List A Tečaj LVU. I in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po po ti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 16 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 24. novembra 1899. •B s S Morda se m Politiški oddelek. nam poreče, da so to pavšalne izjave Priznavamo, da se je le težko zadovoljiti s tako splošno trditvijo > a ko hoteli svojo trditev podkrepiti bi se Mož > Cesa nam treba. celih mož nam treba najpoprej, potem pridemo Tudi s časoma do vsega, kar nam še nedostaje. Nečemo nikogar žaliti in nikogar poniževati. a dobre volje in požrtvovalnosti nečemo prav nikomur od rekati, a vzlic temu moramo reči, da nam manjka celih mož. Le preglejmo vrsto naših državnih poslancev, torej zastopnikov in nositeljev oficijelne politike slovenskega naroda. Sami pošteni, nesebični možje so, vredni vsega morali lotiti konkretne karakteristike slovenskih poslancev, ali vsaj tistih, kateri v slovenski delegaciji igrajo važnejšo vlogo. konkretna karakteristika ne osebna, tem slučaju pa bi morali postati osebni, zakaj more biti drugačna, kakor osebnosti pa se načeloma ne spuščamo in povrh tudi vse poslance previsoko spoštujemo, da bi se katerega izmej njih hoteli osebno dotakniti. To pa ne more nikoga izmej njih žaliti niti koga ponižati, ako izrečemo, da so vsi prav dobri, nesebični, zanesljivi bojevniki, na katere se je lahko zanašati, da spoštovanja. Nekateri so tudi dosti dobri govorniki, tudi nekaj strokovno prav dobro podkovanih je mej njimi, to vse še ne dela velikih politikov in državnikov. pa ni mej njimi generalov prve vrste, zmožnih za te- najbolj je ali žavno in odgovornosti polno vojskovodstvo. obžalovati, da nimajo od vseh priznanega voditelja žavniške glave, katera bi vsled vseobčega zaupanja, če i dr Že to je nesreča » da mej njimi ni nikogar, kate- že celega naroda pa vsaj dotične stranke ter po svoji i še rega bi ves slovenski narod priznaval svojim voditeljem in kakor so razmere dandanes na Slovenskem, tudi dolgo ne bo tace ga voditelja Tako nedostajanje izrednih talentov, resničnih poli tikov in državnikov se v normalnih, mirnih časih ne ob individualnosti zamogla v svojih rokah koncentrovati slo vensko politiko in jo voditi tako, kakor sta svoj čas vo dila Rieger Čehe, Grocholski pa Poljake. Seveda ni to jedini nedostatek, ni to jedina ovira » katera je kriva uprav klaverne brez vspešnosti vse slo čuti dosti. Kadar gre tok političnega življenja po znani venske politike zlasti v dobi od Badenijevega nastopa pa struji in predpisuje sila okolnosti posameznim strankam do naših dni- In politika, katera niti tacega koraka ne smer njihove politike tako da ne morejo nikamor na more preprečiti, kakor je imenovanje Antona stran kreniti, tedaj je dosti lahko izhajati. takih razmerah zadostuje politični instinkt, zdrava plem. Wurmserja, ki ima toliko umazenega perila, da ne kmalu m kdo, predsednikom okrožnega sodišča celjskega, taka po- pamet in ni treba nikacih posebnih talentov in značajev. '^a je vender tato brezvspešna » da že bolj ne more Drugače pa je v kritičnih časih. Kadar zaide poli tika na razpotje, da zdrava človeška pamet ne more vga biti. To naravnost politični bankerot, in ta nam je tudi narekoval današnje razmišljevanje. niti, na katero stran se zasuče ) kadar silno težavno Mož nam treba j izrednih mož, vsaj nekaj tacih, določiti, kako naj se postopa, na katero pot naj krene, da bodo mo8li stati v isti vrsti z voditelji druzih klubov kadar treba » da voditelji zamorejo vsled zaupanja î ki ga vživajo, narod za seboj pctegniti na stezo, za katero so se odločili, pa naj ta tudi ni po volji občnemu mnenju, tedaj se šele zapazi, kako krvavo potrebuje narod kaj je vzrok, da jih nimamo, kaj je vzrok, da se moramo zadovoljiti z generali tretje ali četrte vrste? Uzroki morajo biti samo ti-le: Ali v našem narodu 4 velikih talentov, bistroumnih in dalekovidnih ni velikih političnih talentov, resničnih državnikov. sploh politikov, kateri bili kos težavnim nalogam î ki _ /V» TOO ISv^g M* .šal 398 naklada politično življenje narodovim voditeljem, ali pa odsek pa pravi, da ne more privoliti niti v 35 od ogerske vodstvu slovenskih strank ali narodni volilci sami nimajo strani, vsled tega so se pogajanja pretrgala na Dunaju se zmožnost? površje. » da te talente spoznali in jih dvignili na Možno tudi ozadju > ali da so taki možje šiloma držani v gajanja med avstrijsko nadaljevala v Budimpešti. Toliko v jednem kolikor v drugem banketi kar kaže, da so go-temu pa so se kvotna po- mestu so ali na dnevnem spodj vedno dobre volje. redu Vkljub gersko deputacijo razbila. Dotiralo pa da se iz katerih koli vzrokov javnega in se Ie do neznatne diference sicer zlasti političnega življenja nečejo udeleževati. Odgovora na to ne vemo. Čutimo in vidimo samo ogerski prišla tako blizo pod nos, plačevanja od strani Ogerske, med tem ko so Madj avstrijska deputacij da jej je predlagala 348 plačevati 34 «/ ker pa nenasitna ogerska deputacij da bo treba prememb. In ker se razmere v dunajskem hotela pokoriti predlogu avstrijske deputacij državnem zboru zasukavajo tako, da utegne prav lahko med obema razbila, in se razšli člani istih. V Budimpešt hoteli se ni so se pogajanja priti do razpusta poslanske zbornice in do razpisa novih volitev, ker je ta eventuvalnost, kakor smo izvedeli od verodostojne strani, še veliko bližja, kakor bi kdo cesar poklical v