88. its*. PoÄtniDA pkuöajiÄ t fotovinl Celje» pondeljek 4, novembra 1929. Leto XI. Izhata v pondeljek In petek. Stane mesečno Dln 7'— xa inozemstvo Din 20'—. Posamexna ötevllka I Dln. Račun poStno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Urednnfttvo In uprnvnifttvo i 3alje Strossmayerjeva ullca 1 pritličje. Rokoplsov ne vračamo. Gglasl po tarlfu. Telefon Int fitev. 65. Carinske tarife. Kakor poroeajo iz Beograda, želi minister trgovino g. Juraj Demetro- vic znova pokreniti vprašanje carin- skih tarif. V svojem programu vlada. sioer revizije carinskih tarif ni naja- vila, vendar je pa bilo iz njenega go- spodarskega programa jasno razvid- no, da hoče v svoji carinski politiki voditi več računa o kmetijski produk- ciji, ki je büa doslej precej zanemar- jena. Gospodarski krogi, pred'stavniki trgovine in industrije, so na svojepr zadnjeni kongresu v Beogradu to na- mero vlade toplo pozd'ravjli, d'okaz, da so tudi ti krogi, ki so v carinski tarifi favorizirani, uvideü potrebo večjega u.postevanja kimetijske pro- dukcije. Dejstvo je, da je dozdajna ca- rinska tarifa s svojo deloma neopra- vičeno zaščito industrij povzročila znatno podraženje prodmkcijskih stroškov kmetijstva, tako da je pri da- našnjih tržnih cenah kmetijskih pro- duktov kmetijstvo postalo nerentabil- no. Na drugi strani pa je naš carin- ski. si«tem onemlogoca-1 ugodnosti za naše kmetijske produkte na inozem- skih trgih. Položaj. pa je dejansko tak, da smo gilede izvoza surovin, torej predvsem kmetijskih produktov, na- vezani na inozemstvo, dočim se mo- rejo izdolki naše mdustrije plasirati skoro izkljuöno na domačih trgih, kjer je glavni konsument kmet, torej producent naših izvoznih prodmetov. Logično je, da bodo ozdravljenje in napredek kmetijstva ter povzdiga nje- gove kupne moci.podlaga za mooen in zdrav domač konsumi naših industrij- skih proizvodov in za oživljenje naše- ga trgovskega prometa. "Minlstrstvo trgovine je že svoj cas postavilo posebn-o kcemisijo, ki ima nalogo, da izvrši potrebna preddela za izvedbo revizije carinske tarifo. Komisija se je obrnila na vse gospo- diarske organizacije v drzavi, naj bi ji do 15. in. m. poslale svoja misl'jenja in svoje želj-o v pogledu revizije ca- rinske tarife. Zdi se pa, da je delo ko- misije nekoliko zaostalo, ali pa tudi pozvane korporacije nlso poslale po- trebhih podatkov. V kolikor so podiat- ki .dospeli, je iz njih nuvklno, da se zahtevajo raameroma lc male spre- membe. Vecinoma so zahtevajo samo spremembe upravnega ali carinsko- tehničnega značaja. »Principijelno pa se nobena izmed trgovskih ali obrtnih organizacij ni izrekla proti temu, da bi se kmetijstvo razbrernenilo od se- danjih previsokih pridelovalnih stroš- kov, ki so rastli deloma tudi vsled' vi- f-.okih zaščitnih postavk za gotove in- dustrijske proizvode. Treba torej naj- ti srednjo pot, kompromi.s glede zni- žanja onih carinskih postavk, ki ve- žej'0. izvozno možnost naše kmetijske produkcije. i Tekom minulih mesecev pai se je mednarodnl položaj tako spremenil, da se bo najbrže moralo vprašanjo re- vizije carinskih tarif sploh odgoditi v celoti in se omejiti samo na najnuj- nejže spremembe carinskih postavk potoin enostavnih carinskih razpisov. Novo situacijo so ustvarili zlasti do- godki v Ženevi, kjer je Briand sprožil idejo Panevrope, idejo evropske eko- nomske solidarnosti, ki bi ustvarila popolnoma nov položaj na polju trgo- vinsko-politicnih odnosajev imed ev- ropskimi državami. Iznešen je bil na- črt za dveletno carinsko preinirje, po katerem bi se vse države zavezsaJe, da tekom d-veh let ne bodo povišale svojih irarinskih postavk. 0 predlogu bo raz- pravljala posebna konferenca meseca januarja. Verjetno je, da fco sprejet. Tak s'klep-, ki bi se ga morala držaii seveda tudi naša država, da si ne iz- bijo iz rok potrebnega orožja za ca- rinska pogajanja z drugimi država- mi, bi za enkrat oneniogočil revizijo carinske tarife v vecjcm obsegu. Tre- ba bo torej našemu kanetij.stvu nao drug način priskočiti na pomoč po- tom najnujnejših sprememb v carin- ski tarifi, ki se lahko izvrše — kakor že rečeno — z navadnim razpisom in ki ne dirajo v osnove carinskega premirja. Ako bo načrt o carinskem pwmirju sprejet, pa bo naša država lahko tekom dvoh let močno konsoli- dirala svoje gospodarske prilike, tako da bo v morebitno evropsko federaci- jo vstopila tudi gospodarsko krepka. Celjska sokoiska župa. Zbora župnih prosvetarjev v dneh 26. in 27. oktohra t. 1. v Brodu na Savi sie je udeležila tudi Celj&ka so- koiska župa po župnem prosvetarju br. dr. Mejaku. Zastopanih je bilo na zboru 12 žup, med katerimi so bile vse župe iz Drav- ske banovine. Zbor se je vrsil v zna- menju predpriprav za vsesokolski zlet v Beogradu 1.1930 ter je bil temu zle- tu posveoen poseben referat. Delegati zastopanih žup so podali piiegledna porocila o stanju sokolstva v poeddnih župah in je iz teh poročil posneti, da zaanamuje sokodvstvoi na polju duše^Tie vzgoje majhen napre- dek, vendar bo treba še mnogo dela, da dosežejio sokolski prosvetarji vsaj minimum onega, kar zaluteva »orga- nizadija« glede sokolsko-prosvetne vzgoje clanstva. Tekom debate se je ugotovilo zlasti sledeče: 1. Stik sokolstva z našim ijudstvom je premajhen, vezi z njim prerahle. 