Glasilo »Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji1' v Ljubljani VN Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18 —. — Posamezna številka stane Din 150. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VII. W Prava naloga zadružništva. Pisali smo že na tem mestu, da bi bila poklicana, kot najsposobnejša organi-rana enota edino država, da bi vršila številne naloge, ki izvirajo iz potrebe po enotni organizaciji konzuma in produkcije, v okviru narodnega gospodarstva. Ker pa je napačno misliti, da bi bila država zmožna te naloge v polni meri izvršiti, posebno radi okornosti svojega aparata, ki ne dopušča priti privatni ini-cijativi do primerne veljave, moramo ugotoviti, da je nujno potrebno, da se narodno gospodarstvo opre poleg države, na zasebne gospodarske organizacije, predvsem na zadružništvo. Država naj z zakonskimi določili ustvari temeljno ogrodje narodne gospodarske organizacije, podrobno izvršitev in izpopolnitev začrtanega narodnega gospodarstva, pa naj bo stvar zasebnih gospodarskih organizacij. Da mora igrati v teh vprašanjih važno in odločilno vlogo ravno zadružništvo, je utemeljeno že v njegovi naravi, ker združujte v sebi najširše plasti ljudstva. Edino zadružništvo je zmožno pritegniti ljudstvo bodisi kot producente ali konzumente v enotno narodno gospodarsko organizacijo. Brez široko razpletenega zadružništva si enotnega narodnega gospodarstva sploh ne moremo misliti. Dokler pa ni enotno organizirana večina ljudstva v zadrugah, toliko časa je pa nemogoče imeti točen pregled nad kon-zumom in produkcijo. Šele takrat, ko se to zgodi, bodo zadruge mogle organizirati produkcijo m konzum in ga usmeriti koristim splošnosti in šele takrat bo dana zmožnost, da se izloči neproduktivna in nepotrebna vmesna trgovina. Evidentno je, da bi mogla držaVa naj-merodajnega in prvega činitelja zadružništvo v enotni narodni gospodarski organizaciji upoštevati in vsestransko podpirati. Našo zadrugo smo si ustanovili pravzaprav na inicijativo vlade, ki je imela zgolj fiskalne razloge za to, ki jih nočemo ponovno premlevati. Fiskalni namen se je ponesrečil radi odpora državnih in železniških uslužbencev. Ponosni moramo biti, da smo si ustanovili naše zadružno podjetje, brez obveznosti iz lastne volje. Lastna volja je pa tista gonilna sila, ki je bila merodajna, da smo se postopoma počasi, sicer pa sigurno razvijali tako, kot so nas klicale in silile razmere, v katerih živimo. Namen naše zadruge je, da oskrbujemo svoje člane s cenejšimi življenjskimi potrebščinami. Vprašati se pa moramo, če je to edin namen? Če globlje pomislimo, moramo reči, da ne! Pravi in glavni namen zadružništva in seveda tudi naše nabavljalne zadruge je, organizirati armado izkoriščanih v armado zadružnikov, ki bo zbirala kapital s katerim bo poklicala na mejdan privatno trgovino in končno tudi privatno produkcijo. Kratko, naš namen je, potom enotne organizacije konzuma stvoriti enotno organizacijo produkcije, ker še le takrat bo zadružništvo doseglo svoj pravi cilj. Tora j ne sme zadrugar videti v zadrugi le trgovino, ki naj ima edini namen ceno prodajati, marveč naj vidi v zadrugi orožje, s katerim bo osvojil in zavojeval produkcijo, ki je danes v privatnih rokah in drže privatno trgovino in zadruge v šahu. Zadruge