avdij vit. Jaworskega izvrševalnega odbora desnice v avstr. drž. zboru dr. Kathreina da ie predsednik n pa posl. jako po pisavi časopisja sodil, zato smo s tem člankom opo- cija odnehala Madjarom, Poljaki so se pač udali zorili slovenske stranke in slovensko občinstvo na po trebo, katere ne more nihče utajiti, na potrebo, da se Kathrein pešti vodja nemške katoliške stranke. Zatrjuje, skušal nanja uplivati, naj bi avstrijska kvotna deputa- ne pa tudi V tu spravi v državni zbor vsaj nekaj odličnih talentov in kvotno vprašanje rešeno torek sta imela pododseka zopet sejo v Budim se je določila ogrska kvota na 34 10 tako da značajev j vsaj nekaj mož j ki se bodo dvigali nad nivo navadnih poslancev, vsaj nekaj mož širokega politične Ogerska. silili Cislitvansko Madjari znajo demonstrirati. Da bi pri odnehanju glede kvote na korist Madj obzorja, kateri si bodo kot značaji in kot talenti prido- je vsled tega rom, podpirajo zdaj dan na dan demostracijo Bellov položaj bili več osebnega vpliva prek kak poslanec postal jako ugleda težaven in zato upa opozicija, da i kakor ga vživa po- m(>rda celo opstopi, ako v parlamentu dobi večine za zvišanje kvote Stari Tisza aranžer te vojske Res, da pri nekaterih druzih klubih ni dosti bolje v ka- Nemški cesar v Anglijo soboto kakor v klubu slovenskih in hrvatskih poslancev terem ima vlada svoje ambasaderje, ki se zovejo cesar Viljem s soprogo in otroci na odplul Regie potovanj v Anglij že dolgo napovedano stari materi, kraljici Viktorj k rungsruthenen", ali bolje je vender, kajti faktum je » da njenemu sinu, princu Waleskemu. Potovanje po morju bo tra jalo 35 ur. Cesar ostane v Windsorj ima razmeroma jako velika „Slovanska krščanska narodna Nem&ki listi zatrj pri kralj vedno pet dnij da ta poset nima političnih zveza * mej manj veljave. vsemi večjimi klubi v parlamentu še naj ce- tendenc, nego je le rodbinskega značaja. Ker pa spremlj sarja grof Bůlow, sedanji najduhovitejši in najinicijativnejši nemški politik, bode imel poset vsekakor tudi nekaj političnega vpričo Politični pregled. na sebi, kar je vspričo dogodkov v Južni Afriki in odstopa Samoe Nemčiji naravno, Državni zbor petkovi je prišel na razpravo zakonski kolka. Ta predlog je bil sprejet načrt tem seji poslanske zbornice o odpravi Časniškega Transvaal. mislili, da bi se Buri Kakor vse kaže, niso Angleži nikdar znali na tak način zoper nje postaviti, sicer ne bi se bili z vojno tako prenaglili, dočim jih dalj je naposled odpravljen davek od pisanja in čitanja časopisov. Ta davek je bil uveden pred pravile, samo Avstrij za prevoz vojakov silno deli od bojišča a vojih afrikanskih sto leti, Vse druge kulturne države so ga že davno od Turčija sta mu ostali zvesti Debata ni bila posebno zanimiva, dasi so se mej to razpravo nacijonalci in antisemitje večkrat do dobra sprejeli in drug druzega kolonijah niso imeli zadostno število vojakov niti za primerno obrambo mest. Vsled tega so prišli v položaj, kakšen je zdaj oni posadk v Ladysmithu, Kimborleyu in Mafekingu. Zadnja poročila, tudi angležka že poročajo, da so vsa tri mesta utrujena in bode sledilo najbrže predaja vseh teh treh mest. prav pošteno opsovali. Zbornica je rešila načrt v drugem in zadnj poročila da v tretjem zbornici branj in tako da veljavo. Za tem vlada ga je tudi že predložila gosposki januvarjem stopil v bo zakon lahko s 1 so strank 14. prišli na vrsto razni predlogi nemških Angležka mitha in osobito se Pač Ladysmith že v boerskih rokah. poročila sicer javljajo, da so angleži okoli Ladys v obče v NataJu tu pa tam boerske čete pobili radi bahajo naj Te se obtoži bivše Thunovo ministrstvo radi porabe razprave bodo zopet nekaj tednov trajale, ako se vlakovi, kateri da pokončavajo burške čete s svojimi granatami in oklopljenimi čilom malo a vsem tem poro vmes kaj ne primeri. a Y» Cehi in vlada deželo in ne da verjeti. General Buller se je nekam podal v se zvedelo o njegovih korakih Mnoge ravske so ponehali vojaštva v dotične pa so Čehi ker kraj Izgredi na Češkem na Mo vlada navlekla toliko orožništva in da se Cehi ne morejo ganiti Pa* na druge načine začeli demonstrirati. Te dni so imeli člani okrajnih zastopstev in župani demonstrativne shode in so zahtevali naj češki poslanci nadaljuj odločno boerske čete varujejo mejo Transvaala tudi nasprotni portogi škemu posestvu okoli Delagoa zaliva, ker se boje, da bi Angleži mogli preko portugiškega posestva prodreti v Transvaal in po kratki poti prispeti v Pretorijo, glavno mesto Transvaala. obče se Buri dobro drže nasproti svojemu mnogomočnejšemu ažniku, seveda to ne bo več dolgo trajalo, zakaj Angležka cijo. To je le izraz ljudske volje, če bi češki poslanci odne opozi- spravi zadostno vojsko na noge da jih ukroti hali j bi jih ljudstvo hitro odstranilo Francija Kvota v konšp proti več dni razpravljale na Dunaj Kvotni odseki avstrijski in ogerski sta že Franciji še zmiraj Razprava proti osebam, ki so zapletene današnjem republikanskim vladanju v kako prinos za avstrijsko in ogersko stran. Avstrijski odsek je pred naj se uredi kvotni Tudi v parlamentu traj in razburja vse francoske stranke se je o tem govorilo v tem tednu ter jih lagal do zdaj 62 za Avstrijo 38o/0 padlo z vsake strani jako verskih. Posebno se je moral za Ogersko, madjarski zagovarjati vojni minister, kateri vsled teh konšpi 399 « vsled vojske » Dreyfusove stvari premestil več vrhovnih poveljnikov