Štev. 359. Trst, v sredo 25. decembra 1912 Tečaj XXXVII, IZHAJA VSAK DAN tedl §6 nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamično štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih lobakamah. v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. eemrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZijivo v Trstu. Glasilo političnega druStva „Edinost44 za Primorsko* mV <«MMti mair NAROČNINA ZNAŠA u celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na «a- ročbe brez doposlane naročnino, se nprava ne ozira, ■uoanlnk nt nedtljaka l=4acj® „EDIV9BTI" itu«! K* celo let« Kron 5-SO, u poi lata Kron a «0. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nef ran kovana pisma m ne »prejemajo in rokopisi se ae vraćaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo UREDNIŠTVO: ulica Glorgfo Galattl 20 (Narodni doa). IsdajateH in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastaib kcnsorci] lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, oiica Giorgio Galatti štev. 20. P©Štno-hrinllnl?nl ratnn Itev. 841-652. TELFTOn Wt 11-57. SRZOJflUNE UESTL Čuvaj še noče iti. DUNAJ 24. (Izv.) Sotrudniku „N. Fr. Pr." Je izjavil komisar Čuvaj; „Ne morem reči drugega nego to, da ničesar ne vem o kaki izpreraerabi na Hrvatskem, niti kar se tiče oseb niti sistema. Vse kombinacije o imenovanju podbana so neutemeljene. Un-kelhauser je bil irnenovau na moj predlog in je prisegel meni. Sicer pa oa nima politične misije. Hočem se vrniti na svoje mesto, čim mi dovole zdravniki. Unkelh^user ne postane podban? BUDIMPEŠTA 24. (Kor.) Ogrski kor. urad označuje vest nekaterih listov, da bi bil imenovan Unkelhauser za podbana, za neresnično. Novi sekci|ski načelnik tudi ni pooblaščen pogajati se s hrvatskimi strankami. Rusinska univerza. DUNAJ 24. (Izv.) „Slavische Korr." poroča, da se bliža konec pogajanj za neodvisno rusinsCo univerzo. Obliko, ki Jo bo nosila tozadevna predloga, bodo morda sprejeli i Poljaki i Rusini. Di San Giuliano pride na Dunaj? DUNAJ 24. (Izv.) ,N. W. Tagblatt" je prejel iz Rima vest, da pojde minister za zunanje zadeve, di San Giuliano, kmalu na Dunaj, da vrne Berchtoldu poset. Proračunski provizorij na Niže-avstrijskem. DUNAJ 24. (Izv.) Dne 27. decembra bode nižjeavstrijski deželni odbor predloži! deželnemu zboru dvomesečen proračunski provizorij. Mobilizacija za poskus na Ruskem. PETROGRAD 24. (Izv.) Danes se |e vršila po vseh petrograjskih kolodvorih mobilizacija za poskus, da vidijo s kako točnostjo funkcjjonirajo železnice. Zahvala za božičnico vojakov. DUNAJ 24. (Izv.) V „MiHtar Korr.« se zahvaljuje odsek za mornarico v vojnem ministrstvu za velikodušne darove, ki so omogočili vojakom vesele božične praznike. Pripominja tudi, da se bodo z darovi tudi spomnili rodovin reservistov, ki sto|e na melah. Neumayer in „Cešk£ Viden". DUNAJ 24. (Izv.) V redakcijo narodno-socijalnega češkega tednika „Češkd Videti* se je vršila danes policiiska preiskava. Zgodilo se Je to na predlog odvetnika bivšega župana Neumayerja, katerega Je Ust napadal radi čeških šol in njegovih erotičnih nagnjenj. Pa tudi doma so redaktorju Vorličku vse premetali, niso pa našli drugega nego eden iztis, ki so ga zaplenili. Podkralj Hardinge. DELHI 24. (Izv.) Podkralj Harding se primeroma dobi o počuti. Izgubil ni veliko krvi in tudi pljuča niso poškodovana. Zdravniki so mu ekstrahirali nekoliko železnih drobcev na hrbtu. Anarhija v Indiji. LONDON 24. (Kor.) „Times- javljajo včeraj iz Bombaja : „Times of India" svarijo v očigled atentata, izvršenega proti podkralju, da bi kdo pesimistično presojal položaj. Radi anarhistovskega razpoloženja v Indiji še ni obupati, ali treba je, da se začne voditi energično delo preti anarhistom v zadovoljitev upravičenih aspiracij Indije. Optimizem, ki ignorira nespravljivost anarhistov, pa še daleč ni tako nevaren, kakor pesimi- zem, ki bi rad obremenil Indijo. z zločinom peščice anarhistov. . Albanija je vsak dan večja DUNAJ 24. (Kor.) Turški poslanik tfilmi paša je izjavil sotrudniku Usta „Neue "rele Presse" glede Albanije, da ostane sultan suveren nad Albanijo, dočira se bodo sosameznusti še določile po sklepu miru. Albanci so bili vedno zelo privrženi oto-manskemu carstvu (o, tioto pa 1 — Ured.) in dobro je, če se vezi, ki jih vežejo na Turčijo, ne prekinejo, zlasti, ker je večina Albancev mohamedanska. Velesile so delale v interesu splošnega mira, ko so določile Albaniji avtonomijo, kar bo za bodoče onemogočilo „ljubosumnost" med njimi. Ta sklep velesil je premagal tudi težave glede Skadra in Janine (Oho 1). Skader in Janina bosta utelešena Albaniji. Čegav bode Solun? SOFIJA 24. (Izv.) Na merodajnem mestu govorijo, da ni res, da bi se bila v Solunu dogovorila car Ferdinand in kralj Jurij o bodoči usodi mesta. Srbskobolgarska carinska zveza. BELGRAD 24. (izv.) Srbski trgovski krogi delajo na vse kriplje za carinsko zvezo z Bolgarijo. Rumunija za Rumune v Turčiji. BUKAREŠT 24. (Kor.) Finančni minister Je predložil zbornici osnutek zakona, po katerem se dovoljuje ministrstvu za zunanje zadeve 100.000 ievov za podporo od vojne prizadetim Rumunora v Turčiji. De batiralo se bode o tem v soboto. Moratorij v Srbiji. BELGRAD 24. (Kor.) Uradni list objavlja kraijevi ukaz, ki podaljšuje moratorij do 30. marca. Za slučaj pa, da bi Srbija prej demobilizirala, ostane moratorij eden mesec od dneva njega napovedi v svoji zakoniti moči. Bolgarija ne sme dati Rumuniji zemlje. DUNAJ 24. (Izv.) Voditelj bolgarskih Stambulovcev, dr. Genadijev, Je izjavil ko-respondentu „N. F. Pr.", da Bolgarija niti ne sme misliti, da bi odstopila Rumuniji kak košček zemlje. Lutfi Fikrijeva ideja. CARIGRAD 24. (Kor.) Bivši poslanec Lutfi Fikri je sprožil misel o ustanovitvi nove stranke, ki bi se naj imenovala „stranka rr eno vi jenja" in ki bi si stavila cilj, da se Turčija In Otomani približajo čim največ možno koristim evropske kulture In načinu življenja. V političnem oziru temelji program nove stranke na načelih neodvi-nosti naroda, parlamentarizma in upravne decentralizacije. Stranka ne bo poznala imperializma narodnosti in vere. Volitve bi se naj vršile na podlagi proporcije. Pravice krščanskih občin bi se morale Čuvati. Osnutek programa so v posameznosti že objavili. V Carigradu se zopet nekaj kuha. CARIGRAD 24 (Izv.) Poslaniki, najbolj pa ruski, so svetovali Kiamilu paši, da naj Turčija sprejme mirovne pogoje, češ da je vojaštvo zelo nezadovoljno in presenečenja niso izključena. Čuje se, da bo za slučaj, da vojna zopet izbruhne, imenovan Enver beg za poveljnika pri Čataldži. Železnica Aleksandrlja-Derna. DUNAJ 24. (Izv.) „Corrlere della Sera« javlja, da bodo gradili železnico od Alek-sandrije preko Cireaajke do Dcrne. Kapital, PODLISTEK. Osvit. žSptaal Ksaver Sandor OJalskl. — Frevel A. E. — Saj imate dovolj znancev — saj je madlh ljudi dosti — vsaj zdi se mi tako 1 — je zbadljivo pripomnila Marija, ki se še vedno ni popolnoma sprijaznila z Avrtlom. — Ali za Hano je treba — oh — to ni kar tako. — Pa pojde Jurica z menoj — a za družice najdete koga drugega — je odgovorila Hana. — Marija Je zardela, a Avrel je šaljivo in obustno namigail z očmi proti njej. — Ne — ne! Jurica je že določen za Marijo 1 — Je odvrnil Muževič, in Marija je zardela Še bolj in vstala s stola. — Ali veste, kdo? Ivanov prijatelj KargaČević! — je vzkliknila Hana. — Njega ? — je zategnjeno rekla gospa, a Muževlć se je ogledal nekoliko nezadovoljno. — Nima „peršone" I — A zdi se mi — niti dosti elegantne obleke „publfcae formae". Toda Hana se ni dala pregovoriti. 200 milijonov, je že zagotovljen. Gradilo se bode tri leta. Tatvina vojaških pušek. DUNAJ 24. (Izv.) V Pratru je na strelišču nekdo ukradel oficirjem nekoliko man-liheric. Škode imajo 700 K. Libanonski guverner. BEROLIN 24. (Izv.) Podtajnik ministrstva za notranje zadeve, Armenec Kayadunghian, je imenovan na pet let za libanonskega guvernerja. Žandarmerijo so mu pomnožili na 2500 mož. Radi goljufive kride. BUDIMPEŠTA 24. (Izv.) Tu so ovadili policiji 17 trgovcev, ki so napovedali goljufivo krido. Moderniziranje pošte na Dunaju. DUNAJ 24. (Izv.) Za dostavljanje poštnih pošiljatev bodo uvedli na Dunaju s 1. aprilom 30 elektromobilov, ki so že nakupljeni. Nesreča v premogokopu. KRAKOV 24. (Izv.) V premogokopih pri Jaworznu je zemlja zasula več delavcev. Izvlekli so iz jame tri mrtve in dva ranjena. Knez Czortonski je umrl. DUNAJ 24. (Kor.) Včeraj je umrl knez Jurij Konstantin Čzortonski, član gosposke zbornice in tajni svetnik, ztar 85 !et. Nesreča na morju. MOBILE 24. (lev.) Dve britanski ladjici ste se v burji potopili v zalivu. Posadka in tovor, vse je izginilo. Mrtvecev je 22. Francozi in Španci v Maroku. MADRID 24. (Kor.) Senat je včeraj odobril francozko - španski dogovor glede Maroka. Kuga v azijatski Rusiji. PETROGRAD 24. (Kor.) Podonske in samarkandske pokrajine in Buhara so ogrožene od kuge, okraj meroski pa so proglasili nevarnim radi kuge. Nemir v Braziliji. RIO DE JANEIRO 24. (Izv.) Cuje se da vre po mestu Manaos, stolici države Amazonas, kjer so se uprli celo čuvaji miru in reda. Guverner je pobegnil. Posameznost in točnih podatkov ni Materina smrt. BUDIMPEŠTA 24 (Izv.) Baronica Har-kanyi, rojena grofica Csaky, je danes pred-poldne umria. Ko je stregla svoji 41etni hčerki, ki je bila cboiela za škrlatico in že i tudi umrla, se je mati sama nalezla bolezni, 'katere je postala seda} žrtev. Zaslepljena mladina. PETROGRAD 24. (Izv.) Tu so zaprli 60 gimnazistov in gimnazisten radi revoluci-jonarnih dejanj in izdajanja ostudnega časopisja. Zapoved tisku na Ruskem. PETROGRAD 24. (Izv.) Na carjevo povelje so prepovedali objavljati vesti o odredbah giide vojaštva in mobilizacije. Božič v znamenju balkanskega problema. Božični praznik — praznik sprave, praznik medsebojne vstrpljivosti, praznik miru v Človeštvu 1 Iz zvonikov cerkva zvene zvonovi, proslavljajoč ta praznik duševnega preporoda — krščanske civilizacije! Zato je to praznik veselja, praznik harmonije v dušah Človeštva. Ali letos ne moremo slaviti tega praznika v tej harmoniji duš in v mirnem zadovoljstvu. V akorde miru Iz zvonikov cerkva se hreščeče vmešavajo akordi iz političnih zvonikov. Nad letošnji Božič se je razpelo krvavo obzorje. V blaženi božični vzduh meče svoje zvoke bojni rog. Stotisoči sinov krščanstva praznujejo letos svoj Božič po bojnih taborih, med okrvavljenim orožjem; in tisoči leče na posteljah muk in trpljenja vsled ran, zad blje-nih na bojnem polju! Naše sočutstvovanje žnjimi je iskreno, globoko. Ali radi njih vendar ne bi žalovali. Njihovo trp'je j?, njihove žrtve bi še povečale letošnji Božič in ga povzdigale. Saj črnogorska mati, uzrši svojega ranjenega sinu, ne plaka, marveč ga pozdravlja : srečna ti rana! Srečen ti — mu govori — ker si porosil zemljo s svojo krvjo za varnost, ugled, veličino domov ne! In junaki na Balkanu so šli v gigantski bo| In prelili svojo kri za veliko stvar z. odrešenje brata iz stoletnih muk, trpljenja, suženjstva. Žrtev za take velike cilje zahteva- resnosti, a ne užalošča. Povzdiga nam duln, da blagoslavljamo one, ki so trpeli in žrtvovali. In mi bi sicer resnimi, ali vznešeoimi čut-stvi praznovali letošnji Božič, ki so ga junaštva junakov povzdignila za nas do višine historične pomembnosti, ako bi na; ne vznemirjali nadalje zvonovi s političnih zvonikov. Kar naznanjajo, nas pušča v nejasnosti, v dvomih, v strahu, da že odigranim velikim zgodovinskim dogodkom še ne bo sledil čas božjega miru, da marveč zopet — zaplešejo divje furije po bojnih poijaaih, da bo zopet in vnovič namakala zemljo človeška kri, ker se ljudje ne morejo sporazumeti med ueboj...! • • Vesti o pogajanjih med turškimi In delegati balkanskih držav ne zvene tako povoljno, da bi omogočale človeštvu tbto mirao in blaženo razpoloženje, ki nam je sicer prinaša veliki božični čas. Baje obstoji celo nevarnost, da se pogajanja skoro prekinejo, da bodo kmalu zopet gromeli topovi tam doli pred vratmi Carigrada, d? bo moral vendar le meč do skrajnih ko-se-kvenc odločiti v velikem historičnem procesu med križem in polumesecem ! Ruski dreadnoughti. PETROGRAD 24. (Izv.) Rusko ministrstvo za mornarico je odredilo, da se zgrade še 4 dreadnoughti. Turška režija tobaka. DUNAJ 24. (Izv.) Turška vlada Je prodala nekemu francozkemu konzorciju režijo tobaka. Stekla je v svojo sobo in se za trenotek vrnila s pismecem v roki, v katerem je Kar-gačevlča, srčno in kot prijatelja, prosila, da bi jej bil za druga. Muževič se je vdal, kakor vedno, in obljubil, da izroči pismo, kako»- hitro pride v Zagreb. Tako je tudi bilo. Takoj, ko je zjutraj prišel v mesto in se v svojem novem stanovanju ponavadi preoblekel po gizdalinsko, je pohitel Avrel h Kargačeviču. Ta je sedaj stanoval