morajo svoje blago naročati od producentov privatnikov, ki diktirajo cene, katerim se mora tudi zadruga ukloniti. Kako bo zgledalo kadar zavojujemo tudi produkcijo, naj služi zgled. Zvezi Švedskih konzumnih zadrug »Kooperativa Forbundet« .v Stockholmu, se je po trimesečnem srditem bojul posrečilo prisiliti mlinarski trust, da se je vdal. Omenjena zadruga ima v svoji posesti dva velika mlina. Vse od začetka zadnje žetve je »Zveza« držala nižje cene svojim mlevskim izdelkom kakor pa mlinarski trust, ter je tako izdatno pritiskala na trg. Ko so se v decembru zvišale cene moki, je bila trustovska moka za 2.50 K pri vreči dražja, kot ona iz Zadružnih mlinov. Trust, ki je držal v svojem šahu 90% proizvodnje moke, je upal, da bodo Zvezni mlini sledili povišku, računajoč potem še na nadaljni povišek. Toda Zvezini zadružni mlini se za to niso zmenili, ter so držali svoje cene ne-izpremenjene, seveda v veliko nevoljo trusta. Po treh mesecih kljubovanja se je trust končno odločil k znižanju ter je v marcu letos znižal moko za 3 K pri vreči. Storil je to vkljub temu, da je bila moka od meseca decembra lanskega leta do sedaj v ceni neizpremenjena. Na ta način je doslej vsemogočni trust mlinarjev, ki je neomejeno vladal na žitnem trgu in žvižgal na vse graje javnega tiska, prvikrat dobil temeljito lekcijo pred maso organiziranih konzumentov. Ta boj konzumnih zadrug z mlinskim trustom je živo zanimal vso Švedsko javnost. Umevno je, da so se zadruge s to zmago zelo okrepile. Zadružna mlina sta samo v mesecih januar in februar izročila konzumu nad 116.000 vreč moke. Od te zmage zadružnikov nimajo dobiček samo zadružniki, marveč tudi neorganizirani konzumentje v Švedski. Ta vzgled bi moral kazati pot tudi nam, da gremo s podvojeno močjo na delo s klicem, konzumenti organizirajte se! — Ustanovite konzumna društva, nabavljalne zadruge, strnite se kot taki v Zvezo zadrug. Kupujte žito samo pri proizvajalcu (kmtetu), meljite ga v lastnih^ mlinih in pečite kruh v lastnih pekarnah. Le na ta način se zajezi draginja. Vse drugo je prazno govoričenje. Zadovoljstvo širokih mas je sigurnost države. Državniki! Vi, ki imate dati okvirne smernice narodnemu gospodarstvu, podprite in ščitite zadružništvo, ker zadružništvo je temelj države. Mi pa, ki smo poklicani, zavihajmo rokave v delu za zavojevanje konzuma in produkcije. Ne samo nizke cene so naš cilj, naš cilj leži v gospodarski osvoboditvi. Brez dela in žrtev pa ne dosežemo gospodarske svobode. Na delo za zadružni cilj! Vprašanje železničarske denarne ustanove. Marsikdo se je že bavil z idejo, ustanoviti lastno hranilnico in posojilnico. Kakšna je denarna stiska posebno jeseni, v slučaju bolezni, ali ko penzijonist ali vdova čaka po pol leta na prvo nakazilo pokojnine. Po naših pravilih se ne smemo baviti s posojevanjem, niti z vlogami, pa tudi v uredbi o nab. zadrugah ni predvidena podobna ustanova. Že pred 2 leti smo imeli v Ljubljani sestanek drž. uradništva, na katerem se je razmišljalo o posojilnici, ki bi jo finansiral Savez nab. zadrug, posle pa bi vodil v Ljubljani obstoječi hranilni konzorcij. Naš zastopnik je takrat odklanjal zamišljeno obliko, ker bi to bilo le preveč posojilnica in premalo hranilnica. Danes se je položaj bistveno spremenil. Denar se polagoma, a vedno