal, da bi preizkusili mladega fanta iz Celja. Tako so me prvič povabili na ta festival. Isto leto so imeli v Ljubljani še Mladinsko popevko. Ko sem leta 1971 pel tam, je prišel Mario Rijavec s kuverto, v njej so bile note, trakec, na katerem je bila posneta glasba, in besedilo. Rekel je: »Izvoli, boš na Slovenski popevki. Zvadi doma. Aprila snemamo, junija nastopaš.« In to je to. Ko smo snemali aprila, je bil na RTV že prenovljeni Studio 14. Bil sem med prvimi, ki smo snemali v tem studiu. Na dan se je tam zvrstilo po osem pevcev, kot pri zdravniku. V dveh dneh je bilo vse posneto. Potem so pa sledili festival za festivalom do leta 1980. Potem je prišla Pop delavnica in novo obdobje, festivali so zamrli. Veliko vaših skladb je postalo zimzele- nih. Kaj pa vam osebno, so katere posebej pri srcu? Lahko bi jih razdelil v dve kategoriji: tiste, ki so mi od vseh najbolj všeč, in moje avtor- ske. Če se ustaviva pri avtorskih, jih je po- snetih več kot 500. Tista, ki je najbolj segla ljudem v srce, je Ljubim te, Slovenija. Nastala je leta 1980. Zdomci so jo lani razglasili za neuradno himno. Posneli so celo videospot z različnimi izvajalci s celega sveta. To je res moj največkrat posnet komad od vseh. Med prvimi, ki sem jih naredil, pa je Vse je lepše, ker te ljubim iz leta 1971. Od vseh bi pa izbral Privškovo Mati, bodiva prijatelja. Ta je tista, ki ima vse: dobro muziko, odlično besedilo in aranžma. Pomembno vlogo v vaši karieri je odigral tudi New Swing Quartet. Pred leti ste se raz- šli, potem ponovno prišli skupaj. To je velika zadeva, ki ima čisto svojo tir- nico, a je ves čas potekala vzporedno z mojo kariero. Takrat smo videli, da se baterije pra- znijo, sinergije je bilo vedno manj in rekli smo, dajmo to lepo zaključiti. Po desetih letih smo se ponovno sestali. Vmes sem imel še eno skupino Pro Anima Singers iz družinskih članov moje žene. Delovali smo štiri leta, am- pak nekako ni bilo pravega menedžmenta, ki bi prevzel tako skupino. Brez tega pa ne gre. Tako da smo to opustili. Tudi kot solist sem bil še vedno v povezavi z duhovno glasbo. Večkrat smo se z nekdanjimi člani dobili in pogovarjali. Nekoč je nekdo omenil, da bomo imeli 50. obletnico in ali bi še peli. Kaj pa, če bi? In padla je ideja, da bi naredili pravi poslovilni koncert. Vse misli so šle v leto 2018. Nameravali smo nastopiti na Festivalu Ljubljana, a zaradi pre- nove Križank to ni bilo možno, zato je prišel v poštev Zimski festival v Unionski dvorani. V enem dnevu je bilo vse razprodano. Jaz sem bil malo pred tem v bolnišnici zaradi srca. Ampak potem se je vse tako izšlo, da sem lahko šel ven, čeprav je zdravnik rekel, da bom zdržal kvečjemu tri pesmi. In sem rekel, kaj pa, če si jaz zamislim, da nikoli ni bilo nič in bom šel normalno na koncert. Dobil sem odpustnico in kar lepo izpeljal koncert. Tudi razpoloženje je bilo pravo, a na koncu sem bil na smrt utrujen. Pozneje smo iz tega celo izdali dvojni CD. Je bila vloga New Swing Quarteta po- membna tudi za Slovenijo? Nekako ste z božičnimi koncerti ljudem vrnili božič, še preden je bil ponovno državni praznik. Kako se spominjate tistih časov? Nekih pritiskov, da bi nas preganjali ali ka- korkoli, ni bilo nikoli niti v Jugoslaviji. Ko smo se odločali, da bi naredili nekaj božič- nega, smo razmišljali, da bi naredili prilju- bljene stvari in po slovensko. Naš Dare, ki je izvrsten besedilopisec in pesniška duša, je to prevzel in naredil slovenske verzije od Blue Christmas do Jingle Bells. Izdali smo kaseto z naslovom Srebrni zvončki leta 1987 . Samoza- ložniška naklada je pošla že po enem dnevu. Potem smo morali na hitro pripraviti večjo naklado. Prodali smo 35.000 izvodov. Proda- jali so se tudi v kioskih, na tržnici. To je bila, hvala bogu, tudi dobra finančna injekcija za vse nas. To bom kar priznal. Ljudje so začeli poslušati tovrstno glasbo. In kaj se je zgodilo? Naslednje leto, leta 1990, so se pojavile razne božične skladbe. Zadeva je stekla in od takrat naprej imamo božič. Kako so vam ostali v spominu božični koncerti iz tistega obdobja? To je bilo noro lepo. Imeli smo tudi ansam- bel. Ljudje so takoj vse znali, vse jim je bilo jasno. Imeli smo potem prvo zamenjavo leta 1988, ko je Rada Razdevška zamenjal Tomaž Kozlevčar, in istega leta smo imeli božični koncert v Cankarjevem domu. Ljudje so peli z nami. To je bil res poseben občutek, ko si videl, kako se ljudje povezujejo ob glasbi, ki jo imamo radi. Tisti trenutki so bili neprecen- ljivi in so ostali v spominu kot nekaj, kar je preseglo glasbo – to je bila skupna izkušnja, ki je povezovala ljudi in jih napolnila z veseljem in upanjem. Zadnja leta imamo občutek, da je na- rodno-zabavna glasba prišla na osrednje prizorišče, kjer nikoli prej ni bila. Kako gledate na ta pojav, ki ni nujno dober? Slab pa tudi ni. V tem »mainstreamu« je prišlo do nekaterih ansamblov, v katerih so tudi akademiki. Dali so svoj pečat. Modrijani na svoj način, posnemovalcev imajo, kolikor hočete. Ampak Modrijani so samo eni. Seveda so tudi bolj lahkotni in komercializirani žanri, ki ljudem pihajo na dušo, ampak vedno se najdejo taki, ki delajo dobro, in tisti, ki delajo to bolj mimogrede. Tu je razlika. Ker je veliko tudi šolanih glasbenikov z akademij, je kako- vost občutno boljša kot nekoč. Kako ste se spopadli z rivalstvom v glas- beni industriji? Morda z nevoščljivostjo, podtikanji? Hudih podtikanj ni bilo. Je pa vedno tako, da ti kot fizična oseba proti neki organizaciji ne moreš nič. Če ima ta organizacija take in take poglede na nekaj, si ti lahko še bolj v redu in prepričljiv, pa bodo oni rekli ne. Ena stvar, ki je v Sloveniji zelo prisotna, je ta, da moraš veliko stvari urediti skozi 90 odstotkov nejev, ker se nič ne da, ostane pa 10 odstotkov ljudi, ki vendarle rečejo dajmo, poskusimo. To je žalostno. To so ponavadi strukture, ki z našo stroko nimajo nič, mislijo pa, da lahko naredijo, kar hočejo. To je včasih moteče. Največji izzivi v glasbeni karieri? Izzivi še vedno prihajajo. Izzivi so zame nove stvari. Veliko pišem in aranžiram. Začelo se je z letom 1982, ko sem prišel z vojske. Izziv mi je, da napišem kaj, česar do zdaj še nisem. Trenu- tno pripravljam nekaj čisto novega, a o tem še ne smem govoriti. Je tudi to, da se človek z leti spreminja, iz- ziv ne le v glasbenem smislu? Ja, staramo se. Kot vokalist najprej občutiš spremembe glasu ne glede na to, kam gre. Pri meni se je obseg malo premaknil navzdol, tistih briljantnih tenorskih višin nimam več toliko, sem pa pridobil pri baritonu, včasih tudi kakšno basovsko noto primem. T emu sem se prilagodil. To, da si starejši, imaš toliko izkušenj ter toliko vsega pokazati, je ljudem tudi všeč. Zdaj, ko pridem na oder, takoj dobim aplavz. Pred leti morda ni bilo tako. Že prej ste omenili težave s srcem. Kako ste se spopadli s srčnim infarktom? Vas je ta izkušnja spremenila? Kako je bilo po njej vr- niti se na oder? Ni tako huda ta izkušnja. Veliko ljudi doživi srčni infarkt ali srčni zastoj. Zdi se mi, da mi je ta izkušnja nekaj prinesla, po vsem tem, od- kar sem spet v redu. Po tisti sedemminutnem premoru ali odhodu za tisti čas. Na žalost ne morem reči, da bi se česarkoli spomnil, kaj se je dogajalo v tistem trenutku. Pozanimal sem se pri strokovnjakih in so rekli, da je bil to morda prekratek čas. Če bi bil zares poslan na drugi svet, bi moral biti brez zavesti več kot sedem minut. Jaz sem potem že prišel k zavesti, ampak se mi zdi zdaj, ko se je vse to uredilo, da bolj trezno razmišljam o zadevah. Nekaj mi je pa le v tistem »nultem« času prišlo v spomin, pa ne morem opisati, od kod. Je pa moralo od nekod priti. T o zavedanje, misel, pomagaj drugim, de- laj dobro, dobro naredi, vse te pozitivne zadeve. Imam tudi hude miselne stike z nekaterimi našimi umrlimi komponisti, kar se bo komu zdelo znanstvena fantastika. Ko delam kakšne večje stvari z orkestrom, se znajdem pred dile- mo, kako bi to naredil, saj pisati za big band ni kar tako. Zamislim si Jožeta Privška, kako bi on to naredil. Mogoče včasih potrebujem pol ure. In nenadoma se mi vse razjasni. Tako sem zdaj naredil že veliko aranžmajev za take zasedbe. Ne nazadnje sem imel svoje aranžmaje tudi na lanskem koncertu v Križankah, poleg aranž- majev Lojzeta Krajnčana. Mislim, da mi brez te miselne pomoči to ne bi uspelo. Po vseh vaših izkušnjah in trenutnem sta- nju v glasbeni industriji je to delo trd kruh? Gresta hčerki po vaših poteh? Ne vem, kako se bosta odločili. Ko sta bili mlajši, sta začeli s petjem, kako bo vnaprej, ne vem. Pustimo jima prosto pot. Ja, ta kruh ni lahek. Seveda, če hočeš stvari dobro naredi- ti, je treba včasih malo pogoltniti. Drugače je pa fino. Če to delaš z ljubeznijo, nimaš težav. Foto: Dominik Vrčon, Lipar design in Brbre Oto Pestner, rojen 4. januarja 1956 v Celju, je legendarni slovenski glas- benik, ki je svojo glasbeno pot začel že pri dvanajstih letih. S petnajstimi leti je zmagal na Slovenski popevki s pesmijo Trideset let in do konca se- demdesetih let redno sodeloval na različnih festivalih, vključno s Slo- vensko popevko in Veselo jesenjo kot član New Swing Quarteta. Pestner je tudi uspešen skladatelj, aranžer in producent, ki je ustvaril številne pomembne slovenske popevkarske albume ter soustvarjal kariere mno- gih znanih pevcev. Njegova dela vključujejo prelomne projekte v go- spelu, ki združujejo tradicionalne in sodobne elemente. V zadnjih letih je izdal več odmevnih albumov in kon- certov, vključno s Spomini na Elvisa in dobrodelnimi nastopi. Do danes je posnel že 50 samostojnih albumov. Živi in ustvarja v Ljubljani. Oto Pestner Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 1 1, 13. marec 2025 INTERVJU Z Urošem Perićem sta nedolgo začela konkretno turnejo po Sloveniji ob 90. oble- tnici rojstva Elvisa Presleyja. Kako se poču- tite, ko ste spet na takšni turneji? Celotna zadeva je zelo zanimivo uspela. Prvič, bila je ideja, da ob njegovem rojstnem dnevu nekaj naredimo. Drugo, kar je bolj ne- navadno, je to, da smo to naredili že v janu- arju, ki velja za mrtev mesec za glasbenike. Ampak so se razni ponudniki odzvali in lepo sprejeli to idejo. Lepo je, da nastopamo po kulturnih domovih. Tam se zbere veliko lju- di. V uri in pol se z Urošem izmenjujeva na odru, vse skupaj je lepa užitkarska zadeva za vse nas. Je drugačen občutek na takšnih koncer- tih, kjer je manj publike, drugačna interak- cija z njo, morda tudi po koncertu, kot pa ko nastopate v veliki dvorani? Vsekakor je drugače. Lažje je vzpostavi- ti stik med koncertom. Včasih prosimo, da nam malo priprejo luči, da se vidimo med sabo. Običajno je na koncertih čista tema med občinstvom. Ljudje se po koncertu radi tudi rokujejo in, kar je najbolj zanimivo, še vedno so zelo dovzetni za nakup cedejev, čeprav vsi pravijo, da to obdobje umira, da so samo še neki ključki, spotifyji. Moram pa reči, da je še generacija, ki kupuje cedeje, povprašuje- jo tudi po vinilnih ploščah. Ustrežemo jim v obeh možnostih. Kakšne spomine imate na Elvisa Pre- sleyja? Kako je vplival na vašo glasbe- no kariero? Pred leti ste mu posvetili tudi dvojni album Spomini na Elvisa. To je bilo leta 2002. Tudi takrat je bilo ju- bilejno Elvisovo leto. Takrat sem bil še pri založbi Menart in smo se odločili, da bi na- redili Elvisovo ploščo. Med snemanjem sem dobil idejo, kako bi to bilo, če bi Elvis pel še v slovenščini. Na pomoč mi je priskočil Tomaž Domicelj. Vzel si je 14 dni časa in za vse te skladbe, ki smo jih že začeli snemati v angle- ščini, naredil slovenske različice. Ko je bilo to vse skupaj pripravljeno, sem rekel, naj bo to Oto Pestner, glasbenik Zdaj, ko pridem na oder, takoj dobim aplavz Oto Pestner, legendarni slovenski glasbenik, je s svojo kariero pustil neizbrisen pečat v svetu glasbe. Njegov edinstven vokal in sposobnost prepletanja različnih glasbenih zvrsti so ga postavili med najbolj prepoznavne umetnike v Sloveniji. V intervjuju se poglobi v svoje izkušnje, ki jih je pridobil skozi leta, ter razmisli o izzivih v glasbeni industriji. Od spopadov s spremembami v glasu do osebnih preizkušenj, kot je srčni infarkt, deli svoje misli o tem, kako se je spremenil kot umetnik in človek. Njegove modre misli in življenjske lekcije ponujajo vpogled v njegovo ustvarjalnost ter strast do glasbe, ki ostaja neomajna kljub izzivom, s katerimi se spoprijema. ELVIRA MIŠE MIKLAVČIČ »Prve izkušnje, pri katerih mi je pomagal oče, so bile najpomembnejše, da sem si potem lahko upal, seveda z njegovo pomočjo, priti tudi v nekatere oddaje.« Za njim je bleščeča kariera. dvojni album z imenom Spomini na Elvisa. Ena plošča je bila slovenska, druga angleška. To se je izkazalo za fi no zadevo, bila je tudi dobro prodana. Tudi v tem Elvisovem letu pripravljamo poseben spomin nanj, ampak bo malce drugačen. Imel bo dodatek Spomini na Elvisa – v živo. Na plošči bodo koncertni posnetki, ki še niso bili objavljeni. Menda raziskovalci preučujejo tudi vaše morebitno sorodstvo z Elvisom … Ne vem, kaj bi o tem rekel … Te naše linije, od kod prihajamo, so lahko res zanimive. Ko se je to začelo dogajati, je bilo rečeno, da je njegova linija od prej iz Skandinavije in da je priimek Presley nastal šele v Ameriki, prej pa naj bi bil Presler, kar je podobno Pestner. Naša veja ciganov, Sintov, tudi izvira iz skan- dinavskih držav. Tukaj je to lahko zanimivo za nekoga. Nekaj so začeli delati v zvezi s tem in čakam, če me bodo morda s kakšnim podatkom razveselili še v času življenja. Kako je prišlo do povezave z Urošem Pe- rićem za omenjeno turnejo? Večina ga po- zna bolj po skladbah Raya Charlesa. Z Urošem se poznava že zelo dolgo. Oba sva iz Celja, imela sva že precej različnih sku- pnih nastopov. Nekajkrat sem bil tudi gost na njegovih koncertih in obratno. Potem pa naju je najbolj združilo leto 2009, ko je bil v Križankah velik, nabito poln koncert Elvis meets Ray. Takrat sva vsak odigrala svojo vlo- go. Jaz sem poskrbel za Elvisov repertoar, on za Rayevega. Na koncertu je bila tudi zdaj žal že pokojna hčerka Raya Charlesa, Sheila Raye Charles. Z nami je tudi pela, predstavila je tudi svojo knjigo o očetu. Od takrat naprej sva se z Urošem začela bolj povezovati. Večkrat sva se družila in sproti so prihajale nove ideje. Radi sodelujete z drugimi glasbeniki? Seveda. Zelo rad. Nove izkušnje si lahko povsod nabiraš, ti od njih, oni od tebe. Pred- vsem pri delu z mladimi, s katerimi veliko delam, tudi kot producent. Ali pa ne nazadnje tudi kot vokalist. Konec lanskega leta sem imel koncert v Križankah. Ideja z ženskimi vokalistkami kot gostjami se je dobro obne- sla. Moje dame so postale kar mali zaščitni znak, ki sem ga potem ponovil nedolgo po koncertu na božični plošči, ki je izšla decem- bra lani. Vse te punce, ki so bile na koncertu, pojejo z mano tudi na tem zadnjem cedeju. Ko sem preštel, sem se prijel za glavo – od veselja, saj je to že moja petdeseta solistična CD-plošča. V kakšnem spominu so vam ostali vaši začetki v glasbi, ko ste prvič stopili na oder? Bili ste še otrok. Najprej sem začel z očetom, ki je imel v Celju svoj ansambel. Čisti začetki segajo še v moj prvi razred osnovne šole. Prve izkušnje, pri katerih mi je pomagal oče, so bile naj- pomembnejše, da sem si potem lahko upal, seveda z njegovo pomočjo, priti tudi v neka- tere oddaje, kot so Pokaži, kaj znaš in Veseli tobogan, na televiziji Pionirski TV-studio. To so bile oddaje, ki so potekale v živo, nič se ni snemalo. Uradno sem začetl šteti leta svo- je kariere v letu 1968. Takrat je izšla moja prva plošča, »singlica« s štirimi skladbami, po dve na vsaki strani. To smo snemali z ansam- blom, ki me je ponavadi spremljal v radijskih oddajah. To je bil znani Borut Lesjak, ki ga poznamo kot komponista iz prvih slovenskih fi lmov, na primer iz Ne čakaj na maj. On je bil takrat mentor mladim. Z radijsko ekipo so hodili po Sloveniji in nabirali mlade za te oddaje. Moj oče se je hitro povezal z glasbe- nimi kolegi in tudi tisti, ki so v Ljubljani že kaj veljali, so se radi pogovorili z njim. Prva plošča je izšla še pri založbi Jugoton v Zagre- bu. Takrat še ni bilo slovenskih založniških hiš. Potem je minilo obdobje, ko sem moral malce počakati, da se je glas malo stabiliziral. Potem je šla stvar naprej. Kakšen je bil prehod od otroškega pevca v odraslega? Ne zgolj zaradi mutacije glasu, ampak tudi glasbe in publike? Pri glasbi to ni igralo vloge. Če pretiravaš, sicer ni najbolj dobro, imamo pa tudi pevce, ki jim to ni škodilo, na primer Stevie Won- der. On je prve posnetke posnel že kot otrok, potem pa se mu je glas spreminjal, dokler ni prišel do glasu, ki ga poznamo danes. Je pa ves čas snemal. Veliko uspehov in zmag na različnih fe- stivalih ste imeli v svoji karieri. Je bila v tem kontekstu zmaga na Slovenski popevki vendarle posebna in vas je nekako izstre- lila v zvezdniško orbito, če se lahko tako izrazim? Za tiste čase je bila pomembna. Prva taka resna zadeva, masovna. Veliko ljudi je bilo v dvorani, tukaj je bil tudi televizijski posne- tek, pa radijski posnetek. To je bilo pa tudi vse. Ni bilo še postranskih medijev, kot jih poznamo danes. Eno noč po festivalu, ko si prižgal radio, se je cele dneve vrtela popevka, posnetki, slovenska glasba 24 ur. Kvečjemu so proti večeru preklopili na kakšne druge kanale drugih republik in od tam predvajali njihovo glasbo. Zdaj je drugače in nas predva- jajo nekje ob treh zjutraj. (smeh) Vedno smo se veselili tudi naslednjega leta. Imeli smo razne mojstre med komponisti in aranžerji, ki so tudi dirigirali svoje stvaritve na festivalu. Bil je prisoten tudi velik revijski orkester. Če je nekdo imel eno leto Privška, mu je naslednje leto kaj napisal Sepe in podobno. V glavnem je bila četverica Privšek, Sepe, Robežnik, Sos, Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 1 1, 13. marec 2025 INTERVJU »Z Urošem se poznava že zelo dolgo. Oba sva iz Celja, imela sva že precej različnih skupnih nastopov. Nekajkrat sem bil tudi gost na njegovih koncertih in obratno.