Stev. 101 Posamezna številka 20 stotlnfc V Trstu, v soboto 30, aprila 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XIV i frbajt — IzvzemSt ponedeljek — vsak dan sjutrtj. — Uredništvo; ulica ar. Ff*nCI4ka Aslfkega Btev. 30, L nadstropje. — Dopisi naj se f iljajo ured-Itlftvu. — Nefrankirana pisma m ne sprejamajo, rokopisi ae ne vraCajo. — Elajate!j In odgovorni urednik Štefan Oodlna. — Lastnik koasorclj list« Inosti — Tiak tiskarne Edinost — Naročnina xna5a ni mesec L 7.—, po! i L 33,— tn cen leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprav« Itev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink - Oglul ae raCunaJ* v lirokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev tn obrtnikov mm j>o 40 >1*. osmrtnice, zahvale, poslanica In vabila po L 1.—, oglasi dena^ni i zivoio/, mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, naj nanj pa L 2. — O^Uii naročnina in reklamacije se poSlljaJo Izključno upravi Edinosti, v Trita, ulica s/ Frančiška AsISkega Stev. 20, l nadstropje. — Telefou uredništva In uprave 11-5tI Vollvna disciplina hijor Brusatti, Joža Latinio, Lovre Lenaz, Jana* Mrach In Atilij Prodan. O nadaljnih namenih g. Giunte tar tržaških Dal.le SO j« polastilo iirvalmo votivno »tv., prod kateremu se bodo MM po. I ^K^offSft »'to? vpvtojc. Shodi* sestanki, posvetov m j a vTStijo, ljudstvo zbira svoje sile, utr« j uje svoje vrste, dviga In krepi dlsc'pli lio oreanizacfj, Jd bodo korakale 35 maja na bojišče. Prepotovali' smo orcra je, ki so nas napolnili s samozavestjo In ponosom, da smo izžll iz sroda, ki biva in ae bori na tej zemlji. Kakšna zrelost, kakšna politična samozavest, kakšna dis cipiina! Kako krepko, kako neustra« Še no se borijo ponekod naši kmet:e s svojo usodo! Nobena zla sreča, nobeno t revanjanje, nobena nasilje, nobena grožnja jim ne more streti poguma. Zares krepka srca bfcjejo še na naši zemlji. S tem ljudstvom Lahko tvegamo vse, i ji tem ljudstvom gremo lahko vedrega Ica skozi najtemnejšo noč zatiianja. So pa tudi kraji, so cele pokrajine, Ha katerih ležijo temni mrakovi. So cele pokrajine, ki vladajo nad njimi skrite, rHcomur odgovorne, protizakonite sile, dušeče vsak razmah volivnega dela. So kraji, kjer nastopajo protivnik! našega ljudstva naravnost, kjer mečejo raz se* be vse ozire iin vse pomisleke, kjer oznanu,jejo odkrito in brez ovinkov, da bodo z ognjem hi mečem preprečili vo» Htve v prilog naš* stranki. V teh krajih in pokrajinah ne more biti govora o svobodnih volitvah. To ne bodo volitve, temveč zasmehovanje državljanskih fln florveških pravic naAega ljudstva. Niti trenutek ne smemo za!bM, da so proti tem sovražnim silam vsr zakoni vsi predpisi. vsi ukazi vlade brez ve* liarve in brez pomena. Na ji izda gospod Otolitti §e taka zagotovila, naj nam obljublja, kar hoče, naj nam jamči vo» livno svobodo, kolikor hoče, naj nam izjavi v zadnjem hipu karkoli hoče, pe* SH na^jh nasprotnikov so močnejše od vseh besed iin naredib ministrov, naši protivniki bodo napravili, kar bodo hos teli, in se ne bodo ozirali ne na zakon in ne na vladne prepovedi. Tak je voKvni položaj dežele. Niiti se» fcundo ne smemo držati ljudstva v pre= vari. Povedati mu moramo, da mu na? la£a težki položaj težke dožnosti. Obr* niti se moramo predvsem na volivce, ki so vsakega pritiska in nasilja prosti, ki lahko svobodno in neovirano oddajo 15. maja glasovnico stranki, kateri zas upajo. Obračamo se na oni: del našega lju-d* goc. ker je potreben. Sedanje lice, ki jo nudi svet, bi moral biti zadosten dokaz, da je v splošnem oziru potreben sveto* ven sporazum, a v posebnem sporazum siuževah lo^umega nauiia političnega] jei wS tcm cinom je ne80gla»|e. ki je ogrožalo s Francijo. Minister za zunanje zadeve boja, kjer bodo pustih ljudstvu prostost edinost Italijanov, premagano. Jutri bo od vet- von Simons je izjavil, da poslancu r? i5? I r je Nemčija prignala, da je odgovor, Dolžnost teh krajev je, da pomagajo bratom, ki vsled *priti!ska in nasilja ne bodo mogli voliti. Vsi okraji!, ki so sreč« ni dovolj, da smejo voliti 15. maja v po polni svobodi, morajo iti v enotni discfz p lin i rani fronti na volišče. Vsak glas, k ga odda najzadnja vasica dežele, pride v prid celi deželi. Zato so uprte oči vseh preganjanih kmetov in delavcev na svoje bolj srečne brate, kateri- se morajo 15. maja zavedati, da odločajo z glasov? nico v roki ne le o usodi svojega okraja, temveč o usodi naše celokupne dežele Vsaka glasovnica, ld pade v volilno žaro v naših hribovski« vasicah, uniči del krivice, ki tare naše brate na jugu. AH je mogoče, da bi klic, ki prihaja iz nesrečnih krajev dežele, ne našel odme* va pri ljudstvu iste krvi In istega rodu? Ali si moremo misliti, da bi naši kmetje, naši delavci, naši učitelji, naši uradniki prevalili za-utpanje svojilh zatiranih, pre* ganjanih, zatsramovanih tovarišev? Ne! Nikdar! Za vero, ki stavi v Vas ne* srečno ljudstvo naše dežele, ga ne bo. ste ogoljufali! Kdor ve, kaj je primorski; Slovenec, kad istrskf Hrvat, je gotov, da bo šlo naše ljudstvo 15. maja do zadnjega in poslednjega moža na volišče. Jugoslov. ljudstvo mora podari- dokaz, da se po politični zrelosti in discipliniranosti, ne da prekosati od nobene pokrajine nove države. To mora pokazati udeležba na voliščih. Ljudstvo, ne straši se nobenih ovir, ne umakni se pred nobenima žrtva* mt, ne cmagaj pred nobenimi težavami. Imej pred očmi oaie kmečke može, ki se niso baiH 4 ur hoda, da so prišli na naše shode, ki so šli skozi dež, skozi :>lato šn veter preko gozdov ifn črez hris ■>e, da so prišli na naša javna zbo^ rovanja. Kdor le more ganiti, mora priti 15. maja na volišče. Bohuikii naj se dajo na« domestiti, če so to zanemarili, nosite jiii na ramenih, pel ište jih na vozovih, prinesite jih na nositnicah na kraj nji* hove dolžnosti. Reški zmagovalci pripisuj zadnji. to^Ako^l Tbfne bil več godkom veliko važnost. Za Reko da je napo- "t u ™ - .P™«1™* ,D1 DU * čila zora nove in srečne dobe. Zanella in pri- mk°li J1?0^^kak 'Prijateljski pogovor staši popolne samouprave so ravno nasprot- med Ll°yd Georgem in menoj. Von nega mnenja.