zboljšuje in pridobiva na vrednosti. Fiksna ideja, da gremo za nemško avstrijsko krono je propadla tudi že v Zagrebu, in mi vidimo že pri nakupovanju, kako je začel naš uslužbenec štediti, gledati na vsak dinar, kako odlaša z nakupom potrebnih stvari v pričakovanju, da bo s pri-štedinim denarjem čez leta cenejše kupil obleko. Danes se vsak brani in boji dolga, vsak stiska in zbira, kot so včasih zbirali in skrivali moko, sladkor itd. Danes bi ne bilo toliko lahkomiselnih posojil, in za kar nam je več — danes bi imela več zgleda tudi hranilnica. ^ Deloma radi nastalih razmer na denarnem trgu, deloma pa tudi radi moralnega uspeha, ki ga ima naša nabavljalna zadruga med uslužbenci bivšega inšpektorata, so danes tla za hranilnico bolj ugodna. Ono principijelno nezaupanje v vsako upravo, v poštenost slehernega, ono nezaupanje je precej izginilo, ko vidi članstvo zadruge, da se mu polaga točen račun potom nadzorstva, ki si ga voli samo. Upamo, da smo z našim delom v zadrugi dokazali, da kjer je dobra volja, se da tudi kaj doseči. Roždalski pijonirji so pred 80. leti začeli skromno prodajalno, čez 80 let je bilo že polno zadružnih prodajaln in danes imamo že povsodi zadrugo kot moderen sistem samouprave in samopomoči. Pa naj bo to pri prodajanju, pri nakupu, v kmetijstvu, v denarnih ali obrtnih zadevah. Izkušnje so nekoliko zboljšale poslovanje, idejo pa je razširil samo vzgled, da se da s poštenim delom doseči zboljšanje naših skupnih razmer. To idejo, ki upamo, da smo jo vžgali tudi med vsaj 5% našega članstva, hočemo proširiti na drugo polje, na štedenje. Zadružne denarne ustanove so najbolj idealne in nesebične oblike zadružništva. V dobrih časih stiske hrani človek, da mu ni treba čakati usmiljenja v času nesreče, nenadne potrebe. Premožnejši zbirajo denar in ga poso-jujiejo revežu. Fiksna ideja je, ako reče kdo, imam še tako premalo plače, nemogoče, da bi tudi 10 Din mesečno pogrešal. Vse je mogoče. Treba je samo dobre volje. Voditeljev rabimo, ki učijo ljudi varčevati, zbirati. V Beogradu obstoja ustanova, železničarska potrošačka zadruga. Prvotno je bila zamišljena kot hranilnica — šele pozneje se je začela baviti s prehrano. Pozna pa se plod 31 letnega delovanja. Krog 2500 članov-vlagateljev šteje ta zadruga, ki si pustijo tudi v najslabših razmerah mesečno po 1 odstotek svoje plače odtegniti za hranilnico. In le kadar ne najde drugega izhoda, šele takrat načne fo železno rezervo, svoj večletni prihranek. In še tu skušajo čim-preje dopolniti načeto rezervo. Kadar pa rabi večje posojilo, za slučaj bolezni, ali se mu poroči hčerka — pa ima na razpolago poceni kredit. Sem; že parkrat slišal, da so odborniki bratske beograjske zadruge bolj ponosni na svoje uspehe radi organizacije varčevanje, kakor na »potrošačko odelenje«. V Sarajevu, kakor smo čitali v »Strokovnem. žel. glasilu«, imajo svojo štedil-nico. V Mariboru imajo železničarji nekaj podobnega. Mislim, da je tudi pri nas nastopil čas, ko se lahko sproži to misel in se jo začne z uspehom propagirati, ter uresničiti. (Dalje prih.) Zadružništvo po svetu. V deželi, kjer je tekla zibelka današnjemu zadružništvu v Veliki Britaniji, se je vršil o binkoštih 57 zadružni kongres, na katerem je bilo navzočil 2000 delegatov. Že ta številka sama pove, kako je v Angliji zadružništvo razvito. Poglejmo pa resnične številke. Angleške zadruge imajo sedaj članov 4,715.472, ter se bližajo 5 milijonskemu članstvu. Denarnega prometa so imele v 1. 