Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 5, decembra 1955 štev. 277. leto X. (X¥&) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka uL 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 ff JUTRA 99 flovi jvet V povojni dobi je pronicalo v evropsko javno mišljenje nekaj kakor prepričanje, da Evropa ne vlada več svetu. V tem oziru obstojajo celo razne znanstvene podmene, ki skušajo v tem vprašanju določeno opredeliti posamezna mnenja. Znana je S p e n g 1 e r j e v a knjiga o pro padu in zatonu Evrope. Spenglerju so sledili mnogi drugi znanstveniki in teoretiki. Druga skupina pa se je formirala okoli znanega španskega filozofa Jose Ortega Y Gasseta, ki je pobijal to pesimistično mišljenje. Oglasil pa se je tudi Amerikanec W a 1 d o Franc, ki je v svoji znani knjigi o ponovnem odkritju Amerike zatrjeval, da je Evropa v zadnjih zdihljajih in da je Amerika ona celina, ki maj sledi Evropi v vodstvu sveta. Danes doživljamo dogodke, ki kažejo razprto Evropo, ki je ostro opredeljena v dve ideološki fronti. Medtem pa se Azija pod vodstvom Japoncev združuje in zbira, tretja vodilna celina, »novi svet« Amerika pa se, kakor kaže pravkar zbrana vseameriška konferenca v Buenos Airesu, organizira popolnoma za sebe. Tej panameriški konferenci posveča vse svetovno časopisje in vsa sve tovna politična, javnost največjo pozornost. Otvoritvene besede predsednika Roosevelta, ki jc po Wilsonu prvi kršil tradicijo ameriških prezidentov ter zapustil USA, da se iz meglenega podnebja severoameriških držav odpelje v pomladansko sončno pokrajino južme Amerike, jasno osvetljujejo politiko, ki jo hočejo voditi ameriške države v smislu miru na ameriškem kontinentu in doslednega izvajanja Mo n r o e v e vseameriške in sa-moameriške politične doktrine. Sedanja vseameriška konferenca je osma po vrsti. Od leta 1826 sem, ko so se v Panami sestali k prvemu kongresu zastopniki vseh ameriških držav, pa do današnjega dne so se na teh vseameri-škili konferencah obravnavali vsi oni ameriški problemi, ki spajajo interese vseli ameriških držav v gospodarskem, Pravnem, zdravstvenem in političnem Pogledu. Namen sedanjega kongresa pa ie v smislu ogromnega materiala, ki ga bo najožji sodelavec prezidenta Roosevelta znani Cordel Hull predložil zastop nikom 21 ameriških držav, da se poglobi Monroevo politično oznanilo ameriškemu narodu iz leta 1823. da pripada Amerika Amerikancem in da vodi ameriški kontment svojo, skupno in solidarno politiko. Tako bodo na sedanjem kon kresu obravnavali metode za preprečevanje in mirno reševanje konfliktov med ameriškimi državami, nadalje vprašanje zbliževanja in ožjega sodelovanja ameriških držav med seboj in z drugimi mednarodnimi ustanovi (Društvo narodov), Potem pravila o pravicah in dolžnostih nevtralcev ter vojskujočih se strank, o-mejitev oboroževanja, ki naj služi samo notranji varnosti in obrambi proti napadom od zunaj, izenačenje zakonodaje o državljanstvu, ukrepe za ožjo gospodarsko sodelovanje ameriških držav (carinski dogovori, zdravstvene ureditve, izmenjava blaga, finančno sodelovanje, mednarodni momenti problema naseljevanja), izgraditev prometnih sredstev na morju in kopnem ter pospeševanje in pohabljanje umskih in< kulturnih odnošajev med. poedmimi ameriškimi državami. So med ameriškimi državami gotova j nese;?lasja, med katerimi najmočneje, i^eni očitek manjših ameriških