« »Tista, ki je najbolj segla ljudem v srce, je Ljubim te, Slovenija. Nastala je leta 1980. Zdomci so jo lani razglasili za neuradno himno.« Oto Pestner je posnel že več kot 50 samostojnih albumov. Oto Pestner izhaja iz Celja, za turnejo se je združil še z enim Celjanom, Urošem Perićem. mogoče še mojster Bojan Adamič in še kakšen od novih. Ponavadi so ti glavni imeli na festi- valu vsak po tri skladbe. Jaz sem imel tudi novinca med komponi- sti za tiste čase. Čeprav je bil to gospod, ki je pisal pesmi, a jih ni objavil. Bil je kolega z Bojanom Adamičem še v partizanih. Tam sta se veliko pogovarjala o slovenski glasbi. Potem je imel nesrečo in mu je granata vzela vid. Bil je slep do konca življenja. Govorim o Dušanu Porenti. Napisal je skladbo 30 let. Ampak kot sem pozneje slišal, je zametek te skladbe nastal še v času vojne. Ko je Sloven- ska popevka ugledala luč na Bledu, je vprašal Adamiča, ali bi lahko kaj uvrstil na festival. Pesem 30 let so uvrstili v rezervni program in očitno je nekdo od glavnih pozneje odpadel. Jaz sem takrat že nekaj snemal na radiu. Moj mentor je bil Mario Rijavec, ki je predlagal, da bi preizkusili mladega fanta iz Celja. Tako so me prvič povabili na ta festival. Isto leto so imeli v Ljubljani še Mladinsko popevko. Ko sem leta 1971 pel tam, je prišel Mario Rijavec s kuverto, v njej so bile note, trakec, na katerem je bila posneta glasba, in besedilo. Rekel je: »Izvoli, boš na Slovenski popevki. Zvadi doma. Aprila snemamo, junija nastopaš.« In to je to. Ko smo snemali aprila, je bil na RTV že prenovljeni Studio 14. Bil sem med prvimi, ki smo snemali v tem studiu. Na dan se je tam zvrstilo po osem pevcev, kot pri zdravniku. V dveh dneh je bilo vse posneto. Potem so pa sledili festival za festivalom do leta 1980. Potem je prišla Pop delavnica in novo obdobje, festivali so zamrli. Veliko vaših skladb je postalo zimzele- nih. Kaj pa vam osebno, so katere posebej pri srcu? Lahko bi jih razdelil v dve kategoriji: tiste, ki so mi od vseh najbolj všeč, in moje avtor- ske. Če se ustaviva pri avtorskih, jih je po- snetih več kot 500. Tista, ki je najbolj segla ljudem v srce, je Ljubim te, Slovenija. Nastala je leta 1980. Zdomci so jo lani razglasili za neuradno himno. Posneli so celo videospot z različnimi izvajalci s celega sveta. To je res moj največkrat posnet komad od vseh. Med prvimi, ki sem jih naredil, pa je Vse je lepše, ker te ljubim iz leta 1971. Od vseh bi pa izbral Privškovo Mati, bodiva prijatelja. Ta je tista, ki ima vse: dobro muziko, odlično besedilo in aranžma. Pomembno vlogo v vaši karieri je odigral tudi New Swing Quartet. Pred leti ste se raz- šli, potem ponovno prišli skupaj. To je velika zadeva, ki ima čisto svojo tir- nico, a je ves čas potekala vzporedno z mojo kariero. Takrat smo videli, da se baterije pra- znijo, sinergije je bilo vedno manj in rekli smo, dajmo to lepo zaključiti. Po desetih letih smo se ponovno sestali. Vmes sem imel še eno skupino Pro Anima Singers iz družinskih članov moje žene. Delovali smo štiri leta, am- pak nekako ni bilo pravega menedžmenta, ki bi prevzel tako skupino. Brez tega pa ne gre. Tako da smo to opustili. Tudi kot solist sem bil še vedno v povezavi z duhovno glasbo. Večkrat smo se z nekdanjimi člani dobili in pogovarjali. Nekoč je nekdo omenil, da bomo imeli 50. obletnico in ali bi še peli. Kaj pa, če bi? In padla je ideja, da bi naredili pravi poslovilni koncert. Vse misli so šle v leto 2018. Nameravali smo nastopiti na Festivalu Ljubljana, a zaradi pre- nove Križank to ni bilo možno, zato je prišel v poštev Zimski festival v Unionski dvorani. V enem dnevu je bilo vse razprodano. Jaz sem bil malo pred tem v bolnišnici zaradi srca. Ampak potem se je vse tako izšlo, da sem lahko šel ven, čeprav je zdravnik rekel, da bom zdržal kvečjemu tri pesmi. In sem rekel, kaj pa, če si jaz zamislim, da nikoli ni bilo nič in bom šel normalno na koncert. Dobil sem odpustnico in kar lepo izpeljal koncert. Tudi razpoloženje je bilo pravo, a na koncu sem bil na smrt utrujen. Pozneje smo iz tega celo izdali dvojni CD. Je bila vloga New Swing Quarteta po- membna tudi za Slovenijo? Nekako ste z božičnimi koncerti ljudem vrnili božič, še preden je bil ponovno državni praznik. Kako se spominjate tistih časov? Nekih pritiskov, da bi nas preganjali ali ka- korkoli, ni bilo nikoli niti v Jugoslaviji. Ko smo se odločali, da bi naredili nekaj božič- nega, smo razmišljali, da bi naredili prilju- bljene stvari in po slovensko. Naš Dare, ki je izvrsten besedilopisec in pesniška duša, je to prevzel in naredil slovenske verzije od Blue Christmas do Jingle Bells. Izdali smo kaseto z naslovom Srebrni zvončki leta 1987 . Samoza- ložniška naklada je pošla že po enem dnevu. Potem smo morali na hitro pripraviti večjo naklado. Prodali smo 35.000 izvodov. Proda- jali so se tudi v kioskih, na tržnici. To je bila, hvala bogu, tudi dobra finančna injekcija za vse nas. To bom kar priznal. Ljudje so začeli poslušati tovrstno glasbo. In kaj se je zgodilo? Naslednje leto, leta 1990, so se pojavile razne božične skladbe. Zadeva je stekla in od takrat naprej imamo božič. Kako so vam ostali v spominu božični koncerti iz tistega obdobja? To je bilo noro lepo. Imeli smo tudi ansam- bel. Ljudje so takoj vse znali, vse jim je bilo jasno. Imeli smo potem prvo zamenjavo leta 1988, ko je Rada Razdevška zamenjal Tomaž Kozlevčar, in istega leta smo imeli božični koncert v Cankarjevem domu. Ljudje so peli z nami. To je bil res poseben občutek, ko si videl, kako se ljudje povezujejo ob glasbi, ki jo imamo radi. Tisti trenutki so bili neprecen- ljivi in so ostali v spominu kot nekaj, kar je preseglo glasbo – to je bila skupna izkušnja, ki je povezovala ljudi in jih napolnila z veseljem in upanjem. Zadnja leta imamo občutek, da je na- rodno-zabavna glasba prišla na osrednje prizorišče, kjer nikoli prej ni bila. Kako gledate na ta pojav, ki ni nujno dober? Slab pa tudi ni. V tem »mainstreamu« je prišlo do nekaterih ansamblov, v katerih so tudi akademiki. Dali so svoj pečat. Modrijani na svoj način, posnemovalcev imajo, kolikor hočete. Ampak Modrijani so samo eni. Seveda so tudi bolj lahkotni in komercializirani žanri, ki ljudem pihajo na dušo, ampak vedno se najdejo taki, ki delajo dobro, in tisti, ki delajo to bolj mimogrede. Tu je razlika. Ker je veliko tudi šolanih glasbenikov z akademij, je kako- vost občutno boljša kot nekoč. Kako ste se spopadli z rivalstvom v glas- beni industriji? Morda z nevoščljivostjo, podtikanji? Hudih podtikanj ni bilo. Je pa vedno tako, da ti kot fizična oseba proti neki organizaciji ne moreš nič. Če ima ta organizacija take in take poglede na nekaj, si ti lahko še bolj v redu in prepričljiv, pa bodo oni rekli ne. Ena stvar, ki je v Sloveniji zelo prisotna, je ta, da moraš veliko stvari urediti skozi 90 odstotkov nejev, ker se nič ne da, ostane pa 10 odstotkov ljudi, ki vendarle rečejo dajmo, poskusimo. To je žalostno. To so ponavadi strukture, ki z našo stroko nimajo nič, mislijo pa, da lahko naredijo, kar hočejo. To je včasih moteče. Največji izzivi v glasbeni karieri? Izzivi še vedno prihajajo. Izzivi so zame nove stvari. Veliko pišem in aranžiram. Začelo se je z letom 1982, ko sem prišel z vojske. Izziv mi je, da napišem kaj, česar do zdaj še nisem. Trenu- tno pripravljam nekaj čisto novega, a o tem še ne smem govoriti. Je tudi to, da se človek z leti spreminja, iz- ziv ne le v glasbenem smislu? Ja, staramo se. Kot vokalist najprej občutiš spremembe glasu ne glede na to, kam gre. Pri meni se je obseg malo premaknil navzdol, tistih briljantnih tenorskih višin nimam več toliko, sem pa pridobil pri baritonu, včasih tudi kakšno basovsko noto primem. T emu sem se prilagodil. To, da si starejši, imaš toliko izkušenj ter toliko vsega pokazati, je ljudem tudi všeč. Zdaj, ko pridem na oder, takoj dobim aplavz. Pred leti morda ni bilo tako. Že prej ste omenili težave s srcem. Kako ste se spopadli s srčnim infarktom? Vas je ta izkušnja spremenila? Kako je bilo po njej vr- niti se na oder? Ni tako huda ta izkušnja. Veliko ljudi doživi srčni infarkt ali srčni zastoj. Zdi se mi, da mi je ta izkušnja nekaj prinesla, po vsem tem, od- kar sem spet v redu. Po tisti sedemminutnem premoru ali odhodu za tisti čas. Na žalost ne morem reči, da bi se česarkoli spomnil, kaj se je dogajalo v tistem trenutku. Pozanimal sem se pri strokovnjakih in so rekli, da je bil to morda prekratek čas. Če bi bil zares poslan na drugi svet, bi moral biti brez zavesti več kot sedem minut. Jaz sem potem že prišel k zavesti, ampak se mi zdi zdaj, ko se je vse to uredilo, da bolj trezno razmišljam o zadevah. Nekaj mi je pa le v tistem »nultem« času prišlo v spomin, pa ne morem opisati, od kod. Je pa moralo od nekod priti. T o zavedanje, misel, pomagaj drugim, de- laj dobro, dobro naredi, vse te pozitivne zadeve. Imam tudi hude miselne stike z nekaterimi našimi umrlimi komponisti, kar se bo komu zdelo znanstvena fantastika. Ko delam kakšne večje stvari z orkestrom, se znajdem pred dile- mo, kako bi to naredil, saj pisati za big band ni kar tako. Zamislim si Jožeta Privška, kako bi on to naredil. Mogoče včasih potrebujem pol ure. In nenadoma se mi vse razjasni. Tako sem zdaj naredil že veliko aranžmajev za take zasedbe. Ne nazadnje sem imel svoje aranžmaje tudi na lanskem koncertu v Križankah, poleg aranž- majev Lojzeta Krajnčana. Mislim, da mi brez te miselne pomoči to ne bi uspelo. Po vseh vaših izkušnjah in trenutnem sta- nju v glasbeni industriji je to delo trd kruh? Gresta hčerki po vaših poteh? Ne vem, kako se bosta odločili. Ko sta bili mlajši, sta začeli s petjem, kako bo vnaprej, ne vem. Pustimo jima prosto pot. Ja, ta kruh ni lahek. Seveda, če hočeš stvari dobro naredi- ti, je treba včasih malo pogoltniti. Drugače je pa fino. Če to delaš z ljubeznijo, nimaš težav. Foto: Dominik Vrčon, Lipar design in Brbre Oto Pestner, rojen 4. januarja 1956 v Celju, je legendarni slovenski glas- benik, ki je svojo glasbeno pot začel že pri dvanajstih letih. S petnajstimi leti je zmagal na Slovenski popevki s pesmijo Trideset let in do konca se- demdesetih let redno sodeloval na različnih festivalih, vključno s Slo- vensko popevko in Veselo jesenjo kot član New Swing Quarteta. Pestner je tudi uspešen skladatelj, aranžer in producent, ki je ustvaril številne pomembne slovenske popevkarske albume ter soustvarjal kariere mno- gih znanih pevcev. Njegova dela vključujejo prelomne projekte v go- spelu, ki združujejo tradicionalne in sodobne elemente. V zadnjih letih je izdal več odmevnih albumov in kon- certov, vključno s Spomini na Elvisa in dobrodelnimi nastopi. Do danes je posnel že 50 samostojnih albumov. Živi in ustvarja v Ljubljani. Oto Pestner Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 1 1, 13. marec 2025 ŽENE IN DEKLETA NA HOMU Planinsko društvo Zabukovica, ki letos obeležuje ča- stitljivo 75-letnico ustanovitve, je minulo nedeljo orga- niziralo že 38. Pohod žena in deklet na Hom. Pohoda, ki je posvečen mednarodnemu dnevu žensk, se je tokrat udeležilo več kot sto pohodnic iz različnih krajev Spo- dnje Savinjske doline in tudi od drugod. Seveda niso manjkali niti moški. Pohodniki so na planinski posto- janki na Homu dan sklenili s kulturnim programom in podelitvijo priznanj planinkam. Vse nagrajenke so ob praktičnih darilih dobile tudi rdeč nagelj. SINTIJA JURIČ S pohodom počastili mednarodni dan žena Najmlajša pohodnica še ne enoletna Neža Pohodniki so se pred Osnovno šolo Griže začeli zbirati malo pred 13. uro. Že od leta 1988 Prvi pohod žena in deklet na Hom sta davnega leta 1988 začela Štefka in Pavle Razboršek, takratna oskrbni- ka planinskega Dragovega doma na Homu nad Grižami. Do zdaj ga neprekinjeno organizirajo že 38 let. V tem času se je pohodov skupaj udeležilo 5.430 pohodnic, ki so se vpisale v pohodno evidenco. Kot je poudaril Bogomil Polavder iz PD Zabukovica, se je največ po- hodnic zbralo na 16. pohodu leta 2003, in sicer 233. Najmanj se jih je zbralo na 34. pohodu leta 2021, ko je bil pohod zaradi korone prestavljen na junij. Takrat se ga je udeležilo le 44 pohodnic. Andreja Borštner in njena mama Frida Kuder iz Pongraca sta se udeležili vseh 38 pohodov do zdaj. Najmlajša med pohodnicami je bila letos še ne enoletna Neža Kolar, najstarejša je bila 85-le- tna Jerica Čretnik. Vrsta za žig … Udeleženci so tudi letos prišle iz različnih krajev Slovenije. Start pohodnic in drugih udeležencev je bil tudi letos pod vodstvom planinskih vodnikov PD Zabukovica iz- pred osnovne šole v Grižah in izpred gasilskega doma PGD Matke. V pohodno evidenco 38. Pohoda žena in deklet na Hom se je letos vpisalo 112 pohodnic. Prišle od vsepovsod Pohodnice so tudi letos prišle iz različnih krajev Spodnje Sa- vinjske doline in tudi iz Dom- žal, Celja, Vojnika, Šentilja pri Mariboru, Laškega, Šentjurja, Krškega, Podbočja in drugih krajev Slovenije. Pri pohodu so se jim pridružili tudi števil- ni moški. Vsi skupaj so se ob sončnih žarkih odpravili proti Homu, kjer jih je na cilju pri- čakal zaslužen topel čaj. Pred Dragovim domom na Homu je v popoldanskih urah sledila kratka slovesnost s po- delitvijo priznanj planinkam, ki je poskrbel glasbeni duet Urba- ne strune. Zbrane je uvodoma nagovorila tudi predsednica PD Zabukovica Nataša Naraks Ko- privc. Nagrade za jubilantke Organizatorji pohoda so pohodnicam podelili nagrade za pet, deset, dvajset, petin- dvajset, trideset, petintrideset in vseh 38 pohodov. Nagrado za udeležbo na petih pohodih (spominski kozarec) je prejela Trezika Neuhold iz Liboj. Na- grado za udeležbo na desetih pohodih (spominska opeka) sta prejeli Cvetka Travnšek iz Liboj in Magdalena Kupec iz Matk. Nagrado za udeležbo na dvajsetih pohodih (spomin- ska diploma) so prejele Štefka Selič iz Žalca, Nataša Germ Tamše iz Matk in Anja Tamše iz Matk. Nagrado za udelež- bo na petindvajsetih pohodih (spominska knjiga) je dobila Brigita Deželak iz Zabukovice. Nagrado za udeležbo na tride- setih pohodih (spominska bri- sača) je prejela Jerica Čretnik iz Liboj. Nagrado za udeležbo na petintridesetih pohodih (spominski krožnik) je prejela Barbara Grobelnik iz Krškega. Za udeležbo na vseh dose- danjih 38 pohodih sta prak- tični darili prejeli Andreja Borštner in njena mama Frida Kuder iz Pongraca. Nagrada za udeležbo na petnajstih po- hodih letos ni bila podeljena. Razlika približno 84 let Najmlajša med pohodnicami je bila letos še ne enoletna Neža Kolar z Vranskega, ki sta jo na Hom ponosno prinesla mlada starša. Najstarejša na pohodu je bila 85-letna Jerica Čretnik iz Liboj. Tako najmlajša kot najstarejša udeleženka sta za nagrado dobili praktično da- rilo. Sladko nagrado je prejela tudi Iva Judnič iz Krškega, ki se je udeležila vseh pohodov od svojega rojstva do danes. Leta 2014 je bila namreč na Homu kot najmlajša pohodnica. Praktično darilo so dobile tudi pohodnice, ki so na pohod prišle organizirano v večjem številu. To so bile pohodnice iz PD Dobrovlje Braslovče, PD Liboje, PS Andraž in skupina iz Matk. Ob mednarodnem dnevu žena so vse nagrajenke ob nagradah dobile tudi rdeč nagelj. Foto: Andraž Purg so dosegle okrogle številke po- hodov. Za kulturni program so poskrbeli učenci Osnovne šole Griže z mentorico, za pevski del Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 1 1, 13. marec 2025 USTVARJALNOST KOT TERAPIJA Polzeljanka Brigita Ortl, ki zadnja leta živi v Celju, je po izo- brazbi modna oblikovalka in vizažistka. Svojo ustvarjalnost je začela razvijati že v otroških letih. Ob obujanju spominov na od- raščajoča leta se rada vrne v slikovito okolje Logarske doline, kjer je pogosto uživala v stiku z naravo in kjer še danes najde navdih za ustvarjanje. »Ustvarjalno delo je bilo zame tudi svojevrstna terapija, ljubezen do ustvarjanja mi je pomagala, da sem lažje šla tudi čez boleče življenjske izzive,« poudarja sogovornica, ki je bila pred približno desetimi leti posiljena. BARBARA FURMAN Brigita Ortl po travmatični izkušnji izdala koledar hvaležnosti Od travme do hvaležnosti Rada obuja spomine na otroška leta, ko je pogosto obiskovala soro- dnike v Logarski dolini in uživala v naravi. »Spomnim