STEV. (NO.) 6 CHICAGO, ILL., PETEK, 21. JANUARJA — FRIDAY, JANUARY 2V> 1944 LETNIK (VOL.) UII KAJ DELAJO NEMCI Z JUGOSL. UJETNIKI ARGENTINA PRIPRAVLJENA, DA SKRIJE HITLERJA KRI2EM SVETA — Berne, Švica. — "Essener National Zeitung" glasilo maršala Hermanna Goeringa piše, iJa porursko prebivalstvo ne u- porablja več običajnih pozdravov: "Heil Hitler P' Opažati je neko nezaupanje in nespošto-vanje, omenja list. Ako tako, je to le znaftnenje, da se- tudi v trdih tevtonskih buticah nekaj spreminja. — Toronto, Ontario. — Kanadski konjeniški policisti so včeraj ujeli štiri nemške ujetnike blizu proge Algoma Central Railway pri Hearstu, kjer so se skrivali. Ujetniki so ušli iz kanadskega taborišča zadnji teden. — New York, N. Y. — Goodyear in United States Rubber Co. javlja, da so začeli delati na spremembah v svojih delavnicah, da se začne v kratkem izdelovati večja množina gumijastih avtomobilskih obročev za civilno uporabo. V ta namen bo družba potrošila do 30 milijonov dolarjev. — Washington, D. C. — U-prava ustanove za vojno prehrano javlja, da bo v kratkem dovoljena večja količina kave in čokolade za civilno uporabo. Čuti se pa pomanjkanje jajc in perutnine. Jajc je na trgu to-časno za 26% manj, kakor lansko leto ob tem času. VEST O NOVEM BARANTANJU MED ANGLEŽI IN NEMCI London, Anglija. — Iz Moskve se poroča, da ima "Pravda" v Moskvi novo poročilo, tfa je Hitler resnično ponujal Angležem mir pod gotovimi pogoji. Pogoji so bili, da bi Hitler odložil svojo oblast nemškemu ar-madnemu poveljstvu. Nemci bi se umaknili za svoje meje in da bi se odpovedali kolonijam enkrat za vselej. Zahtevali pa so prosto roko v vzhpdni Evropi. Nemcem naj bi ostale predvojne meje, da bi Avstrijo in Češko obdržali. Svoje brodovje bi uničili. Naziji in Hitler naj bi ostali na vladi toliko časa, da se u-redi mirovne zahteve, nakar bi odstopili od oblasti. Te predloge naj bi bila predložila zaveznikom nevtralna Turčija, ki je pa baje odklonila to storiti. — Kaj je resnica na tem seveda nihče ne ve. Angleži odločno dementirajo te vesti. MEHIKANCI JUSTIFICIRALI DVA ROPARJA Pacrua, Merika. — Na pod-Tžtgr sedanjega vojnega zakona sta bila včeraj ustreljena v tem mestu dva cestna roparja v Mehiki. To je prva eksekucija te vrste od leta 1929 pa do sedaj. Roparja sta imela na vesti več težkih slučajev. dohodninske prijave morajo biti vl02ene pred 15. marcem VELIKI MOST V BRAZILIJI SE PODRL Rio de Janeiro. — Iz Porto Alegre poročajo, da se je podrl veliki most, ki je tvoril prehod preko reke Antas in reke Grande in bil največji most v vsej Južni Ameriki. Poročilo omenja, Aa je pri nezgodi zgubilo veliko ljudi svoja življenja. Jugoslovanski predstavnik v Italijanski Komisiji Kairo, Egipt, (ONA). — Ju- • jgoslovanska vlada v izgnanstvu se je odločila, da praktično uredi svojo udeležbo v Zavezniškem posvetovalnem zboru za italijanske zadeve, ter je imenovala svojega predstavnika. Za to mesto je določen Miha Krek, Slovenec, ki je bil podpredsednik vlade v. Trifunovi-čevem kabinetu in Jovaničevih Jvladnih kombinacijah. JAPONCEM OBLJUBIL IZNENADENJE Pearl Harbor, Havajsko. — Podadmiral Carney je včeraj izjavil, da japonska baza v Ra-baulu na Novi Britaniji in Ka-|vieng v Novi Irski bodo kmalu iztrgani iz japonskih rok. Kako bomo to naredili je nekaj, kar Japonci najmanj pričakujejo, je dejal podadmiral. Ne bo to po znanih načinih. Bo iznena-jdenje za Japonce. ZIMA JE PRESUHA — FARMARJI SE BOJUO SUŠE Peoria, Illinois. — Iz o-srednjega Illinoisa prihajajo poročila, da so farmarji zaskrbljeni radi preauhe zime. Ne snega n« dežja ni, V nekaterih okrožjih niso imeli zadostnega dežja že od zadnjega avgusta. Polja so vsa suha in površina je vsled slane in suše že sam prah, ki ga raznaša okrog burja in sape. Ako bo to nadaljevalo bo najboljši del površine po polju raznešen, kar bo zelo škodovalo prihodnji letini. V Illinoisu je navada, da kadar je jesen mokra in da je po zimi prilično zapade snega, da se zemlja napoji in pod snegom predela, potem sledi rodovitno leto. Letos se vsled suhega leta to ne obeta in farmarji so zaskrbljeni kaj bo z rodovitnostjo zemlje v tem letu. ANGLEŽI PROTESTIRAJO RADI ŠPANSKIH VOJAKOV NA RUSKI FRONTI London, Anglija. — Angleški poslanik Sir Samuel Hoare je vložil včeraj pri španski vladi protest proti temu, da Španija dovoljuje, da se španski prostovoljci borijo pod nemško zastavo na ruski'fronti. Kaj bo odgovorila na protest španska vlada se še ne ve. -o- FRANCOZE ODVAJAJO KOT SUŽNJE Alžir, Afrika. — Potom tajnih zvez je došla vest, da so Nemci iz Besancon okrožja odvedli te dni 52 železniških »živinskih vozov polno natrpanih z moškimi, ki morajo v Nemčijo v Magdeburg na prisilno delo. Francoze zbero skupaj in jih stražijo s strojnicami, nato jih spravijo v živinske vagone, kakor sužnje.. -o-- MRS. MARY PRAPROTNIK SE VRNILA IZ BOLNIŠNICE Berwyn, 111. — Mrs. Mary Praportnik, ki se je morala podati na operacijo bolnišnico pred več dnevi, se je te dni vrnila domov in se počuti dobro. Prijateljice in prijatelji jo zdaj lahko obiščejo na domu 1852 S. Wisconsin Avenue v Berwy-nu, 111. Želimo ji čimpreje popolnega okrevanja. Biti brez slovenskega lista ▼ teh časih se pravi biti brez zveze • svojim narodom. "Amerikanski Slovenec" JO let za svoj narod ameriki. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. kupujte vojne bohdei Veliki boji pred Leningradom RUSI PREBILI NEMŠKO ČRTO; NEMŠKE ZGUBE SO USODNE London, Anglija. — Ruske armade na severnem delu fronte pred Leningradom so vojevale tekom zadnjih osem dni najbolj krvavo borbo, kar jih pomni zgodovina. Nemci so bili pred Leningradom mogočno zasidrani z najmodernejšimi utrdbami in to s celim omrežjem istih. Tor--— omrežje utrdb so ruske armade te dni razbile in prebile na več mestih. Od Oranjenbauma do zalivskega kota v Leningradu je do blizu 25 milj razdalje. Vse to ozemlje doli do 40 milj južno v zaledje so Nemci utrdili po najmodernejših načinih in so smatrali, da bodo te utrdbe zadržale vsako rusko silo, da bi se mogle približati Baltiku. To nemško upanje se je razblinilo. Ruski general Govorov je organiziral tako silovit topniški bombardment, pod katerim, kakor poročajo, "je kar -0 zemlja vrela". Nemški ujetniki pripovedujejo, da takega pekla še niso doživeli. Ruske čete sc prebile nemški krog utrdb na več krajih in se nahajajo zdaj nad 12 milj globoko v pasu utrdb v širini do 25 milj. Nemci so zgubili v teh bojih več, kakor 20,000 mož in velike množine materijala. Ruska ofenziva nadaljuje in na vidiku so uspehi na vsej črti. V Ukrajini so Rusi še vedno v ofenzivi. Ovira pa napredovanje letošnja izredno mila zima. (Nadaljevanje na 6. strani) i-— New York, N. V--New York World-Telegram" je prejel vest, da je bil državni department v Washingtonu obveščen, da si je Hitler pripravil svoje skrivališče v Argentihi v Južni Ameriki. Poročilo dalje navaja, da je bil Ramirezov prevrat lansko poletje izveden s sodelovanjem nazijev. Ko je zavezniško orožje zmagalo v Tuniziji in Siciliji, je Hitler spoznal, da je njegova igra izgubljena. On in njegovi kompanjo-ni so začeli delati načrte, kako naj bi rešili svoje kože pred napovedano kaznijo, da bodo osiščni vojni zločinci kaznovani. V Evropi so bili prepričani, da bi jih ne sprejela nobena nevtralna država. Zato so začeli delati načrte, da pobegnejo v Južno Ameriko v Argentino. Tam so nakupili obsežna posestva in tja so baje vtaknili svoj kapital. Naj prvo so izvedli revolucijo,'da so prišli v vlado -< njim naklonjeni voditelji. To s« jim je posrečilo. Glede Združenih držav pg upajo naziji, da se te ne bode drznile Argentine z orožjen prisiliti, da bi jim izročile na-zijske voditelje, ker to bi pome nilo, da so Zdr. države imperia listične in bi proti sebi obrnil« druge južno-ameriške države Tako in s takimi triki upajo na ziji, da bodo utekli roki pravi ce, ki se jim z vsakim dnem bol; in bolj približuje. Drugače pa je ±sl vest alar mantnega značaja, kakor jc vest iz Moskve o angleškem ba rantanju z Hitlerjem. J- Washington, D. C. — Zakladniški urad apelira na vse naj ne pozabijo vložiti svoje prijave glede dohodninskega davka, ne kasneje nego do 15. marca 1944. Mnogi se letos vprašujejo, čemu vlaganje prijav za dohodninski davek. Mislijo, da s tem, da jim odtegujejo dohodninski davek pri plačah in zaslužku, so njihovi davčni računi izravnani. Temu pa ni tako. Prvič, davčni zakon glede dohodkov jasno določa, da mora prijaviti svoje dohodke zveznemu davčnemu uradu vsakdo, ki ima dohodke. Tudi Če zasluži, ali so njegovi dohodki nižji, kakor je za njegov slučaj določena višina. Samci so izvzeti do svote $500, poročeni do $1200. Poročenim je dovoljena nadaljna izjema po $350 za vsakega mladoletnega otroka do 18. leta starosti. Dovoljeni so dalje še drugi upravičeni odbitki, kot prispevki za cerkev, dobrodelja, razni/ davki, itd. Ti odbitki imajo pa vsak zase določeno višino. Delodajalci sicer odtegujejo delavcem pri plačah dohodninski davek. Toda mnogi so, ki imajo poleg zaslužka še druge dohodke, kot obresti od vlog, mnogi dobivajo kake najemnine, ali imajo kake druge postranske zaslužke. Vse to so dohodki, od katerih se dohodninski davek ne odteguje pri plačevanju, zato ga je treba ob koncu leta prijaviti davčnemu uradu. Obračun potem pokaže, ali je davkoplačevalec plačal premalo, ali preveč. Ce je plačal preveč, ima pravico do povračila; če je plačal premalo, pa mora doplačati. Letošnje listine za davčne prijave so zopet novega vzorca in treba je gotovega znanja, da se jih pravilno izpolni. Izpolnjene in vložene pa morajo biti do 15. marca. Za zakasnele vlagatelje prijav je določena kazen. Pomagajmo DEMOKRACIJI! Kupuj mo VOJNE BONDE, da bo 4. VOJNO POSOJILO uspelo! Admiral William F. Halsey. poveljnik na Jnintm Pacifiku, je sprejel časnika«!« „ glavnem .lanu v Bougainville kar bre* »zajce. Na rami ima Jl^oJ^Z^m ^^nl Od leve: marrndu poročnik Sanford Hunt, poročevalec » Uniled Pre«Fr^kT lec »a Associated Pre«« Fred Hamp^n in marinaki poročnik JoxuSh«TSicl poroceva- » PRI IZPRAŠEVANJU POMORSKEGA BORILCA Nemška grozodejstva Stockholm, Švedska, (ONA). — Jugoslovanski partizani, ki so se nahajali v nekem norveškem ujetniškem taborišču in so uspeli pobegniti na Švedsko, poročajo tukaj, da so danes le še malokateri jugoslovanski u-jetniki ostali živi. Od približno 30,000 mož, katere so Nemci privedli na Norveško, jih baje živi komaj še približno 800. To svojo izjavo so podali na shodu, ki je bil prirejen v šolskem poslopju v Viggbyholmu, blizu Stockholma, pod pokroviteljstvom švedske delavske federacije, in z dovoljenjem švedskih vladnih uradov. Na shod je prišlo 50 jugoslo-1 vanskih ujetnikov, ki so bili po- j begnili iz Norveške. Vsi so pri-! staši partizanske armade maršala Tita, ter so poslali na govorniški oder delegate, ki so o- i pisovali strahovito postopanje Nemcev napram ujetnikom. V tej skupini so se nahajali Srbi, Hrvati, §Jovenci, Črnogorci in 'Macedonci* vseh veroizpov$- r danj, rimski katoliki, protes- ' tanti in mohamedanci. l.JS Pripovedovali so, da so nem- j ške SS-čete, ki so bile~na straži j v taboru, hladnokrvno streljale na ujetnike, katere so uporab-i ljali za tarče. Večkrat so po-; gnali ujetnike v neko jezero, i kjer so v vodi plavali kosi ledu,! ter jih potem tam pokosili si strojnicami. Eden od mohamedancev je pripovedoval, da je videl na lastne oči, še v ujetniškem taborišču v Jugoslaviji, predno je bil sam poslan najprej v Nemčijo, potem nazaj v Avstrijo, ter od tam na Norveško, kako * i so Nemci kar pri živem telesu zažgali na stotine Jugoslo-! vanov/ i Prevažanje na Norveško se i je začelo lef& 1942 v poletnih