______Simons izjavlja, da se vrši preiskava o m odgovornosti za vojno i*n da bo ministre Ii3ii|3 stvo za zunanje zadeve v kratkem obja» Kralj sprejel kitajskega poslanika nekolik«> zvezkov o tem vprašanju s katertmf ^iSTkgjSST: feSS *«> £ iip0rafunJ 3 redni poslanik in pooblaščeni minister. Ti" 'J ^ mofioikaTjezelo ža. ZeTa p;edniPaio,kontn,I. mlS"a ^V™ banke prenese v francosko držav, " K . 110 banko. Dostavil je, da za. sedaj ne Grof Sforza sprejel gruzinskega I more sprejeti razprave o nemških pred-zastopnika I login, ker čaka uradni odgovor st o» RIM, 29. Včeraj je minister za zunia* kovnjakov. Von Simons je zaključil: nje zadeve grof Sforza sprejel g. Tenkih Nemčija bo držala svoje obveze glede ja, izrednega poslanika gruziinske vlade, i razorožitve bavarske civilne brambe. in je imel z njim prijateljski pogovor. Glede sodbe proti vojnim zločincem Znižane cene za volivce ^ n^'^fl P°Saja Z zavezniki d t io r^ ^ tu r-* i ° načinu postopanja. RIM, 28. »Gazzetta Uffi^a e« nazna. Nato je dobil besedo poslanec Be/nsr n/a pravila za potovanje fobvcev po dorft ki je priporočal, naj Nemčija čim* železnici in po morj-u. Volivcem, ki ne prej vzpostavi gospodarske stike z Zo stanujejo v isti Obcmi, v kaiteri' so vpisa* Vinjenimi državami ni, bo dovoljena vožnja tje in nazaj po . , . .. ' .. , , . znižani ceni v vseh treh razredih, ko Angleški poslanik v Berlinu odpotoval pojdejo volit v svoj volivni okraj. Zni? i v London žane cene veljajo tudi iz Julijske in TrU BERLIN, 29. Angleški poslanik je detinske Benečije, toda samo po želez^ i odpotoval na Angleško, da bo p ris o? nicah, ki ima)jo feto tariifo kot državne stvoval sestanku zavezniškili državnu železnice. Ako hoče volivec dobiti voz»jPravijo, daje poslanik pred svojim ni listek po znižani ceni, naj gre na žu? I odhodom vprašal von Simonsa nekoli« panstvo tistega kraja, v katerem prebt^ pojasnila o nemški noti. Imel je tudi va, naj pokaže svojo volivno izkaznico posvetovanje s komisarjem Zedinjcnih in naj zahteva zeleno izkaznilco za vož* držav v Berlinu^_ njo. Ta izkaznica se mora pokazati na _ postaji, ^ obenem'"se plača vožnja za rfanClja tje in nazaj. Na zadnji postaji Izkaznic Francija hoče zasesti na vsak način ce ni treba dati vratarju, ker jo bo vo? ruhrsko kotlino "ivec rabil za povratek. Izkaznico je tre>| PARIZt 29. Listi poročajo, da je mi. Za ncodlo.čneže, mlačneže, bojazljiv® ce. nemarneže, brezbrižneže ne bo od^ puščanja in pozabe. Jugoslavija Konstituanta. — Profesorske plače. — Zeml joradniki bodo načelno glasovali za ustavo. — Odgoditev konstituante do po pravoslavni veliki noči. BELGRAD, 27. Današnjo sejo usta= votvorne skupščine je otrvToril predsed^ nik dr. Ribaj ob9'45 dop. Po prečitanju zapisnika zadnje seje je prečital zbor» nični tajnik brzojavko Udruženja na* rodnega ženstva v Dubrovniku, mestnega sveta v Imotskem in iz raiznih drugih Traijev, v katerih se zahteva za jugoslo* vensko državo naslov Jugoslavija. Nato je minister prosvete Svetozar P ska delegacija pri pogajanjih za trgo* vinsko pogodbo med ItaJijo in Jugosla* vijo. Tako so Italijani zahtevali!, naj se vprašanje ribolova v Jadranskem mor* ju uredi na sledeči način: Italijanom naj se dovoli ribolov ob jugoslovenski oba* Ii v oddaljenosti, katero bi določila me-šana komisija obeh držav oziraje se na posebne interese pojedinih obalnih kra* jev. Vendar oddaljenost za Italijane proste oone od obale ne sme biti v nos benem slučaju večja nego eno miljo. Italijanski delegat« zatrjujejo, da se bodo italijanski ribiči strogo držali ri* bolovske naredbe od 31. julija 1914. Dalje zahtevajo Italijani, da so spre* membe te določbe nedopustne brez sporazuma obeh stamk. Reka Fašisti izročili diktaturo županu BellasicKu Odvetnik Giunta se povrne v Trst Fašistovska revolucija in diktatura, ki ji je ha dati voirvni koimsijf, pri kateri s, nistrski predsednik Briand, ko je prišel glasoval da jo prepecati. Ravno tako se iz fiin!ančnc komisije, izjavil nekaterim mora izkaznica prepečatiti tudi na poj senatorjem, kil so bili na hodnikih senata, IJSI'J Htere.sl ^Peljal Brez teh da je eno vprašanje, ki je skupno vsem pečatov iz*kaznifca ni veljavna. I zaveznikom, namreč vprašanje povračil, Sole povodom volitev ne bodo zaprte i*n neko drugo, ki zadeva posebno Fran? RIM, 28. (S.) Proti vestem, ki so jih cijo, kot sosedo Nemčije, t. j. vpraša* objavili nekateri listi, se šole povodom nJ*e lastne varnosti. Da si zagotovi var« volitev ne bodo zaprle. Naučno ministr> nost — je rekel Briand dalje —>, mora stvo jo dalo rektorjem vseučilišč in Francija dobiti jamstva in treba je, da drugim šolskim oblastvom potrebna no»)s^ jih vzame. Z zasedbo ruhrske kotline vodila glede dopusta tistim, ki bodo mo* tvegamo vsekakor mnogo, toda vse bo rali ifti glasovat v kak oddaljen kraj. odvisno od nasilna zasedbe same. Naš Železnice bodo vozile 1. maja ^ mescc}' ko smo dtvt -»o /c \ a* j , . „J , . Dusseldort, se je popolnoma posrečil in KIM, 28. (S.) Med osobjem zeleznic fcudi sedaj se mora posrečiti. Nemški se je b:il razšiirU gks, da^ zeleznice 1. delavci so videli tedaj, da nismo prišli a maja spriico posebnega značaja tega praz? Nemčijo kot imperialistični osvojeval mka ne bodo vozile. Moremo zagotoviti, cif ter so naše čete dobro sprejeii. Isti da hoče uprava, dJai tako važna javna uspeh bomo dosegli tudi sedaj, ako za> služba ne bodi prekinjena. V tem zmi, I gotovimO rudarjem v ruhrski kotlini slu je Liprava dala raznim uradom na, njihov položaj in njihove plače. Na vsak kTh nezgod^ nesporazumov m ka' način je treba dobiti jamstva. % t i j . . Zavezniki, si obetajo od zasedenih nem* Znamke na razglednicah ških pokrajin 2 miljardi na leto RIM, 29. (S.) Vsled nepravilnosti; ki PARIZ, 29. Neka poluradna vest pra, so se ugotovile pri znamkah na razgled, vi, da se je Loncheur posvetoval včeraj nicali, javlja munistrstvo za pošto, da je z angleškimi strokovnjaki- o vseh fi sedaj v rabi sledeča tarifa: Na razgled.