nekatere njih je tudi odstavil. Vsled tega se je moral drugi. Tudi v tem oziru potrebi malih obrtnikov z zagovarjati parkrat pred zbornico in opravdaval svoj nastop proti generalom s tem, da so se isti pečali v reči, niso električnim motorjem najbolj vstreženo in ni dvoma, da bi bilo prav mnogo električnih motorjev v rabi. ako padale v njihov delokrog in da iib je moral zavoljo disci- rokodelci le imeli sredstev, da jih nabavijo. pline premestiti. Sedanja francoska vlada je postavila pred zbornico tudi vprašanje zaupanja. Zbornica se je z 100 glasov večine izrekla, da zaupa vladi. To pa je le previdna pobeda, Končno nam je izpregovoriti še o obratnih stroških katere ima rokodelec, ako nabavi elekrtčni motor. Ne ker se jutri lahko zgodi da ostane v manjšini. ista vlada v kakem prašanju bomo se spuščali v preračunavanje, koliko stroškov pro- vzroči petrolejski, koliko bencinski, koliko parni motor, Srbija. dikalcem tako Nikola Pasic, ki je pri obravnavi proti ra- žalostno vlogo igral, da je prišel ob ves svoj ker stvu tako primerjanje bilo Drez pomena v očigled dej » da je konkurenca druzih motorjev z električnim ugled in upliv, je zdaj zapustil Srbijo in se preselil v Cer- motorjem nemogoča in zíasti v Ljubljani popolnoma iz kvenico pri Reki, kjer pa misli samo nekaj časa ostati, se čuje, bodo obsojeni raiikalci v kratkem pomiloščeni Milan ne bo dal mej tem skrivaj odpeljati. Kakor če jih ključna. Sicer pa se je pri tacih proračunih in njih primerjanju ozirati na toliko faktorjev, da nam tudi prostor ne dopušča, baviti se s to zadevo. Glede električnega motorja se lahko reče, da bi motor, ki ima jedno konj- « Obrtnija. ur sko silo in ki se rabi 300 dni na leto, vsak dan provzročil po 30 gld. na mesec troškov. Pri mnogih obr-tovanjih se motor ne rabi neprestano, nego počiva isti B Rokodelstvo in motor• » 200 gld. na leto. Tudi tam, koder je rokodelcem omogočeno, da izvršujejo svojo obrt kakor hočejo, kjer se jim ni treba ozirati niti na hišnega posestnika, niti na različne sosede, kjer ima obširne in cenene dela mice na razpolaganje, tudi tam se bo veliko rajše odločil za električni motor, kakor za kak drugi motor in sicer radi prednosti, ki smo jih zgoraj označili in ki jih ima ektrični motor pred vsemi kakor druzih drugimi. večkrat, tako, da se elektrike veliko manj konsumira in so vsled tega tudi stroški manjši. Povprek se lahko ra- stroški za električno silo ne presegali svote čuni da Ako se moč električnega motorja hotelo nadomestiti s človeško silo, bi bili stroški na leto vsaj trikrat večji. Vzlic vsem tem vsestranskim prednostim električnih motorjev pa se jih rokodelci prav tako malo poslužujejo ponujanih motorjev. To se opazuje jim Za rokodelca, ki ni vezan na odjemalce v gotovem okrožju nego ki svojo delavnico lahko vsak čas premesti in kamor hoče, je električni motor še posebno zaradi ker ga lahko premesti, kadar hoče in tega pripraven i tudi v tistih mestih, koder je rokodelstvo vedno cvetelo in koder se je nejizdatneše povspeševalo in podpiralo. Poglejmo samo v Berolin. Tam je toliko elektrarn in konkurenca tako velika, da se dobi električna sila po najnižji ceni, ker so tam vse razmere uspevanju elektrarn kamor ga hoče. jako ugodne. kdo izmej obrtništva so poslužuje tam Tehnične težave, katere so dosihdob bile pravi vzrok elektrike. Največ tiskar. L. 1898 je bilo v berolinskih tiskarnah 398 električnih motorjev s 1393 konjskimi si- ? da se poraba motorične sile v malem obrtništvu ]ami v rabj tak0, da se je povprek rabili motorji s 31/* specijelno v rokodelstvu, kar ni mogla udomačiti in to konjske sile. Kaj dokazuje to? Da so električne motorje vzlic vsemu prizadevanju trgovinskega ministrstva, popolnoma odstranjene * kajti električni motor so tako rabili pred vsemi le večje tiskarne, ne pa manjše preprost aparat, da si preprostejšega v resnici ni misliti. Za tiskarnami so rabili električne motorje največ v mehaničnih delavnicah in je bilo mej 1350 elek. motorji Ali za rešitev problema, kako udomačiti rabo mo- 1095 ki so bili po 3 konjske sile močni, kar kaže torične sile v rokodelstvu, je velikega pomena tudi finan da cijelna stran. Rokodelstvo ima navadno le jako malo kapitala na razpolaganje, največkrat pa prav nič in za to je za vsacega rokodelca najvažnejše vprašanje, kako bo motor plačal, kajti brez denarja, brez žrtev, se sploh ne more okorististi tega izuma. Trgovinsko ministrstvo je sicer v svojo akcijo sprejelo tudi določbo, da daje več motorji niso služili malim obrtnikom. Isto razmnrje je tudi drugod. Tako na Dunaju 700 električnih motorjev v rabi. Od teh jih je 163 v ti skarnah, 123 v mehaničnih delavnicah, pri malih obrtnikih pa nobene. Istotako je v Ljubljani, Vse obrtnikom skupaj motorje, ali to je združeno s takimi prizadevanje udomačiti električne motorje je bilo torej doslej brez vspeha. Kaj je pravi vzrok in kako težavami ali ovirami, da se le malokje da izvršiti, gotovo tam i kjer že rokodelstvo na višji stopinji kakor pri je temu v okom priti ? o tem mislim v drugi priliki nas. Tudi glede cene je električni motor izpodbil vsako konkurenco. Električni motor je desetkrat manjši, kakor vsak drugi, električni motor je stokrat priprostejši kakor govoriti. vsak drugi in m ravno je i da tudi cenejši kakor vsak » 400 tt faitoitoit it it A A iti ft&dbdb it A it it A mttit & & it it, ft & & it it st idbAjftsftji ft ^ ................................V......."