tforW'ft*" izliaja vsaki torek in so bo to Ako pade na ta rineva praznik, dan poprej. se nnhaja v „Narudm Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kaitinr je uaslavljati pisma. \' trankiraua pin ma so ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. rtokoptai dopisov se ne vra<- ,o. GORICA stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 260. Tpravništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. Aa o^laHc se plačuje od čveterostopne petit vrste po \i vin., za večkratni natis primeren popust. PoHiinic/.ne fitevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriškili trafikah St. 44. V (iorici, v soboto dne 4. junija 1910. . ¦ Leto XII. ___________________________________________________________ ¦ — -- — —------------¦¦---------- — — — ¦--------------------------------------- — —-----------------------------------------¦---------------------------------------------------------------------------------------------- --------- .....— — Zaka] se ne začne z delom za uravnavo Raše ? Uravnava hudournika Raša postaja od leta do leta nujnejSa zbog tega, ker napravlja ob vsakem deževu velikanske škode po obližju lastne struge, odnaša noljske pridelkc in spravlja v nevarnost inline, stope in poslopja, ki so zgrad- jena ob potokovem ohrcžju. Zato so vložili nekateri posestniki od Cehovinov in Kobolov vže pred leti prosnjo na c. kr. poljedelsko ministerstvo za nrav- navo omenjenega hudournika. C. kr. ministerstvo je dalo na to izvesti potrebne poizvedbe po c. kr. gozdiio-tehničnem odseku v Beljaku, ki je predlagal, naj bi se dala takoj iz- vesti vsaj najnujnejša obrambena dela pri Cehovinih in Kobolib, kar bi stalo približno 6000 do 8000 K. dočim so se izračunali kasneje vsi stroški za urav- navo Raše na 85.000 K. C. kr. namestništvo v Trstu se je obrniio vsled naročila poljedelskega ministerstva na deželni odbor v (jorici s pozivom, naj se izreče, ali bi hotel začasno prispevati za ta nujna obram- bina dela z 20 odst. preudarjenih stroškov v največjem znesku 8000 K Deželni odbor je odgovoril, da predloži vso zadevo deželneniu zboru s priporočilom, da tej zahtevi ugodi. Ni dvoiTia, da bi bil deželni zbor ugodno rešil to zadevo; a vkljub temu -ni še vlada z delom pričela. Zadeva se je menda zakasnila radi tega, ker spada del uravnave Raše tudi pod vojvodino Kranjsko in se je vlada morala obrniti tja za primeren prispevek. Žačetkom je vlada zahtevala od kranjske dežele vsaj 10 odst. pri- spevek; a deželni odbor kranjski je od- govoril, da hoče prispevati z 20 *odst, ako se mu predložijo zadevni načrti in podrobni preudarki ter skrbijo poklicani činitelji za pokritje ostalih stroškov in vzdrževanje obrambenih del. To je sporočilo c. kr. namestništvo v Trstu deželnemu odboru v üorici, ki je prinesel vso zadevo s posebnim po- ročilom pred deželni zbor. V seji dne 16. februvarja t. 1. je isti razpravljal o tern prednit'tti ter sprejel predlog tehn.- ekonomičnega odseka, kjer se je stvar podrobno razpravljala. naj dovoli 25 odst. deželni prisfjevek do najvišj/jga zneska 21.250 Kpo napredovanju izvrše- nih del in potem, ko bo pokrita vsa po- trebščina po visoki c. kr. vladi, po c. kr. vladi v Ljubljani in prizadetih ob- činali. — Deželnemu odboru se je pri tej priliki naročilo. da izplača od tega zneska 2000 K za neobhodno potrebna dela pri Cehovinih in Kobolih, ki se imajo takoj izvršiti. Ta predlog je deželni zbor so- glasno sprejel in pričakovati je bilo. da se z delom takoj začne; a dosedaj se to ni še zgodilo, dasi je deželni odbor takoj obvestil c. kr. namestništvo o tern skiepu goriškega deželnega zbora s toplim priporočilom, naj bi vlada takoj storila potrebno. da bi se z delom začelo. Deželni poslanci so potemtakem storili svojo dolžnost. in sedaj je pač ležeče na prizadetih interesentih, da se tudi oni zganejo ter vlado naprosijo, da bi z delom začela. Vsekako bodo morali tudi öni nekaj žrtvovati za to uravnavo bodisi v denarju. inače ne pridemo do začetka dela. Neobhodno potrebno pa je, da se začne s to preprotrebno uravnavo. To ne zahtevajo le interesi ljudstva, ki trpi neizmerno škodo po nalivih in po- vodnjih, marveč tudi oziri na razmere v deželi. V Furlaniji je dala vlada izvesti vže mnogo takih uravnav vodä. čemur nismo nasprotni: a čas je, da se zač- nejo praktično izvajati teoretični načrti tudi v slovenskem delu dežele. Za to podjetje ima vlada na razpolago 20 odst. prispevek od dežele kranjske, 25 odst. od goriške, ona je obljubila 50 odst., kar še manjka, se najde, tako da bi se vsekako z delom vže lahko pričelo. To bi bilo tembolj želeti, ker je to predpogoj za regulacijo Branice in Vi- pave, s katerimi deli bode treba tudi v kratkem času pričeti, ako se noče pre- puščati prebivalstvo braniške in vipav- ske doline velikanskim škodam in strahu, ki prouzročujejo povodnji v telil dolinah. % Tudi v naših gorah bo treba pre- iti od načrtov in komisijoniranja na dcjansko uravnavo voda. Jeden projekt jv za uravnavo tako gotov kakor Rasa, to je Šijak. Tudi tu bode treba z delom pričeti, toda o tern spregovorimo mo- goče v kratkem kaj več. „EdinosI" in „klobasarjenje". Danes pridemo torej k „novim" dokazom" „Edinosti" za njeno insinu- vacijo. da je dr. Gregorčič vladni zavez- nik. Da morejo naši čitatelji vrednost teh „Edinostinih" dokazov prav oceniti, jih hočemo dobesedno ponatisniti. 