se, kako sem se potikala po prostranih travnikih, kjer so se pasle krave, in prepevala. Čeprav sem bila družabna in sem se rada družila s sovrstniki, sem se do- bro počutila tudi, ko sem bila sama, saj sem imela bujno domišljijo, moj notranji svet misli in občutij je bil že takrat pisan, razgiban in poln ener- gije. Že od nekdaj čutim v sebi moč ognja, ki ga prelivam v ustvarjalnost, predvsem likovno,« pravi Brigita, ki je v osnovnošolskih letih najraje listala stripe Mikija Mustra o Zvitorepcu, Lakotniku in Trdonji. Klicala Mikija Mustra Omenjene like iz stripov je vztraj- no prerisovala in se tako urila v risanju, obenem se je v njej vedno bolj krepila želja, da bi nekega dne v živo spoznala legendarnega ilu- stratorja in striparja Mikija Mustra. »Želela sem si, da bi mi pokazal, kako ustvarja svoje like. Našla sem njegovo telefonsko številko in ga neko zgodnje sobotno jutro pokli- cala. Ne vem, od kod sem zbrala po- gum, saj sem bila še osnovnošolka. Spomnim se, da sem ga z zgodnjim telefonskim klicem zbudila. Dal mi je vedeti, da nisem izbrala primerne ure, a sem ga uspela prepričati, da sem ga lahko obiskala na njegovem domu v Ljubljani. Še danes sem mu hvaležna, da si je vzel čas zame in mi podrobneje predstavil svoje delo. Podaril mi je nekaj svojih originalnih risb, ki jih še vedno skrbno hranim,« pove z navdušenjem. Iskala priložnosti Šolanje je nadaljevala v sre- dnji šoli za oblikovanje in fo- tografi jo v Ljubljani, kjer je pridobila naziv mo- dne oblikovalke, zatem se je izu- čila še za viza- žistko. Tako je pred leti med drugim so- delovala pri snemanjih televizijske razvedrilne oddaje, kjer je ličila nasto- pajoče. Prije- tni spomini jo vežejo tudi na so- delovanje z modno oblikovalko Majo Ferme pri ročni poslikavi svile. »Delala sem pri različnih projektih. Ko gledam nazaj, mi je žal, da nisem bila bolj drzna, da bi stopila na samo- stojno poslovno pot in razvila svojo blagovno znamko. Ker z občasnim delom nisem zaslužila dovolj za pre- živetje, sem sočasno delala v gostin- stvu, med drugim v kavarni Zvezda v središču Ljubljane, v kateri sem imela priložnost urejati novoletno dekoraci- jo. Pri tem delu sem neizmerno uži- vala,« poudari. Ustvarjalna pot jo je med drugim za tri mesece popeljala v Avstralijo, kjer je za podjetje Bellingen Instru- ments ustvarila umetniško sliko, ki krasi eno od njihovih pisarn v Sydne- yju. V Mehiki je s svojim nekdanjim partnerjem sodelovala pri pripravi neodvisnega dokumentarnega fi lma The ultimate rally movie. Pred leti je svoje slike razstavljala v knjižnici Otona Župančiča v Ljublja- ni in v domu kulture v Črnučah, trenu- tno razstavlja v Braslov- čah, raz- mišlja tudi o raz- sta- v i na domači Polzeli. Ustvarja akvarele, še raje riše risbe. Ponosna je na sliko Žovneškega gradu, ki krasi prostore braslovške občinske uprave. Travmatična izkušnja Pred približno desetimi leti je do- živela travmatično izkušnjo. Takrat je živela in delala v Ljubljani. Ko se je v večernih urah vračala iz službe do avtomobila, jo je mlajši moški, narkoman, na silo strpal v avto, upe- ril pištolo v njen vrat in jo odpeljal na rob gozda, kjer jo je posilil. »Prevevala me je nepopi- sna groza. Bala sem se, da me bo po posil- stvu še ubil. Prosila in rotila sem ga, naj me izpusti. Iz torbice mi je ukradel denar in pregledal doku- mente, na kate- rih je preveril, kje živim. Grozil mi je, da se bo meni ali mojim star- šem maščeval, če bom komu povedala, kaj se je zgodilo.« Šokirana in prestrašena se je najprej zatekla k prijateljici, da se je nekoliko pomirila. Ko se je vrnila domov, je poklicala policijo, sledili so pogovori s kriminalisti. Društvo Beli obroč ji je omogočilo pogovore s psihologinjo. Najbolj je hvaležna takratni predsednici omenjenega društva Vlasti Nussdorfer in krimi- nalistu Petru Mesiću, ki sta jo znala slišati in poslušati. »Strokovna po- moč je dobrodošla, vendar ne traja v nedogled, na neki točki moraš sam prevzeti odgovornost zase in narediti vse, da se izviješ iz primeža bolečih posledic travmatične izkušnje. Ne gre le za psihično, ampak tudi za fi - zično razbremenitev. Čutila sem, da moram iz telesa sprostiti nakopičeno negativno energijo,« pojasni. Zato se je pogosto zatekala v naravo, kjer je tekala, se sprehajala in telovadila. »Vedela sem tudi, da se moram čim prej vrniti med ljudi. Brez močne notranje volje, vztrajnosti in dosle- dnega dela na sebi ter razumevajo- čih posameznikov, ki so mi stali ob strani, mi ne bi uspelo.« Najprej v Avstralijo, nato v Mehiko K sreči je policija posiljevalca kma- lu prijela in ga zaradi več hujših ka- znivih dejanj obsodila na devetnaj- stletno zaporno kazen. »Ko sem ga na obravnavi na sodišču ponovno videla, so se mi začela tresti kolena, s tresočim glasom sem odgovarjala na vprašanja sodnice. Takrat sem dojela, kako pomembno je nasploh v življe- nju, da govorimo svojo resnico, četudi se nam ob tem tresejo kolena in glas. Prav je, da povemo, kaj čutimo in mi- slimo. Ni dobro, da to zadržujemo v sebi, ker se to negativno odraža na našem počutju in ne nazadnje tudi na zdravju. Po travmatični izkušnji tega še nisem bila sposobna, bežala sem sama pred seboj in upala, da bom na drugem koncu sveta našla olajšanje,« še pove Brigita, ki je za tri mesece odpotovala v Avstralijo in zatem še v Mehiko, kjer je spoznala partnerja in rodila sina. Pred štirimi leti so se vrnili v Slovenijo. »Še vedno me vleče v tujino, predvsem v Srednjo Ameri- ko, tudi zaradi Indijancev in njihove kulture, s katero častijo povezanost z naravo. A sem zdaj v ospredje posta- vila družino. Zdaj sinu, ki se je rodil v Mehiki, s ponosom kažem čudovite kotičke Slovenije.« Hvalnica hvaležnosti Riše in slika po naročilu, svoja likovna dela objavlja na družbenih Izzive v življenju sprejema kot priložnosti, da postane boljša verzija sebe. omrežjih. Lani decembra je ustva- rila koledar hvaležnosti, v katerem je objavila navdihujoče misli in ilu- stracije. Pri risanju ji je pomagal tudi sin, ki med drugim kaže talent za likovno ustvarjanje. Življenje, še poudarja Brigita, po- nuja veliko priložnosti za hvaležnost, vprašanje je, ali jih prepoznamo. »Hvaležna sem, da lahko ustvarjam in s tem nekaj lepega podarim sebi in drugim. In če jih s tem navdihujem in opogumljam, toliko lepše. Želim poudariti, da smo lahko hvaležni za vsak nov dan, za navidezno majhne in preproste stvari, ki so v bistvu veli- ke in dragocene. Zdijo se samoumev- ne, a niso. Šele ko jih izgubimo, se zavemo njihove vrednosti. Koledar hvaležnosti sem pripravila zato, da bi med ljudmi spodbujala občutek hvaležnosti. Koledar je nekakšna hvalnica hvaležnosti,« še pravi sogo- vornica, ki meni, da imamo izzive v življenju zato, da se ob njih osebnostno kalimo in posta- nemo boljši ljudje. »Danes se pri 40 le- tih počutim bistve- no bolje, kot sem se pri dvajsetih. Z leti sem dojela, da sreča, mir in zadovoljstvo prihajajo od znotraj. Da je pomembno, da smo zadovoljni sami s seboj. Le iz svoje notranje moči lah- ko črpamo energi- jo za bolj in manj zahtevne izzive v življenju,« je pre- pričana Brigita. Foto: Andraž Purg »Po posilstvu je strokovna pomoč dobrodošla, vendar ne traja v nedogled, na neki točki moraš sam prevzeti odgovornost zase in narediti vse, da se izviješ iz primeža bolečih posledic travmatične izkušnje. Ne gre le za psihično, ampak tudi za  zično razbremenitev.« Njen koledar hvaležnosti je svojevrstna hvalnica hvaležnosti, pravi. V njenih ilustracijah so pogost motiv živali in narava. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 1 1, 13. marec 2025 ŽENE IN DEKLETA NA HOMU Planinsko društvo Zabukovica, ki letos obeležuje ča- stitljivo 75-letnico ustanovitve, je minulo nedeljo orga- niziralo že 38. Pohod žena in deklet na Hom. Pohoda, ki je posvečen mednarodnemu dnevu žensk, se je tokrat udeležilo več kot sto pohodnic iz različnih krajev Spo- dnje Savinjske doline in tudi od drugod. Seveda niso manjkali niti moški. Pohodniki so na planinski posto- janki na Homu dan sklenili s kulturnim programom in podelitvijo priznanj planinkam. Vse nagrajenke so ob praktičnih darilih dobile tudi rdeč nagelj. SINTIJA JURIČ S pohodom počastili mednarodni dan žena Najmlajša pohodnica še ne enoletna Neža Pohodniki so se pred Osnovno šolo Griže začeli zbirati malo pred 13. uro. Že od leta 1988 Prvi pohod žena in deklet na Hom sta davnega leta 1988 začela Štefka in Pavle Razboršek, takratna oskrbni- ka planinskega Dragovega doma na Homu nad Grižami. Do zdaj ga neprekinjeno organizirajo že 38 let. V tem času se je pohodov skupaj udeležilo 5.430 pohodnic, ki so se vpisale v pohodno evidenco. Kot je poudaril Bogomil Polavder iz PD Zabukovica, se je največ po- hodnic zbralo na 16. pohodu leta 2003, in sicer 233. Najmanj se jih je zbralo na 34. pohodu leta 2021, ko je bil pohod zaradi korone prestavljen na junij. Takrat se ga je udeležilo le 44 pohodnic. Andreja Borštner in njena mama Frida Kuder iz Pongraca sta se udeležili vseh 38 pohodov do zdaj. Najmlajša med pohodnicami je bila letos še ne enoletna Neža Kolar, najstarejša je bila 85-le- tna Jerica Čretnik. Vrsta za žig … Udeleženci so tudi letos prišle iz različnih krajev Slovenije. Start pohodnic in drugih udeležencev je bil tudi letos pod vodstvom planinskih vodnikov PD Zabukovica iz- pred osnovne šole v Grižah in izpred gasilskega doma PGD Matke. V pohodno evidenco 38. Pohoda žena in deklet na Hom se je letos vpisalo 112 pohodnic. Prišle od vsepovsod Pohodnice so tudi letos prišle iz različnih krajev Spodnje Sa- vinjske doline in tudi iz Dom- žal, Celja, Vojnika, Šentilja pri Mariboru, Laškega, Šentjurja, Krškega, Podbočja in drugih krajev Slovenije. Pri pohodu so se jim pridružili tudi števil- ni moški. Vsi skupaj so se ob sončnih žarkih odpravili proti Homu, kjer jih je na cilju pri- čakal zaslužen topel čaj. Pred Dragovim domom na Homu je v popoldanskih urah sledila kratka slovesnost s po- delitvijo priznanj planinkam, ki je poskrbel glasbeni duet Urba- ne strune. Zbrane je uvodoma nagovorila tudi predsednica PD Zabukovica Nataša Naraks Ko- privc. Nagrade za jubilantke Organizatorji pohoda so pohodnicam podelili nagrade za pet, deset, dvajset, petin- dvajset, trideset, petintrideset in vseh 38 pohodov. Nagrado za udeležbo na petih pohodih (spominski kozarec) je prejela Trezika Neuhold iz Liboj. Na- grado za udeležbo na desetih pohodih (spominska opeka) sta prejeli Cvetka Travnšek iz Liboj in Magdalena Kupec iz Matk. Nagrado za udeležbo na dvajsetih pohodih (spomin- ska diploma) so prejele Štefka Selič iz Žalca, Nataša Germ Tamše iz Matk in Anja Tamše iz Matk. Nagrado za udelež- bo na petindvajsetih pohodih (spominska knjiga) je dobila Brigita Deželak iz Zabukovice. Nagrado za udeležbo na tride- setih pohodih (spominska bri- sača) je prejela Jerica Čretnik iz Liboj. Nagrado za udeležbo na petintridesetih pohodih (spominski krožnik) je prejela Barbara Grobelnik iz Krškega. Za udeležbo na vseh dose- danjih 38 pohodih sta prak- tični darili prejeli Andreja Borštner in njena mama Frida Kuder iz Pongraca. Nagrada za udeležbo na petnajstih po- hodih letos ni bila podeljena. Razlika približno 84 let Najmlajša med pohodnicami je bila letos še ne enoletna Neža Kolar z Vranskega, ki sta jo na Hom ponosno prinesla mlada starša. Najstarejša na pohodu je bila 85-letna Jerica Čretnik iz Liboj. Tako najmlajša kot najstarejša udeleženka sta za nagrado dobili praktično da- rilo. Sladko nagrado je prejela tudi Iva Judnič iz Krškega, ki se je udeležila vseh pohodov od svojega rojstva do danes. Leta 2014 je bila namreč na Homu kot najmlajša pohodnica. Praktično darilo so dobile tudi pohodnice, ki so na pohod prišle organizirano v večjem številu. To so bile pohodnice iz PD Dobrovlje Braslovče, PD Liboje, PS Andraž in skupina iz Matk. Ob mednarodnem dnevu žena so vse nagrajenke ob nagradah dobile tudi rdeč nagelj. Foto: Andraž Purg so dosegle okrogle številke po- hodov. Za kulturni program so poskrbeli učenci Osnovne šole Griže z mentorico, za pevski del Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 1 1, 13. marec 2025 USTVARJALNOST KOT TERAPIJA Polzeljanka Brigita Ortl, ki zadnja leta živi v Celju, je po izo- brazbi modna oblikovalka in vizažistka. Svojo ustvarjalnost je začela razvijati že v otroških letih. Ob obujanju spominov na od- raščajoča leta se rada vrne v slikovito okolje Logarske doline, kjer je pogosto uživala v stiku z naravo in kjer še danes najde navdih za ustvarjanje. »Ustvarjalno delo je bilo zame tudi svojevrstna terapija, ljubezen do ustvarjanja mi je pomagala, da sem lažje šla tudi čez boleče življenjske izzive,« poudarja sogovornica, ki je bila pred približno desetimi leti posiljena. BARBARA FURMAN Brigita Ortl po travmatični izkušnji izdala koledar hvaležnosti Od travme do hvaležnosti Rada obuja spomine na otroška leta, ko je pogosto obiskovala soro- dnike v Logarski dolini in uživala v naravi. »Spomnim se, kako sem se potikala po prostranih travnikih, kjer so se pasle krave, in prepevala. Čeprav sem bila družabna in sem se rada družila s sovrstniki, sem se do- bro počutila tudi, ko sem bila sama, saj sem imela bujno domišljijo, moj notranji svet misli in občutij je bil že takrat pisan, razgiban in poln ener- gije. Že od nekdaj čutim v sebi moč ognja, ki ga prelivam v ustvarjalnost, predvsem likovno,« pravi Brigita, ki je v osnovnošolskih letih najraje listala stripe Mikija Mustra o Zvitorepcu, Lakotniku in Trdonji. Klicala Mikija Mustra Omenjene like iz stripov je vztraj- no prerisovala in se tako urila v risanju, obenem se je v njej vedno bolj krepila želja, da bi nekega dne v živo spoznala legendarnega ilu- stratorja in striparja Mikija Mustra. »Želela sem si, da bi mi pokazal, kako ustvarja svoje like. Našla sem njegovo telefonsko številko in ga neko zgodnje sobotno jutro pokli- cala. Ne vem, od kod sem zbrala po- gum, saj sem bila še osnovnošolka. Spomnim se, da sem ga z zgodnjim telefonskim klicem zbudila. Dal mi je vedeti, da nisem izbrala primerne ure, a sem ga uspela prepričati, da sem ga lahko obiskala na njegovem domu v Ljubljani. Še danes sem mu hvaležna, da si je vzel čas zame in mi podrobneje predstavil svoje delo. Podaril mi je nekaj svojih originalnih risb, ki jih še vedno skrbno hranim,« pove z navdušenjem. Iskala priložnosti Šolanje je nadaljevala v sre- dnji šoli za oblikovanje in fo- tografi jo v Ljubljani, kjer je pridobila naziv mo- dne oblikovalke, zatem se je izu- čila še za viza- žistko. Tako je pred leti med drugim so- delovala pri snemanjih televizijske razvedrilne oddaje, kjer je ličila nasto- pajoče. Prije- tni spomini jo vežejo tudi na so- delovanje z modno oblikovalko Majo Ferme pri ročni poslikavi svile. »Delala sem pri različnih projektih. Ko gledam nazaj, mi je žal, da nisem bila bolj drzna, da bi stopila na samo- stojno poslovno pot in razvila svojo blagovno znamko. Ker z občasnim delom nisem zaslužila dovolj za pre- živetje, sem sočasno delala v gostin- stvu, med drugim v kavarni Zvezda v središču Ljubljane, v kateri sem imela priložnost urejati novoletno dekoraci- jo. Pri tem delu sem neizmerno uži- vala,« poudari. Ustvarjalna pot jo je med drugim za tri mesece popeljala v Avstralijo, kjer je za podjetje Bellingen Instru- ments ustvarila umetniško sliko, ki krasi eno od njihovih pisarn v Sydne- yju. V Mehiki je s svojim nekdanjim partnerjem sodelovala pri pripravi neodvisnega dokumentarnega fi lma The ultimate rally movie. Pred leti je svoje slike razstavljala v knjižnici Otona Župančiča v Ljublja- ni in v domu kulture v Črnučah, trenu- tno razstavlja v Braslov- čah, raz- mišlja tudi o raz- sta- v i na domači Polzeli. Ustvarja akvarele, še raje riše risbe. Ponosna je na sliko Žovneškega gradu, ki krasi prostore braslovške občinske uprave. Travmatična izkušnja Pred približno desetimi leti je do- živela travmatično izkušnjo. Takrat je živela in delala v Ljubljani. Ko se je v večernih urah vračala iz službe do avtomobila, jo je mlajši moški, narkoman, na silo strpal v avto, upe- ril pištolo v njen vrat in jo odpeljal na rob gozda, kjer jo je posilil. »Prevevala me je nepopi- sna groza. Bala sem se, da me bo po posil- stvu še ubil. Prosila in rotila sem ga, naj me izpusti. Iz torbice mi je ukradel denar in pregledal doku- mente, na kate- rih je preveril, kje živim. Grozil mi je, da se bo meni ali mojim star- šem maščeval, če bom komu povedala, kaj se je zgodilo.« Šokirana in prestrašena se je najprej zatekla k prijateljici, da se je nekoliko pomirila. Ko se je vrnila domov, je poklicala policijo, sledili so pogovori s kriminalisti. Društvo Beli obroč ji je omogočilo pogovore s psihologinjo. Najbolj je hvaležna takratni predsednici omenjenega društva Vlasti Nussdorfer in krimi- nalistu Petru Mesiću, ki sta jo znala slišati in poslušati. »Strokovna po- moč je dobrodošla, vendar ne traja v nedogled, na neki točki moraš sam prevzeti odgovornost zase in narediti vse, da se izviješ iz primeža bolečih posledic travmatične izkušnje. Ne gre le za psihično, ampak tudi za fi - zično razbremenitev. Čutila sem, da moram iz telesa sprostiti nakopičeno negativno energijo,« pojasni. Zato se je pogosto zatekala v naravo, kjer je tekala, se sprehajala in telovadila. »Vedela sem tudi, da se moram čim prej vrniti med ljudi. Brez močne notranje volje, vztrajnosti in dosle- dnega dela na sebi ter razumevajo- čih posameznikov, ki so mi stali ob strani, mi ne bi uspelo.