■"■"'.......................»...................»•■•".......! & Kmetovalcem ne manjka dandanes v svojem gospo- Ij 1NEHU9H9S I Kmetijstvo. = WXĚWÍIĚÍÉ/Í \ i darstvu samo kovanega kapitala — denarja, ampak manjka ^ ....................................................'""..............""""......................jim tudi, in to v še veliko večji meri, nekovanega kapi- m Hranilnica na dvorišču 9 Današnjo dobo imenujemo kaj radi železno dobo To vsled tega, ker se gradi povsod po svetu kaj dosti železnic in ker se za stavbe, stroje itd. čuda veliko železa porabi. Današnjo dobo bi pa tudi po vsi pravici smeli imenovati dobo hranilnic in posojilnic in sicer za to, ker se povsod ustanavljajo hranilnice in posojilnice. Pred prilično prav malo leti, recimo pred j imela je skoro vsaka dežela navadno in posojilnice skoro poznali nismo. tridesetimi leti jedno hranilnico Dandanes ima že skoraj sleherna večja občina svojo in posojilnico. Da, nahajajo se občine, posebno j hranilnico in mestne, v katerih je kar po več hranilnic in posojilnic pa celo na deželi se nahajajo že take občine. Reči bi se smelo skoraj, da hranilnice in posojilnice dandanes tako naraščajo, se tako množijo, kakor gobe v topli in vlažni jeseni. In to je pravo. Prav je to posebno za kmetski stan, za kmetovalca, ker le tako mu je mogoče postalo j po ceni, to je za nizke obresti denar na posodo dobiti, teh mnogih posojilnicah je nekdo pripomnil, da so za brez zdravnika dobivajo kmeta lekarne v katerih se zdravila, ako kdo teh zdravil v podobi denarja o napačnem času ali preveč vzame, so v pogubo Seveda more temu dosledno tudi kmetovalec svoj denar, kateri mu od sprotne porabe preostaja, le za nizke obresti plodonosno nalagati. No, tako srečnih kmetovalcev je žal dandanes kaj malo. Reči bi se smelo v tem oziru prav po kmetskem pregovoru, da prevladujejo v kmetijskem gospodarstvu dandanes, ker ni denarja, kaj močno grablje î ne pa vile. tem hočemo toliko reči da se kmetovalci glede sprejemanja in oddajanja denarja na posojilo, močno le grabelj poslužujejo, vile pa prepuščajo drugim, srečnejšim stanovom človeške družbe. No, v današnji dobi, katero kaj radi železno dobo menujemo, sliši se pogostokrat šaljivo reči : Prišlo bode še tako daleč i da se bodo od vasi do vasi, da od hiše do hiše železnice gradile. Tako daleč seveda ne dospemo nikoli najti, to je vse gola šala. Utegnil bi se pa človek kateri bi si v današnji dobi katero smo v tem članku tudi dobo hranilnic volil izrek : Prišlo bode in posojilnic imenovali » do tako daleč vaša i da J da bode v vsaki v vsakem kmetijskem dvorišču hranilnico, ali posojilnico ali kar oboje skupaj ustanovilo. Je li mogoče > da do tega kdaj dospemo, ali je tudi to le gola šala to pa ni nikaka šala » čisto mogoče je namreč, da do tega dospemo, ker je to jeden poglavitnih pogojev kme tijskega napredka, spojenega s kaj zažel jeni m boljšim iz hajanjem kmetovalca. Taka hranilnica in posojilnica, koršno imamo v mislih ne Šulce-Deličeva j kane imenuje se ne Raifajznova j pač pa se imenuje kompost tala naravnega kapitala, rodovitosti zemlje. Zemlja naša postala je vsled že toliko ščanja že tako malo rodovita stoletnega kmetijskega izkori da nam nikakor tistih obresti več ne donaša j pred stoletji tako več ne rodi, kakor je rodila zemljo naložen denar (kupna cena) j v njo naloženo obilo delo se v pridelkih le slabo obrestuje, kajti nedostaja ji več naravne rodovitosti. Osobito velja to za dvojico kmetskih zemljišč, to je za travnike ali košenice in vinogradnike. Njiva, ta se še obrestuje, to je, , ako je njen posestnik sam ona donaša še dobre obresti z domačimi obdeluje, ne pa s plačanim delavcem in po slom. In da se njiva še-še obrestuje, da ona še še| dobre letne dohodke donaša, to pride o i tod, ker se jej vedno v gotovem redu rodovitost pomnožuje, ker se v njo ves gnoj utakne, katerega se v gospodarstvu pridobi. Njiva obrestuje delo, osobito pa kapital, katerega se jej v podobi gnoja vedno posojuje. Za vinograd preostaja le delo to je obdelovanje > istega » za travnik in košenico pa še tisto ne, kajti celo obdelavanje obstoji le v košnji i torej v jemanji j ne pa tudi v dajanju, v gnojitvi, ker se za to v gospodarstvu gnoja dovolj ne napravi. Svetuje se, za gnojitev vinogradov in travnikov ter košenic umetna gnojila uporabljati. Pravo je to za tistega kateri ima denar, da si ga zamore kupiti. Ali kaj je pravo za tistega, kateri denarja nima in si toraj umet- ^^ > nega gnojila kupiti ne more? Za tistega in za vsacega naprednega kmetovalca brez izjeme je dandanes najpriporočljivejši, da si napravi posojilnico v podobi pravilno urejenega na svojem dvorišču hranilnico in komposta Poleg kolikor mogoče gnojišča nabira naj si vsak vso mogočo » darstvu odpadlo, sicer nič vredno šaro, skosi dve leti z gnojnico, ktera bi sicer pri gospo cena gnojilna tvarina brez vse in poliva naj jo , dasi kaj drago -koristi v bližnjo reko, » potok ali sploh kam dotekala, Vse smeti, cestno blato žaganje, plevel, premočeno listje, obrabljeno čreslo, pleve zemlja, vse to in še drugo, kar je mogoče udobiti, poliva leti z gnojnico, ter premetava v tem » naj se skozi dve času dva- do trikrat kateri Vse to daje v treh letih kaj lep kup komposta za travnike, osobito pa vinograde najboljši gnoj. tak kompost porabljena šara, z gnojnico, z dveletnim delom vred, ne znaša skoro čisto