držav J 'druženim državam ameriškim, češ da j si prilastile dejanski protektorat nad °stalo Ameriko. Toda osebnost preži-! iMUnetije tesuasli fmioS&ja V Angliji ustanavljajo urad za pre- tirano v slučaju vojne LONDON, 3. decembra.Britanska vlada je razglasila ustanovitev Food defence plan - Departements.to je posebnega departementa za preskrbo živ-1 jenskih potrebščin v slučaju vojne. Namen te ustanove je, da izdela načrte za dobavo ter razdeljevanje živeža za slučaj eventuelne vojne. Med nalogami novega urada je premestitev pomorske trgovine in trgovinske plovbe iz bolj ogroženih pristanišč v manj ogrožene ter splošna racionalizacija v uporabi življenskih potrebščin za slučaj vojne v vsej državi. Vodja novega urada je dosedanji drugi tajnik v ministrstvu poveljstva French. Ta sklep britanske vlade se v nekaterih krogih tolmači tako, da smatrajo vodilni angleški krogi mednarodni položaj kot zelo resen in da je treba za vsak slučaj zavarovati se v vsakem oziru. Še pred nedavnim je predsednik britanske vlade BakMn odbil sličen predlog kraljevih komisij za državno obrambo. Najnovejši sklep, ki se je izvršil v vsej tajnosti, pa dokazuje, da se je načelno stališče britanske vlade v tem oziru spremenilo, pri čemer so nedvomno bHi merodajni važni razlogi. LONDON, 3. decembra. Ob priliki včerajšnje debate glede zakonskega predloga, radi katerega se angleškim ladjam prepoveduje prevoz vojnega materiala v španske luke, je med drugim spregovoril tudi zunanji minister Eden, ki je dejal, da je situacija zelo vznemirljiva in da britanska vlada ne smatra za primerno, da cela vrsta držav materialno ali moralno podpira eno ali drugo stranko v Španiji. Navedeni zakonski predlog o prepovedi angleškim ladjam, da prevažajo vojni material v španska pristanišča, je bil sprejet z 239 proti 132 glasovom. Debate se je udeležil tudi narodni poslanec James, ki je z delegacijo britanskega parlamenta posetil Španijo. Omenjeni je dejal: »Če ne pride do intervencije, se bo španska državljanska vojna pretvorila v borbo za medsebojno iztrebljenje ter sta se obe strani odločili, da popolnoma iztrebita in uničita svojega nasprotnika. Obe stranki prejemata danes stalno materialno in moralno pomoč iz inozemstva. Položaj je danes tamkaj tak, da se na španskih tleh vodi mednarodna državljanska vojna. Tako se na primer na strani valenc!jske vlade bori neka mednarodna brigada z uprav neverjetnim junaštvom in fanatizmom, o katerem si ne more nikdo napraviti prave slike. Ta brigada je, ki je v zadnjem času rešila Madrid pred padcem. V Parizu in Londonu optimizem Largo Caballero: približuje se evropska vojna PARIZ, 3. decembra. Akcija Anglije in Francije, da bi prišlo do premirja v Španiji, bo, kakor izgloda, uspešna in so tu- kajšnji krogi v tem oziru precej optimt stični. Tako poroča »Matin«, da je že predložen tekst sporazuma o premirju. Kot institucija za pogajanja ni predvideno Društvo narodov, mraveč londonski nevtralitetni odbor, v katerem so zastopane vse prizadete sile. Nadalje poroča isti list, da je Litvinov spremenil svoje stališče in obvestil sovjetskega poslanika Rosenberga v Španiji, da moskovska vlada ne odobrava tega, da se vlada v Valenciji obrača na Društvo narodov. VALENCIJA, 3. decembra. Havas poroča: Tukaj se je sestal španski parlament ter izrekel vladi enodušnozaupnico Iz seje se je odposlala pozdravna brzojavka predsedniku francoskega parlamenta Herriotu ter vladama v Mehiki in sovjetski Rusiji. Pred parlamentom je imel Caballero govor, v katerem je dejal, da se Evropi približuje svetovna vojna, nakar bo sledila splošna svetovna katastrofa. PARIZ. 