v Novi vesi, ker ni mogel več plačevati boljega stanovanja. Njegov grof mu le namreč odpovedal službo, boječ se, da bi se njegov sin mogel oprijeti nov'h Inštruktorjevih nazorov, ki jih ni odobravala njegova Presvetlost, meneč, da so v zvezi s špansko, portugalsko in italijansko revolucijo. Kargačevič se ni samo pritoževal proti tej najnovejši obliki svoje usode. Bii je samo nekaj časa v veliki nepriliki, dokler mu ni prišel na pomoč Babukič in mu preskrbel stanovanje pri nekem medarju, kjer je za plačilo moral poučevati medarjevega sinu. Muževič Je bil v precej veliki skrbi za svoje Črevlje, ki je preko plataega dvorišča prišel k zadnjemu delu hiše, podaljšane po vrtu. Tu zadaj so vodile preproste stop njice h Kargačevičevi sobici, ki je tvorila I del podstrešja. — Gospod advokat nikakor niso ho- teli, da bi jih bili nastanili spredaj med nami. in tako jim nismo mogli dati boljše sobe — Je razlagal gospodar medar Mu-ževiču, ko mu je kazal vrata v Marjanovo stanovanje. Elegantni mladi plemič se je nekoliko namrdnil. Bil Je nezadovoljen, da mora v tako siromašno stanovanje — v tak kraj, ki nikakor ne odgovarja njegovi vna-njosti in njegovim svetlim pogledom v svet. Bil pa je vendar tudi ginjen in je obžaloval, da se {e tako nališpal, boječ se, da bi se to videlo kakor nekako hvalisanje pred siromašnim Kargačevičem. — Noter, noter! — se je oglasil znotraj veseli Kargačevlčev glas na Avrelovo trkanje. — O, živio, moj mladi sodnik! — ga je prisrčno pozdravil Kargačevič in skočil živahno od mize, kjer je imel pred seboj cele kupe popisanega papirja in raznih knjig. — Ti si marljiv, kakor vidim I — Ah, kaj marljiv 1 Treba bi bilo, da bi delal še dvakrat toliko. In vsak cd nas! — Pa kaj delaš? — je vprašal Avrel le tako s polovičnim zanimanjem. — Saj moramo misliti, kaj denemo / naš časopis. In to ti je težko, brate. Sramota je, toda verjemi, brate, lažje bi mi bilo, ko bi pisal nemški, madjarski ali k- * * * Ali mi avstrijski Slovani imamo, po'eg velikega interesa na velikem boju balka:; o ~ih držav za usodo krščanstva in Slovanstvr? na tem poluotoku, še svoje posebne skrL-i Id nam ne dovoljujejo, da bi mirno p;osla ili te praznike. Vesti o avstrijsko-srbskum sporu dovoljujejo sicer nado, da se spor poravna po zahtevi treznega razuma in da ne p:!Je do tistih katastrofalnih dogodkov, ki se jih nima naša monarhija nič manje bati, kitgo sosednja Srbija. Nade se boljšajo, to je es; ali vendar ni Še tiste gotovosti, ki bi nam dala popolno pomirjenje. Se visimo r:cd nado do mirne rešitve in bojaznijo, C i bi vendar moglo priti do krvavega obrač-ia. tinski. Ne znamo, ne znamo rodnega jezika. Ah, moj bog! — Pa kaj je s časopisom ? — Upamo, da Izide ob novem letu 1834. prva številka. Sedaj se Gaj ne šali več, Odšel je naravnost k cesarju. Madjari ne dovoljujejo, pa dovoli naš milostivi kralj. — Vem to I Pisal je Ivan. — Tudi jaz sem dobil pismo od njega in Gaja. — Pa ali veš, ali uganeš, zakaj sem pravzaprav prišel k tebi ? — je rekel končno Avrel in objel debelega Marjana okoli pasa ter mu s srečnim in blaženim izrazom v licu pogledal naravnost v oči. — Ne vem, sokol moj! Pa menda vendar ne zaradi kakega dvoboja. — O — ne, nikakor ne! Prišel sem te prosit, da bi mi bil za druga pri moji poroki. — Ženiš se 1 Srečen Človek ti! Toda, kako si prišel name, da bi ti bU za drug ! Jaz ti nisem za take gosposke 3tvari. Oh, daj — daj, pusti me! — Moja zaročenka te je sama izbrala, ona hoče, da si ti in noben dru^, pl5e ti celo lastnoročno to. — Tvoja zaročenka? Saj — je, za božjo voljo, najbrž niti ne poznam. V veliki meri le odločitev odvisna od — recimo po domače l — pameti naše diplomacije ! In do te pameti bi bila morala Že priti! Saj svarilnih glasov se oglaša dovolj. Pa, ker smo že mi Jugoslovani za mogočne gospode na Dunaju nezanesljiv element, ker nas imajo na sumu nekega irredentizma, na| v tem resnem trenotku sfušajo vsaj svarilne glasove moža, ki |e visoko vzvišen nad vsak tak sum že zato, ker je — Poljak, a slušajo naj ga še posebno za to, ker govori iz njega glas pameti — računajočega nacijonalnega ekonoma, avtoritete na tem polju. V proračunskem odseku je poslanec dr. K o 1 i s c h e r izustil znamenit govor, v katerem je v živih barvah in strokovnjaško utemeljeno predočal našim državnikom vso ogromno škodo, ki jo trpi vse naše gospodarsko življenje radi negotovosti glede spora s Srbijo. Negotovost, nastane-li mir, aH pride vojna, leži s svinčeno težo na vsem gospodarstvu. Negotovost ovira še tisto malo podjetniškega duha, ovira kredit in zavaja gospodarski neizobražene sloje, da na svojo škodo dvigajo svoje vloge iz hranilnic, bank, kreditnih institutov. Srbi hočejo prodajati svoje agrarne produkte, posebno živino. In čim menijo, da dobe v Italiji tržišča za svoje izdelke, je naravno, da teže k Jadranskemu morju, k pristanišču, od katerega bi mogli brez nevarnosti odvažati svojo živo živino. Dalmatinska pristanišča jim ne morejo služiti, ker bi biii v vedni nevarnosti, da pridejo v kolizijo z našimi veterinarskimi predpisi. Zato naj se dovoli Srbom kako drugo neav-Btrijsko pristanišče. Če se je svojedobno koncediralo Ornigori pristanišče Bar, zakaj naj bi koncedirali Srbom vporabe pristanišča Sv. Ivan v Medovi ?! Zadnja naša carinska vojna s Srbijo je končala s porazom Avstrije, ki se izraža v tem, da smo izgubili del svojega izvoza industrijelnlh izdelkov s Srbijo. Trajni prijateljski odnošaji so možni le ob prijateljskem življenju drug poleg druzega. Načelnik poljskega kluba je bil reket: S Srbijo moremo živeti le v prijateljstvu, ali pa moramo Srbijo okupirati. Ker na okupacijo ne reflektiramo, treba vzgojiti prijateljstvo. Zahteva potrebe ]e, da ustvarjanje novih držav na Balkanu porabimo za pridobitev koncesij na trgovsko-polltlčnem polju. Konjunktura Avstrije gre odločno niz-dolu. V Galiciji je na pr. tako pomanjkanje denarja, kakor še nikdar. Najreelneji trgovci in obrtniki ne morejo dobiti kredita in ti za visoke obresti; to pa posebno niti ker nespametno občinstvo odteza hranilnicam in bamkam na milijone denarja. Kakih drugih 100 milijonov leži po — nogavicah na neizmerno škodo legitimnega kredita in narodnega gospodarstva. Ves ta denar se zopet povrne v kanale narodnega gospodarstva, Čim bo izrečena beseda mirt! Dokler se pa to ne zgodi, to gladovalo in se naravnost po-gubijajo na tisoče in tisoče eksistenc. Še huje jet da je prenehala vsaka podjetnost. Posebno šibkeja podjetja ne morejo dobiti kredita. Če |e to stanje trajno, se morajo celi sloji prebivalstvo težko boriti za svojo eksistenco, ali pa celo propasti. * * * Plastično je poslanec Kolischer pro-dočil vso ogromno, v milijone in milijone povspevajočo se škodo, ki je trpi vse naše gospodarstvo vsled negotovosti, bo 11 s Srbijo vojni ali mir? A da se zaustavi vsa ta škoda, da se preneha vse to propadanje, v to ne treba drugega — pravi Kolischer — nego jedne same besedice : miril In to je ravno, kar mno naglaŠali že gori: ako bi imeli vsaj to gotovost, da se reši avstro-ogrski spor po željah našega srca in po zahtevi zdrave pameti (tudi se stališča monarhije), potem bi mogli vsaj v relativnem miru slaviti letošnji Božič. Trgovsko-obrtna zadruga u Gorici v likvidaciji. Visoko c. kr. ministrstvo je z odlokom z dne 25. novembra t. I. Št. 53611-XX b pozvalo likvidacijski cdbor, naj z vso ener-žijo izterja od čianov Trgovske-obrtne zadruge jamstvene prispevke po 300 K in na ta način zbere fond, iz katerega bo možno kriti vsaj deloma izgube, nastale pri Trgov-sko-obrtni zadrugi. Isto ministrstvo izjavlja nadalje, da, kakor hitro likvidacijski odbor dokaže, da je nabrai pri članih fond 300.000 kron, nakaže izplačilo državne podpore, ki Jo je bilo obljubilo svoj čas. Z ozirora na to se poživljajo vsi oni Člani T. o. z. v Gorici, ki se do danes še niso odzvali svoječasnemu pozivu likvidacijskega odbora In vplačali ali potom izjave podpisali v kritje izgub T. o. z. odmerjenih 300 K, da to store še tekom tega me3eca in s tem prihranijo sebi ogromne stroške, likvidacijskemu odboru veliko delo, vsej deželi pa neprecenljivo gospodarsko nesrečo. Vkljub nepremišljenemu hujskanju in škodoželjnosti posameznikov ni podpisani likvidacij ki odbor izgubil poguma in se ni vstrašil še tako težkega in poniževalnega dela v dosego možnih koristi članom in vsej naši slovenski stvari. Trkal je skoro na vsaka vrata na merodajnih mestih in skušal zaceliti lahkomišijeno povzročeno rano nedolžnim članom, a žal, da se mu |e to le deloma posrečilo in je bil primoran, pred usodepolno odločitjijo seči do zadnjem sredstvu — po samopomoči. O al člani, ki se odtegujejo z mislijo, da bodo na boljšem od onih, ki so že vplačali ali podpisali, se zelo motijo; s tem škodujejo le samfm sebi. Danes smo st edini, da je le na ta način možna rešitev naše slovenske grude tu ob meil in da je vsako nepotrebno besedičenje brez pomena. Marsikdo se še pred enim letom ni zavedal, kakšen učinek bi napravil konkurz T. o. z. tudi pri nečlanih in drugih zavodih po vsej deželi, danes pa se ga že zaveda v polni meri. V imenu vseh prizadetih članov T. o. z. se podpisani likvidacijski odbor tem potom zahvaljuje vsem gg. poslancem, okrajnemu glavarstvu v Gorici in namestniŠtvu v Trstu ter županstvom goriške dežele za vsestranske dobrohotne nasvete in pomoč ter jih prosi tudi za naprej, do končne rešitve vse zadeve, blagohotne podpore. Nečlanom, ki so nam obljubili tudi pomoč, bodo hvaležni ne le zavedni Člani, marveč vsi oni, ki jim je obstanek in pro-cvit vse dežele pri srcu in niso prišli k nam le pridobivat, marveč tudi, da žrtvujejo tam, kjer je v nevarnosti splošna naša korist. Likvidacijski odbor si šteje v dolžnost izreči vsem onim članom in nečlanom svoje iskreno priznanje, ki so uvideli pretečo nevarnost članov in slovenske stvari na Primorskem ter so v tako obilnem številu izjavili prvstovoljne prispevke v kritje izgub. Vse razumništvo po deželi pa prosimo ob enem, naj vplivajo na člane, da se odzovejo vabilu likvidacijskega odbora in da čimprej podpišejo izjave za prispevanje, katere morda niso hoteli v začetku sprejeti, nahujskani od nevednežev, ker samo na ta način se da odvrniti večja nesreča od sobratov vse goriške dežele. Naš narod je siromašen, zategadelj nt treba na gospodarskem polju nesloge. Sram naj bo onega, ki bi se skušal okoristiti ob nesreči krvnega brata. Odbor „Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici, registrovane zadruge z neomejenim jamstvom, v likvidaciji." Domače vesti. NaS list ne izide jutri, na Štefanji dan, pač pa v petek, dne 27. t. m.f ob navadni uri in v navadni obliki. O internacijonalizmu socijalne demokracije kažejo dejstva vedno jasneje, da ga — ni! To je pokazalo že izključenje onih čeških socijalnih demokratov, ki se niso hoteli podvreči hegemoniji nemških sodrugov. V še bolj kričečo luč je prišel tisti pretvezni internacijcnalizem socijalne demokracije po vojnem oklicu poljskih socijalnih demokratov. V „Napriodu", svojem glasilu, so priobčili namreč oklic, s katerim poživljajo vse Poljake — brez razlike, sodruge in nesodruge, naj se oborože za skupen boj proti Rusiji! Prosimo: ne proti carizmu, ampak proti Rusiji! Poziv na boj naroda proti narodu! To je res grda igra z resnimi stvarmi: s pojmi in principi. Kajti isti poljski socijalni demokratje kriče sicer v svet o svojem internacijonalizmu in prisegajo na sklepe tistega kongresa v Bazefu, ki je vojni napovedal vojno! Celo glasilo čeških socijalnih demokratov „Dennik" je izjavilo, da je postopanje poljskih socijalnih demokratov udarec tnternacljonall v lice I In vendar ne more internacljonala — pripominja praška „Union" — zavračati takih izbruhov ekstremnega nacijonalizma. Kajti, ako bi hotela to, bi se nje vrste sila zredčile. Socijalizem, ki se imenuje inter-cljonalen, ne more biti----internacionalen že zato, ker je v prvi vrsti protislovanski. Zato pa tudi ne bodo poljski socijalni demokratje radi onega vojnega oklica pozvani pred tribunal interna-cijonale. V Avstriji se je soci|alna demokracija ob začetku takorekoč predstavila z očitno pripoznanim bojem proti narodnim stremljenjem češkega in slovenskega naroda. In faktično so se prvi češki socijalni demokratje, ki so leta 1897. vstopili v državni zbor, v družbi z nemškimi socialnimi demokrati borili proti pravicam češkega naroda. Češkim takozvanim „separatistom" se pač ne more očitati, da se zagreŠajo proti kateremu načelu socijalizma, a vendar so jih izključili ! Zakaj ? Zato, ker se nočejo podrediti nemški hegemoniji, marveč zahtevajo tudi za-se tisto avtonomijo, ki je dovoljena drugim narodom. E, da: nasproti Slovanom ima socijalno-demokratična internacljonala ta karakteri-stikon, da ni — internacionalna, ampak