1. „Dokaz" „E din osti". I .0 je na predzadnjih deželnozbor- skih volitvah zmagala v slovenskem delu dežele (jregorčičevi stranki nasprotna (zakaj ne naravnost liberalna?) struja, bi bilo naravno, da bi bila centralna vlada 'imenovala glavarjevega namest- nika iz vrst tedanje (zakaj ne: liberalne?) večine v slovenski deželnozborski dele- gaciji. To je poslednja večina zahtevala v posebni spomenici na centralno vlado, a Gregorčiču in njegovim somišljenikom na Dunaju se je posrečilo izposlovati od centralne vlade, da je, kršeč parla- mentarno načelo, imenovala namestni- kom deželnega glavarja dr. Gregorčiča, torej člena slov. manjšine. Naš protidokaz. Tako „dokazovati" zna vsakdo, ki se zna nesramno izmišljevati in lagati. Mi smo to „Edinostino" izmišljotino že podrobno ovrgli v 32. štev. „Gorice". P, n. čitatelje prosimo, naj dotični uvodni naš članek še enkrat prečitajo. da nam prihranijo delo ponavljanja. Ondi smo jasno obrazložili, da je bila vlada ne vsled kakega vpliva dr. Gregorčiča in njegovih somišljenikov (kar se „Edi- nost" kar na celem izmišljuje), ampak ravno zbog parlamentarnega načela pri- seljena. imenovati deželnozborsko pred- Psedstvo takor^kakor je je imenovala. Blmeno^nje gfaftferjevega namestnika iz Fnjih vrst ni shövenskim liberalcem po- kvarilo drugo-'nego dejstvo. da tvorijo večino Lahi. da je dr. Pajer načelnik večjega kluba v laški večini, da je dr. Pajer liberalec in da je dr. Gregorčič n e liberalec v slovenski manjšini. Ravno parlamentarno načelo je zahtevalo od vlade, da je v predsedstvu zastopana laška in slovenska narodnost. „klerika- lizem" in „liberalizern". Ako bi bil Fai- duttijev klub večji nego Pajerjev. ako bi bil torej Faidutti deželni glavar. potem se le bi bilo trpelo parlamentarno na- čelo z imenovanjem dr. Gregorčiča gla- varjevim namestnikom- Tako soditi zna menda že vsak politični otročaj. In če tak politični otročaj ve, da bi dr. (jre- gorčiču ne bila izostala visokočastna karijera, ako bi se ne bil lotil nehva- ležne slovenske politike. potem se go- tovo ne more načuditi nerodnosti „Edi- nosti", trdtče, da si je dr. Gregorčič iz- posloval od vlade imenovanje glavarje- vim namestnikom. Za to cast, ki ni nje- govi stranki in njegovim volilcem mogla dati najmanjše .oristi, da bi se bil pulil dr. Gregorčič!!? No, „Edinost" ga pre- malo pozna! Značilno za taktiko „Edinosti" je dejstvo, da je šla molče mimo vseh na- ših dokazov. navedenih v 32. štev. „Go- rice", zakaj je morala vlada sama od sebe imenovati dr.-r#regorčiča glavarje- vim namestnikom, in da ponavlja zopet po šestih tednih svojo lažnjivo trditev, kakor da bi bila neovržna. kakor da bi se ji mi ne bili upali niti približati. Ali misli „Edinost", da je tako težko „po- gruntati", zakaj beži vedno pred našimi protidokazi z bojisča, da jih zamolčuje svoji „publiki" ? Že mesec in dan sta minula, da smo ji torej ovrgli laž o imenovanju dr. GregorČiča glavarjevim namestnikom. ali ona ne najde niti be- sedice v zagovor svoje Časti in se pusti tako sramotno postavljati na laž. Zanimivo je vsekako videti. kako izpreminja „Edinost" dejstva. na katera opira svoje argumente. Dne 8. aprila je pisala: .. . . „Gregorčič ni dal mini, ne deželni ne centralni vladi toliko časa, dokler ni bi! on proti vsakemu parla- Ksenij Verin: ! Gorsko življenie. Dramatična idila v treh dejanjih. (I)alje). Nana: Bo vedel pa sedaj kaj več povedati. Zalka: (Gleda skozi okno.) Ne vein... (Zunaj se čuje že govorjenje: kar noter, kar noter!) Nana: Vidiš, saj sta že kar tukaj. Ü s m i p r i z o r. Zagrivec: (Veselo.) Eden je Sel dva se vračata! (Se vsede in začne delati.) [ France: (Prikupljiv fant, 25tih, vsakdanje oblečen sekiro v roci, proti Zalki.) Dober dan ali pa dober večer, kakor hočeš, Zalka! Zalka: (Ne prav prijazno.) Bog daj! — Nana: (Prijazno.) Kar odloži se- kiro tja v kot, France, pa vsedi se. Po- veš kaj. I vP „„J^ance: rOdloži. se ysede na be Kaj imas, kar te nisem videi zaiKa t \ Zalka: (Obrnjena nekoliko vstran od njega.) Dobro. In ti ? France: (Nekako v zadregi.) 1 no, tudi dobro. A boljše bi se imel lahko, mi pravi mati. če bi bila pri hiSi ne vesta. Zagrivec: (Važno.) .le že res. Dokler je živel še oče, ste lahko i/.ha- jali, doli pri va.-i, a letos vam je težje. Sicer pravijo, da. podpira gospodinja tri voglje v hiši; pa če je stara jih ne more več Kaj pravis ti stara ? Nana: (Se nasmeje.) Je tako. je. Pa ti napeljujeJ vodo na mlin drugih. Kaj bo pa pri nas, čc ostaneva sama? Zalka: (Ki je nied tern gledala skozi okno.) Kar nič ne skrbite mati. Tako hitro vas ne inislim Se pustiti. Zagrivec: Kakor hočeš delaj!* (Proti Francetu.) Ko se bosta hotela vzeti, mi povesta in jaz vaju blagoslovim in porečem : toliko in to- liko dote jiin dam in poznej, če umrjeni iaz, vzameta mater k sebi, pa še to premoženje. ki ni veliko bo vajino. % France: (Prime Zalko za roko, ki mu jo odteguie.) Zalka, glej moja ze to zimo man. Oaj, puKicKiuvas... i Z a 1 k a : (Mu izvije roko.) Ne da- nes. Boš še Čakal. (S čudnim smehom.) France: (Presenečen.) Kaj naj to pomeni. Zalka? Jaz te ne zastopim! Nana: (Ga tolaži.) Ni pričakovala danes tega. PoČakaj I:rance, saj je ^e dni in mlada sta. Do pusta pa je že dalec in do tedaj se lahko vse na- pravi. Z a g r i v ec : Tudi. Samo to bo sitno: gotovo bo takrat tukaj poldrugi meter snega kakor ponavadi, da še v vas ne bomo mogli. Zalka: (Užaljeno.) Kakor bi me- šetarili. govorite. Veste, jaz bi ostala rada za zmirom doma. (Se obrne od okna in gre jezno do peči, kjer se vsede; pri oknu ji pade iz sanjskih bu- key pismo, da je videti.) France: (Ji sledi z očmi.) Oho, danes si pa res čudna. Anti ne bo tako! — Zagrivec: (Francetu.) Bogve, kaj ji roji po glavi. Neke čudne sanje je imela, pravi. (Dela naprej.) F ranee: (Pogleda k oknu in za- jcic in nia iihjv,( | Nana: (Zalki, ki sedi ob peči jezno, ne brigajoč se za druge.) Ne, tako pa ne boš stala tukaj brez dela. Pri- nesem kito sirka. da ga obužgaš in pripraviš za mlin. France pojde že tako prazen v vas. naj ga ponese s sabo. Saj bo^ tako dober France ? France: (Ki čita pismo s spre- menjenim glasom.) Bom! Zalka: (Ga začudeno pogleda.) Pa se ti bo hotelo Čakati ? Nana: Ti bom pa se jaz poma- gala, da bo preje. Saj za večerjo je še čas. (Odide.) Deveti