- nančnih vprašanjih, ki se tičejo zased niče s samim podpisom in datumom je be ruhrskega ozemlja. Zavezniki raču= treba deti znamko od 5 st., na: razgled, naj o, da bodo zasedene nemške pokra* mce z, I?..5 be^Ied.15 st na razgledni, jine nesle 2 miljardi mark v zlatu na ce z daljšim dopisom lo st. v istem j leto. Okraju in 25 st. izven okraja. Nemilla I Anglija Ija Lloyd George pravi, da so nemški pred« Opozicija odobrava prošnjo za posre= logi nezadostni. — Anglija bo sodelovala dovanje. — Nove odredbe ne bodo do? pri zasedbi ruhrske kotline segle svojega namena LONDON, 29. V odgovor na neko BERLIN, 28. V državnem zboru so I vprašanje je Lloyd George rekel v dolj* na razpravi izjave ministra za zunanje nj zbornici, da je že v ponedeljek ozna zadevre von Silmonsa. Poslanec Riesser ^ stališče vlade glede nameravane za gije Bozovič, ki je pobijal izvajanja i sledila, je prenehala v četrtek ponoči. Tisto Simraka, Šegvića in nekaterih drugih noc so se vršilu Y redkem rotovžu težka pred govornikov, češ da so bitli njihovi govori silno destruktivni, nepatriotieni in neuvidevni. Narodni klub zahteva fe= deracijo, kakor da bi se ne bilo že v pre* tek los ti dovolj prepirov. Opozarja na Južno Srbijo, deželo najslavnejše pro* Slosti, ki je obenem najboljša čuvarica iugoslovenskega državnega edinstva. Prebivalstvo južne Srbije hoče itmeti edinstveno in demokratski urejeno dr* žavo. Ono je na strani vseh, ki delujejo na to, da uverijo narod, da je vsak Srb ri. .10 toliko Hrvat kakor Slovenec in narobe. Ono je za edinstveno na» rodno ideologijo, edinstveni mentalitet tn edinstveno kulturo. (Viharno ploska^ nje v centru.) Glasoval bo za vladni ira-tavni načrt. Zemljoradnik Gliša Popadić izjavlja, da vladin ustavni načrt nikakor ne za> dovoljuje seljačkih zahtev, ampak bolj meščanstvo. Zemljoradnik i žele, da se ustava čimprej sprejme in odločno zavrača očitke, da hočejo Zemljoradnik! ovira ti dek>. Sedanji ustavni načrt je šc aamo sirov material, ki ni dovršen. Irn* sicer v sebi mnogo zrna, pa tudi plevela. Upa, da se bodo nedostavki popravili v *pecialni debati. V načelni deba-ti bo resna posvetovanja med zastopniki fašistov — tržaških in reških — in: domačimi prvaki iz Italijan, narodnega bloka, ki je pri volitvah propadel. Dosegel se je sporazum, katerega Plavni HnlnnKi c^ ■ 1 \ „_ __- - . keinu županu dr. Bellasichu. Župan Bellasich je tako posta! diktator v reski državi, nekak novi D Annunzio le s to razliko, da ,e domačin. Kot takšen se je začei tudi ^bnašati. Izdal je dolg proglas, v katerem pravi, da stara začasna vlada vsled dogodkov prilikom volitev ni mogla več ostati na krmilu države ter je s posebnim odlokom izročila vso oblast njemu, reškemu županu. Smatral je, da je bila njegova patriotična dolžnost sprejeti ponujeno mu oblast. Svest si je težke naloge, ki ,o bo moral vršiti. Zivljenski interesi Reke zahtevajo, da se brezvladju mora napraviti konec. Uradi morajo začeti zopet poslovati, šole se morajo odpreti, prejšnje navadno živ, Ijenie se mora zopet povrniti na Reko Novi reški diktator — po volji fašistov — se bo imenoval izredni komisar. Bivši direk-t?,ri'' ,kiDS0 Ča bi,i Postavili fašisti, se je poslovil od Rečanov z daljšem proglasom, v katerem opsuje in opravičuje svojo dvodnevno diktaturo ter povdarja, da je dosegel svoj cilj, ter naznanja, da je vsled tega izročil vso oblast reškemu županu. To Hsiino so podpi- BA It r ranpa P.ionti _ J: J. 1 fA_ i'« -1 . je v imenu strank, ki ne spadajo h ko? aliciji, izjavil, da odredbe proti Nem» čiji niso dosegle svojega namena in da ga. ne bodo nikoli dosegle, naj posta* nejo še tako resne. Mi smo — je nada« ljeval Riesser — popolnoma složni s korakom vlade, s katerim si prizadeva pri* dobiti Ameriko za posredovanje. Novi predlogi so strašni, toda nemški narod je pripravljen storiti vise, kar bo mogel. Tudi če se ta poskus ponesreči, bo kljub temu ugotovljeno pred zgodovino, da je Nemčija naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi se na iznemogli in raz? dejani svet povrnil mir. Zakon o prepovedi izvažanja zlata po* daljšan. — Razprava o nemški zunanji politiki BERLIN, 29. Državni zbor je sprejel v tretjem čitanju in brez razprave ziu; kon, s katerim se prepoved Razpolagaš nja z zlatom državne banke podaljšuje do 1. oktobra 1921. Nato se je zbornica povrnila k razpravi o zunanji politiki. Poslanec ljudske stranke Stressmann, je obsojal Mullerjev govor in je rekel, da ne bi zavezniki znižali svojih zahtev niti za eno stotinko, tudi če bi imeli opraviti s čisto socialistično nemško vlado. Govornik obžaluje, da ni von Simons zavrnil v Londonu Lloyd Geor* sedbe ruhrske premogonosne kotline. Natančen načrt za to zasedbo je bil predložen posebni komisiji! strokovnjak kov in na medzavezniškem sestanku se bo pretresalo poročilo, ki ga izdela ta komisija. O novih nemških predlogih je Llovd George izj'avil, da mu je znano — toda ne uradno —, da je nemška vlada poslala Zedinjenim državam nekoliko predlogov. Rekel je, da je te predloge čital v listih in da mu je žal, ker mora reči, da