3. decembra. Čete generala I’ranča, ki so izvršile velikopotezno na- denta Roosevelta jamči, da se bodo vsa ta nesoglasja rešila v duhu ameriške skupnosti in soglasnosti. Ni pa doslej še jasno, kakšno stališče bi zavzela Amerika v slučaju svetovne vojne nevarnosti, ki bi utegnila ogrožati tudi ameriške postojanke ob Pacifiku. Pariški »Populaire« objavlja na pr. uvodnik pod naslovom »Luč prihaja iz Amerike«, v katerem se zatrjuje, da nikdo ne ve, kakšno stališče bi zavzela Amerika v slučaju svetovnega konflikta, da pa more svet že danes padalno akcijo, da bi se izmotali iz klešč, v katerem so zašle radi prodora vladnih čet v jugozapadnem delu Madrida, kjer jim grozi obkolitev, so bile odbite in je obležalo m bojišču na obeh straneh 4000 mrtvih in ranjenih. Največje izgube je imela pri teh borbah takozvana tujska brigada. Položaj pri Madridu se po mnenju vojaških strokovnjakov razvija vedno bolj v korist vladnih čet. CARIGRAD, 3. decembra. Iz sovjetske Rusije neprestano plujejo mio transporti vojnega materiala, hrane ter vojske za Španijo. Kapetani poedinih brodov dekla rirajo, da gre za blago, ki je namenjeno za izvanšpanske luke. Zadnje dni preteklega meseca so pluli skozi gibraltarsko ožino dva ruska, eden grški ter eden me hiški parobrod z vojnim materialom, hrano ter vojsko za španske luke. Včeraj je plul skozi ožino neki grški parobrod, na katerem je bilo 24 tankov ter več ruskih letal. Tudi je včeraj zjutraj plul proti Španiji sovjetski parobrod »Cičerin« z večjim številom letalcev in mehanikov za Španijo. Z nekaterimi ruskimi brodo- vi se vračajo v Rusijo ranjenci iz španskih borb. računati na Ameriko kot braniteljico svetovnega miru. Ob sedanji situaciji, ko je Evropa o-samljena, ko se Azija vsebolj izmika evropskim vplivom, pa se človek nehote spomni navedene knjige Walda Franca. Mar je res Amerika, tista celina, ki naj bi prevzela vlogo Evrope v vodstvu sveta? So pa nekateri, ki pravijo, da je zmotna domneva, če bi se Ameriki pripisovala velika sposobnost odločanja v svetovnih konfliktih. NIČ SE M SPREMENILO. »V preteklih stoletjih je zavladala Madjarska nad Slovaško, Hrvatsko, Transilvanijo, torej nad deželami, ki niso nikdar bile naseljene po madjarskem prebivalstvu in ki niso nikdar tvorile sestavnega dela madjarske nacionalne dediščine. Romunija, Hrvatska in Slovaška so bile vladane le po sili in so jih kruto zasledovali radi zvestobe materinščini ter so bile vedno grozotno potlačene, kolikorkrat so se uprle neznosnemu pritisku. Proces proti Madjarski se je vodil pred vsem svetom na mirovni konferenci v Parizu, ki se je je udeležila tudi Italija. Nič ne kaže na to, da bi se bile razmere odtlej na kakršenkoli način spremenile. Ali imajo mar Romuni, Hrvati in Slovaki že dovolj svobode? Mar hočejo zopet pod madjarski bič? Nič takšnega ni opaziti. Radi tega ni revizija trianonske pogodbe več vprašanje pravičnosti. Postala je vprašanje moči. Čim bo 10 milijonov Madjarov zadoščalo, da lahko premaga 50 milijonov Romunov, Jugoslovenov in Čehoslovakov, se bo vprašanje revizije uredilo. Dotlej pa je revizionizem samo predmet drzne demagogije.