prizor. Zagrivec: (Odloži delo.) Za da- nes so končani. ^e podkujem jih. A za to naj čakajo. Pa saj se je že zmracilo. (Base pipo in govori bolj zase.) Zdaj že lahko kadim, ko si prišel s takimi be- sedami na dan. (Pogleda Franceta.) A, France, ni res? (Se začudi.) Lej ga. kaj se držiš pa ti sedaj kislo. kakor oni, ki ga je Bog zapustil! (Strmi vanj in kadi.) France: (Pokaže pismo.) Bog mentarnemu principu (!!) imenovan na» mestnikom deželnega glavarja. In teda- nja večina v slov. deželnozborski dele- gaciji se je radi ljubega miru in v in- teresu delazmožnosti dež. zbora udala tej krivici.1" Kdor je to čital, se je v mislih dostavljal. da je vlada glede tega imenovanja nekako posredovala med našo in Gregorinovo stranko, in da je ta zadnja „radi Ijubega miru in v inte- rest! delazmožnosti dež. zbora" se udala in nekako dovolila vladi, da predloži dr. GregorčiČa v imenovanje glavarjevim na- mestnikom. Dne 24. maja — kakor srno gori ponatisnili — je „Edinost" to dej- stvo že nekoliko drugače zasukala. Ona piše, da je slov. liberalna detegacija „zahtevala v posebni spomenici na centralno viado", da imenuje iz njenih vrst glavarjevega namestnika. Na „uda- nje radi Ijubega miru in v interest! delazmožnosti dež. zbora" je torej „Edi- nost" že pozabila. zdaj govori o „zahte- vanju v posebni spomenici", katero zahtevanje pa ni zmagalo, ampak je propadlo. Propadlo pa je, ker je moralo, ker bi bilo — uprav nasprotno kakor „farba", „Edinost" — kršilo parlamen- tarno načelo, da bi bila glavar in nje- gov namestnik liberalca, dočim sta de- žela in zbornica po večini neliberalni. Tega dejstva seveda „Edinost'*' ne sme priznati pred svojo „publiko", zato po- tiska v slepilo v ospredje le svojo ve- čino na slov. strani in „farba" naravni poraz večinine n e naravne zahteve kot posledico izposlovanja dr. Gregorčiča pri vladi, kot kršenje parlamentarnega načela. Iz tega pa sledi, da se ni bilo treba dr. Gregorčiču prav nič poganjati za ime- novanje glavarjevim namestnikom, da mu je to imenovanje zagotovilo razmerje strank v zbornici, nepa kaka naklonje- nost ali protekcija vlade, izkratka: da Jo „Edinost", hoteča izkoriščati to ime- novanje v dokaz, da je dr. Gregorčič vladni zaupnik. popolnoma pogorela. (Dalje pride.) Pripravimo se na ljud- sko šfefje! Koncem tega leta se bo vršil na temelju zakona od dne 29. marca 1889, člen III., popis ljudstva v celi naši državi. Tak popis se je vršil zadnjikrat koncem 1. 1900. Popis ljudstva je vsakikrat velike važnosti. Z njim dokažejo posamezni narodje svojo moČ. Popis ljudstva služi oblastim za merilo, po katerem prisojajo narodom pravice glede rabe njihovega jezika v uradih, cerkvah, šolah itd. Za goriške Slovenceje torej ljudsko štetje velike važnosti. Pri nas si bodo prizadevaii zlasti ltalijani, ki imajo nad nami nadvlado, da naštejejo čimveče število ljudi svoje narod- nosti, da si tako ohranijo prernoč tudi za bodočnost. To velja zlasti za mesto G o r i c o. Sveta dolžnost vsakega Slovenes in vsake Slovenke je, da zapiše v ru- briko: Občevalni jezik besedo: Slovenski in sicer tudi za slučaj, da se v popisovalno polo sprejme še druga rubrika, namreč: Materinski je- zik. V obe rubriki treba zapisati be- sedo: Slovenski, ker s tern dokažemo svojo narodno-gospodarsko moč. Občevalni jezik je tisti, ki ga go- vorimo v svoji obitelji se svojimi domačimi ljudmi in ne tisti, ki ga s te- žavo lomimo pri delodajalcu, podvzet- niku, gospodarju itd. Le-ti nimajo pra- vice vrivati nam tuj jezik kot občevu.' ,i. Vsakdo je popolnoma prost, da vpiše oni jezik kot občevalni, ki ga sam hoče. — Dne 24. maja t. 1. je proračunski odsek državnega zbora sprejel resolu- cijo dr. Kramarevo, naj v.lada pri ljud- skem štetju poleg občevalnega jezika icva, ua sc ne do nmjer na manjsine j protipostavno vplivalo. Tako je sedaj | verjetno, da dobiino v tern oziru po- pravljene popisovaine pole. Na vsak način pa je treba paziti na obe rubriki. Pred 10 leti je v (iorici skrbelo „Slov. katol. delavsko drus'tvo" skupaj s „Podpornim druš t vom", da so Slovenci v mestu pravilno izpol- njevali rubrike. To zadevo treba tudi letos urediti. Priporočamo pa tudi vsej slovenski deželi, naj stori svojo dolž- nost. Pripravimo se! Naš narod naj pokaže. da je napredoval, kaker je v resnici napredoval. Oopisi. V Opatjemselu je dobila pri ob- činskih volitvah, ki so bile minulo sredo „Slovenska Ljudska Stranka" 10 starašin, Iiberalci so dobili po velikem naporu S. Da so prišli Iiberalci v ob- činski zastop v takem številu leži krivda na naših pristaših, ki so se v prvem volilnem razredu cepili, nasprot- niki edini pa so želi. V nasprotnem slučaju bi ostali Iiberalci v velikimanj- šini. Gaberski Tinko je tudi brusil pete, da bi pripomogel njegovi stranki do zmage. A „ratalo" mu ni, pač pa ga je „fratalo." Pliskovica. — Č g. vikar iz Pliskovice nam poroča, da mu ni vlada po- višala kongrue za K 200, ampak le za K 100, red sto kron — into iz edinega vzroka, ker ni duhovnija priznana samostojnim. Č. g. sosedu na Velikemdolu pa vlada, ozir. mi- nisterstvo. ni še rešilo dotične prošnje. Polifični pregled. Cesar v Mostaru. Včeraj ob 6. uri zjutraj se je cesar iz Sarajeva odpeljal v Mostar. Pri od- hodu je izrazil vladcir sarajevskemu žu- panu svojo zahvalo za topli vsprejem, ki mu ga je priredilo prebivalstvo. Slovo prebivalstva je bilo ganljivo. Prebival- stvo je med mahanjem s klobuki in ru- tami teklo za vlakom. V spremstvu ce- sarja se nahajajo minislri Aehrenthal, Burian in Schönaich, deželni načelnik general Varešanin in civilni adlatus ba- ron Benko. Dvorni vlak je opoludne dospel v v Mostar. Po slovesnem vsprejemu ce- sarja na kolodvoru se je ob navdušenih ovacijah prebivalstva odpeljal v hotel „Narenta", pred katerim ga je čakalo častništvo. Ob 1. uri je. cesar delil avdijence. Prišli