2. Sokolsko življenje hira in društvena morala pada v diu&tvih radi tega, ker si društva z nezadcw&t- nimi denarnimi sredstvi gradijo so- kokke domove in je vse udejstvcyvaujie takih društev obrnjeno le skrbi za kritje gradbenih stroškov teh domov. Velja naj dosledno princip: »Dokler ni dovolj denarja, nie ziclati domov!« 3. Našči mladina ne prihaja v telovad!- nice ozir. uhaja iz teh, ker išče zaba- ve in razvedrila v športu. Naš telo- vadni sestav nam dwoljuje gojiti vse one panoge, ki jih goje razne sportne organizacrije in ükavtizem. Skrb so- kolski h di'ustev je, temu priti v okom z izpopolnitvijo telovadnega sestava. 4. Delovanje sokolskih družtev v teh- liicnem in prosvetnem oziru trpi še vedno vsled pomanjkanja tehnično in eokolsko-pr.asvotno izvežbanih pred- njakov. Skrbeti je treba zato, za izvr- gitev vsakoletnih prednjackih tecajev, v katerih je treba program teh teeajcv spraviti v sklad s predpisi pravilnika z;i prednjacke izpite. 5. Vprasanje pridobivanja in vzgoje dobrega in fete- vilnega sokolskega narascaja in dece he ni premaknilo z mesta. 0 tem vpra- Svinju se skliče posebna anketa. 6. Kratki nagovori posameznim v telo- vadnici zbranim oddolkom, izvršeni na neprisiljen nacin, so najučinkovi- (t;jše in vsled tega najpriporocljivejŠG sredstvo sokolsko-prosvetne vzgoje. 7. Opaža se, da se v zadnjem času aka- d"emska in srednjesolska mladina od- teguje sokolskemu delu. Uporabiti je vsa sredstva, da se pritegno isto v največjem številu k našemu delu. 8. Niekateri sokoLstvu nasprotni krogi skušajo agitirati proti sokoJstvu ceš, da je sokolstvo protiverska organiza- cija. Tozadevno se opozarja na reso- lucijo II. jugosl. sok. sabora o ver- stvu in sokolstvu. Tako agitacijo naj društva pazno zasledujejo ter naj vsak slučaj javijo savezu, da se proti obrekovalcem p.ostopa po zakonu. 9. Naiši telovadni nastopi so postali šab- lonski in neprivlacni. Skrb tehničnih in prosvetnih organov je, napraviti naše telovadne prireditve mnogolicne. Storili so se na zboru razni sklopi, mjed drugimi tudi, da se morajo do konca leta, 1929 v vseh župah vršiti prosvetne sole, da bo jugosl. sokol. matica izdala prihodnje leto 4 knjige, pisane v ekavšcini in latinici in da se iz\Tsijo v vseh družtvih komeinoraci- je za Gortanom. Sprejeta sta bila tu- di oba predloga cöljske župe, v smiilu katerih je vsako društvo obvezno na- praviti letno vsaj eden izlet zvezan s primernim nagovorom in telovadr.im nastopom brez vstopuine v kraje, kjer še ni sokoLske organizacije, in da ima- JK) župni prosvetni odbori sestaviti Vsako kto nekaj kratkih nagovorov in jih razposlati drustvom. Železniška nesreča v Rajhenburgu. V Celju. 3. novembra. Že od jutra so krožile danes po me- stu vesti o žtelezniski nesreci v Raj^- henburgu. Fama crescit eundo — ni cuda, da se je nesreco napravilo se strašnejšo, zllasti ker smo bili najprej navezani samo na nezanesljive vesti iz Zidanega mosta. Še le proti poldne- vu se je razvedela resnica. Ob pol tretji uri zjutraj je zavozii beograjski orijontni ekspres na sever- nem koncu rajhenburske postaje, tam,- kjer je zgrajen most preko potoka Brestovca, v zadnje vagone tovornega vlaka, prihajajoeega iz Zidanega n:o- sta. Tovorni vlak je pred postajo Raj- henburg zadel na signal, ki je kazal »prosto« in je uvozil v poßtajo. Ob istem času je priliajal z nasprotne strani, od Vidma, ekspresni brzovlak. Službujoci prometni uradnik je mls- 111» da bo tovorni vlak pravocasno pre- vozil zadnjo kretnico in je dal signal »prosto« tudi brzovlaku. Ta je vorll mimo postaje s hitrostjo 40 km in je prereza! tovorni vlak meid 5. in 6. zad- njirn vagonorn, ravno na gari omenje- nßan mostu. Udarec težke lokomotive v to\'orni vlak je bil strašen. Zadnji vagoni tovornega vlaka so bili popol- noma razbiti, lokomotiva brzovlaka s tender jean in štiriosnim službenim vo- zom pa jo stirila in padla čez most proti Savi, v katero se ravno tarn no- Kaj mctrov od železniškega nasipa izliva potok Brestovec. Lokomotiva se je zarila v vodo in blato, tender, ves razklenjen, je se ostal na bregu, isto- tako razbit dužbeni voz. Jedilni voz, ki je vczil v garnituri za. sluzbenim, ie sicer iztiril, a je ostal :ia progi. Bii je nekoliko vzdignjen, a je ostal dru- TasI Kondelik in zel Uejvara Ceski spisal I^?nat Herrmann. Z avtorjevim dovoijenjem poslovenilStanko Svetina. 