niso nikakor zadostni. Medza* vezniški finančni strokovnjaki so se zbrali v Londonu, da proučijo nemške predloge. Vsled tega ne bi hotel dati se» daj nobenega mišljenja, toda zelo se .bojžm, da bodo ti predlogi enoglasno proglašeni za nezadostne. Na vprašanje, kaj nr'sli o zasedbi novega nemškega ozemlj'a, je Llovd George odgovoril, da se o tem vprašanju ne more izraziti, ker spada v področje vrhovnega sveta, ki se bo o tej stvari odločil še pred ponedelj* kom aH torkom. Cecii je vprašal, ali po* menijo Llovd Georgeve besede, da se vlaJda ne bo obvezala, preden ne bo vprašala zbornice za njeno mnenie. Llovd George je odgovoril: Ako hoče gospod poslanec s tem reči, da zastopni* ki angleške vlade ne bodo smeli obve* z a ti dežele, v kolikor je to vladi dovo- stališče vlade določilo v ponedeljek, t. j» obvezali se bomo za zasedbo premogov, nikov na Vestfabkem, ako nemški predlogi ne bodo zadovoljivi. Chamber« lain je rekel, da bo zbornica prihodnji četrtek razpravljala o vprašanju novega pohoda Sproti Nemčiji. Kenworthv je pripomnil, da so Francozi naznanili, da bodo začeli pohod že v nedeljo, dočim bo doljna zbornica razpravljala o istem prašanju še le v četrtek. Chamberlaift je odgovoril, da ne more nobena ra^pra» va v doljnl zbornici vplivati na posto* panje francoske vlade, katera lahko na. pravi, kakor in kar se ji zdi da je naj« bolj prav. Rudarji odklonili predloge vlade LONDON, 29. Rudarji so odklonili predloge angleške vlade za rešitev sporž, med rudarji in lastniki. Amerika Glas o Knoxovi resoluciji v ameriškem senatu WASHINGTON, 29. Senator Ne. Iach, predsednik zakonodajne komisije, je Kno.xovo revolucijo odločno napadal. Rekel je, da bi pomeniflo junačiti Nemčijo v njenem odporu proti zavez* nikom v zadevi povračil, ako bi se ta revolucija sprejela. Govornik je dost>i» vil: Z Knoxovo resolucijo zahtevamo popolno odškodnino zase, a pcttublja* mo zaveznike, s katerimi in hvala kate« rim smo zmagali' skupnega sovražnika. Pozabljamo tudi, da se mora Nemčija razorožiti, da bi mi dobili odškodnino, dočim bi Francija prav lahko ziuj* bila vse. Avstrija Ljudsko glasovanje o priključitvi k Nemčiji bo 29. maja SALCBURG, 28. Deželni zbor je sklenil, da se bo ljudsko glasovanje o priključitvi k Nemčiji vršilo na Solno* graškem dne 29. maja t. 1. Gibanje za priključitev k Nemčiji v Gornji Avstriji LINC, 28. Deželni zbor je enoglasno sprejel predlog p an germa ni sto v, s ka* te rim se vlada Gornje Avstrije po* oblašča, da lahko pripravi potrebno za ljudsko glasovanje v Gornji Avstriji, ako narodna skupščina ne odobri za ko* na o splošnem ljudskem glasovanju o priključitvi k Nemčiji po vsej Avstriji. Grška Nič novega z maloazijskega bojišča ATENE, 28. Uradno poročilo o polo* žaju dne 26. aprila pravi: Na fronti severne skupine m:r. Na fronti južne skupine je naše topništvo uspešno streljalo proti neki sovražnikovi koloni. Pozor volilcl 9 Trstu in okolici! Prejeli ste že ali boste prejeli te dni od tržaškega municipija volilno fzkaz; nico ali legitimacijo (Certiflcato d* iseri* zione). Ta dokument je vsakemu volilcu potreben za volitev; brez njega ne more oddati svojega glasu. Pozvan! ste bili zato že opetovano, da izkaznico skrbno čuvate. Opozarjamo Vas 5e na ne; kaj važnega: Vsaka izkaznica mo* ra imeti pečat tržaškega munh cipija; drugače nI veljavna. Vzemi to torej takoj svojo izkaznico v roko tef preglejte, ali ima na prvi strani v levem spodnjem kotu omenjeni pečat. Vsled pomote nekega uradnika so se namreč za nekatere sekcije tržaškega volilnega okrožja razposlale volilcem izkaznice brez pečata. Kdor ima tako izkaznico, naj jo takoj nese v telovadnico, Vfa della Valle, kjer dobi brez drugega manjkajoči pečat. Kdor nima časa, da to sam odpravi, naj prinese Izkaznico v naše uredništvo, Via S. Francesco 20, 1. Volilni odbor! so napro£enl, da izkaznice brez pečata zberejo ter preskrbijo za vse skupaj manjkajoči pečat. na konferenco. Vsled tega se bo Volilnim odborom! Vkljub ponovnim pozivom nam se 5« niso naznanila imena oseb, ki naj bi sodelovale pri volilnem dnu kot naši z«u upniki, takozvani »zastopniki kandidat* ske liste«. Treba jih je za vsako sekcijo po dva, enega pravega, enega oameeU nike. Pozivamo volilne odbore v zgornji k* spodnji okolici, da storija, za kar so bili naprošeni, najpozneje do pone* deljka, 2. majnika, ker bl sicer ne mogli zaupnikov pravočasno predlo* žiti na pristojnem mestu. Na delo takoj v ogib nepopravljivi narodni škodi! Glavni volilni odbor Jugoslov. nar. stranke za Trst In okolico Stran IT. »EDINOST« V Trstu, dne 3U. april« J9 Domače vesti Nalim splitskim bratom sem naslovil v . , . . »Edinosti« od četrtka člančič, ki se je ž njim \nelna. poizvedovanja ugotovila, da so imeli javni! pečala včerajšnja »L'Era nuova« — po svoje. stariši veliko večje število šoli podvrže- j časti. je minulo že 40 let, odkar je veliko število slo- so vsi javni prostori, ki so za stojišča primer- venskih očetov v Trstu vložilo prvo prošnjo za ustanovitev slovenske Šole in da so komisio- ler bi utegnil, kdor ni slučajno prebral ^Edinosti«, presojati stvar po navidezno točnih citatih italijanskega dnevnika, opozarjam na to, da je »L Era nuova« ostala tudi to pot zvesti svoji vitežki metodi potvarjanja nasprotnikovih besed od zavijanja do zamolčevanja. Ta konstatacija, ki jo lahko vsak napravi pri-merjaje moj člančič s citati in navedbami vi-Ježkcga lista, mi daje pravico otresti se vsake polemike ž njim. Dr. Josip Wilfan. Strah pred volitvami! Včeraj smo primerno označili milo tožbo, ki jo je priobčil »Piccolo« v svojem strahu pred volitvami. Seveda je slikal črno zlasti zato, da bi vzpodbudil svoje volilce k čim odločnejšemu delovanju. Aii že