so po vrsti duhovščina, častništvo, župan z oLčinskim svetom, zastopniki verskih občin, uradništvo itd. Ob 1. uri 45 m. pop. so bile avdijence končane. Popoludne je bil v hodelu dvorni obed. Ob 4.15 popoludne se je cesar po- vsem zdrav vrnil na Dunaj. Državni zbor. Pri včerajšnji seji je zbornica od- kazala vladno predlogo glede zbora od- služenih vojakov brambenemu odseku. Nato je bilo sprejeto poročilo socialno- političnega odseka glede prepovedi nočne službe žensk. Čehi in Jugoslovani so uložili in-' terpelacijo, v kateri se pritožujejo o volilnih zlorabah v slovaških delih Ogrske in proti uporabi avstriiskih čet v ogrske volilne svrhe. Čitanje te inter- pelacije so Čehi in Jugoslovani vsprejeli z živahnimi klici ogorčenja. Flnančni minister o novih stroških za vojaštvo In vojaške priprave. V torek se je finančni minister v finančnem odseku o novih stroških za vojaštvo in za vojaške priprave izjavil približno tako le: Rabili bomo v doglednem času 90,000.000 K za armado in sicer radi tega, ker se vpelje krajša službena doba, pa tudi za utrdbe na rneji. Zgraam nove laaje namesio starin ne- j rabnih in dreadnoughtke, kar bo stalo 300,000.000 kron. Skupno bo šlo torej za vojsko približno 400.000.000 krori. Proračim za poljedelsko mlnlsterstvo. V pondeljek je proračunski odsek sprejel proračun poljedelskega minister- stva. Izdatki so za tekoče leto proraču- njeni na 37,682.912 kron, dohodki na 1.903.860 kron. Važnejši izdatki so: Za državna poskuševališča 814.199 K. za poljedelski ingospodarski pouk 1.536.000 kron, v povzdigo poljedelstva 6,102.100 kron, za poljedelsko statistiko 170.000 K, brezebrestna posojila za obnavljanje vinogradov 400.000 K, za melijorar.ije (uravnave voda, vodovode itd.) sta v proračunu dve postavki vskupnem zne- sku 12,400.000 K, za konjerejo 5,969.300 kron itd. Razni poslanci so v odseku nava- jali, razne želje in zahteve, skoraj vsi pa grajali slabo upravo državnih goz- dov in drugih posestev. Posl. Žitnik je priporočal naj se vpelje pouk vojakov v poljedelstvu po- vsod, kjer so na razpolago učne moči in primerna zemljišča. Savez Južnih Slavena ne paktira z Lahi. „Kroatische Korrespondenz'' po- roča, da se med Lahi in poslanci Sa- veza južnih Slavena niso glede laške fakultete vršila nobena pogajanja. Državne železnice. Zadnje dni minulega tedna jo proračunski odsek razpravljal o upravi državnih železnic. Izdatki za državne železnice so proračunjeni na 705,961.850 kron, dohodki pa na 776,176.990 kron. Torej bi po proračunu letošnji prebitek iznašal 70,215.140 kron. Poslanec Žitnik se je toplo zavzel za podaljšanje vi- pavske železnice, če mogoče čez Raz- drto dp Postojne ali padase zvežes Šta- njelom in odtod zgradi proga mimoSe- nožeč do Postojne in dalje skozi krško dolino do štajerske meje. Ožigosal je tudi postopanje nem- ških železniških uradnikov nasproti slo- venskemu občinstvu na Koroškem, ko zahteva vozne listke v slovenskem jeziku. Volitve na Ogrskem. Volitve na Ogrskem, ki so se mi- nule dni vršile, so izpadle proti vsa- kemu pričakovanju ugodno za vlado. Da si bode vlada, kateri načeluje grof Khuen-Hedervary, znala pridobiti večino, to je bilo pred volitvami verjetno. Ali da postane vladna večina tako velika, o tem je težko sanjal tudi grof Khuen- Hedervary sam. Kaka sredstva je mo- rala vlada upotrebiti, da je tako zma- govito izšla iz volitev, je še dozdaj jav- nosti neznano, čeravno je pač dobro znano, da je grof Khuen-Hedervary brezobziren, da je tiranske nravi ter da je njernu postava zgolj le njegova volja. Saj si ne more vendar nikdo misliti, da bi se bilo javno mnenjena Ogrskem predrugačilo kar čez noč in da bi kar čez noč prišle ogroinne množice do dru- gega prepričanja, ako so poprej sploh kako prepričanje imele. Vsak si je pač rnislil, da je pozieija Jüsthovcev in Ko- šutovcev vendar nekoliko bolj utrjena, nego da bi bil mogoč v tako kratkem času tak poraz, kakoršnega so doživeli pri ravnokar minulih volitvah. Po izidu zadnjih volitev sodeč, mora vsak trezno misleČ človek priti nehote do mnenja, da mora vladati na Ogrskem strašna korupcija in demora- lizacija, ali pa, üä je vsaka vlada, ki se nahaja od slučaja do slučaja na krmilu, neizrečeno brutalna in povsem Iieizbirčna v sredstvih, s katerimi hoče doseči svoj namen. Nas poraz Justhov- cev in Košutovcev prav nič ne boli in se ga skoro veselimo, nikakor pa ne bi mogli odobfavati sredstev, ki se jih je vlada v dosego tega namena poslu- Žila, ako so bila ta sredstva nasilna in protipostavna. Izid volitev ie tale: Z8J, r\osutova 40, Justnova ay, ljudska stranka 13, narodnosti 7, izven stranke 67ti 17, 48ti 19, demokratje 2. 48ta kmetska stranka 2 in krščanski socijalci 1 mandat. -- Potrebnih je 17 ožjih vo- litev. — Košutova stranka je izgubila 57 in dobila 10, Justhova stranka je izgubila 94 in dobila 11, ljudska stranka izgubila 21 in dobila 4, narodnosti iz- gubile 6 in dobile 1, socijalni demokrati izgubili 1 mandat. Pomnožitev vojaštva v BosnI. Število vojaštva v Bosni in Her- cegovini se v kratkem znatno pomnoži. Bosanskim polkom se namerava dati imejitelje. Eden izmed bosanskih polkov bo nosil za večne case ime" generala FiliüjOvica, druga dva pa imeni nad- vojvod Frana Ferdinanda in Evgena. Otvorltev bosanskega deželnega zbora. Otvoritev bosanskega deželnega zbora je določena za dan 15. junija. Cesarski patent, z latinskimi in ciril- skimi črkanii. je že podpisan. — V knjigo mesta Sarajeva se je cesar pod- pisal v hrvatskem jeziku. Črnagora postane kraljestvo „Dnevni list" poroča iz srbskega uradnega vira, da je petrograjski ka- binet oficijelno obvestil srbsko vlado, da bo kneževina Črnagora sporazumno z velevlastmi proglašena meseca av- gusta kraljestvom. Darovi. Za „Š o 1 s k i do m" je došlo našemu upravništvu : J. Omers, župnik v Sežani 5 K, ravno