13 »Dovolite, prosim, občan, kaj pa tu sticete?« »Sreeon dober večer vosciimi, milost- ljivi gospod«, jo spregovoril rdečegla- vi hrust in se je nerodno priklanjal, »jaz «em prišel za sestro, da bi vedol, kje shiži. Hotel sem ji pomagati s kovekom, in medtem ga ima že tu. — Blagovolite oprostiti.« In se je uimaknil v predsobo, da hi m'ogla gospoda noter. »Kje pa je Rezika?« je vprašal Vej- vara. »Ta.koj pride, milostljivi gospod. Šla mi je po klobaso in je rekla, naj počakain tu, ako bi prižli.« Vejvara se je previdno izvil tašči in ženi in je prastopil prag, takoj za njlm je set mojster Kondelik in ß tern osreeni, sta se ocllocili iti notor tudi dami. Bojazljivo se je ozirala gospa Kon- delikova, odkod planejo ostali »tolo- vaji«, toda nikjer ni bilo nic sumlji- vega. Na mizi v kuhinji. je ležala knji- žica, gotovo Rezikina last, s katero si je rdecelasec krajaal čas, ko je bil sain. Nekaj o Meluzini. Sedaj: je hitel Vejvara, da odklene vrata v obednico, in razsvetil je takoj pi in, razsvetil tudi v spalnici in v sa- lonu — povsod vse v redu. Neizrečeno mu je odleglo in njegov: pogled je tol- mai'il ženici in tašči, da se ni treba bati. Mojster Kctsdelik je os-tat v pred- sobi kakor na straži. Zazvenel je zvonček — vračala se je Rezika z večerjo za brata. Za njo je lezla Marjanica. Rezika je bila v veliki zadregi, ko je videla številno družbo, in se je trudila prikriti s predpasnikom majlien vrc piva, ki je bil gotovo namenjen bratu. Vejvara se je ustavil takoj v pred- sobi in jo mirno vprasal: »Kdo pa va« je k nam poslal Rezi- ka?« »Stara gospa, Najmanova, milost- ljivi gospod.« »In pri kom morata pravzaprav služiti?« *Moj Bog, pri gospodu Fejfaru.« Vejvara se je udaril z dlanjo po če- lu. »Pri gospodu Fejfaru! Pri gospodu avsku'litantu Fejfaru?« »Da, milostljivi gospod!« »Toda to ni pri nas, draga })iij;ilt'- ljica! Ta stanujo nad Osveto! Mi smo Vejvarovi!« Reziko so naglo popustile vse z prerezal žile na obeh rokah. Spravili so gä v krško bolnišnico, kjer se j>e ])a zavedel še le danes popold'ne. Rantaša je doma iz Bunoanov na Murskem polju; bil je bojda pravikar službeno premesčen v Beograd in \d upravljal to noč zadnjič službo v Raj- henburgu. Bil je drugače vesten in trezen uradnik in le tragicno nakljuiV j.e ga je spravilo v zvezo s tako težko nesrečo. Res je tudi, da. je službaval že od sobpte7. ure zjutraj. Materijalna. Skoda je razmeroni* zelo velika in bo znašila mnopo nad niiili'jon dinarjev. Oomače vesti. d Opozarjamo na dmmmjn operet- no predsiavo v cfe.ljskem gledalfäL'u: mariborskb gledališČe vprizori lnelo- dijozno Leharjevo opereto »Piskro- vfz«. Naval občmstva k tej opereti je žo v predprodaji silno velik. d Koncert tria Brand! se vrsi v mestnem gledališču v četrtek, 7. no- vemhra. Opozarjamo na veliki. umet- niski uzi'tek, katerega bo nudil iz treh dam sestojeci komorni trio Brandl, ki je trenutno na turneji skozi avstrij- ska in jugoslovanska mesla. Kakor pri bivšem koncertu Zikovwv, bo tudi tokrat postavljen v orkesterskem pro- storu poseben oder, tako da bo imelo celjsko obc'instvo v dobro zakurjenom gledališču izredno lop in intiinen glasbeni vecer. 1'redpruduja vstupnic ¦v trgovini Goričar in Leskovšek. d Mladhiski Concert Glasbene Mati- ce v Celju. V nedeljo 3. t. m. dopoldne jo priredlila Gla.sbena Matica v mali dvorani Celjskega doma dobro obi&ka- no X. niladin&ko muzikalno predava- nje. G. Ciril Pregelj je spregovorll uvodoma o Jos. Ha^dnu in W. Mozartu. Nato je predvajai godal- ni kvartet Glasbene Matice, sestoječ iz jig. raviiatelja K. Sancina (I. vijoii- na), Valterja Schiramuia (II. vijoli- na), Dusttna Saivcina (vijola) in Oto- n.a Bajdeta (čelo), Mozartov kvartet v G-dui'u, Haydmov kvartet v D-molu in kot dodatek Dvorakov Lento iz aimerikans'kega kvarteta. Godwlni kvartet je še mlad, a Je dosegel že xi- soko stopnjo razvoja; spaja ga prava ljubezen do glasbeno unietno-sti, zdru- iena z veMkim znanjem. Kvartet ima vsjß.pogoje za veli'k napredek. Težko nalogo, ki si jo je stavil za nedeljsko koncertno matinej'o, je resil zclo po- voljno. Izvrstno sta so uveijavili y.ii koncertu krasna Palfnerjeva vijoiina g. ravu. Sancina in Palfnerjeva vijo- Ja, na katero jc igral g. Dusan Sancin. RoiK-ert je nud'A lcp unietnniki užitek, .za katerega so bili poslusalci k>kr(.'iio .hvaležni. i\ h seje celjakcfja oUcuiskeyu sveta. i V poroeilii o zadnji seji obmiukega weta saiao napačno poročali, da je g. Ravnikar predlagal, naj se dovoli .nie- 6arjein.-stojnicai'jetn na Glavnem trgu prc.lajati meso ctb ncdeljah in pnn- deljkili od 4. ure zjutraj. dcvim se mora glasiti ob nedeljab in vrazni- kili.