protislovanska! Volitve se bližajo! Najboljši dokaz za to Je socijalnodemokratsko besnenje, ki je že začelo bruhati proti vsemu, kar je slovenskonarodnega. Omenimo naj tu samo mimogrede one peklensko nesramne laži in obrekovanja, ki so jih trosili zadnje čase socijalnodemokratski hujskači po tržaški okolici o nekaterih odifčnejših članih naše narodne družbe in slovenskega narodnega političnega vodstva, popolnjujoč tako „Pic colove" laži o naših denarnih zavodih s svojim hujskanjem. Hujši so socijalni demokrati, čeprav rojeni Slovenci, in čeprav celo j zatrjujejo, da so Slovenci, kakor pa na|-" zagrlzenejši laški kamoristi. V dokaz tega divjanja proti vsemu, kar je slovensko-narodnega, naj navedemo tu dobesedno dopis Iz Trsta v »Zarji", ki smo ga čitali pred par dnevi. Evo ga: „Časnikarski razbofniki okoli tržaške „Edinosti", ki ne objavljajo več niti popravkov oseb in institucij, katere so v svojem listu obrekovali, so začeli znova gaziti po blatu in žnjim obmetavati vse, kar Je v Trstu poštenega. Ta smrdljiva zalega, ki hodi k socialnim demokratom beračit izpričevala o svoji poštenosti je napisala v včerajšnji številki svo|ega nečednega glasila infamno laž, da so hodili socijalni demokratje agitirat med Slovence proti Srbom. Kaj se je pripetilo tako hudega tržaški narodnjakariji, da je pričela hu|skati najnižje instinkte svojih backov? Kaj so socijalni demokratje krivi krize v tržaški posojilnici in hranilnici? Kaj so socijalni demokrat|e krivi, da ne marajo imeti pošteni lludje več nobenega stika z drhaljo, ki piše in dirigira list, kateri je komaj vreden, da se vrže na gnojišče in tako odstrani iz snažne shrambe? Je že res, da smo bili pripravljeni z ozirom na bližajoče se volitve na boj in vedeli smo, da se bodo posluževali narod-njakarji v tem boju tudi lopovskih sredstev. Saj poznamo narodnjake. Saj vemo celo, da sedi v odboru političnega društva „Edinost" narodnjaški dostojanstvenik, ki Je organiziral svoj čas napad s kamenjem na socijalistični shod. Saj vemo, da sede v „Narodnem domu" osebe, ki so oborožile backa, da je v Škednju zalučal proti E. Kristanu debel kozarec. Nikdar pa ne bi bili verjeli, da seže trobilo, ki ga pišejo večinoma pijanci in falotje, po lažeh, zaradi katerih so vredni, da jih človek oklofuta pošteno kakor smrkavega paglavca. Sodrugi vedo sedaj znova, da se moramo bojevati s sodrgo, ki je sposobna posluževati se vseh sredstev. Boj proti taki drhali in proti listu, ki ima tesne stike s policiotoskim uradom, je težak. Težak tem bolj, ker hočejo ti umazanci z obrekovanjem poštenih oseb in strank prikriti neslogo, ki vlada v narodnjaški stranki in prikriti svojo impotenco. Ampak naj bo boj. Ako bo treba v tem boju poslovati z blatom, tedaj bomo rabili blato tudi mi in teda| pridemo na dan z imeni in stvarmi, da se bo svet čudil in se vprašal, kako so neki mogli imeti Slovenci zaupanje do oseb, ki so dosledno prodajali najvitalnejše interese tržaških Slovencev". Tako „Zarja". Mislimo, da tu ni treba prav nobanega komentarja. Skoraj kolikor besed, toliko psovk, toliko podlih sumničenj, toliko nesramnih obrekovanj. Pa še pravijo, da „bodo šele rabili blato", ko se vendar že valjajo v najsmrdljivejšem blatu preko ušes, blatu, ki jim prihaja iz njihovih lastnih ust. Mislimo, da nam pač nihče ne zamerja, da ne odgovarjamo na tak gnus. Umrl je v torefe v Kopru pri svojih starših bivši učitelj v Komnu, g. Josip Černatič, star komaj 21 let. Pogreb se vrši danes popoldne ob 2 v Kopru na tamkajšnje pokopališče. Taki so na našem magistratu 1 Voznik Ivan Celhar, stanujoč v ulici Media Št. 41, Je vozil pred kakimi tremi tedni k Sv. Soboti prazne sode za petrolej. Na cesti proti klavnici pa polagajo sedaj šine in prekopavajo tla za novi tramvaj. Radi kupov zemlje, ki leže nagromadeni na cesti, (e bila pasaža ozka, dočim je bli natovorjeni voz 3 in pol metra širok. Tako se Je zgodilo, da je voznik vzlic vsej paznosti zadel ob neko svetiljko, da se je nekoliko nagnila; drugače pa se ni nič poškodovala. Radi te malenkostne nezgode ga je navzoči redar zabeležil in posledica je bila, da je bil Celhar za včeraj predpoldne pozvan na magistrat. Ker pa ne zna italijanski (sai je šele štiri tedne v Trstu) in torej tudi ni mogel — če bi tudi hotel — govoriti v tem Jeziku, so ga jednostavno ven vrgli, češ : kdor ne zna italijanski, naj le gre ven!! Ne bomo se tu razgrevall z rekrimina-cljami radi takega neusmiljeno trdovratnega in nesramnega cdrekanja vsake pravice slovenski manjšini prebivalstva na našem magistratu. Nekaj drugega pa moramo naj-odločnejše povedati onim signorom. V sedanjih modernih in humannih časih niti notoričnega zločinca ne obsojajo, ako ga niso zaslišali, ako sodniki niso čuli njegove obrambe in je — umeli! Celharju bodo gotovo hoteli diktirati kako globo, ali Utirjati od njega kako odškodnino. Toda mož se bo smel upreti temu z vso pravico Vsaj poslušali naj bi ga bili. Tega niso hoteli v svojem fanatizmu, ki jih dela nepravične, nehumanne in nemoderne. Razvoj tega slučaja bomo zasledovali. To naj vzamejo na znanje oni na tržaškem magistratu! Razsodišče zavarovalnice proti nezgodam — politikum ! ? Zadnji četrtek, dne 19. decembra, se je vršila pred razsodiščem delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu razprava vsled tožbe nekega slovenskega delavca iz bližine Kranja, ki |e zahteval povišanje rente. Delavec-tožitelj Je bil Slovenec, ki niti besedice ne razume italijanski. Zato je bil pač umesten predlog njegovega zastopnika, da naj za-stopnis delavske zavarovalnice govori slovenski, odnosno slovenski navaja prigovore, da jih bo mogla stranka razumeti in even-tuelno odgovorjati nanje. In kaj mislite, kaj se je zgodilo? Predsednik (Italijan) je ta predlog branitelja odločno zavrnil, češ, da zastopnik zavarovalnice lahko govori r katerem jeziku hoče! K temu bi si dovolili le nekaj pripomb. Že zastopnik tožitelja-delavca je omenil, da je poslovni (ezlk delavske zavarovalnice tudi slovenski in da je torej pravično, da zastopnik zavarovalnice s slovenskimi strankami slovenski razpravlja. — In to je tudi res. Zavod, ki je ustanovljen za pretežno slovenske kraje in ki ima glasom pravil tudi slovensko poslovati, bi moral na razprave pošiljati, kakor svoje zastopnike, uradnike, ki znajo tudi slovenski. Ali pa je morda zavod tako kulturen In pravičen, da sploh nima nobenega slovenskega ali pa slovenskega jezika zmožnega uradnika, ki bi ga mogel pošiljati na sodnijo?! — Se strani predsednika razsodišča, ki mora sicer tudi slovenski razpravljati, se nam zdi pa zelo čudno in nerazumljivo postopanje, da rajši podpira italijanščino zavoda, ki bi moral (meti tudi slovenske uradnike; da, dalje, rajši sam prevaja prigovore zavoda na slovenski in tako razpravo zavlaču|e, nego pa da bi zahteval v interesu ubogega delavca-tožitelia, naj zavod pošilja ca razprave razsodišča l|udf, ki bodo znali neposredno občevati s strankami! To bi bilo tudi v interesu justice, med tem ko socijalna pravičnost to naravnost zahteva ! Ćudno! V področje delavske zavarovalnice v Trstu spada približno 1,500 000 Slovencev in Hrvatov ('/4> in le 500 000 Italijanov (7*). In vendar mora italijanščina nadvladovatf, in vendar se italijanščina podpira. Radi bi le znali po kakšnem načelu ?! Ali pa naj tudi ta institucija tvori nekak politikum?! Mi se tem potom obračamo predvsem na slovenski deželni odbor kranjski in na dalmatinski deželni odbor, da zastavita svoj veto proti zaničevanju slovenskega, odnosno srbo-hrvatskega jezika, lstotako se obračamo na c. kr. tržaško namestništvo, da se potom svojih nadzorstvenih organov pouči in informira o zapostavljanju slovenskega, odnosno srbo-hrvatskega jezika pri tej socijalni instituciji. Od zavarovalnice same, predvsem pa od njenega vodstva, pa zahtevamo pojasnila, zakaj nima slovenščine in hrvaščine zmožnega uradnika, ki na] bi v sporih se slovenskimi in hrvatskimi strankami zastopal zavod ?! To zahtevamo od njega, ker sicer bomo smatrali, da hoče ta zavod s tem uganjati italijansko-nacijonalno politiko ! Okrajna bolniška blagajna v Trstu. P.šejo nam: Ta blagajna je v socijalno-demokratičnih rokah. Ali pa veste, slovenski delavci, ki tvorite večino članov te blaga|ne, kako Ista trosi vaš denar ? I Samo za „tiskovine" dale na leto 14 tisoč kron! Nekateri pravijo, da Je v teh 14 tisočih vsebovana tudi podpora časopisu „Lavoratore* v obliki inserata na zadnji strani, ki stane menda vsakokrat okroglih K 200. Razume se, da podpore gredo le v Italijanske svrhe in slovenski socijalni demokratje in njihova „Zarja" se menda glede podpor lahko brišejo pod nosom. Je pač zavod italijanski. Saj |e nekod uradnik te blagajne, — gotovo hud italijanski „socijaldemokrat" — dejal Slovencu, ki |e hotel slovensko govoriti, da mora govoriti italijanski. Menil je: .slamo pur a Trieste* (saj smo vendar v Trstu)! Radovedni smo le, kaj pravijo k vsemu temu slovenski socijalni demokratje? Najbrže pozabljajo na svojo slovensko narodnost in govore in poslujejo italijanski z okrajno bolniško blagajno v Trstu — saj: „sono pur a Trieste" ! K pogrebu pok. g. Alojzija Goriupa. Vence so poklonili: 1. Sjprogu in očetu. 2. Rodbina Lah. 3. Brat Ivan. 4. Politično društvo „Edinost". 5. Kmetijska družba. 6. Slovenski mestni poslanci. 7. Comune di Trieste. 8. Levi Henrik. 8. Pevsko društvo „Hajdrih". 10. Dr. Bechtinger. 11. Družina Bunc-Furlan. 12. Proseški „Sokol*. 13. Družina Trobec. 14. Družina Luxa. 15. Vsščani iz Padrič. 16. Družina Pertot. 17. Družina Godina. 18. Balanč-Obereigner. 19. Us'užbenci. 20. Karolina Ipavec. 21. Olepševalno društvo - Prosek. 22. Zavarovalnica goveje živine. 23. Tvrdka Guarrini. 24. Družina Komac. Nadalje je položil g. dr. Pretner dva šopka cvetic, a g. dr. Brnčić en šopek. Dalje bodi zabeleženo, da se je udeležilo pogreba tudi nekaj častnikov. Vsi ti čini pijetete pričajo, koliko spoštovanja in ljubavi je užival pokojnik. Grazer Tagblatt 22. t. m. priobčuje sledeče: — „Slovenischnationale K I e i n a rb e i t". Trotz der riesigen, fur USTREDNl BANKA ČESKtGH CDODITETI ril PODRUŽNICA v T»«TD OrUnl I uLtn vi& del PonUro««o it 5. Vloge na knjižice 41/4°/0-5l/10^ po odpovednem roku. Premijne - <*e & % Stalne vloge 5%. Vlog41 tekočem :s računu po dogovoru —jdnejše. n: ?ADIJE u KAVCIJE --- ^JALNICA- Uradne are od 9. - 12.7, dop. In a.1/* -6. pop . V Trst«, fin* 25 decembra 1912 .EDINOST" št 8tran III. Spomenik cesarice Elizabete. V nedeljo, dne 15. t. m., so odkrili v drugem ljudskem vrtu pred južnim kolodvorom spomenik rajni cesarici Elizabeti ob ve likanski udeležbi tržaškega mestnega in oko-ličanskega občinstva in navzočnosti cesarjevega zastopnika nadvojvode Frana Salva-torja. O slavnosti sami smo že poročali svo-ječasno, danes, ko prinašamo sliko prvotnega načrta spomenika, naj izpregovorimo par besedi o spomeniku samem in njegovem ustvaritelju, kiparju Franu Seifertu. Z odlokom z dne 22. majnika I. 1907. je tedanji tržaški župan Sandrinelli naznanil odboru, da je mestni svet dovolil v svoji seji dne 21. majnika 1. 