toliko za „Slov. Sirotišče". Domače in razne vesti. Umrl Je po dolgi in mučni bolezni v sredo ob 5. uri popoludne v Oseku preč. g. Anton G 1 e šč i č. Pokojnik je bil kurat v Štanjelu, a je bil letos me- seca februvarja zaradi bolezni začasno upokojen ter se je pred par tedni pre- selil na svoj dom v Oseku v nadi, da mu bode domači zrak bolj prijal. Rojen je bil v Oseku dne 16. januvarja 1871, v mašnika posvečen pa 13. julija 1897. Služboval je kot kaplan najprej v Komnu, potem pa v Rihenberku, dokler ni bil imenovan za kurata v Štjaku, kjer je ostal dve leti in bil potem imenovan za kurata v Štanjelu. Pokojnik je bil blag človek in vzoreu duhovnik. Zaradi nje- gove mirne narave bil je povsod ljub- ljen in spoštovan od svojih duhovljanov. Skrbel je jako za olepšanje štanjelske cerkve ter je zanjo mncgo žrtvoval. Le po njegovem prizadevanju prišli so Štanjelci poleg drugega tudi do krasnih novih orgelj. Zaraditega ostane Štanjel- cem v trajnem spominu. Pogreb je bil včeraj popoludne ob 4. uri. Svetila mu večna luč! Žalujočim njegovim sorod- nikom pa naše najiskrenejše „ožalje! Prvo sv. obhajilo za zavode „Šolskega in Malega Doma" je bilo v sredo ob 7. in pol zjutraj v kapucinski cerkvi. Prvoobhajancev je bilo 156, ki so Šli v procesiji iz „Malega Doma" v cerkev. Bila je lepa slovesnost, za kar gre hvala čč. oo. kapucinoma Rafaelu in Markotu, katehetoma „Šolskega in Malega Doma". Prvoobhajanci so dobili kavo v kavarni „Dogana". Proštov list „L'Bco — hujskač. — Da je temu tako, dokazuje njegov člančič od sobote, ki nosi naslov „La signora „Lekarna". „L' Eco" piše namreč pod navedenim naslovom: Odbor za slavnosti o priliki obdrževanja glavne skupščine društva „Lega Nazionale" je imel te dni sejo, v kateri se je bavil z željo društvenega predsednika Pitteri-ja; naj bi se pri omenjeni slavnosti opu- stila izzivanja Slovencev. Pri ti priliki se je oglasil lekarnar — tako se govori — Cristofoletti, ki je rekti, da, ako bi kak Slovenec hotel izzivati..bi Jmeli le- fcden Clan odbora pa bi bil oago- voril vročemu (bollente) gospodu pu pri- liki takole: „Vi govorite o izzivanjihj? In ne pomeni morebiti Vaša „lekarna" izzivanje?" Znati je treba namrcč, da ima Cri- stofoletti poleg italijanskega napisa tudi slovenski in sicer debeli napis: „Le- karna". Cristofoletti je — tudi to se le go- vori (e un — „si dice" —) nato zamr- mral: „Les affaires sont les affaires!" Komentar takemu hujskanjuproš- tovega lista naj si napravijo Čitatelji sami. „Basta ehe rende", — „Soča" se jezi, ker smo rekli. da ima A. Gabršček v Gradežu kiosk, na katerem ni zname- nja slovenstva. Basta che rende! Tajiti tega ne more, kakor ne more tajiti. da tiska laški list „Gazzettino", ki je vabil na slavnost „Lege" in poveličeval njeno prireditev. Torej „basta che rende" v Gradežu, basta che rende v Gorici. Za Judeževe groše tiska laški list „Gazzet- tino", ki proslavlja „Lega nazionale". „Basta che rende". Veliki slovenski ra- dikalec A. Gabršček se boji v «Gradežu na zunaj se pokazati Slovenca, ker se boji, da bi malo „rendirala". V Gorici pa kriči: Hotel Jelen — narodno pod- jetje! Zakaj to? Odgovor: „Da bolj rende"! Basta che rende! Umrl je v Sredo v Cerknem na Goriškem gospod Anton Mavri, c. kr. davkar v pok. „Slovenska straža" v Ljnbljanl. Društvo „Slovenska straža" v Ljubljani vabi s posebnim pozivom k pristopu Slovence vseh slovenskih pokrajin. Namen društva je obramba slo- venskega življa potom narodne izobrazbe in gmotne okrepitve ljudstva na kato- I liškem, narodnem in patriotičnem te- melju. Da pa društvo doseže svoj gmotni namen, 1. podpira po svoji moči z denar- nimi sredstvi slovenske nepolitične orga- nizacije, priredbe in naprave, časopisje in književne publikacije, ki so v zvezi z narodno izobrazbo; 2. kupuje zemljiška posestva ter jih prodaja ali daje potetn Slovencem v zakup brez lastnega dobička; 3. denarno podpira socialno ko- ristne naprave. gospodarske organiza- cije, ustanove, mladinskovarstvena, va- jeniška in dijaška podporna društva, delavske strokovne organizacije; ! 4. zalaga in razpečava razno blago v društvene svrhe. V kolikor se za iz- vr.ševanje teh društvenih namenov po- trebuje oblastveno dovoljenje, se mcra to izposlovati. Društveni člani so: i 1. ustanovni, ki plačajo vsaj 200 K naenkrat ali pa vsaj v štirih obrokih tekom enega leta; 2. redni, ki plačajo vsaj 1 K na leto, najmanj 10 K pa, če so društva. ozirama pravne osebe; 3. podporni člani, ki plačujejo vsaj 50 vin. na leto. Člani društva so moški, ženske in pravne osebe. Tisti, ki hočejo postati I člani se oglasijo ali pri društvenem vodstvu ali pri podružnici svojega ok raj a. Starašinstvo v Rihembergu se je v seji izreklo, dag. županu Pavlici po pra- vici pritičejo vsa ona izplačila, ki so ozna- čena v razsodbi ajdovskega sodnika Vid- marja kot neč astna d ejanj a. To velja tudi glede tistih 36 K, ki bi jih bil baje g. župan zaračunil od občine, čeprav je bil plačan za to že od države. Teh 36 K ni i dobil g. župan za komi. ije, ki so mu bile plačane od države, ampak za druge komi- sije, ki mu jih je bila dolžna plačati o fa- rina in ki mu jih starašinstvo v polni meri priznava. Na c. kr. moškem uolteljlšču v Corioi (v „S. Gregorčičevem Domu") bode vpisovanje novih gojencev za p r v i tečaj za šolsko ieto 1910| 11 dne 28. junija (v torek) od 3.-6. popoludne, dne 29. junija (v sredo) ••wciju; uu y. — \&. uupuiuunc. rn zgiasuvi i se je treba izkazati* 1. z rojstnim listom; | 2. z zadnjim šolskim izpričevalom; 3. z uiadno-zdravniškim izpričevalom o telesni čvrstosti'. Sprejemni izpiti za prvi tečaj se prično v ponedeljek dne 4. julija ob 8. uri zjutraj. Ako bode na podlagi teh sprejem- nih izpitov doseženo dovoljno število prvo- letnikov, se ob pričetku prihodnjega šolskega leta (dne 9. septembra 1910) nove zglasitve za prvi tečaj ne bodo upoštevale. Prijave za vstop v kak višji tečaj se bodo sprejemale dne 9. in 10. septembra 1910. vsakokrat od 9.