dejstvo, da je čutil potrebo, strašiti, je znamenje, da ima > Piccolo« vendar-le nekoliko strahu. Pa pustimo to! Saj pokaže uspeh volitev, ali je bil njegov strah upravičen ali ne. Toda pri tej priliki hočemo ugotoviti nekaj drugega in veleznačilnega. Mi smo že pod avstrijskim režimom opetovano, v listu in na javnih shodih naglašali, da bi bile edinole volitve po proporcionalnem sistemu pravične, ker bi samo take volitve zagotovile primerno zastopstvo obema narodnostima, oziroma vsem političnim strujam v deželi. Avstrijska vlada pa o proporcu ni hotela nič slišati. A to gotovo radi tega, ker ni hotela, da bi naš narod prišel do zastopstva, ki bi odgovarjalo njegovemu številu! In v lepem soglasju z avstrijsko vlado so proporcionalne volitve odklanjali i udi italijanski politični krogi v deželi. Odklanjali so jih brez dvoma iz istega razloga, kakor vlada. Mi pa se nismo nikdar b ali pravičnih volitev, na katerih bi prišlo do izraza resnično narodnostno razmerje v deželi. -Piccolo« in njegovi zaplečniki pa so se bali takih volitev in se jih še boje tudi danes. In če že ni mogla Italija drugače, nego da je svoj volilni red s proporcionalnim sistemom uveljavila tudi v teh pokrajinah, pa naj bi jim vsaj — tako bi hoteli »Piccolo« in njegovi pajdaši — pomagala z umetno ustvaritvijo nenaravnih volilnih okrožij, da bi prišli oni do \rečine in bi se s tem potvorilo resnično narodnostno razmerje v deželi! Sirah jih je pred resnico. In to je tem značilnejše, ker dokazuje, kako »Piccolo*; vedoma govori neresnico, ko kriči, da je to ozemlje po narodnosti italijansko! Kako potajujejo resnico! V nekem tržaškem ni, že zasedeni. Zaenkrat m torej aova dovoljenja ne morejo več dati. Preveč stojišč v so imeli javnih ulicah ni primerno in ne dela mestu Trst, 29. aprila 1921. — Mestni magi- nih otrok, nego jih je zahteval državni zakon! [strat tržaški. 40 let je minulo od tedaj, ali rešitve nismo! ■ ■ a mogli izposlovati od avstrijske vlade ki bi bita gg trŽaŠk@ga ŽlVljeRia mogia — ce bi bila le hotela — prisiliti tržaško občino, da nam da tisto borno ljudsko šolo! Tako je avstrijska vlada nasa narodno-kultur-ca stremljenja — podpirala! To so same neizpodbitne resnice. Gospoda naj jih le zatemnujejo s svojo drznostjo, ali odpraviti jih ne morejo! Jako lepo! Na pritisk od znane strani so sklenila vsa tržaška paroplovna podjetja, med drugimi tudi taka, ki so neoporečno dalmat. izvora in so postala komaj sedaj italijanska, da odpustijo vse svoje moštvo, ki nima že po rojstvu italijanskega pripadništva. In res, vsaki dan čim dospe kak parobrod v tržaško prista-,nišče, se mora takoj izkrcati vse »tuje« moštvo, ne glede na dobo dosedanjega službovanja in na čin. In teh revežev, ki tako nepričakovano izgube svoj zaslužek, ni malo! Skoraj vsi so oženjeni in imajo svoje družine že od nekdaj v Trstu. Vrhu tega še zahtevajo dobrosrčni mogotci od njih, naj se takoj izselijo v Dalmacijo, dasi so ti ljudje že z mladih nog proč iz svoje domovine in nimajo tam ni krova ni kruha ni svojcev več. Razumljivo je torej, da skušajo ti nesrečneži uveljavljati svoje pravice na razne načine. Med drugim so se obrnili tudi na »Zvezo pomorščakov«, v kateri so vsi včlanjeni, za pomoč in posredovanje. Pa kaj se je zgodilo, mesto tega? Tukajšnja podružnica »Zveze pomorščakov« objavlja poseben proglas, v katerem naznanja, da je že stavila glavnemu vodstvu »Zveze« predlog, naj se vsem odpuščenim »tujim mornarjem povr- I ter mu zagrozili s smrtjo. Prisilili so ga, da jim nejo prispevki, ki so jih vplačali kot njeni! Ic pokazal, kje je garaža za avtomobile. Ne- da se je hudo poškodoval na nogi in dobil več Poskusen samomor. Včeraj zjutraj okoli 11. ure je bil zdravnik rešilne postaje telefonično pozvan k družini Holzinger, stanujoči v ulici Media št. 6. Tam je potreboval nujne zdravniške pomoči dimnikar Eugen Holzinger, ki se je bil ustrelil s samomorilnim namenom v prsa. Zdravnik mu je dal prvo pomoč ter ga dal nato odpeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v IX. oddelek. Eugenova mati je pravila, da ne ve, kaj je dovedlo sina do tega koraka. Sumi pa, da se je ustrelil radi ljubezni. Nesreča z orožjem. Včeraj so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico 6 letnega Alberta Kralja iz Trebč št. 46. Deček je bil našel na cesti naboj, s katerim se je toliko časa igral, dokler sej mu ni razpočil v roki in ga ranil po obrazu. • V boln išnici je dobil prvo pomoč. Oborožen napad na Dreherjevo pivovarno. J Preteklo jutro okoli 3. ure je opravljal čuvaj Franc Štrukelj svojo službo v Dreherjevi pivovarni. Močan ropot pred vrati, ga je privabil iz tovarne. Nekdo ga je bil poklical po imenu. Čuvaj je stopil k vratom, da bi videl kdo ga kliče. Pred njim je stal neznanec, ki je hotel vstopiti. Štrukelj mu je odgovoril, da mora imeti za ustop v pivovarno posebno dovoljenje, izdano od vodstva. Mladenič ni dal odgovora, pač pa je dal znamenje z roko. Na mah je planilo pred vrata 12 oboroženih rala-deničev, kateri so splezali skozi zid v pivovarno. Čuvaju so nastavili samokrese na prsi poikodb tudi na glavi. Petelinčka je ukradel in da bi bila stvar bol popolna, še kokoš zraven. Vendar ni ime! sreče. Mož, 28 let star, doma od Vidma, je bil prijet in ga bodo v ječi poučili, dane gre, da bi na tak način gojil perutninstvo. Dva zidarja iz Vidma sta stopila v Grgarju v neko gostilno, nakar se je eden navzočih obregnil ob njiju, češ: >-Pojta domov, kaj delata tu!« Posledica: Prišli so orožniki in ker niso dobili onega, ki je to dejal, so gnali gostilničarja. — Mi se moramo res čuditi, da obla-stvo vrši tako vestno svojo službo, Če gre za mal prestopek ničvrednega značaja od Slovenca, fašisti pa pobijajo in požigajo, a se zato nič ne zganejo. DAHOVt Rojanski Sokol daruje za dijaško podporno društvo v Trstu L 50.