1907., da se postavi spomenik v drugem ljudskem vrtu pred južnim kolodvorom. Z ozirom na to je odbor potem razpisal natečaj za zgradbo spomenika. Rok za prvo konkurenco je bil določen do 1. majnika l. 1908. in so bili poklicani v j urijo: Anton D a 1 - Z o 11 o, kipar, profesor kralj, akademije lepih umetnosti v Benetkah, Ed- Aleksandra Hummla, imenovan „Nereide Niobe", in 3. osnutek kiparja Frana Seiferta, imenovan „Verum". Jurija je končno izrekla, da se združijo konkurenti Hummel, Schranz in Seifert, da prva dva prevzameta arhitektonično delo in figuralno kompozicijo, Seifert pa kiparsko in individualizacijo glavnega kipa. Toda to skupno delo se je izkazalo kot nemogoče in odbor je nato povabil Seiferta, da nekoliko izpremeni svoj načrt. Kip cesarice, ki ga je prvotno zasnoval sedečega na prestolu, naj Takoj po nasilni smrti cesarice Elizabete, ki je pretresla vsa srca zvestih avstrijskih državljanov, se je začelo v Trstu misliti na to, da se postavi spomenik Njenemu Veličanstvu. Dne 2. marca leta 1900. se je sklical pripravljalni odbor in dne 2. decembra istega leta je izšel oklic na tržaško prebivalstvo za prispevke. Temu odboru se je pridružil tudi še častni odbor in oba sta nabrala okrog 100.000 K, svota, ki se je zdela dovolj visoka za postavitev spomenika, vrednega umrle cesarice. mund H e I 1 m e r in Karel Kundmann, kiparja, profesorja c. kr. akademije lepih umetnosti na Dunaju, Karel vit. H e s k y, c. kr. vladni svetnik, ravnatelj c kr. obrtne šole v Trstu, in Dominik vit. P u 1 g h e r, arhitekt v Trstu. Natečaj je imel jako lep uspeh, kajti udeležilo se ga je 58 konkurentov. Jurija je vzela v terno za drugo konkurenco osnutke: 1. osnutek kiparja Alessandra Laforeta v Milanu, imenovan „Imperatrice" ; 2. osnutek kiparja prof. Frana Schranza in arhitekta bi stal pred prestolom in podstav naj bi se bolj prilagodil kraju, kjer naj bi stal spomenik. Seifert je napravil te izpremembe in tako ustvaril potem spomenik, ki je v resnici sedaj v okras mesta. Spomenik je pravo umetniško delo in kaže cesarico stoječo pred prestolom, okrašenim z vrtnicami. Pogled je cesarici uprt v daljo, levica je nalahno oprta ob prestol. Kip cesarice in prestol sta vlita iz brona. Na obeh straneh kipa sta v kararskem marmorju izdelana reliefa; desni predočuje ljubezen Visoke pokojnice do ljudstva, levi pa njeno oboževanje narave in umetnosti. Prestol je naslonjen na masivno skalo, a ves spomenik stoji na mogočnem pločišču s stopnjicami. Ves podstav je izdelan iz domačega mramorja. Cesaričine poteze so izdelane s skrupulozno vestnostjo in natančnostjo; videti je tu vsa njena lepota, miloba in veličanstve-nost. Kipar Fran Seifert je Dunajčan in tudi gojenec dunajske akademije lepih umetnosti. Svoje študije je popolnil z daljšimi študijskimi potovanji po Nemčiji in Italiji. Ustvaril je že več spomenikov in je bil odlikovan s Franc Josipovim redom ob priliki odkritja spomenika skladateljema Straussu in Lan-nerju na Dunaju. S spomenikom cesarici Elizabeti v Trstu se je ponovno izkazal rravega mojstra-umetnika. Ko zaključujemo to kratko poročilce, naj izrečemo svojo zahvalo slavni upravi „Triester Zeitung" na kolegijalni prijaznosti, s katero nam je dala na razpolago kliše. Profesor France Orožen. (1853-1912). Spominski listf. Napisal prof. Makso Prnat. I. Bilo je spomladi I. 1904. Tedaj je priredilo „Slovensko planinsko društvo v Ljubljani nedeljski izlet na mični hrib Svetih treh kraljev nad Vrhniko. Zgodaj zjutraj se nas je vzdignilo nekaj hribolazcev tudi iz Idrije, da pohitimo k Sv. trem kraljem in ondi pozdravimo ljubljanske izletnike. Dospeli smo na hrib pred Ljubljančani, ki smo jih prisrčno sprejeli po staroslovenskem običaju — s soljo in kruhom. Imeli smo krasen dan in se navduševali nad prelepim razgledom. Pri tej priliki sem se seznanil s profesorjem Francem Orožno m, ki mi po svojih spisih ni bil tujec. Se parkrat sva se pozneje videla. Ostal mi je v prijetnem spominu. In kakor ljubemu znancu mu pišem te-le vrste v spomin. France Orožen se je narodil leta 18r>3. v Laškem trgu na Štajerskem. Ko je dovršil gimnazijo, je šel na vseučilišče na Dunaju, da se ondi pripravi za profesorski stan. Za svoj predmet si je izvolil zgodovino in zemljepisje. Po končanih visokošolskih študijah je dobil službo kakor suplent na moški pripravnici v Kopru. Iz Kopra je prišel na gimnazijo v Novem mestu na Dolenjskem in II M Pnroploona družba (> D. Zripcovlch & CI. trst EKSPRESNA VOŽNJA TRST-BENETKE = IN NAZAJ _ s krasnim parnikom na turbine in tremi vijaki Gentralna I kurjava VENEZIA. Prevoz v treh urah. opremljen z vsem modernim konfortom ter s saloni I., II. in III. razreda. Zimski vozni red: (veljaven do preklica). ODHOD IZ TRSTA: fPomol sv. Karla) vsak četrtek in soboto ob 8 zjutraj ODHOD IZ BEHETEK: (Bacino S. Marco) vsak ponedeljek in petek ob 1.30 popoldne. Nova slovenska trgovina izgotovljenih oblek ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke MARTIN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19 Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka. Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne. ' 11 MU IIH »j.1? 9 m w > Čevljarska zadruga v Mirnu edina Jugoslo- Zadruga ima lastne prodajalne: izdeluje vjakovnt-vancka tovarna v Tratil, Barriera vecchia 38 in ne čevlje, ki v lič-_ t— ™ dei Rettori l'> v Gorici, trg nosti in trpeinoati Čevljev. gv Antona 1; v Splitu, ul.Sta- prekoae v«e proiz- V prodajalnah vedno sveže Maso. roga suda. — cene zmerne, vode tujih tvrdk. V R D K A Izbrana restavracijska postrežba in v bifeju. (V smislu službenega pravilnika). Goriška ljudska posojilnica u Gorici Načel s t vo in nadzorstvo ,,Goriške ljudske posojilnice" v Gorici v je skupni seji dne 19. decembra 1912 z ozrom na splošno denarno draginjo sklenilo, hranilne vloge, ki so se obrestovale do sedaj po 47a%, od 1. januarja 19 J 3 naprej obrestovati po 5%. S tem v zvezi je zavod primoran, obrestno mero tudi svojim dolžnikom za posojila na \knjižbo, menice ali zastavo vrednosti povišati za Va%. Ta sklep velja začasno, dokler se ne povrnejo ugodnejše gospodarske in denarne razmere. Načelslvo in nadzorstvo. Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST |e preložila svojo trgovino šivalnih strojev biciklfev in pridevkov z mehanično delav nico vred iz ulice Ponterosso štev. 4 v ulico Campanile štev. 19 ASTI In Sumeči refošK prave specijalitete oblikovane kleti Hadoslava petri ć-a ZALOGA V TRSTU ulica Geppa St. 12. - Telefon 1025. Priporoča tudi Bvoja zajamčeno pristna dalmatinska -vina. — Posebne nizke cene preprodajalcem in odjemalcem na dom Alberto Finzi X V.o Ti8t, ulica Gaetaiio Doiiizetit 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarische Allg. Creditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žito vsake vrste, debele lil ttue otrobe, O^es lil Srtčlvje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejse jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Hungaria" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in umorci &e poAiljajo na zahtevo. Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst. AS553S55SIIESEEtt££ Zahtevajte »Kolinsko cikorijo«! odtod na višjo realko v Ljubljani. L. 1889. je dobil stalno službo na učiteljišču v Ljubljani. Na tem zavodu je deloval skoro polnih triindvajset let. Kakor profesor je bil Franc Orožen mož na svojem mestu. Odlikoval se je po tistih pedagogičnih prednostih, brez katerih učitelj ne more doseči zaželjenega uspeha. Tvarino svojo, bodi zgodovinsko, bodi zemljepisno, je vrlo obvladoval; poučeval je po strogo zasnovani metodi, do katere se je povzpel po vestnem pripravljanju in mnogoletnih skušnjah. Svoj posel je izvrševal z mošku resnostjo. Mladino je v resnici ljubil ; zato mu ostane mej njegovimi mnogoštevilnimi učenci in učenkami ohranjen časten in hvaležen spomin. Orožna smemo prištevati med najbolj zaslužne in vnete slovenske turiste. V največje veselje mu je bilo potovanje po slovenskih gorah in alpah in tukaj od blizu spoznavati in uživati izredno prirodno lepoto slovenskega planinskega sveta. Ko so 1. 1893. ustanovili v LJubljani Slovensko planinsko društvo, so mu postavili na čelo kakor predsednika profesorja Orožna. Boljšega moža niso mogli izbrati. Vse svoje moči je posvečal mlademu društvu, ki se ie pod njegovim modrim in previdnim vodstvom vedno lepše razvijalo in si pridobivalo članov med vsemi stanovi našega naroda. Po vseh večjih krajih so osnovali planinske podružnice, raslo je število resničnih prijateljev in navdušenih obiskovalcev naših gora, po vseh važnejših gorskih točkah so gradili udobne koče. Prvo so postavili v Bohinju na Črni prsti, ki slovi po svojem razgledu in svojem rastlinstvu, in jo imenovali Orožnovo po premarljivem predsedniku planinskega društva — po profesorju Francu Orožnu. Ko se je Orožen po mnogih letih odpovedal predsedništvu planinskega društva, so ga enoglasno in navdušeno izvolili za častnega člana imenovanega društva in mu na ta način pokazali jasno, kako visoko cenijo njegove zasluge za razvoj slovenske turistike. Vsled svojega prijaznega značaja je užival Orožen velik ugled med svojimi stanovskimi tovariši. Ko so pred nekaj leti v Ljubljani osnovali Društvo slovenskih profesorjev, so za prvega predsednika izvolili našega Orožna, ki si je vestno prizadeval, da se mlado društvo okrepi. Orožen je že dalje bolehal. A hodil je do zadnjega v šolo. Sredi meseca novembra pa je obolel za hudo pljučnico, kateri je podlegel zvečer dne 26. novembra t. 1. Zadnjo čast mu je izkazala mnogoštevilna množica iz vseh stanov mesta Ljubljane, ki je imela malo tako spoštovanih in cenjenih vaščanov, kakor je bil pokojni Orožen. Iz njegovega peresa je nadalje poteklo več znanstveno-poljudnih člankov, ki so zagledali beli dan v raznih naših listih. Tako obdeluje Orožen v „Ljubljanskem Zvonu" (1. 1887.) zanimivo vprašanje, o čem in kako so pisali stari narodi in kako pišemo mi; v naslednjem letniku istega lista (1888.) pa poljudno razlaga, kako se je počelo in razvilo pisanje. Kakor turist je samoobsebi umevno pridno zalagal „Planinski Vestnik"; najzanimivejši Orožnovi članki v „Planinskem Vestniku" so: „Prvi hribolazci na Triglavu v dobi od 1778—1837", .,Vodnik turist in turistiški pisatelj" in „Valentin Stanič". Sodeloval je pri publikacijah „Slovenske Matice" v Ljubljani m priobčil v „Mohorjevem Koledarju" toplo pisan članek o občeznani božjepotni gori na Dolenjskem — o Svetem Kumu. V „Učiteljskem Tovarišu" je objavljal poučne članke o ustavoznanstvu. Poučil je Slovence v poljudnem spisu o zanimivih znanstvenih potovanjih slavnega Angleža Henrika Stanleya. III. Svoj svobodni čas je Orožen marljivo porabljal za pisateljevanje. Po pravici ga prištevamo med važnejše slovenske pisatelje, ki so obdelovali domače zemljepisje in domačo zgodovino. Svoje moči je v prvi vrsti posvetil naši šolski književnosti Za meščanske šole je priredil zemljepis v treh stopnjah s slikami (1893—1896.) Delo je jako uporabno; posamezni deli so doživeli že drugo izdajo. Učiteljiščnikom je podal metodiko zemljepisnega pouka. Izpod njegovega neutrudnega peresa sta izšli važni, temeljiti knjigi, namreč „Ustavoznanstvo" in „Domovinoznan-stvo" (za četrti razred srednjih šol). Za šolsko rabo je preskrbel nekaj sam. nekaj v zvezi s pokojnim Simonom Rutarjem jako dobre stenske zemljevide. Pozabiti tudi ne smemo, da je pokojni Orožen pogosto nastopal pri uradnih učiteljskih konferencah z izbornimi predavanji, katerih namen je bil, da se povzdigne in izpopolni zemljepisni in zgodovinski pouk v naših ljudskih šolah. III. Lepa Kranjska dežela ! Koliko navdušenih občudovateliev, vnetih proslaviteljev in resnih opisovateljev je že našla. Opevala sta jo znamenita italijanska pesnika Dante in Torquato Tasso. Njej na čast je izdal slavni Valvazor svoje lepo in obširno delo — „Ehre des Herzogtums Krain". Originalni nemški propovednik a Sancta Clara jej je posvetil I. 1705. svetega navdušenja prekipevajoč govor. Bistroumno je raziskoval njeno prošlost nadarjeni in duhoviti Anton Linhart. Kdo bi naštel vrsto onih mož, ki so v novejši dobi pisali In temeljito razpravljali o naši ljubi Kranjski! Njen vnet častilec in razborit opisovalec je bil tudi naš Franc Orožen. Napisal je važno knjigo „Vojvodina Kranjska", ki je njegov največji in najvažnejši spis. Knjiga je razdeljena v dva deta ; prvi prinaša prirodoznanski, politični in kulturni opis Kranjske (265 strani, 33 podob), drugi pa zgodovinski opij Kranjske (221 strani, 34 podob). Prvi del je izšel v Ljubljani I. 1901, drugi pa 1. 