1924 175,717.822 funtov šterlingov. Zadrugarskih listov imajo, 2 tednika z naklado 103.000, 11 mesečnikov z naklado 768.000, 1 četrtletnik z naklado 3200, 2 letna spisa z naklado 23500. V izobraževalne svrhe so priredili pet poletnih zadružnih šol s 503 slušatelji, dve mladinski šoli s 111 slušatelji ter ena mednarodna zadružna šola z 80 slušatelji. Ni se potem čuditi, če je pri tako ogromnem članstvu, angleško zadružništvo v posesti več tovarn za izdelovanje vsakovrstnih dnevnih potreb, velikanskih skladišč čaja, mlinov in prodajaln in če je pri tako velikem prometu na zadružnem kongresu tiskano letno poročilo obsegalo 321 strani. To velikansko zborovanje so pozdravili zastopniki Belgije, Čehoslovaške, Finske, Francije, Nemčije, Poljske in Ukrajine. Poleg glavnega zborovanja se je vršila še cela vrsta špecijelnih konferenc, predvsem je omeniti konferenco zadružno vzgojnega odbora, ki tvori pravzaprav eksistenco celokupnega zadružnega delovanja. Ali se je potem čuditi, da je ta mogočna zadružna organizacija nastopila pri zadnjih volitvah v angleški parlament samostojno kot zadružna stranka (Labour Par-ty). To le mimogrede. Vsekakor se moramo učiti od angleških učiteljev zadružništva, kako pot moramo hoditi, da bo tudi naš slovenski zadružni pokret skupno s krvatskimi in srbskimi zadrugami pckazal vsaj delne uspehe angleške inicijative na zadružnem polju, za celokrpno našo kraljevino. Nam primanjkuje zadružne vzgoje. Tej * točki moramo posvetiti vse svoje moči, žrtvovati vse, da bo naš narod pridobil pravo pojmovanje o zadružništvu, da bo prežet v ljubezni za skupnost in da bo tej skupnosti podrejal celo svoje individualne interese. Našemu mlademu zadružništvu stoji nasproti milijonska armada nezavednih, ki je edini ozrok, da se naše zadružništvo ne razveita tako, kot bi se moralo, kakor to zahteva tok časa. Ker vemo, da je nevednost, zadružništvu največji sovražnik, moramo posvetiti vse svoje zmožnosti izobrazbi. Le pot zadružne zavesti nas vodi k gospodarski osamosvojitvi. Zadružna zavest pa leži v vzgoji. Učimo se in delajmo za koristi celokupnosti, ker v delu je naš spas. Ali se splača raznašati kruh? Pred dobrim letom smo začeli razvažati živila v Ljubljani. Ko smo prišli s to idejo — se je eden smejal, drugi so protestirali, češ, kaj boste Ljubljančanom stregli. Pa se je le uvedlo, čeprav še polovica ljudi ne ve, da si lahko pusti živež proti malenkostni odškodnini 5.— Din domov prinesti. Danes se je dovoz na dom dosti dobro organiziral in prišel bo kmalu čas, ko marsikatera mati ne bo več pustila svojih otrok vlačiti vozičke po blatni cesti, temveč si bo prihranila to nekomodnost. Dovoz se nam danes splača, s tem pa je ustreženo tudi marsikateremu članu. Kako je s kruhom? Danes imamo dosti dober kruh. Na progo ga prodamo še precej, ali v Ljubljani se nikakor noče razviti naša krušna akcija. Prvič se marsikomu že ne ljubi ali se mu ne splača, da bi šel radi 1.50 Din v zadrugo po kruh. — In nazadnje niti ne ve, če ga bo tudi dobil. Preveč ne naročamo, da nam ne zastane — boljše je, da zmanjka, kot da ostane. Hvalijo