*
Za Ameriko
celoletno
polletno
četrtletno
Novi osrotuiki naj pošiljajo narofnlno po nakaznici.
Oglasi se zaračunajo po porabitcneni prostoru in sicer 1 mm visok ter 55 mm ilrok prostoi za enkrat 2 K za večkrat popast.
305. štev.	V	Ljubljani,	sobota	18.	decembra	1920.	p‘>S(“i"a	purana»gotovini, m ]ftfn
YeJ|a v Ljubljani in po pošti:
tel« leto ... K 240*— leta .... 120-— letrt leta .	...	60	—
za mesec . .	„	20	—
Za inozemstvo:
celo leto ... K 400*— pel 1*1«..... 200-— «etrt leta .... 100 — ea mesec .... 35-—
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinezn trgu -—	 ~	štev.	8.	Telefon	štev.	44.	■■
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — '	Rokopisi	se	ne vračajo.	"	;
Štrajk v trboveljskem revirju.
Trbovlie. 17. dec. (Izvirno poročilo.) Vsled sklepa rudarskega zbo-rovania se ie začela danes ooooidne ob dveh splošna stavka v Trbovllan. Hrastniku In Zagorfn. Cellskl okrajni glavar dr. 2užek. ki se nahaia v Tr-bovliah ie odredil ®da se moralo vse
gostilne zapreti. Varnostni organi so oiačeni. a dosedai niso imeli povoda posredovati, ker se mir še ni kalil nikier. Jutri se začno bržčas nova pogalania med rudarii in vlado oz. premovokopno družbo.
Izprememba štajerskega volilnega
rezultata?
Beograd. 17. dec. (Izvirno poročilo.) Verifikacijski odsek le imel danes seio in ie razpravljal o spornih mandatih. V bitoliskem okrožiu so se v en' občini zgodile nekorektnosti. Verifikacijski odsek le sklenil da se v tei občini ponoviio volitve. Obstala možnost, da v «tem okrožiu radikalci izgubilo en mandat in da pride v konstituanto republikanec Jaša Prodanovič. Pretresal se ie tudri mandat dr. Trumbiča. ki le kandidiral na štirih listah. Potrdila se le ena izvolitev. ostale oa začasno suspendirale. Potem ie odsek raznravliaj o manda-
tih v štaierskem volilnem okrožiu v Slovenili, kier se ie glavni volilni odbor pomoti! pri štetiu in se ie izgubila ena oola volilnega akta. Obstaia možnost, da Samostojna kmetska stranka In socialni demokrat? izgubilo oo en mandat na korist Slovenske liudske stranke In komunistov. Na-dalinio preiskavo bo vodil poseben nododsek verifikacijskega odbora. — Volitve v subotiškem volilnem okrožni še niso verificirane. Volilni odbor ie bil odbil pritožbo radikalcev, češ da so prepozno predložili kandidatsko listo.
Beograjska pogajanja.
Samostojna akcija Stojana Protiča.
Beograd, 17. dec. (Izvirno poročilo.) Regent le s hi oči ie zvečer sprejemal ▼ avdljencah voditelje parlamentarnih strank. Danes vsled svojega rojstnega dno ni bilo političnih avdljenc, pač pa se bodo nadaljevale lutrl. ZasHganl bodo zastopniki vseh strank razun republikancev In komunistov. Pač pa le nadaljeval Pašič tudi danes svoje razgovore s strankami. Z demokrati je sporazum 2e skoraj dosežen, težkoče dela pa sodelovanje manjših, a za delazmožno večino potrebnih skupin, od katerih stavijo nekatere za demokrate nesprejemljive pogoje, tako zlasti musliman-cl glede agrarne relorme, Narodni In Jugoslovanski klub pa v vprašanju pokrajinske uprave.
Beograd, 17. dec. (Izvirno poročilo.) V poslanskih krogih vzbuja vedno večjo pozornost energična akcija, ki Jo Je začel na svojo roko Protlč. Protlč se trudi, da bi sestavil večino s strankami nekdanje parlamentarne zalednlce brez demokratov, socialistov in agrarcev. Pač pa bi pritegnit muslimane In tudi Radičevce, s katerimi te Imel včeraj In danes razgovore. Baje Je doseženo med njimi že toliko zbližanje, da se more računati na sporazum.
Ako se Protlču njegova akcija posreči, bo setavil potem on novo vlado, ki bo Izdelala nov ustavni načrt v smislu sporazuma z Radičeve! hi ostalimi grupami, ki vstopijo v koalicijo.
Radičevi zastopniki v Beogradu.
Beograd. 17. dec. (Izvirno poročilo.) Dohod petih Radičevih delegatov v Beograd ie vzbudil veliko zanimanje ne le med parlamentarci ampak tudi med beograjskim prebivalstvom. Delegati, ki so se nastanili v hotelu »Central«, so prišli včeral popoldne v parlament. Obiskali so Narodni klub katerega zastopniki so fih bili pozdravili ob prihodu. Že tekom včeraišniega dne so stopili v stike z raznimi parlamentarnimi strankami in obiskali tudi Stoiana Protiča. Dri katerem so ostali dali časa. Danes so nadalievali svote razgovore z vodilnimi parlamentarci.
Radičevci sicer iziavliaio. da ni-
maio pooblastila skleniti formalnega sporazuma s. to ali ono stranico, dov-dariaio pa. da sodelovanje niihove stranke v konstituanti nikakor ni Izključeno. Zlasti Narodni klub si prizadeva da bi dosegel sporazum med Radičevci in radikalci, ker se nadelajo. da se omogoči na ta način vladna kombinaciia brez demokratov.
Radičevci dosedai še niso obfa-vili svoiih zahtev za vstop v konstituanto. Formulirali Jih bodo bržčas še le potem, ko bodo sondirali teren nr vseh strankah. V parlamentu pre-soiaio položai orecei optimistično.
Dalmatinsko vprašanje v rim. senatu.
Trst, 17. dec. (Izvirno poročilo.) Pri razpravi o rapallskl pogodb] Je na včerajš-nji seji rimskega senata govoril tndl novoimenovani senator dr. Zlliotto, voditelj zadrskih Italijanov. V ostrem tonu jfe nastopil proti ratiiikaclii pogodbe In se vneto zavzemal za D’ Annunzia. Izvajal Je med drugim: Zal mi je, da moram, prvič ko govorim v senatu, nastopiti proti vladi. AH to moram storiti, ker ne morem pristati na rapallsko pogodbo. Severni del dalmatinske obali se da vzdržati samo s posestjo južnega dela. Slovanska država, kl si lasti Dalmacijo, ie močnejša nego si mislimo. Upoštevati je treba njeno ambicijo in voljo. Lepega dne bo Imela Italija na Jadranu proti sebi močno mornarico, če bi ne bilo D’Annunzia bi bila Dal-
Burni prizori,
macija danes brez zaščitnika. 2aIoslno Je le. da je v Italijanski armadi In mornarici samo en D’Aununzlo. Zato pa odtehta njegovo prepričanje štirideset milijonov Italijanskega naroda.
Zunanji minister grof Sforza Je Zioli-otta prekinil, češ, da s svojim govorom samo vzpodbuja Italijanske pomorske edl-nlce na dezertacijo k D’ Annunziu. Ko Je Zioliotto kljub temu nadaljeval s slavospevom D’ Annunziu, ga je poklical pred-srednik Tittonl k redu. V zbornici je nastal velik hrup in nemir. Med nacljonalist] In vladnimi pristaši Je prišlo do ostrih in burnih prepirov, kakršnih senatna dvorana ni vajena. Nemir Je naraščal tako, da je mo. ral Zioliotto predčasno končati svoj govor.
PONESREČENA NEMŠKO-MAD-2ARSKA STAVKA V BRATISLAVI.
LDU. Bratislava 16. dec. Na podlagi sklepa zaupnikov negiško-mad-žarske levice bi se morala danes Dopoldne pričeti tukaJ v vseh obratih sulošna stavka v znak simpatij za
komunistično gibanje na Češkem. — Vendar Da ie bila večina bratislavskega delavstva proti stavtoi. Lastniki obratov so iziavili da bodo odpustili vse ono delavstvo, ki bi brez povoda odklonilo delo.
faSistovska zarota v
TRSTU?
Dunai. 17. dec. (Izvirno poročilo.) »Wiener Stimmen« so prejele iz Trsta naslednie poročilo: Tržaška kvestura ie aretirala ogromno število anarhistov in fašistov. Dri katerih so se stekale vse niti obširne zarote ki se ie nameravala polastiti mesta, vojašnic in arzenala. Trst nai bi se odcepil od Jtaliie. proglasil za svobodno mesto in pridružil republiki dožev. ki bi se imela ustanoviti. Na D’ An-mmzievih ladiah nai bi se razvesila stara zastava Dandola. Nova republika nai bi obsevala vsa mesta ob Adriii. Prvi dož nai bi bil d’ An-nunzio.
BOJI V ZADRU.
Trst, 17. dec. (Izvirno poročilo.) O dogodkih v Zadra (udi danos ni zanesljivih poročil. Le (oliko Je gp(ovo, da je prišlo tako na ladjah, kakor v mestu samem do spopadov med pristaši d’Annunzia In vlade. Sinoči po mestu razširjene vesti o aretaciji admirala Mllla po d’Annunztovclb dosedai že niso bile potrjena. Pač je ugotovljeno, da so se pridružile d’Annunziu zopet nove vojne ladje.
Rim, 17. dec. Listi javljajo Iz Zadra: Dvesto vojakov stražarjev je odšlo v vojašnico zbora dalmatinskih prostovoljcev, da bi zbor razorožilo In razpustilo. Dalmatinci so se temu uprli Prišlo le do streljanja, pri čemer Je bilo na obeh straneh več oseb ranjenih. Na intervencijo poveljnika karablnlerjev s« se vojaki umaknili. K guvernerju je prišlo odposlanstvo mesta
.Zadra, kl J, prosilo, na* M se ne razpustil
zbor prostovoljcev.
ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET O REKI.
Trst, 17. dec. (Izvirno poročilo.) V četrtek se Je vršil v Rimu ministrski svet, kl Je razpravljal tudi o Reki. Predsedoval je GiolItU. Posvetovanja se nista udeležila poslanca ljudske stranke Meda in Michell, kar je rodilo v Italijanskem časopisju različne komentarje. Sklepi ministrskega sveta so tajni, znano Je le to, da so se ministri pečali s pojemanjem discipline v voj. skl In mornarici na vzhodnem Jadranu.
ODSTOP PREDSEDNIKA RIMSKEGA PARLAMENTA.
Trst, 17. dec. (Izvirno poročilo.) Italijanski parlament ni vzel na znanje odstopa predsednika De Nlcola In prezldljskega urada. Kakor se govori, to na De Nlcolo ne bo vplivalo, ker bo pri svojem odstopu vztrajal
ITALIJA PRIZNALA KRALJA KONSTANTINA?