mesecih. Ravnanje z ujetniki se je izboljšalo nekoliko vsakokrat, kadar jih je dobila v roke redna nemška armada in nadomestila kot straža zloglasne »SS-oddelke. Begunci so izrazili željo, da bi jim bilo dovoljeno, izuriti in pripraviti se na Švedskem za delo obnovitve, tako da bi jim bilo mogoče čim koristneje sodelovati pri obnovi Jugoslavije, nove in progresivne držaje, ter, ako le mogoče, organizirati pomožno akcijo v prid onim jugoslovanskim ujetnikom, ki so še živi in se nahajajo na Norveškem. Vsi ti ubegli ujetniki so bili pristaši jugoslovanske Tito-Ri-bar vlade. -o- Kralj Peter je bil obljubil in ponudil to mesto Ivanu Šubaši-ču, Banu Hrvaške, ki živi v New Yorku, toda Šubašič je stavil take pogoje, da jih vlada ni mogla sprejeti. Zahteval je namreč, da. ostane odgovoren edinole kralju, ne pa vladi. Tehnično osobje, ki bo pri-deljeno Kreku, bo izbrano v teku prihodnjih dni. To imenovanje, smatrajo tukajšnji krogi, potrjuje legalnost pozicije tukajšnje jugoslovanske zamejne vlade proti partizanom, ki so zahtevali zase predstavništvo v tem zboru. V zboru se bodo nahajali a-meriški, britanski, ruski, jugoslovanski in grški" Člani. Njih posel bo, da dajejo Zavezniški Kontrolni Komisiji nasvete. O-menjeno Kontrolno Komisijo je ustanovil general Eisenhower meseca novembra. -o--i Tito ranjen med bitko *1 London. — Radijska oddaja isJ&Sre naznanja, da je bil marša! Josjp Broz (Tito), vodja jugoslovanskih partizanov, ranjen v bojih v Orni gori. Partizansko poročilo pravi, da se je močnim nemškim edi-nicam marinov posrečilo pristati na otok Brač, pod dalmatinskim pristaniščem Split. V hrvatski provinciji Liki, pravi nadalje isto poročilo, partizani srdito odbijajo sovražne sile, ki bi rade tam prodrle na osvobojeno ozemlje. s, -o- Bojevanje v Jugoslaviji London. — Bojevanje okrog Reke, ki jo imajo Nemci v rokah, se je spet obnovilo. Gerilci poročajo, da imajo precej uspeha tam. V petek pretekli teden so se partizani spoprijeli z Nemci o-krog Novega mesta na Dolenjskem. Nemci so vzeli partizanom mesto Jajce v Bosni, kjer je bil Titov glavni stan. Na črti Ja"j-ce-Banjaluka se zdaj bijejo. Partizani so zavzeli par krajev v vzhodni Bosni. Priznavajo tudi, da so Nemci zavzelr' nekaj drugih krajev. Poročila iz Švice pripovedujejo, da so v Zagrebu Nemci obesili 50 talcev in zagrozili, da jih bodo usmrtili še 80 nekje drugje, kot kazen za sabo-tažna dejanja na železniški progi blizu Zagreba. 71 < .4 Poročajo tudi, da je gestapo v Ljubljani zaprla 60 oseb in zagrozila, da jih bo usmrtila v teku enega tedna, če naziji med tem časom ne najdejo tistih, ki so razstrelili več milj železniške proge med Ljubljano in Zagrebom, glavno železniško zvezo med Nemčijo in Balkanom. Partizani so sporočili, da so spet presekali progo pri Dra-gancih, medtem ko so drugi patrioti pognali v zrak dva mostova na glavni cesti iz Zagreba v Karlovac. ____A_ Stran 2 AMERIKANSK1 SLOVENEC __Petek, 21. januarja 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. ^ Ustanovljen leta 1891 Izhaja nak torek in petek Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cerraak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto__________________$4.00 Za pol leta_________________________ 2.00 Za četrt leta _________________________ 1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto______________________$4.50 Za pol leta__________________2.25 Za četrt leta______________1.50 . > • ' •t-1 The first and the Oldest Slovenej Newspaper in America. Established 1891 Issued every Tuesday and Friday Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 - Subscription: For one year ............—...........$4.00 For half a year___________________ 2.00 For three months-----------1.25 Chicago. Canada and Europe: For one year___________________$4.50 For half a year_________________2.25 For three months_______________1.50 _— Dopisniki to prošeni. da dopise pošljejo ▼•dno malo prej«, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do keda J je plačana vaša naročnina. Prva pomeni me-sec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. PRORAČUN ZA DOSEGO ZMAGE Predsednik Roosevelt je poslal kongresu s svojo poslanico tudi vladni proračun za prihodnje fiskalno leto, ki se začne s 1. julijem 1944 in bo trajalo do 30. junija 1945. Proračun predvideva potrebo, da kongres poskrbi 108 bilijonov dolarjev, kar se bo potrebovalo za uspešno nadaljevanje vojne. V poročilu se omenja, da je pričakovati, da bo zmaga težko dosežena preje, kakor enkrat tja do junija meseca 1946. Glede bodočega proračuna je zdaj v vseh političnih krogih obeh strank veliko prerekanja. V kongresu so celo upali, da jim bo mogoče celo nekatere davke okrniti, da bodo tako v volilnem letu imeli kongresniki in senatorji olajšana stališča pred volilci, češ, nekaj smo storili za vas, olajšali smo vam davčno breme. Na podlagi novega proračuna pa ne bo mogoče nuditi nikakega znižanja, marveč bo treba davke še povišati, če naj se proračunu ugodi. V kongresu in senatu se oglašajo z ostro kritiko proti predloženemu proračunu in ni dvoma, da ga bodo skušali okrniti, ako se bo le dalo. Vse poizkušanje, da bi okrnili proračun, bo pa najbrže brezuspešno, ker vojna se za Združene države z vso paroTft & polnim zamahom šele pričenja. Vse dosedanje vojne operacije, ki jih je proizvajala Amerika, so komaj predigre velikih obsežnih operacij, ki pridejo v vsem svojem obsegu, ko pride invazija zapadne Evrope. Ko pride invazija, bo začela vojna požirati denar v vse večjih obsegih, kakor ga je požirala dosedaj. Kdor ima to pred očmi, ne more imeti upanja na kako znižanje davkov, vsaj ne, dokler ne bo dosežena popolna zmaga. Prav imajo tisti, ki svarijo narod pred preuranim navdušenjem in upanjem, da bo vojne kmalu konec. Tako pre-uranjeno navdušenje škoduje, ker slabi prizadevanje za vojne namene. O kakem hitrem zniževanju davkov bo malo upanja tudi po vojni. Predvideva se, da bo narodni dolg znašal v juniju 1945 okrog 258 bilijonov dolarjev, kar se ne bo dalo kar tako plačati čez noč. Vojna strašno žre in bo še precej časa žrla. ALI SE NAGIBAJO NAZAJ K CERKVI? Kdor je poznal zadnjih deset let nemške nazije in njihove zagrizene voditelje, ta ne more drugače, kakor da se tako vprašuje. Kako ne? Hitler in njegovi duhovni apostoli so vendar šli s svojim fanatizmom tako daleč, da so Kristusa proglašali za manj vrednega kot Hitlerja, ker Kristus je bil slučajno rojen v judovski deželi in bil po rodu Jud. Hitler je proglasil Jude za manj vredno raso, ki ne zasluži drugega, kakor da se jo popolnoma iztrebi iz sveta. Hitler, ki je rojen Nemec, torej sin superiorne rase, je lahko neko višje bitje. Tako so klobasali napihnjeni Nemci. Bilo je še dosti drugega klobasanja med naziji. - Te dni pa se čita v nekaterih listih, da se,naziji nagibajo nazaj k cerkvi. Vest moramo pozdraviti, če je resnična, kajti v Kristusovi cerkvi na zemlji je mesto za vse, ki hočejo in želijo biti njeni. Nobena ovca naj bi se ne izgubila, je želja skrbnega Pastirja, kakor to čitamo v evangeliju. Ce je želja iskrena in poštena, jo moremo le pozdravljati. Ali pa se zapeljani Nemci res želijo vrniti nazaj k cerkvi? V srce je težko videti. Tudi obsojati je rizkantna reč. Ampak težko se je otresti proti Nemcem nekih predsodkov in ti so: kaj če Nemci ne silijo nazaj k cerkvi pod pretvezo, da bi bili pod njenim krovom kot nekaki navidezni spokorniki, samo iz tega razloga, da bi dosegli bolj milostno postopanje zase in za svoje nečloveške zločine, ki so jih vršili nad drugimi narodi. In tu je na mestu prav velik vprašaj. Nam se le zdi, da zdaj, ko so Nemci spoznali, da jim bije ura konec njihovim zločinom in njihovi moči, zdaj bi radi našli nekje varen kot, neko zavetje, kjer naj bi hinav-! O ZADNJI PRIREDITVI KLUBA LJUBLJANE Chicago, U. Zadnjo nedeljo smo imeli priliko videti na svetoštefan-skem odru veseloigro "Kisle gobe". Igra je pač veseloigre in vesele igre so take in take Originalnosti točasno ni mnoge na izbero za slovenske odre, Treba se je pač z marsičem zadovoljiti v teh kritičnih časih Imamo dosti starih iger, ki sc pa bile že skoro vse igrane ir mnoge večkrat ponavljane. Zato so to pot pri nas segli po igri "Kisle gobe'\ ki doslej v Ameriki še ni bila igrana. Kakoi druge, tudi ta igra predstavlja košček slovenskega življenja, Na deželi pri Gabronovih, pristni trdni kmečki družini, se je dogodilo, da so imeli hlapca, ki je imel po posebni meri ustvarjen želodec, zato je rad zmikaj, kar je bilo za pod zob. Naposled so ga zasledili. H Gabrono-vim je pa vsako poletje prišel na počitnice tudi mestni profesor, ki je zbiral in preiskaval strupene gobe. Pri Gabronovih pa so z kislimi gobami potem pošteno potegnili hlapca Tomaža. V svoji snedenosti se jih je najedel, preden so prišli drugi k skledi. Navihana gospodinja pa je zamislila temeljit načrt, kako potegniti Tomaža. Najpr-vo je postavila skledo kislih gob hladit k oknu, vedoč, da jih bo Tomaž prišel jest. To je tudi res storil. Preden so drugi prišli k mizi, si jih je on že privoščil. Ko nato pride ostala družina skupaj h kosilu in sede krog mize, pa priteče vsa prestrašena gospodinja, rekoč: "Ne pritaknite se teh gob, strupene so!*' Noben se jih še ni pritaknil, kakor le vedno lačni Tomaž, ki se jih je. preje že najedel. Tomaž, misleč da se je najedel res strupenih gob, začne javkati, ker je pričakoval, da bo pač treba dati svetu slovo. Vsi priskočijo in ga zdravijo s čajem in drugimi rečmi. Tomaž pa javka. Gospodinja o priliki pove gospodarju, da niso res gobe strupene, pač pa, da je le hotela Tomaža prestrašiti. Ko sta potem Tomaž in gospodar Gabron sama »izvleče slednji iz njega izpoved o vsem, kaj je pokradel Tomaž pri hiši jest-vin. To je jedro igre. Starega Gabrona je igral Mr. Nick Mencinger. On kot trdna gorenjska korenina je predstavljal gorenjskega kmečkega očanca, kakor bi ga težko kdo bolje. Gospodinjo Gabronko pa je igrala Mrs. Mary Golenko, ki je zelo živahno nastopala v svoji važni vlogi kot hišna gospodinja. Mestnega profesorja je igral Mr. John Gottlieb, ki je tudi izborno igral. Velikega hlapca Tomaža pa je predstavljal naš znani Mr. Gradishar, ki je znan humoristični igralec se iz prejšnih let. Tomaža je predstavljal humoristično, posebno ko se je ta, misleč da se najedel strupenih gob, zvijal kakor da so ga vsi škrati že drsali za hlače in dušo. Občinstvo se mu je smejalo, ko se je lbogi revež mučil pod vtisom, ia se je najedel strupenih gob. Drugega hlapca je igral Mr. Foe Oblak, ki je tudi dobro nastopal. Marjano, ta veliko in ta ?rvo deklo pri Gabronovih, je grata Miss Matie Triller iz ' sko zavijali oči in se kazali kot poboljšani otroci, ki so spo-znali svojo zmoto ki so se vrnili nazaj k materi cerkvi. Ponavljamo, težko je obsojati, ampak težko je pa tudi verovati Nemcem v kako njihovo poboljšan je, ko jim tako hitro I zraste greben, kakor hitro so izven nevarnosti. Kadar ne- j varnost mine, so Nemci zopet le Nemci, kruti tirani, posebno proti slovanskim narodom.' Kake Irce bodo morda I s tako taktiko potegnili. Slovani pa moramo gledati z največjo opreznostjo na vsak tak pojav. Whitinga, Ind.