nobenega, vanj naloženega kapitala, vendar je pa gotovo lepega denarja vreden. smemo torej po vsi pravici smatrati za Kompost hranilnico in posojilnico, v katero se ni nikacega kapitala vložilo, iz katere se pa v dveh letih obili kapital z visokimi obresti vred dobi. In tako hranilnico in posojillnico imeti bi moralo vsako kmet8ko dvorišče. « 401 «fcdtófedWfc ±Aititititđ^t±it±itiit±±itit m itititititit±itititit ft it • «3 € V« Novice. z E» Golij jačo eksekucijo zaprečil. Sodišču je predsedoval svetnik votanta sta bila svetnika m WWWWWWWWWWWW W V* W * WWb WW WWWWWWWWWWWWW snikar avskultant g dr Skerlj Smole in Gandini državno pravdništvo > zapi-0 za- Osebne vesti Viši stavbni svetnik v Karlovih stopal državni pravdnik dr. Schwïnger, zagovornik je bil g dr. Zitek Od izžrebanih porotnikov se radi interesantne obravnave varih, g Ferdinand Klemenčič, je dobil častniški križec pustil nihče odkloniti. Izžrebani so bili gospodje iz vse italijanskega kionskega reda gosp. dr. Anton Kaiserberg zdravnikom v Krškem. Okrožni zdravnik v Mozirj Dolenjske. Tako je zastopana Belokrajina po metliškem trgovcu Ie imenovan okrožnim in poštarj Fuxu. krški okraj po tovarnarju g. Rumpertu Začasna mokronoški po grašSaku g. grofu Barbotu, žužemperški po tr ljubljanskem finančnem ravnateljstvu gg; finančna koncipista pri govcu g. Zavodniku, ribniški Muh in Val. Ž sta imenovana definitivnima koncipistoma Fi Sodnijska zdravnika po sta bila Repič nančni nadkomisar v Ljubljani g. Josip Svoboda je dobil jako nesrečno naslov finančnega svetnika Poročil se v Mokronogu Peter Strel Dočim trgo pri posestniku g. Podboju itd. dr. Pavlič iz Litije, in dr. Prič je bilo povabljenih 42. Cigan se je zagovarjal in se zapletel večkrat v protislovja. vse tajil in z vso odločnostjo Vida prvi obravnavi vec, z godč Vekoslavo Povšetovo. Čestitamo! Ljubljansko prostovoljno gas:lno društvo pri čelo je te dni s pobiranjem členarine pri onih podpornih členih trdil, da se je stoprav pri Grosupljem in ciganko slučaj sešel. s „kozavim" ciganom priznal v torek da imel on ki za letos Členarine še niso plačali. Pri tej priliki omenjamo nož z odlomljeno klino pri Krki v rokah, da pa je Novljam branil proti „kozavemu" ciganu, ki ga je s sekiro obde da je imelo gasilno društvo letos s prenodjenjem vseh apara tov in s napravo društvene obleke vsemu moštvu ogromne stroške, in da je podpore nujno potrebno Dosedanje člene v loval. Veliko smeha je provzročila mej sodniki, porotniki in mnogobrojnim občiLstvom, mej katerim je bil celo pater frančiškan — cigana prošnja: Gospodje naj nikar pričam ne ver- imenu društva prosimo naj v v mu ostanejo zvesti podporniki ampak samo njemu, saj bo danes vse one meščane, ki še niso členi, sosebno hišne posestnike pa prosimo, naj pristopij kot podporni členi k društvu ter naj imel nož v levi roki jamejo, snicia da danes dvakrat jednako ne govori. Prvotno prav po re- zpovedal. Porotnik g. grof Barbo je opozarjal cigana dejal da je" tako podpirajo občekoristno. proti uničevalnemu elementu usta novljeno društvo Podporni členi plačuj leto najmanj v društveno blagajno, Prij gld na društveni vežbalec sprejemajo odborniki in javil, poved Novlj da ko je, kakor je predsednik ironično rekel angelj varuh" nastopil, drugič pa je zopet imel nož „v varžetu Nova je tudi ciganova izda je ono rano provzročil „štilet" kozavega cigana in Koprsko učiteljišče Različni laški da misli vlada razdeliti koprsko telj poročaj ne njegov nož, kar pa sodnijska izvedenca g. dr. Pavlič iz Litij dr Repič iz Vida odločno tako da se slo- bilo zaslišanih 21. Vse so kujeta. Prič je venske vzporednice premeste Kop v Kastav. Dozdeva se Held odgovarjal govorile jako obtežilno za cigana na nam, da je to samo pobožna želja laške stranke. Če se slo- izpovedbe prič omeniti stereotipno predsednikova vprašanja kaj ima na No venske zporednice premeste, kar je vsekako želeti premestiti more biti v kraj kjer morajo Po obtožbi državnega pravdnika in pa naj bo tako so Trst ali Gorica dani pogoji za tak od in to sledil je izvrsten rezume zagovoru zagovornika predsednika. Vprašanj je Talijo za rešitev življenja v znesku 15 gld. Ie priznala deželna vlada ljubljanskemu postrežčku Fr. S trle tu, Barbo) potrdili so stavljenih 7, glaseče se na prosti nmor, javno posilnost, razne poškodbo. Porotniki (načelnik grof vprašanje, glasečo se na umor z tatvine in težko tele ker je Ludmilo Potočar rešil iz ognja Shod slovenskih časnikarjev se bo vršil letos ob jednem z vseslovenskim delavskim shodom. Starinske najdbe v Kranju. Gospod Tomaž Pav- li preti glasu glavno .. III IV in V jednoglasno VI z 10 proti 2 glasovoma, VII. vprašanje je odpadlo. Vsled tega pravoreka bil je cigan Held na smrt na vislicah ob- sojen kar j obudilo glasno pritrj šlar v Kranju je zopet Lajhu. stvarij. Našel je v njih prekopal mnogo več grobov pod mestom v natlačeno polni mej občinstvom v jako zanimivih in redkih dvorani. Na pripombo g. predsednika se proti razsodbi v treh dneh pritožiti. v Celj Izpred celjskega sodišča Pri okrožnem sodišču se je vršila te dni tako zanimiva obravnava. Obtožen Heldu dovoljeno voril je Held : pretrpel, obesil se bom še danes sam da je odgo- Kaj se hočem pritožiti, saj sem že zadosti u Tožena slovenska poslanca. Celjski občinski je bil solieitator Bovha da streljal povodom njih ranil. Obravnava em na Nemce razgrajače celjskih izgredov jednega zrak vstřelil je dognala zmej da Bovha enkrat v a em vstřelil dr ikogar zadel, drugič pa je z njegovim re- obtoženca oprostilo. in grde zastop toži poslanca Berks a ker je kot član okrajnega zastopa celjske okolice podpiral znano prošnjo, da naj se celjska policija podržavi. Poslanca Žižkarja toži okr. komisar Zoff shod volilcev, dasi ga je glavarstvo da je v itanju Vsklical Bock Sodišče prepovedalo. Vsled tega so nemški listi zagnali strašen krik in vik sodnike na vse načine, ne da bi bili konfiskováni Radi lažje cerkvene oprave je škofijski ordina baj v Strajk v Idriji. Poroča se, da bodo idrijski rudarj rijat izločil župnij moravške dekanij Hrtič in jih Sava Lambert in Zago zaceli štrajkati vsled poslanih..