— Denar hrani blagajnik. organizirani člani! Res prijazni in človekoljubni so včasih ti internacioaalci v' svojih strokovnih zvezah. Lipova ali lipina vejica? »Jadranka« je pozdravila naš gtasovniški odznak s pravim diii-rambora, v svojem simoatićnem ljubkoveselo-resnem tonu. Samo nekaj ji na tem odznaku ne ugaja: ime, ali pravzaprav oblika tega imena. Ne pravi tega izrecno, a tembolj izrazito, vpletajoč med svoje bujne rožice vsakotoliko Sipine« vejice.Ti predrzni moški pri Političnem društvu, tako pač umuje naša »Jadranka«, hočejo nam ženskam se lipo vzeti, lipo, ki je vendar ženskega spola in ima torej ne. oporečno pravico do ženske pripone — in, to- listu smo čitali te dni dopis iz Istre v katerem - u vejica kakor se pravi Marijin mesec natveza dopismk svoji javnosti bajko, kako daj in hčerin svet v 0branibo moških pri Politič jansko-patrijotično čutila. Avstrija da jc sicer hotela na umeten način pohrvatiti to občino, znanci so stopili na avtomobil ter jo popihali. Drugo jutro se je ugotovilo, da je nosil avtomobil št. V. G. 139 (15 Ter). Dogodek je bil naznanjen policiji, ki zasleduje neznance. Pritožbo je uložila pivovarna kakor tudi policija na tajništvo tukajšnjih fašistov, ali niso bili vpisani omenjeni neznanci pri fašistih. Toda odgovor je bil negativen. Pripomniti imamo, da je to že drugi napad. Upati je, da pridejo »mladeniči* kmalu v roke pravici! Ljubezenska žaloigra. Pred nedolgim časom se je seznanil 431etni vdovec Viktor Bro-solo z 42 letno Štefanijo Calabottijevo, stanu-jočo v »hiši čednosti« v ulici dei Vitelli št. 1. Brosolo je bil poklicu mizar ter se s skromnim zaslužkom preživel od dne do dne ... Toda, ko ga je začela Štefanija milo prositi, naj jo s? Gospodarstvo — Vzpostava železniškega prometa v Jugoslaviji. Iz Belgrada poročajo; Ministrstvo za železnice se je lotilo z vso energijo rekonstrukcije železnišekga prometa. Ravnokar objavljena letna potreba železnic kraljevstva Srbov, Hrvatov in Slovencev izkazuje velike številke. Samo hrastovih in bukovih pragov potrebujejo jugoslovanske železnice na leto 1,000.000 kubičnih metrov. Težko, da bo mogla država sama pokriti vso potrebo; najbrž bo morala iskati dopolnilo v inozemstvu. Znano je tudi, da namerava belgrajska vlada v najbližji bodočnosti začeti z gradnjo več važnih železniških prog, zlasti takih, ki so postale vsled premaknitve trgovinskega toka nujno potrebne VELIKA IZBIRA krasnih klobukov za bi po L 90.— ima v zalogi modni Balon Garibaldi 15, III. t birmrt , Corsq 71* VELIKO POSESTVO obstoječe iz hiše z do/ bro idočo gostilno, gospodarskim poslopjem^ prvovrstnih njiv, travnikov za 11 glav živine, ter 17 oralov gozda, kakor tudi ves živ in mrtev inventar, se radi takojšne selitve proda skupno ali posamezno. — FrrtnČiSkij Jane — Col nad Vipavo.711 BRINJEVEC ' jamceito naraven, v množini, se dobi po zmerni ceni pri kleva, Slavina p. Prestranek. poljubni Fr De 34 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Fovh, urar, Mazziui 46 (v bliiin! drvenega trga). 25 PCROČNA soba nova za L 2100.— uli posamezne kose se prodajo v Campo Belveder«* št. 1, Semolich. 714 NJIVA s trtami in sadnim drevjem, zemljišča, kamnolom, 4000 m*, nad proseško ccsto ^ Barkovljah, radi odhoda na prodaj. Pojas-Y Barkovljah, Šalita Coutovello 776. 713 nila MOTOR na surovo olje in nafto Climax 25 Up najnovejše konstrukcije, in motor na nalto 12 HP, harmonij, velik čebelnjak in drugo bo proda. A. Hreščak, Slivje, p. Materij«. "Oflf UBIRALEC in popravljalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo 1, V. nad. (70J1 je občina Žminj (pazinski okraj) vedno itali- ^em"društvu si dovoljujem, ne držeč se kakor vzame k sebi, je jei Viktor premišljevati, kako lipov bog pojasniti »Jadranki«, da lipova vejica namestu »lipine« vejice ni nikaka moš- aU sedaj da je 2minj zopet tisti, kakor je bil • ka usurpacija aIi slovniška napaka. 2ivi jezik nekdaj. (Jdpravili da so fanatičnega župnika j - in učitelja (ali učiteljico) in odprli da so zopet italijansko šolo. Sedaj pa si oglejmo nekoliko — resnico, ki jo oni dopisnik tako drzno po-tajuje. Slučajno imamo pred seboj uradno statistiko, to je številke, ki govore vso in pravo resnico. Pri ljudskem štetju L 1900. so našteli v 2minju 4790 prebivalcev. Od teh le 243 z italijanskim občevalnim jezikom. Pri ljudskem Štetju leta 1910 pa so našteli v Žminju 56S9 prebivalcev. CM teh 5532 s hrvatskim, oziroma slovenskim občevalnim jezikom, 156 pa z italijanskim! !f Hrvatje in Slovenci so tvorili torej 98, Italijani pa 2 odstotka prebivalstva! Tak vspeh je imelo ljudsko štetje s tisto pro-slulo rubriko s zobčevalnem jeziku ! Kako bi še le bilo, če bi bili šteli na edino pravilen in jo pozna ravnotako kakor znanstvena slovnica. Malim bolnikom daiejo mamice lipovega čaja, poredne paglavce mažejo očetje s leskovim oljem, resnica je kakšenkrat vendar lepša brez figovega peresa: in zato moramo tudi mi glasovati z lipovo vejicol (V ostalem gl. Breznikovo slov. " slovnico, II. izdaja, str. 175: »Od neživih predmetov n e tvorimo pridevnikov s pripono -in.) Lipovec- Jadranka je izšla z različno vsebino in je na prodaj že od danes nadalje. - Uradna vesti Splošne volitve v tržaški trgovinski in obrt-ni zbornici. Po zakonu od 29. junija 1868, in zanesljiv način: na podlagi narodnosti! Kajti po veljavnih volivnili predpisih, spremenjenih Štetje na podlagi občevalnega jezika je dajalo od generalnega civilnega kemisanata za_J«hj sto prilik za potvarjanje, izsiljevanje in za pritisk na odvisne ljudi!! Seveda pravijo, da je sko Benečijo z odlokom od 3. marca 1921. št. 646—13614, naznanja