« (L’ Independance Roumaine). »DOMOLJUB« IN FRAMAZONI. Tuk. »Delavska politika« piše: »Do- moljub« je pričel v podlistku priobčevati razpravo o framazonstvu. Vsekakor je koristno, da se tudi kmečko ljudstvo poduči o teh ljudeh. Ker obeta razprava, da bo izčrpna, pričakujemo, da bo »Domoljub« navedel tudi tiste odlične fra-mazone, ki so ugledni člani stranke, za katero »Domoljub« agitira in da bo do-tičnim gospodom tudi poslal vse številke, v katerih obravnava prostozidar-stvo.« »ZA JUDEŽEV DENAR NARODNIH IZDAJIC«. Neki ljubij. list piše: »Isti dan, ko je knez Pavle na Brdu sprejel dr. Mačka, so neznani storilci v Dubrovniku oskrunili spomenik kralju Petru Osvoboditelju, delo slovečega kiparja Ivana Meštrovi-ča, ki ga je pred več kakor desetimi leti dala mestna občina vzidati v večen spomin osvoboditve v mestno obzidje. Ogorčenje radi tega zločina je bilo v Dubrovniku splošno in mestni župan je hitel razpisati nagrado 5000 Din onemu, ki najde in ovadi zločince. V Dubrovniku izhajajoči list »Narodni Svijest« je to herostratsko dejanje obsodil, namignil pa je obenem, da so zločin nemara zagrešili — jugoslovenski nacionalisti v nameri, da bi ga podtaknili svojim političnim nasprotnikom. Ta podla insinuacija je vse nacionalne kroge silno ogorčila. Zbrali so se takoj predstavniki- vseh ju-gosloveraskih organizacij ter sklenili naj-odločnejši protest proti takšnemu zlobnemu podtikanju. Obenem so razpisali nagrado 10.000 Din onemu, ki izsledi zločince. '^Samouprava« glavno glasilo JRZ. in vlade, piše o tej aferi: »Ta detalj je najboljši dokaz psihoze našega neju-naškega časa. Skrajni čas je. da se ti agenti provokaterji enkrat za vedno pomedejo iz naše narodne sredine in se onemogočijo. To pa bo šele takrat, ko se predstavniki Srbov Hrvatov sporazumejo, kar je naša iskrena želja. Ko se bo to zgodilo, sc bodo morali taki kriminalni tipi seliti v Kanado, da se javijo svojemu »poglavarju« (dr. A. Paveliču) in živijo od Judeževega denarja narodnih izdajic in tujinskih izmečkov, dokler jih ne bodo tudi ti gospodarji spodili iz svoje službe, kakor onega Zamorca, ki je izvršil svojo dolžnost.« Naša pesem v Studencih Med prireditvami v proslavo zedinjenja zavzema častno mesto večer Narodne Odbrane na Studencih. V dvorani pri Grmeku se je zvrstil bogat spored, ki ga je uvedel predsednik studenške Narodne Odbrane Ivan Golčer z iskreno dobrodošlico, dr. Miloš Vauhnik iz Maribora pa z globokim navdušujočim govorom, — Pevsko društvo »Drava« je nato v pozdrav navzočim obmejnim Pevcem iz Gradišča zapela slovesno Adamičevo »Zdravico«. Mala Elica Ba-grenovska je nato deklamirala pomembno pesem »Novo pokolenje«, Kočevarjeva Sonja pa občuteno obljubo »Prvi december brez Njega«. Obe sta napravili prisrčen vtis. Središče zanimanja ie bil ta večer fantovski zbor iz Gradišča, ki ga je navzoče občinstvo burno pozdravilo. Dvanajst jih je nastopilo, peli so pa razen Vilharjeve »Slovenec, Srb, Hrvat« same narodne: Gradiško »himno«, Marička je štimana, Pa tam dol za Dravo, Vasovalko (Je komaj noč storila se), Po planincah sem hodiu in Pomlad vesela mi oživi. Naši fanti- pojejo tako prijetno, naravno, iz srca v srce, da mora njihova lepa zdaj mehka, zdaj spet elementarno šaljiva pesem, ki je tako pristno naša, doseči popoln uspeh. Zanimiva je bila posebno pesem »Pomlad vesela mi oživi«, k; so jo dali kar brez dirigenta, kakor v