* Česar je bilo mnogo orožnikov přiklopil litijski dekaniji, Brdo in Zlatopolje pa je izločil iz kamniške dekanij priklopi! moravški. župn Slovensko gledališče ponedeljek in v torek Zveza slovenskih posojilnic v Celju na slovenskem odru v Ljubljani gostoval g. Ignacij Borštnik dne 16* m< svoî obôûi zbor v odbor so imela Miha m to jako z velikim vspehom Obnovljena porotna obravnava proti ciganu Simonu Heldu Iz Novega mesta se nam piše: V torek ob deveti ciganu Heldu Vošnjak (predsednik) dr Ivan Valenčič Gabršček Podgorc Srnec dr dr Kraut Dečko dr Maj * Jenko in Oskar uri dopoludne se je pričela obravnava proti znanemu Umrl je dne "o—— v. januvarja t. t. jjuBcoiuinn iu a I'M u a Novljana na deželni cesti med Krko in Grosupljem zaklal z posestnika Martina 8trator pri Sv. Lenartu blizu Železnikov admini g. Ivan V a v p o t i č to 21 t. m nožem, bil dne 10. marca t. na smrt obsojen in je z znano da se neki Beljaški občinski zastop je preklical svoj sklep. trg imenuje po Bisraarcku. To je provzročil tisti 4 ©2 dr Steinwender klanjat se staremu Bismareku je svoj čas sam potoval v Friedrichsruhe stopa cesar ni potrdil, načelnikovim namestnikom. Navzoči za Laški nemški in slovenski pogovori s kratko slovnico slovenskega jezika se imenuje knjiga, katero je v izdaji na svitlo dala knjigarna Paternolli v Gorici. Cena 1 gld. v Ljubljani s svojima hčerkama" stopnik okr. glavarstva je izvolitev takoj sistiral Iz protestantizma v katoličanstvo je prestopila gospa Amalija Binowetz, soproga žandarmarijskega ritmojstra, Pi dobro bo koristila taistim bujejo katere izrpze za sporazumlj kateri pri trgovini potre z Lahi in Nemci. Tat Dijaški „štrajk" v Kopru žnik vstřelil za Ski svet je odločil, da se odstopi od discipli kr. deželniški šol- kmalu potem umrl. ustreljen. Na Stranji na Koroškem je oro-bežečim tatom in ga tako ranil, da je mož preiskave pričete proti čvetvorici italijanskih dijakov učiteljišča v Kopru i ki so demostrovali viva ritalia po koprskih ulicah, kakor znano z „Ev od daljne preiskave proti njim Naša Sloga" pravi : „Odstopilo se je torej češ da so nekrivi ! Ne razu- memo kako se je moglo dokazati, da so nekrivi ker pre iskava ni izvršena in ker součenci onih dijakov-demonstrantov se vedno trde, da so italijanski dijaki demonstrovali v gornjem smislu. Ako pa se je v istini izpostavilo, da so obtoženi dijaki nedolžni — ker pa v javnosti ni dokazalo z ničemur torej naj se postopa najstrožj proti povedali svojomu razredniku vse, kar so čuli mora biti kriv! Dakle Marko ali Madona!" im dijakom, kateri so ideli Nekdo v zadnjih Časniški kolek letih odpravljen. Po tolikem trudu se je naš državni zbor vender končno popel do tega, da je odpravil časniški kolek v seji v petek. Na redba stopi v veljavo z novim letom. O časniškem koleku smo že večkrat pisali, zato rečemo tukaj samo to da sedaj v Evropi edino še ga ima označuj Za kolekom Turčija, kar odpravo menda dosti pa bo se treba lotiti tudi tiskovnega zakona, ki je zastarel, da je prav srednjeveški Vinska letina na Dolenjskem. Kakor se iz vi- nogradskih krogov dolenjskih poroča, se je letos pridelalo manj vina od lani, a toliko boljše kvalitete. Isto velja tudi o vinskih pridelkih na IV. in v Istri Krčmarji slovenski sezite po domačem pridelku in ne podpirajte židovskih tvrdk Državne podpore. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo prispevka 2000 gld za napravo vodovodu v Potočah v postojinskem okraju, 980 gld. za napravo vodnjaka v Selu v istem okraju in 1575 gld. za napravo vodnjaka v Butanovi pri Polhovem gradcu. Značilno. Tržaški občinski zastop je v zadnih svojih sejah na dolgo in na široko pretresal vprašanje, bi dal čiščenje mesta v zakup ali pa bi je prevzel v lastno re- Sprejet je bil predlog dr j Venezi da se podaljša zakupna pogodba za pet let s pridržkom, da sme občina čez dve leti prevzeti čiščenje v lastni re Zanim in značilno pri vsem tem Je kako je Venezian da mesto iz narodnostnih svoj predlog utemeljeval ozirov ne sme sedaj pre to storilo Dejal je, vzeti čiščenja v lastno režijo, zakaj, če rale odpustiti vse tuje podanike in jih nadomestiti z okoličan če mo skimi slovenskimi delavci To pa bi bilo vender preveč ulice laškega" Trsta snažili slovenski pometači Celjsko okr. glavarstvo ima nekam čudne pojme o svojem delokrogu Te dni je hotel neki slovenski delavec oditi v rudokope na Nemško. Predložil Požar na Dobrovi. V noči od 17. na 18 t. m okoli jedne ure je nastal na Dobrovi velik požar kateri uničil gospodarska poslopja dveh posestnikov. Škode je baje okoli 10.000 gld. Na sumu, da je podžgal, je postopač Ivan pristojen na Dobrovo. in ie bil Tomšič. 