podpisana volivna ko- bilo to umetno delo avstrijske vlade. ' Mi bi misija, da bo ležal volivni imenik za prihodnje . K » . , » ' 11 r-T-,1 ičr, -> 1 r sćlri {rrtrvjritIC.M i n nhrfni pa vprašali gospodo, naj nam razlože, kako oa tista avstrijska vlada ni pohrvatila aii poslovenila raznih drugih krajev v Istri?! Odgovor je lahek: ker so bili dotični kraji — res italijanski!! Žminj pa ni italijanski in zato niti ni trebalo avstrijski vladi, da bi ga ^hrvatila ! V letu 1913. je obstajala v Žminju poleg deželne hrvatske štirirazrednice tudi italijanska enorazrednica. In to — čujte! — za dva odstotka ne Italijanov, ampak prebivalcev, ki so se priznali k italijanskemu občevalneuiu jeziku! Takih je bilo 156, A v italijansko Šolo je zahajalo 76 otroki Je-li verjetno, da so bili vsi ti otroci italijanskih starišev?! To je pač drastičen zgled, kako so Hrvatje — > preganjali* Italijane in italijansko šolstvo! — Pač pa stoji dejstvo, da občina-pokrajina tržaška ni hotela dati slovenske Š0I3 tisočem slovenskih otrok in da je avstrijska vlada podpirala to uporno odrekanje najvzvišenejše pravice vsakega naroda, namreč pravice — do sredstev kulture! Naj pokličemo gospodi v spomin dejstvo, da bo vzdržaval sebe in bodočo ženo ... Po dolgem premišljevanju, je prišel do zaključka, da bo vzel žensko k sebi. Tako je tudi storil. Toda v Brosolovo liižo je prišla beda in Viktorja je začelo skrbeti*... Štefanijo je poslal nazaj odkoder je prišla. Pred včerajšnjim popoldne je sklenil neisrečni mo?, da si bo končal življenje. Šel je tudi po Calobottijevo, da bi šla z njim v smrt. Odpravila sta se v Bar-kovlje, kjer sta vstopila v gostilno. Viktor Je poklical na mizo liter vina. Ko sta izpila vino, je potegnil mož iz žepa steklenico »Cimano«. Toda v steklenici ni bil vermut, pač pa strup. Strup je natočil v oba kozarca in smrtna kandidata sta ga izpila. Prej ko so drugi gostje zapazili dogodek, sta se že borila s smrtjo . . . Na lice mesta je bil pozvan zdravnik rešilne postaje, ki ju je dal nemudoma odpeljati v mestno bolnišnico. Sprejeli so ju v I. oddelek, kjer sta kmalu potem umrla. Pri Brosolu so našli pismo, ki je bilo naslovljeno na njegovega sina Hermana. V pismu je bilo rečeno, da ga je dovedla beda do tega koraka. Pismo ima v varstvu policija. splošne volitve v tržaški trgovinski in obrtni zbornici od 30. aprila do 14. maja t. I. v veliki dvorani imenovane zbornice občinstvu na vpogled. Reklamacije proti imeniku se morajo predložiti volivni komisiji v teku označenega roka. Reklamacije, ki se bodo vložile po tem času, se ne bodo upoštevale. — Trst, 29. aprila 1921. — Volivna komisija. Urnik za obiskovanje pokopališča pri Sv. Ani. Mestni magistrat tržaški naznanja: Od L maja do 31. avgusta t. 1. bo pokopališče pri Sv. Ani odprto od 8 do 12 in od 14do 18 lA. Obiskovalci pokopališča se pozivajo, naj iz spoštovanja do kraja samega ne mečejo na tla papirjev. — Trst, 28. aprila 1921. — Mestni magistrat tržaški. Stojišča ua cesii. Mestni magistrat tržaški naznanja: Ker venomer prihajajo prošnje, v katerih se prosilci potegujejo za dovoljenje, prodajati v stojiščih na javni ulici najrazličnejše blago, naznanja mestni magistrat, da se i Vesti iz Goriške Shod se je vršil v naših gorah in sicer dne 17, aprila v Novakih*, na katerem sta govorila gg. dr. Gruntar in kuplan Stanič. Vse ljudstvo je bilo enoglasnega mnenja, da morajo na dan volitev vsi na volišče. Šolska mladina na Ljnbinja priredi dne i. maja ob treh popoldne šolsko veselico. Goriški polk. Kakor poročajo goriški listi, je »vendar enkrat gotovo«, da ostane 23 polk pešcev stalno v Gorici. Fašisti. Čisto po nepotrebnem so se razširile po Vrtojbi govorice, da se tudi med domačimi fanti nahajajo nekateri fašisti. Imenovala so se celo nekatera imena. Ko so fantje izvedeli zato, so se čudili. Ni prav, da se kdo brez vzroka dolži, da je pripadnik organizacije, ki ni samo sovražna našemu narodu, ampak ima na vesti stvari, ki jih odklanjajo tudi razsodni Italijani. Padec. Pred nekaj dnevi je zidar Ivan Par- nove prošnje ne bodo več vzele v poštev, ker i megiani tako nesrečno padel s stopnjic v temi Ei^rzna parošiSa, Tečaji: Trst, dne 29. aprila 1921. Jadranska banka ..............300 Cosulich . • ................361 Dalmatia ..■•••••••*••••••« 28.") GeroHmičh.................139o Lfbera Triestlna....................549 Lloyd...................1680 Lussino..................1030 Martlnolich................230 Oceanla..................368 Premuda..................409 Tripcovich.................350 Ampelea......................598 Cement Dalmatia ............. . 358 Cement Spalato...............369 Tuja valuta na tržaškem trgu; Trst, dne 29. aprila 1921. Neprepečatene krone........ 4.--5.— avstrijsko nemške krone....... 3.25— 3.50 češkoslovaške krone........ 28.-- 29 — dinarji..............60.--61.— leji................ 32 50— 33 — marke • •»••••«•••• •• 31.75— 33 — dolarji ..............20.40— 20.50 francoski franki . . . .......153.--157.— švicarski franki ..........360.--365.— angleški funti papirnati.......82.--82.50 angleški funti, zlati........ 104.--106.— rubli ............... 10.--12.— napoleoni . 84.--80.— Švicarski tečaji. ŽENEVA, 28. Lira 27 812, marka 8*9625, av. krona 1'52, angl. funt 22'67, fr. frank 43*275, dolar 5*7375. ZAHVALA Podpisana globoko glnjena po tolikih dokazih iskrenega sočutja ob prebridki izgubi preljubljenega sinčka KDOR HOČE KAJ KUPITC KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOS I i«< » && S O Š izreka vsem onim cenjenim osebam, ki so bodisi z darovanjem cvetja ali s spremstvom k večnemu počitku ali na katerikoli drugi način hoteli počastiti spomin nepozabnega pokojnika tem potom najsrčnejšo zahvalo. Obl eSJ ICURET MAL! OGLASI se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. Naznanilo Naznanjam s tem svojim cenjenim bivšim klijentom, ki so se preselili v Jugoslavijo, da je ustanovil moj zet Vlatko Vlašič v Mariboru, Gosposka ulica št. 23 atelje za moderno slikarstvo ter prosim, da bi ga posečali z isto do* brohotnostjo, ki so skazovali mojima, podjetjema v Trstu in Gorici. Pri< priliki pošilja bratske pozdrave. 