naš kruh, da je dober, poceni, pa ne pridejo več redno ponj, ker ne vedo, če ga dobe ali ne. Ker ni mogoče dobiti v Ljubljani ljudi tako skupaj kot na progi — ostane edini izhod, kruh raznašati. V začetku bi bila zguba — kot pri vagonu — ali stavim, čez par mesecev bi se stvar tako organizirala in spopolnila, da bi se obnesla za zadrugo, kakor za člane. Kdo bi raznašal oz. razvažal? Pri sedanjem stanju našega osobja bi ne šlo, da to izvede naše osobje. Tudi imamo oni čas, ko bi se moralo raznašati, največ dela v prodajalni. Za to bi se moralo najeti za dopoldanske ure posebnega človeka, ki se ga plača od časa ali od množine razvoženega kruha. Kjer stanujejo naročniki blizu, se to gotovo splača od časa in se lahko računa, da tam zlahka raznese en človek v treh urah 100 kg. Kot postranski zaslužek bi se to splačalo, posebno, ako se računa, da daje marsikdo vkljub izrecni določbi zadruge, da je naš delavec od zadruge plačan — še malo nagrade. Za brezposelnega človeka je to pomoč. Dokler se razvoz ne splača sam po sebi, bi morala plačati zadruga raznašalcu minimalno odškodnino. Potrebni inventar, košare, dvokolesen voziček s streho bi nabavila zadruga. Z raznašanjem kruha bi začeli, čim se javi zadostno število naročnikov-železni- čarjev. Kakor poznamo naše ljudi, se jih bo javilo kakih 20,. prav raztresenih po Ljubljani. Če bo uspelo — pridem pa še jaz zraven. Mislim, da ne preostane drugega kot začeti, rizkirati za ta poskus par dinarjev. Idealno bi to bilo za marsikatero gospodinjo, da dobi kruh vedno domov dostavljen. Začeli bi pozneje tudi z. žemljami, ker črn kruh je dober in okusen, vendar h kavi prileže zjutraj belo, sveže pecivo. Naročeval bi se kruh stalno za gotove dneve, event. spremembe pa javi raznašalcu. Plačevalo bi se najbolje mesečno. Ni vedno drobiža pri roki, in včasih celo ni nikogar doma. Za take slučaje naj naročnik izjavi, kje naj se deponira kruh, komu se ga naj izroči. Pri konsumnem društvu v Gorici so kruh raznašali na dom. Tam je šlo! Po večjih mestih se to rentira. Komoditete je le nekaj! Glede vprašanja, ali se splača peči kruh doma, ali kupiti ga, je danes jasno, da pride cenejše zamesiti ga sam in ga nesti k peku. Čim bi pa dosegli množino par sto kilogramov dnevno, bi dosegli tako ugodne pogoje v pekarni, da bi bilo v ceni vseeno, kupiti kruh, ali sam ga peči, z razliko, da ni treba vedno misliti na kvas, na uro, kdaj zamesti, ne zamuditi peči itd. Stvar komoditete, in katera gospodinja zna čas porabiti za kaj koristnejšega, n. pr. za šivanje, je to prihranek na času. Drugod se je obneslo, drugod je šlo, bomo videli, če smo mi druga rasa, da se ne bi moglo pri nas speljati kaj podobnega. Da ne dobi suknja bleska, postopaj tako: Zmoči in dobro ožmi cunjo, pogrni jo na blago — hitro potegni po njej vroč likalnik, nato takoj vzdigni krpo; iz blaga se kadi para, ti pa hitro udarjaj po poli-kanem mestu in odpihuj paro. Tako ne bo bleska na suknji. Muhe v kuhinji preženeš, ako dodaš apnu nekoliko lizola, ko beliš kuhinjo spomladi. Muhe bodo bežale in zunaj takoj počepale. Tudi v barvo za borduro deni lizol, da bodo vse stene prepojene s strupom. Če ti ne smrdi, izpiraj še tla in stole; tako razkužiš vso hišo in preženeš muhe, pajke, bolhe in vse take neljube goste! Pozlačeni