> in je tudi zelo dobro nastopala. Ta drugo deklo, Mino, pa je igrala kaj všečno Miss Marie Korenchan, znana slovensH« pevka. Reži-■ serka igre je bila Mrs. Helen Kušar, načelnica odseka za jia-rodne noše pri Klubu Ljublja-, na. Če se upošteva težave, kako . je sedaj težko dobiti skupaj igralce, ko so ljudje vsepovsod , ali po tovarnah ali pri svojih l poklicih čez glavo zaposleni, in . da je mnogo truda in žrtev, pre-i tien se da kaj postaviti na oder, . po vsem tem jeJ>ila igra kar do-. bro izvedena in igrana in mo-ramo biti požrtvovalnim igralcem hvaležni, da se žrtvujejo . in da nam od časa do časa kaj pokažejo na našem odru. Pevski del programa je bil izvajan tudi zelo ljubko. Naj-prvo sta nastopili znani sestri ; Miss Marie Korenchan in Miss Gene Gorenchan. Obe sta poznani kot priljubljeni pevki. Nastopili sta najprvo z ameriško narodno himno "Star Spangled Banner" in nato slovensko narodno himno "Hej Slovenci". Na klavir ju je spremljal Mr. Ivan Račič. Občinstvo je sto^e poslušalo obe. Nato sta pa še zapeli štiri domače narodne pesmi in sicer : "Perice . . V? "Predica . . V*, "Po jezeru . . .", in pa "Ti pa jaz, pa židana marela". Za svoj nastop sta želi buren aplavz, da sta morali priti ponovno na oder. Nato je sledil vežbalni krožek podr. št. 16 Slovenske ženske zveze iz So. Chicage, v lepi uniformi. Skoro četrt ure so proizvajale sredi dvorane vežbalne točke te lepe kadeti-nje. Občinstvo jih je nagradilo z burno ovacijo. Ta krožek je pozneje nastopil tudi na odru in zapel venček narodnih pesmi, zakar so vrle dekleta žele najlepšo pohvalo. Pripeljali sta jih zadnjo nedeljo v goste v Chicago Miss Katie Triller, njihova voditeljica, in pa njihova poveljnica kapitanka Miss Gladys Buck. Najlepša hvala jim za dobro voljo in požrtvoval-; nost. Nekaj posebnega smo imeli | na našem odru to zadnjo nedeljo v nadaljni točki tega programa, v kateri sta nastopili zaledni spodnještajerski Slovenki Mrs. Mary Golenko in Mrs. Mary Kovačič. Zapeli sta nam najprvo Venček spodnje-štajerskih narodnih pesmi. Pripeli sta junaško čez zeleno goro : "Popotnik pride čez goro . . "Obljubil1 ti z menoj si venčke plest . . .", "Kje pri-I jazne ste višave ...", "Kak lepo j se dani..." in prleško: "Ste vi-dli barona . . ." Posebno je ob-j činstvu ugajala zadnja o baro-nu, ki sta jo peli obe's-poseb-jnim zanosom. Njun nastop je vsem zelo ugajal. Oblečeni sta bili v lepih . spodnještajerskih narodnih nošah. Občinstvo ju je nagradilo z burnim aplavzom, da sta morali priti še enkrat na oder ponovit. 3atem je sledil dvospev Prešernovega dueta. Pela sta Mr. Gradišek in Mr. J. Prelesnik. Podala sta kratkočasne angleške in slovenske domače pesmi, j Tudi ta dva je občinstvo nagra-j dilo z aplavzom in sta se mo-| rala zopet prikazati na odru. Tako smo imeli z celotnim, Na starega leta dan je preteklo 35 let, odkar opravlja Mr. j Josip Zalar službo glavnega tajnika pri KSKJ. Obletnica je izredna in zasluži posebno pozornost iz cele vrste vzrokov. Mr. Josip Zalar je sedaj starosta med glavnimi tajniki slo- fl Bv - ■ H M K M 1 ■ I Hk f j > L Josip Zalar, *1. tajnik KSKJ. ■ venskih podpornih organizacij. Nobeden drugi ni do sedaj še I služil svoji organizaciji celih i 35 let. V korist naši dični ' KSKJ je bilo in je Se vedno tei 1 bo tutli ostalo, da je imela na 1 najbolj odgovornem mestu ves " ta čas tako zmožnega, marl j i-' vega in vestnega človeka. Dalj ' ko je kdo v istem delu, več iz-' kušenj si pridobi v njem in tem bolj je lahko koristen svoji or- i " ~ ~ ~ programom nekak kratek popoldanski sprehod skozi scene odlomkov slovenskega življenja. , Prireditev se je vršila pod pokroviteljstvom Kluba Ljubljane, ki je zopet pokazal, da ima v sebi še precej življenja. Po oderskem programu je sledila večerja, nato pa prosta domača zabava. Udeležba je bila srednje dobra in prireditev je dosegla pri-ličen uspeh. X. -o- KLUB LJUBLJANA SE ZAHVALJUJE Chicago, III. "Klub Ljubljana" se tem potom prav iskreno zahvaljuje vsem igralcem igre "Kisle gobe", kakor tudi vsem posameznim in skupinam, ki so s svojim sodelovanjem in nastopi v programu naše prireditve zadnjo nedeljo tako velikodušno sodelovali in pomagali. Da je bila zadnja prireditev uspeh, je vaša zasluga! Prav prisrčno se zahvaljuje klub tudi vsem onim, ki-so pomagali v dvorani, bodisi pri ti-ketih, pri bari, v kuhinji, v dvorani ali kjerkoli in na kakršenkoli način. Končno pa iskrena zahvala občinstvu, ki je posetilo našo prireditev v tako lepem številu. Vsem in vsakemu za vse najlepša iskrena hvala! Odbor. -o- KRATEK DOPIS Brooklyn, N. Y. Tukaj imamo mrzlo vreme, tako da se najraje doma držimo pri peči in beremo slovenske liste; Amerikanski Slovenec se mi posebno dopade, ker je dosti lepega notri. Mrs. Jennie Roic. -o- NOVICE IZ MINNESOTE Ely, Minn. 'Dne 8. januarja smo izročili ' materi zemlji k večnemu počitku Mrs. Jos. Glinšek, rojeno Križnar. Vsled bolezni raka je bolehala blizu leto dni. Kdor je imel kdaj opravka pri bolnikih s tako boleznijo, ve, koliko morajo pretrpeti bolniki, pa tudi oni, kateri jim strežejo ob bolniški postelji. Velikokrat izgleda, da bo bolniku vsak čas odr I bila zadnja minuta njegovega trpljenja, pa potečejo meseci, preden ga usmiljena smrt reši zemeljskega trpljenja. Pokojna je bila doma iz Bi-tenj pri Kranju. S svojo sestro Mrs. John Vidmar je dospela v letu 1907 v St. Paul, Minn., le-(Dalje na 4. strani) izredna 35-letnica ganizaciji ali svojemu podjetju. Po pravici bi morali najprej ča-stitati celi organizaciji KSKJ in mi člani samim sebi, potem šele Mr. Zalar ju. Ko je Mr. Zalar pred 35 leti nastopil svoj urad, je KSKJ štela manj kot 10,000 članov. Premoženje je takrat znašalo precej manj kot $100,000 in Jednota takrat ni bila solvent-na. Sedaj šteje malo manj kakor 40,000 članov, ima odrasli in mladinski oddelek, blizu pet in pol milijonov dolarjev premoženja, krasen glavni urad, je več kot solventna, ker znaša njena nadsolventnost 127.24 odstotkov, ter nudi vse moderne vrste zavarovanja do svote $5,000. Razen vsega tega je Jednota sedaj uradno pripoznana po vseh državah, kjer ima svoja društva. Koliko dela je pri vsem tem prišlo na glavnega tajnika, koliko je bilo odvisno od njegove izkušnje in razsodnosti, vsega tega nihče drugi ne 1 ve, kakor on sam, lahko pa si predstavljamo vsaj nekoliko. Pri vsem svojem obilnem in skrajno odgovornem uradnem i delu pa se je Mr. Zalar zanimal tudi za druge naše katoliške slovenske ustanove in akcije in je rad pomagal, kjer koli je mo-t gel in kar največ je mogel. Bog naj ga živi še mnoga leta! NASI FANTJE VOJAKI _ * ^j^^^^^ Master Sgt. Edward J. Pekol, | ki služi sedaj nekje na Guadalcanal v Južnem Pacifiku, kot radio operator. Pred nekaj tedni je bil častno odlikovan radi njegove iznajdljivosti, kakor je to naš list že poročal. Sgt. Pekol, je bil pred časom zapo-islen pri našem listu kot tiskar in bil zelo priden in marljiv. Njegovi starši Mr. in Mrs. Joseph Pekol, pa bivajo v Wil- ' lardu, Wis. .*. * • , jpgftjm, ■jijj&i - jHHBmHL - * V- - HM Pfc. Edward A. Zakrajšek, ki se nahaja že nad leto dni v vojaški službi. Zdaj se nahaja v vojaški inženirski šoli v Grin-nell College, Iowa. On je sin pokojnega našega poslovodje tiskarne Mr. Albina Zakrajšeka in Mrs. Helen Zakrajšek (vdo-jve) naše soupravnice, ki biva v i Downers Grove, 111. Obenem je nečak zgoraj omenjenega Sgt. Ed Pekola, brata od Mrs. H. Zakrajšek. Tudi on je bil pred ; časom zaposlen pri našem listu kot tiskar. H Obema želimo obilo uspeha V vojaški službi! DOGODKI if |y med Slovenci po h; f Ameriki - M Mornar iz Waukegana Chicago, III. — Pretekli teden nas je obiskal in si ogledal našo tiskarno John Jamnik, sin Mr. in Mrs. John Jamnik iz 914 McAllister Ave., Waukegan. Bil je ravno na dopustu. Nastavljen je v Great Lakes Naval Training Station. Hvala za obisk! Umrl na Pacifiku I Cleveland, O. — John Va- jlenčič, ki je bil 14 mesecev v službi Strica Sama na Pacifiku, je podlegel na otočju Fiji, kjer je bil v vojaški bolnišnici. j , — Šentštefanski vojaki ^ Chicago, HI. — S. Sgt. John E. Trinko poroča, da je nekje na Južnem Pacifiku srečal svojega tovariša in pred vojno so-tenorista pri Adriji S. Sgt. Charleya Horžen iz 1842 W. 23. St. Oba sta radio operatorja pri armadnih letalcih. Pfc. Emil Lesca je dospel te dni na dopust, pa je že moral iti nazaj. Pravi, da pravega do-| pusta za fante prej ne bo, dokler ne bodo vsi dobili trajen dopust. Pvt. John Lesca je doma na dopustu za 12 dni. Postal je le-: talec in je prestal vse preizkušnje kot parašutnik ali padalec. Cpl. Louis Trinko je postal sedaj Sgt. Louis Trinko. Naše fčastitke. — • Duhovniške spremembe Cleveland, O. — Urad cleve-landske škofije naznanja sledeče spremembe pri slovenskih župnijah v Clevelandu. Rev. Max J. Sodja, dozdaj kaplan pri sv. Vidu, je bil prestavljen na župnijo Sv. Reš. Te-jlesa v^ Clevelandu. j* * Rev; Francis M. Baraga, kaplan pri Mariji Vnebovzeti v ; Collinwoodu, je prestavljen k sv. Vidu v Cleveland. Rev. Victor J. Cimperman, novomašnikrje bil fmenovan za I kaplana pri sv. Klementu v Lakewoodu. Rev. Victor M. Tome, novo-mašnik, je bil imenovan za kap-i lana pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu. Mladinski koncert Milwaukee, Wis. — V nedeljo 16. jan. se je vršil v Mess-mer High School dvorani kra/ sen koncert, ki sta ga priredili skupno dve milwauski mladinski katoliški pevski organizaciji, Milwaukee Catholic Symphony ter Milwaukee Catholic Chorus. Pevovodja slednjega je naš tukaj rojeni Slovenec I Mr. Leo Muškatevc. V njegov j vem zboru se nahaja tudi lepa skupina slovenskih pevcev. Najmlajši pevci Milwaukee, Wis. — Teta •štorklja je za letošnje novo leto pustila družini Franka Re-penška, na 622 W. Pierce St., krepkega sinčka, drugorojen-ca. Frank je tenorist našega radijskega "Jolly Fellows." sek-; šteta, in pravi, da še ne ve, če bosta tudi njegova sinova pela tenor ali bas; sinčka je tudi dobila te dni družina Anton Ježek v Cudahy, hčerke pa družini John Zainer na 3288-A N. 24th St., in John Vrabel, 5536 N. 34th Street. Iz starega kraja Cleveland, O. — Potom Rdečega križa je Mrs. Jennie Šile, stanujoča na 19703 Kildeer Ave., prejela iz stare domovine pismo, ki je bilo poslano iz Jurjevice pri Ribnici preteklega avgusta. Domači pišejo, da so vsi živi in zdravi. Pozdrave pošiljajo tudi njeni sestri Mrs. Mary Ivane, 1099 E. 68. St., in bratu Joe Šilcu, ki živi v Ontario, Canada. Petek, 21. januarja 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC GLAVNEGA«STROKOVNJAKA PREZIRAJO I NA ROKE Stran Z Vzemi jutranje, opoldanske ali večerne liste v roke — kaj najdeš v njih? Raznovrstne novice pač. Poročili! iz te in one fronte. Poročila o raznih gospodarskih in političnih načrtih za bodočnost in mnogo načrtov za povojni svet. Isto je na radio. Kateregakoli radio oznanjevalca poslušaj, ko oznanja razne novice, posega tudi z vsa mogoča vprašanja, kako bodo ljudje uredili bodoči povojni svet. Zraven vidiš v časopisih, ali pa čuješ na radio, ko navajajo, da ta m ta strokovnjak za gospodarstvo, za politiko, za to in dno, pravi to in ono, priporoča to in to. Nikakor ni naš namen omalovaževati kake strokovnjake. Znanju čast in slava. Ampak svet nikakor ni odvisen samo od teh. Saj so tudi ti, ki jim pravimo strokovnjaki, prejeli dar znanja od Onega, ki vse ustvaril, svet in zemljo in tudi nas. In ta večni strokovnjak je Bog. Ali tega Strokovnjaka kdo navaja, citira? Kristjani ga, drugi pa ga prezirajo, kakor bi ga ne bilo. Zadnji mir so sklepali brez Boga. Vse države, zastopnike vseh narodov so sklicali skupaj. Zastopnika vesoljne katoliške cerkve na zemlji so prezrli. In mir, ki so ga sko---«„«, a.ia,o «mJO wizu vali, ni preživel niti enega samega rodu in zopet je nastala domtL- Na rok« izdelujejo neskončno vojna, kakršne svet še ni videl. Nova šola, nova preizkus- ii9rUo jermenov u strica nja, da brez Boga človek daleč ne pride. Pa kljub temu Sam?.v Cromw#u< je dala na-Človek noče Boga priznati, da bi mu poveril z globokim zau- panjem vodstvo svoje usode, še manj, da bi se ravnal po stroji, kjer ženske lahko delajo o pro Njegovih zapovedih. To je napram Bogu