¦ PiT'dluy ie bil. kakor ziumo, s, i«1- jet. d Lelomji praznik Vseh svetnikov ni bil sun in solmix.n, kakor smo ga bili včasi vajeni, teniveč rneglen, mo- ker, žalcsten, povseih priineren svojc- niu namenu: tuziLemu sporu:nu na drage nam pokojnike. Obs naši poko- pa.lišči ste bili zlasli popoldne pcini žulujočih. Vse je bilo v cvetju in lu- coli; redki so bili grobovi, ki so ostali pozabljeni. Tudi na vbjaške grbbove. na iioznane nam junake in žrtve...sye- tovne vojne ni ]>ozal>ila incstna GbiH1 .na celjska. Na inicijativo naiLsvotnika Šubica so mestni dola-vci s po-moeio vojužtva vse grobove očistili. Mestna občina je kupila 1.500 svec*, katere so postrežljivi nasi skavti ob 2. pop. po- lazdelili po grabovib in potem prižga- li. J)okk>ta mescaiLske sole so pa zbra- ¦Ia cvetja, da so imeli tudi ti mrlvi vo- ¦jaki v dalnji tuji jinn zonilji malo lju- beznjivega in od! srca durova.nega spo- mina. 'Peli so pevci »Oljke« in »Svo- bode«. Velik i)romet na cbe pckopa- Wbi'i je lotos livalevredno olajsalo me- stno autobusno podjetje; saj so bili voz'övi tudi celi dan polni. d Ukinjenjo. šolskecja pouka. Na obeli m-estnih osnwnili šokih je radi širjenja škrlatinke med solsiko dleco pouk ukinjen za 14 dni, t. j. od 4. do ¦18. novembra. (Oill-ok mostnega nia- gistrata st. (i(KX)/29 od 3. 11. 1929J Rodui pouk se torej zopet zač-ne v pon- deljck 18. noveni'bra 1929. —Upravi obeh šol. d Juyodovanska Matica je nabira- la na Vsch svetav dan da rove pri vho- du na okolisk-o pokopaližče. Trije po- žrtvovaJni člani so ves čas vz/trajali tudi na dežju in nabiali 1.720 Din. Zanimivo je, da so kmetski ljudje po- vprečno radi darovali, dočim je nekaj znano premozn'ih celj.skih mešeanov lji'ezJjrizn-o odislo niimo nabiralne mi- ze. K moderni toaleti spadajo v prvi vrstl niodernl Ccvlji, katere Vam nudl v najveCji Izbiri, najboljSi kvnlitcti in naj- cenejSe vcletrgovina E. STERMECKI. Fred riHkupom Cevljev si na vsak iiaCin oglejte \z- lož&e in veliko zalogo najmodernelSih čevljev po sledcdh nizklh cenali: Ševret 115 Din, boks 159 Din, šcvro 189 Din, nwdcrno barvaste 225 in 235 Din, Ink kombinirane 27ß in 2S4 Din, sneinc či-vlje 114, galošc 93 Din, domače čevlje 26 in 49 Din. PrepriCajte se o kvalitcti in naj- ni2jih ccnah. Naluip neprisiljen. YeletrgoVlna R. STERMECKI, CELJE. d Celjsko lueshio artobus podjetje je z otvoritvijo prog Celjo— Št. Peter pod/ Sv. goraini, Celje—Kozje—Pod • sreda in Celje—Braslovče—Mozjrje debilo novi razmah. Promet na tell treli velikib linijab se živabiio razvija ter je za mesto Gelje velikega gospo- darskega pomena, za oddaljene kraje .smarskega in kozja.nskega okraja pa. pi'idobilev, ki ])o istctako prišla v prid prebi.valst\'U teh okrajev. Poleg ime- novanili 3 prog vzdržuje na&e auto- bus podjetje tudi red no zvezo z Vran- skittn, Dobrno in Dramljami preko Tr- novelj, Ljubečne in Blagovne. Pod'jet- je razpolagči doslej s 5 modernimi, velikimi autobusi, glede kojih je sod- ba ])rebiva.lstva saano ta, da je vožnja v teh vozovih nadvse prijetna in udobna, kar je za niestno celjsko au- toJjus podjetje sploeno laskavo pri- zinanje. V tej zvezi pa no morerno za- moLčati in prezreti nekaj, cosar ne razumemo in s čemur se ne strinji- nio. Gre za lokalni promiet Celje—Voj- nik, ki ga še vedno vzdržuje tu pred ! ragom našega mesta inariborska inestna občina, za koj'O venidar ne ob- stojajo kaki izjemni privilegiji. Mne- uja smo, da je žo čas, da se vprašanje t(r lokalne proge uredi v smislu zako- n.a in naturne naze predpravice. Ma- ri bor jma v svoJBin okoilišu gotovo do- volj velik delokrog. Na drugi strani pa tudi ne sine biti vodiina smer mest- n!h autobuspodjetij saino direktno piidiobitna, ker pripada mestom kot gospodarskim, kulturnim in uprav- niim centrom tudi dolžnost, da skrbe za dobre zveze v prvi vrsti s svojim okrožjcm. Celjsko autobus podjetje bo vendar progo Celje—Vojnik znalo tn- di vzdrževati tcr bo potrebam in tež- njain svoje najbližje okolice nioglo bolje ustreči. Še eno željo imarao: voz- n.i red naših celjskih autobus prog naj se razširi po vseh javnih prosto- rih ter nekje na vidneni mestu pred kolcdvorom. d Povečanje celjske izoUrnice. Sko- ro neopaženo se je z gradnjo nove po- rodišnice v Gelju začelo tudi z adap- tacijo izolirnega oddel-ka. Adaj^tacij- „ska dela v izolirnici jo prevzela do- maca stavbna tvrdka K. Jezernik. Ko bodio dela pri izolirnici popolnoma koiicana, kar bo prilrodnje leto, bo na eni strani ysaj delno odpravljen ne- dostatek moderne izolacije, na drugi strani pa se bo s prizidkom doseglo precejsnje povečanje prostorov od- dolka za nalezljive bolezni, kar je tu- di nujna potreba. Baš sedaj je naval hclnikov na izolirniico zopet izredno \elik. Koanaj se je v gornji Savinjski dolini šikrlatica nekoliko polegla, pa se je že začela močno siriti v spodnji Savinjski dolini v občinah Braslovče, v5t. Rupert in tudi že v Zabukovci pri Žalcu. Stevilo na skrlatici obölelih otrok, ki so trenutno v oskrm' bolnice v Celju, znaša (55, kar že presega zmožnast izolirnice, ki je prenapol- njona. — V mestu Cclju in v Gel j .ski okelici ni tozadevnih obolenj, kar ie brez dvoina tudi uspeh ener&icnega zatiranja te nevarne ikužne bölezni. Povecainje izolirnice v Celju je torej uujna zadeva, ki se ne tiče saino n\e- sta Celja, ki je v to svrlio že votiralo znesek po 42.000 Din. Na tem so prav tako interesirain okraji Celjev Vran- sko, Gornjigrad, Omar je, Šostanj, Laško, Konjice in deloma tudi Slo- venjgradec. Merodajni činitelji v ob- činah, srezili in v niočnejsih denar- nih zavodih naj bi se bolj zavedalL ¦svojili dolžnosti in priskoeili z denar- nimi sredstvi na pomoč, da se izolir- nica v Colju zadastno razMri in v vsa- kenn poglodu dobro opremi. d Direkcija drz. rudnika v Zabu- kovci pri Celju sprejema do 14. no- vembra ponudlje glede dobave 50 kub. metrov prodnega peska in glede do- bave sip. d »Nairn Vomovina«, pod teiu na- slovom bo izdal Ferijalni Öavez, naj- večja jugoslovanska srednješolska in visokosolska organizaeija za desetlet- nico (1920—1930) svojega plodonos- nega delovanja za medsebojno spo- znavanje, za kulturjio-duhovno ujedi- njenje našega narada, obširno jubilcj- no publikacijo, ki bo v clankih in sli- kah prikazaia lopote, zanmiivoHti, oko- nomski razivoj vseli nasüi niest in in- dustrijskih centrov. Ta publlkucija. ki bo ena največjih v tem pogledu v na»i dirzavi, bo iiQkak uazorni prikaz vsega našega razvoja v teku de.setih let. ker pa bodo posebno za tujski proimet važni kraji podrobneje opisa- mojster Kondelik karajoče. »In mi pa M morali za vas to izbojevati . . .« »Ti bi res veliko izbojeval«, je me- nila gospa Kondelikova. »Tudi v tebi je bila dušica maj'hna.« »No, Beti!« je ugovarjal mojster z glo]>okiim glaßoni. »Jaz sem bil pri- pravljen na skok, katerega najprej za- grabim . . .« »No, dobro, oče«, je rekla gospa, da bi končala, zakaj sramovala se je ma- lo svoj^ga strahu. »Sedjaj sva se od- počila, pa pojdiva.« »Ne, Beti, jaz ne grein. Tak sem kakor cunja, ves moker. Pošljeva po pivo in posediva danes pri Vejvaro- vih'. Ali imate mlin (igra), Vej'vara?« »Tega niimam, oče, toda damine«, je odgovoril Vejvara. »Pojdite z njimi k vragu. To je igra za »špitalarje«! Na kaj vse mora clo- vek pomisliti, kadar omoži hčer! Za Boüc dobite od mono rnJin. Tako, se- daj naj gre Marjana po pivo — pa sulio srajco mi posodito. Ali' imate kaj za prigrizniti?« Čez nekaj časa je veselo prasketal v peči ogenj in obednica se je prijetno razgrevala. Pepica je znašala k ve- cerji, kar je kje dohila. Vejvara je na- lival pivo, silil in je ves vesel že de- ßetic ponavljal: »Glej, Pepica, drugače ne bi dobila oceta sem. To imamo vesel vocer. Ali še more kaj ijodobnega araiižirati?« In gospa Kondelikova se je na na- slonjaču blizu peči oprostila vseh svo- jih tesnob in strabu. V. Kaj meni gospod Kondelik? Onega večeru po dogodku z doklo R'eziko, katere zrnota je napravila celi rodbini precej časa tako zmešnjavo in strah, se jc vracal mojster Kondelik od Vejvarovih v najboljsem razpolo- ženju. Prvič je bil zelo vesel, da se je cudna uganka tako gladko in miro- ljubno rešila, drugič je zelo prijetno in takorekoc toplo učinkovalo nanj nikno ozraicjo prijazne vinogradske domaeije. Gospa Kondolikova bi ostala tarn najrajše do zjutraj. Ko se je poslovila z mladima, je odhajala od njih s stra- hom, da na poti ]">roti diornu »stari« spusti svojo navadno »bandurko«, ka- kor je rekla. Nikdar se ni bala takili njegovih razlag in ni se umaknila, če je v sebi čutila premoč. Vemo, da se je znala upirati svojemu soprogu. To- da danes ni imela notranje trdne pod- läge; skoro pripoznala je, da pada krivda usodne zagonetke z napaeno deiklo v gotovi meri tudi nanjo. In skoro cudila se je, ko ji je mojster Kondelik podul roko, ko sta stopila iz hiše. Ko se ga je oprijela, sta lritro stopala proti Pragi. Nekaj časa je inojster veselo žviž- gal, potom pa je zopet niočno zapu- hail, da mu ne bi ugasnila viržinka, ki si jo je pri odhodoi od Vejvarovih prižgal. In ko sta prißla do svojega •stanovanja v Jecni ulici in je mojster Kondelik stopil dvorljivo od vrat, da bi mogla njegova žena prva stopiti v hišo, je bila gospa Kondelikova pre- pri'cana, da to ravnanje nima vzrokä niikjor drugod, kot v neznem, vljud- nwn vedonju zeta Vejvara napram Pepici, katerega priči sta bila celi ve- čer. Glej, kako tak zgled učinkuje! No, saj jo bil tudi. oče Kondelik vselej prav vrl soprog. Mojstei1 je odložil doma viržinko in ko se je slačil, je neprenehoimi žviž- gal. Gospej se je vseeno zdelo, da se današnji dan še ni koncal. Tako žviž- ganje je bilo pri njenein, soprogu zna- menje, da se pripravlja govoriti. Pri njem je bilo to kakor uvertura k op'e- ri1. Gospa Kondelikova je stäkala po sobi in jo skrivaj gledala, ali je vse v redu, da bi odstranila vsak povod h kakemu neprijetnemu govoru. »Pil ne bos več, kaj ne, stari?