okvirji dobe svoj prvotni blesk, ako razstopiš v 4 delih beljaka 1 del kuhinjske soli. Pomoči mehko krtačico v to tekočino in povleci, po okvirju. Takoj se zopet sveti. Bakren kotel pri štedilniku osnažiš, ako vzameš primerno množino kisa in mu prideneš precej kuhinjske soli. Pomoči krpo v to zmes in drgni kotel. Izgledal bo kot nov. Rjaste lise v perilu namakaj v vročem limonovem soku in izperi potem v čisto mehki vodi. Prav dobro sredstvo je tudi sledeče: Zavri limonovega soka in finega namiznega olja, vsacega polovico. Pomoči suh rjast madež v to tekočino in takoj izgine rja; ali napolni pločevinasto posodico s skoro vrelo vodo, pritisni rjasto mokro perilo ob vnanjo stran posodice in drgni madeže s koscem ščavne soli. Vsi madeži izginejo: izperi pa perilo hitro v topli vodi, ker ščavna sol razjeda niti. Gospodinjstvo- Ker se je izrazila želja od strani gospodinj, da bi »Zadrugar« prinašal tudi navodila za gospodinjstvo, higijeno in kuhinjo, smo se odločili ustreči tej želji. Skromen prostor, ki nam je na razpolago, hočemo uporabiti, da bomo vsestransko zadovoljili naše gospodinje v stalni rubriki pod goranjimi naslovom. Mastne ovratnike na moških suknjah očistiš tako: Najprvo dobro očisti suknjo in istepi prah, posebno pa ovratnik. Nato namoči primerno suknjeno krpo v salmijak, ki ga dobiš v vsaki trgovini, ter drgni z njo po ovratniku. Potehi pa zlikaj ovratnik in dobil bo zopet prvotno lepo obliko. Pri likanju pogrni na ovratnik gladko cunjo, ki pa ne sme imeti debelih niti. Zadružni vestnik. Krompir. Nabavljalna zadruga namerava tudi letos svojim članom preskrbeti krompir. Vsi, ki žele, da jim zadruga preskrbi krompir, naj naroče takoj v zadrugi ob priliki nakupa, ali pismeno, a najkasneje do 1. oktobra natančno količino, koliko ga žele. Tudi kvaliteto naj naznanijo: ali hočejo dolenjski ali gorenjski krompir. Če hoče več članov skupno cel vagon in si ga žele dostaviti na gotovo postajo, naj takoj naroče. Zadruga bo financirala in po želji dostavila vagon na željo kamorkoli. Kruh. Zadruga je sedaj v stanu oskrbovati svoje člane z dobrim in tečnim kruhom, radi posebnega dogovora s parno pekarno. Kruh se peče gkliučno iz moke, ki jo dostavlja zadruga parni pekarni. Vsi člani, ki žele kruh z dostavo na dom, naj se takoj oglase in naroče. Zunanje člane postrežemo z dnevno pošiljatvijo svežega kruha. Oprimite se zadružnega kruha. Cena kg Din 4.—. Krušna moka. Ker zadruga ne kupuje moke, ampak pšenico, ki jo pusti mleti, da dobi prvovrstno belo moko za prodajo, se v zadrugi kopiči krušna moka in zastaja. Da lahko ostanemo še nadalje pri lastni mletvi pšenice, je upravni odbor sklenil, odslej naprej prodajati krušno moko tudi nečlanom železničarjem. Cena konkurenčna je razvidna v ceniku. Člane prosimo, da to ugodnost sporoče ostalim železničarjem. Jabolka namerava zadruga nabaviti, ako bo dovolj naročnikov. Kdor želi naj naroči v zadrugi, kakor običajno. Kdor želi jabolka naj ne odlaša z naročbo. VSEM ZADRUGARJEM, KI KUPUJEJO NA KREDIT. V svrho rednega in neoviranega mesečnega obračuna in blagajne, uljudno prosimo goraj omenjene člane, da si svoj nakup urede tako, da po možnosti ne bodo kupovali na kredit v času od 16.