krivično upor- ^ žeaa M i* dnevna ništvo, ki ne more ostati brez kazni. Saj moramo končno - ^ Bxig^'TO,akarm ie" le priznati, da človek sam ni nič — velik slabič. Brez Boga ne more naprej, ker le Bog je tisti, ki daje človeku svojo moč, da uspeva na svetu, kakor in v kolikor uspeva. Človek bi se moral tega zavedati in Bogu to priznati. Ali mu priznava ? Na mirovnih konferencah ne. Profesor John Zvetina, ki poučuje na Loyola vseučilišču v Chicago je imel predzadnjo nedeljo krasen govor možem in fantom Najsv. Imena pri sv. Štefanu v Chicago. Govoril je med drugim tudi o razpoloženju sodobnega sveta in o državnikih, ki skušajo urediti svet tako, da bi bila uredba zadovoljiva in trajna. Toda uspehov nimajo. Sami hočejo biti mojstri vsega, Boga pa prezirajo in odrivajo. Brez Boga moderni svet dela na vseh uredbah, zato so tudi vse uredbe le človeške. Omenil je apostole v čolnu s Kristusom, ko je nastal na morju velik vihar in je pretila nevarnost potopa. Kaj so storili apostoli ? V svojem velikem zaupanju so s svojo neomajano vero v Boga zbudili Kristusa, rekoč, reši nas Gospod! In Kristus je dejal: "Kaj ste boječi in malo verni?" Mor je je pomiril in bil je mir. V tej dogodbi ima človeštvo odgovor, kaj naj stori v teh razburkanih in razrvanih časih, je (Jejal govornik. Bolj primernega slučaja človeštvo nima v vsej zgodovini, kaj je potrebno v težkih časih, da bo prišlo do pomir-jenja in miru. Bog je najvišji strokovnjak in k Njemu je treba s zaupanjem in živo vero. Nihče še ni bil zavržen, ki se je obrnil Nanj s pravim zaupanjem in pravo vero. ** _ TA SLIKA JE OBRNJENA PRAVI Nikar ne mislile, da smo to sliko narobe obrnili. Izgleda obrnjena na-rob*, pa tukaj je narobe prav. To so povrinje obleke, obešene da se posušijo, v letalski postaji obrežne straže v Elizabeth City, N. C. Obrežni stražarji jih nosijo, kadar privezujejo leteče čolne ŽIVLJENJA IN SVETA " tudi v 1944 bo primanj-"" , kovalo gumija Zaloge naravnega gumija v - Z. D. ae hitro krčijo. Pomanj-l kanje gumija bo manj občutno, [j kakor hitro bodo nove tovarne za sintetični ali umetno naprav-j ljeni gumij začele delovati s i polno paro. V letu 1943 so bili ; storjeni velikanski koraki litem oziru, vendar v 1944 še ) vedno ne bo mogoče izdelovati j toliko gumija, kakor bi ga po-j trebovali. Tudi bo treba umetni gumij Se zelo izpopolniti, ker ni posebno zadovoljiv.^ Za velike truke in buse, ki vozijo z veliko naglico, sintetični gumij nikakor ne zadostuje. Z drugimi . besedami, umetno napravljeni . gumij ne prenese toliko trenja } in vročine, kakor naravni gumij. Izdelki bodo boljši, kakor ► hitro bo na razpolago več snovi "butadiene", ki jo pridelujejo iz petroleja ali pa iz alkohola, in ko bodo imeli več rajona. —o- ' nenavadna spodnja obleka V vojnem času se da marsikaj dobro porabiti, kar smo v dobrih časih že zavrgli. Oddelek za parke v mestu Santa Barbara, Calif., je imel spravljenih 1000 plavalnih oblek, popolnoma volnenih, še iz tistih časov, ko so bile plavalne ali kopalne obleke res obleke, ne samo par trakov ali par krpic. Prišla je nova moda za kopalne obleke, in omenjeni oddelek je naročil nove, stare pa je spravil; med temi starimi jih zna- i ten del še nikoli ni bilo rablje- j nih. Sedaj so te zastarele pla- \ valne obleke poslali na Rusko v 1 Stalingrad, kjer jih ne bodo i rabili za kopanje, temveč jih s bodo nosili pozimi namesto ka-ke druge spodnje obleke. Tako \ bodo zavržene kopalne obleke a stare mode, ki bi jih tukaj nih- i če več ne hotel obleži, še veliko C koristile tam, kjer so obleke e najbolj potrebni. • z —o--n penny narasel v $1,000 p Neki delavec v Willow Run toyarni za bombnike je našel na tleh penny ali cent. Ker je ho-«1, da bi bil še kdo drugi srečen, je tisti penny prilepil na b irednjo perot nekega Liberator R >ombnika v tovarni, zraven pa ni e napisal: "Naj ta penny pri- d< lese letalu srečo!" Ko so drugi p< lelavci to videli, so tudi oni za- s€ eli lepiti vsake vrste denar na p< isto letalo, nekateri celo dvaj- |b« et dolarske bankovce. Nazad- k« ije je bilo nalepljenega fcori tn lenarja za $1,000. Ko so letalo p< POLJAKI ZAVRAČAJO RUSKE KOMPROMISNE POGOJE -- Pogoje glede bodoče razmejitve ozemelj med Sovjetsko Rusijo in Poljsko, ki jih je stavila pred nekaj dnevi ruska vlada, je poljska zamejna vlada zavrnila. Poljska vlada povdarja, da ji nikakor ni mogoče sprejeti pogojev, ki bi žrtvovali toliko poljskega naroda, kakor ga pogoji zahtevajo. V svojem odgovoru se sklicujejo na razne pogodbe med Poljsko in Anglijo ter drugimi državami, ki zagotavljajo Poljski pomoč v takih slučajih. Sklicujejo se tudi na Atlantski carter in razne druge izjave. Dalje poljska zame jna vlada omenja, da je pripravljena sprejeti v vlado zastopnike poljske komunistične stranke, kakor tudi zastopnike vseh drugih strank. Le pristati ne more na kompromisne pogoje glede bodoče meje z Rusijo. Tako je prišlo sporno vprašanje radi meje med Poljsko in Sovjetsko Rusijo zopet na mrtvo točko. Rusi povdarja-jo, da bodo imele vse manjšine vse pravice, ki jim gredo. Nikakor pa ne morejo več dovoliti, da bi bile meje Sovjetske Rusije take, da bi bila njihova dežela izpostavljena nevarnostim napadov od zapada. Zato hočejo zanesljive baze v Baltiku in na svoji zapadni meji. Te zahteve bo Rusija gotovo odločno povdarjala in jih bo tudi izsilila za vsako ceno, tako prevladuje mnenje političnih opazovalcev. Kaj bodo storili Angleži in Amerikanci v tem pogledu, se ni znano. Težko je, da bi v tem tako nujnem času ugovarjali Rusom in bi s tem tako razhraljali z njimi svoje zavezniške vezi, kar bi jim bilo v veliko škodo. Rusi sami pa tudi ne bodo popustili. Na podlagi tega je pričakovati, da bo glede tega najbrže obveljala tako, kakor bo Rusija od-loma. >d- mir j a z Italijo. "Da smo imeli ek nekaj svoje zabave v tabori-za šču, tako pripoveduje, "smo si lo- napravili žogo za ^baseball i-irs gro. Naredili smo jo iz pet, ki smo jih potrgali iz starih čevljev, ter povili z vrvico iz zavojev Rdečega križa. Italijani so nam pustili to žogo, niso ko nam pa dali tolkačev (bats), je ker so se bali, da bi mi ž njimi /o- pobili stražnike." ki --o- tal o zmagi ni dvoma pa Izdelovanje avtomobilov v »ve velikem obsegu se bo začelo v >o- Angliji v teku šestih meseoev i- po vojni, trdijo Angleži. Anah gleški avtomobilski vzorci po co- vojni bodo na splošno ravno u- taki, kakor so bili v letu 1939. ne Vse tovarne proizvajajo sedr.j ne vojne potrebščine, toda že ra-rih čunajo s tem, kako bodo hitro :er'vre spremenile nazaj, kakor bo je bilo v mirnih časih, toraj j:rav tako, kakor pri nas v A-meriki. V tem duhu so začeli je novo leto. Nihče ne dvomi tam, i da bi Zavezniki ne dobili voj-ov ne. ,1a —o- 1u načrt za zdravniško u, oskrbo ro Dosedaj je že skoraj dva ri- milijona bolnikov dobilo zdra-iu vniško oskrbo za 50c na teden, to ki jih mora vsak delavec pla-a- čevati v bolniški sklad v ladje-ro delnicah znanega Henry J. . je Kaiserja. Mr. Kaiser pravi, da i- je načrt veliko boljši, kakor ! 5- kakršna koli oblika socializira-k ne zdravniške oskrbe, katero je \ e kritiziral, da nosi pečat milošči- * i, ne. "Prosti ljudje imajor praviti co, plačati za oskrbo, ki jo J 0 prejmejo," je izjavil. Redno S e plačevanje v bolniški sklad je l a najprimernejši način,* kako ] s se da to urediti. Veliki podjet- h- nik je povedal, da ima zdaj = .1 štiri bolnišnice na zapadni o- - bali in da je bil načrt povečan, 1 tako da ne zaostaja za velikan- ' i skim narastkom njegovih de- p - lavcev, katerih število je iz p 5,000 pred dvema letoma na- v rastlo do 300,000 sedaj. "Da p naše podjetje tako izborno u- oi speva," je rekel, "je v veliki T i meri odvisno od dejstva, da ta- K ko skrbimo za zdravje delav- ni cev. Cenijo, da nas atane vsak , posamezni bolnik $30 na danJai Ko bi ne imeli bolniškega skla- st da, bi posamezni bolni usluž- sh benci nikoli ne zmogli tolikih kj stroškov." |jj —--r, k< Poročajte takoj o vseh do- na godkih v "A. S.", Id ae dogod« je v vali naselbini T triki in zvijače so nevarno 0r02je proti slogi med zavezniki Bern, šviea. — Poročilo od torka iz Moskve je objavilo, da je list "Pravda" priobčil alarmantno vest o nekem tajnem pogajanju med Nemci in Angleži za separatni mir. "Pravda" je dala naslov novici: "Govorice iz Kairo" in potem javlja, da so se sestali nekje na iberijskem polotoku, ali v Španiji ali v Portugalski zastopniki Anglije in zunanji nazijski minister von Ribbentrop, kjer so imeli razgovore glede separatnega miru. Vest je najbrže izvita iz trte in nič drugega kakor le golo diplomatsko orožje, ki pa ima svoj določen namen. Kaj bi bilo za tem poročilom? Možno je, da je prišlo iz osiščnih krogov, da zasejejo med zaveznike sumnje in nezaupanja. Možno pa je še nekaj drugega. Zdaj, ko je nastal med Poljaki in Rusi prepir radi meje in ko Poljaki iščejo za-slombe v Londonu in Washingtonu, si morda mislijo Moskovi-či, dajmo na svoj način pre-iskusiti zvestobo Angležev in Amerikancev. Podtaknimo nekaj, bomo videli kaka bo reakcija na to. Ce bodo zavrnili vsa ta očitanja in dokazali svojo zvestobo kot zavezniki, potem gotovo ne bodo ugovarjali tudi našim zahtevam glede meje med Rusijo in Poljsko. Ako ne, potem bomo lahko vedno imeli vsaj indirektni dokaz, da niso bili iskreni do nas. Take poteze imajo vedno svoja posebna ozadja. Tako jih ima tudi ta. Je pa tako igračkanje, če ni podlage zanj, zelo nevarna reč, ker v najbolj nujnem času zmanjšuje slogo in medsebojno zaupanje in ne rodi nikoli dobrega sadu. Ce je pa vest vržena iz nemškega propagandnega kotla, ima pa namen ustvariti med Rusi in njihovimi zapadnimi zavezniki nezaupanje, -da bi se tako ohladilo navduševanje za skupno delovanje, kar bi bilo zopet v korist le Nemcem, ki se zdaj nahajajo v neljubem kritičnem položaju. Za vsem so triki in zvijače. O- zavezniki in balkanski problemi Napisal Carl Hartmann Washington, D. C., (ONA). ; — Tesno sodelovanje med Veliko Britanijo, Sovjetsko Rusijo in Ameriko v zmedenih in za-i motanih balkanskih zadevah je danes že doseženo. Od konference v Teheranu preteklega meseca sem so se pojavili dokazi, da so se Churchill, Stalin in Roosevelt sporazumeli za najožje sodelovanje , v delikatni politični situaciji na Balkanu, in ti dokazi so se zdaj začeli kopičiti. Zadnji korak Moskve v tem pogledu je bil uradni poziv bo-jujočim se grškim gerilcem, naj se zedinijo. Ta poziv je najprej oznanila oddaja moskovskega radia o priliki novega leta, v kateri je Moskva opozarjala grške patriote v njihovem častnem jeziku, da je najboljša stvar, katero morejo storiti, da se zedinijo med seboj in vsi skupaj nastopijo proti Nemcem. Ta oddaja je bila istočasna s poslanico grškega premiera za-mejne vlade, Emanuela Tsou-derosa, ki je čital na radiu slič-ne pozive grškemu narodu s strani britanskega ministra za zunanje zadeve Anthony Ede-na in ameriškega državnega sekretarja Cordell Hulla. Prej so se bile kopičile pritožbe, da Moskva podpira edinole grško ljudsko osvobodilno fronto in njeno gerilsko armado ELAS, ki se nahaja v sporih z drugimi j patriotskimi skupinami v Grčiji. Rusija je tudi pritisnila na Bolgarijo, s katero ni v vojnem stanju, Češ, da naj čim preje 1 prekliče svojo vojno napoved • Veliki Britaniji in Zedinjenim 1 iržavam. Moskovsko uradno i Vse, po čemur sežeš z veseljem, boš ostavil s trpljenjem ! Vse je zmota: samo ljubezen je resnica. Vse je nezmi-sel: samo radost ima neki zmisel. časopisje je namerilo proti Bolgarski svoje najtežje topove — Jurij Dimitrijev, bivši tajnik Kominterne, je oznanil Zofiji naslednje: "Iskrena bolgarsko-narodna politika zahteva . . . takojšnji preklic vojne