1912. Knjigo je izdala Slovenska Matica v Ljubljani kakor četrti zvezek svoje zbirke „Slovenska zemlja". Izprva je bil pokojni tržaški profesor Viljem Urbas določen, da opiše Kranjsko. Začel je z vnemo in ijubeznijo do svoje domovine, a vsled hude bolezni je moral započeto delo prekiniti. Umrl je I. 1900 v Gradcu in zapustil za približno dve tiskani poli rckopisa za to knjigo. Urbas je več let marljivo nabiral gradivo za kranjsko domo-znanstvo. Časten spomin za naše domo-znanstvo zaslužnemu učenjaku! C-sar ni mogel izvršiti Urbas, je marljivo nadaljeval in srečno izvedel naš Orožen. V dveh letih po Urbasovi smr.i je bilo delo končano in natisnjeno. Orožen je uporabil Urbasove zapiske, vestno preštudiral vso obsežno tiskano literaturo v Kranjski; glede rastlinstva in živalstva pa mu je bil na razpolago temeljiti rokopis profesorja Alfonza Paulina. Najvažnejši pa. je tale moment! Orožen je prepotoval vso Kranjsko in jo dobro poznal do zadnjega kotička. V uvodu h knjigi se Orožen izraža o tem na svoj skromni način takole: „Pospešilo pa je ta opis tudi lastno opazovanje te čudesne dežele, ki sem jo prepotoval in spoznal malone po vseh nje delih". Knjigi je videti na prvi pogled, da je pisatelj posebno podkovan in dobro poučen o zemljepisju Kranjske. In tu so naše planine, za katere se v prvi vrsti zanima turist Orožen. Kedar govori o naših gorskih velikanih in o romantičnem času našega gorskega sveta, tedaj se mu razvnema srce in ves navdušen in ves prevzet proslavlja in poveličuje lepoto kranjskih planin. Le poslušajmo ga, s kako vznesenimi besedami začenja (I. del, str. 11.) odstavek „Goropis". Takole piše: „Če prihaja potnik ob času, ko dozoreva ozimno žito, o lepem vremenu proti večeru iz ozke Savske doline navzgor do Zaloga, nenadoma se mu takoj odpre kos sveta v neznani krasoti: Ljubljansko polje. Na desno in na levo se razmika večjidel lepo obraslo pogorje, ki mu je dotlej kratilo razgled, prikaže se pa strmečim očem velika ravnina, polna cvetočih rastlin, polna dozorelega žita. Šele v neki daljavi jo obrobljajo, zlasti proti zahodu in severozahodu, sinje gorice, za katerimi se vidijo stopnjema sive in sivkaste rebri; zadnji, že nekako megleni vrhunci in hrbti so pa Julijske Alpe in Karavanke, ki ki so naravne meje severozahodnemu koiu dežele Kranjske. Nič pa ne zanima potnika bolj nego na severni strani v nebo kipeče Kamniške planine, katerim iz razpok in strug izgineva sneg jedva med Velikim in Malim Šmarnom. Ker namreč tu ne ovira razgleda previsoko predgorje, kažejo se le planine toliko višje, koiikor bližje so od prej imenovanih. Sive, razpokane stene, ki so ob soln-čnem zahodu nekako modrikaste, in ostri vrhunci, ki jih zadnji žarki zahajajočega solnca rdečijo — so občutljivemu tujcu prizor, ki ga ne pozabi lahko". Nečemo se spuščati v podrobnejše opisovanje in razlaganje Orožnove knjige „Vojvodina Kranjska". Eno pa lahko rečemo: Orožen se je pošteno potrudil, da je ustvaril pošteno delo. Zato si je pa tudi pošteno zaslužil odlično mesto med našimi domačimi zgodovinarji. Knjigo posebno priporočamo naši srednješolski mladini. Mladi prijatelji! Pogosto jo jemljite v roko, vestno jo prebirajte in najemajte iz nje ono navdušenje za lepo našo deželo Kranjsko, ki je vodilo Orožna pri nje sestavljanju in opisovanju. * * Profesor France Orožen je bil vzor slovenskega profesorja. V šoli vesten učitelj, ob s-obodni uri pa nahrbtnik na ramo, pa hajdi v naše ljube gore, ali pa pero v roke. Tiho in mirno je tako življenje. Priznanja ne prinaša, ne naslovov. A mož, ki tako živi in tako dela, uživa ljubezen mladine in zagotovljena mu je zahvala naroda, kateremu v čast je sukal svoje pero. Tak si bil, Orožen! Blag tvoj spomin ! Odda se najem HOTEL z opremljenimi sobami, konjskim hlevom, senčnatim d v o r išče m, vrtomf v lepi legi sredi mestu. Gotov dohodek. Kavciji 4000 K. Pod ugodnimi pogoji se tudi proda. Za pojasnila se obrniti na: IVAN PERIC, 1 ržič (Monfalcone), via Stazione St. 121. i ffl 31 DC DE Uelikanska zaloga pohištva in fapecarij :: Paolo Gastwirth :: TRST, IL mm it. i - TfilZfOR 22-85 OllSfl mittttz Puict) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti K»*«aiit ■ 3SE JOSIP STRMTiC, Trst, Piazza Rosario odlikovan z zla o ko ajnn in križem na s etovni rsz^tavi v Rimu ZALAGATELJ ČEVLJEV c. kr f nacČne Kruže za Trst, K< per in Pulo. c. kr. varnostne str-ie za Tiat, okolico, Pulo in Gorico, skladišča c. kr. glavnega tatinskega urada in drugih »kladiSČ Priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko tu dobro znan* tovarno in trs »vino vsakovrstnih čevjfv za m ^Kis ženske to otroke ip HHEHlišHii H g H II Ei Via Economo St. 10. K. Ga§periiil Trst Telefon štev. 1974. Špediter BBsssgsa Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje vsaKegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „Cement" t! EL rwi iai H Ei ii §1 8BS PR< Tovarna cementa „Portlandu v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. EjHEimaElEl HHHIIBSI1 E3EiE3E3E8EaEI jJf ■ ■_ Priporočeno od zdravnikov. ■ ■■• proti ozeblini uporabljajte protiozeblinsko mazilo odlikovane lekarne ..A« due M«>rikS <1r. A. Prasmarer, rmf. Veliki *nr. Lo ček K 1 20. Ča je pošlje K 1 30 naprej, ptšiijatev peslnme prosta Nov velik dohod oblek za moške in dečke za jesen in zime v dobroznani trgovini *Jla Citta di Trieste nI. ftlosue r»trd rel it 40 kjer dobite obleke, suknje, remgl«r.H, povrS nike kratke suknje s krznenim ovratnikom plašči iz pravtga tirolske a sukna za dež Velika izber delovnih oblek, hlač, sra c spodnjih srajc itd. itd. Velikanska zali.ga inozemskega iti domačegfc blaga. Sprejemajo se tudi ntročila po me Ti, Vse po ne erjetno nizkih cenah v trgovin lla Citta d": Trieste 1-1 <• osuč Oarr. Fran Korsano Specijalist za sifilitične in kožne bolezni — IMA SVOJ — AMBULATORIJ v Trstu, v ulici San Nicol6 Stev 9 nad (Jadransko banko). Sprejema od 12 do I. in <;d 5l ,do6\ pop Jakob Dubinsky manufakturna trgovina Trst - via delle Poste št. 1 - Trst naznanja cenj. občinstvu, da veliko partij« zimskih suL_..j površnikov in čevljev ter prodam vse pod tovarniškimi cenami. Back&Fehl splošni uniformskl zavod Trst, Acquedotto 12 Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri '^E&TZ* _ G. Ferluga - Trst via Barriera v ecchia 31 ! priporoča \ elecenjenerou obCinsuu svojo „,, blaščičarn = ,vedu<» oskrbljeno s svt žim blagom, vseh vrst slaščic in konfeture. — Vsakovrstni likerji in vina v st« klenicah Okraski za božično drevo. Sorejtma vsakovrstna peciva. Jj CEN K JAKO ZMEBNE. F OSTREMU \ T' < NA Cržcftfl posojilnica in ith _ M v d M V I aut n t htfil I refl»8truvaM ia?ru°- 1 I Tttitffon ftl. v l&Hilii liiBt. i .. omejenltr poroštvom | Trst. Plnzzo Cpsermo l, l. n. (uhofl po sla tin snrricgnl HrullB« vloc* 0(1 »aak®g». C* »udi«ia<» i* rssp' A 1L°L Jih obrestuj« V3**^ |4 |0 Bentni dftTek od hranilnih »Ion pl»«aj» ctvoo «riL •• P« •»<> kroD° Posojil« d*J» U »kujilbo po doROToru N» menjio* po «V n> tMUf« ^____ |ak aajatderaejt «rajm» vftnoauo miIoo i« ikmgkt vraan*«1. paplr|«». listi, kakor tudi hraailM autloa. ■ tautrik«! m oajuipctoaj« aavaja ttadiU •»oy pu f>*/,*/, ta mm *mortll*oljo dk!) Ao dobo po dogovora o o o o Orada* od V.—12 ur« dopolodo* In od ji.—b popoludc«. •• vmafct d»P ob ur»<1nih ur&L. — ON lj»'u ib prmznikih j« u r » 4 f * t > Pnitno - hranllnlftnl r v' Trstn. rlnp 25 decembra 12 «E0TN08T St, 359 fttran V. Dober svet. (Mono- ali dialog.) Bog; prijatelj"! * Ali ste bili že kdaj na tujem? Ko ste dospeli po dolgi vožnji črni od saj, s trudnimi in pretresenimi kostmi in lačnim želodcem v najbližjo restavracijo ali kavarno tik kolodvora, ali vas smem spomniti na to, kai ste najprej naročili ? Morda niste pozabili! Ni bil čaj, ne kava, tudi ne klobase ne ali pečenka, ampak razglednice. Ni čuda, saj ste imeli v notesu notirana imena vseh znancev, katerim ste obljubili razglednice in vseh onih, od katerih bi biii morali dočakati krutih očitkov, ako se ne bi bili spomnili vsaj z eno razglednico nanje. Tu je najprej Vaša soproga. Rekla Vam je pri slovesu: Veš, ko prideš, se mi precej oglasi z razglednico, da bom vedela, ali si zdrav ; potem pa otroci seveda. Naša Roža, Anica, ki hodi že v 5. razred, ima seveda zbirko doma. Gorje, ako se ta zbirka ne bi pomnožila vsaj za tucat novih lepih komadov. In potem Vaš prijatelj, ki se zanima za umetnost. On reflektira seve le na akvarelno karto, če ne, bi jih slišali pri vrnitvi! Pa gospod Šefi On mora dobiti udanostno izjavo, da se ga tudi v tujini spominjate. Seve tudi na razgled-ici. Itd. itd. Vlat i« -:cer dospel že ob štirih. Kava a vi sedite že dve uri v za-anem kraju, a vaše patentno oraska po dopisnicah, katerih a natančno pogledati, da bi deli krasoto tujega mesta. „L/a ua, te vražje razglednice", prekli-iate v duhu, ko se odpravite v mraku na lico ogledat si veliko tuje mesto. In vendar niso tako napačne te male tvarce. Vidite, tudi jaz imam prijatelja, saj po-nate g. Slikoljuba, ki se zanima za umetnost. Samo skromnejši je od vašega in si fupuje razglednice sam. Pa ne razglednice : razgledom, ampak dopisnice z reproduk-:ijami dobrih slik. Tako Vam ima doma že zelo galerijo od Rafaela do Coreggia, — *es užitek je pregledovati jih — a kupil si e večinoma vse sam. Ta je pametnejši od vas, kajne ? No, pa nikar se ne jezite, tudi vi ste s svojimi razglednicami napravili marsikomu nekoliko veselja. To Vam bodi v zadoščenje. ^ Ako vam smem dobro svetovati, vedite: storite kakor prijatelj Slikoljub in kule sami sebi. Kdor bi Vam recite, da sploh niste ni-iednic iz principa, in gobo zameril. Sami pa si jlepši spomin na potova- ---------olga leta. 11: Dovolite pa, da Vam svetujem še nekaj. Razglednice so mnogovrstne, kakor je razumljivo pri mnogovrstnosti današnjih sredstev za tiskanje slik. Pri izbiranju razglednic pa imate najlepšo priliko izobraževati si okus, zato pa sezite samo po takih, ki so res kaj vredne. Med temi Vas bodo morale najbolj zanimati one, ki podajajo original v n a j -okusnejši in n a j p r a v i 1 n e j š i obliki. Tu pa morate_ .dati v prvi vrsti mesta direktnim fotografskim kopijam, ki jih danes povsod dobite. So sicer malo dražje, navadno po 20 vinarjev komad, vendar pa imajo norazmerno večjo vrednost v primeri s ceno. Kajti fotografije so, če tudi ne nalepljene na lepenko. Pa to si doma že sami napravite, saj ste star praktik, kakor Vas poznam. Vidim, da me že dolgo vprašuje gledate, češ kaj Vam toliko pripovedujem o rezglednicah. Stvar je popolnoma enostavna! Društvo: „Klub slovenskih amater fot grafom v Ljub juMi" me je namreč prosilo, naj napravim nekoliko reklame za njegove ravnokar izišle razglednice o slovenskih planinah. Kot dober človek in prijatelj vsake lepe umetnosti, med katere prištevam tudi umetniške fotografije, smatram seveda kot sveto dolžnost, da vsakega prijatelja ustavim in mu napravim pridigo o razglednicah. Društvo me sicer /a to reklamo ne plača, ampak zavest, da sem s tem pomagal za lepoto naših krajev tako vneti skupini mladih ljudi, mi je zadostno plačilo. Sedaj pa moram hiteti. Oprostite! Vi pa idile direktno v knjigarno in si kupite kar celo novo serijo krasnih fotografij in jo pošljite svojim prijateljem! Na svidenje ! Prof S S. Knjiž^nost In umetnost. Jaka S oka: „Anarhist". — Burka v dveh dejanjih. V Trstu 1912. Izdal in založil pisatelj. Tiskala tiskarna „Edinost". Cena 70 vinarjev. G. Stoka nam je podal zopet novo ljudsko burko, s katero je posegel v oni del našega ljudskega življenja na kmetih, ki je, kakor bi rtkli, naj kočiji vejši! Saj ga ni kmaiu tako ponosnega človeka na svetu, kakor so gospod oče župan, bolj samozavestnega, kakor je občinski „mož" in bolj oblastnega, kakor sta občinski tajnik, oziroma njegova „leva roka in županova desna in leva noga" — gospod občinski sluga. In precej globoko je posegel pisatelj v te razmere, črtajoč jih sicer drastično, kakor pač gre za burko, vendar pa tako resnično, kakor so resnični taki tipi, tam zunaj med ljudstvom. Saj je povsod županov Golčarjev, ki pravzaprav sami ne vedo, kako so postali župani, toda zaradi svoje prebrisanosti gotovo ne, pa vzlic temu bi radi dobili križce in postali celo baroni/ potem občinskih svetovalcev, ki so ošabni na svoje premoženje, kakor Debevec, ki so plitki na umu, kakor občinski „mož" Zevnik ali navidezno prebrisani pa vzlic temu nič manj plitki Plitek, ali s svojo usodo nezadovoljnih, sicer pa pametnih in razumnih občinskih tajnikov a la Žitnik, ki so v občini vse — župan, občinski odbor in tajnik v eni osebi. Občinski sluge Martinkove vrste so sicer že precej izumrli, a najti jih je tudi še takih dobro-voljčkov-pijančkov. Zlasti pa je tudi še dandanes veliko okrajnih glavarjev na Slovenskem, ki sploh ne znajo slovenski, ali pa tudi slabo. Snov, ki jo je obdelal pisatelj, ni popolnome nova, saj je zamenjavanje uradnih oseb z lopovom, ki ga love, precej stara; v Gogoljevem „Revizorju" je taka zamenjava obdelana res mojstrsko. V „Anarhistu imamo lopova, ki ga išče oblast s tiralico. Nagrada je razpisana za ulovitev pobeglega anarhista, in zaslužiti jo hoče ves občinski odbor od župana gori pa do občinskega sluge doli in seveda tudi vsa občina. Ujamejo pa namesto anarhista nekega trgovca in samega okrajnega glavarja. Situacija je silno komična in mora vzbujati velikansko veselost, obenem pa tudi iskreno obžalovanje, da jo je pisatelj ustvaril tako, kajti tudi še dandanes je v našem ljudstvu toliko one stoletja nam z bičem vbijane pasje ponižnosti, da se še vedno najde med nami dosti ljudi, ki padajo na kolena pred okrajnimi glavarji, ki ne znajo slovenski. Igra je pisana za majhne odre po deželi, kjer bo dosegala najboljši uspeh, vsaj kot igra. Želeli bi, da bi ga dosegala tudi kot resnica, povedana sicer v obliki burke, a vendar le preresnična. Igra se naroča pri pisatelju samem. Naslov: Jaka Stoka, Trst, Narodni dom. - Oskar Dev: Movenske narodne >esmi * Koro*keg* Izdal in založi1 L. Schwentner v Ljubljani. Cena K 2m—, s poštnino K 2* 10. Oskar Dev se bavi z neko posebno ljubeznijo z narodno pesmijo koroških Slovencev, ki se tako znatno po vsej svoji naravi razlikuje od narodne pesmi ostalih Slovencev. Tako imamo torej zahvaliti njemu za celo vrsto prav posrečenih harmonizacij koroških slovenskih narodnih pesmi, katerih nekatere so se tako priljubile pevskim zborom, da so redno na sporedih raznih pevskih prireditev. Tudi pričujoči novi zvezek vsebuje več pravih biserov narodne pesmi in bo zato vsem njenim ljubiteljem gotovo prav dobro došel. Poziv za novoletna