LDU. Washington. 17. dec. »Chicago Tribune« doznava. da le ItaliJa že priznala kralia Konstantina na Oršksm. Grška vlada le grškemu patriarhu ustavila vse oodpore. ker ie nastopal zooer sedanio vlado.
STAVKA POSTNIH VOZNIKOV IN NATAKARJEV NA DUNAJU.
Dunaj, 17. 'dec. (Izvirno poročilo.) Stavka poštnih avtomobDsklh šoferjev In postiljonov traja dalje. Vsa pošta dveh du| Je zastala. Velike trgovine In banke so morale deloma začeti pisma dostavljati po selih In omejiti korespondenco na najpotrebnejša pisma. Včeraj so je kabinetni svet zahtevam stavkajočih kazal bolj naklonjenega. Dovolil Jim je 45 K nočne doklade, dočlm so imeli dosedaj 15 K. Priznal jim je tudi mesčno doklado 5000 K. Stavkajoči pa so izjavili, da brezpogojno vztrajajo na svojih zahtevah. Ministrski svet je Izjavil, da je to nemogoče,
Stavka gostilniških In kavarniških natakarjev obsega vso gostilne, kavarne In hotele I. in II. dunajskega okraja. Kakor Je naš dopisnik izvedel iz krogov štrajku-jočlh, se bo stavka Jutri razširila na vse gostilne, kavarne in hotele vsega mesta. Škoda, kl Jo Imajo lastniki hotelov in gostilničarjev, je že doslej ogromna in znaša mnogo milijonov. Hotelski gostje so bili danes brez postrežbe In hrane. Jutri se bodo nemara zatvorlle tudi Javne dobrotvor-ne kuhinje. Ako se to uresniči, bodo posledice katastrofalne
Zavezniki in oriient.
Balkan postaja zopet važen kompleks v aktualni mednarodni politiki. Vsa znamenja kažejo, da namerava antanta vsled vrnitve kralja Konstantina revidirati svoje načrte.
Bivši gršk| ministrski predsednik Ve-nizelos je bil pridobil za svojo domovino vso naklonjenost zaveznikov. Zlasti Angleži so šli Grkom v vsem na roko. Grška je dobila Smirno In lep kos zemlje okrog v resnično svojo oblast. Grške čete so prikorakale skoraj na skok daleč pred AJo Sofijo in Venlzelos.je gotovo upal, da se mu bo ob ugodni priliki posrečilo zasaditi helenski križ na kupolo nekdanje bizantske katedrale.
Medtem Je pa zavrelo ▼ Grčiji. V^nl-zelos Je moral zapustiti domovino In pobegniti pred narodom, kl ga Ja smatral za tirana. Plebiscit je poklical nazaj Konstantina, ki ga menda ravnokar v sijajnem spremstvu peljejo vojne ladje v Pirej.
Zavezniki so konsternlranl. Nihče ni pričakovalkaj takega. Angleži so hoteli narediti iz Grčije močno pomorsko silo, okrnili so v njeno korist In odrezali od morja Bolgarijo, razbili turško cesarstvo, ter naj večje kose razdelili Atenam. In vse to samo zato, da bi bile Atene varuh angleških interesov v Mali Aziji
Sedaj so pripravlja umik. Kajti Konstantinovemu zatrjevanju prijateljstva London In Pariz ne verjameta. Grška kraljica Je sestra Viljema II ta antanta sluti, da se vrača na sredozemsko morje bohenzoller-skl duh.
V zavezniškem časopisju se že ogla-
«a|o ugledni državniki tar zahtevalo, da
sc mirovna pogodba, kl Je zmela turško cesarstvo, razveljavi Bivši predsednik francoske republike Polncare se zavzema v Revue des deux mondes zelo toplo za to, da so sevreska mirovna pogodba spre« men] v korist Turčije in tudi Bolgarije.
Turška mirovna pogodba, ki pomeni ustanovitev močne panhelenske države« vtesnltev Bolgarije in razpad osmauskega Imperija, in kl je v bistvu delo velikega helenskega Curzona, ni še ratificirana v francoskem parlamentu. In na ta moment opozarja Polncare, kl naglaša, da zavezniki nimajo pričakovati ničesar dobrega spričo spremenjenega režima v Atenah. Sovraštvo, kl sl ga Je nakopala antanta med Turk| In Bolgari je treba ublažiti s tem« da se tema narodoma vrnejo tla, kl so jim za gospodarsko samostojnost potrebna. Prijateljstvo med antanto, Turčijo in Bolgarijo se mora vstvariti Tako Polncare.
Ni še sicer nobene uradne izjave glede tega. Toda zelo veijetno Je, da se bo obrnila orijentalna politika antante v to smer. Ravnokar dohaja n. pr. vest, da je Bolgarija sprejeta v zvezo narodov, kljub politično neprevidnemu protestu naše in romunske strani
Vedno smo povdarjall da nam bo treba pričeti z Bolgarijo življenje dobrih sosedov in danes je vsled nove orijentske politike Londona in Pariza to potrebnejše nego kdaj poprej, sicer se nam utegne pripetiti, da bodo naši velik! »prijatelji« šli svojo pot preko našega državnega telesa ter jih pri tem ne bodo ustavljale nobene lepe frazo naših ministrskih predsednikov in zakrknjenih bolgarofobov.
ODLOČITEV VELEPOSLANIŠKE KONFERENCE O SPORNIH MEJNIH VPRAŠANJIH.
Maribor. 17. dec. (Izvirno poročilo.) Od veleposlaniške konference v Parizu je predela razmejitvena komisija rešitev nekaterih obmejnih vprašani, ki so bila vsled nesoglasja med avstrijsko in jugoslovansko de-Ieeaciio predložena konferenci v odločitev. Razodbe še niso obiavliene.
RADIKALCI ZA MARKOVIČEV USTAVNI NAČRT.
Beograd. 17. dec. (Izvirno poročilo.) Radikalni klub le začel danes razpravljati o stališču, to nai ea zavzame v vn.rašaniu ustave In vprašanju poslovnika Kakor izeleda se bo stranka Dridruž.ila ustavnemu načrtu ministra Markoviča, zahtevala pa bo nekatere izpremembe. ki nai bi omogočile zhližanie z avtonomističnimi skupinami. Glede poslovnika vztrajalo radikalci na stališču, da se mora onemogočiti obstrukcija: tudi od nriseee za sedai še nočejo popustiti.
MOŽNOST OKTROIRAN.IA USTAVE.
LDU. Beograd. 17. dec. »Politika« javila: Zanimivo ie da se ie snoči v parlamentarnih krogih govorilo o možnosti, da bi bila konstituanta razpuščena in da se z ukazom vpostavi ustava od leta 1903. če bi se pokazalo da konstituanta ni zmožna delati in če ne bi prišlo do sporazuma med strankami.
PREDRZEN IZZIVAČ.
LDU Zagreb 17. dec. Danes dopoldne. ko le šel sprevod manifestan-tov meščanstva in ©mladine do Jelačičevem trgu mimo Velike kavarne. ie neki človek kot odklon Droti mnoeobroinim klicem »Živela Jugoslavija!« vzkliknil »Živela Madžarska!«. Razliučeni manifestanti so nanj navalili in bi ga bili pretepli ako bi ga ne branili triie redarji. Navzlic temu ie dobi! par udarcev s palico. Stražniki so ga nato odpeMali na po-b‘ciio. odkoder so ea odvedli v zapor. Dognali so da le to trgovski pomočnik iz Sida. po imenu Schulhauser.
Roman
»KRALJEV VITEZ«
. na zadnji strani
AVSTRIJA IN MADŽARSKA MO« RATI POVRNITI REČNO BRO-DOVJE.
Beograd 17. dec. (Izvirno poročilo,) Po sklepu mirovne pogodbe morata Nemška Avstrija in Madžarska vrniti Jugoslavrii vse zapleniene ali uničene rečne ladie. in sicer pa principu: za vsako uničeno tono rečnega brodovia eno tono dobrih ladit
RAZOROŽITEV V BERLINU.
Berlin. 17. dec. (Izvirno poročilo.) Danes dopoldne se ie začela razorožitev. kakor to predvideva tozadevni zakonski načrt. Državni voini minister le odredil, da se te v zaoadnem delu mesta po Dolioili zaprl cestni štinikotuik. nakar ie oolioiiia začela hišne nre»skave.
ENTENTA POMAOA AVSTRIJI S PREMOGOM.
Opole, 17. dec. (Izvirno poročilo.) Predsednik interalilrane kreditne komisije Le Rond je sporočil časnikarjem, da Je dobil iz Pariza nalog, naj Avstrija dovoli enkratno dobavo gornješleškega premoga, In sicer 100.000 ton.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA'.
17. decembra.
Valute in devize.
Zagreb:	dolarji	149—150,	avstrU.
krone 25—27, carski rublji 70, francoski Iranki 880—900, napoleondori 498—500, nemške marke 200—202, rom. leji 200—203, ital lire 520—528, češkoslovaške krono 170.	'
C u r 1 h : Berlin 9.15, New Jork 856, London 22.07, Pariz 39.55, Milan 23.40, Praga 7.40, Zagreb 4.70, Dunaj 1-55, Budimpešta 1.30, avstrijske žigosano krono 1.-.
Dunaj:	Dinarji 1597, dolarji 677,
francoski frank] 3892.50, švicarski Iranki 10175, češke krone 760, madžarske krone 105.50, Ital. Ure 280, nemške marke 931, poljske marke 105, angleški funti 2330.
Praga: Dinarji 207, nemške marke 119.75, švicarski Iranki 1354.50, francoski Irank] 522.50, ital. lire 305, angleški iuntt 309, dolarji 87, avstrilske krone 12.45, poljske marke 11.75.
Efekti
Zagreb:	Banka	za	Primorje	0—1100]
Jadranska banka 1875—1900, Jugoslaven-ska bahka 625—630, Ljubljanska kreditna banka 920—940, Prva brvatska Štedlonlca 8950—9000, Riječka pučka banka 497—5«tV
Italijanska zvestoba.
V staremRimu ve veHal izrek: Punska zvestoba — nikakršna zvestoba. To oravilo mora veliati pri nas radi Italiie nosebno sedai oo raoaliski do-. eodbi. Kaiti s to oosrodbo so Italijani idoseeli vse. kar so hoteli. Sedaj ie v ihih interesu, da so sladki in dobri (seveda ne v rimskem senatu). Hočete nas usoavati. da bi na ta način •pozabili na zasedeno ozemlie.
italiianu ne smemo zauoati ničesar. Čimboli se nam liže. temboli bo-; dhno uverieni. da namerava z nami zopet nekai nepoštenega. kar bo nam v škodo.