22 let star rojen v Brezji Dne 13 t m. je bil izpuščen iz prisilne delavnice poslan na Dobrovo. Zglasil se je pri županu in zahteval od njega, da mu da desetak, katerega je zaslužil v prisilni de- edel da ima Tomšič lavnici, in ker župan o tem ni ničesar dobiti kak denar, ga je odslovil. Nadlegoval je tudi druse za ta desetak ker neko pravil ga ni soboto dobil, se je zagrozil, da bode že večer požigalcu poizvedoval, v Ljubil je prišel orožnik, ki po policij izsledil v hiši ga s pomočjo mestne 13 v aretiral in odvedel na Žabjek Florij ulicah in ga Uboj Dne 12 t. m našli so pri hiši Martina Ve verja v Lukovici njegovega hlapca Josipa Korošca mrtvega Imel je prerezan vrat. Orožniki so dognali da Korošec tisti večer pijančeval s hlapcem Luko Vorino, in da sta se ta dva stepla. Orožniki so Torino našli skritega v Veverjevi hiši, in ker je Torina sodišču prizna) f da Korošca zabodel, so ga izročili Ponesrečil je v tovarni v Dovjem delavec Anton Kosmač. V nekem kanalu trolej in kosmač je bil tako na to umrl. tovarne za cement se je vnel pe- hudo opečen, da je kmalu na Kuga Lloydov pirnik „Berenice na potu Brazilije v Trst in vozi 50000 vreč kave, je zadela nesreča Mej potoma se je pojavila kuga in ko so vsled ist umrle tri osebe, dva mornarja in eden potovalec. Parnik zdaj v se v Oceanu in ima še kakih 15 dni pota do Reke, kamor je bil najprej namenjen, potem bi moral priti v Trst Ker so se zgodili ti trij slučaj kuge in se je pozaeje še javilo po se- maforičnih brzojavih, da se je na parniku primeril nov slučaj bode najbrže parnik dospel kar naravnost v Trst odnosno v lazaret sv Jurija na istrski obali mej Miljami in Koprom kjer bode popolnoma razložen in prekajen z raznimi desinie kcijami. Ljudstvo parnika pojde v lazaret kjer ostane 15 dni pod strogim nadzorstvom samo zase. Kava bode najbrže posuta v poslopjih lazareta in vreče požgane. Največja nevarnost za prenos kuge v mesto tržaško so podgane, katerih ]e na parniku velika množica in kater skrivaj bode prav težko ugonobiti, ker se po raznih predalih velikega parnika. Vender bode ker se po onih živalih najlažje okužijo podzemeljski kanali v Trstu in potem se ve v tem pogledu kaj resnega napraviti svojo delavsko knj glavarstvo mu je to odreklo da vanjo zapiše potno do okrajnemu glavarstvu tudi mesto samo. Uradi so v tej zadevi obveščeni in posvetu a češ na Nemško ker ne zna nemški da mu To jejo kaj je ukreniti, da se prenos kuge prav gotovo prepovedano iti Ti slučaji kuge so nam predočili grozno nemarnost preprec». Krivo in tolika predrznost da bi vsaka stranka radi nje interpelirala Slovenski poslanci tega seveda ne store. napačno bilo tajiti žalostno istino da je sled novodobnih otrossmayrova petdesetletnica. Biskup Stross- mayr je v soboto prav na tihem praznoval 501etnico, kar je bil imenovan škofom v Djakovu. Tem povodom mu je došlo čnega ministerstva se snidej prometnih sredstev in obilnega potovanja ljudi postala možnost, da se zanese kuga v naše kraje, tako velika, kakor ni bila še nikdar. Za saniranje deželnih financ. Na povabilo finan- mnogo čestilk tudi iz slovenskih krajev. Mej drugimi mu je šali in deželni čestital tudi ljubljanski žup o v torek na Dunaju deželni mar-glavarjuv konferenco Erar hoče namreč eno Sistirana volitev. Sevniški okr desetino dohodkov zastop notarja Veršca, katerega izvolitve načelnikom okrajne izvolil med dežele. Na rečeni davka na alkohol prevestiti za razdelj konferenci naj za- podali predlogov za razbremenj tudi deželni gl dežel 403 Umor ali samomor ? Posestnik Fran Franžič iz Rateža je dne 15. novembra naznanil sodišču v Novem mestu, da se je njegova dvajsetletna žena Ana v noči od 14 na 15. ustrelila. Dveletnemu sta ubežala, preganjana po Eskimih. Ali sta utekla se ne ve. Prva truplih dva so pustili ležati v ledu pušice so tičale v njih detetu, ki ga je imela žena pri sebi v širokopleč. drugi je bil Eden od obeh mož je bil srednje starosti, krepak postelji, se ni ničesar pripetilo. Sodišče je začelo strogo pre iskavo in je FranSiča priprlo, ker lete nanj različni sumi. mnogo mlaj V prvem se sluti da bil Andree sam ; nedaleč proč so našli v ledu pritrjen balon z vso opravo Tako govori omenjeno pismo Ali Ubil se je dne 15. novembra v Goričah posestnik Andree ali je na vsem kaj resnica, se ne ve. bil to Simonov. Padel je s poda. Konec sveta Kakor posnamemo iz časniških poročil, pričakovalo se je konec sveta letos širom častniki in uradniki. Velike goljufije v ruski mornarici. Iz Sebasto- polja poroča „Daily Graphic" sledeče ; Veliki goljufiji v ruski da je visoki Čast- mornarici so prišli konečno na sled. Dognalo se raznih 43 oseb uleleženih na teh prevarah mej njimi jo. celo naše zemlje. Povsodi so Ko se je stvar zasledila, je eden leonid", skozi katere je imela jadrati naša zemlj toku onem kraju, ročajo iz Tunisa strahom ljudje nasproti nevarnemu nikov ubežal, dva sta ušla kazni samomorom Goljufije so se na vršile že skozi več let in je država odškodovana za 10 do razpravo vodi veliki knez in roj meteorov najgosteji. Pariški listi po- 12 milijonov rubljev. Kazensko Tripolisa v Afriki, da je bil ondi med Aleksij Aleksandrovič, vrhovni poveljnik ruskega brodstva, ki prebivalstvom tolik strah pred poginom sveta, da so ljudje po- je jako strog in je pričakovati od njega da hude stali popolnoma apatični, delavci so odložili orodj kazni za križem hudodelce. rok pričakoval smrti. Arabci so prirejali