napovedi Britaniji in Ameriki." Prvi konkretni dokaz vspo-rednega in sporazumnega delovanja je prišel že v teku pr-viji 14 dni po Teheranski konferenci, ko je iz Moskve prišla vest, da bo odšla k jugoslovanskim partizanom sovjetska vojaška misija . . . "kot je to že storila angleška vlada". Obenem pa je bila naslovljena novoletna poslanica jugoslovanski vladi v izgnanstvu v Kairu, s čimer je Rusija nekako potrdila, da še vedno smatra kralja Petra kot legalnega vladarja" Jugoslavije, in sicer kljub temu, da je bila partizanska vlada zavrgla kralja in njegovo vlado. To stališče pa je zopet vspo-redno in sporazumno s stališčem Velike Britanije in Zedi-njenih držav. To tudi spodbija vse one trditve, da uživajo partizani več podpore pri sovjetski' Rusiji kot pri zahodnih demokracijah. Evropska posvetovalna skupščina, ki je bila sklenjena in ustanovljena v Moskvi, da bi dajala nasvete v slučaju zamotanih problemov sličnega značaja, se bo lotila teh ugank na enem svojih prihodnjih sestankov. Prvič se je ta komisija sestala v Londonu dne 4. januarja v svrho obravnavanja zadev tičočih se njene notranje organizacije. več krvi potrebujejo za 1944 "Sulfa zdravila in krvna plazma so me rešila," je pripovedoval mladi mož. "Daroval sem osminko (pint) krvi, preden sem šel k vojakom, na oni strani pa sem prejel dve. Tako nekomu eno dolgujcm. Kakor hitro pridem iz bolnišnice, jo bom povrnil." Tako je povedal Charles Gi-ammona, 20 - letni obrežni stražnik, ki se nahaja v marin-ski bolnišnici na Staten Island, kjer so X-žarki pokazali, da je imel 1,300 šrapnelovih koščkov v sebi, ko so ga pripeljali nazaj, ranjenenega, iz invazije pri Salernu. To je samo eden izmed slu- kažejo kako so ame-xisrn laiiije in možje, ki so ranjeni v boju, hvaležni za zdravniško spretnost in krvno plazmo. Take izjave nas opominjajo, da potrebujejo stalni dotok plazme, oziroma da'je potrebujejo čimdalje več. Vrhovni zdravniki pri vojski in mornarici so se obrnili na Rdeči križ, naj jim v letu 1944 preskrbi 25 odstotkov več krvne plazme, kakor jo je preskrboval do {zdaj. To pomeni, da bo treba dobiti 5,000,000 dodatnih osmink krvi, iz česar sledi, da se bo moralo priglasiti toliko več novih darovalcev, prejšnje pa prosijo, naj si daj6 zopet "puščati" malo krvi. Ker ni mogla dobiti sadosii žensk, da bi hodile delal tja. je Russell tovarna v Middletown. Conn., uredila, da ženske lahko delajo sanjo blizu doma. Na roke isdelujejo neskončne število strojnih jerme&ov xa Strici Sama. V Cromwell, Conn., je dala napraviti posebno tovarno ter jo opre mila s majhnimi ročnimi stroji, kjer ženske lahko delajo o pro »tem času. Žena na sliki je dnevni nadzornica Julia Briggs. vojakova že na in mati dveh otrok. J- barvali, so morali ta denar od-! straniti. Na željo vojakov prek v morja so ga izročili fondu za j- vojne sirote. Ta fond je ustano-9, vil armadni časopis The Stars te and Stripes. iT- -O S kaj naj počnejo z li vodo? v Port Bryon, malo illinoiško ie mestece s 1,200 prebivalci, je ti silno ponosen na svoj novi vo->- dovod in odvajalni sistem, ki ii je ravno dovršen in je stal ii $145, 250. Srečni meščani pa e se niso dolgo veselili te nove i- pridobitve, leer se je takoj po-i- javila nova težava — vodo i-ii maj o, nimajo pa pip (faucets), ii pomijnjakov (sinks) in ko- a panj (bathtubs) _okrajni u- i- radnik pri ravnateljstvu vojne >r proizvodnje pa ne more in ne >- sme odobriti nakupa novih < J- plumberskih potrebščin, ker >- je vse to ustavljeno dokler bo i. trajala vojna. —o--] pokažejo naj mu svoje ] listine! , t- Skupina vladnih uradnikov J v je pregledovala in popisovala !- farme. Ko so prišli k nekemu a več ali manj robatemu kmetu, - jim je rekel, naj se kar hitro , poberejo, odkoder so prišli. Ni- i i so hoteli oditi, pač pa so mu \ i pokazali avoj "plavi papir," to l i je uradno dovoljenje, da ima- č . jo pravico priti na hjegovo c s farmo. Ravno tisti trenutek je I i silno zatrobilo in zatulilo, na- j kar je iz drugega konca paš-,k nika pribezljal farmarjev bik n s privzdignjenim repom in se k ftakadfl y skupino. Uradniki, n ki po pisarnah v svojih uradih c< niso vajeni takih, pojavov, so p se prestrašili do smrti in se pl razbežali kakor podgane na nj vse strani. Farinar sam se je se seveda takoj zavihtel na viso- ni ki plot, kjer bil na varnem, št Od tam je gledal uboge vlad- bi ne uradnike, potem jim je pa ta zaklickl na ves glas: "Dajte sk mu no pokazati svoj plavi pa- la P ir!" 5yi o- — ra dobili žogo, tolkača na pa ne sp Se celo vrvica, s katero so m< bli povezani zavoji, ki jih je ko Rdeči križ poslal vojnim ujet- cenikom, je bila tem silno dobro- P° došla. Tako pripoveduje' prvi Kc poročnik Konrad Krebs, 27, da sedaj v Washingtonu, D. C., be: potem ko je prebil devet me- str isecev v italijanskem ujetniškem taborišču blizu Rima. Laj- J tnant Krebs je pobegnil kmalu got po tistem, ko je prišlo do pre- v * f Stran 4 Petek, 21, janUa»rja LOV NA DIHURJE ^ MRTVI VOJAK OB POTI "Zlomek vseh zlomkov, da si 1 kmečki fant ne more kupiti za- t vitka tobaka takole za nede- v ljo!" setje pritoževal svoji ma- & teri Gritov Juia. Ko je pokrival zemljo sneg, in ni imel dela, je ž bil skoraj vsak dan nad ma- I ter jo zavoljo denarja. Potre- n boval ga je za toliko stvari. Bil 2 je zvečer na priliko kje ples. 13 Godec je pobiral, a on ni imel d ničesar. Pa še to in ono bi mo- £ ral imeti. Oče mu ni dal nikoli d ničesar, razen če je bilo v fari E žegnanje, za binkoštni pone- z deljek, ko je po atari navadi h peljal vsak fant svoje dekle v * gostilno, in pa takrat, če je hotel romati na božjo pot. Oskr- J boval ga je z obleko, jedel je * pri skupni mizi, ni mu bilo tre- jj ba gledati, kje bo spal, druge-ga pa po mnenju svojega očeta ni potreboval. Tisto zastran cigare, ali cigarete, ki si jo ® mora takle frkolin vtakniti med čeljusti v nedeljo po ma- ? ši pred cerkvijo, ko ogleduje . dekleta, očeta ni ganilo. Hudi ^ časi so stisnili kmeta; marsičemu se je moral odpovedati, ? zakaj bi se tudi mladina ne odrekla brezmiselnim razva- n dam, je pravil navadno. ? . j ' i'i® Mati mu je- sicer odstopila-J tu pa tam kovača na skrivaj, če je dobro prodala maslo, ali J1 jajca; podprla ga je tudi z več- j.' jim zneskom, če se je izkazalo . to potrebno, ker bi utegnil biti f v nasprotnem slučaju žaljen ugled njene hiše, takole za ka- ® jen je samo pa tudi od nje ni J padel dinar. Dala mu je za vel selico, dala, ko je hotel kam s svojim dekletom, ker se je ba- * la, da bi pričel krasti žito in Jj jajca, kot to delajo drugi, katerih starši so za slične potre- , be nedostopni, drugega pa ni priznala in se je otepala sino- J vega moledovanja često celo z grobimi besedami. "Moj brat ni bil zmerom nad materjo zastran denarja, * kot ti nad menoj!" mu je zabrusila nekoč sredi zime. "Ve-del si je pomagati. Ni bil nikoli brez krajcarja v žepu, a mu starši niso dali kaj prida več ? kot midva tebi. V takem času c je, postavim, lovil dihurje. Kožo je spravil v denar in je bil 2 preskrbljen. Ti se pa sliniš za 8 menoj, med tem ko dihurji 1 kradejo po gnezdih jajca." 1 Juža je poskočil. Porinil si 1 je klobuk na tilnik, pljunil v 1 roke, se skril v kolarnico, po- ! • iskal tam primerno desko, jo ^ premeril, zarisal nanjo na ne- , katerih mestih z nohtom črte, , nato jo je pa prežagal. Zbil je iz njih štiriogljato škatlo. Na , zadnji strani jo je zamašil s kosom deske; v bočno desko je ' vžagal na dnu majhno pravokotno odprtnico. Vrh škatle je ' postavil v luknjo, ki jo je izvr- * tal s svedrom, pooblan koli- 1 ček, sprednjo stran škatle pa je pustil odprto. Na stranski : deski je pritrdil pri odprtini ' pokončni letvici, na talno de- 1 sko tudi, vrhnjo pa je nekoliko prižagal, toliko, da je bil med njo ter med pokončnima letvama prostor za lesen zapah, ki se je premikal gori in doli. V odprtnico na bočni strani je položil leseno brvce, ki je segalo skozi luknjo na desni, levo luknjo pa je zabil z lesenim čepom, ko je pritrdil vanjo brvce z vrvjo. Brvce je imelo na desni strani par za-rezic, nad luknjo pa je tičal v deski žebelj. Ko je bilo vse to končano, je Juža vžagal v navpični količek široko razo, vanjo pa je pritrdil prečno let-vo, ki je bila skoraj tako dolga kot dihurnica. Spredaj na letvo je obesil zaporna vrata, na zadnji strani pa je vrgel preko nje motvoz, ki je bil pritrjen na levi bočni deski. Na drugi konec motvoza je pripel tenak lesen jeziček, Hi ga je položil v zarezo pri brvcu, njegovo glavo pa je naslonil na žebelj. — Nasmehnil se je. Pili i^rniCa je bila pripravljena. ji Bilo je treba le nekoliko po-tegniti za brvce in zaporna [_ vrata so se spustlila ter zapr- la izhod iz dihurnice. 1 Parkrat je nastavil in spro-e žil. Vse se je izborno obneslo. __ Brvce je bilo jwravilno pritrje-s no, zaporna deska je dobro [X zapirala, zadnja stran se tudi L ni dala zlepa odriniti. Vzra-doščen si je obrisal s čela pot, H pospravil orodje ter zanesel [j dihurnico v parmo, kjer so tu ^ pa tam videli dihurja.- Prive-j. zal je na brvce nerabno jajce, ^ ki mu je mati pravila žlaprtek v in dihurnico nastavil. H Ponoči je snežilo. Tak čas v je za lov na dihurje najpri- j e kladnejši. Ne ljubi se jim na- i mreč gaziti po snegu, pa ati-kajo po parmah in šopnikih. Prihodnje jutro je Juža zgo- j n daj vstal. Vso noč se mu je zdelo, da sliši praskanje po di- j ^ hurnici in nekajkrat se je že skoraj odločil, da bo vstal ter e šel pogledat, kako je s stvarci jo. Utegnilo bi se tudi zgoditi, . da je stopil kak dihur na brv- - ce zunaj, ne da bi zlezel v di-^ hurnico. Na ta način bi mož- , _ nost, da to noč kaj ujame, od-1 h ; padla. Juža je šel k parmi po p prstih. Ustavil se je pred vra-! = ■ ti, poslušal« napenjal ušesa a čul ni ničeskr, razen tisto ma- j lo škrtanja, ki mu je raslo iz Q fantazije. "Ni se ujel, vrag!" je zaklel. Vedel je, da je sta- j, ^ Vil zaman. Takle dihur pra- j, ska, da se čuje k sosedu, mu s je povedala mati. Sel je k di- _ j hurnici in ves presenečen ugo- f ' tovil, da je bila sprožena. Od-_ pri jo je ter pogledal vanjo. x Rahlo se je zgrozil. Jajce je T ^ bilo zlomljeno. "Torej je mo-jj s_ ral biti le ujet!" je vzkliknil. \ A kako se je rešil, to je bilo f zdaj vprašanje. Obrnil je di- > hurnico ter jo pregledal. — ^ Na zadnji strani je bila izgri- g žena v levem kotu v desko lu- c knja, velika za majhno jajce, jj * Les je bil nekoliko preperel, t s pa se je razsul pod zobmi. ^ Juža je rohnel. Pri priči je sta-i u knil nekje kos pločevine, jo|c v pribil čez zadnjo stran in zve- a ' Čer je zopet nastavil. t Zjutraj ga je zbudila mati ( ^ z vestjo, da je v parmi pra- i a skanje, kot bi bil ujet v dihur- 3 .. nico sam vrag. Juža je vstal, si, podstrešnih stopnic je vzel ] . močno vrečo ter se odpravil v j parmo. Razveselil se je, ko je ( ugotovil, da je res ujel žival, ] ki mu bo vrgla nekaj denarja.! ( Dihur se je premetaval po di- j hurnici, praskal, jprizel in cmi- . .' hal, vsenaokrog pa je ležal ] ,a tak smrad, da se je Južu za- , čelo dvigati v želodcu, toda ; zdaj ni bil čas za zgražanje. ( ,e Potegnil je vrečo spredaj na dihurnico, dvignil zaporno de- : 'e sko in dihur je planil skozi od-'] j. prtino. Zaletel se je v vrečo s ( takšno močjo, da jo je skoraj < y predrl. Z aril se je vanjo s . kremplji. Samo nekaj sekund •, e in raztrgal bi jo, toda Juža je , j." bil uren. Dvignil je vrečo v " zrak, namahnil z njo po hra-stovi sohi z vso močjo ter tol-j kel po nji toliko časa, dokler a- . ... , J . . se je dihur gibal. Cez cas ga je ™ stresel iz vreče ter mu stopil m za vrat. Ko se je prepričal, da ] e' je mrtev, ga je obesil v uti na e" kavelj in ga odri. Ko je kožo' posušil