Zadnje čase se množe v italitan-sks ravnosti klici oo spravi z Jugoslovani. če nam ie še v spominu izrek o italiianski Derfidnostt. moramo ugotoviti, zakai se tako naenkrat porajate v nam sovražni deželi klici oo spravi. Trgovska ooeaiania med Ita-Wo in Juposlavilo so pred durmi.
Italiianski imneriiaHsti še niso Siti. Po nasičeftlu itlibovesra apetita oo naši zernlii ie ostala neutešena triih lakomnost do našem demarfu. Tei lakomnosti hočeio zadostiti nrl trgovskih Dogajanjih z nami. In dobro vedo. da se bo dalo to nailožie doseči tedal če bomo .lucoslovani soravliivi in dobrodušni. Zato se žuriio z izjavami .o »spravljivosti« z Jugoslavijo. Bati se moramo, da. so naSi trgovski Izvedenci na trgovska novatonla * Italilo premalo pripravljen! VsJed te-ca se nam prav lahko orioetL da nas Italijani viemo v novo zanko in nam mtoraviio novo Santo Maraherito. ki nas ho veliate ogromnega denarla.
Zato kličemo merodajnim črnite-Item:
Sklepajte samo to. kar Ksto sigurno znate, da ie za nas dobro. Ne ireshižaiteenth. ki vsied hipnega dobička hočeio že iutri izvoziti vagone iz Italiie. temveč zaupajte ralše stoletni izkušntf. ki nravi, da slep ie. kdor Italiil zaupa.
Že radi noskusa sklenite kratek termin. ker tudi viudkralšem torml-«o sooznate. da ie imel sovražnik stavni dobiček ^»d nas. a ne ml od »tega. In imeli boste možnost, da to nitoHiko-nonravite. Ker sicer vam ne oroostane drugega kakor da kot že nc&totokrat.tr&o tudi tedal porečete:
da ostane spahom in begom toliko, kolikor potrebutelo za živlienie: ostalo oa se mora brezpogojno razdeliti med poljedelce.
Z Radičem nima naša stranka nobene zveze, če bi hoteli člani Radičeve stranke, zastopal oči kmečke interese. pristopiti k naši stranki in izvršiti naš program, bi iim naš klub ne nasnrotovaL Toda Radič ie hr-vatskpga kmeta zapeljal s svojo demagogijo : naš namen pa ie. da hrvat-skeva kmeta prenrčanio da se interesi srbskega kmeta kriieio z njegovimi interesi. Ako tore! ostane Radič na svolem dosedanjem stališču, tedaj se ne moremo združiti ž n<iim.
•
16. t. m. le imel zemlioradnički klub svodo seio. na kateri le razpravljal o izDremembi poslovnika. Izv_o-Hen »e bil odbor oetih oseb. ki moralo v treh dneh sestaviti načrt novega poslovnika. Predsednik Kluba le iavil Pašiču. da bo govoril z nfim o Izore-membah. ki naii se izvršbo v poslovniku. Nato se ie konstituiral klubov odbor. Za predsednika le bil izvolien V.olis av Lazič (valievsko okrožje), za podpredsednika Puceb (liublian-sko okrožte) ter Franič (splitsko okncžle). za taktika Stefan Benma (Bečker.-k) in dr. Stalič (vranislio •okrožje). 7a kvestoria sta izvollena Diofeač (sarajevsko okrožte) in Urek (mariborsko okrožje), Na tel seli kluba ie bil izvoljen odsek ki se ho pečal s proučevanjem ustave. klbo se-stavlien iz 10 poslancev ood predsedstvom Mihaela Avramoviča. Ve-> stl o sestavi skupneea bloka zeinlie-radničke stranke ter z demokratsko stranko ali s katerokoli drueo stranko. so koBtbinacSe brez vsake podlage.
Brigajmo se za Apaško kotimo I
Ob Muri. 16. dec.
Iz nemškega časopisja se učimo, kolikega gospodarečega pomena le tar k044ček nače domovine. sfeser bi se Neract ne ouhli s tako vnemo za tdo. Leta 1018 se ie pridelalo v tej kotfltti preko 200 vagonov žita. Posebno pa le razvita živinoreja. Pred vojno se le izvažalo približno 6000 glav
biH na resnico Izreka o *italiianski zvestobi«. Znaite. da včlfa za onkraj domarkacMske črte samo eno praviš: !
Haldia zvestobene poznal
Taktika zemijorad-nicke stranke.
Stranka zemlioradaikov ali polle-Sricev obeta sčasoma »ostati v naši državi važen faktor: ‘dasi še nima skupnega in enotnega programa, so vendar tu že temelji za bodočnost. Te temelie tvorijo kmečki poslanci f* Srbite. Basne. Hirvatafee in Slovenile. Kmečka stranka ima torej široka polie in čr (W' bo dobro obdeloval«. ho imeia na niem tudi obitoo Setov.	^
Zcmlioradidčlca stranka te v kon-stttuan ti po številu poslancev na četrtem mestu. (. I. prva za demokrati, radikalci in komunisti. Zato te umevno. da se zanlo interesiralo skupin«. K piibafaio v poštev m morebitno sestavo vlade.
Preraotrimo zato taktiko zetuBo-rudnikov 1 O ntei te DOJasmlpredsed-nik parlamentarnega kluba zemUo-radničke stranke g. Vojislav LaztČ nekemu dopisniku to-le:
Klub zemiioradnikov hoče izvesti svol Doliedelskl orojrram brez ozara oa druee stranke. Želimo izvesti ta načela do skrajnosti. Držalipa se bo-mo popolnoma samostojno.
< Glede sestavliaida nove vlade naš Hub doslei še ni preiel poziva. Ce bi ;«a pa pretei. bi o nlem sklepal. ŽeUa Huba m. da stooi v vlado. Vrlem ožini te oel klub kompakten !n solida non. Klinb temu na te pripravljen podpirati vsako ustavotvorno vlado. Id bo delala za izbolišante ooložala oolledelcev; Našensodelovante v vladi k našr stranki sedal samo škodovalo. Mi moramo vedno težHi za udolstvit-viio zemHoradničkega mwrama. StaHšče našega kluba v tern vmaša-iMn te. da mora zemlte dobiti oni. ki te obttehde. I« to se mora. zvršlbl brez davka in - brez odškodnine. Od demokratov in radikalcev se razli-Kute naše stališče zato. ker zastopalo glede agrarne reforme ti in oni ideio veleposestva, medtem ko-smo mi za lo. ‘da se veleposestva ukinete. Niti demokrati, titti radtkalci ne zastopate stališča, da se morate velika cerkvena soahifska in betrovska posestva pravično razdeliti. Mi dovoljujemo,.
do J2i000. Glavni gospodar kotline fe gndkSnr Freudenau. krat znanega ve-eMca Metala, ki Ima tudi v Ljubljani svote tefflovlno. Ta trraščina te daiala do orevrata no 38(Uitrov mle-ka na dan. Naša vlada mora nrogla-sdfci Apaško kotlino za nesporno naše ožemite ter atoolti iDoramo iz, sedanjega provizorija ter onemogočiti vsako tute hutekante med prebivalstvom. Sole nati se takoi zasedete z naiboltšimi močmi, kf so vatene narodnostnih botev. Predvsem na te treba razvebavltl nerodno politično r azdehtev. Za PrtHtično uDravKante te predaleč okratao gtovarstvo tako v Mariboru, kakor v Ljutomeru. Na* pravi nal se vsal eflcsoozitura s sedežem v omenlmiem eradu. ako že ni mogoče ustanoviti samostofnega okral. glavarstva. Prebivalstvu te treba iti blagohotno «i rol«) u»ošte-vafe da teše nemško oriientlrano. Le na ta na^a se bodo tooešno Izood-bitele nemške agitacite prt^o Mure.
obširnimi poročili o stavkah ki so se
povsod ponesrečile. Od tod toliko pisan«. Kliub pičlim rezultatom komunistov.
Rezultat te danes ta. da ie stopilo v stavko koma? 10% delavstva. To te dragoceno spoznanje. Komunisti moralo uvideti, da češkoslovaška republika ni za ruske eksoerimoite. Mera duševnih in telesnih potreb če-škostovaškega naroda le večia kot ona ruskega mužika. Kar le temu pogodu, zn to Ceh . že zdavnal nima več razumevanja. Ceh llubl leno mero udobnosti ni za komunistično primitivnost. Ntegova izobrazba te previsoka zato m' dostopen za doneča gesla. Komunizem obeta bol. ljudstvo ie pa sito nemirov. Komunističnim obljubam o bolfšem življenju ne venite. ker ima nrežalosten zgled v Rusiji.
Češko delavstvo se fe postavilo dejansko na stran republike. In treznejše smeri v meščanstvu danes to deistvo že poudarjalo ta pozavlteto. da na! biiržoaziia tega delavstvu nikar ne pozabi, da ga ne vrže v . nasprotni tabor, kaiti notem ne poide tako gladko kot te šlo sedal.
In še nekai »e oovdaria: Dokler bodo imeli komunisti za voditelje tako malo požrtvovalne ta pogumne Imdi kot iih imalo danes, se ni bati hutšega.	_	Dr.	P	n.
Bolgarija spreleta v zvezo narodov.
Ženeva. 16. dec.
•)h dopoldanski sefi skupščine zveze narodov ie M sprelet pristop Bolgarske. Finske. Luksemburga in Costa Rice. Bolgariia ta prav tako Finska In Luksemburg so bili spreleti hrez debate. Gosta Rica oa po kratki debati. Na noppldanski seH ie bil sprejem Armenije odklonjen. Glasovanje o tem. ali nal se Armenija udeleži tehničnih organizacij zveze narodov, se te opustilo na predlo« Bamesa. Id ie delal, da bi bila odklonitev zaušnica za Annenilo. Predlog se te vrnil komisiji. (Bede baltiških držav in Georgije le coveril Restreoa. Govorilo te to več govor-nitoov. med nlimi Branting in Pade-rewaki za sprejem battištah držav in
poročal fakoišnii spredem. Ko ie izja-
Po svetu.
600 letnica Dantejevega roistva » bo praznovala prihodnte leto. V proslavo tega velikega pesniškega eenfja se vršilo v Itahii velike priprave. Slavnostno pa bodo obhalall 600 letnico tudi v drugih državah, med temi v Angliii in ČeScoslovaški.
50 letnica smrti francoskega olsa-telia Aieksadra Dumasa starejšega. 5. t. m. ie preteklo 50 let. kar ie umrl na svoiem posestvu ori Dieppu v starosti 68 let Aleksander Dumas stareišl Dumas ie napisal nebroi romanov. preko 60 dram in mnogo potopisov iz Sirite. Egipta itd. Med nami Slovenci so znani zlasti sledeči romani: »Grof Monte Christo« »Trite mušketirji«. »Po 20. letih«.