voščila I Prosimo /se naše cenj. inserente naročnike, čitatelje n sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu novoletoo voščilo za dan no-vega leta, naj se pravočasno javijo podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo -prejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu, tnseratat odri. Flfno't1". S2S3S Anton Jerkič odlikovani fotograf, Trst. ul. delle Poste 10 Gorica, Gosposka ulica 7 vošči vesele praznik? in srečno novo leto vsem svojim cenjenim klijentom, prijateljem in znancem. - ZDRAVNIK - Bi-. S>. iAMMAM r.H notranje bolezni in ia bolezni ni -tihatih (jjrlo in no-»» orii:riu;e na svo/ern stanovanju v Trstu Corso št. 12 od 11'/2 fconito izstavljene prodajne lia ine. takoj pO vplačilu prvega i broka. — Nadaijne obrok «»'• vplačuje potom l o tnih | f^ožnii;. — Izkaz vseh drugih skupin ali posameznih srečk podije na zahtevo Narodna posojilnica in hranilnica v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr. ■i i 'i'"*^" ILL m Ne Kupu te naših ^.vetiljk, dokler se niste sami prepričali v tu navedenih naših dunajskih in rrovincijalnih zalogah o sijajnem učinku 1 8 Wiktorinovih luči. BS9 Brezštevilna priznacalna pi^ma Vam potrjujejo, da je luč, ki je edin* nvoje vrste, neodvisna od vsake napeljave, ki olepšava pozimi Vaše stanovanje, p leti ca Vaše letovišče, edina >posoboa, da nadomešča vsako obstoječo razsvetljavo na najpopolnejši način, pri čemer pa prihranite več nego polovico svojih sedanjih najnižjih stroškov za razsvetljavo. Će nimate priložnosti, da bi videli našo luč v uporabi, blagovolite pisati dopisnico nakar dobite takoj naš krasni prospekt,U" zastonj in franko. Naš prospekt Vam nudi gotovo tudi dobrodošlih pobud za božične praznike. Wiktorinova ku£ pa ni bozlćno dari o navadne vrste. Z njo daste vsakomur diiilo, ki je dober kup in ven iar velike vrednosti. za katero Vam bo obdarovanec vedno hvaležen. WlktOfln&Co.? Centra a: Dunaj V, M^rgarethenstr. 120 Tovarne: Dui.aj, Sv&tobofic^, Stavešiče. — Zaloge: TRST, ulica Acquedotto 2; Dunaj I. Graben 29; Dunaj II. Taborstras.se 17; Dunaj V. Margarethenstra se 120 ; Dunaj VI Linke W enzeile 4 ; Dunaj VIII Aiserstr<»sse 21 ; Urno Lichtensteingasse 2 ; Budimpešta VIII Baros filtra 1 ; Praga Ze toerjeva ulica, vogal Ovočnega trga Ctniti na 2eij0za~.t0Dj! Mf TRIJE SMO EDINI VTEM DO P0V50DIN BREZPOGOJNO ZMAGA r Podpisani naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem odprl v Trstu, Campo Belvedere Št. 3 (vogal ulice Bdvedere) zalogo vsakovrstnega olja navadnega in najfinejšega, octa. mila, s-eč itd. Ker imam vedno blai?o prve vrste in prodajam po zmern h cem.h, se priporočam obilrn omsk A. J. Baumhauer. i a M. Kukanja trst - via della Caserma št. IO - Trat (v< gal ulica Valnirivo) uriporoČa svojo veliko zaloge vsak vrstnih kož za čevliarie. Ce ie take, da se ni bati nobene konkurt-net, POZO K ! Svoji k svojim ! VINKO TERČON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto :: pekarno :: v Trstu, ulica del Bosco 18 (prej F. PIRMAN) Prodaja se svež kruh 3 4 krat n« da?* raznih sladčic, biSkotov in Lherjev te. - najfinejše moke t. d. —— 0 priliki božičnih in novoletnih praznikov se obrni vsak v ljudsko iirsriio kjer dobi veliko zalogo ur, verižic, ovrhtnih verižic, uhanov, :::: prstarcv itd., vse po ab^olutuo konkurenčnih cenah. :.":: S Knr,stC'.uaiem R^IS Soo*omil Pino ol Vln°inl° Bel,lnl 4t 13- -Mmmfjl | —M, M.AM.U nasproti cerkvi »v. Antona novega = Kron 6200!! AUTOMOBILI FORD 1911 Nsjvedja tavana avata. Isdelovaala letaš 40-000 vs? sdlsega tipa CHA88IS 20 HP icat raznih tipov ksdK Kočija „FOBD" Je zujpopolsajftm, n»jhitr»J»» in najekonoail6n»J»» krni Jih obatojt. — GKNEHALNI 3A8TOPNIK ANTON SKERL . TRSI Plazza Goldoal 10—11, Tel. 1734 Valika oaatralaa g ar aga, slloa dal Bsohl 16, v«|al illoa Boaokatta TELEFON 22*7. - BTOCK PNEUM GOODJUCH (amarikanik* Automobili m poao&o po smerni o eni. V ar« t to In radrimnj« anomobllor. — — Solidna poatralba /-" t; Umetniški predmeti kipi, sijajno opremljeni, namizja vsake vrste; umetne cvetlice in palme, fantazijske opreme in perje za klobuke in mnogo drugih lepih stvari za darila ob vsaki priliki. Prava razprodaja, cene najnižje. Obrnite se na trgovino v ulico Acquedott j št. 41. Novo bonsumno društvo Trst, ul. Lazzaretto vecchio št. 31 priporoča svojo gostilno UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez Z vsake bolečine Z f r. J. če»-mšk V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik TRST - ulica della C a ser m a it. 13, II. n. Zaloga oglja in drva frst - al. Vuldirfvo št. 34 - Trst Bukovo oglje I. vrste, zdrobljeno oglje, koks, premog, drva. M Toči izvrstna vina : dalmatinsko, istrsko in belo vipavsko. Gorka in mrzla jedila. Dobra kuhinja. Točna in cena postrežba. SLOVANI DOBRODOŠLI! b J 1=11: ffl Mehanična kleparska delavnica za kovinske izdelke GiustoPilottifuGius. != ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatori štev. 14 Specijaliteta: ladijske avet Ujke Po• soda in škatlje i* bele in kaznno-barvne pločevine. Žlebovi, cevi in zidne obloge iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave). n TEODOR KORN Trst, ul. Miramar štv. 71 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. prejemajo »e vsakovrstna === 1>ELA iy POPRAVE :i= PO HIZKIH CENAH. :: Delo dobro in zajamčeno. :: TelBl. ib-'ib. □ Poslovodja: Franja Jenka. J Hans bcheidler = zobotehnlk = Dr. Ferdinanda Tanzei 57f II t>lv6i: prvi lobo tehnik Sprejema od 9—1 In od 3—6. Trst, Plazza C. Goldoni št. BE 31 Podpisani naznanja si. občinstvu, da je odprl W V ulici Belvedere St. 28 MEŽICO v kateri prodajam: goveje, telečje, jančje, koštrunje meso in izbrano perutnino po brezkonkurenčnih cenah. Nadejam se, da me slavno,občinstvo počasti s svojimi naročili. — NajudanejSi ANDREJ ZVANELLI. Slovensko šivilja se priporoča cenj. občinstvu. Ljuboslava Baučer Trst, ul. Istituto št 13, Trst --pritličje.-- Solumeria - Buffet Trst, via Carlo Ohe^a št. 8. Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, Črno in belo. -ttccccc^z: Prvovrstno pivo. cccccccccccc: Priporoča se za obilen obisk JAKOB VOLPIN. o ♦ O <► o ♦ f o ♦ Tiskarska dela \ * • : v najmodernejšem slogu, v : : priprostem ali večbarvnem j : tisku po zmernih cenah : ♦ ♦O i Trgovske tiskovine: l Računi v vseh oblikah, 'za- \ * • t vitki, pisemski papir, memo- : ♦ ♦ : randum, dopisnice itd. itd. : t...........: levolk „Edinost66! . . Z je založil naslednje knjige, ki sc dobivajo v tiskarni .Edinost", v .Slovanski knjigarni" • : josij)n Gorenjca v Trstu in v vseli linjigarnah po Slovencem po povzetja ali proti • ♦ naprej poslanemu znesku. Poštnina za posamezno knjigo znaša '20 vinarjev. J • * * » ji. VOHUN. Spisal I. F. Coopcr. Cena K 1-60. — TRI POVESTI grofa j : Leva Tolstega. Cena 80 vin. — 3. KAZAKI. Spisal L. N. Tolstoj. Pošlo- \ : venil Jos. Knaflič. Cena K 160. — 4. PRVA LJUBEZEN. Spisal Ivan: \ Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. Cena 1 K. —: : 5. POLJUB. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karo- • : lina Svetla. Poslovenil F. P. Cena 80 vin. — 6. BESEDA o slovanskem \ : obrednem jeziku pri katoliških Jugoslovanih. (Malo odgovora na škofa : l Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu). Cena 30 vin. — : : 7. IGRALEC. Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal E. M. Dosto- \ ; jevski. Poslovenil R. K. Cena K 160. — 8. JURKICA AGIĆEVA. Spisal: : Ks. Šandor-Gjalski. Prevel Fr. Orel. Cena 2 K. — 9. UDOVICA. Povest! : iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomič. Poslovenil Štefan Klavs. Cena K 1-60. f : — 10. JUG. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil: : H. V. Cena 3 K. — 11. VITEZ IZ RDEČE HIŠE. (Le Chevalier dej ♦ Maison rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleksander | i:: :: :: Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2*50 :: :: ::f ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Novi zobozdravnišHi ambulatorij ul. Rossini St. 12 (vogal ul. delle Poste) Laboratorij za moderno dentistiko. Umetni zobje od K 4-— dalje, plombe z materijalom najboljše kakovosti po K 2. Izdiranje zob brez bolečin po 2 K. Ordinacijske ure: od 8 dopol. do i pop. in od 3 do 7 mvečer. Ob nedeljah in praznikih od 9 do za. Dovgan Trst, ulica ttiulla 86. ml - oc Priporoča cenj. občinstvu svojo na < novo prevzeto in že 50 let obstoječo trgovino jestvin in kolo- * nijalnega blaga. | Dobiva se Kolinako kavo, Ilirsite testenine iz ter rezno blago iz narodnih tovarn 2 Razpošilja po pošti dnevno pakete do pet kg naprej. — Blago vedno sveže in I. vrste. CENE ZMERNE SVOJI K SVOJIMI OHILHA H. D. 0. v Trstu, ulica Carradorf St. 18 a jc vodi g. HINKO se dow vedno sveže pivo, prve vrste vino - teran, ^orka m mrzla jedila od vsakem času. Na razpolago več sob za prenočišče do cirJr:*: cec^L. - P»ipoiuČa v? za obilen obisk. G nu 1 Prva slovenska mirodilnica v Trstu Hlojz Saletelj u;Ica Car-ado r i 18, v bi iini gostilne ND0, Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin. predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-tmaMi nalnih posodah in drugo. Bisa C Zobotehnlk iz Nemčije Josip Konig diplomiran na zob tehnični »kademiji v Parizu. ■ • ■ TRST - - • ulica S. Nicolo št. 18. 11. n. SOT Plačila na mesečne obroke. ^tnton Crcigoj, 7rst ulica G ulia štev. 88. Priporoča slavnemu občinstvu svojo pgkamO s p odajo Jestvi.i in predajo kolo-iijal-blaga. /aloga moke prvih vrst. Svež kruh trikrat na dan. - Cene zmerne, postrežba Svoji k svojim ! točna. Svoji k svojim ! Na nobeni mizi ne bi :: smela manjkati :: steklenica dobrega ruma, pravega konjaka, maršale, maraskina iz Zadr* ki se more^kupiti po cenah, ki se ne boje nobene konkurence v žpanjarni • AL QUISISANA---- - c4-**' - Odhajanje in prihajanje ulaKoo od 1. oktobra naprej. Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskern času. C. kr. državna železnioa. Cdhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.00 B flerpelje, Pula in medpostaje. 5 52 M do Poreča in medpostaje. 5.55 O do Gorice in medpostaje {Ajdovšr-in:i) 7.87 O Herpelje-Divača-Ljubljuna-Dunaj in tnedp. 7.45 B Gorica, (Ajdovščinal. Jesenice - Celovec -Dunaj-Praga-Dečin- Beljak-Berlin - Monakovo in medpostaje. 9.05 O Gorica-Jesenice-Celovec-Trbiž-Ljubljana- Belj;ik-Dunaj in medpostaje. 9 10 O Herpelje, iRovinjt. Pula in medpostaje. 9.15 M le do Buj in inedpost»je. 12 50 o Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trhi/. i.jub-ljana-Beljak-Celovec in medpostaje. 2.40 M do Poreča in medpostaje. 4 2U O Gorica-Jesenice-Trbiž-Ljubljana-F.cljak- Celovec-Dunai. 4.42 O Her|)elje (Divača-Dunaj) - (Rovinji Pula in medpostaje. 6.00 B (Turški ekspres) Gorica-Jeaenice-Lj'iStj;ina- Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in modp. 7:55 m le do Buj in medpostaje. 7.40 O do Gorice in tnedp. (Ajdovščina). H.22 o Ilerpelje (Divača- Ljubljana-Dunaj ■ Pu!a in me« j postaje. 8 40 B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo l'.-rlin), Celovec- Dunaj - Li nec-Praga-1 )ečin. i<> :i» o (iorica, Jesenice. Beljak, liiomn«".. Vo n ako v o. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : a 14 O Herpelje-Divača. 2 20 O v Gorico. Prihod v Tr«=t. 5.47 o Iz Dunaja Solnograda. Celovca. Mona-kova, Inomosta. Botcana, Beljaka. Ljuliljaite, Jesenic, Gorica. 7.04 o Iz Dunaja (čez Divačo— Herpelje). 7.25 o Iz Gorice (Ajdovščine) 8.25 m Iz Buj (in medpostaje). 9 00 b Iz Berolina, Draždan, Linca, Dunaja, Ce-, lovca. Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.h5 o Iz Pule ta, Beljaka, Je>enic, Gorice. (Ajdovščine). iooo m Iz Poreča, Buj, Kopra. O Iz Pule (Rovinja). Dunaja 'čez Divačo). 10.t7 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka. Gori«-.-. Z ibavni vlaki ob nedeljah in praznikih : !»:t7 O I r. f-orice. i> 11 O Iz Divače, Herpelj. Furlanske proge. Odhod iz Trsta (južni kolodvor). 5.40 B čez Nabrežino-Tižič v Červinjan, Cr ideŽ, Italijo. 9.00 O čez Nabrežino-Tržič v Červinjan, GradeŽ in čez s. Giorgio di Nogaro v Videm 120 o čez Bivij-Tržič v Červinjan, Gr.i i *!, Italijo. 4 lo o čez Nabrežino, Tržič, od Tržiča mes»nec do Červinjana 7 0o b čez Bivij-Tržič v Červinjan, Gradež. Italijo »:io o čez Bivij-Trž č v Červinjan. Prihod v Trst (južni kolodvor). 7 40 čez Tržič, Nabrežino iz Červinjana. 8.45 čez Tržič, Nabrežino z zvezo na mrSanea iz Červinjana. 10.33 b čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradež* Červinjana. a 4» o čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža*i. Červinjana «55 o čez Tržič-Nabrežino iz Italje, Gradeia, Červinjana. 11.1» o čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradež.i. Červinjana. Na projri Červinjar.-Gradež o p. vozijo le mešanci. Pron>tt med o.