« ga je vprašala kar najprevidneje. »Ne bom, Beti, in to shlapelo pivo mi tudi ne di>si.« Gospa Kondelikova je nesla pivo ti- h'o na okno, zaprla ga je in rekla ka- kor sauna zase: »Jutri skuliaino pivno julio.« »Le kulitijte jo, Boti, in tudi pojejte jo«, je odgovoril mojster Kondelik. »Dobro veš, d(a ne bi jaz za pivno ju- lno prodal prvenstva . . . .« »Seveda samo za naju«, je hitela gospa, »zame in za Katinko . . . Toda stekleničico grenke boš izpil danes, kaj ne, stari?« »Labko naliješ, Boti«, je pritrdil mojster. Gospa Kondelikova je že nalivala v niajhno čašo gorke karlovarske. To je bil njen lastni pridelok, za katerega je prinesel nekdaj recept gospod Ilup- ner, ki ga je zopet dobil od kolege, go- spoda Grešla, ki je kulial vsakovrvst- na žganja za celi svoj oddolek v ura- du. Gospod Kondelik je posrkal iskrečo se zlatoruimeno tekočino, oblizal si je brke, postavil calico na mlzo in je hi- tro rekel: »In sodaj imaš lahko mir, Beti. Se- daj so pri Vejvarovi'h kompletni, cela garnitura: gospod, gospa in dekla!« Gospa Kondelikova je ravno pri je- la stoklenico, da bi jo postavila na kredenco in je rekla samo mimogre- d;e: Stev. 88_____________________________________________________»NQYA .DOBA«__________________________________________________Stem 3. ni in ilustrirani, bo imola ta publiku- cija, radi večjiega uspeha v inozem- stvii pod slikanii poleg slovensč.ine ali srbobrvasčine tudi kratck opis v fran- coščini in nemečini. Kakior daznava- mo od uredništva »Nase Domovine« bo tudi Celje, ki je priznano kot ono nasih najlepsih inest, dostojno zasto- pano s slikami in clanki v toj, za tuj- feki proniet tako važni publikaciji. d Okrozni h-ntetijski urad v Celju se je preselil v svoje nove uradue pro- store v palači Ljudske posojilnico. Vodnikova ulica St. 2. Uradne ure so vsako sredo od 8.—12. in J5. d.o 18. ure, pa tudi ostale d'ni so gg. nadzor- niki ob istih urah na razpolago stran- kam, ako ni.so zaposleni izven urada. Kmetovalci se vabijo, da se v polnl meri pos-Iuzujejo kniolijskcga urada. za brezplačnc nasvete v vseh zadevah kmetijskega gospodarstva. Pisineue vloge je kolkovati s 5 Din. d Odmerni oddelek davčne uprave v Celju se jc preselil iz paštnega po- slopja v Cankarjevo ulico hiš. štev. (3, v prostore davčne blagajne, kjer po- sluje oclslej celotna davčna uprava. d Ljudsko vseuališče v Celju. Dr. Vebrovo pribodaije prodavanje so vsled oper-ete »Piiskrovez« v Geljskom gledališču v pondeljek 4. no membra no vrii na ta v&čer, tcmveč v torek 5. no- vembra t. 1. ob 20. uri v risalniei nie- ščanske sole. Naslov prilnodnjega pre- davanja je: »Jaz iu moje doživetje« (jzbrani primeri iz vsakdanjega živ- ljenja za elovekovo pot v duševni &vet). Žig naslov predavanja kaže, da bo isto zelo zanimivo in je pricakovati kar najvoOjega obiska. d Triglavamki sestanek so vrši v petek, 8. nov. t. 1. ob 20. uri v klubovi sobi Celjskega darna. Staresine in ak- tivni Triglavani, priddte polnoštevil- no. — Celjsko poverjeništvo. IzvJrne francoske pastilje VALDA proti nahodu, kašlju in katarju. Prodajajo vse lekarne in drogerije. d Iz celjske policijske kronike. T a t- v i n a k o 1 e s a. Gdč. Amalija Vrisk; zasebna uradnica j<.A iniela opravek na celjski pošti in je za trenutek prislo- nila kolo zunaj. .Kolo ji je bilo tudi tot'iio ukradeno. — V e s e I i v i n s k i b r a t j e. Na Veeh svetov ponoči in v soboto ponoči je imela polieija mnono opravka z razgrajajočimi, prepevaio- čimi, ukajočimi in vriskajonnn.i vin- skimi bratci. Resnejši si« bili lo d^'e zgoidbi. V Gaberju je nek nilajši deč- ko prepeval — in j.e potem stražniku, ko ga je prijel, povedal napaC'iio imo; v gcstilni g. Dobrajca je pa ncfci P., ko ni dobil več pjjače, sunil z noženi v inišičevje leve roke starešino Lesja- kove družine, iz same jeze, ker je ta še diobil vino, on pa ne. — M a š c e - v a n j e ali Jc a j ? V četrtek ob ])ol enih dopoldne je nekdo vrgel z dvo- lišea v sta.novanje g. Maliea Na oko- pih st. 9 kamen. Pre-drl je ši]>e in od- letel tik glavo mrtvoudnega g. Matiča. Sumijo, da je to starila iz sovrastva neka ženska, ki so jo takrat vidoli v hniši. — S k r i v n o s t n a post ;i- v a. !Ko je hotel v nedcljo zjutraj od- la-eti sluga Mcstne elcktrarne lokal *pn Kroni«, jo opazil, da ie bila ena izložba na pol odprta. Pogledal jü v lokal in videl, da se jam nek nioškl skriva za mizo. Tckel je po stražnika, fci stanuje v nisi. Med teih jie pa ta sikrivnostni 'liioški zginil. Kakor se je pri ]»reglodu izkazalo, ni neznanec ni- česar odnesel s seboj. — Mrožo za sejanje peska so našli na produ ob Savinji. Spravili so jo k Radejevemu hlevu. — Ogol jus al je zidarski vajenec Andrej -P. sadarskega mojstra g. 0. za 30 Din, ker se