Splošno pomanjkanje v Berlinu. Z včeralšniim dnevom so zaprli v Berlinu vse hotele, gostilne in restavracije. tateo da v celem mestu ni dobiti gostilniške hrane.
Velikodušni Francozi Po versajski pogodbi bi mogla Nemčlla izročiti Franclii za voino odškodnino več sto-tisoč molznih krav. Z ozirom na splošno bedo nemškega prebtvalstva na se te sedai Francija prostovoljno odpovedala temu tributu. AH bi bila Nemčija kot zmagovalka tudi teko velikoi,'Šna?
Zadnii vojn! vjetnlki Iz Sibirije se vrnelo kmalu po novem letu. V imenu zveze narodov in mednarodnega »Rdečega križa« te odpotoval oo vtet-nike Georges Werner v Vla#vostolk.
Ustavni program SLS.
Glasila SLS obiavltalo v glavnih foSrah stališče ki/ga te'zavzel Jugo-
slovanski klub k vprašanjem ustav«. r Strank a stoii na stališču ženske volilne pravice in volilne dolžnosti. Za. hteva. da se uvedete kolikor mogoča velika volilna okrožja. Pokrajine, kot gospodarske, kulturne in zgodo, vinske H) enote nal dobe čim3irša avtonomijo z lastno zakonodajo te lastno vlado. Dele nai se v avtonomne županiie in občine. V vorašaniu poslovnika zahteva klub. da se opusti prisega, ki onemogoča sodelovanje republikancev, in da se spremene določila o glasovanju, tako da se smelo ustavne določbe sprejemati samo z dvetretiinsko, večino.
Danes ored dvema letoma.
LDU. le prinesel danes dve leti vest o izlavi regenta Starčevičevi stianki prava. Iz te iziave nai prikličemo v spomin poslednii odstavek. —< Regentove besede so bile: »Sporo, čite vsem članom Starčevičeve stranke prava in volilcem strankinih poslancev mol pozdrav. Sporočite ten. da hočeva moi oče in laz vladati samo svobodnemu narodu in da bodeva nad vse spoštovala ravnoprav-nost vseh treh plemen.«
Iskredb molitve.
Včeraj so se vršila širom Jugoslavije slovesna cerkvena opravila za regenta. Slovenska duhovščina ie no PICBeišnjem delu v taboru republikanskega »Večernega lista«, hrvat-ska v onem velerenublikanca Sttoo Radiča. Kako so pač ti gospodte mo* H«???
Nov šoeciiatist.
Na latarle se namerava špeciiaii-zirati Jo^n Kremen. Prve vzore« striže v uvodnfkih »Slovenskega Naroda«. K tei strok? bo bate oritegnS tudi svojega odličnega sotrudnfies MurHa Saviča.
Preizkušnja in spoznanje.
Praga. 14. decembra 192(1
Po motom zadmim donisu so se komunisti še enkrat dvignili. Prvi na< pad te M torel samo preizkušnja, let iim le dal« neettrna. Misliti so. da lo čas akcUe dozorel. Vnrii so se v M z vso vdiemenco. In rezultat? Do tega trenutka vedno manjši 1 Seveda, če Stavek bere inozemsko liste, misli, da Praga in reoublika gori. Tudi i tu-kalštfli listi so v zadnjih dneh živahnejši. ootnf poročil o stavkah, o Kladnu. Če prebereš, oa vidiš, da ni-kier ne gori. Čemu tore i toliko pt-sania?
Da se razume, od .kod tolikšna množina nairaznovrstnejših poročil o komunističnem gibaniu. le treba vzeti v roke liste levičarskih rdec-Kariev. ki trobite v svet vesti. 4a ie prišel dan obračuna, da ie čas za re-volucite. da, ie revolucrla že izbruh-nila. Komunisti so namreč napravili generalni naskok na republiko— s parest ta tiuto. Za potiskanim papirjem te v«meie. si mililo Kolovodje komunurfov ta oišeio in pišete — o krvi o revoluciji. Niso izbirčni. Laž. zavijanje ie nainavadneiše sredstvo niihove propagande. Na ta načan so hoteli zanesti negotovost v delavce vrste ta nato v kalnem ribari«. Ta taiktika se ni dala drugače ubiti kot z
vila italijanska delegacija da bo glasovala za sprejem, le iziavfl Viviani ob velikem odobravanlu. da bodo države zavezane, ravnati se po členu 10 pakta, ako bodo sprelete. Nato so bile države v posameznih elasova-;n^h odkloBiene. Glede Georgije se le razvšJa disfcusiia: Nansen in Gečit sta io priporočala. Fisher le govoril oroti.
Provizorni režim južne železnice.
Dunal. 17. dec. 1920.
Na včeralšnii sen upravnega svetla lužne .železnice ie iziavil generalni ravnatelj dr. Fali. da sta po oficielni ifdbvfl«titvi »Associatton n^lonale« v Parmi oidobrih tako iugoslovenska kakor tudi italiianska vlada orovizor-ni režim. Ker sta pritrdili ze tudi Avstrila in Madžarska, ie upati, da se provizorni režim uvede že odi. ia-nuaria dali«. Vomšanla. ki so s tem ; v zvezi, se bodo obravnavala na konferenc? meseca iartuaria na Dunaju. Te konference se bodo udeležili zastopniki prizadetih držav, na tildi zastopniki »Assocciation natkmale«. Glede itaUian^rih anuitet se bo po nameri italHaiske vlade posebej obravnavalo z zastopniki iužne železnice in »Association nationale«. Naposled ie naznanil glavni ravnate®, da le Italijanska vlada iz naslova »Uporaba proge iužne železnice na italijanskem ožemita« plačala lužni železnici na račun 100 militenov kron.
Povratek kralja Konstantina.
LDU Benetk«, 16. dec. Grška volna ladja »Averoff« ]e s kraijen Konstantinom
in njosovo rodbino odplula na GrSco.
Papeževa Imenovanja,
UDU Kfan, 16. dec. Papež Je danes dopoldne ob imenovanja nctesterHi 9ectfov predsedoval tajnemu komsistorlju, katere-
JBgl Ift	°1	-	le«,	»m.	n	.
fe kardinala Morry del Vala camer-lengom sv. koJe&ija. Po nazovoru, v -katerem ie kardinale obvezal, nal varulelo tajnost, je naznanit papež* Imenovanje neka-terfh Italijanskih In laozemnkth škofov, Avstrija In sonžermeoekl atfr.
UDU Pariz, 16. dec. VetepesiantSka konferenca Je skLentla posfoU Avstriji noto Izvedb vojaikih dotoEb saint-ger-matnske mirovne po®odbe In je Izmenjala ratlflcadjsko listino a adstopitvl ŠlctzvU, Skega.
Slab« pojmovanje zvene narodov. LDU Parts, 15. dec. »Cliicaeo Tilbn-ne« doznarv« ta Satrtiaga, da imajo delegati države <a«e naročflo, naj zapeste skupščino zveze narodov, če «e zndevoUt aa-Mevasm držav Be»fvije la Pero.
ProtlboIJSevlškl opor na Krtrna.
LDU Lvov, 17. dec. Kakor javijafo #-®U je na Krima tebruteli nov upor pro« boUševikom. Povetjništvo nad ustaSi so
vojakov \Vranzlove vojske, k! 90 Se dose* daj skrivali v gorah, se udeležuje upora, Kakor se govori, Je general Mach« odSel nacionalistom Krima na pomoč.
Žrtve atentata na rooiunskl LDU BukareSta, 16. dec. Žrtev ateo« tata v senatu, sanator Oeorglu Sptra, ki podlegel svojim poškodbam. Stanje pred«
Včeraj je ha pogreb škofa Demteija Rad* in ministra Brecoaoa. Pogreb sc-Je vtM « veUfclml slovesnostmi. Peiidja Je razpisala .3001000 lejev nagrade za onega, id izsledi atentatorja,
Poljak] in Vilna.
LDU Varšava, 16. dec. Odsek za z«, nanje posle poljskega državnega zbora -J* po pojasnilih ztmaujega ministra Saipteh« sprejel sklep, v katerem se vlada poelv« fje, naj stori vse korake, da se otaiožj* Vilne kar najhitreje postavi pod poljsko ek vllno in vojaško upravo.
LDU Varšava, 16. dec. Joff« je v nori, poslani predsedniku poljske delegacije « Rigl, protestiral preti prihoda zavezniških det v Vilno, ki naj bi vzdrževale red med UadsUai glasovanjem o poUttčnl usadi Litvanske,
I Odpust častnikov na Poljskem.
LDU Varšava, 15. dec. Poljska vlad* Jo sklenila denwbfltztratl 25 odstotkov
prevzeli Tariarl, Delavci ta mornarji Seba- j častniškega zbora. Med drugimi bo vpokO« stopola so se pridružili teme gibanj«. BOll- | Jenih 68 generalov ta 600 poikovaBrov. Sevlšld list »Potite Rovolutioo« priznava, fetotako javljajo, da bosta v kratkem de« da ima to gibanje vOUk pomen. Tti« 5000 1 mobilizkaoa letuSca 1896 ta 1896.
Nova madlarskavlada.
Budimpešte. 16. dec.
Novi kabinet se te včeraj zvečer predstavil vladi. Ki mu te priredila prisrčne ovacije. Potem je izprego voril ministrski predsed. Teleki. da bi načrta! svoi nroeram. Kot glavno točko ie označil izvedbo agrarne reforme. oreosnovo ljudskih šol inde-miriteto občinske in komitatske volilne pravice in revizijo ustave. — V i zvezi s tem ie izvaial. da se bo moralo vprašanje;glede kralia obravnavati v narodni skupščini. — Finančni mi-nister Hegediis ie poudarjal potrebo varčevania na vsei črti. Stefan Haller ie iriavil. da se kurz ne bo izoreme-v nil. ako tildi so se deloina izmeiiiale osebe. Ko k govori! še Karl Huszar in dragi člani vlade, se ie mwi vladi izreklo zaupanje.