337 ANTON JERKIČ. ALOJZU POVH Trst, telefon štev. 3-29 Piazza Garlbaidt 3 (pr»l ftniftt} Ntjve^io izbero daril i-dobite samo v trgovini Piazza Garibaldi St. 3, (prej B.u.ivra) Scmo na fl2Seio za preprodajalce i Trakovi, »noSke fn ženske nogavice, robci, čistilo ?a Čeviie Brili, Ec!a, Lift, različni glav~ niki, šp?ga, dišeča mila, kratače, vzmetne zaponke. Igle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papi i. t. d, S. Nlcolo 19 GIACOMO LEVI S. NicdO 19 pSfnou čoke, 6m za m in Štedilnike P O D M S 1 r K V, F. B, V malem svetu (33) — Ah, tebi sem najlepša, moja draga mi-Ijenka — je rekla Ivanka in skočila k sestri, da jo poljubi — ali drugim?! — Molči, molči! — je rekla Mila, šaleč se: ti bi vedno hotela, da bi ti kdo delal poklone, a veš sama, da si lepa! In poljubila je svojo sestro na usta, potem na oči in na čelo. Ta ji je vračala ljubkovanje in poljubljali ste se kakor dve grlici. To je bilo že njuna navada, ko sli si jima mladi srci prelivali od čutstva: pri stariših niste nahajali nežnosti, pak ste jo nadomeščali medseboj druga drugi. Sicer niste bile vsikdar tako nežni druga proti drugi. Tu pa tam ste si sprli in prepirali, a večinoma po krivdi nagle Ivanke. Ali, hitro ste se zopet pomirile, zajokale obe radi prepira, pak se potem poljubljale do sitega. Nocoj&nji izlivi nežnosli kakor da so obema omehčali srce, kajti naenkrat so se začele — prav po ženskem načinu — Ljudmili cediti solze po licu in na Ivankino glavo, ki je počivala v naročju Milene m. Ko je Ivanka, ki ji je bilo srce prepolno, in si ga je morala olajšati, ali v smehu ali v joku, opazila to, je začela jopati tudi ona, da sta se skupno smejale in jokale. — Ti jočeš od sreče — je izpregovorila slednjič Mila, brisoč si solze — ali, jaz sem tako nesrečna, mene ne ljubi nikdo. Ivanka se je hotela zasmejatL Navajena je bila, gledati v petnajstletni Mili še otroka, ki ga je kot mati čuvala. Pa se ji je sredi joka zdelo smešno, da se to dete čuti nesrečno, ker ga nikdo ne ljubi. No, ni hotela Mile užalili in ji je rekla, gladeč jo po laseh in po licih: — A Roder, ali te on ne ljubi? — iMislim: da, ali, zakaj pa ni prišel k nam? ... Gleda me samo na ulici, ali pri Dri-mičevih in mi kaj šepeče na uho, česar niti ne razumem prav, ali nekaj je o ljubezni. In zakaj ne bi prišel k nam v hišo? — Ah, on ti je Častnik, k temu še konjeniški, oni ti ne gredo po meščanskih hišah, veš... Slednjič je to vse eno, samo da te ljubi — je tolažila Ivanka Milo. — O, jaz mislim, da me ljubi? — je govorila smehljaje se skozi solze — kajti ne spremlja več Zore, odkar sem mu rekla, da se ne more sedeti na dveh stolicah, — Vidiš torej, gotova sil — je rekla Ivanka in dostavila: No, sedaj bi bil čas, da zaspive, druga ura je že. Ugasnila je svetiljko in v hipu sti spali ti mladi bitji trdno spanje, vkljub veliki sreči in še večjim ljubavnim skrbem. V. Prvi mesec novega leta je popolnoma zadovoljil KrivoŠiča v kupčijskem pogledu. Da bi pobil konkurente in privabil ljudi, je moral sicer pri nekaterih predmetih popustiti za kak novčič — ali za to je bilo kupčije ves dan in četorica ljudi v prodajalnici ni zevala. Radi velike prodaje je bil sicer primoran vzeti mnogo blaga na račun, ali vsak dan je vzku-pil za stopetdeset do dvesto, a ob sobotah tudi do tristo goldinarjev, pak je Krivošič računal: ako bi tako trajalo dalje, bom mogel v dveh, treh letih amortizirati glavnico, ki ]o je vložil za povečanje kupčije. Množina denarja, ki je sedaj šla dnevno skozi njegove roke, ga je navdajala z najboljšimi nadami; jel je občutiti veselje na kroženju velikih svot, in čim več se je premetalo denarja, je tudi rasla njegova želja po še veči kupčiji. Vendar mu je ostalo toliko previdnosti in nezaupljivosti, da se ni spuščal v omamne spekulacije, v katere so ga hoteli zavesti agentje in komi-sijonarji, ki so zavohali pri tvrdki »K zlati pomaranči« pečenko zase. Varoval se je pred temi lfudmi tudi zato, ker ni bilo v hiši ravno obilice gotovega denarja. PSIČKI 5 tednov stari, dobre čičke pasme, izborni čuvaji, se prodajo v ulici Piccardi 12. SusterŠiČ. 721 ČEVLJARSKEGA vajenca Kosič v via Udine št. 65. sprejme itakoj 717 I SLUŽKINJA z dobrimi spričevali, išče mala mala družina. Mesečna plača 130 L in dobra hrana. Pendice Scorcola 353, vila Emilia. 702 strešniki, navadna ope.a, cement Portland!. vrste Daniele Pillin, Trst 21) ! 1 KROJACNICA Avgust Stular, ui. S. Francesco D'Assisi St. 34. III. nad. jc e ril k a dobroznana krojačnica v Trstu. 23 ZALOGI: Vic Coroneo 25 telofon 13-06 Viole XX. settemUre 94 telef. 241 K FELBERBAUM & ROLIChT 287 (prei HCDŽET £ KORiTNIK) Gorica — Corso Verdi štev. 7, vogal šolske ulice Velika zaloga manufakturnega blaga za moške in ženske obleke, vsakovrstnega gerila, nogavic itd., kakor tudi vseh potrebščin za krojače in šivilje. — Opreme za neveste! Ha debelo! Cene brez Konkurence. Ha fitebno! IIBailMIMgllMH^lIlMIl^lltBIliailia . I MM, Celje. Dubrovnik, Kotor, Kranj, m-' _ ______________________■ I liano, Marmor, MetRoolt Opatija, Sarajeuo, sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro m druge vloge m najiMnejšimi posoli, j ZađaUasreb, Trst, Wlen. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji g Poslome CTezezrcem! gečflinl hrojlofa-tnlnozem^j [ nT