« Najprej v Avstralijo, nato v Mehiko K sreči je policija posiljevalca kma- lu prijela in ga zaradi več hujših ka- znivih dejanj obsodila na devetnaj- stletno zaporno kazen. »Ko sem ga na obravnavi na sodišču ponovno videla, so se mi začela tresti kolena, s tresočim glasom sem odgovarjala na vprašanja sodnice. Takrat sem dojela, kako pomembno je nasploh v življe- nju, da govorimo svojo resnico, četudi se nam ob tem tresejo kolena in glas. Prav je, da povemo, kaj čutimo in mi- slimo. Ni dobro, da to zadržujemo v sebi, ker se to negativno odraža na našem počutju in ne nazadnje tudi na zdravju. Po travmatični izkušnji tega še nisem bila sposobna, bežala sem sama pred seboj in upala, da bom na drugem koncu sveta našla olajšanje,« še pove Brigita, ki je za tri mesece odpotovala v Avstralijo in zatem še v Mehiko, kjer je spoznala partnerja in rodila sina. Pred štirimi leti so se vrnili v Slovenijo. »Še vedno me vleče v tujino, predvsem v Srednjo Ameri- ko, tudi zaradi Indijancev in njihove kulture, s katero častijo povezanost z naravo. A sem zdaj v ospredje posta- vila družino. Zdaj sinu, ki se je rodil v Mehiki, s ponosom kažem čudovite kotičke Slovenije.« Hvalnica hvaležnosti Riše in slika po naročilu, svoja likovna dela objavlja na družbenih Izzive v življenju sprejema kot priložnosti, da postane boljša verzija sebe. omrežjih. Lani decembra je ustva- rila koledar hvaležnosti, v katerem je objavila navdihujoče misli in ilu- stracije. Pri risanju ji je pomagal tudi sin, ki med drugim kaže talent za likovno ustvarjanje. Življenje, še poudarja Brigita, po- nuja veliko priložnosti za hvaležnost, vprašanje je, ali jih prepoznamo. »Hvaležna sem, da lahko ustvarjam in s tem nekaj lepega podarim sebi in drugim. In če jih s tem navdihujem in opogumljam, toliko lepše. Želim poudariti, da smo lahko hvaležni za vsak nov dan, za navidezno majhne in preproste stvari, ki so v bistvu veli- ke in dragocene. Zdijo se samoumev- ne, a niso. Šele ko jih izgubimo, se zavemo njihove vrednosti. Koledar hvaležnosti sem pripravila zato, da bi med ljudmi spodbujala občutek hvaležnosti. Koledar je nekakšna hvalnica hvaležnosti,« še pravi sogo- vornica, ki meni, da imamo izzive v življenju zato, da se ob njih osebnostno kalimo in posta- nemo boljši ljudje. »Danes se pri 40 le- tih počutim bistve- no bolje, kot sem se pri dvajsetih. Z leti sem dojela, da sreča, mir in zadovoljstvo prihajajo od znotraj. Da je pomembno, da smo zadovoljni sami s seboj. Le iz svoje notranje moči lah- ko črpamo energi- jo za bolj in manj zahtevne izzive v življenju,« je pre- pričana Brigita. Foto: Andraž Purg »Po posilstvu je strokovna pomoč dobrodošla, vendar ne traja v nedogled, na neki točki moraš sam prevzeti odgovornost zase in narediti vse, da se izviješ iz primeža bolečih posledic travmatične izkušnje. Ne gre le za psihično, ampak tudi za  zično razbremenitev.« Njen koledar hvaležnosti je svojevrstna hvalnica hvaležnosti, pravi. V njenih ilustracijah so pogost motiv živali in narava. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 1 1, 13. marec 2025 NAJBOLJE SE POČUTI V LOKALNI SKUPNOSTI V Galeriji AQ GCC v Celju je na ogled razstava Spo- min, ki jo je pripravil mlad akademski kipar Januš Suša. Laščan z izjemno globokim pogledom na ume- tnost, svet in življenje je nekdanji dijak umetniške gimnazije na Gimnaziji Celje – Center. Čeprav je mla- dega umetnika študij vodil v Ljubljano, spogleduje pa se tudi s tujino, ne skriva, da se najbolje počuti v svoji lokalni skupnosti, kjer je prav tako zelo dejaven. »Če si del katerekoli skupnosti in če si v stiku z ljudmi, odprt, posledično tudi ljudje prepoznavajo tvoje delo, vidijo v njem kakovost, to poosebijo in te sprejmejo,« pravi. Če bo Suša, ki postaja vedno bolj prepoznaven umetnik, zanima pa ga tudi filozofija, ostal v Laškem, potem se bo naša regija zagotovo lahko pohvalila z vsestranskim in izjemnim umetnikom. SIMONA ŠOLINIČ Mlad umetnik Januš Suša, na katerega je Laško že lahko ponosno »Najprej moraš biti dober človek, šele nato dober umetnik« Suša šteje komaj 24 let, a njegov način pogovora, po- globljen razmislek o družbi in življenju na sploh kaže na ši- roko razgledanost in vizionar- stvo. To ga loči od vrstnikov. Osnovno šolo je obiskoval v Laškem, po opravljenem gim- nazijskem izobraževanju je di- plomiral s področja kiparstva na Akademiji za likovno ume- tnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Študiral je tudi na Akademiji za glasbo v Ljublja- ni, vedno bolj se usmerja tudi v študij filozofije. Doma v kiparstvu Je izredno razmišljujoč in govorno izrazen. To ga spre- mlja že vso mladost, a sebe je začel v pravem smislu spo- znavati v času študija, pravi. »Rad se izražam tudi skozi glasbo, res je, da zadnja leta ugotavljam, da imam smisel za javni govor in retoriko,« se nasmeji. Toda čuti se, da je doma v kiparstvu. »Ko ne- kaj ustvariš in razstaviš, ni takšnega performansa, kot je takrat, ko si glasbeno ali telesno izrazen. Tako sem med študijem prepoznal, da mi je bolj kot glasba bližja likovna umetnost. Sprijaznil sem se, da ne bom nikoli nad- povprečen instrumentalist, a se vidim profesionalno v ki- parstvu, čeprav tudi nekoli- ko v polju filozofije in glasbe. Zanima me interdisciplinar- nost,« pravi. V pogovoru imamo obču- tek, kot da nam nasproti sedi filozof in akademski umetnik z večdesetletno kariero in ne komaj 24-letni mladenič, pred katerim je vse življenje. Uči se iz vsake izkušnje, ki mu jo življenje prinese, doda. »Vsaka izkušnja da nekaj, vi- diš, kje si v neki novi situaci- ji ali z novim človekom. Rad stremim k povezovanju, zani- mata me socialni in družabni vidik. Starša sta me ves čas spodbujala in to je neprecen- Razstava Spomin v Galeriji AQ GCC v Umetniški četrti v Celju je nastala na podlagi pova- bila nekdanjih Januševih mentorjev na Gimnaziji Celje – Center, ki so ponosni, da njihov nekdanji dijak postaja vedno bolj prepoznan umetnik. Razstava bo na ogled do 30. marca. ljiva stvar. Spoznal sem, da je človek lahko strokovno zelo dober na nekem področju, ampak to ni dovolj, če nisi do- ber človek v sebi. In to je pr- vinskost, ki jo želim ohraniti v sebi: da sem najprej dober človek, nato dober umetnik,« poudari. Hkrati doda, da je zelo strog do sebe. Kot mla- denič je izvrsten zgled svojim kolegom, mladostnikom, so- vrstnikom. Brezpogojna podpora staršev V pogovoru jasno poudari, da brez podpore staršev ne bi dosegel vsega, kar je do- segel pri teh letih. »Družina je osnovna celica, še posebej to velja, če si umetnik. In to podporo nujno potrebujem. Starša me brezpogojno pod- pirata na vsaki ravni, za kar sem jima izredno hvaležen,« doda. Njegova starša Cirila in Ma- tjaž Suša sta za Novi tednik spregovorila pred leti. Njuna globoka in boleča zgodba se je dotaknila vseh nas. V dveh prometnih nesrečah sta v raz- maku le nekaj let izgubila dva svoja otroka. Januša takrat še ni bilo, rodil se je nekaj let V galeriji so razstavljena dela, ki jih je Januš izdelal med študijem in za svojo diplomsko nalogo. Celotna razstava ima naslov Spomin. »Veliko se ukvarjam z abstraktnimi stvarmi, s pojmi kot so ritem, minljivost, entropija. Želel bi, da bi ljudje v mojih delih uvideli to abstrakcijo brez dokončnih razlag in pojasnil. Da bi prepoznali in občutili moja dela.« »Želel sem ustvariti tri sakralne figure v odnosu, ampak ne v neposre- dnem dialogu. Nisem zelo veren, ampak mi je krščanstvo zelo zanimivo. V teh figurah sem želel združiti tako krščanske kot poganske poteze. Gre za kartonske podobe, ki so lakirane in zelo podobne lesu. Dajejo ambientalnost, kar mi zelo veliko pomeni,« pojasni Januš, ko nas vodi skozi galerijo. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 1 1, 13. marec 2025 NAJBOLJE SE POČUTI V LOKALNI SKUPNOSTI Januš Suša je dejaven na področju kulture in umetnosti v Laškem, Ljubljani in tudi drugih krajih v Sloveniji. V Ljublja- ni dela tudi v Plečnikovi hiši, kjer je informator in vodnik. »Nekatera dela so majhna, am- pak zahtevajo veliko prostora,« pravi Januš. Kristopomorfna figura, odlita v bron in pomočena v vosek. Suša se je z njo dota- knil misticizma. V galeriji je razstavljena tudi instalacija, ki je bila Januševo diplomsko delo. »Toda bistvo ni nič od tega, kar je vidno. Bistvo je proces kapljanja in izparevanja alkohola v instalaciji, ki je podoben simulaciji živega sistema, ki sta mu dana čas in ritem. Gre za lastno meditacijo na temo smrti, življenja in delovanja. Življenje kljubuje entropiji, s čimer se ločuje od okolja. Smrt razumemo kot prehod iz stanja upiranja statičnosti. To razmerje lahko razumemo kot prisotnost energije, ki se ne izniči, ampak le prehaja, se zlije z okoljem,« pravi Januš. kasneje. Da je bil po boleči iz- gubi kar dveh otrok Januš za svoja starša poseben dar, je razumljivo. Dala sta mu vse, kar sta lahko, da je ustvaril svoje ideale, ideje, možno- sti in želje. In to jima danes Januš z ljubeznijo in s svojo uspešnostjo vrača. Njegove besede so lahko navdih za druge mlade, ki se v tem hitrem, napetem in ne- gotovem svetu še iščejo. Biti umetnik v svetu, ki na videz ceni bolj cenene stvari, ni lahko. »Ni me strah za pri- hodnost, čeprav, priznam, ni tako preprosto. Toda dolgo- ročno nisem pesimist. Včasih razmišljam, da je zaskrbljujo- če predvsem to, da vsi ljudje ne prepoznajo, da človeštvo potrebuje umetnost. Veli- kokrat se zgodi, da jo ima družba za samoumevno, če- tudi se z njo nekdo ukvarja na zelo profesionalni ravni. Umetnost je obstajala ves čas, ohranjala se je skozi vso zgo- dovino in tega ne ne smemo pozabiti. In če pride trenutek dvoma glede prihodnosti, se ne želim izgubljati v cinizmu. Ravno tu mi pomagata star- ša, saj doma osvežim svojo psiho, se razbremenim, nato poskušam objektivno pogle- dati na stvari. Zato me za svo- jo prihodnost ni strah,« pravi. Dodaja, da je v umetnosti tako, da so nekateri ume- tniki »bolj zaprti, drugi bolj odprti«. Še vedno obstajajo ljudje, ki prepoznajo ume- tnost na visoki ravni. »Vidi- jo, da je neka stvar dobra in profesionalno narejena, ter to podpirajo. Zato je pomemb- na komunikacija: biti v stiku z ljudmi,« dodaja. Poudari, da zelo rad dela v Laškem. »Ravno tu moram imeti dober odnos z ljudmi. In ko opazu- jem mlade generacije, ki so v Laškem vključene v različna kulturna društva, vidim, da so mladi zelo dejavni, pove- zovalni. Umetnik mora skr- beti za stik, vanj vlagati tudi ogromno energije in če ga v skupnosti prepoznajo, lahko tudi gradi na sebi,« zaključuje Januš. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 1 1, 13. marec 2025 NAJBOLJE SE POČUTI V LOKALNI SKUPNOSTI Januš Suša je dejaven na področju kulture in umetnosti v Laškem, Ljubljani in tudi drugih krajih v Sloveniji. V Ljublja- ni dela tudi v Plečnikovi hiši, kjer je informator in vodnik. »Nekatera dela so majhna, am- pak zahtevajo veliko prostora,« pravi Januš. Kristopomorfna figura, odlita v bron in pomočena v vosek. Suša se je z njo dota- knil misticizma. V galeriji je razstavljena tudi instalacija, ki je bila Januševo diplomsko delo. »Toda bistvo ni nič od tega, kar je vidno. Bistvo je proces kapljanja in izparevanja alkohola v instalaciji, ki je podoben simulaciji živega sistema, ki sta mu dana čas in ritem. Gre za lastno meditacijo na temo smrti, življenja in delovanja. Življenje kljubuje entropiji, s čimer se ločuje od okolja. Smrt razumemo kot prehod iz stanja upiranja statičnosti. To razmerje lahko razumemo kot prisotnost energije, ki se ne izniči, ampak le prehaja, se zlije z okoljem,« pravi Januš. kasneje. Da je bil po boleči iz- gubi kar dveh otrok Januš za svoja starša poseben dar, je razumljivo. Dala sta mu vse, kar sta lahko, da je ustvaril svoje ideale, ideje, možno- sti in želje. In to jima danes Januš z ljubeznijo in s svojo uspešnostjo vrača. Njegove besede so lahko navdih za druge mlade, ki se v tem hitrem, napetem in ne- gotovem svetu še iščejo. Biti umetnik v svetu, ki na videz ceni bolj cenene stvari, ni lahko. »Ni me strah za pri- hodnost, čeprav, priznam, ni tako preprosto. Toda dolgo- ročno nisem pesimist. Včasih razmišljam, da je zaskrbljujo- če predvsem to, da vsi ljudje ne prepoznajo, da človeštvo potrebuje umetnost. Veli- kokrat se zgodi, da jo ima družba za samoumevno, če- tudi se z njo nekdo ukvarja na zelo profesionalni ravni. Umetnost je obstajala ves čas, ohranjala se je skozi vso zgo- dovino in tega ne ne smemo pozabiti. In če pride trenutek dvoma glede prihodnosti, se ne želim izgubljati v cinizmu. Ravno tu mi pomagata star- ša, saj doma osvežim svojo psiho, se razbremenim, nato poskušam objektivno pogle- dati na stvari. Zato me za svo- jo prihodnost ni strah,« pravi. Dodaja, da je v umetnosti tako, da so nekateri ume- tniki »bolj zaprti, drugi bolj odprti«. Še vedno obstajajo ljudje, ki prepoznajo ume- tnost na visoki ravni. »Vidi- jo, da je neka stvar dobra in profesionalno narejena, ter to podpirajo. Zato je pomemb- na komunikacija: biti v stiku z ljudmi,« dodaja. Poudari, da zelo rad dela v Laškem. »Ravno tu moram imeti dober odnos z ljudmi. In ko opazu- jem mlade generacije, ki so v Laškem vključene v različna kulturna društva, vidim, da so mladi zelo dejavni, pove- zovalni. Umetnik mora skr- beti za stik, vanj vlagati tudi ogromno energije in če ga v skupnosti prepoznajo, lahko tudi gradi na sebi,« zaključuje Januš. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 1 1, 13. marec 2025 BRALCI POROČEVALCI Ekskurzija dijakov Gimnazije ŠC Velenje na Malto Maske so rajale na Polzeli Turistično društvo občine Polzela je tudi letos v sodelovanju s Turističnoinformacij- skim centrom in z občino v veliki športni dvorani na Polzeli v nedeljo, 2. marca, po- poldne organiziralo veliko maškarado. Na njej so rajale številne pustne maske. Uvod v dogajanje je bil nastop skupine ku- rentov iz bližnjega Velenja, ki so ustvarili pravo pustno vzdušje, medtem ko je Nuša Duša s petjem in plesom poskrbela za razigranost in veselje. Z maskami je rajala po športni dvorani, člani ocenjevalne komisije pa so jih pozorno opazovali. Turistično društvo že tradicional- no v različnih kategorijah izbere najizvirnejše maske, pri čemer poseben poudarek nameni iznajdljivosti in ustvarjalnosti. Vsako leto ima izjemno težko delo. Za vrečke presenečenj so poskrbela lokalna podjetja, ki so tudi letos podprla organizacijo maškarade, za kar se jim turistično društvo zahvaljuje. TT Obrezali trto Nikolajo, izvedli občni zbor Rokometašice ponovno po naslov državnih prvakinj Rokometni klub Zelene doline Žalec je sklenil prvi del tekmovalne sezone. S sta- rejšimi deklicami Ž15 bomo v drugem delu sezone lovili drugi zaporedni naslov dr- žavnih prvakinj. Naša glavna cilja sta, da omogočimo možnost igranja rokometa vsem deklicam in da posegamo po najvišjih me- stih v državi. Naše najmlajše selekcije, mlajše deklice Ž11, Ž12 in Ž13, ki trenirajo pod okriljem trenerk Anite Seles Držan in Tane Sutaj, so v tej sezoni odigrale že kar nekaj turnirjev in nas navdušile s svojo igro in pristopom. Starejše deklice Ž14, ki jih trenira Milan Ramšak, so v prvem delu sezone igrale v SRT – vzhod Ž14 in med osmimi ekipami osvojile 4. mesto s trinajstimi točkami. Odigrale so 14 tekem, si priborile šest zmag, en neodločen izid in vpisale sedem porazov. Med najboljši- mi desetimi strelkami na lestvici strelcev sta se znašli dve naši igralki, in sicer Ana Kerčmar s 64 goli na 9. mestu in Nadiia Statsenko s 63 goli na 10. mestu. Isto število golov kot Nadi- ia je dosegla tudi Neja Ratej. V drugem delu tekmovanja se bodo tekmovalke Ž14 borile v finalu od 7. do 12. mesta. Starejše deklice Ž15, ki jih prav tako trenira Milan Ramšak, so igrale v SRT – vzhod Ž15, kjer je tekmovalo šest ekip. V vseh desetih tek- mah so zmagale in osvojile 20 točk. Tekmice so vedno premagale za najmanj 12 golov in naj- več 57 golov v 50-minutnem obračunu. Imamo tudi štiri strelke med najboljšimi desetimi, in sicer Zojo Tito Držan s 93 goli na 1. mestu, Mio Gluhak z 78 goli na 2. mestu, Aisho Akambo Ogorevc z 59 goli na 6. mestu in Mašo Potočnik z 42 goli na 10. mestu. V drugem delu tekmo- vanja se bodo dekleta Ž15 borila v finalu med najboljšimi šestimi ekipami. Naše najstarejše rokometašice, mladinke Ž19, ki jih trenira Iztok Rozman, so se v prvem delu sezone merile v Ž19 1. SRL kvalifikacije vzhod, kjer je igralo šest ekip. Imele so res težko delo, saj so prvi del sezone zaznamovali številne poškodbe, bolezni, odhodi in prihodi igralk, prestopi (tudi mednarodni). Tako so dekleta Ž19 pričakovano pristale na repu le- stvice in se uvrstile v drugi del sezone v 2. SRL. Omeniti še velja, da se bomo med veliko- nočnimi prazniki z dvema ekipama