3F OmcJUra
Začasno veljajo sledeče prometne omejitve: 1. Južna želeanica v J«gooiavd»: Zaprt j« tovorni promet v vvnavnKi nakladali za postajo Maribor gL kal. Izvrata ao-IL vila, premo*, režijske ta vojaške poSfflke, dalje poSWk« za tvrdko »O&te«, »Sctor-baum« ia ridadt&Se »Balkan«, Scherban-mova dovtafiUnioaL. Zaprt J« tovorod uro-met ra postai« Zagreb ta*, tod. (taame* premog, režijska ta vojaške pošiljke). Zo-tti J« tovarni promet » postajo Staak lo* iko (tovret premog, režijske ta vojaflte po-Jttfke.) 2. Državna folezalca ▼ Jugoslaviji: ReekapedJdJe na vseh hevatsldh ta sta-vonskih -postatab rabranjene. taata » samo poSUjlre iz toaremstva, Id dejdrto * direfetnlml tovornimi lteti. Utajeno » mvf-jemanje sena na Bosanski Brod tranzit. Sprejemanj« pošiljk » progi Vlukovcl — Indija prott Novema Sada Je »oprt’ rti prcfco lnciBe pr®« Beograd« J« 5« i&i-njeno. Izvzeto: «vad, premog, vojaške in re^fske pošiljke. 3. Avstrija: Kor se nahaja v Mariboru že 840 vozov zaostanka med tem 130 vg. živil, se ukine eprejema-nje vsakega tovoea (tudi živil) ra Avstrijo ta tranzit. Izvzeta Je samo »vad ta sveže uieso. Vse drugo le protj tranzitnemu dovoljenju. Tovor vsake vrste m progo Splelfeld-Radkersburg je prost. Iz taoizem-stva j« dovAlira iivo* le sa ftu« a^JUk»»
ta
na
tranzit
Tran-
z« Jgaterc se }e Izdalo transportoo dovp-flOUjOg
Plačilo davka m vrta« dobičke, detegacfla Jaw4Ja uradno:	Z*
davka na vojne dobičke se sprejo« m sento dinarski, ampak tudi kron« aU:bori ftrodstot. drž. posojila lz L l919-
H- Naredba o zaščiti Indortrtiak® oiae »top! v veljavo dne 28. t. m, Ta na« redba bo zamenjata zatoem ta zafcoaisfc* predpise ra sorartti«rnado^kM^ertne, Ms« dosedod regulirali zaščito industrijske last« ato«. Vsi zaikoni ta zakonski predpisi gled« reguUrasita industrijske lastnine, ki so b&l dosedri v veljavi, se dn« 28. t m. razve« UartfO.
'S Uvoz |n izvoz ndekarskta proizvo« dov. Poljedelsko ministrstvo Je odredfld, da s« more sir in surovo maslo, ltalcor tudi vsi ostail mlekarslri protevodl, tavafatt do nadaljnjega brez vsake omejitve.
+: Ameriški poljedelski hrterosentl ra dovolitev kredita srednji Evropi. Po poro« 6Uu dogfenlka lista »Manchester Guardian« so nastopili ameriški poljedelski interesenti-za to, da dovoU vlada kredite za sred« ■njo Evropo, .da s« s tem omoaočl poljedelskim krogom, da prodalo v Evropo svoj« produkte. V državi Gaasas Je ostalo 54«. pšenične -F.etve v rokah posestnikov, do« ' čim ie'druga leta ob te;n času ostalo sa« mo še neprodanega žita v farmskih • aktedaSiL
Dnevne vesti.
— O ifr. Oeoreovi zapuščini. Z
Več strani so nam prišli dooisi nroti sodnemu komisarki, ki te vodil dražbo dr. Georcove zapuščine v šmar-iu ori Jelšah. Ne bomo nikogar napadli in tudi nikogar branili, ker nam ie zadeva premalo znana. Vendar pa ne moremo nikakor verleti. da bi se vršile nri dražbi kake nerednosii v škodo dediču Družbi C. M., ker le bil ves čas navzoč notar Hudovernik kot zastopnik družbe, o katerem le splošno znano, s kako natančnostih in vestnostln se trudi pri vsaki priliki za našo šolsko dTužbo. Zaradi dveh sodov vina. o katerih se trdi. da sta se Drodala pod roko smo se informirali ter zvedeli, da le bilo vino ookvarleno in se ie zato cenilo samo na 8 K liter: vkliub temu pa se te na dražbi prodalo no 20 K liter.
— Iz kroeov naprednih akademikov dobivamo pritožbe, da se naža lavnost za nie premalo zanima. V tem oziru delalo pristaši SLS čisto dnnrače. Svoiim pristašem — vse-učiliščnikom so zeradili lastni dom. imaio vsaketra svoSeua akademika v evidenci ter skrbe za nlili zmotni in duševni nrospeh. V naprednih krosih ie dovoli taikozvaaih »starih hiš«, ki oa se nekako izoeribaio stika z akademsko mladino. Sploh se slovenska tpvnost vse premalo zanima za univerzo. katero smo toliko časa žel hm oričak ovali.
— Lokomotiva izgubila kdo. Ko ie sopihal predvčeravšniim hlapon iz Ceha proti Liubliani. le. neka! kilometrov pred Trbovliami izgubil stroi eno kok). Vlak *e ie moral ustaviti na odprti Drogi, železniško osobie oa le šlo telefonirat v Trboviie no nov slrol. Predno oa ie ta prišel iz Zidanega mosta so pretekle cele štiri ure. Ves ta dolei čas so morali čakati potniki v nezakurienih vozovih in so se mnogi težko prehladili. Nov stroi ki ie dosnel. na ie vozil tako počasi, da bi ea bUn mogoče peš spremi iatL Pri tel dragi vožnji bi potniki že lahko pričakovali malo več udobnosti v vsakem oziru.
— Potiski generalni konzulat v Zagrebu naznanja. da bo zaradi praznikov od četrtka 23. decembra 1920 do vštete nedeHe 2. ianuaria 1921 zaort in da se ta čas ne bo spreleta vbsolutno nobena stranka..
— Za redne člane »Pokrajinskega zdravstvenega sveta za Slovenijo ln Istro* so imenovani: Dr. CemK Mirfco, vodja obče Javne bolnice v Mariboru; dr. GregorK Vinko, primarij obče Javne bolnišnice v Ljubljani; dr. Demšar Jernej, mestni zdravnik v Ljubljani; dr. Dereant Ernest, praktični zdravnik v Ljubljani; dr. Homan Alojzij, okrožni zdravnik v Radečah; dr. Lapajne Živko, višji okrajni zdravnik v Ljubljani; dr. Plečnik Ivan, vsenčilišonl profesor; dr, Robič Hugo, primarij obče Javne bolnice v Mariboru; dr.' Serko AKred, vseučtiiščnl profesor; dr. Zalokar Alojzij, primarij in profesor. • — Za. izredne čiane pa so imenovani: inženir Turk Jakob, ravnatelj kmet. kemičnega zavoda; mag. pbarm. Sušnik Rihard, lekarnar; vladni svetnik Pavlin AkjJzti, predsednik drž. veterinarskega urada; inženir HanuS Jaromtr, stavbni nadsvetnlc; dr. Stešita Henrik, okrajni glav«.
— V odbor službujočih farmacevtov ra okoliš Slovenskega lekarniškega gre-arfja so bili izvoljeni za odbornike mag. phano. Kmet Stanko, Maner Ciril, Dražen NcžBca in Žlajpah Franc, vsi v Ljubljani; za namestnika m Bizovičar Franc v LJub-tJaul ta Hočevar Stanko na VrbrtftL Pti konstituiranju, ld se je dne 14. t. m. izvršilo v Zdravstvenem odseku za Slovenite in Istro je bil izvoljen mag. pharm. Franc Siajpah za načelnika, nog. phara. Stanko Kmet pa za načelnikovega namestnika.
Nesreča pri drsanju. Zakotnik Josip, posestnikov sta iz Stare Loke pri Kranju, M Je drsal. Ker ni bil dovolj previden, se mi J« izpodrstvlto, da Je padel na tla bt M zlomil noga
— Pretepači. Te dni so pffi fantje ta raznih vasi fantovščino v hiši Marijane Je-. kov« v Zgornji Bell. Pri odhodu sta se sprla Jurij Naglič ta Peter Jekovec. Pri tem Je sunil Jekovec Nagliča v levo stran prs ta ga težko pattmtovul.
— Našemu upravnStvu sta poslala gd. Turtr v Dodu 70 K ta odd. fin. straže pd Sv. Juriju 64 K za »Jugoslovansko Matico«, katere zneske smo izročili na imenovani naslov.
— Primerno božično darilo Je knjižica »Kaj se ne spodobi«. Cena 10 kron. Dobi se v vsaki knjigami in v založbi pri anončnem zavodu »Vedež«, Maribor, Slo-vomsfca ulica 6.
Ljubljana,
*= Praznovanje regentovega r<%t-*»ea dne v LhihHanl. Včeral Je ora-gnowal regent Aleksander svoi 32. rojstni dan. IJuHfana te bila tem povodom okrašena z zastavami- X
stolni cerkvi se te vrStla slavnostna služba bož.ia. katere so se udeležili nredstaviteli raznih oblasti In mnogo drugega občinstva. Po liublianslrih šolah so.se vrš:le orimerne svečanosti z nagovori na šolsko mladino.
= Srbohrvaščina na ljubljanskih šolah. Mestni šolski svet te sklenil, da se nvede obvezni ixmk srbohrvaščine že v tretiem razredu liudskih šol.
= Nedeljske službe božle na Uub-Uanskih liudskih šolah se vsled sklepa mestnega šolskega sveta iz zdravstvenih ozirov opuste dri konca fe-bruarla 1921.
= V proslavo regentovega rojstnega dne so prirediti častnfki Hub-lianske garnizije sinoči v Unionu — zabavni večer s plesom. NaJ se gospoda zabava, kakor tn kolikor hoče. samo na regenta nat se ne skUcute. Ni treba, da bi še oficlrVi skrbeli »Večernemu listu« in »Rdečemu pra-Dortu« za nrotimonarhistjčno in pro-timflitanstično gradivo.
— Božična drevesca Se prodajajo na Kongresnem trgu. Letata# Božič bomo, kakor vse fcaio, obhaja« v mesa In ▼ pravem zimskem mrazu, kakor ga Se dol-ge nismo. Božični prazniki se bodo obhajali torej res v božičnem razpoloženj«.
— Zakotni barantači z zlatnina Pred pair meseci smo brali v časopisih, da Je policija prijela štoparja, ki Je ljudem po Ctot&nafa pozlačene verižice prodajal ta ritoo. Te vrste štoparji v zadnjih časih v Ljubljani žatlbog niso redki. Po Ljubljanskih gostilnah, beznicah tn ‘kavarnah se klati vse polno brezposelnih, 'sumtttvfh eksistenc še tata časa volne, ki ponujajo ta vsfUuJeJo občinstvu raznega nakita v nakita. Tl predmeti so, kolikor ne Izvirate te tatvin in atomov, večinoma ponarejeni in brest vrednosti. Da bi ie lažje goljufal! lahkoverno občinstvo, so začeli sedaj tl Stoparji ponarejati celo uradna puncijska znamenja. Ponarejajo Jih tako dobro, da premotijo vsakega lajika ta da more le izurjeno oko strokovnjaka zapaziti, d« Je panctjskio znamenje ponarejeno. Skoda, ki jo vsled teh sleparij trpi občinstvo. Je ogromna. Skrajni čas Je že, da se zganejo v to poklicani Javni faktor#, v prvi vrsti. naSa peticija, ta preprečijo v Interesu občinstva to zakotno sleparsko barantanje. Ta akcija bo pa Imela le tedaj svoj uspeh, če Jo bo podpiralo tudi občinstvo in sicer
s tem, da vsakega take«« sleparja, fcl zakotno baranta z zlatnino, nomadoma ovadi natfbllžpjerau policijskemu stražniku ali pa naravno«* policijskemu ravnateljstvu, ki bo to vrste ptiče spravilo no varno.