neprisiljenem tovariškem krogu na vasi. Ni čuda, če je bilo toliko navdušenega odobravanja. Zborovodja, mladi gradiški šolski upravitelj Jože T u r k je na kratko povedal o življenju na Kozjaku in o požrtvovalnosti mladih pevcev ter je povabil naše ljudi, naj pogosteje obiskujejo obmejno kozja-ško stran. — Baritonist Jože Žnidarčič je nato ob pianinski spremljavi P. Hvale zapel Volaričevi »Dekliško tožbo« in »Oj rožmarin«. Žnidarčič si bo moral svoj po naravi prijetni glas s pridno vajo še izpopolniti, s čimer bo postal jako uporaben pevec. — Pevsko društvo »Nanos« je pod svojim novim vodjo Petrom Hvalo podalo v mešanem zboru Prelovčev »Pozdrav«, hudomušno Vodopivčevo »Boter polž« ter narodni »Slovo« in »Temna noč se je storila« v Venturini je vi priredbi. Zbor je v ženskih glasovih nekoliko šibek, v splošnem pa je celota simpatična. V komediji »Samomorilka« je igralska dvojica Milena Žerjavova in avtor Jože Mlakar svojo vlogo rešila s primernim vživetjem. Senjor naših pevovodij Jože Lah je nastopil s krčevinskimi »Lunaši«. Zapeli so Adamičeve poredne »Završke fante« in Juvančev »Šopek«, v katerem pa so nagajale delne intonančne motnje. Mali harmonikar Jerebov Erili je svojo nalogo dobro opravil. Ugajal je tudi duet. Župančičeve »Kvartopirce« je J. Mlakar glasovno in mimično izborno podal. — Da spada »Drava« med najboljše slovenske zbore, 'je splošno znano. Ta večer je pod vodstvom svojega priznanega dirigenta Albina Horvata neoporečno zapela Hajdrihovo me hko podoknico »V sladkih sanjhh«, Dru-zovičevo priredbo narodne »Škrjanček poje« in Adamičevo »Fantje že vriska-i°<;- —^Predsednik NO je izročil fantu iz Gradišča knjige za kaplske rojake, nato pa je spodbudno spregovoril še dr. Lašič kot predsednik Ciril-Meto-dove družbe. Studenška Narodna Odbrana je ponovno dokazala, da se svojega. cilja res zaveda. Povabila je obmejne Gradišča-ne, da smo se z njimi spoznali, poklonila jim je bratsko, prisrčno darilo. Žalimo, da pridejo naši rojaki od moje pogosto 63 se trdi, da je kdo pri pobiranju podpisov izrazil, da je želja po samostojnosti trga želja sedanjega predsednika občine. Tega mu nikdo ne bi verjel. Vsi, ki smo nabirali podpise, smo navajali kot razlog le željo po samostojnosti naše občinske uprave in smo dobili na tej podlagi od 187 živečih volilcev že 121 podpisov. Stališče sedanjega predsednika je tedaj v občini precej osamljeno. Iz njegovega dopisa izhaja, da si hoče svoje mesto, ki si ga je priboril sedaj z glasovi Sv. Trojice, ohraniti z glasovi okoliške- ga kmečkega prebivalstva. Pri tem računu pa se lahko tudi moti. Če imajo kmetje večino, bodo polagoma pri zavesti svoje moči tudi zahtevali svojega župana, kakor ga imajo sedaj. Edino pravilno je zato, da pustimo okolici njene pravice, da si izbirajo svoje može, po svojem okusu, isto pravico pa zahtevamo tudi za sebe, ker mislimo, da so trzanj dovolj politično zreli za svojo samoupravo kakor so jo izvrševali dosedaj. Dr. M. G. Par utrinkov o hrani in značaju Sesalce delimo v mesojedce in rastlinojedce. Pri tem opažamo, da žive rastlinojedci v splošnem- dlje od mesojedcev, da so večji, okornejši in duševiK) manj razviti. Način dob!vanja hrane zahteva pri mesojedcu telesno in duševno gibljivost. Kar se tiče mišične moči. se sprožijo sile pri mesojedcu navadno mo-mentano z razmeroma veliko jakostjo, niso pa primerne za vztrajno težko delo, kakor