—12. dopoludne. V nedeljo dne 29. maja t. 1. se je udeležilo streljanja na tarčo v Pa- novcu 14 strelcev deloma udov, delo- ma vabljencev Lovskega in strelskega društva za Goriško. Streljalo se je pri ugodnem vremenu in doseglo še precej dober vspeh, ki bi bil toliko boljši, ako strelec ne bimenjaval puške terstreljal celo serijo le z jedno, kar pa je bilo za se- daj neizpeljivo. Drugič potrudilo se bode predsedništvo tudi ta nedostatek od- straniti. Oddanih je bilo 280 strelov, med temi 189 zadetkov t. j. povprečno 67% z 685 enotami. NajboljŠi strelec je do- segel 99% zadetkov z 75 enotami, naj- slabši (izvzemši jednega, ki je le figu- riral) 50u/0 z 26 enotami. Vsak strelec je oddal 20 strelov. Druga strelska vaja se pravočasno napove. Porotno sodišče. — V torek je stala pred porotniki M. Štrukelj iz Loma pri Tol- minu zaradi detomora. Imelaje ljubavno razmerje z nekim Ivanom Sturm. Sad raz- merja je bil otrok, katerega je ona me- seca aprila 1909 rodila. Da biseotroka iznebila, ga je zadavila ter ga potem vrgla v nek potok. Truplo je zakrila s kamni od 40 do 50 kg teže. Dne 2. ju- nija 1909 je hotel Ferdinand Žbogar v potoku nekaj iskati in ko je odvalil na inestu. kjer je ležal otrok, kamne, je ta prisel na površje. Ko je Žbogar stvar naznanil na pristojnem mestu, je padel takoj sum na Marijo Štrukelj, ki je tudi tekom preiskovanja zločin priznala. Bila je obsojena na Šest let težke ječe. V sredo seje vršila kazenska raz- prava proti pleskarju Josip Hrovat iz Gorice zaradi grdega nenravnega de- janja. Obsojen je bil na štiri leta težke ječe. — V četrtek se je vršila porotna obravnava proti 28 letnemu Antonu Alojziju Piazza iz Beljana zaradi uboja. Piazza je 23 januvarja t. 1. pri nekem pretepu zabodel 45 letnega Al. Bulian v srce, tako da je ta drugi dan umrl. Po- rotno sodišče je Piazza obsodilo na 15 mescev ječe. Včeraj je bil od porotnega sodišča obsojen 23 letni Ludevik Kolenc iz Loke na Štiri mesce ječe zaiadi težke telesne poškodbe. Kolenc je pri nekem pretepu vrgel steklenico na 25 letnega Leo- polda Stroser iz Loke tako, da je ta vsled rane, ki jo je dobil na desnem očesu, na tern očesu oslepil. Vojaki samomorilci. Predvčerajšnjim se je ustrelil z revolverjem stražmojster tukajšnjega dragonskega poika Ivan Rupp iz Solnograda. Vzrok samomora je neznan. — lsti dan se je s puško ustrelil pijonir Josip Mizerak iz Ko- lomee v Galiciji. Bil je takoj mrtev. Obe trupli so prepeljali v vojaško bolnišnico. Tržne cene so bile včeraj sledeče : Črešnje po 36, jagode po 100, grah po 20, špargeljni po 52 in krompir po 12 K kvintal. Odprtl lekarnl. — Od 5. do 12. t. in. imati ponočno službo in bodeta od- prti ob nedeljah in praznikih popoldan lekarni: Cristofoletti- Kü r n e r. 0. kr. avstr. državne železnlce. C. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu oddaja v obratnem ogibališču S. Mauro proge Jesenice-Gorica d. ž. gradbo vrhtalnih stavb vskupnemznesku približno 70.000 K. Natančni pogoji so naznanjeni v cm saiiivu luui {juvjjiaoc* jjh v*. i\i. l.m- ¦ leznico vzdrževalni sekciji I. v Gorici. | Naše ljudstvo in slovenski trgovcl. Naše ljudstvo je še vedno malo zaupljivo nasproti slov, trgovcem v Gorici. Vedno in vedno videvamo, kako se polnijo laške bo- tege s slovenskim ljudstvom. Ljudje pravijo, da so boljše postreženi pri Lahih kakor pri Slovencih. To je sicer mogoče, to pa vsled tega, ker slovenskemu trgovcu je težko kon- kurirati z laškim, ako ima malo odjemalcev. Ako se slovensko ljudstvo poprime sloven- skih trgovcev, naj bode prepričano, da bo ravno tako in mogoče še boljše postreženo kot pri Lahih. Kar se tiče pa zlorabljanja od strani slovenskih trgovcev, češ, Slovenci mo- rajo priti k meni, ker sem Slovenec, zato jih lahko malo pritisnem pri cenah, to je treba brezobzirno bičati. Proti takemu odi- ranju smo mi prvi, in bi v takih slučajih odsvetovali našemu ljudstvu kupovanje pri takih slovenskih trgovcih. Par takih sloven- skih trgovcev se je uže pojavilo v Gorici, a so šli kmalu pod zlo. Trgovina se jim je osušila, konkurz je bil neizogiben. Nesolid- nost, nestrokovnjaštvo, brezvestno izkorišča- nje, zapravljanje, to je vzrok, da marsi- kateri slovenski trgovec v Gorici ne more izhajati. To je tudi vzrok konkurzov, ki se pojavljajo med slovenskimi trgovci v Go- rici kakor gobe po dežju. Potem ni nobeno čudo, da slov. ljudstvo še vedno polni laške botege. Slovenski trgovec naj bode soliden, strokovnjak, marljiv, ekonomičen, ako hoče konkurirati z laškim trgovcem, potem bo videl, da se ga slovensko ljudstvo poprime. Le na ta način pridemo Slovenci do trgov- ske samostalnosti. Podkovski tečaj. — Na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani se prične novi tečaj dne 1. julija 1910. Tečaj traja do konca decembra t. 1. Poleg podkovstva se učenci uče tudi ogledovanja klavne živine in mesa. Kdor želi vstopiti v podkovsko solo, naj vloži do 15. junija t. 1. prošnjo za sprejem, kateri naj priloži: 1. krstni list, 2. domovinski list, 3. šolsko spri- čevalo, 4. učno spričevalo ter 5. župni- kovo ali županovo spričevalo o pošte- nem vedenju. Pouk na podkovski soli je brez- plačen, učenci morajo skrbeti '.e za hrano in stanovanje, ter za potrebne učne knjige. Stanovanje dobijo učenci za majhno plačo v šolskem poslopju. Učenci naj se zglase vsaj dva dni pred šolskim pričetkom pri ravnateljstvu podkovske sole na Poljanski cesti St. 75. Po postavi iz 1. 1873 mora vsak, kdor hoče dobiti patent podkovskega mojstra, napraviti skušnjo iz pod- kovstva. Skušnje se bodo vršile dne 28. in 30. junija t. 1. in sicer 28. junija skušnja iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali podkovske sole, 30. ju- nija pa za učence podkovske sole iz podkovstva in ogledovanja klavne ži- vine in mesa. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, naj se oglase pri ravna- teljstvu podkovske Sole do 15. junija 1.1. Dopusti povodom žetve. — Vojno ministerstvo je izdalo pred kratkim odredbe glede letošnjih vojaških do- pustov za časa žetve. Na podlagi teh odredb je treba v obče dovoljevati Žet- vene dopuste: a) lastnikom ali najem- nikom velikih kmetij in sinovom, sva- kom all vnukoni lastnikov (najemnikov), ki nimajo polne pravice do udobnosti po §. 34 v. z.; to je, ki nimajo pravice do zahteve, da se jih premesti v nado- mestno reservo; b) sinovi, svaki ali vnuki posestnikov malih ali srednjih kmetij; c) kmetijski delavci, s posebnim ozirom na one, ki so v zadnjem letu službe. Dopust se dovoljuje v obče za tri tedne. Moštvo je odpuščeno v civilni obleki, ter ima proti predložitvi izkaz- nice za žetveni dopust pravico do one znižane vozne cene, kakor vojaške osebe, ki ne potujejo službeno. V,.eslovanska untverza. — Na zborovanju vseslovanskega kongresa v Sofiji se bo izprožilo tudi vprašanje o ustanovitvi vseslovanskega vseučilišča v Pragi z ruskimi, srbskimi in bolgar- na Reki je pred nekaj časoit priobčila | v „Soči" dolgo tirado, kako solidna da je, kako vestno zavaruje in da ima naj- boljše namene. Golo obrekovanje da je to, kar se je govorilo v zadnjem času v javnosti, da kupčuje s človeškim mesom, itd. Omenjeno bodi, da se je uže v jav- nosti očitalo tej zavarovalni družbi, da ima največje dobičke, ko umrje kak za- varovanec in da se je od izvestne strani celo delalo na to, da je bilo pogosto za- biiježiti mnogo slučajev smrti med člani te zavarovalnice. To je prišlo oblastim do uses, ki so utaknile svoj nos v to čedno zavarovalno družbo. Spočetka je skušala ta banka vse prikriti in je po- slala tudi „Soči" „Poslano". ki naj opere njeno „čedno" delovanje. Sedaj pa či- tamu v listih, da je banka likvidirala na pritisk oblasti in da ne sme spreje- rnati novih zavarovanj. — Mi bi se s to rečjo ne bavili, da nas ne sili k temu spomin na bjvšo „Mizarsko zadrugo". Tudi ta zadruga je bila do letos najso- lidneja, cvetoča, in vse, kar se je zaku- lisno govorilo o njej, je bilo golo obre- kovanje. Tako je pisala „Soča" in sku- šala javnost slepiti in odvrniti pozor- nost od gnjilobe, ki se je skrivala po blagajnah in knjigah te zadruge. ki je bruhnila na dan letos v spomladi. Ka- kor „Herkules" na Reki. — To pa je pri tern čudno, da je ravno „Soča" za- govornica reške falirane banke „Herku- les" in falirane „Mizarske". Mogoče dobi še patent za zagovarjanje gnjilih pod- jetij___„Mizarska" cvetoča. „Herkules* najpoštenejša. Tako se je čitalo v.,.Soči". Čez nekaj časa kasneje pa — krah tu i n tarn ! Farbarji! Basta che rende!! Pobegnil z denarjem svojega stot nika. Stotnik vojaške posadke v Sežani je poslal vojaka Gregorčiča iz Divače menjat bankovec 500 kron. Ker pa vo- jaka do večera ni bilo in ga sploh v Sežani ni bilo najti, je stotnik stvar naznanil orožništv.ii. Nov dalmatinski metropolit. „Nar. List" poroča, da je cesar že podpisal dekret, katerim je imenoval zaderskim nadškofom in dalmatinskim metropo- litom dosedanjega šibeniškega škofa dr. Pulišiča. To imenovanje bo baje že pri- hodnji teden razglašeno v „Wiener Zeitungi". Obilen ribji lov so imeli v četrtek v Trstu. 400.000 srdelj in 15 kvintalov skuž je bilo vjetih. Prve so bile po 26—28, druge pa po 72 v klg. Že dvaj- set let niso imeli v Trstu tako nizkih ribjih cen. V Gorici so pa včeraj pro- dajali skuže po 1 60 K klg. Morski volk se klati po tržaški luki. Dolg je črez tri metre. 11.000 trt porezanih. Posestriku Matevžu Raduloviču iz sela Buici pri Žbandatih v Istri so te dni po noči neznani lopovi porezaii 11.000 trt.— Škode je okolu 9000 kron. Za kolone. — Poljedelski odsek državnega zbora izvoli v prihodnji seji v petek poseben pododsek, ki mu bo na- loga poučevati kolonsko vprašanje in pospešiti njega rešitev. Germanizacija v BosnI. V Zavido- viču se je ustavil dvorni vlak tri minute. Cesar je, da-si to ni bilo določeno v programu, izstopil iz vlaka ter odkorakal tarn postavljeno častr.o stotnijo. Na pe- ronu je bila tudi šolska mladina, ki je pela cesarsko pesem v — liemškom Jeziku! DrobHnice. Demonstractje proti Avstrljl so se vršile v Neapolju. Nad tisoč dijakov je hrupno demonstriralo p'oti najno- vejšim aretacijam v Trstu. Posed je morala vines policija. Stroškl procesa Tarnovske v Benetkah znašajo po uradni sestavi 20.575 lir, od katerih se je izdalo 4140 lir za price, 6917 za strokovnjake, 6908 lir za tolmače in 2609 lir za po- rotnike. Za brzojave in telefonske po- cesom lep dobiček. Gospodarske vesfi. Grintave noge pri kokoših provzroča pršica t. j. mala živalica, ki se naseli na nogah in napravlja tako imenovane grinte. Proti tej škodljivki si pomagamo s tern, da mažemo noge najprej s pe- trolejem. Kakor hitro se grinte zmeli- čajo, se odstranijo in izperejo s sodo, na kar se noge namažejo z oljem ali mastjo. Grinte povzročujejo neprijetno srbečico, kokoši kljujejo noge. vsled Ce- sar se pršice še globlje zajedo. Škod- Ijive so pa tudi zaraditega, ker se pre- nasajo od ene živali na drugo. Prodajaqje živlne. — Če proda- iamo ?!vino. poteni moramo paziii na to, da jo ugodno postavimo pred kupo- valca. Ako jo postavimo nižje nego stoji kupovalec. potem se mu zdi manjša nego je v resnici. Najlažje se presodi živina. ako stoji nekoliko viSje nego ogledovalec. Predno posfavimo žival na trg. treba ji porezati parklje. izčesati rep in celo dobro oznažiti. Če irna krava poraSčeno vime z dolgimi diakami. moramo jih postriči. Če je govedo po vsem telesu močno kosniato. je najbolje. ako ga ostrižemo pred prodajo. Kupcem. katerih ne poznamo. po- sebno če so iz daljnih krajev. ne sme- mo nikdar biti porok za izstop mater- nice, za jetiko, za kakšno gotovo mno- žino mleka ali pa za otelitev v gotovem času. — Če pa smo sploh za kako stvar porok. pa moramo že precej pri pro- daji določiti. najbolje pismeno oškod- ninsko vsoto zato. da pozneje nimamo sitnosti s tožbami. Književnosf. Muzikalije „Glasbene Matice v LJablJani za društveno leto 1909 10 so pravkar izšle. Te dni se začno razpo- šiljati in jih dobe člani za 4 K društ- venine. nečlani pa po 6 K. XXXVII. zvezek Matičnih zborovskih partitur je izšel pod naslovom : 20 mo- ških in mešanih zborov uredil Matej Hubad, ter obsega sledeče skladbe: B. At o š k i z b o r i: 1. Jakob Aljaž: Xa dan! — 2. Emil Adamič: Scherzando.