ponovno podali na Češko na turnir PHC 2025 – Prague Handball Cup, z dvema pa na 9. Koper Han- dball Cup. Za konec le še iskrene čestitke vsem de- klicam, trenerjem in trenerki vratarjev Natji Grešak za uspešen prvi del sezone. Želimo jim srčno in borbeno igro do konca sezone. Staršem, sponzorjem, donatorjem ter navija- čem se zahvaljujemo za podporo. TINA GLUHAK Člani Društva savinjskih vinogradnikov so v četrtek, 27. januarja, že 20. obrezali trto Nikolajo, potomko naj- starejše trte na svetu z mariborskega Lenta, ki raste pred obrambnim stolpom v Žalcu. Trta je letos stara 21 let, posajena je bila na predvečer vstopa Slovenije v Evropsko unijo, 30. aprila 2004. Skrb- nik trte Jože Sopotnik jo je ob prisotnosti savinjskih vino- gradnikov obrezal. Njen les je lepo dozorel, kar je dober obet za dobro letino. Po rezi so se člani društva zbrali na rednem letnem občnem zboru na Izletniški kmetiji Rotovnik v Gotovljah. Pregledali so tudi delo v pre- teklem letu. Ugotovili so, da so izvedli vse načrtovane na- loge in tudi nekaj takšnih, ki so prišle sproti. Lansko leto so zaznamovali s svečano akade- mijo ob 30-letnici društva. V preteklem letu so opravili vr- sto izobraževanj za svoje čla- ne, od priprave na rez trte do priprav na trgatev, ocenjeva- nje vin v Gotovljah, praznika vina v Grižah, svečane trgatve Nikolaje, Martinovanja na Po- deželski tržnici v Žalcu, Marti- novega pohoda okoli Brnice in delovne pokušine vin letnika 2023 v Grižah. Udeležili so se tudi ocenjevanj vin v Kme- tijsko-gozdarskem zavodu v Mariboru in ocenjevanja vin Zveze vinogradnikov in vinar- jev Slovenije Vinis na Ptuju. Za svoja vina so na ocenjeva- njih osvojili zlate in srebrne plakete. Sprejeli so tudi pro- gram dela za letos. TT Letošnje zimske počitnice je kar nekaj dijakov s profe- sorji spremljevalci prežive- lo na otoku Malta. Najprej smo si ogledali glavno mesto Valetta; edino glavno mesto Evrope, ki je pod zaščito Unesca kot kul- turna dediščina. Obdano je z mogočnim obzidjem, ki so ga zgradili križarji v 16. stoletju. Ogledali smo si prelepe vrto- ve Barraca Gardens, od koder se ponuja čudovit razgled na pristanišče Grand Harbour, nato katedralo sv. Janeza Krstnika z znamenito sliko slavnega italijanskega slikar- ja Caravaggia. Naslednji dan smo se podali na odkrivanje otoka, ki je zgodovinsko zelo bogat. Najprej smo se zapeljali do slikovite ribiške vasice Marsaxlokk, nato do pet tisoč let starega arheolo- škega najdišča Haqar Qim z izjemno dobro ohranjenimi megalitskimi ostanki. V bli- žini se dvigajo dvesto metrov visoki Dingli, klifi s čudovi- tim pogledom na morje. Obiskali smo mesti Rabat in Mdina, slednja je bila nekoč prestolnica Malte. S trdnja- ve se odpira prelep razgled na pokrajino. Postanek smo imeli v vasici Ta'Qali, kjer v delavnicah še vedno gojijo domače obrti, kot sta piha- nje stekla ter izdelovanje fi- ligranskega nakita iz zlata in srebra. Pot nas je nato vodila do mesta Moste, kjer je zna- menita cerkev s tretjo najve- čjo kupolo v Evropi. Tretji dan smo obiskali obmorski mesti Sliego in Birgu s trdnja- vo St. Angelo ter cerkvijo Sv. Lorenza z izvirnimi malteški- mi križi in bogatimi poslika- vami. Navdušil nas je tudi Flying Theatre z virtualnim prikazom zgodovine Malte. Še posebej je privlačna vasi- ca v zalivu, kjer so leta 1980 snemali film Popaj. Nekateri pogumni dijaki so se kopali v morju. Četrti dan smo se s trajektom podali na bližnji otok Gozo, kjer smo obiskali Calypso cave, jamo, v kateri je nimfa Kalipso sedem let zadrževala Odiseja; od tam je čudovit razgled na zlato peščeno plažo (Golden sand beach). Postanek smo imeli pri veličastni romarski bazi- liki Ta'Pinu, ki se ponaša s čudovitimi mozaiki. Sledil je ogled glavnega mesta otoka Gozo Victoria, ki je dobi- lo ime po angleški kraljici Viktoriji. Mesto je z ozkimi ulicami in s trgi ter z ogro- mno citadelo zelo slikovito. V zalivu Dwera je zelo razgi- bana obala s klifi, globokimi zalivi in notranjim slanim je- zerom. Otok je izjemno zelen in gorat, spominja na kraški svet z vrtačami, dolinami in s kamnitimi ogradami. Za- dnji, peti dan smo imeli do odhoda na letališče še veliko časa za kopanje, sprehode po mestu San Gilian's in morda nakupe spominkov. Malte- ško sonce sije drugače, v snopu žarkov se skrivajo pi- sani ribiški čolni, žareča sve- tloba oživlja številne plaže, prinaša življenje na živahne ulice malteških mest in širok nasmeh na obraze gostoljub- nih domačinov. Ekskurzija je bila nepozabna izkušnja za dijake, priložnost za učenje zunaj šolskih klopi. DARJA JOGER AVBERŠEK, Gimnazija, Šolski center Velenje Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 1 1, 13. marec 2025 BRALCI POROČEVALCI Kajuhovca uspešna na državnem tekmovanju Župnijski karitas Petrovče in Žalec sta v ponedeljek, 3. marca, pripravili že 28. tradi- cionalni dobrodelni koncert Z roko v roki s poudarkom na besedah zaupanje in upanje. Vsaka dobrodelnost, kjer sta v ospredju ljubezen in sočutje, je seme upanja, ki lahko v srcu prejemnika vzklije v novo moč, pogum in vero, da lahko upa v lepši jutri. Koncert v prisrčnem vzdušju je bil v nabito polni dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Na njem so nas k dobrodelnosti vabili vsi nastopajoči v različnih zvrsteh glasbe in plesa: folklorna skupina Kobula KD Petrovče, otroci OŠ Petrovče, ki se ponaša z nazivom naj kulturna šola v Sloveniji, trobilni kvintet žalske glasbene šole Veseli ventilčki, Polonca in Klavdija, Ani Frece – Križanič, skupina Grešna sapica in ansambel Modrijani. Tudi Modrijani so želeli biti dobrodelni, še posebej letos, ko praznujejo 25 let. Zbrane sta nagovorila častni gost celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž, ki nas je spomnil, da smo v letošnjem jubilejnem svetem letu vsi romarji upanja, in žalski župan Janko Kos. Oba sta s prisotnostjo in spodbudnimi besedami poudarila pomen solidarnosti in pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Skozi program nas je popeljala voditeljica Jolanda Železnik z duhovno izredno bogatim besedilom. Organizatorji so zbrali približno 7 .500 evrov, kar bodo namenili pomoči potrebnim v žalski občini. V preteklem letu je 480 uporabnikov, od tega 120 družin, redno prihajalo po pakete v Karitas Petrovče. TT Slovenija ima najboljšo srednješolsko debatno ekipo ter govorko v Evropi 28. dobrodelni koncert Lucija Strniša (Foto: Za in proti, za- vod za kulturo dialoga) Evropsko srednješolsko debatno prvenstvo v Bukarešti je bilo med 27. februarjem in 2. marcem 2025. Na njem je sodelovalo 34 nacionalnih ter razvojnih ekip iz dvajsetih evropskih držav. Prvenstvo je gostila romunska nacionalna debatna organizacija Ardor. Po napeti zmagi nad Ka- nado v osmini fi nala, po zmagi nad Singapurjem v četrtfi nalu in po zmago- slavju proti hrvaški ekipi v polfi nalu je slovenska ekipa v fi nalu morala priznati pre- moč drugi kanadski ekipi. Kljub temu je bila uvrstitev v fi nale neverjeten dosežek, na katerega so se debaterji ponosno ozrli, saj dokazuje njihovo odličnost na medna- rodni ravni. 2. izbor v nacionalno ekipo: Lucija Strniša iz 3. b-razreda se je uvrstila v nacionalno de- batno ekipo, ki bo julija v Pa- nami Slovenijo zastopala na svetovnem srednješolskem debatnem prvenstvu. Lucija Strniša se je že lani uvrstila v razvojno debatno ekipo. Po intenzivnih selek- cijah so v ekipo izbrali pet di- jakov iz različnih slovenskih gimnazij. Slovenijo so zasto- pali na evropskem srednješol- skem debatnem prvenstvu v Pragi, kjer so zmagali v delu turnirja, ki je namenjen no- vincem. NATAŠA PEUNIK Slovenijo sta zastopali na- cionalna ekipa (Ajda Glavač, GESŠ Trbovlje, Aleks Grof, DSŠ Lendava, Lucija Strniša, I. gimnazija v Celju, Lara Li- vaković Kočevar, Gimnazija Kranj, in Oleksandra Guzen- ko, Gimnazija Bežigrad) pod mentorstvom Roka Hafnerja in Bojane Skrt ter razvojna ekipa (Živa Tancer in Katja Gavez, II. gimnazija Maribor, Mila Glumac in Zarja Bricelj, Gimnazija Bežigrad) pod mentorstvom Jerneje Logaj. Številni Lucijini uspehi 1. mednarodni turnir Za- greb: med 13. in 15. decem- brom je bil v Zagrebu medna- rodni debatni turnir Winter Holidays Open, ki je privabil kar 85 ekip iz 19 različnih držav, vključno z ekipami iz Kanade, ZDA in Singapurja. Med udeleženci je bila tudi Lucija Strniša, dijakinja 3. b- -razreda, ki je z nacionalno slovensko ekipo dosegla izje- men uspeh – preboj v fi nale tega prestižnega celinskega turnirja. Maturanta I. gimnazije v Celju Aleksander Klenovšek in Domen Bahč (dijak umetniške gimnazije) sta na dr- žavnem tekmovanju v znanju nemščine prejela srebrno priznanje. 35. občinski otroški parlament OŠ Lava je z medobčinskim društvom prijateljev mladine organizirala 35. ob- činski otroški parlament. Letošnja tema je bil šolski sistem. Parlamentarci so izpo- stavili, da so spremembe v šolskem siste- mu nujne, pri čemer je ključno zmanjšati obremenitve učencev, izboljšati odnose in učno okolje ter spodbujati kulturo spoštlji- ve komunikacije. Na dogodku so sodelovali učenci parla- mentarci iz I., II., III., in IV. OŠ Celje, OŠ Frana Kranjca, OŠ Frana Roša, OŠ Hudinja, OŠ Lava in OŠ Ljubečna. Sodelovali so tudi učenci OŠ Štore, OŠ Dobrna ter učenci OŠ Antona Bezenška Frankolovo in OŠ Vojnik. Dogodek sta povezovali učenki Ana in Lara Pušnik iz OŠ Lava ob pomoči mentorja Bo- jana Pozniča. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Ljubečna (mentorica Bernarda Preložnik Kink) in OŠ Lava (mentor Tilen Požgan). Delavnice so vodili učenci ob pomo- či mentoric Sare Urbanija in Lucije Polenik iz III. OŠ Celje, Stanke Goršič iz OŠ Frana Roša Celje ter Katje Medved iz OŠ Ljubečna. Zbrane parlamentarce in mentorje so na- govorili vodja Oddelka za družbene dejav- nosti MOC dr. Bojan Cvelfar, ravnateljica OŠ Lava mag. Marijana Kolenko ter v imenu Medobčinskega društva zveze prijateljev mladine Celje Živko Beškovnik. Spodbujanje otrok k izražanju mnenja Otroški parlamenti so programi vzgoje otrok in mladostnikov za demokracijo. Kot oblike demokratičnega dialoga jih izvajajo v vseh šolah po Sloveniji, nadgradijo jih s parlamenti na občinski in regionalni ravni ter se končajo na nacionalnem otroškem parlamentu. Program šole izvajajo že od leta 1990 in pomeni eno od izvirnih oblik spodbujanja otrok k izražanju lastnih mnenj o vprašanjih, ki jih po demokratičnem po- stopku izberejo sami. Tema šolskega sistema je letos zelo aktu- alna, a tudi zelo zahtevna, kar so ugotavljali tudi učenci. Občinski otroški parlament je potekal v treh delavnicah, ki so obravnava- le tri različna problemska področja. Učenci parlamentarci so živahno razpravljali, uskla- jevali mnenja ter izpostavljali težave in želje, kaj bi morali v šolskem sistemu spremeniti. Predlagali številne izboljšave Učenci so v prvi delavnici razpravljali o preobremenjenosti zaradi domačih nalog in preverjanja znanja. Predlagali so zmanjšanje obsega nalog ter njihovo večjo diferencira- nost, razmislek o smiselnosti ocenjevanja nekaterih predmetov (šport, likovna in glas- bena umetnost). Zavzeli so se, da bi šole več poudarka namenile spremljanju napredku namesto ocenam, saj slednje ne odražajo celotne sposobnosti učenca. Predlagali so boljše razporejanje tekmovanj in preverjanj znanj v šolskem letu in uvedbo strožjih pra- vil za pridobitev statusa učenca s posebnimi pravicami. Pod okriljem druge delavnice so raziskovali povezavo med dobrim počutjem in učnim uspehom. Ugotovili so, da je za uspeh po- membno uravnoteženje trdega dela in dobre- ga počutja. Predlagali so ustvarjanje spodbu- dnega učnega okolja s sproščenimi odnosi in z motiviranimi učitelji, vrnitev k opisnemu ocenjevanju športne, likovne in glasbene umetnosti, uvedbo domovinske vzgoje in etike že v 6. razredu, več razrednih ur, name- njenih odnosom in reševanju sporov, uvedbo sprostitvenih sob v šolah. Poudarili so tudi pomen odprte komunikacije in sprejemanja napak kot dela učnega procesa. V tretji delavnici so analizirali uporabo kletvic in žaljivk v šoli ter razloge za njihovo rabo. Ugotovili so, da mladi kletvice pogo- sto slišijo v medijih, pri starših, uporabljajo jih tudi zaradi želje po sprejetosti v družbi. Predlagali so nadomeščanje kletvic z ustre- znejšimi izrazi, več pogovorov o primerni komunikaciji, strožje ukrepanje učiteljev pri neprimerni rabi jezika. Ugotovili so, da je problem globoko zakoreninjen in zahteva ciljno reševanje. MARIJANA KOLENKO Aleksandrov 11. rezultat in Domnov 12. rezultat med vsemi tekmovalci v državi sta velika uspeha, saj sta ju dosegla v močni konkurenci slovenskih dijakov 4. letnika, ki se učijo nemščino kot prvi in drugi tuji jezik. NATAŠA PEUNIK Z leve: Domen Bahč in Aleksander Klenovšek Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 1 1, 13. marec 2025 BRALCI POROČEVALCI Ekskurzija dijakov Gimnazije ŠC Velenje na Malto Maske so rajale na Polzeli Turistično društvo občine Polzela je tudi letos v sodelovanju s Turističnoinformacij- skim centrom in z občino v veliki športni dvorani na Polzeli v nedeljo, 2. marca, po- poldne organiziralo veliko maškarado. Na njej so rajale številne pustne maske. Uvod v dogajanje je bil nastop skupine ku- rentov iz bližnjega Velenja, ki so ustvarili pravo pustno vzdušje, medtem ko je Nuša Duša s petjem in plesom poskrbela za razigranost in veselje. Z maskami je rajala po športni dvorani, člani ocenjevalne komisije pa so jih pozorno opazovali. Turistično društvo že tradicional- no v različnih kategorijah izbere najizvirnejše maske, pri čemer poseben poudarek nameni iznajdljivosti in ustvarjalnosti. Vsako leto ima izjemno težko delo. Za vrečke presenečenj so poskrbela lokalna podjetja, ki so tudi letos podprla organizacijo maškarade, za kar se jim turistično društvo zahvaljuje. TT Obrezali trto Nikolajo, izvedli občni zbor Rokometašice ponovno po naslov državnih prvakinj Rokometni klub Zelene doline Žalec je sklenil prvi del tekmovalne sezone. S sta- rejšimi deklicami Ž15 bomo v drugem delu sezone lovili drugi zaporedni naslov dr- žavnih prvakinj. Naša glavna cilja sta, da omogočimo možnost igranja rokometa vsem deklicam in da posegamo po najvišjih me- stih v državi. Naše najmlajše selekcije, mlajše deklice Ž11, Ž12 in Ž13, ki trenirajo pod okriljem trenerk Anite Seles Držan in Tane Sutaj, so v tej sezoni odigrale že kar nekaj turnirjev in nas navdušile s svojo igro in pristopom. Starejše deklice Ž14, ki jih trenira Milan Ramšak, so v prvem delu sezone igrale v SRT – vzhod Ž14 in med osmimi ekipami osvojile 4. mesto s trinajstimi točkami. Odigrale so 14 tekem, si priborile šest zmag, en neodločen izid in vpisale sedem porazov. Med najboljši- mi desetimi strelkami na lestvici strelcev sta se znašli dve naši igralki, in sicer Ana Kerčmar s 64 goli na 9. mestu in Nadiia Statsenko s 63 goli na 10. mestu. Isto število golov kot Nadi- ia je dosegla tudi Neja Ratej. V drugem delu tekmovanja se bodo tekmovalke Ž14 borile v finalu od 7. do 12. mesta. Starejše deklice Ž15, ki jih prav tako trenira Milan Ramšak, so igrale v SRT – vzhod Ž15, kjer je tekmovalo šest ekip. V vseh desetih tek- mah so zmagale in osvojile 20 točk. Tekmice so vedno premagale za najmanj 12 golov in naj- več 57 golov v 50-minutnem obračunu. Imamo tudi štiri strelke med najboljšimi desetimi, in sicer Zojo Tito Držan s 93 goli na 1. mestu, Mio Gluhak z 78 goli na 2. mestu, Aisho Akambo Ogorevc z 59 goli na 6. mestu in Mašo Potočnik z 42 goli na 10. mestu. V drugem delu tekmo- vanja se bodo dekleta Ž15 borila v finalu med najboljšimi šestimi ekipami. Naše najstarejše rokometašice, mladinke Ž19, ki jih trenira Iztok Rozman, so se v prvem delu sezone merile v Ž19 1. SRL kvalifikacije vzhod, kjer je igralo šest ekip. Imele so res težko delo, saj so prvi del sezone zaznamovali številne poškodbe, bolezni, odhodi in prihodi igralk, prestopi (tudi mednarodni). Tako so dekleta Ž19 pričakovano pristale na repu le- stvice in se uvrstile v drugi del sezone v 2. SRL. Omeniti še velja, da se bomo med veliko- nočnimi prazniki z dvema ekipama ponovno podali na Češko na turnir PHC 2025 – Prague Handball Cup, z dvema pa na 9. Koper Han- dball Cup. Za konec le še iskrene čestitke vsem de- klicam, trenerjem in trenerki vratarjev Natji Grešak za uspešen prvi del sezone. Želimo jim srčno in borbeno igro do konca sezone. Staršem, sponzorjem, donatorjem ter navija- čem se zahvaljujemo za podporo. TINA GLUHAK Člani Društva savinjskih vinogradnikov so v četrtek, 27. januarja, že 20. obrezali trto Nikolajo, potomko naj- starejše trte na svetu z mariborskega Lenta, ki raste pred obrambnim stolpom v Žalcu. Trta je letos stara 21 let, posajena je bila na predvečer vstopa Slovenije v Evropsko unijo, 30. aprila 2004. Skrb- nik trte Jože Sopotnik jo je ob prisotnosti savinjskih vino- gradnikov obrezal. Njen les je lepo dozorel, kar je dober obet za dobro letino. Po rezi so se člani društva zbrali na rednem letnem občnem zboru na Izletniški kmetiji Rotovnik v Gotovljah. Pregledali so tudi delo v pre- teklem letu. Ugotovili so, da so izvedli vse načrtovane na- loge in tudi