— Dramatični odsek Sokola mi Viču ponovi v nedeljo 19. t. m. ob pol 8. url zvečer v dvorani »Sokolskega doma« burko v 3. dejanjih »Veliko repatico«. K« »e le občinstvo _ že prvič taborno zabavalo, upamo, da posetl tudi drugič to burka ki sestoji te samih komičnih prizorov. Kdor se hoče za par ur otresti tožkih dnevnili skrbi ta se pošteno od srca nasmejati, bo krenil v nedeHo v Sokolski dom na Viču. Pa tod! ljubljanskemu občinstvu se priporočamo, da naredi v nedeljo malo izpre-merabo ta umeri sani večerni sprehod prod Viču.	k
— Orkestralno društvo »Glasbene Matice« trna v nedeljo W. t to. ob 10. ari do-poldae v nudi dvorani filharmoničnega društva »Tonhalle« avojo skupno vaja Prostato polnoštevilne udeležbe. — Od-k*.	K
— Na zmrznjenih M Je izpodrsofl Ovardteoč« Aloteil, ton jtaMcijskega nad-strafcHca v Udmatu. Padel Je tako nesrečno, da sl Je zlomil desno boso,
— Nesreča s Slvatohn strojen. 7tetaa hči Šivilje Berglez lz Udmala se Je v času ko Je Wta tnali odsotna, spravita k Stoto-; nemu stroju ta peetetsiU štestL Pri ton pt Je držala kazalec leve roke tako nerodna da B Je ita Jgta čez artrt. Na otrokovo kričanje Je pritekla mati, ki je mlado učenko rešila te neprijetnega položaja.
— Skrivnostna tatvina Gospel Ivani Sternovi na Emonski cetol Je na neznan način izgtaB 1000 dinarski bankovec, katerega Je vložila v hranilno knjižico. Poizvedovanja za tatom so ostala brez uspeha.
Maribor.
Ptariav* rojstnega dne regenta Aleksandra. že n« predvečer narodnega praznika so na vseh javnih la na mnogih privatnih poslopjih zaplapolale narodne ta državne zastave. Po ulicah mesta Je korakala vojaška godba ta svlrate razne komade. V nabito polnem Narodnem gledališču se Je zvečer vršila slavnostna prireditev s petjem, raznimi koncertnimi točkami, živo siko in uprizoritvijo Jelenčeve enodejanke »Kosovo«. V petek zjutraj le bila ob 8. na Stolnem trgu vojaška parada, Ob 9. url Je hHa pratilfoataa maša, kaitero Je daroval kftezoškof dr. Napotnik. Službe božje so se udeležili zastopniki vseh državnih In avtonomnih uradov, korporacij, raznih društev, vojaških oblasti, člani razmejitvene komisije ta mnogo drugega ototoatoi. Pio im« ta bd Teden®
ta molitev za regenta, nakar so zapeli hrtnoo »Bože pravde«. Potoni Je bi v Oficirskem domu lutteh. Zvečer Je bila ravno-tann vojaška slavnost s sodelovanjem Glasbene Matice ta vojačke godbe, nakar se Je razvil živahen ples.
Prva umetnostna razstava v Mariboru je od danes naprej otvorjeaa vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne ta od 1. do 4. ure popoldne.
Razkol v socialnodemokratski stranki.. Na konferenci levega krila soclalnodem> kratske stranke, ki se Je vršila preteklo nedeljo, se ie sklenilo, da se levičarji odcepite od socialnodemokratične stranke ta se združbo s komunisti.
Osrednje društvo poštnih ln brzojavnih nameščencev za Slovenijo se Je v petek ustanovilo v Mariboru.
Slovensko obrtno društvo. Tukaj se Je ustanovilo Slovensko obrtno društvo, h kateremu Je doslej pristopilo okoli 100 Qa-nov.
21 vinski sejem dne 14. t m. le bil navzlic slabemu vremenu precej živahen. Na sejem Je bilo skupno prignanih 234 glav živine.
Lastnik Legatovega učnega zavoda —
trgovec v Mariboru. Prejšnji imejitolj
okrožni agrarni urad, čigar prostori se nahajajo na Koroški cesti št. 19, Je pričel poslovati. Vodstvo tirada Je provzel Inšpektorat ministrstva za agrarno reformo dr. Vilko Pfeifer. Delokrog tega urada se razteza na območje okrajnih glavarstev Maribor, Ptuj, Ljutomer, Brežice Stevesj-gradec, Konjice, Celje ta slovensko Koroška Za	stranke	so uradni dnevi	.vsako
sredo od 9, do 12.
Celje.
Mestno gledališče v Celja V četrtek 16. t. m. se Je v mestnem gledališču predstavljala Ogris Seva veseloigra »V Ljubljano jo	dajmo!«	Igralci so se	potrudili
ter svoje	vloge dobro prednašalL	—	V ne-
deljo 19.	t. m. ob	16. ta pol se	v	tretjič
ponovi pri znižanih cenah tridejanka »Morala gospe Dolske«. — V Četrtek 23. t m. ob 19. ta pol se ponovi »V Ljubljano Jo dajmo! ‘« —i Pripravlja se jgot »Težke ribe«.
Ene- dro- fcs desetkronsklh bankovcev noče tudi pri nas nihče sprejemati. Dokler
Je ta deaar zakonito ptač8no sredstvo,
vendar to ne gre. Merodajne Oblasti potitv-liamp, da ponče denarne zavode ta posamezne stranke, naj ne zavračajo svojevoljno tega	denarja.	Skrajni čas pa Je	že
tudi, da	se	te cimje	zamenjajo.
Gospodarski urad imamo v Celju, ld Je M ustanovljen še med vojno za časa pokojne Avstrije. Imel Je svoj čas namen, oskrbovati krajevni trg z 21 Vežnimi potrebščinam! po nizkih cenah. Danes pa se te-guje na	tem uradu	z vsem mogočim	tor
predaja	%	velikim	dobičkom trgovcem
naprej. Ta orad Je Izgubil v sedanjih časih ves svoi pomen in so velikanski stroški, ki jih zahteva vzdrževanje »rada, popolnoma nepotrebni. Naj se ukine njegovo delovanje 1
»Cffll« ta druga krajevna Imena T nemščini obstojajo 5e vedno za naše Nemce. Pri poštnih pošiijatvah ta drugod se tl naši sodržavljani poslužujejo dosledno strmo nemških krajevnih Imen. Naj bi oe od naših uradov take poffiljatve zavračale, ta bi se tem ljudem dokazalo, da Je »CHtt« nekoč res obstojalo, a da danes poznamo samo Celje.
b poštne službe. Za poštnega oflet-Janfa Je imenovan aspirant Ignac Ktslta-ger v Celju.
Krmite uboge PtKket Minule tedne le zapadel zelo visok sneg ta uboge ptice sl s težavo najdete živeža. Svoj čas smo imeli pc mestnem pmfaf ta tudi v mesto na gotovih pripravnih prostorih poetov- : Uene krmilnice, kamor so prijatelji ptic vsak dan pokiadalt zrnje ta drugo ptičjo hrana Naj bi se take krmilnice postavile tudi v sedanjih časih m pripravnih prostorih, posebno v bližini šol, koder M bBe važnega vzgojnega pomena za mladino.
Ljubljanska porota.
NEVARNA ROKOVNJAŠKA DRUŽBA.
(Nadaljevanje.)
Rokovnjač — policijski zaupnik. Veliko senzacijo Je zbudita Hermanova tapaved, da Je bfl najet m kanfMenta tajno policije; kot tak Je napravS policiji
marsikatero uslugo. Zaslišani detektiv Je to potrdil ter pripomnil, da Je Herman le malo časa sodelovat Ko se j® seznanil z Gorkičevo družbo, ni ničesar več poročal, ker mn Je gotovo pri rokovnjačih več neslo. (Sicer pa so tudi bivši tatinski lovci baje najboljši gozdni čuvaji, ker poznajo vse zvijače tatov. Op. poročevalca.)	č
Vlom v BilgiJski vojašnici.
T« vlom je brmlvonwo izvršil C®č, ki Je bil zaposlen v vojaški oblačiinicl (po poklicu sobni sltkail) Pri njem so našli tudi ključ zunanjih vrat dotičnega abtek-
znal ter povedal, da Je ukradeno btaco ta obleko Mišek prodajal večinoma gostilničarju Olupu, kar ta tudi potrdi. Pri obravnavi pa Clč zopet vse taji, češ, da jo M k izpovedi prisiljen. Pripoveduje ceh roman, da Je kradel neki Pšeničnik ali Kržišnik ter njemu nosil blago, z tekupi$som pa sta se »bratsko« delila.
Knpčija z zdravBi.
Nekoč je prinesel Gorkič drog estetu CvamSar! prodajat Skatljico zdravilnih praškov (kodein), ki so bIH takrat zelo dragi. Dasl so bili praški vredni do 1000 kron, Jih Čvančara niti za 200 K ni hotel kopiti, ker se mn Je zdelo sumljiva
Mlškova ženo. te izpovedalo, da Je mož štiri mesece, odkar Je prišel te zapora, zaman Iskal dela ko* pekovski pomočnik, kar potrdi tudi drl posl ovalatea. Odkar pa se Je seznani t Gorkičevo družbo, a! več Iskal dela.
2 ena trn Je vedno branila bodtti s to družba Domov ni nosd ne blaga, ne denarja, temuč Je morala razprodati razne predmete te gospodarstva da so sc preživeli. Po vlomu v Rudnika Je začel Mišek sBItl ženo, naj s« Izselita aa Češka Res sta vse razprodata ter sl Se priskrbela potne listine, tedaj pa Je prišla aretacija, žena v drugem stanu.
Rokovnjači se mod seboj zatajujejo. Neža Gorkičev* Je pri policiji teRta. da hi poznala Čiča, dasl Je bodil k njej ua hrano.
Trgovci na debelo.
Trije izmed obtožencev so Si sa trt ttat v Radovljico, da proufte ramnere za vlom pri gostilničarju Fraprottifltu, ozir. , tudi v cerkev na Brezjah. V Praprotniko-vo gostilno w prišit vsaki dan pit, pri tem so ponujali pri vagona sladkorja po 30 K za kg. Obenem pa so goste tajno izpraševali, alt taM Praprotnik dosti denarja tn kje ga hrani.