-ebuiin postajaii-r-eni Gradež in zdraviliščem Gradež se posreduje s parniki in inot<-rskirtii čolni lagunske paro-brodne ilružbe ^n. i b.- po sledečem voznem redu : Odhod Gradež o p. 8.15 12 25 4 (k) 'm«> prihod Gradež zdr. p 8 40 12.au 4 25 '•>._' » odhod Gradež zdr. p. 7.30 11.30 3.15 s 15 prihod Gradež o. p. 7.55 11.55 3 40 s.40 •) vozijo iz Červinjana v Gradež in nazaj v oktobru m aprilu vsak dan, v drugih mescih t. j. od novembra do vključno marca le oh četrtkih Carlo Pollak trg PonteroaBO 3 (vo$yal ul. Pontirossr) tnjv skladišču ul. Masaimo d'Ateglio 1. 9C Preden se kupi, se lahko poskusi! Zfl_o_nB,JjQr_otnjoosj«se Oglase (lnserate) treba naslovlj^t> a« aa Uredništvo lista, in oe na Ti®k»rno • Edinost«, as na ^Narodni Dom" in au na ,Hotel Balkan" v Trstu, ampak e4tno na „Inseratn! oddelek" naiesa lista i i ■ ali na Upravo. =• Uredništvo, TIskarna, Narodni tora in Hotel Balkan nimajo t oglasi ntka-kega opravila. To naj si dobro zapomnijo oni, ki na ročaj o oglase v naftero listu In tel6, da W«do isti točno uvrščeni. — — — — Na obroke! Velika salona Udelanik oblek Velika Is bera «s« ko vrstnih obisk trn gospode in dett«, juken), povrinikoo kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika Izberi roljkeiit^a bla^a. Nujzuiernejs^ oeue. Adolf Kostoris - Trst UUai S. Oiovanol ite%. Ift, !_ aadstrop|e- zr?«««t Automatlco-. Telefon ft 251, Rim. U.__ die serblsche Sache gebrachten Geldopfer findet das arme slovenische Volk noch Mit-tel genug fiir d!e eigenen natlonalen Zwecke. Um di Opfeifreudlgkelt ihrer Volksgenossen nicht verslegen za lassen, wurden dabel ira-mer neue Elnnahmsquellen erschlossen. So ist eine wlndlsche (!!) Ferialverblndung da-rangegangen, zu Gunsten einer von ihr zu errlchtenden Volksbucherei 50 000 Bausteine zu 2 h an den Maan zu brlngen. Sle hofft, dass ihr dies noch Im Laufe dleses Monats gelingen werde". (Slovensko manjšinsko delo. Vzlic ogromnim, za srbsko stvar doprlne§e-nim denarnim žrtvam, Ima revno slovensko ljudstvo za lastne narodne namene še vedno dovolj 3redstev. Vedno dobivajo novih virov, da ne usahne požrtvovalnost njihovih rojakov. Tako se |e spravilo neko slovensko (windisch !!) ferfalno društvo na razpečavanje 50 000 kamenčkov po 2 stot. za ljudsko knjižnico, ki ]o namerava ustanoviti. Upa, da se mu to Še tekom tega meseca posreči.) Mlsli-li G. T., da je to neizvedljivo ? Z-nogli smo za „srbsko stvar" 50 000 K, ni vrag, da ne zmoremo za svojo lastno stvar še 50 000 novčlčevl! Šentjakobčani! Vaša goreča želja se le spolnita in otroški vrtec je ustanovljen ter uspešno napreduje. Pridite torej danes na sveti dan točno ob 4 pop. v telovadnico nove šentjakobske CM Šole, kjer se bo vršila prva božičnica malih gojencev otroškega vrtca. Pridite in pomagajte z malim prispevkom CM družbi, ki je največ žrtvovala za Sv. Jakob. Pokažite svojo hvaležnost vsa| stem, da se zanimate za nje prireditve. Vstopnina 40 stot., sedeži 20 stot. otroci 20 stot. Društvo slov. profesorjev v Ljub Ijani bo imelo izredno glavno skupščino v petek, dne 27. dec. t. I. popoldne ob 4 30 v predavalnici muzeja „Rudolfina". Na dnevnem redu te izredne skupščine je po ročilo o pismeni anketi glede učnega jezika naših srednjih šol. — Redna glavna skupščina bo v soboto, dne 28. dec. ob 9 30 dopoldne v mali dvorani „Narodnega doma" v Ljubljani. Dnevni red te skupščine: 1) Nagovor predsednikov, 2) Poročilo tajnikovo, blagajnikovo in poročilo računskih pregledovalcev, 3) DDpolnilne volitve, in sicer volitev treh ali štirih odbornikov in enega odbornika-namestnika, 4) Referati: a) o rezolucijah, sprejetih na prejšnjih skupščinah, b) o slovenskem suplentskem vprašanju in o zadnjih imenovanjih na naših srednjih šolah, 5) Slučajnosti. Dr. I i e š i č, tajnik. Odsek tržaškega „Sokola" v Barko vijah priredi v četrtek, dne 26. decembra, popoldne pešizlet za članstvo in naraščaj; gostje dobrodošli! Zbirališče pred „Narodnim domom" v Barkovljah ob 1 popoldne, od tam preko Miramara in Grijana na Prosek. Izlet v Rocol napravi svetoivanskl cerkveni pevski zbor danes (božtčni dan) v gostilno „Gospodarskega društva* (g. Skrk). Prijatelji petja dobrodošli! Otroški vrtec Ciril Metodove družbe v Rocolu priredi svojo božičnico danes v sredo ob 4 30 popoldne. Pri božfčnfcl sodeluje mandolinistična skupina „Viktor Parma". Opozarjamo naše gg. trgovce na današnji oglas g. Karla Kaučiča, s katerim obvešča otvoritev zaloge čokolade, kanditov in raznih slaščic tovarne Marenčič & Win-discher-ja v Kranju, ter ga cenj. trgovcem toplo priporočamo. Dober svet. Vsem onim, ki so še dvomu, kaj naj podare svoji ženi ali hčerki ali bodoči gospodinji za praznike, svetujemo, naj si ogledajo izložbo z velikim „S" označene trgovine del. družbe za šivalne stroje Singer Co. v ulici Ghega št. 13. Tam si lahko ogledajo izložbo šivalnih strojev in tudi stroje v delu. Posebno daje damski svet prednost najnovejši vrsti „66". Zlasti vzbujajo ona mična dela, ki jih lahko vidi vsakdo na svoje lastne oči, kako nastajajo takorekoč brez vsakega truda, splošno pozornost. Stroj „Singer 66" je pa tudi za vsa druga šivalna dela kar najpripravnejši, od najfinejšega perila pa do najmočnejšega blaga. Tako božično darilo pač mora res pobuditi povsod največje zadovoljstvo. Po želji se kupovalcem dovoljujejo tudi jako ugodni plačilni pogoji. Sploh je pa omenjena trgovina del. družbe za šivalne stroje Singer Co. v ul. Ghega št. 13 vedno na razpolago za vsa pojasnila. Društvena Pevsko društvo „Ilirija" pri Sv. Jakobu priredi v četrtek, na praznik Sv. Štefana, v lastnih prostorih fna stari policiji) običajno plesno vajo. Začetek ob 5 pop Konec ob 10. Uradne ure rojanske ljudske knjižnice akaa. fer. društva „Balkan" so v četrtek, 26. t. m., izjemoma od 10—12 dopoldne. Slovensko gledališče. .NIKOLA ŠUBIĆ ZRINJSKI". Opera v treh dejanjih (8 slikah). Po K8r-nerjevi drami spesnil Hugo Badalić. Uglasbil Ivan pl. Zaje. Za ulogo velikega vezirja Mehmeda Sokolovića je treba v nasprotju z Ijubimsko ulogo Juranićevo junaškega tenorja, kar sicer ni g. Ifičić, ki pa je vzlic temu izpolnil svojo nalogo, kakor se pač more pričakovati od njega, izšolanega pevca in rutinira-nega igralca. Naše menjenje je, da je še zlasti ozirom na skupni efekt mnogo bolje pristo-jal mehkejši, lirično zaobljeni Iličićev glas, kakor bi bil morda mogočen, jeklen junaški tenor, ki bi se ne bil skladal z mehko na-ravjo SuIejmano7ega (Rumpljevega) basovskega baritona. Posebno nam Je ugajal v duetu z Zrinjskim in pa v onem allegro arioso „Sad je vlast u mojih ruku" (po Su-lejmanovi smrti), kjer so mu res srebrno čisto zveneli oni visoki „h". Basovska uloga Alaplćeva ne daje pevcu, ki |e začetnik na odru, prilike, da bi se glasovno izkazal kako posebno. Kolikor je samostojnega, je večinoma recitativ — za začetnika prav posebna težava — potem pa dva kvarteta, ter po en kvintet in sekstet. G. Stojačić je imel izpočetka, kakor pač vsi, ki nastopajo prvikrat, nekoliko one znane „mrzlice* in Je bil v recitativu precej ne-izrazen, v ostalem pa dober. Glasu, ki je sicer obsežen in izdaten, je treba šole. Isto velja za g. Berdona v ulogi Levija, ki je bil v začetku, dokler ga ni minil prvi strah, nekoliko nesiguren in netočen (prehod iz f-stavka v ges-stavek), pa se Je pozneje v duetu s Šulejmanom in v končnem tercetu prve slike znatno zboljšal, kar vel|a tudi za duet s Šulejmanom v 6. sliki. G. Berdon razpolaga z mogočnim, pač pa Še sirovim glasovnim materijalom. V dobri šoli se more njegov zlasti v srednji legi prijetni, mnogo prožnosti kažoči bariton izpopolniti v izborno pevsko moč. Gg. Pregarc (Paprutovlč), Unterveger (AU Pertuk), Golob (Begler beg) in Zalaznik (Mustafa) so imeli le kratke samostojne uloge. Moški zbor je bil glasovno dosti dober ; finale druge slike se je posrečil popolnoma in prav tako tudi vojaški zbor v tretji sliki, pač pa bi bil končni „U boj" tehko precej izrazitejši, cgnjevite|ši. Ženski ulogi Eve in Jelene ste bili v rokah naših dveh izbornih domačih moči: Jelena g.ca Thalerjeva, Ema g.a Toplakova. V nastopnem duetu zjuranlćem je g.ca Thalerjeva razvila velik del svoje pevske zmožnosti, ki pa se je pokazala v vsej svoji lepoti v na to sledeči najfinejše niansirani in z izredao čuvstvenostjo peti romanci „Gd|e na tvrdu stancu brdu". Posebej naj tudi omenimo ono divno uspavanko v 7. sliki in dvospev z Juraničem. Da se Je odlikovala g.ca Thalerjeva tudi z dovišeno igro, nam menda ni treba omenjati posebej. Uloga Jelene je pač sijajen dokaz, da ima naše gledališče v g.ci Thalerjevi moč, ki Jo Je treba visoko ceniti. G.a Toplakova je bila v ulogi Eve v svojem življu, uloga in pevkin glas se popolnoma prilegata drug drugemu, vsled česar Je tudi lahko uspeh popoln, kar je treba še prav posebej poudarjati n. pr. v velikem duetu Eve in Zrinjskega v zadnji sliki (Zrinjski: „I Zrinjski će uminut", E?a: „Ne krati slave nama") in ne manj v prejšnjih Trgovci! Častim si javiti, da sem otvoril v Trstu, ul. Felice Venezian Štev. io zalogo čokolade, raznih kanditov (bonbonov) in vsakovrstnih slaščic znane toVame Jtfarenčič yJindischer~ja Gene brei konkurence. V JCrCtnju. Blago priznano dobro. Kari Xaučič, ^^ Trst, ulica Felice Venezian 10. Božični katalog = Domača knjižnica - pošlje na zahtevo vsakomur zastonj in poštnine prosto: - zal. knjigarna v Ljubljani IS. pl. Rlelnmayr & Fed. Bombe«. :: :: :: Prosimo, zahtevajte I :: :: :: Mnenje iospoda dr.n H. Moshoffa u Lovecu v Gosp. J. SERRAVALLO Trst. Ko smo porabili približno petnajst buteljk Vašega Serra vallo-vega Kina - vina z železom (Vino dl Chlna Ferruginoso Serravallo), nekaj iaz sam, nekaj moji klijenti, nimam dovolj besed, da pohvalim dobre uspehe, ki sem jih dosegel pri šibkih bolnikih vsled malarije. LOVEC, dne 13. oktobra 1908. Specijalitetni predmeti iz gumija + Friderik Sleindler Trst, ul. Acquedotto št. 12. S tij Irigatorji, vata, toplomeri za mrzlico, ci-jg lindri za plin, povoji, napetniki iz gumija, parfumi. - Prodaja in popravila galoš z ——— in črevljev za telovadce.-- z Velika zaloga higijenićnih predmetov S orig. franc. iz gumija in ribjega mehurja. ~ loge manifak-turnega blaga Velikanske za- Alojzij Boik Trst - ulica Belvedere St 3 - Trst Trdino dellKates, kolonialnega blaga in jestvin vseh vrst. Blago vedno sveže in prve vrste. Razoošilja se t'Jdl tk> pošti In dostavlja na dom Velikanske za- log« manlfak-turnega blaga s ulico Nuoufl 36 s podružnico ulico Hunua 38, vogal S. Lazzaro i JE --rt* Naznanja svojim cenj. odjemalcem in slav. občinstvu, da prodaja zaradi pre-napolnjenja blaga po zelo znižanih cenah manifakturno blago vsake vrste za pomladansko in poletno sezono in sicer: velika izbera volnenega bi aga za ženske in mo&ke obleke. Zefir, voile perkal in batist vse v najmodernejših barvah, kakor tudi ogromne zaloge vsakovrstnega perila na meter platnenega in bombaževega blaga, Trliž, žima in volna za žimnice, (matrace), posteljna pogrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Velikanska izbera narejenega perila za ženske in moške in sicer: srajce, pletei ice, ovratnike, ovratnice itd., vse po naj zmernejših cenah. Bazne svile, okraski In drobnlne za SIvllle In tadl krojače. SOLIDNO: in : ELEGANTNO g^r PO ZMERNIH ClNAH RAFAELE ITALIA TUST - VIA MALCANTON - TRII« Julio Meinl uvoz kave Avtorizir&n elektrotehniški mehanik wr-i^AvtiA I?**M Trst>ulica aelle Po8te št-9* W IIIIPI "" aPCUSI---Telefon štev. 362/VIII.