nekaj takšnih, ki so prišle sproti. Lansko leto so zaznamovali s svečano akade- mijo ob 30-letnici društva. V preteklem letu so opravili vr- sto izobraževanj za svoje čla- ne, od priprave na rez trte do priprav na trgatev, ocenjeva- nje vin v Gotovljah, praznika vina v Grižah, svečane trgatve Nikolaje, Martinovanja na Po- deželski tržnici v Žalcu, Marti- novega pohoda okoli Brnice in delovne pokušine vin letnika 2023 v Grižah. Udeležili so se tudi ocenjevanj vin v Kme- tijsko-gozdarskem zavodu v Mariboru in ocenjevanja vin Zveze vinogradnikov in vinar- jev Slovenije Vinis na Ptuju. Za svoja vina so na ocenjeva- njih osvojili zlate in srebrne plakete. Sprejeli so tudi pro- gram dela za letos. TT Letošnje zimske počitnice je kar nekaj dijakov s profe- sorji spremljevalci prežive- lo na otoku Malta. Najprej smo si ogledali glavno mesto Valetta; edino glavno mesto Evrope, ki je pod zaščito Unesca kot kul- turna dediščina. Obdano je z mogočnim obzidjem, ki so ga zgradili križarji v 16. stoletju. Ogledali smo si prelepe vrto- ve Barraca Gardens, od koder se ponuja čudovit razgled na pristanišče Grand Harbour, nato katedralo sv. Janeza Krstnika z znamenito sliko slavnega italijanskega slikar- ja Caravaggia. Naslednji dan smo se podali na odkrivanje otoka, ki je zgodovinsko zelo bogat. Najprej smo se zapeljali do slikovite ribiške vasice Marsaxlokk, nato do pet tisoč let starega arheolo- škega najdišča Haqar Qim z izjemno dobro ohranjenimi megalitskimi ostanki. V bli- žini se dvigajo dvesto metrov visoki Dingli, klifi s čudovi- tim pogledom na morje. Obiskali smo mesti Rabat in Mdina, slednja je bila nekoč prestolnica Malte. S trdnja- ve se odpira prelep razgled na pokrajino. Postanek smo imeli v vasici Ta'Qali, kjer v delavnicah še vedno gojijo domače obrti, kot sta piha- nje stekla ter izdelovanje fi- ligranskega nakita iz zlata in srebra. Pot nas je nato vodila do mesta Moste, kjer je zna- menita cerkev s tretjo najve- čjo kupolo v Evropi. Tretji dan smo obiskali obmorski mesti Sliego in Birgu s trdnja- vo St. Angelo ter cerkvijo Sv. Lorenza z izvirnimi malteški- mi križi in bogatimi poslika- vami. Navdušil nas je tudi Flying Theatre z virtualnim prikazom zgodovine Malte. Še posebej je privlačna vasi- ca v zalivu, kjer so leta 1980 snemali film Popaj. Nekateri pogumni dijaki so se kopali v morju. Četrti dan smo se s trajektom podali na bližnji otok Gozo, kjer smo obiskali Calypso cave, jamo, v kateri je nimfa Kalipso sedem let zadrževala Odiseja; od tam je čudovit razgled na zlato peščeno plažo (Golden sand beach). Postanek smo imeli pri veličastni romarski bazi- liki Ta'Pinu, ki se ponaša s čudovitimi mozaiki. Sledil je ogled glavnega mesta otoka Gozo Victoria, ki je dobi- lo ime po angleški kraljici Viktoriji. Mesto je z ozkimi ulicami in s trgi ter z ogro- mno citadelo zelo slikovito. V zalivu Dwera je zelo razgi- bana obala s klifi, globokimi zalivi in notranjim slanim je- zerom. Otok je izjemno zelen in gorat, spominja na kraški svet z vrtačami, dolinami in s kamnitimi ogradami. Za- dnji, peti dan smo imeli do odhoda na letališče še veliko časa za kopanje, sprehode po mestu San Gilian's in morda nakupe spominkov. Malte- ško sonce sije drugače, v snopu žarkov se skrivajo pi- sani ribiški čolni, žareča sve- tloba oživlja številne plaže, prinaša življenje na živahne ulice malteških mest in širok nasmeh na obraze gostoljub- nih domačinov. Ekskurzija je bila nepozabna izkušnja za dijake, priložnost za učenje zunaj šolskih klopi. DARJA JOGER AVBERŠEK, Gimnazija, Šolski center Velenje Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 1 1, 13. marec 2025 AKTUALNA PONUDBA Podjetje A-MB d. o. o., vas vabi, da ga obiščete s svojim jeklenim konjičkom in opravite tehnični pregled in/ali registracijo vozila ter sklenete avtomobilsko zavarovanje. Za vas so pripravili posebno ugodnost. Vsi, ki boste do konca marca pri njih hkrati opravili podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracijo) in tehnični pregled ali boste hkrati podaljšali prometno dovoljenje in sklenili avtomobilsko zavarovanje, boste prejeli 50 odstotkov popusta za storitev podaljšanja prometnega dovoljenja (registracijo) vozila in darilo. Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! A-MB d. o. o., tehnični pregledi in servis vozil A-MB d. o. o., Celje Mariborska c. 166, 3000 Celje Tehnični pregledi: 03/426 16 00, GSM: 041/480-408 Servis: 03/426 12 14 A-MB d. o. o., Maribor Jadranska c. 25, 2000 Maribor Tehnični pregledi: 02/333 55 55 Centrala servis: 02/333 55 10 V tehničnih pregledih A-MB se bodo kot vedno potrudili, da boste zadovoljni, zato so za vas pripravili posebno akcijo in darilo. Zgodovina podjetja A-MB d. o. o., sega v daljno leto 1948. Vse skupaj se je začelo z manjšo servisno delavnico v Mariboru. Podjetje s 77-letno tradicijo ima danes poslovni enoti v Maribo- ru in Celju ter številne sodelav- ce. Njihovi osnovni dejavnosti predstavljajo servisiranje go- spodarskih vozil in tehnični pregledi za vse vrste vozil. V Celju se podjetje s servisiranjem gospodarskih vozil ukvarja od leta 2014, tehnične preglede opravlja od januarja 2021. Na Njihov cilj je zadovoljstvo strank Poslanstvo podjetja A-MB d. o. o., je razvijanje in izva- janje kakovostnih storitev v skladu s standardi proi- zvajalcev vozil in v skladu z njihovim standardom kako- vosti ISO 9001 in 17020. Dol- goletne izkušnje in znanje so zagotovilo za kakovost. Zadovoljstvo strank je eden njihovih najpomembnejših ciljev, za kar poskrbijo prija- zni in strokovni zaposleni. • uredi vse potrebno za regi- stracije vozil, prepise lastni- štva… • opravi kontrolo tahografov • izkušene ekipe serviserjev po- skrbijo, da so tovorna in do- stavna vozila MAN ustrezno servisirana in v dobri kondi- ciji. sedanjem mestu, ob Mariborski cesti, posluje od leta 2019. V poslovalnicah v Celju in Mariboru: • opravlja tehnične preglede za vse vrste osebnih, gospodar- skih vozil in motorna kolesa • sklepa avtomobilska zavaro- vanja Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 1 1, 13. marec 2025 NAŠE AKCIJE Zapeli nam bodo učenci OSNOVNE ŠOLE PREBOLD Vidimo se v petek, 21. 3. 2025, ob 10.30 uri v Osnovni šoli Prebold. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Družba NT&RC skupaj z Občino Prebold ter Osnovno šolo Prebold Projekt podpira Občina Prebold Občina Prebold vabi na prireditev Dan žena je poseben dan, ko se z drobnimi pozornostmi zahvalimo vsem ženskam za njihov pogum, toplino in ljubezen, ki jo vsakodnevno širijo okoli sebe. Prav zato smo v naši medijski hiši tudi letos želeli ta dan obeležiti na prav poseben način – s cvetjem, ki simbolizira spoštovanje, hvaležnost in lepoto. Droben cvet pozornosti Rožice za rožice narisale nasmehe s to gesto vsaj malo polepša- li njihov dan. Luka je v lično okrašenem nakupovalnem vozičku vozil tulipane, ki jih je pripravila cvetličarna Mači- ca, in jih razdelil naključnim mimoidočim. Pokrovitelj- stvo je prevzel Planet Celje. Vsekakor gre za akcijo, ki jo bomo v naši medijski hiši nadaljevali tudi v prihodnje. NT, foto: Nik Jarh Tako je naš radijski novi- nar in voditelj Luka Žerjav v Planetu Celje ob 8. marcu v dopoldanskem času obisko- valkam podarjal rožice ter s tem izrazil iskreno zahva- lo za vse, kar počnejo – za skrb, ki jo namenjajo svojim družinam, za vztrajnost pri doseganju ciljev in srčnost, ki jo delijo s svetom. Prese- nečenje je pričaralo nasmeh na številne obraze, droben znak pozornosti je ogrel mnoga srca. Ženske so ste- ber družbe, vir navdiha in gonilna sila sprememb. Zato smo ponosni, da smo lahko Zbrana ekipa pred cvetličar- no Mačica, ki je priskrbela voziček tuli- panov za žene in dekleta v Planetu Celje. Luka je razveselil tudi tiste, ki so v soboto morale delati. Nasmehi na licih so dokaz, da je bila akcija spet uspešna. Roža, ki jo zalivaš z ljube- znijo, najlepše cveti. Narisali smo nasmehe različnim generacijam žensk. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 1 1, 13. marec 2025 AKTUALNA PONUDBA Podjetje A-MB d. o. o., vas vabi, da ga obiščete s svojim jeklenim konjičkom in opravite tehnični pregled in/ali registracijo vozila ter sklenete avtomobilsko zavarovanje. Za vas so pripravili posebno ugodnost. Vsi, ki boste do konca marca pri njih hkrati opravili podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracijo) in tehnični pregled ali boste hkrati podaljšali prometno dovoljenje in sklenili avtomobilsko zavarovanje, boste prejeli 50 odstotkov popusta za storitev podaljšanja prometnega dovoljenja (registracijo) vozila in darilo. Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! A-MB d. o. o., tehnični pregledi in servis vozil A-MB d. o. o., Celje Mariborska c. 166, 3000 Celje Tehnični pregledi: 03/426 16 00, GSM: 041/480-408 Servis: 03/426 12 14 A-MB d. o. o., Maribor Jadranska c. 25, 2000 Maribor Tehnični pregledi: 02/333 55 55 Centrala servis: 02/333 55 10 V tehničnih pregledih A-MB se bodo kot vedno potrudili, da boste zadovoljni, zato so za vas pripravili posebno akcijo in darilo. Zgodovina podjetja A-MB d. o. o., sega v daljno leto 1948. Vse skupaj se je začelo z manjšo servisno delavnico v Mariboru. Podjetje s 77-letno tradicijo ima danes poslovni enoti v Maribo- ru in Celju ter številne sodelav- ce. Njihovi osnovni dejavnosti predstavljajo servisiranje go- spodarskih vozil in tehnični pregledi za vse vrste vozil. V Celju se podjetje s servisiranjem gospodarskih vozil ukvarja od leta 2014, tehnične preglede opravlja od januarja 2021. Na Njihov cilj je zadovoljstvo strank Poslanstvo podjetja A-MB d. o. o., je razvijanje in izva- janje kakovostnih storitev v skladu s standardi proi- zvajalcev vozil in v skladu z njihovim standardom kako- vosti ISO 9001 in 17020. Dol- goletne izkušnje in znanje so zagotovilo za kakovost. Zadovoljstvo strank je eden njihovih najpomembnejših ciljev, za kar poskrbijo prija- zni in strokovni zaposleni. • uredi vse potrebno za regi- stracije vozil, prepise lastni- štva… • opravi kontrolo tahografov • izkušene ekipe serviserjev po- skrbijo, da so tovorna in do- stavna vozila MAN ustrezno servisirana in v dobri kondi- ciji. sedanjem mestu, ob Mariborski cesti, posluje od leta 2019. V poslovalnicah v Celju in Mariboru: • opravlja tehnične preglede za vse vrste osebnih, gospodar- skih vozil in motorna kolesa • sklepa avtomobilska zavaro- vanja Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 1 1, 13. marec 2025 NAŠE AKCIJE Zapeli nam bodo učenci OSNOVNE ŠOLE PREBOLD Vidimo se v petek, 21. 3. 2025, ob 10.30 uri v Osnovni šoli Prebold. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Družba NT&RC skupaj z Občino Prebold ter Osnovno šolo Prebold Projekt podpira Občina Prebold Občina Prebold vabi na prireditev Dan žena je poseben dan, ko se z drobnimi pozornostmi zahvalimo vsem ženskam za njihov pogum, toplino in ljubezen, ki jo vsakodnevno širijo okoli sebe. Prav zato smo v naši medijski hiši tudi letos želeli ta dan obeležiti na prav poseben način – s cvetjem, ki simbolizira spoštovanje, hvaležnost in lepoto. Droben cvet pozornosti Rožice za rožice narisale nasmehe s to gesto vsaj malo polepša- li njihov dan. Luka je v lično okrašenem nakupovalnem vozičku vozil tulipane, ki jih je pripravila cvetličarna Mači- ca, in jih razdelil naključnim mimoidočim. Pokrovitelj- stvo je prevzel Planet Celje. Vsekakor gre za akcijo, ki jo bomo v naši medijski hiši nadaljevali tudi v prihodnje. NT, foto: Nik Jarh Tako je naš radijski novi- nar in voditelj Luka Žerjav v Planetu Celje ob 8. marcu v dopoldanskem času obisko- valkam podarjal rožice ter s tem izrazil iskreno zahva- lo za vse, kar počnejo – za skrb, ki jo namenjajo svojim družinam, za vztrajnost pri doseganju ciljev in srčnost, ki jo delijo s svetom. Prese- nečenje je pričaralo nasmeh na številne obraze, droben znak pozornosti je ogrel mnoga srca. Ženske so ste- ber družbe, vir navdiha in gonilna sila sprememb. Zato smo ponosni, da smo lahko Zbrana ekipa pred cvetličar- no Mačica, ki je priskrbela voziček tuli- panov za žene in dekleta v Planetu Celje. Luka je razveselil tudi tiste, ki so v soboto morale delati. Nasmehi na licih so dokaz, da je bila akcija spet uspešna. Roža, ki jo zalivaš z ljube- znijo, najlepše cveti. Narisali smo nasmehe različnim generacijam žensk. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 1 1, 13. marec 2025 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Barbara Furman, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si O skritih stiskah in n O skritih stiskah in povezavah z onstranstvo o povezavah z onstranstvom POGOVOR: POGOVOR: Janja Urankar Berčon in Janja Urankar Berčon in Darija Vidmar - Darja SPer r Darija Vidmar - Darja SPeresom Prispevek: 10 EUR Prispevek: 10 EUR Prij ij i ave: Prijave: janj nj n a@urankarbercon.com janja@urankarbercon.com 18.3. 2025 Dvorana MCC Več: 18:00 o om o o o o o o o om m m m r resom r r r r r r r re e e es s s so o o om m m m Dvorana D D D Dv v v vo o o or r r ra a a an n n na a a a MCC M M M MC C C CC C C C 18.3. 1 1 1 18 8 8 8. . . .3 3 3 3. . . . 2025 2 2 2 20 0 0 02 2 2 25 5 5 5 18:00 1 1 1 18 8 8 8: : : :0 0 0 00 0 0 0 n n n n n n n n n n Več: V V V Ve e e eč č č č: : : : Kulturne prireditve ČETRTEK, 13. 3. 16.30 in 19.00 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi 2025 Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov, ki delujejo v Šaleški dolini 17.00 Knežji dvor Celje Festival literature sveta – Fabula Fabula skozi glasbo v sodelovanju z Glasbeno šolo Celje 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu s Prifarci 18.00 Savinov likovni salon Žalec Fragile Odprtje razstave likovnih del Andreja Štularja 19.00 Občinska knjižnica Žalec Festival literature sveta – Fabula Predstavitev knjige Andraža Rožmana Tega se ne da izbrisati 19.00 Občinska knjižnica Prebold Odsevi duše Odprtje fotografske razstave avtorice Lidije Polajžer, v pogovoru o fotografi ji se bosta pridružila tudi Žiga Gričnik in Jure Kravanja 19.30 Narodni dom Celje Koncertni abonma 4: Duo Menoni sikur Ob 20-letnici poroke in koncertiranja Dua Menoni Sikur ter na predvečer 60. rojstnega dne slovenskega skladatelja Milka Lazarja PETEK, 14. 3. 18.00 in 21.00 Gledališče Celje Laibach: Opus Dei Revisited Koncert 18.00 Kulturni dom Rogatec Zapojmo in zaigrajmo, saj je praznik za vse Prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu 18.00 Galerija Velenje Performans Sanje Neškovič Peršin Izvedla ga bo plesalka Mateja Železnik v okviru razstave RAZ DVA TRI 19.00 Plesni forum Celje Jaz sem Alma K. – Domišljijsko popotovanje v svet Alme M. Karlin Plesno-gledališka predstava 19.00 Galerija F-bunker Velenje Vsakemu je določen dan smrti Odprtje fotografske razstave mariborskega fotografa Mihe Kacafure 19.30 Gledališče Celje Festival literature sveta – Fabula Gostovanje italijansko- pakistanskega pisatelja Saifa ur Rehman Raja; vstop prost 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Klapa Kampanel & Zbor PopSeSlish Koncert ob dnevu žena 19.30 Kulturni center Laško Matteo Spiazzi: Paradiž Grenka komedija SLG Celje 19.30 Glasbena šola Velenje Adi Smolar Koncert 22.00 Max klub Velenje Queen Tribute Koncert SOBOTA, 15. 3. 10.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Elzino kraljestvo Igrana predstava za otroke 10.30 Dom kulture Velenje Cesarjeva nova oblačila Lutkovno-igrana otroška predstava, Lutkovno gledališče Maribor in Mestno lutkovno gledališče Reka 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Labodje jezero ob soju sveč Družinska glasbeno- baletna pravljica po motivih baleta Hrestač P. I. Čajkovskega, Inga Ulokina, za izven 19.00 Dom Svobode Zidani Most Živela Slovenka Komedija Matjaža Javšnika 19.00 Kulturni dom Gorenje Milan Grgić: Zbudi se Katka Komedija v izvedbi Gledališke skupine KD Gorenje 19.30 Gledališče Celje Festival literature sveta – Fabula Literarni večer z mehiško avtorico Guadalupe Nettel; vstop prost 21.00 Plesni forum Celje Cubismo Prebujanje pomladi s skupino Cubismo ob njihovi 30-letnici delovanja NEDELJA, 16. 3. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofi ja Vodstvo po Kulturnozgodovinski razstavi s Celjskim stropom 16.00 Dom svetega Jožefa Celje, Kardinalova dvorana Drevo za ptice Recital ob minuli 100-letnici rojstva Ivana Minatija 17.00 Avla Doma II. Slovenskega tabora Žalec Orkester slovenskih učiteljic in učiteljev citer Citrarski abonma in izven PONEDELJEK, 17. 3. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Glava dol – noge gor Predstava za dojenčke in malčke od 3. leta v izvedbi AEIOU gledališča 17.30 Osrednja knjižnica Celje 33 (To ni še ena knjiga o Caminu) Predstavitev knjige Tomaža Miheliča TOREK, 18. 3. 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Will Gmehling, pisatelj iz Nemčije Literarni večer, vstop prost 19.00 Glasbena šola Velenje Klasika 2005 –2025 Odprtje pregledne razstave ob 20. sezonah Abonmaja Klasika 19.30 Glasbena šola Velenje Sever in jug Vokalni koncert Zbora Sv. Nikolaja Litija; abonma Klasika in izven SREDA, 19. 