—24. v mesecu. Najden«! V zadružni trgovini se je našel šop ključev. Kdor jih je izgubil, naj se oglasi v zadrugi. LISTNICA UREDNIŠTVA. Vse dopisovanja zmožne člane prosimo za sodelovanje. Vsak najmanjši prispevek ali v obliki predloga, nasveta, pritožbe, vprašanja — dobrodošel, če tudi ni slovnično pravilen. Zadostuje da je razločno pisan. Vse drugo predela uredništvo. Posebno vabimo naše gospodinje k sodelovanju. Izogibati se je brezpogojno politike in osebnosti, ker taki prispevki romajo v uredniški koš. Kdor noče pisati za koš, naj take stvari odloži za v politično časopisje. Program našega lista je gospodarsko-zadružno - vzgojnega in informativnega značaja. Uredništvo hoče dosledno čuvati ta program ter vabi ponovno vse, ki imajo dobro voljo in plemenit namen, da pri ustvarjanju tega programa sodelujejo. Uredništvo. Cenik glavnih predmetov živil za mesec oktober 1925. vrsta blaga enota Din Hlevski izdelki: Moka pecivna Ogg kg 4'90 ,, mehka 4 70 „ krušna 3-40 „ ajdova >> 6 — ,, ržena 3‘60 „ koruzna 275 „ krmilna 2’50 Zdrob pšenični M - 6 — ,, koruzni 380 Otrobi pšenični >> 1 80 ,, koruzni )> P 25 Testenine: Makaroni italijanski >> 12 50 „ domači 9'— Polži Pekatete 12'50 Rezanci za juho n 9 — Spagetti 9 — Fideiini )f 9 — Zrnje: Riž 1 vrste )j 9 — „ H „ n T— Koruza v zrnu 230 Fižol koks n 2 50 Sladkor: Sladkor kocke d 15 — „ sipa n 13 — Limonadni prašek zav. 1 — Kava: Kava I vrste kg 54-— „ II >> 44 — „ žgana 11 58 — Kavni primesi: Kava Kneip >} 15 50 „ Kolinska 23 — Cikorija Frank >> 2350 Drugi predmeti: Mast domača 1) 30 — Sol debela 1) 4’— ,, nemška drobna » 450 Delikatese: Prekajeno meso 1. vrste 1> 32 — ii •> ll. n 11 28'— „ rebrca i> 26'— Sadje: Češple domače 10 — „ bosanske 14'— Rozine 38-— Mandelni 11 72 — Tekočine: Olje namizno 21 •— Olje olivno 22 — Kis dvojno močan 11 4'— Mineralna voda lh 1 11 7'50 Vrsta blaga enota Din • Potrebščine za perilo: Milo »Schicht« kg 1650 „ »Zlatorog« 15'— „ »Gazela« 14"— ,, terpentinovo 17 50 Milo toaletno kom 7 — „ za čaščenje nadežev 4 — Prah za čiščenje nadežev 14"— Klej za posodo tuba 8-— Manufaktura: Platno za rjuhe Wassertuch m 30 50 34 — Molinos zelen za srajce Flanela zelena za skaute 11 13'50 15 — Obrisače kom. 12 — Pletenine: Nogavice ženske par 16'40 » moške 8-18 » otroške 11 13-50-28 Obutev: Čevlji moški 220 » ženski visoki 290 » „ nizki 11 220 Rožno blago: Sukanec bel in črn 10-12 cev 5 — ii ti •> v 30 11 3 — ’» ii ii n 40 6 — Vrvice za čevlje par 1 25—2 Varnostne igle ducat 250 Cene so neobvezne. Zadruga kupuje steklenice prazne: 1 1 in 1 V2 1 od 150 do 2‘50 Din. Novi predmeti, ki se prodjajo v zadrugi: Žolčno milo a 4.50 Din. Clean prašek a 15.— Din. Za čiščenje vsakovrstnih madežev. S tem se spravi iz obleke, perila, vsak madež, naj bo od črnila, svinčnika ali katerikoli maščobe. Pravijo, da je prašek boljši kot pa milo. Lepilo »Giganta« lepi vsakoršne stvari, lonce, steklo, usnje. V zvezi s praškom Giganta se da porabiti celo za krpanje email-ne posode. Cena tube 8.— Din, praška 2.50. Nadalje imamo v zalogi pristen domači brinjevec, hruševec in borovničevec. Zajamčeno prvovrstno domače blago. Priporočamo gospodinjam, da poskusijo s kolinsko cikorijo. Je nekaj cenejša, nekaterim celo bolje ugaja, kot frankova cikorija. Je to stvar okusa, samo opozarjamo na to naše gospodinje. Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.