--- PREVZEMAJO SE INSTALACIJE električnih luci, motorjev, električnih zvoncev, telefonov in strelovodov. Bogatu zaloga svetiljk In mrežic najboljših znamk. Oskrbovanje električne razsvetljave in zvoncev, dvigal, telefonov. - Poseben oddelek za popravila v preciziis'i mehaniki. Jfova filijalka Corso 30 - J~rst - Corso 30 NEDVOMNO JE PRAVICA vsake gospodinje, da dobi za svoj dober denar isto blago pri nakupu, katero je kot njej ugajajočo izdatno kakovost že od nekdaj preizkusila. Tako je tudi s „pravim : Franckovira : pridatkom za kavo* s kavnim mlinčkom !!! Pred varajočimi ponaredbami se v interesu kupovalk nujno svari. TOVARNA V ZAGREBU v korist družbi sv. toplo priporočamo edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. mm Cirila In Metoda I 6«3 Stran VIII. „EDINOST44 St. 359 dveh dvospevih z Jeleno ter trospevu z Je-leno in Zrin}skim. V resni operni glasbi prihaja glas in pevska tehnika g.e Toplakove pač mnogo bolj do veljave nego v lahni operetni. Ker je za črtrto sliko treba baletnega ansambla, se ta slika navadno črta, vsled česar ima ženski zbor posla edino le v 7. sliki, v Jeleninih sanjah, zboru vil, ki se je posrečil prav dobro, kar se dogaja sicer prav redkokedaj. Kakor smo že rekli, ima naSe gledališče z uprizoritvijo opere „Zrinjskega* zabeležiti res krasen uspeh, zlasti ie če se pomisli, s kakimi malenkostnimi sredstvi razpolaga in koliko je treba truda, da se omogoči nastop moči, ki Še niso nikdar stopale po gledališkem odru. Ne da bi pretiravali, prav radi uporabimo izraz onega, ki je dejal, da „so delali tu naravnost Čudeže*. In če velja to o kom, velja pred vsem o našem kapelniku g. Poliču, potem pa tudi o režiji gosp. Dragutinovića, ki je 3 pomočjo domaČega gledališkega slikarja g. Pierotiča opremil opero za naše razmere kar najdostojneje in z veliko vnemo vodil vsa režijska dela. Omenimo naj zlasti lepe, zgodovinske verne kostume in prav tako opremo odra (turška dvorana v Belgradu, dvorana v Sige**), kar je gotovo tudi pripomoglo k splošnemu uspehu prve opere na našem odru, ki doživi gotovo lepo število ponovitev. Vsekakor moremo le častitati našemu gledališkemu vodstvu na tem usoehu, želeč Ie še enako vztrajnega in požrtvovalnega dela in po njem tudi gotovih nadaljnlh korakov k dovršenpsti in popolnosti. V včerajšnjem gledališkem poročilu naj se Člta (o g. Rumplju: „ob kolikortoliko ne diskretnem (nepa -„nerizkantnem") orkestru. —r. ♦ * 9 Danes, na božični dan, se fgra popoldne čarobna bajka „SNEGULJČIC* in sedem škratov-. Sodeluje vojaški orkester. Ker je ta predstava zlasti namenjena otrokom, veljajo za iste znižane cene. Ne moremo dovolj priporočati starišem, da privedejo deco k predstavi te krasne bajke in jim s tem pripravijo najlepše božično veselfe. Bajka pa je taka, da nudi tudi odraslim dosti zabave. Ulogo Sneguljčice igra g.a Iličićeva in ulogo sedmih škratov pa igra sedmero srčkanih paglavčkov. Zvečer je prva repriza opere „NIKOLA ŠUBIĆ ZRINJSKI". Ta predstava velja za abonente B. Jutri, na dan Sv. Štefana, se prvič popoldne ponovi krasna Fallova opereta „LOČENA ŽENA«. Za to predstavo veljajo dramske cene. Zvečer bo druga repriza opere „NIKOLA ŠUBIĆ ZRINJSKI-. Ta predstava velja za abonente B. Z ozirom na to, da je pričakovati velikega navala občinstva k tema opernima predstavama, priporočamo, naj si vsakdo pravočasno preskrbi vstopnice pri gledališki blagajni, ki je vsak dan odprta. Tržaška mala kronika. TRST, 24. decembra. Šla sta, suknja in dežnik. Predsnoč-njim Je obesil trgovski agent Rihard Benedetto v kavarni „Secession* svoj kožuh, ki ga je stal 100 kron. Zraven pa je lepo prislonil svilen dežnik. Ko pa je hotel oditi, ni bilo ne suknje, ne dežnika. Zastonj iz Reke v Trst. Sinoči, ko je prišel ciunajski poštni vlak v Trst, so na kolodvoru prijeli in zaprli pomorščaka Nikolo Mallanoviča, še le le 17 let starega fanta, pristojnega v Rumunijo, ker se je vozil iz Reke v Trst, ne da bi kaj plačal. Fant se je ves čas skrival na stranišču. Eden, ki se zna postaviti. V kavarni „al volto di Riccardo" na trgu Barbacan se je prošlo noč 21 letni pomorščak Anton Milutin iz Šibenik Prašno razburjal. Straža, ki ga Je prišla mir.i, je morala ukleniti. Ko je videl, kaj namerava funkcijonar, je hotel potegniti iz žepa nož, da bi mu „pokazal*. Navzoči pa so ga še pravi čas ukrotili in straža ga je s težavo odvedla na varno. Še drobnega riža mu ne puste vzeti Včeraj so prijeli in zaprli 22 let starega dninarja Friderika Kratochvlla iz Reke, ki stanuje v ulici Farneto 24, ko je ravno odhajal iz nove proste luke. Imel je seboj sedem in pol kilogramov riža, ki si ga je naložil v hangarju št. 71, najbrže pomotoma. Tatovi na delu. Amadeja Kovačić (Co-vacich), ki stanuje v ulici Ireneo della Croce 5, je bila odšla včeraj popoldne od doma, pa samo za par uric, da nakupi kaj za božič. Ko pa se je vrnila, je osupnila, ker so za njene odsotnosti bili vdrli tatovi z ve-trihi in so vzeli iz omare, ki so jo ulomili, dve kukali. Na enem je blio v srebro uko-vanlh 12 bisernic, vse pa je bilo v lepem etuiju. Razven tega so si prilastili 6 srebnrh žlic s škatljo vred, nekoliko perila, kar se ceni vse s Kupa j na 150 kron. : Da bo vedel Se zakon obetati. Vče-'raj so zaprli pri komisarijatu v ulici Mude j vecchia 19 let starega mizarja Jožefa Spotr-' tellija Iz Pudignana v obljubljeni deželi. Se daj je stanoval v ulici Donota 3. Sportelli ,je znal tako sladko govoriti o neskončni zakonski sreči, da mu |e 181etna Pavlina Bal-tarelli iz Barija verjela in mu omamljena marsikaj dovoljevala, česar drugemu ne bi bila. Ko je pa mož videl, da je prav za prav zakon po takem Ie še formalna zaveza, Je lahkoverno dekle kratkomalo — zapustil. Sam je šel po pravico. Giovanoi Ca-stellani, ki ga tudi kličejo za „Cajaraamo", je šele 30 let star tržaški potepuh, pa je bil že ne neštetokrat kaznovan. Ker |e izvedel, da se policija tudi sedaj za njega zanima, se je sam šel predstavit k državnemu kolodvoru. Castellanija imajo na sumu, da je „sotrudnik" pri tatvini, ki jo je več tatov deloma izvršilo, deloma pa poskusilo na krovu parnika „Montevideo", kjer je izginilo trinajst vreč kave. Nista na pravega naletela. Včera) popoldne je bilo stražniku Kariu Plccu po-veljeno, naj gre in plača v raznih trgovinah račune. Picco je storil vse, kakor mu je bilo zapovedano, 120 kron pa, ki so mu ostale od računov, je vtaknil v žep. Ko je tako Šel po ulici, je zapazil, da mu sledita dva možaka, katerih eden se mu je kmatu približal in mu skušal seči z roko v žep. Picco pp, ki je izpod čela opazoval dogodke, je ravno takrat prišel na Goldonijev trg In je namignil tam stoječemu stražniku. Oba sta sedaj potepuha spravila na komi-sarijat v ulici Bachi. Tam so prepoznali, da sta predrzneža Vittorio Inri in Vittorio Cal-ligaris, obadva dninarja, prvi 26, drugI pa 35 let star. Kot dobra znanca od prej ju je g. policijski komisar povabil, da bi ostala za praznike na policiji. Mar. d$l. orgjanizaosja, Božičnico priredi „Narodna delavska organizacija* Jutri, v četrtek, tc čao ob 4 popoldne v društvenih prostorih. Občni zbor ženske skupine N. D. O. se bo vršil v nedeljo, dne 29. decembra, točno ob 4 popoldne v društveni dvorani. Dnevni red: 1.) Porcčilo o dosedanjem delovanju ženske skupine; 2) Volitev odbora. Delavci tehničnega zavoda ^Sv. Andrej". V petek ob 7 30 zvečer društveni shod v društvenih preštorih pri Sv. Jakobu. Skupina „Lloydov arzenal* sklicuje za soboto ob 6 zvečer važen sestanek v društvenih prostoru Dri Sv. Jakobu. Godbeni odsek NDO. V soboto ob 8 zvečer va*a v društvenem prostoru pri Sv. Jakobu. Radi bližajočih se nastopov in z ozirom na to, da nastopi pri tej vaji nov učitelj, je želeti, da se udeleže člani vaje v obilnem številu. Obenem javljamo, da funkci-jonira zanaprej kot vrhovna Instanca god-benega odseka NDO „Dtželni centralni odbor NDO*, na katerega naj se blagovoli obračati vsak zaradi stvari, tičočfn se god-benega odseka. $ k 8 tt V * — Odsek „Sokola" v Rojanu je nabral pri plesnih vajah K 1274 za podružnico družbe sv. C. in M. v Rojanu. Na božićnici rojanskega družbenega vrtca se je nabralo K 27 69. — V Isti namen so nabrpfe gospice Vanda, Zora in Josipina Lavrenčič K 90 92, a gospica Slavica Katalan K 46 41. Popravek. V Št. 356 izkazana svota K 20, nabrana ob priliki krsta Go-razda, sinka gosp. Smerkola, se mora glasiti na K 25. — Radi tega odpade oopravek v št. 358, ki Je prišel pomotoma v list. ___ Vesti iz (soriške. Lavričeva javna knjižnica v Ajdovščini priredi na Silvestrovo zabaven večer, na katerega tem potom najuljudneje vabi domače občinstvo in okolico. Na sporedu so igra, šaljiv prizor, petje, tombola, tamburaški koncert. Pričetek je ob 8 zvečer. Ker je to prva društvena prireditev in gre čisti dobiček v korist prepotrebne knjižnice, pričakujemo obilne udeležbe. Repentabor. Blagorodna družina Delles iz Trsta, ki ima v tukajšnji občini svoje letovišče, je vročila podpisanemu za božičnico tukajSnji siromašni šolski mladini petdeset kron. Za izdatno podeljeno darilo, izraža podpisano v imenu obdarovane mladine in njih roditeljev blagorodni družini Delles: — Lepa hvala! Bog plačaj! Vod3tvo ljudske šole pred Repentabrom, 20. decembra 1912. Voditelj: Anton Fakin. V znamenju časa. Minoli teden je imelo celokupno goriško srednješolsko di-jaštvo izredno zabavo na državne stroške, ki naj bi baje tudi služila v pouk. Na poljani pri Ajševici je kazala artllerija svojo izurjenost in vabljeno je bilo k tej predstavi samo srednješolsko dfjaštvo. Prepeljal* so topove iz Gorice in težite havbice iz Vipave in ostro streljanje, oziroma pouk je pričel..... kaka razlika Je med granato in šrapnelom, kako škodo povzrečuje ekrazit, kdaj se udeleži vojne akcije artilcrija itd. Nato so granate In šraoneli pokali v ozračju in raz-našali skale in zemljo na vse strani. Vsa ta predstava z ostrimi streli je stala državo 4—5000 kron. V Gorjanskem se bo vršil v nedtljo dne 29. t. m. ob 3 pop. občni zbor kol. društva „Ilirija" z običajnim dnevnim redom. Ako občni zbor ne bi bil sklepčen ob določeni uri, se bo vršil pol ure pozneje brez ozira na število navzočih udov. Central-bio. Nad vse pričakovanje dobro so se obnesle prve predstave v novem kinematografu. Občinstvo je pri vsaki predstavi napolnilo veliko dvorano do zadnjega prostora ; veliko jih je moralo celo odi«, ker niso mogli dobiti sedeža. Na vsakega obiskovalca {e napravil najboljši vtis že vstop v krasno razsvetljeno In moderno opremljeno dvorano. Posebno so ga pa zadovoljile prelepe kineroatografične slike, k! so bile skrbno izbrane in slikane večinoma v naravnih barvah. Da ni bilo opažati za oko tako mučnega tresenja, se imamo zahvaliti aparatu najnovejšega sistema, ki ima tudi to prednost, da teče zelo mirno in da se ga da uporabljati tudi za skioptične slike. Prepričani smo, da je podjetje kar najbolje re- ■n na ■a «■ m as ■a ca ua BB irst I via S. Servolo Z — Telefon 329, Rom. VI. OdliKoi/cna touarna ( svetinjo ) cevi In cementnih . t s * • • • I plošč, tem m umetnega Kamna. Sprejem* vsakovrstno delo t cementu. Cene imerne, delo točuo V Trstu, dne 25 decembra 1911; šilo svojo nalogo In da bo občinstvo? " i<> tudi vnaprej obiskovaio predstave, k; mu nudijo za vsako ceno res nekaj doviš^ruga. Opozarjamo Še posebej na zadnji dve \e-černi predstavi, ki trajata poldrugo uro ta začenja prva ob 7 , druga pa ob 9 z.e!vr. V sredo sledi popolnoma nov spored. £11 Mali oglasi n Prnatfllipm in a1- naznanjam, da li ! J C* uiJCIll sem prevzel vodstvo dobro.:nan i gostilne g. TomažiČa v Trstu, ulica Molino a v nt > St 3, kjer bom točil pristna vipavska, i-trska ia dalmatinska vina, kakor tudi Dreher-jevo pivo ;>r.e vrste. Jako ugodna in cena kuhinja vedno na rr.z-polago. Za obilen obisk se priporoča LEANDER PEGAN._ 2978 HnennHi^no znaožoa slovenščine, temščine UUOfJUUIblld, in italijanščine, strojepi^a ter knjigovodstva i§Če mesto kontorisiinje ali bla-aj' i-čarke. Naslov pod „KontoriBtinja" poštno leiee Gorica. iS64 Obešala iz medi za zavese se prodajo po K 3-50. — Vi« Caserma 14. Umberto Cesca, trgovina z želez no. Prnrlaisi Pohi5tva, bombaževine.slik in(,'ežrikov II UUdjG na mesečne obroke Via Chiozza 6, I. nadstropje, Ivan K 1 u n. E7narilp lase kupujem ter izdelujem vsakovrstna U|laUlC najmodernejša lasna dela. ANDREJ ROJIC, uL Acquedoto 20. 1751 Zaloga pohištva z lastno tapetniško delavnico. SPECIJALITETA: spalne sobe od 145 goldinarjev naprej — z žimnicnmi, peresnicami, zrcalom ia mramonsatiini plečami vred — iz mahag u'jevegu, orehovega le^a, amerikanskega oreha, jerenove^a, LUIGI FALCIERI Trst, ulica Fonderla 12, I. nadstropje. Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva Iz bambus*, indijskega traja in protja. Praktični in koristni darovi za božič in novo leto Zaloga: solkanskega ; pohištva GIOVANNI BENCICH TRST — ulica Arcata 5. — TRST Posamezni kosi pohištva in popolne sobe. - Lastna tapetniška delavnica. - Lahki plačilni pogoji. - mrm barucc^ MIZARSKI MOJSTER Trst, elita Saa frar.ccs^ 5'^fssV z, Specijalist za popravljate roulet ua okrih. Ma žaljo se monjajo pasovi Jn z n«tl Ja&tdl xa »»tioln« del« Ia se ne bs|l konkurenca. COOOOOOOOOOOOOOOOOOC - ~ o 0000000000000000000000 - 1 PRiPOROĆLJIUE TURDKE o oooooooooooooooooooocoo oooooooc ooooooooooooc : O OOCCCOCCCCCOCO - C Z O C Krojači: C D A KI DIIDAitl/ krojaški mojster, Trst, rnnli nUrml\, uiiC4 uepp« st. io, i. n. Dobiva se v Trstu pri tvrdkah: Ineegnerl Clmadori, Mauro & C.i, ul. Oloan6 O&rdnool 8-IO. — R Dltmar, Oebr. Brtinner, A. G., Piax*a d«l PonteroMO 1. — Caram-ampen - Gesellaohaft m. b. H Dunaj IV, SohleiftnHh]g?a»»a itev. 4. Nove OSRAM v; svetiljke v: Ne razbilne! 70°|0 prihranka na toku. - Briljantna, bela luč. Traja dolgo. -Za istoraerni in izmenični tok. - V svetlobni moči 0'25 do 1000 sveč in napetosti 1*2 do 200 voltov. - Dobiva se povsodi ! 1 1 Družba „Osramovih" svetilk z o. z. Dunaj Vil 2. Pozor! Opoldne In zvečer abORement. zelo ugodno. Izborna kuhinja In biidjejoviško pivo (nič glavobala). Zmerne cene. Restavracija-Hote j Balkan (: Piazza fv Caserraay