3. 16.30 Galerija Velenje Skupaj zmoremo Prodajna razstava umetniških del CVIU Velenje 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pomladni koncert Glasbene šole Šentjur Predstavitev komornih zasedb in orkestrov iz oddelkov godal, kitare, klavirja in petja; vstop prost 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Od nitke do umetnine: taftane zgodbe Odprtje razstave lokalne ustvarjalke Zale Brglez 18.15 Celjska kulturnica Predstavitev Jerneja Jagra Zanimivega pesnika bo predstavila Nada Tržan- Herman, prireditev bo popestrila Glasbena šola Celje 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec 7. javna produkcija učencev 19.19 Knjižnica Velenje 33 ( To ni še ena knjiga o Caminu) Predstavitev knjige Tomaža Miheliča 19.30 Gledališče Celje Matteo Spiazzi: Paradiž Izbirna predstava za abonente in izven Druge prireditve ČETRTEK, 13. 3. 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 13.00 Gostišče Bohorč Šentjur Volilni Občni zbor članov Društva upokojencev Šentjur in praznovanje Dneva žena in Materinskega dne 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 18.00 Mladinski center Žalec Impro gledališče za otroke 19.19 Knjižnica Velenje Kolesarska pot po Italiji in Malti Potopisno predavanje Aleša Juvanca PETEK, 14. 3. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje To sem jaz Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 19.00 Krčma TamKoUčiri Celje Irska veselica Saint Patrick's Day s srečelovom, glasba: DJ Lenx 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Kino: Resnična bolečina Projekcija fi lma SOBOTA, 15. 3. 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Kino: Pasji mož Projekcija fi lma 10.00 Zbirno mesto: Vila Bianca Velenje Velenjski grad Brezplačno tematsko vodenje 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Prostoročno oblikovanje gline Kiparska delavnica z Bojano Križanec 11.00 do 15.00 Tehnopark Celje Sobota v Tehnoparku Celje Ustvarjalna delavnica s 3D pisalom, Piši z možgani, delavnici Danes raziskujem in Mini izumitelj, šov z robotkom Teom, znanstveni šov in uvod v programiranje brez zaslona 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Peka ptičkov iz testa Kulinarična delavnica z Mileno Kovačič 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Kino: Peti september Projekcija fi lma NEDELJA, 16. 3. 10.30 do 15.00 Tehnopark Celje Nedelja v Tehnoparku Kulinarična delavnica peke celjske rolce, delavnica s 3D-pisalom in izdelava keramičnih orglic, šov z robotkom Teom, znanstveni šov, tajnostna kreativnica in programiranje robota Photon 16.00 Otroški muzej Hermanov brlog Celje So ptički se ženili Hermanova Gregórjeva družinska ustvarjalnica; za posameznike in družine PONEDELJEK, 17. 3. 17.00 Knjižnica Velenje Darilo za mamico Otroška ustvarjalna delavnica 17.00 do 20.00 Mladinski center Žalec Finančna pismenost: Potrošništvo Brezplačno usposabljanje TOREK, 18. 3. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Vrtiljak čustev Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.00 do 18.00 Ekomuzej Žalec Kako enostavno biti viden z uporabo socialnih omrežij (1. del) Predava: Vid Štuhlec 16.30 Laška hiša Pirčki in sirčki Delavnica spoznavanja kombinacij butičnih piv s slovenskim siri 17.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami Gostja februarskega klepeta bo Silva Kuzman 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Prireditev za mamice 17.00 do 20.00 Mladinski center Žalec Finančna pismenost: Odprti del programa Brezplačno usposabljanje 18.00 Celjski dom Uvod v učenje Bruna Gröninga – za mlade 18.00 Občinska knjižnica Tabor Pravljična urica s poustvarjanjem SREDA, 19. 3. 10.00 Učilnica Občine Šentjur Med Kurdi, Armenci in Sirijci v vzhodni Turčiji Potopisno predavanje Brede Jančič 17.00 Tehnopark Celje Tretji pogovor ob 9. Rastoči knjigi Pogovor z dr. Vesno Vuk Godina in drugimi gosti 19.00 Občinska knjižnica Žalec Sladkorna bolezen in kolesarska pustolovščina na Nordkapp Predavanje Žige Papeža Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dedišči- na Slovenije; do nadaljnjega, Grb grofov Celjskih in sistem kvater- nijev; do nadaljnjega Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: dedi- ščina in moč; do 30. 3., Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do maja Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje: gostu- joča razstava Janez Puhar (1814- 1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografi je na steklo; do nadaljnega Galerija Zgornji trg Šentjur: sli- karska razstava Krajine, avtorja Branka Gajšta; do 15. 3. Knjižnica Šentjur: fotografska razstava Arneta Hodaliča; do 28. 4. Galerija Železarskega muzeja Štore: Skupinska fotografska razstava celjskih fotoklubov; do 10. 4. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 30. 3. Galerija Velenje: RAZ DVA TRI, razstava treh avtorskih projektov umetnice Sanje Neškovič Peršin; do 12. 4. Muzej na Velenjskem gradu: Poslednjič »Srečno!«?: Rudar- ska dediščina: osebno; do 30. 3.; Rondela Velenjskega gradu: Venček intimnosti, skrinja pra- vil in duhovi na pragu: Nevestina bala skozi čas; do oktobra 2025 Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 15. 3. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 3. Podhod Pošta: 1. svetovna vojna v gradivu Muzeja Velenje, razsta- va ob 110. obletnici konca 1. sve- tovne vojne, do 30. 3. Podhod pri Vili Bianci: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 30. 3. Knjižnica Velenje: Promena- da: Pripovedujemo o azbestu, razstava o zgodovini in nevar- nosti azbesta; do 30. 3.; Sonč- na stena: Melodije cvetja 2025, razstava slik v tehniki šivanja s svilenimi trakovi Olge Ulokine; do 30. 3.; Mladinska soba: raz- stava izdelkov dijakov likovne smeri Gimnazije Velenje; do 30. 3.; Steklena dvojčka: Bralec me- seca: Jaro Slatinšek; do 30. 3.; Otroški oddelek: Zlate hruške 2024 do 30. 3.; Domoznansko razstavišče: Markantne ženske iz Šaleškega biografskega leksi- kona; do 30. 3. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31.12.; Podzemni del muzeja 1: Podzemni Neze- mljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31.12.; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poredoš in Stojan Špegel; do 31.12.; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12.; 70 let revije Rudar, naslovnica revije skozi leta; do 31. 12. 2025 Avla Mestne občine Velenje: Sveta geometrija se razkrije, razstava likovnih del ljubiteljske ustvarjalke Arie Verdan; do 14. 3. Galerija eMCe plac Velenje: Ženske, na katere mislim pono- či, poklon posebnim, velikim in pogumnim ženskam; do 8. 4. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Ambient, razstava likov- nih del Darinke Maze, članice Društva šaleških likovnikov; do 25. 3. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 1 1, 13. marec 2025 PODLISTEK Franc Goričan je umrl 3. aprila 1951 na svojem domu v Višnji vasi in bil pokopan na pokopališču v Novi Cer- kvi. Korespondenca med nekdanjim Goričanovim svakom, ljubljanskim župa- nom Ivanom Hribarjem, ki je bil poročen z Goričanovo sestro Marijo, iz leta 1932 razkriva, da je Goričan že- lel biti pokopan na domači kmetiji, kar pa tedanja zako- nodaja ni omogočala. Raz- mišljal je tudi o upepelitvi. Njegovi poslednji želji zaradi zakonskih ovir tako ni bilo ugodeno. Franc Goričan si je vseskozi prizadeval za napredek kme- tijstva, sadjarstva in vinogra- dništva, razvoj vasi in izbolj- šanje položaja podeželskega www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Franc Goričan (1869–1951), sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku (13) Spomini Franca Goričana nam odstirajo vpogled v življenje slovenskega kmečkega prebivalstva konec 19. stoletja in Goričana kot posameznika, ki se je s svojo močno voljo in jasno zastavljenimi cilji bil sposoben upreti ustaljenim družbenim normam, se osamosvojiti ter se podati na samosvojo in uspešno življenjsko pot. Goričanov sadjarski učni vrt pred stavbo Občine Vojnik. (Foto: Lea Sreš) Slikovno gradivo na ovitku spominov: škarjerez Doroteje Hauser, hrani Marko Zdovc. Odkritje spominske plošče na pročelju rojstne hiše, 1969. Fotografijo hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, dar Hedvige Vidmar Šalamon. Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice je leta 2019 ob 150-letnici Goričanovega rojstva pripravil razstavo z brošurico o njegovem življenju in delu. Leta 2019, ob 150-letnici rojstva, je na pobudo Marka Zdovca iz Turističnega dru- štva Vojnik domoznanski oddelek celjske knjižnice pri- pravil spominsko razstavo s spremno brošurico, ki je bila najprej na ogled v vojniški knjižnici in nato še v Ljublja- ni, na Ptuju in v Celju. Glavni vir za pripravo nave- dene razstave sta bila biblio- grafsko geslo, ki ga je za sple- tni biografski leksikon Obrazi slovenskih pokrajin pripravila kolegica Janja Jedlovčnik, in fotografsko in dokumentarno gradivo, ki ga je prispevala go- spa Hedviga Vidmar Šalamon iz zapuščine po pokojnem možu Ludviku Vidmarju. Po zaključku projekta je gospa Hedviga navedeno zapušči- no predala Domoznanskemu oddelku Osrednje knjižnice Celje. Osrednja knjižnica Celje in Občina Vojnik sta leta 2022 iz- dali spomine, ki jih je Goričan napisal v zadnjih letih svojega življenja. Besedilo je uredila in spremno študijo napisala Alenka Hren Medved, izbra- no bibliografijo njegovih stro- kovnih objav je uredil Srečko Maček. Stanislav Vršič je pri- speval zapis o Goričanovem delovanju na področju vino- gradništva in Stanislav Tojnko pregled njegovega delovanja na področju sadjarstva. Spo- minski zapis ob odkritju spo- minske plošče Slovenskega sadjarskega društva na Gori- čanovi rojstni hiši ob 100-le- tnici njegovega rojstva je pri- spevala Neta Timer. Ob tem je Občina Vojnik pred občinsko stavbo postavila spominsko obeležje v po njem imenova- nem sadjarskem učnem vrtu. Pripravila dr. Alenka Hren Medved in Srečko Maček človeka. Za svoje delo je bil odlikovan s srebrno medaljo in z zlatim križcem za zasluge za narod. Leta 1969, ob stoti obletnici njegovega rojstva, so slovenski sadjarji na njegovi rojstni hiši v Višnji vasi odkrili spominsko ploščo. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 1 1, 13. marec 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Merkur v vašem znaku bo po- skrbel za odlične ideje, tudi ko- municirali boste z lahkoto. Ker pa bo od sobote naprej pričel upočasnjevati svojo pot, svetu- jemo povečano previdnost. Na področju družabnega življenja bo tokrat vse mogoče. Retrogra- dna Venera v vašem znaku je lahko občasno nepredvidljiva. Četudi vam v vsakem trenut- ku ne bo do tega, da bi pred partnerjem razgaljali čustva, lahko storite prav to. Vaša vladarica Venera upo- časnjuje svoje potovanje in prinaša potrebo po ponovni proučiti stanja, v katerem ste. Razmislite, kdo in kaj vam ni všeč in kaj lahko storite v zvezi s tem. Oba mrka v marcu sta priložnosti, da naredite red na vseh področjih. Suvereno zastopajte lastna mnenja, če vas bodo nadrejeni postavili pod drobnogled. Mogoče boste kakšno priporočilo vseeno upo- števali, pretirano pa ne boste spremenili mnenja. Naporni dnevi so pred vami, saj boste morali brzdati svoja najgloblja prepričanja, če bo- ste hoteli uspeti. Ostanite opti- mistični. Vse, kar načrtujete, boste izpeljali. Verjetno res z zamudo ali z manjšimi spre- membami zaradi vpliva retro- gradnosti vašega vladarja Mer- kurja in mrka, ki bo nastopil ob polni Luni v petek, 14. 3. Vaša vizija bo iz dneva v dan bolj jasna. Potrebno je dovoliti, da se nekateri dogodki odvijejo po svoje. Vse ob svojem času. Temeljito razmislite o prak- tičnosti svoje ideje. Kljub za- gnanosti vam bo sledilo le malo ljudi. Ozračje bo težko in nemirno, nad vse bo legla čustvena napetost. Kakšno nenačrtno trošenje denarja ne pride v poštev, zavedajte se vpliva retrogradne Venere. De- nar vam lahko prehitro spolzi med rokami, zato velja poveča- na previdnost. Vaša vitalna energija ne bo najboljša in še zlasti čez vikend lahko občutite velik upad. Del- no bo krivec polna Luna. Bodite zmerni v svojih dejavnostih, ne pretiravajte pri nobeni stvari. Sicer boste razmišljali veliko- potezno, vse tiste malenkosti, ki vas navadno motijo, bodo izginile. Vendar čas za akcijo šele prihaja. Romantika vam zatajuje, kot ljubezenski par- tner lahko izpadete puščobni. V četrtek in večji del petka, 14. marca, bo Luna potovala po vašem znaku. Svojo polnost bo dosegla v petek tik pred 8. uro zjutraj. Ščip se bo odvijal sočasno s popolnim luninim mrkom, zato svetujemo pove- čano previdnost prav na vseh področjih. Naredite si natan- čen delovni načrt, morda ste se v stvari spustili preveč čustveno in zdaj ne najdete razumskega izhoda. Ljubljeni osebi pa lah- ko popolnoma zaupate. Od petka zvečer pa vse do ponedeljka zjutraj boste gostili Luno v svojem znamenju. Za nameček se bo retrogradni Veneri v soboto pridružil še retrogradni Merkur in ker oba potujeta po znamenju, ki vam nasprotuje, se bo potreb- no tega vpliva zelo zavedati. Tokratni vikend bo za vas čas dialogov, prilagajanja in razumskih načrtovanj ter re- šitev zapletov zasebnega in delovnega značaja. Svojih idej ne boste podpirali z velikimi dejanji. Dokler vas položaj ne bo prisilil, da se soočite z dejstvi, tega ne boste hoteli storiti. Ob- čutek, da v vašem poslovnem življenju vlada vse večji nered, je delno varljiv, delno resničen. Ko bo potrebno, boste takoj ukrepali. Ob pričetku novega delovnega tedna bo Luna po- tovala po vašem znamenju in prisotnih je lahko kar precej zmešnjav zaradi retrogradno- sti planetov. Večje število planetov v og- njenih znamenjih vas lepo podpira. Zaradi retrogradnosti Merkurja in Venere pa lahko prihaja do občasnih zastojev, zamud in blokad. Ni skrbi, da vsemu ne bi bili kos, odlič- no se boste znašli. Morebitne konfl ikte v delovnem okolju boste lahko obrnili sebi v prid. Z energijo, ki jo boste oddali, boste v središču dogajanja, kjerkoli se boste pojavili. Ob pričetku pomladi boste polni načrtov, kaj vse bi želeli narediti. Delno imate odprto pot, v celoti pa nikakor ne. Potreben bo zelo taktičen in diplomatski pristop. Za raz- sodnost ni nikoli prepozno, za tveganje vedno prehitro. Ne boste dvomili vase, a ne- prijetnih posledic si ne želite. Ugotavljali boste, koliko je nekomu do vas in kaj vse je pripravljen storiti. Oseba, ki ste jo pred krat- kim spoznali, nima tolikšne moči, kot je bilo videti sprva. Kaj hitro boste sešteli, da je ena in ena dve in nihče vas ne bo prepričal o nasprotnem. O najbolj smelih zamislih manj razmišljajte, kajti čas za novosti prihaja nekoliko kasneje. Prav pa je, da razmi- šljate o svoji prihodnji taktiki. Strategija, ki se je v preteklo- sti izkazala za dobro, bo do- brodošla tudi v prihodnje. Ne spreminjajte tistega, kar vam odlično služi! Pametno bo, če boste ambi- cije najbolj osebnega značaja potisnili v ozadje. Določite si vrstni red prioritet in zagotovo mora biti eksistenca na prvem mestu, vse drugo pa podrejeno. Prilagajanje osebi v vaši bližini vam bo vzelo veliko energije, vendar je to nujno potrebno v trenutni situaciji. V ljubezenski komunikaciji previdno. Včasih ste resnično upornik brez ra- zloga. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Šef me je vprašal, zakaj sem zamudil v službo. Ko se sprehajaš s punco po mestu in ugotoviš, da naproti prihaja tvoja žena. Oprosti, ker se nisem oglasila. Bila sem zaposlena. Ujemajoče se nogavičke Zjutraj sem bila pri zdravniku. Dejal mi je, da moram za mesec dni na morje, mesec dni v hribe in mesec dni v toplice. Kam me boš peljal najprej? K drugemu zdravniku! Pravi punca fantu: »Malo prej sem naredila test za nosečnost.« »In kakšen je razultat?« »SVATBA!« Sin: »Mami, pri koliko letih bom lahko odšel ven in se vrnil takrat, ko bom sam hotel?« Mama: »Še tvoj oče ni toliko star!« Malo sem se ostrigla in pobarvala. Niti opazil ni. Ko pa sem malo popraskala avto, je v spodnjicah pritekel iz hiše. Avstrijski smučarski skakalci so ujeli zlato ribico. Obljubila jim je tri želje. Rekli so ji, naj jim izpolni samo eno: da oče in mama Prevc ne bi več imela otrok. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 1 1, 13. marec 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 664 SUDOKU 665 SUDOKU 356 REŠITEV SUDOKU 355 potuje prek vas Dober glas potuje prek vas Dober glas www.trik.si facebook.com/3K.krizanke S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka Nagradna križanka NABIRAJO GA ČEBELE SLOVENSKI MISIJONAR (PEDRO) CALIFORNIA: … BI ČAS UNIVERZAL NA KOZMIČ NA ENERGIJA V TAOIZMU … BATOR JE V MONGOLIJI SIMMEL: VČASIH JE TUDI … UŽITEK NOGOMETNA EKIPA IMA … IGRALCEV OPRAVLJA UČITELJSKI POKLIC GRŠKA ČRKA ε LETALSKA DRUŽBA GA VČASIH ODPOVE LUKA V IZRAELU OD … POMENI PRIBLIŽNO RODIJ KAMOR JE ŠEL BIK, … GRE ŠE ŠTRIK SNEGOLOV POMEMBNO AMERIŠKI ZVEZNI DRŽAVI RODILNIK ZAIMKA TA VZKLIK OB BOLEČINI PRIŠLA BO POMLAD, … BI JO RAD ANTIJUNAK MARTINA KRPANA TANTAL TELEKOM SLOVENIJE UTOPIČNA SOCIALISTKA SANITETNI MATERIAL MEJI NA NEVADO TRIGLAV NALOŽBE PROMETNI … STOJI NA KRIŽIŠČU ESKIM NOSILEC INFORMACIJ PREBIVALEC ALEUTOV ZDROBLJEN V MLINU ŠTRCELJ MALI UPORNIK JE ROMAN FRANCETA … NEKDANJI FRANCOSKI DIRKAČ F1 PROST NAREJENA Z ŽAGO MOZOLJA VOST … IN MATI JURČEK ALI LISIČKA PROFESIO NALNA KOŠARKAR SKA LIGA V ZDA KANCLER NEKDANJE ZRN ADENAUER ASTRA, CORSA ALI VIVARO ČEBELJA SAMCA RIMSKI HIŠ NI BOGOVI OLIVER ANTAUER FEVDALNI PODLOŽNICI MESTO V SIBIRIJI STANUJE, ŽIVI … TEČE, NIČ NE REČE Povsod z vami EVO … JE VODIL BOLIVIJO CK JE TUDI CALVIN … TRDO DELA SPIELBER GOV FILM: … PARK DOCENT … JE ŠEL BIK, NAJ GRE ŠE ŠTRIK VPRAŠAL NICA PROSTO VOLJNO GASILSKO DRUŠTVO TROPSKA VZPENJAVKA FINA BOMBAŽNA TKANINA MAJHEN LIST TAJKE SO SOSEDE … PORUŠI KOMEDIJA BOBA CLARKA OBLOŽITE, OBDATE NEGATIVNA ŠOLSKA OCENA PREBIVALCI EPIRA DEL STREL NEGA OROŽJA … MALEGA ZRASTE VELIKO VULKAN NA FILIPINIH DVE MUHI NA EN … IZTOK MLAKAR BELA VINSKA TRTA NAPAKA NEKDANJA FINSKA MARKA PERFEKTEN RUBIDIJ PES S ŠIROKIM GOBCEM NORVEŠKA KRONA AVSTRALSKI DOLAR ARGENTIN. NOGOMETAŠ (LIONEL) ZAČETEK GRADNJE FARAONI: NE BOM … NA STARE ČASE OBOROŽEN SPOPAD DANKE SO SOSEDE … VELIK IN SUH MORSKA RIBA AVTOMO BILSKE TROBLJE MOČAN UDAREC ŽOGE PROTI GOLU GRŠKI BASNOPISEC TERMIN VOJSKA JUGOSLAVIJE ASTROLOŠKI ZNAK SVETILKA ČEŠKA PRI TRDILNICA RAKETOMET JE RAKETNI … PALUBA SENIOR OHRO MELOST, PARALIZIRA NOST INDIJSKA ZAČIMBA MARTIN …: OD VIŠINE SE ZVRTI AMERIŠKA REVIJA O MODI 23 18 6 19 21 24 28 4 25 13 12 22 26 2 16 3 7 27 15 14 17 20 9 11 1 5 8 10 1 2345678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 22 22 23 17 24 25 26 27 28 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 10: Diši po pomladi Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Anže Kapitler iz Žalca, Ciril Pirš iz Škofje vasi in Cvetka Škornik iz Šentjurja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Ce- lje, do torka, 18. marca. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 1 1, 13. marec 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Merkur v vašem znaku bo po- skrbel za odlične ideje, tudi ko- municirali boste z lahkoto. Ker pa bo od sobote naprej pričel upočasnjevati svojo pot, svetu- jemo povečano previdnost. Na področju družabnega življenja bo tokrat vse mogoče. Retrogra- dna Venera v vašem znaku je lahko občasno nepredvidljiva. Četudi vam v vsakem trenut- ku ne bo do tega, da bi pred partnerjem razgaljali čustva, lahko storite prav to. Vaša vladarica Venera upo- časnjuje svoje potovanje in prinaša potrebo po ponovni proučiti stanja, v katerem ste. Razmislite, kdo in kaj vam ni všeč in kaj lahko storite v zvezi s tem. Oba mrka v marcu sta priložnosti, da naredite red na vseh področjih. Suvereno zastopajte lastna mnenja, če vas bodo nadrejeni postavili pod drobnogled. Mogoče boste kakšno priporočilo vseeno upo- števali, pretirano pa ne boste spremenili mnenja. Naporni dnevi so pred vami, saj boste morali brzdati svoja najgloblja prepričanja, če bo- ste hoteli uspeti. Ostanite opti- mistični. Vse, kar načrtujete, boste izpeljali. Verjetno res z zamudo ali z manjšimi spre- membami zaradi vpliva retro- gradnosti vašega vladarja Mer- kurja in mrka, ki bo nastopil ob polni Luni v petek, 14. 3. Vaša vizija bo iz dneva v dan bolj jasna. Potrebno je dovoliti, da se nekateri dogodki odvijejo po svoje. Vse ob svojem času. Temeljito razmislite o prak- tičnosti svoje ideje. Kljub za- gnanosti vam bo sledilo le malo ljudi. Ozračje bo težko in nemirno, nad vse bo legla čustvena napetost. Kakšno nenačrtno trošenje denarja ne pride v poštev, zavedajte se vpliva retrogradne Venere. De- nar vam lahko prehitro spolzi med rokami, zato velja poveča- na previdnost. Vaša vitalna energija ne bo najboljša in še zlasti čez vikend lahko občutite velik upad. Del- no bo krivec polna Luna. Bodite zmerni v svojih dejavnostih, ne pretiravajte pri nobeni stvari. Sicer boste razmišljali veliko- potezno, vse tiste malenkosti, ki vas navadno motijo, bodo izginile. Vendar čas za akcijo šele prihaja. Romantika vam zatajuje, kot ljubezenski par- tner lahko izpadete puščobni. V četrtek in večji del petka, 14. marca, bo Luna potovala po vašem znaku. Svojo polnost bo dosegla v petek tik pred 8. uro zjutraj. Ščip se bo odvijal sočasno s popolnim luninim mrkom, zato svetujemo pove- čano previdnost prav na vseh področjih. Naredite si natan- čen delovni načrt, morda ste se v stvari spustili preveč čustveno in zdaj ne najdete razumskega izhoda. Ljubljeni osebi pa lah- ko popolnoma zaupate. Od petka zvečer pa vse do ponedeljka zjutraj boste gostili Luno v svojem znamenju. Za nameček se bo retrogradni Veneri v soboto pridružil še retrogradni Merkur in ker oba potujeta po znamenju, ki vam nasprotuje, se bo potreb- no tega vpliva zelo zavedati. Tokratni vikend bo za vas čas dialogov, prilagajanja in razumskih načrtovanj ter re- šitev zapletov zasebnega in delovnega značaja. Svojih idej ne boste podpirali z velikimi dejanji. Dokler vas položaj ne bo prisilil, da se soočite z dejstvi, tega ne boste hoteli storiti. Ob- čutek, da v vašem poslovnem življenju vlada vse večji nered, je delno varljiv, delno resničen. Ko bo potrebno, boste takoj ukrepali. Ob pričetku novega delovnega tedna bo Luna po- tovala po vašem znamenju in prisotnih je lahko kar precej zmešnjav zaradi retrogradno- sti planetov. Večje število planetov v og- njenih znamenjih vas lepo podpira. Zaradi retrogradnosti Merkurja in Venere pa lahko prihaja do občasnih zastojev, zamud in blokad. Ni skrbi, da vsemu ne bi bili kos, odlič- no se boste znašli. Morebitne konfl ikte v delovnem okolju boste lahko obrnili sebi v prid. Z energijo, ki jo boste oddali, boste v središču dogajanja, kjerkoli se boste pojavili. Ob pričetku pomladi boste polni načrtov, kaj vse bi želeli narediti. Delno imate odprto pot, v celoti pa nikakor ne. Potreben bo zelo taktičen in diplomatski pristop. Za raz- sodnost ni nikoli prepozno, za tveganje vedno prehitro. Ne boste dvomili vase, a ne- prijetnih posledic si ne želite. Ugotavljali boste, koliko je nekomu do vas in kaj vse je pripravljen storiti. Oseba, ki ste jo pred krat- kim spoznali, nima tolikšne moči, kot je bilo videti sprva. Kaj hitro boste sešteli, da je ena in ena dve in nihče vas ne bo prepričal o nasprotnem. O najbolj smelih zamislih manj razmišljajte, kajti čas za novosti prihaja nekoliko kasneje. Prav pa je, da razmi- šljate o svoji prihodnji taktiki. Strategija, ki se je v preteklo- sti izkazala za dobro, bo do- brodošla tudi v prihodnje. Ne spreminjajte tistega, kar vam odlično služi! Pametno bo, če boste ambi- cije najbolj osebnega značaja potisnili v ozadje. Določite si vrstni red prioritet in zagotovo mora biti eksistenca na prvem mestu, vse drugo pa podrejeno. Prilagajanje osebi v vaši bližini vam bo vzelo veliko energije, vendar je to nujno potrebno v trenutni situaciji. V ljubezenski komunikaciji previdno. Včasih ste resnično upornik brez ra- zloga. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Šef me je vprašal, zakaj sem zamudil v službo. Ko se sprehajaš s punco po mestu in ugotoviš, da naproti prihaja tvoja žena. Oprosti, ker se nisem oglasila. Bila sem zaposlena. Ujemajoče se nogavičke Zjutraj sem bila pri zdravniku. Dejal mi je, da moram za mesec dni na morje, mesec dni v hribe in mesec dni v toplice. Kam me boš peljal najprej? K drugemu zdravniku! Pravi punca fantu: »Malo prej sem naredila test za nosečnost.« »In kakšen je razultat?« »SVATBA!« Sin: »Mami, pri koliko letih bom lahko odšel ven in se vrnil takrat, ko bom sam hotel?« Mama: »Še tvoj oče ni toliko star!« Malo sem se ostrigla in pobarvala. Niti opazil ni. Ko pa sem malo popraskala avto, je v spodnjicah pritekel iz hiše. Avstrijski smučarski skakalci so ujeli zlato ribico. Obljubila jim je tri želje. Rekli so ji, naj jim izpolni samo eno: da oče in mama Prevc ne bi več imela otrok. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 1 1, 13. marec 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 664 SUDOKU 665 SUDOKU 356 REŠITEV SUDOKU 355 potuje prek vas Dober glas potuje prek vas Dober glas www.trik.si facebook.com/3K.krizanke S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka Nagradna križanka NABIRAJO GA ČEBELE SLOVENSKI MISIJONAR (PEDRO) CALIFORNIA: … BI ČAS UNIVERZAL NA KOZMIČ NA ENERGIJA V TAOIZMU … BATOR JE V MONGOLIJI SIMMEL: VČASIH JE TUDI … UŽITEK NOGOMETNA EKIPA IMA … IGRALCEV OPRAVLJA UČITELJSKI POKLIC GRŠKA ČRKA ε LETALSKA DRUŽBA GA VČASIH ODPOVE LUKA V IZRAELU OD … POMENI PRIBLIŽNO RODIJ KAMOR JE ŠEL BIK, … GRE ŠE ŠTRIK SNEGOLOV POMEMBNO AMERIŠKI ZVEZNI DRŽAVI RODILNIK ZAIMKA TA VZKLIK OB BOLEČINI PRIŠLA BO POMLAD, … BI JO RAD ANTIJUNAK MARTINA KRPANA TANTAL TELEKOM SLOVENIJE UTOPIČNA SOCIALISTKA SANITETNI MATERIAL MEJI NA NEVADO TRIGLAV NALOŽBE PROMETNI … STOJI NA KRIŽIŠČU ESKIM NOSILEC INFORMACIJ PREBIVALEC ALEUTOV ZDROBLJEN V MLINU ŠTRCELJ MALI UPORNIK JE ROMAN FRANCETA … NEKDANJI FRANCOSKI DIRKAČ F1 PROST NAREJENA Z ŽAGO MOZOLJA VOST … IN MATI JURČEK ALI LISIČKA PROFESIO NALNA KOŠARKAR SKA LIGA V ZDA KANCLER NEKDANJE ZRN ADENAUER ASTRA, CORSA ALI VIVARO ČEBELJA SAMCA RIMSKI HIŠ NI BOGOVI OLIVER ANTAUER FEVDALNI PODLOŽNICI MESTO V SIBIRIJI STANUJE, ŽIVI … TEČE, NIČ NE REČE Povsod z vami EVO … JE VODIL BOLIVIJO CK JE TUDI CALVIN … TRDO DELA SPIELBER GOV FILM: … PARK DOCENT … JE ŠEL BIK, NAJ GRE ŠE ŠTRIK VPRAŠAL NICA PROSTO VOLJNO GASILSKO DRUŠTVO TROPSKA VZPENJAVKA FINA BOMBAŽNA TKANINA MAJHEN LIST TAJKE SO SOSEDE … PORUŠI KOMEDIJA BOBA CLARKA OBLOŽITE, OBDATE NEGATIVNA ŠOLSKA OCENA PREBIVALCI EPIRA DEL STREL NEGA OROŽJA … MALEGA ZRASTE VELIKO VULKAN NA FILIPINIH DVE MUHI NA EN … IZTOK MLAKAR BELA VINSKA TRTA NAPAKA NEKDANJA FINSKA MARKA PERFEKTEN RUBIDIJ PES S ŠIROKIM GOBCEM NORVEŠKA KRONA AVSTRALSKI DOLAR ARGENTIN. NOGOMETAŠ (LIONEL) ZAČETEK GRADNJE FARAONI: NE BOM … NA STARE ČASE OBOROŽEN SPOPAD DANKE SO SOSEDE … VELIK IN SUH MORSKA RIBA AVTOMO BILSKE TROBLJE MOČAN UDAREC ŽOGE PROTI GOLU GRŠKI BASNOPISEC TERMIN VOJSKA JUGOSLAVIJE ASTROLOŠKI ZNAK SVETILKA ČEŠKA PRI TRDILNICA RAKETOMET JE RAKETNI … PALUBA SENIOR OHRO MELOST, PARALIZIRA NOST INDIJSKA ZAČIMBA MARTIN …: OD VIŠINE SE ZVRTI AMERIŠKA REVIJA O MODI 23 18 6 19 21 24 28 4 25 13 12 22 26 2 16 3 7 27 15 14 17 20 9 11 1 5 8 10 1 2345678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 22 22 23 17 24 25 26 27 28 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 10: Diši po pomladi Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Anže Kapitler iz Žalca, Ciril Pirš iz Škofje vasi in Cvetka Škornik iz Šentjurja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Ce- lje, do torka, 18. marca. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 11 13. 3. 2025  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 1 1, 13. marec 2025 PISANI SVET Revija Jana je na mednaro- dni dan žensk v Kongresnem centru Brdo pri Kranju raz- glasila Slovenko leta 2024. Naslov je pripadel humanitar- ki in dolgoletni prostovoljki Jolandi Grom Ravnikar. Med kandidatkami so bile tudi Ve- lenjčanki Natalija Nedeljko in Sara Bajec ter Sanja Lončar iz Šmartnega v Rožni dolini. Za naziv Slovenka leta 2024 se je potegovalo štirinajst iz- jemnih žensk, ki vsaka na svojem delovnem področju puščajo dragocene sledi v družbi in jo vračajo v prave tirnice. Bralci revije Jana so za zmagovalko izglasovali Jolan- do Grom Ravnikar, dolgoletno prostovoljko na ljubljanskem onkološkem inštitutu, kjer se srečuje z ljudmi, ki so v hudi stiski. »Pomaga jim s toplo be- sedo, z objemom, s podporo, jih opogumlja in jim vliva op- timizem za spoprijemanje z boleznijo. Vsak božični večer osamljenim bolnikom zapoje Sveto noč in druge pesmi, saj glasba odpira srca. A mnogo huje je, pravi, ko zaradi zahrb- tne bolezni zboli otrok – tako za otroke kot za njihove starše, ki si želijo edino to, da bi otrok ozdravel,« so podelitev naziva utemeljili organizatorji. Kot so še pojasnili, Jolanda Grom Ravnikar vsako leto organizi- ra tudi dobrodelni koncert za Junake 3. nadstropja, denar od vstopnic pa je vedno namenjen nakupu medicinske opreme zanje. Za nominiranke je sicer letos glasovalo več kot 93 tisoč ljudi, kar je po navedbah orga- nizatorjev rekordna številka. SJ V Knjižnici Šentjur so pred dnevi gostili fotografa in raziskovalca Arneta Hodaliča. Na literarnem večeru je predstavil svojo reportersko fotoavtobiografi jo z naslovom Moje svetlobe. Hodalič, ki v knjigi predstavlja svoje najodmevnejše fotoreportaže in potovanja po številnih kotičkih sveta, je obiskovalcem literarnega večera razkril, da je svojo prelomno fotografi jo posnel na potovanju po Indiji. Od takrat ni bil več le mladenič, ki je naključno imel pri roki fotoaparat, ampak je stopil na pot pravega fotografa. Ta posnetek si je zapomnil tudi zato, ker ga je ujel ravno na dan, ko je umrl njegov oče. Priznan fotograf je v pogovoru z Majo Furman pojasnil, da naslov njegove prve in – kot je zatrdil – tudi zadnje knjige izhaja iz na- rave njegovega dela. Svetlobe, ki jih fotograf zajame skozi objektiv, so namreč zgodbe, ujeti trenutki v času, sestavni deli življenja. Za vse, ki so dogodek zamudili, je zanimiv vpogled v delo priznanega fotografa razstava z naslovom Moj svet, moje svetlobe. Ta bo do konca aprila gostovala v prostorih Knjižnice Šentjur. TS FaVoZa praznovala 15 let prepevanja FaVoZa, fantovska vokalna zasedba Gimnazije Celje – Center, je 7. marca v celjskem Narodnem domu praznovala petnajsto obletnico. Pripravila je slavnostni koncert vseh pevskih generacij. Glasbeni sestavi Gimnazije Celje – Center (GCC) neprekinjeno delujejo že 67 let. V šolskem letu 2004/05 je glasbeni utrip v šoli dopolnila prva fantovska vokalna zasedba Oktet 9, ki še danes pod vodstvom mentorja Gregorja Deleje povezuje nekdanje dijake omenjene gimna- zije. Zaradi uspehov zasedbe in velikega zanimanja fantov za zborovsko petje je v šolskem letu 2009/10 Oktet 9 dobil podmladek, imenovan FaVoZa. Člani zasedbe so doslej nastopili na 200 koncertih in nastopih. Pohvalijo se lahko z zlatimi priznanji tako na regijskih kot na mednarodnih tekmovanjih. Za njimi so tudi uspešne turneje po tujini. FaVoZo je do konca leta 2022 vodil Gregor Deleja, sedaj dirigentsko paličico v rokah drži Danijel Berden. TS Zvesta modi in knežjemu mestu V Muzeju novejše zgo- dovine Celje je bilo konec preteklega tedna odprtje razstave Jolanda Thaler – unikatne modne kolek- cije Thaler. Razstava je posvečena tudi 40-letnici njene modne blagovne znamke in oblikovalkine- mu življenjskem jubileju. Thalerjeva se je rodila v Celju in vsa ta leta v njem ostala, kar pomeni, da je njena priznana blagovna znamka ves ta čas bogati- la mesto in vanj privabljala številne ljubitelje in ljubi- teljice njenih modnih stva- ritev. V vsej svoji karieri je dobila številna priznanja. Med drugim leta 2022, ko je prejela nagrado modnih ustvarjalcev za soustvarjanje modnih dogodkov in prispe- vek k prepoznavnosti Celja kot mesta odličnih znamk. Leto kasneje je za vrhunske uspehe na področju modne- ga oblikovanja prejela tudi celjski grb, kar je najvišje priznanje Mestne občine Celje za zaslužne občanke in občane. Lani je postala preje- mnica mednarodne nagrade World top model 2024, ki jo je prejela v Švici. SŠol, foto: Andraž Purg Vsako nedeljo do konca marca bo ob 16. uri tudi vodenje po razstavi v družbi Jolande Thaler. Razstava bo v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled do 30. marca. Na slavnostnem koncertu se je na odru z aktualno zasedbo srečalo več kot 40 nekdanjih pevcev vseh generacij. (Foto: Robi Valenti) Od bolečine do moči Kako ozavestiti svoje odzive, se učiti postavljati meje, bolje razumeti sebe in graditi harmonične od- nose? Pogovorne večere na to temo pripravljata Janja Urankar Berčon, nekda- nja direktorica Stika La- ško, ter Darija Vidmar, ki ima za sabo izjemno tež- ko življenjsko zgodbo. O tem, kako nas življenjske izkušnje lahko oblikujejo v bolj zavestne in notranje močne posameznike, bosta govorili v torek, 18. marca, ob 18. uri v Celjskem mla- dinskem centru. Darija Vidmar se je v svojem življenju soočila z ločitvijo staršev, lastno loči- tvijo, alkoholizmom očeta in ne nazadnje s posledicami njegovega samomora. Nje- na zgodba je pretresljiva, a hkrati navdihujoča, saj po- nuja globoka spoznanja. V Namesto da svoja čustva potlačimo, jih lahko opazujemo, razumemo in jih uporabimo za osebno rast, pravita Janja Urankar Berčon in Darija Vidmar. (Foto: osebni arhiv) pogovoru z Janjo Urankar Berčon bo delila svojo izku- šnjo in razkrila, kako je bole- čino preoblikovala v moč ter kako danes pomaga drugim pod imenom Darja SPeresom. Tako Janja kot Darija sta pre- pričani, da vsaka življenjska izkušnja, ne glede na to, ali je dobra ali slaba, nosi v sebi sporočilo. »Od nas je odvisno, ali jo bomo sprejeli kot prilo- žnost za rast ali kot oviro,« pravita. NT Nagrajena humanitarnost Skupinska fotografija nominirank v ospredju s Slovenko leta 2024 (Foto: Jure Klobčar) Zanj je bila usodna Indija Arne Hodalič je za obiskovalce z veseljem podpi- sal svojo reportersko fotoavtobiografijo. (Foto: Matevž Zdolšek)