mu je predsta- vil za sod'arskega vajenca. prejel de- liar in zginil. V zastavo je piiistil dc- lavsko knjižico, v kateri je zradiral Jx'Se-d'o »zidarski« in jo spremenil v *sodarski«. — Radi p r e hi i t r e v o ž n j e po Gaberju sta blla ovade- na dva automobilista. Pasanti so se pritozevali, da sta jib še nalašč skro- J'ila z blatoni. — Iz predsobe j-e to dni ukradcl noznani moski Alhii Karlinovi ročno torbico z raznini dro- f bižem. potnim listom in pismi. j d Železniska nesreca v Laskem.. V Li;skem je l^ovozil vlak na Vseh sve- tov z^ečer 62-letnega delavca Janeza lapornika. ]). d. Krpca. Mož je bil vinjen in je h-odil zvečer s pokopaii- šca v inßsto po želoznici mesto po ce- sti. d Umrl jc vceraj v Ljubljana svet- nik apelacijskega sodišča g. dr. Pavel Ska born o. d Opuldansko dunajsko vreniensko yorocilo: Včeraj je r^dlo wliko dožjči ^ južnih AI pah. (V našem okolišu sino celo imeli nevihto z bliskoan in groTnom! Op. ur.). Danes (4. no- vombra) povsod. megleuo,. jugozapad- n.i vetrovi so prinašali inoker zrak z Advije. dež, sneg v planinah tudi poii 2000 metri. N a p o v e d za jutri, 5. novembra: milejše vreme, zaoasno zboljsanje. zlasti v hribih in južnih alpskih deželah. ~W. SRIBÄß" trgovina in izdelovanje damskega perila, storov in zaves itd. sc je presGlila \z GOSPOSKE ULICE št. 27 v Aleksandrovo ul. 2 poleg zajutrkovalnice Dominike Zamparutti. dl Cene vinskemu moštu v Maribo- ru. Vinski trgovci v Mariboru plaču- jej'0 letošnji vinski most po sledot'ih cenah: 15% sLadkorja 4, 16% 4.50 17% 5, l&% 5.50, 19% Gin 20% 7 do 7.50 Din za liter. Za šmarnico plaču- jejo dio 3 Din liter. Kakor eujemo, je letos zopet mnogo šmarniee. Ljubljan- čani bodo torej zopet niogli užiti znat- no množino nmskatnega silvanca! d: (Jdduja zakupa koiodvorskega bus eta na postaji Velenje se bo vršila potom licita-cije dne 31. oktobra t. 1. pri Dirokcij'i državnih železnic v Ljub- Ijani. d Iz Lahkeya. Na zadnji odborovi soji Olei)ševa}nega drustva se je po- kazalo.. da je tekoce leto bilo v finanč- nem oziru za društvo dokaj ugodino in izkazuje blagajna lep prebitek. Ventiliralo se je vprašanje, kako bi se ta d-enar najbolje obrnil. En na^svet daje Lašcanom dopjsnik: Laško nima vromenske bišice, pa kaj, niti ne do- brega ali slabega javnega barometra in termometra, kar je v letoviščih sko- raj nepogrošljivo. Postavite tedaj vreniensko lwi&ico! N-ajprik'ladnejSd prostor bi bil na oglu gostilniškega ^rta hotela Savinja, seveda bi hišica no sinela imeti prevelikega obsega. Stroške naj bi krilo Olepsevalno dru- stvo in občina. Na delo! — Od'bornik naše Okrajne hranilnice in posojilni- ce se mi je pretekle dni pritoževal, da Laščani, ne vsi, pa vondar velik del, nocejo poznati toga solidnega nasega zavoda, marveč vlagajo svoje pri- hi-anke pogosto v denarne zavode, od katerih naže mesto še nikdar nio ni hnelo kakor kvečjemu nasprotovanje. (1c pa kdo rabi pasojilo, se rad zaleti v »Okrajno«. Tako ravnanje ni pra- vilno. Pomislite le, da baš »Oikrajna posojilnica« pomaga naši občini do niižje obrestne mere za vodovoidno po- sojilo. Kdor tedaj nosi denar drugam, dela proti nasi obcini. Tega pa pošten Lasc'an ne bo nikdar storil. Zato: svo- ji. k svojiml d Uapallaki dan. Zopet se bliža dan, ki nas sporn in ja na nosrecni ])od]iiiS raimllske pogodlx». vsled katere srao zgubili na temelju kršitve vsakemu kulturnemu človeku najsvetejžega na- ravnega. prava od paimtiveka našc lju- bo Primorsko, del Kranjske in najza- vodnejsi del na&ega jugoslovaaiskega naroda. Kakor je bila vsled kosovske nesreče srbsko-jugoslovanska rana odprta do slavne rovindikacije naiše- ga Kosova, tako je sedaj tudii naša ra- na odprta ter bo krvavela, dokler ne bo zadoščeno nasernu kruto razzalje- liiomu naravnoinu pravu. Da pozivimo brkl.ki spomin na to veliko našo n.a- rodno katastrofo. poziva Jugoslovan- ska Matica vsa coljska narodna dru- stva, da se korporativmo z vsem član- stvom udeleže spominskega dneva, ki bo v nedeljo, 10. t. m. ob 11. uri do- poldne v veliki dvorani Narodnega dorna. Poleg tega vabimo tudi ostalo Mcd7prednostmi ena : Nič več se ne jezite, da je milo izsušeno in zaprašeno, obenem pa imate jamstvo, da za svoj dobtr denar dobite res *Selimi zvezdicami. Razen dveh:, treh je večina iziried1 navedenih sort po Sloveniji še skoraj neznana in bi bilo našim vrtnarjem le v korist, da jih cimprej preizikusi- jo. Vzgojevalci modernih aster trajnic gledajo predvsem na to, da izločijo vse bolehave rastline in da dobe oblike, ki so prikupljive rasti, ki n.e delaja nadležnih podzemnihi odgainjkov in ki se čim trdneje upirajo vetrovom in uevihtam. Seveda je ]>a treba vseni vi- sokim sortam (Lill Fardell, Ideal i. dr.) dati dosti miočan kolic, dočim niž- je amellus in košato zastavne ericoi- des sorte lahko docela pogrešajo