Bogati stric. Dodščtaa v Ameriki
Obtoženi Clč Jo pd policiji ta sodniji pripovedoval, da mu Je dal stric 8000 K na račun 80.000 kronske dedščtae, ttt te Ima v Ameriki. »Strle« zaradi tega zasH-šao, Je ogorčeno izpovedal, da Čiča sploh ne pozna, nakar Je CK n posmehom priznal, da sl Je edo Ustorilo ImtUil,
Družba treznosti.
Rokovnjači bi se MU Eta Perc najraje tenebdi, ker je ud ona pijači, a take oeebe ne spadate v »apno družbo, ker bi mogla tad v pijanosti izdati.
Nekatere obtožbe nataknjene.
Zasliševanje se h zaključilo včeraj opoldne, nakar Je državni pravdnJfc Izfa-
vil, da umakne obtožbo zaradi posfcuše-nega vloma v gootUno prt Sokolu, kakor tudi • zaradi zdravilnHi piraškov, U so bili okradeni te v avstrifskl vojski.
Vprašanja krivde. Obtežb* državnega pravdnlka.
Porotnikom s« Je stavita 34 gtamali, tsrir. dodatnih vprašanj. — Državni pravd-rifc le oogtašal nevarnost rokovnjaške dražbe, ld Je zakrivila 5e mnogo dejanj, z* katera J& ni mogoče zgrabiti. Imeti so načrte, ki bi MU prinesti še veflko zta Ljubljani In okolic!. Glede Gorkiča pravi drž. pravdnih, d* g* Je kod za mnogo hndoibnejšega ta zakrknjenega Hovefe«, toda med razpravo se Je pokazal boljšega, kor Je rse -odkrito prbnal, zato tata, d« •e bo Še poboljšal Za najb^J nevarnega k ede družbe pe smatra Čiča, ki vse trdovratno taB. Ta človek se ae bo adsali poboljšal.
Zagovori.
Ker te nastopflo 7 zagovorafltov, So govori trajali skorat 2 ta pol era, aatanr so te razprava ob pri 7. uri zvečer prokinfl« ter se bo nndaljevria danes ob 9. tml dopoldne.
Šport in turistika.
Smučarski točaj r LtaMfcnl V mta
teoretičnega ta praktičnega tevelbanta smuškega naraščaj* priredi Smučarski Idah Ljubljana redni, brezplačni smučarski tečaj za člane smučarskega in dnerih športnih klubov, ki b* trakti ob ngodata popoldnevih pirlbUžno do novega leta. Interesente vabimo na kratek sestanek v soboto, 18. t. m. ob 13. na dvorišču Pri »Novam Sveta« na Gosposvetski cesti, kjer bodo Izvedeli podrobnosti. Istočraio se bodo razdelile smuči — keNtor Jih Je na razpolago — med že priglašene udelcžni-ke tečaja, ki sl yh ne morete nabaviti, Ro« ftektaniti morajo prinesti s sri») pomft-ntee od špertrik Uubov, U posanaam udeležence priporočajo in garantirajo, da bo udeleženec Izposojene smuči zopet vrnil. Neka) parov smuči bo tudi ua prodaj.
Književnost in umetnost.
Na® zapiski. Pravkar Ja bita ferift Številk« to rovke s naslednjo vsebino: Sr, Lončar: Ob koroBtem plebiscita; Abdftus:
ridMnl ose«; dr. R. Krivtc: ,T. Ot Masa.
ryk o socializmu ta socializaciji; dr. M, DereanJ: Boj prostituciji ta spolnim bol oz« »bn; dr. A. Sagadin: Začetki soc. zavaro« vanJa ▼ Jugoslaviji ter končno bogat pr e« gled. -- Naši zapiski so sedaj edina na« predna, a nestrankarska revija, zato Ja toplo priporočamo. Stane letno 50 K in ]• dobiti še vse številke. Naroča sc pri »Slo« venski Socialni Mat id«, Ljubljana, pošta! predal 91.
Trntte na revmatizmu tn trihtlčnih
bolečinah? Vdratiienie s pravim Fel-lerjevim Elza-fltridom Je takorekoč dobrodelno! 6 dvolnatih ali 2 veBkl šoecilalni steklenici 42 K. Državna trošarina Dosebel.
Rabite milo - odvajajoče sredstvo? Fellerjeve prave Elza-kro«« Uice izvršujejo svolo dolžnost! — 6 škatliic 18 K. — Zaeorski sok zoper kaše!! in prsne bolečine 1 steklenica 9 K. Želodec okrepčuioča švedska tintura 1 steklenica 20 K. — Omot hi poštnina posebej, a naice* neie. Eugen V. Feller. Stubica donia. Elsa trg 252. Hrvatska.___________E.
Mali oglasi.
Proda ses
PRODA SE popolnoma nov, nerabljen ptealai stroi znamko »The Comrtar«, vpraša ta ugleda M v upravi »JagootariJe«.	2461
POPOLNOMA NOV STROJ M Metovanfe cementne strežne zrezne opeke s sto ptdšdonf ki štirimi modeli za •rimat« proda zidarski mojster Juri Farane ▼ Trbovljah za 20.060 K. 2462
KONFEKajAt Prod« M večja partija narejene oblek« moške ta za dečke vrinene, man tel ni zimski ta površniki moški ta ženski; rad; pomanjkanja prostora po zelo ugodnih cenah, Ptmadbe oa opravo tista: pod štev. 2464
TRI HI9E Z VRTOM tn gostilno v Ljubljani r predmestju s« pzodaja Naslov pove uprave »Jogoeta-vtte«.	2461
Železničarski kožuh (kratek)
popolnoma nov po prhnem! ceni prodam, Ztaertova ulica it 145,	2477
Novost! »MULTtPLEX« Novosti Računski stroL Dali, mnott avtomatično do 1,000.000 ta več. Potreben v pisarnah, trgovinah, šolah ttd. Žepna <*Kka. Ota« m povzetje 10 K. ; Proti predplačilu 8 K. Trgovci veflk pop««*. PoSOJa: R. CriK, Vrtek«.	2418
PIANINO
dobro ohranjen to proda. Kje? se Izve t uprav«tžtvu Usta.	2-m
Nove prav Wčao izdelane karte ut otročjo taro
»ČRNI PETER«	\
to dobe v trgovini Blanca Neatrtz, LJub-Jtaaa, Meatol trg 8. — Cena 10 K 2458 ČREVA
topa adrava, n vas vrste klobas, se dob* po Mtodnl ceri prt tvrdki Jo*. Bergman, Poganska cest« 87 ▼ Ljubljani. 2431
KLAVIR
brezhiben, se proda oa ceno 1800 krca, Ponudbe ta ogled prt Viktor Marovte, Domžale 4,	2431
ŽITNO KAVO IN FINO MARMELADO pranja d. d. Triglav tovarna hranil v Šmarni pel Kamniku. latotam se kupi tozadevne Mmrtm
Kupi n:
SREDNJO MNOŽINO BELEGA UMA ua slamnike kurim. Ponudbe: Viktor M*-*»rie, Domžale,	24fiJ
Služba:
VESTNEGA URADNIKA zmožnega slovenskega, nemškega Jezik* ta rirojerifija sprejme takoj privatno .pod« teti«, Pismene ponudba % kratkim ifvtte-njepisom ta navedbo zaZetJcno rito«, Hf to uarioro pod »stalno« na Auončoo ek*« pedkrito Al. Matelič, Ljubljoua, Koagresat tog št 3,	2474
KNJIGOVE5M POMOČNIK seues^Iv satnostotea deterec se sprejme t Ljubljani. Ponudbe aa upravnlštvo »Jugo« slavlje« pod knjigovez.	2473
Razno:
Železničar v pokoju
vešč krajevnih ta jezikovnih znanosti, to priporoča špedicljsklm tvrdkam, kri spremljevalec železniških transportov. -* Eventualni dopisi — naj se dopošljcjo na upravrtištvo pod »spremljevalec«. 2474
VZAMEM DRUŠTVENO GOSTILNO ali kaj sličnega v najem v mestu ali izve* mesta pod »Takoj« oa upravo »Jugoslavije«.	2478
PRIMERNO STANOVANJE fSČE
Jugoslovanski častnik od 1—3 sob s prV tHdiuam!, Se le ntftgoče v sredini mesta. Nagrada 1500 K. Cenjene ponudbe prosim tori »Tffcri* na* upravo [tet*,	2471
ta, fsMr to te Clč m poim ta ytrn »rl-
Načelno o avtonomiji; St. Roszkovnsiri: Poljsko delavstvo v poljsiko - ruski vojflf; dr. M. Rostohar: Psihologija narodnosti; E« jQ«a8k G isdbJnski zadrugi kri te-
oblastveno zatvorjenega zasebnega trgovskega učilišča nemški učitelj Edvard Legat, je sedaj v Maribora otvorfl trgovino s pisalnimi stroji.
Okrožni agrarni tirad. Mariborski
M. Zčvaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman.
(Dalje.).
Neznanec ie oodržal zvezek od sebe. zamežal z očmi. porisal še tur infam ter zamrmral:
»Kako siiaien bosiak- In vendar, kolika žalost, da soloh naletavam na takšne modele! Kako vam ie ime. m;iateli?«
»Smola«, ie odgovori Cogolin. »Bogu bodi ootoženo! Smola mi ie ime«.
»Smola!« ie vzkliknil tuiec. »Imenitno! Čudovito! BoliŠeea imena si ne bi ntotrli izbirati.«
Mladi mež ie zapisal Smolovo ime nod svoi črtež in SDravil zvezek v torbo, ki niti ie visela ob oasu.
»Vzemite. Driiatel!.« le deial nato Cotrolinu ter mu pomolil srfcbrniak.
Cotrolin ie zagledal beli tolar in vztrepetal. Vzel ga ie ter iokaie pobesil glavo.
»Siromak!« ie zamrmral mlad mož.
»Gospod,« ie vzkliknil Cogolin. »kako nai se vam zahvalim? Rešili ste mi živlienie.«
»Narobe iaz vam dolsruiem hvalo.« ie rekel neznanec, »in sram me ie. da vam ne morem ponuditi izdatnejše nagrade.«
»Poveite mi svoie ime. gospod, da ga bom blaeoslavlial!«
»Blagoslova mi ie bogme treba, ker se pripravliam na dolgo pot. Priromal sem iz Nancvia v Loreni, na-menien oa sem noter tia do Rima. Ime mi ie Jacoues Callot*.«
Bodoči slavni umetnik ie priia-telisko mahnil Cogolinu z roko ter odhitel dalie.