jo je prodal. Nekaj dni ^ je potem lahko mirno kadil. a- 0 _ Z je- . rm, t-i r,,i ^ i j,i ' nir na Pomagajte Ameriki do zrna-Di- ge! Kupujte mu« vojne aa. bond«! _ _ ____ Italijani se vračajo na svoja domova v Lagone, Italija. Med tem ko so M zavezniki in naziji borili v njihovem mestu, so se domačini skrivali v hribih. Ta dekle, ki nosi najpotrebnejše stvari v svoji culicL je postala ob poti in si ogleduje mrtvega n azijskega vojaka. vojaška situacija na balkanu Kairo, Egipt, (ONA). — lemci bodo morda morali eva-:uirati ves južni del Balkana in e umakniti nazaj na Donavo — to trde tukajšnji dobro in-ormirani krogi, ki so mnenja, a bodo Nemci le tako mogli liti nevarnosti, da jih ruske ar-lade zajamejo na svojem po-Lodu proti Balkanu. Ti krogi naznanjajo, da je ►ovsem mogoče, da se bodo Jemci umaknili iz Grčije, Al->anije in južnih predelov Jugo-lavije že v teku prihodnjih 60 ! lni,-kar bi povedlo Nemce v nekakšno notranjo trdnjavo, ka-ero so pripravljali in utrjevali ;e dolge mesece. To splošno obrambno linijo >pigujejo kot sledi: Skozi Polj-,ko ob rekah San in Bug; poem vzdolž Karpartske gorske rte, nato ob Transilvanskih Upah na reko Donavo in po-sneje na Drino, od tam potem ia Jadransko morje in proti Franciji. Za to utrjeno črto bodo Nem-;i poskusili držati svoje p osa rite v zadnjem obupnem naporu, ia rešijo svojo "trdnjavo Evro- j 3o". S čimer bi tudi zaščitili o-semlje Nemčije same. Prav ahko se more pripetiti, da bo-io morali opustiti ves južni del Balkana brez resnega poskusa, ia ga branijo. Vsako nadaljnje prodiranje ruskih armad vzdolž obale Črnega morja bi prisililo Nemce, ia umaknejo svoje posadke iz Grčije in ATbanije, ter južne Jugoslavije. Obenem bi morali odstopiti del Rumunije in se tudi odpovedati svoji predomina- ciji na Bolgarskem. Le ako bi bila nemška vrhovna komanda pripravljena tvegati vse one divizije, ki bi branile te predele, bi mogla nadaljevati obrambno in zavlačevalno strategijo. Bolgarija bo morda morala opustiti svoje "Borbeno sodelovanje" z Nemčijo in njene čete, ki vzdržujejo okupacijo severne Grčije in južnih predelov Jugoslavije — pod nemško vrhovno komando — bi morale odložiti orožje. Ako se Nemci umaknejo iz Aten in Soluna, se bodo morali umakniti tudi iz otočij v Egej-skem morju. To otočje pa je danes ne le silna grožnja napram Turčiji, temveč tudi zapira pot zavezniškim ladjam v ruska pristanišča v Črnem morju. Ako bi se zaveznikom odprla ta pot, bi vsi problemi oskrbe dobili povsem novo lice. Ako bi Nemci evakuirali Balkan, bi se pojavili pred zavezniki jako važni problemi gospodarskega, političnega in vojaškega značaja. Potrebno bi bilo poslati posadke v te predele, izvajati v njih policijsko oblast in skrbeti za prehrano ljudstva. Zavezniki bi morali na svojih ladjah privesti dovolj hrane, obleke in zdravil, da bi zadostovalo neštetim trpečim milijonom. V tem slučaju bi morali torej del svojega ladijskega prostora posvetiti tem nalogam mesto drugi fronti. Prva preizkušnja za UNRRA bo morda prišla mnogo preje kot pričakovano. Jako resni politični problemi bodo čakali zaveznike v Jugo- stav m-nd JOB : K* cmi slavij i in Grčiji, kjer vladajo velika nasprostia glede vprašanja, katero vlado velja podpirati. V obeh teh slučajih priznavajo zavezniki vlai se vse zaklelo zoper nas, ne-reča nasleduje nesrečo, križ rtedi križu, zdi se nam, da je triž postal pretežak za naše »labotne rame. Vse nas tlači k ;lom. Posameznik ima take ;emne dneve, ljudstva in narodi ;udi. To so hudi časi. Matej pripoveduje vsaj c »nem človeku, čigar križ je bil »koroda pretežak. To je bil gobavi. Ta bolezen je brezupna neozdravljiva, le počasno umi ranje. Usoda gobavih je še da ties vsega usmiljenja vredna dasi se takim nudijo dela kr sčanskega usmiljenja, med Ju ii je bila usoda še hujša. Iz ključeni izmed človeške družbe so se potikali po samotah, lakota je bila njih vsakdanji delež rak je bil križ tega gobavega Pa ni se udal obupu. Slišal je ia je nastopil nov učenik, ki s€ zavzema za najbolj zapuščene Prerije se skozi množico, poli zaupanja prosi: "Gospod, akc hočeš, me moreš očistiti." Zasliši: "Hočem, bodi čist!" Križ je zginil, življenje se je povrnilo. Nedeljshi pamenhi \ ' - ' " - :jj p_ • - J : M. Tmnk rnmmmmmmmimmmm I m ■ . . TEDENSKI KOLEDAR 23. Nedelja — 3. po razglašen ju Gospodovem 24. Ponedeljek — Timotej 25. Torek — Spreobrnenje sv. Pavla 26. Sreda — Polikarp, škof 27. Četrtek — Janez Zlatoust 28. Petek — Pavla 29. Sobota — Frančišek Šaleški TIMET J A lMUinRUA PA U A 7jT*I. A ŠF.tt IIT Petek, 21. januarja 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 Družba ŠŠsv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljen« 29. novembra 1914. < | Sedež Joliet, HL^SiSftiT* : | Naše geslo: "Vse ca vero, dom in narod: vsi sa enega, eden sa m." GLAVNI ODBOR: J ; Predsednik: George fitonich. 257 Ume Street. Joliet. Illinois > L podpredsednik: Frank Tushak, 716 Ranb S L, Joliet, I1L * ; 2. podpredsednik: Kathrine Baynk, 528 Lafayette St, Ottawa. 10. ' > Tajnik: Frank J. Wedle, 301 Lime Street, Joliet. I1L ! ; Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St, Joliet I1L - Blagajnik; Joaeph Klepec, 903 Woodruf Rd, Joliet. ILL I Duhovni vqjjja: Rev. Matbew Kebe, 223 — 57th St, Pittsburgh. Pa. [ Vrh. sdravnik: Joaeph A. Zslsr, 351 No. Chicago St, Joliet. I1L NADZORNI ODBOR: ' Andrew Olavach. 1748 W. 21st St, Chicago. I1L S Jeeeph L. Draaler, 1318 Adams Street. North Chicago, Illinois. Joasph Jerman. 20 W. Jackson St, Joliet. in. POROTNI ODBOR: j Jeeeph Pavlakovich, 39 Winchell St, Sharpsburg. Pa. Mary Kovacich, 2294 Blue Island Ave, Chicago, 111. John Denis, 2730 Arthingtoa Ave, Chicago. I1L J ! Predsednik A ti etičnega odseka: Emery Sobar, 540 North Bluff Street. Joliet, Illinois. { I URADNO GLASILO: j "Amsrikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago. HL Do L Jan. 1942 je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter ; ; njih dedičem raznih poemrtnin. poikodnin, bolniških podpor ter drugih < > izplačil denarne vrednosri do četrt milijona dolarjev. { Društvo sa DSD. se lahko ustanovi t vsakem mestu Z dr. držav s < • ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme te vsak kato- * ^ ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 13 do 60 let V mladin- < > sld oddelek pa od rojstva do 16, leta. J I Zavaruje se za *25 Endowment. Vaak certifikat nosi denarno vrednost katera se vsako < ; leto vila. \ Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (Icam) tudi boln&ko J ! podporo k svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in < > poikodnin«. j Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience < ; tabeli j DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). < J Uradni jezik je slovenski in angleikL < Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno J | ereoot < Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismene sli hst- < j meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Ume St. Joliet UL J IZ URADA GLAYNEGA TAJNIKA DSD S tem se službeno naznani članstvu Družbe Sv. Družine, da se bo revizija knjig in pol-letna seja glavnega zborovanja vršila v četrtek dne 27. januarja 1944. Torej, ako ima kateri član(ica) kakšna priporočila, navodila ali pa pritožbe, so naprošeni, da se tisto pošlje na glavni urad vsaj do dne 25. januarja. Ker je leto 1944 tudi Družbeno konvenčno leto in to meseca avgjifljfl, l^g g^vi^jMjbor hv^žen za nasvete po krajevnih društvfh7*kje najr bi lepmiodna "konvencija vršila. Ta naloga je bila dana gjavnemu odboru po zbornici zadnje konvencije, in tako, da bi bila ta naloga takorekoč olajšana odboru, bodo taki nasveti od društev po glavnem odboru hvaležno sprejeti. Nadalje se tudi naznani, da zaradi vojnih razmer in visokih cen v sedanjih časih Družba ni naročila stenskih koledarjev za tekoče leto. Z bratskim pozdravom ostanem vaš vdani za DSD FRANK J. WEDIC, glavni tajnik. Dopisi lokalnih društev IZ URADA DRUŠTVA SV. * DRUŽINE, ŠTEV. 1 DSD Joliet, IU. c Tem potom se vabi vse člane društva pv. Družine štev. 1, da č se udeleže redne seje, ki se bo s vršila v nedeljo 23. januarja ob l navadni uri. Na tej seji bo u- < meščen novi odbor za leto i 1944, ki je bil izvoljen na zad- ] nji leti seji. Sledeči odborniki so bili izvoljeni: predsednik Joseph Buchar, podpredsednik Frank Tushek, tajnik in blagajnik Anton J. Smrekar, zapisnikar John Nemanich, duhovni vodja Rev. Geo. Kuzma, nadzorniki Peter Plut, Math Vranesich in William Vertin, j vratar Michael Smrekar, ume-ščevalec odbora George Sto-nich, vodja atletike Frank Videč, Na letni seji je bile sklenjeno, da vsled sedanjih razmer, ko se ne more prirejati kakih posebnih prireditev za pokritje stroškov pri upravi društva, da se za tekoče leto poviša ases-ment za 5c za upravne stroške; toraj plačajo člani zanaprej 15c v ta sklad, namesto 10c, kot je bilo do sedaj. To velja za leto 1944. Ob koncu leta, bo pa društvo zopet določilo, kakor bo sprevidelo, da bo potrebno za naprej. Dalje prosim člane, da upoštevajo tudi sledečo društveno določbo, ki se tiče plačevanja društvenih prispevkov na domu tajnika in se glasi: "Tajnik bo pobiral zanaprej društvene prispevke na svojem domu samo vsak četrtek od 10. do 6. ure zvečer in v nedeljo od 1. do 6. ure." Toraj še enkrat prosim, zapomnite si to, da bom odslej pobiral asesment od članov na svojem domu, 1012 Vine St., le v tem določenem času. | Končno še enkrat vabim vse! članstvo na sejo v nedeljo, da začnemo prvo sejo v letu z veliko udeležbo in zanimanjem za društvo, po seji bomo imeli pa nekoliko dobrega za skupno razvedrilo. Z bratskim pozdravom Anton J. Smrekar, tajnik. -O- dogodbice Karel V. je obvladoval že v svojem 16. letu šest jezikov. Imel je navado reči, da se uči italijanščine zato, da bi mogel govoriti s papežem, španščine za pogovor s svojo materjo, anglečine za pomenek s svojo teto, flamščine za ofločevanje | s svojimi prijatelji in tovariši, , francoščine, da bi lahko govo^ | ril s seboj, in nemščine, da bi postal cesar. * * * i j Slikar Rigaud se je zelo bal t portretiranja žensk. "Če jih sli- - kam, kakršne so," je dejal ne-i koč, tedaj same menijo, da jih r nisem napravil k dovolj lepih, 3 Če se jim laskam, pa pravijo , drugi, da Rigaud ne zadene - podobnosti." -o a ŠIRITE LIST AM. SLOVENEC! 