— 3. Oskar Dev: — lirepe- ' nenje. — 4. Oskar Dev: Tihi veter od morja. — 5. Stanko Premrl: Na dan! — 6. Ludovik Hudovernik : Zvezde. Velika za- loga dvo- koles od K 30-300: si- val. stro- jev od K 30-250; gramofo-- nov od K io- 1500; I ploščc od K 1-4 ; vsako- vrstnih kmetijskih st.ro- jev, orkestrijonov i. t. d. Mehanieiia. dclavnica pri BATJEL-u 6 0 RICA, S toll» a ^¦^ ~ Frodaja tudi namesediif obroke. Novi slovenski ceniki in lopaki za go- stilnc. kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo poštnirie prosto. Xajnovejse acetilen svetilke za gostihiičaijt- in društva od 8 kron naprcj. ! Jakob Miklus mizar in lesni try o v ec v Podgori «= 1 VI "VI i VUU.IU AülbLlllöLG|[d illUSld (na cetti, ki fiel je proti Grad tiki) o o o Trguje tudi z opefco, ima ve- liko zalugo vnakovrstnega trde- ga in oiekhega lesa domačega in tujega, veliku zalogo pohiit- va, vinnkih poHod, «tiHkalnu* itd. — 7, Zorko Prelovec: Jaz bi pad rdečih rož. — 8. Ivan AluhviC: Mir. — 9. Vje- koslav RužiJ-Rosenberg: San. - 10. Vilko Novak: (iorski kraj. — 11. Vilko Novak: Sanak spava. —- 12. Hrabroslav Volarič: Izgubljeni o:t\. — 13. Ferdo Juvanec: Rozmarin. — 14. Ferdo Ju- vanec: Pastir. B. At e š a n i z b o r i: 15. Franc Ki- movec: Izgubljeni cvet. — In. Frnil Adamič: ZapuSčena. — 17. Hrabroslav VolariČ: Ljudmila. — IS. Anton Vilhar: V mraku. — 19. Dr. Anton Schwab: „Dobro jutro." Pevski valček. — 20. Ferdo Juvanec: Na goro. NOVA HIŠA je na prodiij v Gorjanskem na Krasu. Hiša je ob cesti in ze!o pripravrm za krčmo ali trgovini. Xaslov pove upravništvo našega listn. JVazuauilo. „Centralna posojilnini reiüistrovana /ijulnma z oiuejPiio zavezo" v Gorici naznanja, da bode obre- stovala pričensi s 1. januarjem 1909 hranilne vlo#e po 41a°0 (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 5l4°!o (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo ne- spremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 Kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. y°oooooooooooooooocooooo kot tovarniško znamko priporočujemo iftf/rjifjm/riwi&i Pr'datek t kotpriznano liiifui/ffM za kavo! Kojatff! Jolshep Dornn". Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Go- rici Gospodska ulica U. 1 se priporoča sl. slovenskemu obč: istvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske läse pol2K in naprej kilogram. Franc Novak, Gospodska ulica, st. 1. „Kmetsio flelavsta modarsta zaflrnp" v Doiravljali n Gorislem ima v kleteh zadružnih kmetov v Do- bravljah. Skriljah, Kamnjah, Brjah, Šmarjah in drugih vasi veliko rnnožino izbornega vipavskega vina. Priporočase cenj. gostilničarjem in drugim konsu- mentom. Dobi se od 56 lit. naprej po jako zmernih cenah. Odbor. Ne kupujte cerkvene oprave dokler se niste prepričali o kakovosti masnili plaščev, pluvija- lov, dalinatik, zastav, bander, nebes (baldakiiiov), koviuskih iz- (lelkov in cerkveiiega perila pri prvi slowancki tovarni cerkvene ------= = oprave in zastav = Jožef Hcškudla, Olomuc. Posiljatve na izbero, stroškovni proracuni In ceniki brezplačno. Cene so radi cenih delavnih moči na deželi in radi velike prodaje za 25° o nižje, kakor druga konkurenčna podjetja. Posebne delavnice za cerkveno opravo, za vezenje in za cerkvena umetna dela. Spy Nimam v založbi tržnega blaga, kakoršno druge tvrdke na vabljiv način ponujajo. "^K Avstrijska špecijaliteta I. vrste so svetovnoznaui Maršner-jevi SUUlßC! limoRDdni bonbcni, (malinski, limonadrii, jagodčni, črešnji in prvenški okus) za napravo izvrtne riealkoholične liudske pijače. Pristni samo pod to znamko iJobivajo se povsod, kjer so lepaki s to znamko. Tudi vsak bonbon inia to znaniko. Na leto se porabi voč kot 60 mil komadov. L.-Siii profumira dihanjo. K 1 a i r o n najt'inojsa delikatesa I sveta. 1J o u c h ö o s ;'i 1 a R e i n e. I I'eppcrmint-Lozen, Vsako vrstc inlesinc in kuhiiijsko čokolade najbolj.še vrsto priporoča prva čoška delniška 'Iriižba. orijentalskih sladkornih in čo- koladnih tvornic v Kraljovih Vinogra- dih poprej A. MARŠNER. Glavna zaloga na Dunaju : J. Katz, VI. Theobaldgasse 4. Cenj. dame in gospodje — pozor! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original- ' Viktoria" in najboljšega izdelka. Pc dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepri- čanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original Victoria stroj» delaio še po 10 letni upoinbi brezšumno. Original Victoria stroji so ueprekosljivi za domačo rabo in obrtne namene. Original Victoria stroji so najpiipravuejSi za umetno vezenje (rek amiranjo). Tvrdka stavi na razpolago stiann.am učiteljico, ki poučuje brez- plačno. Original Victoria stroji so najboljSi izdelek vseh do- sedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroji jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Vic t o»r i a" stroje. Edina zaloga „Original- Victorja" strojev in drugih šiv alnih strojev, dvokoles „Puch " orožja, municije in vseh lovskih priprav pii tvrdki Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Kerševani & Cuk -- Gorica C-fnilni +i«ri /Di«3-»^o hunmn^ o+ntf O Tiska „Narodna Tiskarnau (odgov. L. L u k e ž i č.)