Naš znanec ie krčevito stisni! rešilni srebruiak in io ubral proti naibližii krčmi. Bila ie na vogalu Lombardske ulice, to ie. v naiobliu-deneišem kraiu Ppriza. Nien izvesek le oredstavlial moža v črni komisar-
• sloveč francoski slikar in bakrorezec (1592.—1635.). Niegova naiboli znana dela so: »Cjgani«, »Voino gorie«. »Ostudniki« ni »Bo-siaki«.
ski obleki, kako se oolašča polne vreče denaria. In naois se ie glasil:
»Pri brliavcu. ki grabi.« ”
»Brliavec« ie pomenil komisarja, ki ie bil naslikan. Na levo od te krčme ie stal dokai prostoren in tistikrat baš prazen skedeni.
Cog.olin ie sedel za mizo ter položil tolar predse, da ga ie moral vsakdo videti. Naročil ie kruha, vina. iaiec in gniati. Ko so bila iatca in gniat poiedena ie začutil, da nima še dovoli, in hrabro ukazal eno izmed kokoši, ki so se oekle na velikem ogniišču. Kokoš se ie izoreme-nila v golo okostie in Cogolinova lakota v žeio: zato si ie privoščil še steklenico »bolišeea«. Ko ie oosre-bal zadnio kaolio. sta bila glad in žela za silo ngnnna. a tudi od slikarle-vega tolaria ie ostalo samo še dva solda in tri denarie.
Za ta ostanek si ie omislil zadoščenje da ie mogel orav oo velika-ško oušiti nikotiano iz lončene pipe. zakaj tobak ie bil takrat še luksus. Sit in blažen, obdan z dišečimi oblaki dima se ie oziral Cogolin oo go- . stilni, dokler mu niso obvisele oči na 1
trojici mož. ki so sedeli nedaleč od
niega in so se zdeli oo videzu pekovski pomočniki.
Prvi ie bil maihen debelušast. ostrega nosit in živih oči. drugi mršav dolgin z otožno kumaro sredi obraza, a tretii trebušast kakor sodec širokooleč kakor vol in rdeče-nos kakor naslikana grlica. Ti triie gostie so se živahno razgovariali z oštiriem. Krčmar iih ie menda dobro poznal, in zdelo se ie. da iim govori na dušo.
»Tedai ste res odločeni?« ie deiai nazadnie. »Zapustiti hočete pekarno moiega soseda Lescota in postati komediiantie?«
»Tako ie sklenieno!« ie viknil ostronosec. »Zbogom kadunie!«
»Preudarite še. Legrand.«
»Nič več Legrand. Odslei se imenujem Turlupin.«
»A vi. priiateli Gueru, ki ste tako blag in pameten človek: vsai vi se izpametuite.«
»Nič več Gučru!« ie odmahnil gost z otožno kumaro. »Zdai mi ie ime Gautier-Gargouille. Pereat peč. in živel oder!«
»In vi. Robert? Tako miroljubni, tako —«
»Roberta ni več!« ie kriknil rde-čenosec. »Zanaprei sem Gros-Guil-laume. Naveličal sem se moke na obrazu, v ustih in v očeh!«
Krčmar ie zavzdihnil ter premeril pomočnike z globokim pomilovalnem.
»Ti triie dedci.« ie pomislil Cogolin »se mi ne vidiio nrav nič napačni liudie!«
Ostronosi Turlupin. ki se ie zdel poglavar troiice ie oovzel:
»Da priiateli oštir, zazdai. ko še ne moremo igrati v nravem gledališču. smo mislili na vas.«
»Name?« >e ostrmel krčmar. »Ali ste povsem hudičevi, kai? Mari hočete. da nai poidem zaradi vas v nekel?«
»Zato. ie nadaljeval Turlupin. ne meneč se za niegovo zveličanje, »ker imate tamle svol tranasti'prazni skedeni. v katerega lehko soravimo razen odra naimani kakih 100 gledav-cev. Vaš skeden? nam ie dooadliiv in povšečen: za uporabo na vam odstopimo četrtino dohodka.«
!!POZOR!!
Bankirji in veletrgovci.
Oddajo se krasni prostori v Mariboru, na najprometnejšem trgu zelo pripravni za bankirje in trgovce. — Samo pismene ponudbe pod šifro »Maribor" na Anoncno ekspedicijo Triglav", Maribor. — Vsako posredovanje izključeno.
Kdor si Soli nabaviti pristnega in znanega
Haložana
»aj ec blagovoli poaluiiti tvrdke: Prva haloSka trgovina a vinom ANTB KORENJAK In drug pri Sv. Barbari v Halozah.
Za malolervne in po bolezni oslabele je tdino sredstvo, zdravniško priporočena
,Jadranska kapljica*
kri in moč tv oteče dalmatinsko vino.
Glavna zaloga:
K Mim lirtli«. JHto m ll^ES
Trstje
za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno ma po K 4*80. pri večjih naročilih znaten popust, Ant. Stolner« Ljubljana, Jeranova ul 13. (Trnovo.) 771
Suha drva
jt
zn kurjavo z dolenjskih postaj ter
žagane bukove deske
kupuje veletrgovina z drvmi in ogljem
M. Herlinger, Karlovac.
Trgovci!
Trafikanti!
POZOR!
Cigaretni papir, stročnice vseh vrst, pis. papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe ribarice, konjske Ščetke, nogavice, rokavice, sviterje, šale, žabce, sukanec, bombaž vseh znamk, vezalke, sesalke, plavilo, božične okraske ter vso galanterijsko blago kupite na ceneje in po konkurenčnih cenah
pri tvrdki
Oroslav Certalič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33.
Zalepke
za srečelov in šaljivo
priporoča v na|noTC|Ai obliki
M. TIČAR, LJUBLJANA.
pošto
Naznanilo S
Naznanilo!
Cenjenim damam vljudno nazr.anjam, da sem po mojem pokojnem možu prevzela krznarsko obrt sama, katero bodem s pomočjo poslovodje ‘izvrševala ter se za nadajjna naročila kakor Izdelovanje kožuhov!« nabtih garnitur In moderniziranje istih, najtopleje priporočam.
A. ROt, krznarstvo Ljubljana, Gradišče 7.
Cenjenim trgovcem, trafikantom in odjemalcem vljudno naznanjam, da sem dobil ve('j<> po£UJatcv boljših znamk stročnic in in cigaretnega papirja ter sem tudi prevzel glavno zalogo in edino razprodajo za celo Jugdslavijo „Altesse“ strolulc In papirja po tovarniških cenah
ter se priporoča
in krasne karbidne namizne in ' Oroslav Certalič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33.
rudokopne svetilke po tovar-,
niški ceni nudi glavna zalogajMllltflftlilKnK
mmmss=s^
Karbid,
.Ivo Andraschitzi«
[Maribor, Vodnikov trg 4.
3E
Prvovrstne
Koroška
Balkan"
I
Usiista hm lail Pollak o
izdeluje zopet priznano najboljša usnjata
gonilna jermena
za vsakovrstne stroje in pogone
kože za prevleko mobilij
SneelialneoaL »trni* in nniokuanei&ih vzorcev.
Ljubljana, skladišče
POZOR!
POZOR!
Pfaff šivalne stroje
za šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele Igle, olje itd. za vsakovrstne šivalne stroje po ugodni ceni priporoča
IGN. VOK, Ljubljana, Sodha ulica št. 7.'
Pozor!
razprodaja svojo zalogo manufakturnega Knjigarne in trgovine s papirtam ter g. trgovci!
špecerijskega in galanterijskega blaga
(sol, kolomaz, steklo, bencin) po zmernih cenah.
lotti
Lične žepne koledar e za leto 1921
v obliki 6X4 cm komad po 2 K 80 v in 12X7 cm komad po ’9 K dobavlja vsako množino
__________________________________________________________________________________ Zvezna	tiskarna	in	knjigarna	v	Ljubljani.
Dospela je velika posiljatev raznih gum-!RUDOLF PEVEC. tffi[OVCC V MOZIRJU	Poštni	predal	74.
*	•	?	 *	9	&	Vedno	v	zalogi	tudi	lični	notesi,	bloki,	pisar,	knjige	(blag.	dnevnik).
flte’ if^Lmz°adnSvCalaJoT^oale^ih1 je otvoril svojo podružnico v BEŠKI SREM, v bližini Beograd
.	.	r ,.	,,,	,	,	fl.J	.	®	J??	»1	vJ.Sini« nhblir in Novisad ter bode v položaju najceneje m najkulantneje po-
slvan, čevljarskih potrebsciri m orodja itd. Za obilen obl k ^ x.	B	™L>ni<»n	imrazo. iečmen. nves. moka vsa-
so priporoča tvrdka
J0S. PETEL1NC, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Nnjnlžje cene na drobno In na debeloI
Tovarna
vsakovrstno - -..........blago.
Barva______________
JfOS. ReiCn Kemično čisti obleke.
itn. 4.
n KIaka domače perilo (po-
PtinMta: »iisna ulita 3. nere sije ponje na dom).
streči celo Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmen, oves, moka vsa kovrstna, slanino, mast, svinje, vino karlovško in banatsko vse najceneje po dnevni ceni.	*
Naročila se naj direktno pošiljajo na tvrdko RUDOLF PEVEC v BEŠKI SREM. — Naslovi: Pevec, Beška-Srem.
Nakupoval bodem direktno od kmetov ter bodem zamogel z vsako drugo tvrdko konkurirati. — Ob enem se bode tamkaj prodajalo deske, les in. drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventuelne informacije.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
Rudolf Pevec.
Podružnica v Mariboru Svetlolika S32&K
Gosposka unča štev. 38.	--------------
PODRUŽNICE
Maribor Novomesto Kočevje
Gosposka ul. 38.	Glnvni	trg
Stev. 39.
Priporočajte m razširjajte ,Jugoslavijo4!
Jos. Ravnikar, Ljubljana
Kolodvorska ul. 26. (Vhod skozi vežo.)
I!
II
Največja izbira vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, površnikov, raglanov itd. lastnega izdelka.
Špecijalna trgovina angleškega sukna
Naročila po meri se izvršuje točno v lastnem prvem ljubljanskem modnem salonu!
lapllnaiiiiilatejfiflfiii
SCHWAB & BIZJAK
Liubliana, Dvorni trg 3.
Prosi oglod I
Neprisiljen nakupi
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Mariitn trg 8, Wolfova ulica 1 — Podružnica v Murski Soboti in Dellnii Lendavi
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun
Ustanovljen septembra 1919 Prometa do srede junija nad 65,000.000 kron.
čistih brez odbitka rentnega davka.
Neposredno pod državnim nadzorstvom.
Tiska »Učiteljska tiskarna« x Ljubljani.
/~)/loQ^prnl urednik Auin** Pesek,