pri rastlinojedcu. Dejstvo, da so stroji odvzeli mišicam najtežje delo, je sokrivo težki krizi poljedelcev, ker pada konzum mlevskih izdelkov (kruh, polenta, riž) na račun cenejših mesnih izdelkov (n. pr. konjska salama), ki bolj ustrezajo prehrani telesa pri današnjih zahtevah delodajalcev. Ni pa ta prehrana zdravejša. Da je kljub temu povprečna človeška starost podaljšana, je v glavnem kriv šport, ki je spodrinil prejšnje pijančevanje. (Če se je življenje zdravih ljudi podaljšalo!) Zanimivo je opazovati v lokalih, Kjer se hrani mnogo ljudi, zunanjost posa MAHATMA GANDI §1 •a vodja Indijcev, ki se bo po informacijah umaknil iz politike ter se bo pričel ba-viti s prirodnim zdravljenjem meznih oseb z njihovim jedilnim listom, k nam, še bolj potrebno pa je, da sloven- J človek, ki je kolikor toliko poznavalec ski Mariborčani vzljubijo Kozjak in ga | ljudi, bo kaj kmalu iz zunanjosti gosta v bodoče bolj pridno obiskujejo, kar bo j sklepal, ali si bo naročil dva kosa torte In ker je zunanjost verna slika notra- narodnovzgoino na silno dobro vplivalo. izletov naj prevzamejo obrambne organizacije. obmejne Slovence ali krvav beefsteak. Organizacijo takih skoraj brezizjemno nase narodno- -n-s- VodeSetski luuHeitiatji K prekomasaciji občine Sv. Lenart »Slovenski gospodar« od 25. novembra t. 1. je objavil svečano izjavo s trojiški-mi glasovi izvoljenega predsednika občine Št. Lenart, da je on proti uposta-vitvi samostojne trške občine Sv. Lenart. Izjavi verjamemo, samo razlogi so šepavi. Če se v javni razpravi rabi beseda »protizakonitost«, je predpogoj, da pozna dotičnik tudi zakon. Trditi, da je protizakonita ustanovitev občine, če ona nima 5000 prebivalcev, kaže samo na popolno nepoznavanje obstoječih predpisov. Niti ena občina vsega našega okraja nima 5000 prebivalcev, kaj šele fara Sv. Lenart, ki ima komaj nekaj okoli 2000. Kljub temu si želi ta gospod »protizakonito« občino .fara Sv. Lenart. ! njosti, bi skoraj rekli, da izvira srbijan-ska lisičja udarna sila iz čevapčičev in naša boguvdanost iz žgancev. Kakor se zdi ta trditev smešna, ima vendar svojo realno podlago. Ob pretežno mesni hrani vrše namreč mesni razkrojni produkti v organizmu nekako samozastrupljenje, ki nanj najprej reagirajo živci. Hitrost in kakovost reagira-čelo samouprave. Trg Sv. Lenart si je'nja našega živčnega sistema na zunanje priboril to pravico že pred več kot 300 viisc> ki ie v zvezi z analognim dušev-leti. Z ozirom na delokrog občine, ki je nim življenjem, pa imenujemo značaj. določSn v § 77. z. o. o., se lahko govori Mesojedci so v pretežni večini sangvi-o samoupravi le tedaj, če lahko izvršu- 'n koleriki. jejo te pravice kakor dolžnosti osebe, ki I Mala razlika v prehrani in v značaju žive v sličnih socialnih in pridobitnih se vidi že med Kranjci in med Panonci. razmerah. Karakter prebivalstva trga, ki, Panonci jedo neprimerno več mesa, so tvori sklenjeno celoto, je po svoji ogroni-' ambicioznejši in bolje lavirajo v življenj večini meščanski in se bistveno loči njn- Gorenjski fant je počasen in vztra-od okoliških naselij, ki so izključno kmet-1 jen ~> ampak če ud%rj Panonca, se Paškega značaja. Kakor si gotovo kmetsko nonec ne pobere več. prebivalstvo tie želi, da bi se vmešaval v njegovo gospodarstvo advokat, čeravno bi mu mogoče kupil njegov oče kako kmetijo tako imajo tržani gotovo TIimssiIc ? in Ptrastro s