velike procesije s čudodelnim ptičem Marabu na čelu, ženske so oblegale mošeje in noč in dan ležale ondi na kolenih nitev nesreče. Rudokop pod morjem Jeden proseč Boga za odvr-še več. noben dolžnik ni hotel plačati dolga leznih rudnikov Anglij najvašnejših že se nahaj pri Barsov pomorskem mestu in Turnes v grofiji Lancashire na severni strani upniku češ, saj tako nič ne hasne, ako plačam. Celo sodnij so imele opravka s koncem sveta. Tako je neki upnik tožil svojega dolžnika in ga dal konečno zapreti, ker ni hotel pla čati, Amerike so da v ječi pričakuje konca. Po mnogih krajih Evrope More-cambe zaliva na irskem m rju. Zakladi železne rude so bili razkriti leta 1840 in so pripomogli kmalo do nenadnega razvitka angležke železne industrije. V Barsovu samem je livarna, ki producira nad 600 000 ton železa in jekla. Ker pa divjali strašni z gromom točo in nalivi. bi se bili zakladi železa izrabili kmalo ako se nemislilo V Bruselju, v glavnem mestu Belgije, in tudi v Kemp strela je udarjala bil v noči 14 t. m strašen vihar už na izredne pripomočke za izkoriščenje istih v polnem obsegu. Radi tega je podjetje sklenilo, da izpopolni svoje tehnične na- gala mnogo hiš ljudstvo je bilo vse da bode sveta konec Tudi iz drugih krajev prihaj sebe v prepričanj poročila o viharjih. Vendar se še do zda) podobna prave tako, da bode mogoče kopati železo tudi pod morskim dnom kamor sega v ogromnih množinah. Stroški teh naprav glede kometa zpolnilo prero Na raznih opazovališčih so bili uče oblegani od občinstva, vse te noči po konci kopanje njaki, so se zanimali za ta pojav Dunajčanj Hochschneeberg itd. v celih trumah vreli pričakovat kometo bodo tisočeri znašali nad 6 milij gld toda dobiček bode sto posebno so na Kahlenberg, Konec romana Dne t m so obesili na dvo rišču jetnišnice v Bihaču kmeta Laza Kubeta iz Pecke. Kubet živel dvajset let srečno in zadovoij vi h utrinkov Zal brez posebnega uspeha kajti leonidov ni bilo, pač so našteli na Hochschneebergu do 140 meteorov toga poročila iz najvažnejših postojank v Indiji od 16. t. m Imel Sava s svojo soprogo z njo sedmero otrok Tu se je naselila v vasi kmetica Jovanič med njo ter Kubetom se začelo vedano razmerje. Ker sta bila Andija Kubet prepo mož Save Jo govorijo, da komet sploh še brže zaviran potu pokakem drugem zakasnil in bi utegnil križati tir naše prišel, marveč da se je, naj-svetovnem truplu, na svojem pozneje združitvi zal j ubij poti, sta sklenila, da ju umorita Najprej sta se lotila Kubetove žene, toda naklep se jima zemlj ponesrečil Spočetka avgusta Mogoče, da nas iznenadi stvar h kratu, ker so pota stvarjenja šla Andija v gozd po drva mož pa ie dejal, da gre v Otok po žito Andij se ni nepreraČunlj V nočeh 23.-27 t m toka utrinkov namreč iz osolncj se pričakuje „Andromède druzega kateri utrinki so ustaline takozvanega Bielovega kometa. Da vidimo kaj bode na tem resničnega. več vrnila, in ko so jo izkali so jo našli v gozdu pod nekim drevesom s presekano roko Njen mož sam je naznanil smrt izkrvavljenja. svoje žene oblastvu ter trdil, da je umrla led Zdravniška preiskava pa je dognala, da je bila Andij Andrée-ju ? V Timesu objavlja kontreadmiral Campion kos nekega pisma, pisanega iz trdnjave Churchill, najseverneji postojanski Hudson družbe. V tem pismu so čudni zadavlj Zaprli umoril na, in da so Kubeta morilec šele po smrti presekal 870)0 ženo je po daljšem taj priznal najprej roko. da ie podatki o usodi Andrée admirala Campiona kimov. tovarišev. Pismo je pisal nečak potem pa šel v Otok po žito, da bi od- je obsodilo morilca na smrt biva na Severu in razume Andréej Četkom Donalds živil. pismo se gla Čudili se bodete, ako izveste jezik s ekspedicija ponesrečila v tem delu Severj te pomladi Son je prišel nek Eskimoj po imenu da je . Po-Old vrnil od sebe vsak sum. Sodišče je na vislicah, sokrivko Savo Jovanić pa na 81etno ječo. Admiral Dewey se ženi. Zmagovalec pri Manilli je udovec in kot tak je stal v boju proti Španjcem. Njegova prva žena je umrla leta 1872. Zdaj se je zaročil z gospo Hagen, sestro demokratskega kandidata za guvernerski stol v Po nakupu je ostaf samo Old Donald v skladišču in ta 0hio' JohQ Mae Leaû (Liû) 0ûa îe bila Prei °^°žena z ge z več drugimi v naše skladišče, da si nakupi vprašal, ako je šel kdo od nas z balonom v zrak, ker so neralom Williamom Hagen in je zdaj že 14 let vdova. minolo poletje gori na Severju pobili dva bela moža katera Kolesarji zločinci Pred tremi dnevi je v so imeli za lastnika balona Pozneje je prišlo še več Eskimov, Hostaiku (Gosting) pri Gradcu nastal prepir med tremi gra so vsi izpovedali stvari ponesrečil na tem delu Severj potr) Eden vest, da je Andree škimi kolesarj med izletniki so se z vozom vračali v minolo pole teh Eskimov je zadel mesto. Voz se namreč ni hotel umakniti biciklistom ko v J • • stin bele može više šel proti Severju na možusove bike, na so potegnili revolverj ter začeli Kolesarj so streljali jelene Nekateri Eskimi ki streljati na ljudi v vozu. Polir Pichîer je bil jeni Potem niso videli jelenov, so menili, da hočejo možje streljati nanje. Na to so pomerili z svojimi pušicami na one in so dva takoj žniki niso mogli zaslediti ustrelili. mestu mrtev trije drugi so težko ran junaki izginili v noM in do danes jih oro- Ko bi se kaj takega zgodilo kj enega od njih so potem do cela umorili. Druga dva med Slovani, kakov krik bi nastal po vseh židovskih novinah