1 IZ URADA slovenskega ameriškega narodnega sveta 3935 W. 26th Street, Chicago, I1L Prvi Sansov občni zbor ii V smislu resolucije, sprejete ■ a prvem Slovenskem narod- c em kongresu, ki se je vršil „ red dobrim letom dni v Cleve- ^ indu, je bil sklican v »Chicago rvi občni zbor na dan 8. janu-rja letos. Udeležili so se ga častni ^ redsednik Louis Adamič in Ledeči člani izvrševalnega od- c ora: Etbin Kristan, Marie 'risland, Janko N. Rogelj, Mir-o G. Kuhel, Joseph Zalar, rincent Cainkar, Leo Jurjovec, c r. F. J. Kern, Katka Zupan- „ ič, Frank Zaitz, skupaj 11. c Osrednji odbor so zastopali: > 'rank Alesh iz Chicaga; Geo. t . Brince iz Eveletha, Minn.; j tev. Matija J. Butala iz Jolieta, J 1L; Jos. F. Durn iz Clevelanda, L >.; Josephine Erjavec iz Jolie- < a, 111.; John Gornik iz Cleve- « anda, O.; Mary Jurca iz High- , and Parka, Mich.; Katherina j [arinz iz Detroita, Mich.; He- < sna Kušar iz Berwyna, 111.; Jo- t ana Mervar iz Clevelanda; < !ma Planinšek iz Jolieta; Mary J !. Polutnik iz Loraina, O.; < 'rank Puncer iz West Allisa, J Vis.; Rev. Vital Vodušek iz L an Francisca, Cal.; Frank We- j lic iz Jolieta; Josephine Za-L :rajšek iz Clevelanda; Agnes ( 'alokar iz Clevelanda; Anton i Sbašnik iz Elyja, Minn.; Jo-j eph Zore iz North Chicaga, \ 11.; Louis Zeleznikar iz Jolie- < a; skupaj 20. Izmed namestnikov za osred- . t ji odbor so se udeležili trije, in , icer Anton Zorman iz Sheboy- ' rana, Wis.; George Stonich iz j lolieta; John Kumše iz Lorai-ia, O. Ta je bil na tem zborovanju imenovan za člana osred-ljega odbora na mesto odsto-}lega Antona Grdine iz Cleve-j A "" 4 t anoa. i Izmed članov tiskovnega ali kastnega odbora so bili navzoči sledeči: John Jerič za Amer. Slovenca, Vatro J. Grill za Enakopravnost, Anton Šabec za Glas SDZ, Ivan Zupan za Glasilo KSKJ, Louis Beniger za Mladinski list, Albina Novak za Zarjo in Anton Terbovec za Novo dobo; skupaj 7. Vsega skupaj je bilo 41 zbo-rovalcev in zborovalk. Zbor je izvolil v nadzorni odbor Rev. Vitala Voduška, Jose-phino Erjavec in Josepha Zor-ca. Prihodnji dan je ta trojica pregledala Sansove računske knjige v njegovem uradu ter našla V3e v redu. Za namestnika nadzornega odbora sta bila izbrana Frank Alesh iz Chicaga in Geo. J. Brince iz Eveletha, Minn. Zboru je bilo predloženo tudi letno finančno poročilo Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Po njem se da posneti, da so Sansove podružnice prispevale $17,918.67, narodne centralizirane organizacije $3,-901.25, postojanke JPO^SS $1,057.00, posamezna društva in posamezniki pa $4,469.08. a Izdatki so znašali $10,897.45 3 in bančna bilanca je dne 30. de- r cembra 1943 kazala $18,055.- ^ 31, dočim je bilo isti dan $47.86 F v ročni blagajni. 2 To letno poročilo je jasno zr-j * calo delovanja naših ljudi in or- T ganizacij v našem skupnem gi- c banju za rešitev, osvoboditev in ^ združitev slovenskega naroda v r stari domovini. ^ s Naše gibanje s , i V času od 3. do 13. januarja 1 so nam poslale svoje prispevke 1 sledeče podružnice: Stev. 1 s SANS, Detroit, Mich., $600.00; c štev. 6 SANS, Ely Minn., $23; c ' štev. 8 SANS, W* Newton, Pa., 1 $13.50; štev. 13 SANS, Niles, 2 ' O., $129.50; štev. 15 SANS, j • Springfield, 111., $7.31; štev. 22 s SANS, Midway, Pa., $10.00; ž štev. 23 SANS, St. Louis, Mo., 1 $10.00; štev. 29 SANS, Frede- < ricktown, Pa. $10.00; štev. 32 ■ ' SANS, Cleveland, O., $6.00; ' štev. 39 SANS, Cleveland, O., ; $1,000.00; štev. 41 SANS, Fon- . ' tana, CaL, $11.00; štev. 46 : SANS, Brooklyn, N. Y., $14.85 ; ; štev. 53 SANS, Johnstown, Pa., : i $4.50; štev. 56 SANS, okrožje i " Milwaukee, Wis., $100.00; št. , 61 SANS, Indianapolis, Ind., , 5 $18.45; štev. 65 SANS, Worce- ' 1 ster, N. Y., $15.00; štev. 73 " SANS, Herminie, Pa. $10.00; j '; štev. 74 SANS, Sheboygan, Wis. " $10.00; štev. 75 SANS, Pueblo, Colo., $30.00; štev. 85 SANS, Brooklyn, N. Y., $6.00; štev. ^86 SANS, Elizabeth, N. J., ^$4.50; štev. 91 SANS, ChU-5 holm, Minn., $14.00. Iz čistega prebitka, ki ga je prinesla skupna prireditev pue-blskih Sansovih podružnic in "! postojanke štev. 20 JPO-SS, je "jnam poslal gl. predsednik KS-. KJ John Germ lep prispevek v ! znesku po $150.00. Mrs. Jennie Dolence iz Linto-- na, Ind., je nam poslala $7.61, a ki jih je nabrala med članstvom i- dr. štev. 180 SNPJ za SANS. a i Od tajnice dr. štev. 13 ABZ, Baggaley, Pa., smo dobili $5.00, ki jih je njeno društvo poklo-^ |nilo iz svoje* blagajne naši or-ganizaciij v podporo. I- Dr. štev. 344 SNPJ, Sheboy-gan, Wis., nam je podarilo $25 r- v podporo. ^ Po Glasu naroda v New Yor-^ ku se je spomnil naše organiza-'. cije naš rojak in prijatelj K. Hlebanja iz Hayesa v Severni k Dakoti S petindvajsetimi dolar- J jL Društvo štev. 10 J.P.Z. Sloge, Sheboygan, Wis. je darovalo Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu $15.00 v pomoč. e- • -o- ti, "i- Vi radi berete vesti iz dru-le gih naselbin; drugi radi bero I,- novice iz vase naselbine. Poro->S cajte novice in (dogodke v "Am. /a j Slovencu". TVEGAL ŽIVLJENJE DA BI i I UŠEL NAZI JEM 1 Če kdo ve, kako boli razoča- j ranje, ko se človeku izjalovi poskus, za katerega tvega; življenje, gotovo ve to Larry Allen, poročevalec za Associated Press, ki je dvakrat po-! skusil uiti iz nazijskega ujet- š! ništva, pa mu je obakrat izpo- ;l dletelo. Nemci so ga ujeli septembra meseca 1942, ko je bil z z britiškimi četami pri Tobru- r ku. Zaprli so ga v neko ujet- ^ niško taborišče, ki je bilo ob- ^ dano z ograjo iz bodeče žice. t, Allenu se je posrečilo, da se je n napol že splazil skozi ograjo, p ko ga je naenkrat zapazil n stražnik in začel streljati nanj s strojnico. S tem poskusom to- j raj ni bilo nič. Drugič je skočil 2 iz drvečega vlaka, na katerem 2 so ga peljali proti Nemčiji. Pa- 0 del je ravno pod vozove, ven- * dar pa k sreči ni dobil resnih \ poškodb. Več dni je taval sko-;J z močvirja, vrtove in po koz-jih stezah v Alpah, pokritih s r snegom, in je prišel že blizu x švicareke meje. Tedaj ga je pa :v neki Italijan, ki se mu je prej 2 delal za prijatelja, izdal nazi-,1 jem. !) meh^zTsmeh i NAPAČEN NASLOV Ko je švedski kralj Gustav V. slavil rojstni dan, je dobil velikanski šop pismenih in br- j zojavnh čestitk. Med ogromno pošto je našel tudi pismo, ki ga njegov tajnik ni odprl, ker je bilo na ovitku z rdečim svinčnikom • podčrtano: 1 "Strogo zaupno!" Kralj je pismo odprl in ves'' začuden bral: ' "Ljubi! Popolnoma se zane- 1 sem, da me boš jutri zvečer Ča-kal na običajnem shajali- j 1 šču . . . " Ves osupel je kralj še en-1 1 krat pogledal ovitek in naslov ' na njem. In glej: pismo sploh j ni bilo zanj, poštar se je bil 7 zmotil in ga prinesel kralju na-mestu pravemu naslovniku, j . nekemu mornarju na ladji "kralj Gustav V." In kaj je i storil kralj? Pri priči je poslal brzojavko kapitanu ladje in ga prosil, naj da mornarju ti- . ' sti večer prosto. IZLETNIŠKA Dva izletnika sta dala pri slovesu natakarici zelo lepo _ napitnino, a natakarica še 5 mrdnila ni; šele ko ji je tretji daj roko, se je prijazno nasmehnila. "Menda ste ji dali posebno veliko napitnino, da je tako " vesela," sta pripomnila druga dva. "Kaj še — niti pare ne, le po dlani sem jo poščegetal." -» _ 0 S SVETILKO K NEVESTI Kmet je srečal na cesti so-seda s prižgano svetilko v roki. i. "Kam pa greš?" ga je vpra-■o šal. > "K nevesti." d. "Čemu ti bo pa potem svetilka? Jaz sem šel k svoji pun-__ ci zmerom brez nje." = "Sem si mislil, ko sem tvojo ženo prvi^č videl." "Jas se počutim, kakor nov človek odkar rabim "RX 500 SUPPOSITORIES". VI SE TUDI LAHKO TAKO POČUTITE, POTEM ČE RABITE RX 500." RX 500 RECTAL SUPPOSITORIES JE ZDRAVILO PRfOTI ZLATI ^feg&^v ŽILI. Je uspešno ^ff V.Žfi zdravilo proti srbe-J^jS. M i oju in k r v avitvi J zlate žile. Narejeno ^MiM ' * iz kvalitativnih se-5 ta vin. Zad ovolj-nost j am če na. Ako ni zadovoljivosti, naj se vrne škatljo in denar se povrne. Pisma pisana v tujezemskih jezikih dobijo vso pozornost. Navodila so pisana v škatlji v vseh jezikih, tudi v angleškem. Zakaj čakati? NE TRPITE. ZA ZAVOJČEK-z 12 POŠLJITE SAMO-$1.25 (y čeku ali Money Ordru) s tem oglasom na: A & B DRUG COMPANY Dept. A., 1230 W. Mitchell St., Milwaukee, Wis. \ * k ... " jfc^J - *8S-----M katoliški slovenci v cleve-lajndu pripravljajo p0uticn0 organizacijo • ■ - - ■ • Cleveland, Ohio. — "Ameriška Domovina" od 18. januarja 1944 objavlja sledečo vest: "V nedeljo popoldne so se zbrali v šolskem avditoriju fare sv. Vida v Clevelandu zastopniki vseh slovenskih fara v državi Ohio. Navzoči^ je bilo tudi 10 gg. duhovnikov, med temi vsi trije prelati. Sestanku je predsedoval g. kanonik J. J. O-man, župnik pri sv. Lovrencu. Namen sestanka je bil, da se zastopniki slovenskih fara pogovore, če bi ne bilo potrebno organizirati politično akcijo, s katero bi se zlasti ameriški katoličani predstavili ameriški javnosti v času, ko se nas smatra na pristojnih mestih za komuniste, kar nam je "izposlo-val" pisatelj Adamič s svojo za-vajalno politiko, ki gre javno za tem, da se propagira sovje-tizacijo naše stare domovine in v čemer ga je začel podpirati "gmotno in moreno" tudi SANS, ki je s tem izgubil zaupanje katoliških Slovencev. • Na tem sestanku so se slišali odločni glasovi, da je taka organizacija potrebna, prvič radi našega stališča pred ameriško javnostjo, ker se je bati, da bomo ameriški Slovenci (ali vsaj veČina istih) izgubili svoje dobro ime, in 2) ker je treba zaveznikom dokazati, da narod v | naši stari domovini ne mara nobene sovjetizacije ali kake ko-jmunistične diktature. Soglasno in z velikim navdu-šenjem je bilo sklenjeno, da se ! itaka organizacija ustanovi. ■ i Konstituiral se je začasni od-1 (bor in sicer bodo v odboru iz ! vsake fare po trije, dva moška ■ in ena ženska. Ta odbor bo za-1; črtal organizaciji smernice in • sestavil program, ki bo predlo- - žen na prihodnji seji. Kot se nam sporoča s te seje, - ima nova organizacija namen f zainteresirati v to akcijo vse a- - meriške Slovence, ki čutijo res 1 narodno in ki žele pomagati i stari domovini dobiti svobodo i na podlagi prave in resnične - i demokracije ter jo zlasti obvarovati pred zasovraženo komu- i nistično diktaturo." kaj pomeni usmrtitev grofa cian0 r London, Anglija, (ONA). — Dobro podučeni krogi so mnenja, da je usmrtitev grofa Cia-tio v bistvu le osorno svarilo vsem kvizlingom širom Evrope in opomin vsem uradnikom nacistične stranke, da morajo ostati na svojem mestu. Nič drugega kot močan migljaj in sporočilo vsem Hitlerjevim kreaturam po vsej Evropi, kaj se jim bo pripetilo, ako le okleyajo, ali pa poskusijo zbe-žati in zapustiti nemške vrste "a la Badoglio". Povrh tega pa je še zelo veliko vprašanje, dali imajo ti kvizlingi take vrste izhod sploh na razpolago, kajti videti je, da v vseh svojih prestolnicah njihovi režimi čedalje bolj izgubljajo tla pod nogami. Obenem pa bo smrt grofa Ci-ano v Veroni silno vplivala na vse italijanske fašiste. Nobeden med ijjimi se zdaj ne počuti več varnega, ker ve, da vsak treno- tek tudi njega lahko izberejo in ubijejo. Vsakega Italijana pa je morala udariti usmrtitev grofa Ciano in generala di Bono globoko v srce kot akt cinizma, ki f je skoraj nerazumljiv. Kajti vse kar sta ta dva moža storila, je bilo le, da sta glasovala kot jim je to dovoljevalo fašistično pravo, v najvišjem fašističnem svetu. Ta usmrtitev je tudi začetek medsebojnega klanja med naci-sft Prevara in dvojna izdajstva, streljanje in moritve nacistov in kvizlingov se bodo najbrže pomnožile. Vsi nacistični voditelji se popolnoma jasno zavedajo, da je bila smrt Ciana posledica Hitlerjevega in Himmlerjevega povelja. Vsem je jasno, da je danes njihova pobesnelost še večja in bolj divja kot ona, ki je bila 'moralna' podlaga zloglasne čistke Roehma in njegovih pristašev. Društvo ^^ sv. Jožefa fiT. 160, K. S. K. J„ CLEVELAND, (Collinwood) OHIO • Društvo zboruje vsak tretji četrtek v meseca r Slovenskem domu na Holmes A ve. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari. V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Predsednik John Pezdirc, 14904 Pepper Avenue, Tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152nd St., Cleveland, Ohio. Zdravniki: Dr. Skur. dr. Perme, dr. Stfcsoy in dr. Opaškar. dr. frank t. grill ZDRAVNIK in KIRURG Stanuje in ordinira na: 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955 [ HOČEM PLAČATI VEČ KOT | NAJVIŠJE URADNE CENE! i NE SPREJMEM RACIONIRANIH L ŽIVIL AKO NE ODDAM ZNAMK! Stran 6 KNEZ SEREBRJANI — ROMAN — Rusko — A. K. Tolstoj -Poslovenil — AL Benkovič Mlinar se je bil medtem popolnoma znašel. "Stvar je ta," je rekel in napravil zaupljiv obraz. "Basmanov pravi, da mu je car odtegnil ljubezen, češ, da tebe bolj ljubi in da ima rad samo Godunova Borisa Fjodo-riča in Maljuto Skurlatova. Pa me je silil, naj mu dam tirliča. Daj mi tirliča, je rekel, da si pridobim carsko milost, njim pa da car odtegne ljubezen in jih izobči. Kaj pa naj storim z njim? Nastavil mi je nož na grlo, češ, potegni iz žepa in daj. Prepirati se vendar ne morem z njim. Pa sem mu dal korenček, ampak slab korenček, batju-ška! Star, preležan korenček sem mu dal, samo da bi me pustil živega. Njemu bom dajal tirliča, da bi ga car vzljubil tebi v škodo?". .. "Vrag ga vzemi!" je rekel Vjazemski malomarno. "Kaj me briga, ali ga car ljubi ali ne? Nisem prišel za to sem. Ali si kaj zvedel o bo jarki, starec?" "Ne, moj dragi, nič nisem zvedel. Tudi tvojim slom sem rekel, da ni ničesar mogoče zvedeti. In kako sem se trudil za tvojo milost! Sedem noči po vrsti sem gledal pod kolo! Pa sem videl, kako gre bojarka po gozdu s stariip človekom. Vsa je žalostna in starec jo tolaži, več pa ni bilo mogoče videti. Voda je postala motna in ničesar več ni bilo mogoče videti!" "S starim človekom? Morda z Morozo-vim? S svojim možem?" "Ne, on ni mogel biti. Morozov je bolj životen in tudi oblečen je drugače. Ta je nosil preprost kaftan, ne bojarskega; bržkone je bil navaden človek!" Vjazemski se je zamislil. "Starec!" je rekel nenadoma. "Ali znaš zagovoriti sabljo?" "Kako bi je ne znal, seveda znam. A čemu ti je treba, batjuška? Da bi sekala, ali da bi otopela od udarca?" "Seveda, da bi sekala, ti gozdni hudir ti tak." "Včasih je treba zagovarjati sovražno sabljo, da bi otopela ali pa da bi se^razletela ob oklepu." "Nočem imeti zagovorjene sovražne sablje, ampak svojo. Bil se bom v dvoboju, zato je treba, da ubijem nasprotnika, naj me stane, kar hoče ... Slišiš?" "Slišim, batjuška, slišim! Kaj bi ne slišal?" In starec je pričel premišljevati: S kom se bo bil? Kdo pa je njegov sovražnik? Pa ne da bi se z Basmanovim? Z njim komaj! Pravkar je zaničljivo govoril o njem in ^nez ni človek, ki bi znal skrivati svoje misli. Morda s Serebrjanim? A mlinar je vedel od Mihejiča, da so Serebrjanega vrgli v ječo, od slov'Vjazemskega in od nekaterih tovarišev Prstena pa je slišal, da so razbojniki oprostili Nikito Romaniča in ga odpeljali s sabo; s Serebrjanim se ne bo bil. Ostane samo še bojar Morozov. Ta bi •bil lahko pozval Vjazemskega, ker mu je ugrabil ženo. Res, da je zelo star, ali v sodnem dvoboju je dovoljeno namesto sebe postaviti drugega borca. Torej, je razsodil mlinar, se bo knez bil z Morozovim ali pa z njegovim najemnikom. "Dovoli, batjuška," je rekel, "da zajmem vode in si ogledam tvojega nasprotnika." "Stori, kakor veš in znaš," je odgovoril Vjazemski in zamišljen sedel na prevrnjen panj. Mlinar je prinesel iz izbe vedro, ga spustil pod kolo ,zajel vode in jo postavil poleg kneza. "Ej, ej," je rekel, sklanjajoč se čez ve-dor in pozorno gledajoč vanj, "vidim tvojega nasprotnika, batjuška, samo da ne razumem prav. Od sile je star. In tudi tebe vidim, batjuška, kako se srecavata." "Kaj je torej?" je vprašal Vjazemski in se zaman trudil, da bi kaj razpoznal v vedru. "Angeli so na starčevi strani," je nadaljeval mlinar skrivnostno in kakor bi se sam čudil temu, kar-vidi. "Nebeške moči u so na njegovi strani, težko bo zagovoriti ; tvojo sabljo." . J "A na moji strani ni nikogar?" je vpra- | šal knez in nehote zatrepetal. Mlinar je gledal čimdalje pozorneje, ; njegove oči so postale popolnoma nepremične. Podoba je bila^da ga je potem, ko ; je bil pričel varati Vjazemskega, osupnila resnična prikazen in da se mu je pokazalo nekaj strašnega. "Tudi tvoja milost," je rekel šepetaje, "ima zaščitnike ... A zdaj ne vidim ničesar več, voda se je skalila." Dvignil je glavo in Vjazemski je videl, da so mu debele potne kaplje tekle s čela. "Tudi ti imaš zaščitnike, batjuška," je šepetal strahoma. "Tvoje orožje se bd dalo zagovoriti." Mlinar je zavzdihnil, z rokami izkopal jamo in vtaknil ročaj sablje vanjo. Poteptal je zemljo, obrnil rezilo z ostrino navzgor in pričel hoditi okrog ter polglasno žebrati: "Privalilo se je solnčece izza morja Hva-linskega, izšla je luna nad mestom kame-nitim in v tem mestu kamenitem me je rodila mati in rodeč me je govorila: Bodi, dete moje, neranljivo: od strelic in mečev, od bojevnikov kakršnihkoli. Opasala me je mati z mečem-kladencem. Ti, moj meč-kla-denec, sukaj se in vrti, sujcaj se in vrti, kakor se v mlinu vrte mlinski kamni, kruši in drobi vsako jekleno in kaljeno železo, železo in med; prebij in presekaj vsako meso in kost; in sovražni udarci naj se odbijajo od tebe kakor kamen od vode in ne dobodi od njih niti praske niti škrbine! Zagovarjam roba Afanazija, opasujem ga z me-čem-kladencem. Rokus pokus — konec, mojemu delu venec!" Izdrl je sabljo; o tresel z ročaja prst, jo skrbno obrisal s poljo ter jo podal knezu. "Vzemi jo, batjuška, knez AJanazij Iva-nič. Služila ti bo, samo, če tvoj nasprotnik svoje sablje ne pomoči v blagoslovljeno vodo!" "In če jo pomoči?" "Kaj hočeš, batjuška? Zoper blagoslovljeno vodo zagovorjeno železo nima moči. Sifcer pa se najde pomoč tudi proti temu. Dam ti močvirskega modriša, obesi si ga okrog vratu v mošnjici, tako odvrneš sovražnikove oči od sebe." "Daj mi modriša!" je rekel Vjazemski. "Takoj, batjuška, takoj. Za tvojo knežjo milost mi tudi modriša ni žal." Starec je šel zopet v izbo in prinesel knezu nekaj v krpo zašitega. "Dosti me je stal," je rekel, kakor da bi dal krpico nerad iz rok, "težko ga je dobiti. Ako ne zlezeš o pravem času ponj v močvirje, se te poloti taka groza, da Bog nas varuj!" Knez je vzel zašito stvar in vrgel mlinarju mošnjo z zlatniki. "Bog poplačaj tvoji knežji milosti!" je rekel starec in se globoko klanjal. "Še nekaj naj ti povem, batjuška: do dvoboja ne hodi v cerkev, ne bodi pri maši, sicer še moj zagovor na vse zadnje odleti od sablje!" Vjazemski ni odgovoril ničesar in se je namenil na kraj, kjer je bil privezal konja, pa je nenadoma obstal. "Ali lahko za gotovo zveš," je rekel, "kdo izmed naju ostane živ?" Mlinar se je zamislil. "Bržkone ti, batjuška! Kako da bi ne ostal živ? Saj sem ti že prej vedno govoril: tvoji milosti ni usojena smrt od meča!" "Poglej še enkrat v vedro!" "Cemu bi gledal, batjuška? Sedaj ne u-gledaš ničesar več, voda se je skalila!" "Zajmi sveže vode!" je rekel Vjazemski zapovedujoče. Mlinar je nehote ugobal. "No, kaj vidiš?" je vprašal knez nestrp-ljivb. • Starec se je z vidnim gnusom nagnil čez vedro. (Dalje prih.) / AMERIKANSKl SLOVENEC 'RUSI PREBILI NEMŠKO ČRTO; NEMŠKE ZGUBE SO USODNE (Nadaljevanje s 1. strani) Mesto zmrznjen j a so cele pokrajine v mlakah in močvirju. Iz Stockholma poročajo, da nemške armade . v Franciji, ki tčakajo Zavezniške invazije so sicer dobro tranirane, ni pa njih moštvo več tiste kvalitete, -kakor pred dvema letoma. V nemški vojski je mlada moč iz-redčena in že je opažati med njo le starce in mladce. Srednja starost nemškega moštva je iz-redčena in to je usodno za nemško vojsko. V Italiji so angleške in ameriške čete prekoračile reko Ca-rigliano. Pred Cassino se vršijo vroči boji'za strategične pozicije. Letalci stalno bombardirajo nemške pozicije in od včeraj se omenja tudi zračni napad na Split v Dalmaciji. --o ~ — Berne, gvica. — Iz Italije so došla poroCila, da so naziji konfiscirali vso kraljevsko imovino v gradu Pollenzo, blizu Cuneo. V kraljevski zbirki, kil je bila shranjena v kleti je bilo veliko bogastvo. Pravijo, da je j bilo 370 zabojev zlatnine in; draguljev. Kralj je imel 15 zabojev zbirk novcev iz vsega sveta, od rimskih časov naprej. Hitler je zdaj pobasal vse. — London, Anglija. — Londonska "Daily Mail" piše, da se Nemci postavljajo z novimi topovi na letalih. Pravijo, da imajo na svojih bombnikih montirane še,enkrat večje topove, kakor Angleži in dvakrat večje, kakor Američani na svojih, "letečih trdnjavah". Morda bo to tisto napovedano novo orožje, s katerim so se Nemci baha-' li že več časa. — Washington, D. C.—Kon-| grešnik Philbin iz Massachusetts je vložil v kongresu predlog, da naj se oprosti vojne službe vse delavce, ki so zaposleni v gozdovih pri sekanju lesa za papirnice. Gozdarskih delavcev silno manjka in če ne bo kake odpomoči, bo pomanjkanje papirja V deželi še veliko večje. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI ■H LOUIS J. ZEFRAN I 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois ■ Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOC IN DAN. VtJboljB avtomobili a pognbt, knto In Mnitoranj*.—Mrtrožki kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 50. leto. Članstvo: 38,400 Premoženje: $5,100,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% • : ■ « i Če hočei dobro tebi in «ro£m dragim, zavaruj se pri najboljfi, poltem in nadaolventni podporni organizad& KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JED NOTI. kjer se lahko nnnqei za auirtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema molke in ienzke od 16. d6 00. lata; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod sroje okrilja. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejSe vrsta certifikata aedaoje dobe od $250.00 do $5^)00.00. k. S. k. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot Če ie nisi dan aH SW**1— ta mogočne in bogate katoliške podporna organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojfenila o zavarovalnini in za vsa droge podrobnosti ae obrnite na uradnika in nraduice krajevnih društev - K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois I $2.00 ZA SAMO $1.00 1 To je dobra kupčija za vas! | Kje se pa to dobi? Berite! \ Knjigarna Amerikanski Slovenec ima na roki še i nekaj slovenskih knjig. Sledeče knjige so v posebni zbirki v prodaji: ENA BOŽJIH CVETK", krasna povest-------------------------$1.00 | "OD SRCA DO SRCA" 1. in 2. zvezek-----------------• .50 "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM", poučno berilo............ .25 ( "HISTORICAL ATLAS" 5700 let svetovne zgodovine (zanimiv zemljevid)----------------------25c Skupna vrednost-----------$2.00 V tej razprori_ hlačah^ ako to robo ra- sumete. Kadar poteguje Jud ilače raz . . . izginejo vsi prin-:ipi, in naj so še tako dobri in esnični. Od samih principov lihče ne more živeti, na sebi nora imeti tudi hlače, da gre n more potem iti v kak res-;avrant na kako klobaso. Je nalo grobo povedano, ampak i resnici je še vse bolj grobo, tadar hlače začnejo lesti raz... NAPRODAJ IMAM: 2-stanovanjsko zidano hišo po 6 sob, centralna kurjava. Cena je $6,500; 5-stanovanjsko zidano hišo pq 4 sobe. Cena je $6,500; 5-sobni zidan "cottage,' furnace heat; cena je $3,000; 500 dolarjev takoj; 3-stanovanjsko zidano hišo na Millard Ave in 26. cesti, centralna kurjava; cena je $9,500; 6-stanovanjsko zidano^ hišo po 4 sobe, najemnina na mesec donaša $120, cena je $7,500. Imam še več drugih hiš v Lawndale okrožju in drugod naprodaj. Za nadaljna pojasnila se o-brnite na: ANTON JORDAN, 3734 W. 26th St., Chicago, 111. Tel. Lawndale 2229, Rea. Tel. Rockwell 7196 Ustavi srbečico takoj Braxon Paste nudi takojšnjo pomoč za srbečo kožo, koristno za zdravljenje "Athletes foot", garje, a"bfivsko srbečico", manjše motnje na koži. Braxon Paste je zelo zdravilno mazilo, ki je brez duha, ne umaže, lahko uporabljivo caškega lekarnarja z 20 letno izkušnjo. Pošljite en dolar, za navadni lonček, ali pa $1.75 za lonček dvojne velikosti na BRAXON CO.. 322 So. Clark St.. DepL A. Chicago. I1L. in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar se vrne, ako ne bo popolnoma zadovoljivo. POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — IDR. H. M. LANCASTER | Dentist 2159 West Cermak Rd. ji Telefon CanaK3Bl7 (ogel Leavitt St) v CHICAGO, ILL. DR. JOHN J. SMETANA Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 lat izkušnje OPTOMETRIST. 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 BjgHMBnBaSBESaEEBSMaHKna Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je modno naše katoliško časopisje.