opo- ro, zlasti v. zavetnej&ih legah. Astraim je po volji solncna ali ne- koliko senčna lega ter rodovidna, glo- boka, toda ne ].)retežka zemlja. Sadiš in presajaš jih lahk'o jeseni ali pa spo- mladi. Priporoca so starejše grme vsako pomlad presaditi (razdelitiX Učinkovito se da jo uporabiti astro v strnjenili nasadi'h, prav tako posamic na zelenih tratah, nizke (amellus) sorte pa izvrstno sluiijo se posebej za kamnate vrtiče in skupine (alpinum). Najlepše se uveljavljajo modro astre v druzbi rum.enega jesenßkega cvetja (hcleniu'in. rud'beckia Newinanni). Za rezanje so jesenske astro nenadomest- ljive in že zato bi morale biti na vsa- kein vrtu tri,, šftiri raznobarvne od najlepših sort, Inz. Civil Jeglic v »Sadjarjii in Vrl- warJM« 10/1929. Opretnliena soba z dvema oknoma, lepim razgledom, posebnim vhodom in elektr. lučjo, se takoj odda v najem v vili »Parkhof«, Celje. Lep svetel spgovshi lohal s stanovanjem, se takoj odda v najem. Istotam lLpa klet. Poizve se v Gosposki ulici 27 (pri hišnici). Proda se en kotnpletni tri-cevni radio-aparat za Din 1500*—. Ogleda se v mestni elektrarni celjski. Neblirana soba velika, lepa, z elektriko in parketom, se takoj odda Pred grofijo 7-1. Naznanilo preselitve! VJjudno naznanjam slavnemu občinstvu oso- bito vsem mojim cenjenim stiankam, da sem preselila svojo trgovino pletenin in delavnico za strojno vczenje, entlanje, ažuriranje, tamburiranje ltd. iz Älek- sandrovc ulice 2 v CankarjeAO ul. St. 4 (hiša Ljudske posojilnicc). — Priporočam se za nadaljno naklonjenost in mnogobrojna naročila. B. Pušnik „JAVA" pšenična kava je izvrstna, zelo redilna in okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih ! — Razpo- šiljamo jo tudi po pošti v zavojili po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamomi. Vsakemu5kg zavoju »JAVA« pšenične kave je kot darilo pridjana lepa skodelica za kavo. — Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 gr. »JAVA« pšenične kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika 20% kronske bone kupujem za gotov denar. D. Hirschl in drug, Zagreb, Ilica 13. 3-5 Nogavice vseh vrst se po najnižjih cenah podpletajo. Strojna pletilnica BANDECK, Celje, 8 Gosposka ul. 30. 8 Vajenca sprejme fotografski atelje PELIKAN, Celje. 2-2 Išče se prikrojevalka za damsko konfekcijo za takoj. Ozira se le na starejšo moč. Istotam se tudi sprejme uČenks. Naslov v upravi. 845-3-3 iz Hude jame, Zabukovce in vseh druglh rudnikov dobavlja in do- ====== stavlja trgovina Franjct Jo4t, Celje, Aleksaiidrova ul. 4 mil Čevljarna KOS Celie, Dečkov trg 6 igče veü čevljarskih pomočnikov in jedno dobro izurjeno š t e p a r i co. 2-2 Učenec za manufakturno trgovino se takoj sprejme pri Brata Šumer, Celje. 2 2 DeŽTiikarna w- 30S. UHHH3EH, GEL3E Kralja Petra cesta 13 priporoča svojo bopato zalogo solnčniltov in dežnikov po najnižjih in konkurenčnih ce nah. Prevzame in izvršuje vsa popravila in pre- obleke točno in solidno. Na drobno. Na debelo. Slavnemu občinstvu priporoča Josip Gorenjak, mesar in klobasičar, gosiilna „pri jelenu'1 v Celje, Kralja Petra cesta 37» veliko zalogo vsakovrstnih mesnih izdelkov sveže goveje meso, prokajeno, vsakovrstne klobase. Cene nizke, prefcajeno meso s iunko cena kg Din 26'—, klobase cena kg Din 15'— do 30'—. Specijaliteta blaga zajamčena ! Prevzem restavracije. C. občinstvu vljudno naznanjam, DA SEM PREVZEL od gosp. FRANJA NERADA restavracijo ,WHS0rV Celje — Gaberje 55 Na novo preurejeno restavracijo OTVORIM 1. novembra 1929. V moji restavraciji se bodo točila kakor do sedaj pristna vina, postregel pa bodem tudi z izvrstno kuhinjo posebno pazgorenjsko specijaliteto, prtenimi klobasami, želodcem in raznimi dobrotami. ABONENT! ZNIŽANE CENE! Vsak opoldan in zvečer RADIO-KONCERT! Od 16. novembra 1929 na razpolago autogaraža. Cenj. občinstvu se vljudno priporočam za mnogobrojen obisk Ivan Golmajer, 2 2 restavrater. Češko sukno v veliki izbiri kupite najceneje 50-17 pri „SOLNCU" A. Drofenik, Celje, Glavni trg 9. Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne inštalacije strelovodne naprave. CELJE, ZAKRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-18 Samo na velilro! Samo n«, veliko! WfwmmmOBS. iz tovarne VW^^^Itf tffe (mlevske izdelkc) iz mlina ¦mWCl9 Savski Marof ¦¦¦IFlmWP Djakovo in drugih mlinov iz Bačkc nudi po originalnih ccnali iz tukajšnje zaloge tvrdka ALOJZ MASTNAK vcletrgovina kolonijalnega in špeccrijskega blaga, lastna pražarna In ml.'n za dlSave CELJE, KRALJA PETRA CESTÄ Stev. 22 Kdor oglašuje, ta napreduje! cenejši Imam kljub pomanjkanju premoga i PREMOG KOKS LES v vsaki množini Nl. OSWATBTSOH, CELJE Biro: Kralja Petra cesta 29. Skladišče : Ljubljanska c. 26. Telefon 141. Urejuje Janko Lešničar. — Odgovoren za Konzorcij »Nove Dobe« in za Zvezno tiskarno Milan Cetina. Oba v Gelju.