Hlev. 58.
r LMfiHl V H line 3. m 1925. tozmtim Sbvttta stm f "SO Ofn LClO LIK.
Naročnina
aa državo SHS:
M mesec......Din 30
M pol leta..... .12«
M celo leto .... .340
sa inozemstvo:
ečno...... . Din St
Sobotna izdaja: celoletno
. Din M , . St
Cene Inseratom:
Enostolpna peti t na vrsta mali oglasi po Din l'3f> in Din 2"—, večji oglasi nad 49 mm višine po Din 2*30. veliki po Din 5 — in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri veCjem nsrofllu pcpuat
Izhnjs vsak dan izvzomSi ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. nrl zjutraj.
V Jugoslaviji . v Inozemstva.
S tedensko prilogo „ Ilustrirani Slovenec" pcsidinaplatotbbiovSBL
Uredništvo ie v Kopitarjevi nllcl 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50, npravnlštva 528.
Političen list za slovenski narol
Uprava Je v Kopitarjevi nllcl 6. Čekovni rafnn: LJubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.5«, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Avtonomija.
Glasila samostojne demokratske stranke skušajo opravičiti svoje reakcionarno Stališče na najrazličnejše načine. Najbolj pa mislijo, da bo vplivalo na njihove duševno res ne posebno visoko razvite brav-ce, če jim naslikajo v najbolj črnih barvah usodo slovenskega naroda, ako bi zavladala »klerikalna avtonomija«. Takrat, pravijo, bi >klerikalni zmaj« nemoteno jx>žrl eelo Slovenijo, čisto gotovo pa vse >na-prednjake«. Oglejmo si zato to strašno »klerikalno«: avtonomijo, kakor jo zahteva za slovenski narod SLS.
Slovenska ljudska stranka je predvsem slovenska stranka, ki združuje v svojem programu vse to, kar je slovenskega. Naš narod spoštuje svojo vero, spoštuje svoj jezik in spoštuje svoje običaje in svoje Stare tradicije. Naš narod ni kapitalističen narod, ampak je zelo socialen, ker pusti vsakemu človeku živeti. Tu so v glavnih Črtah zarisane smernice programa naše slovenske ljudske stranke, ki izražajo vse, kar slovensko ljudstvo ima in kar si hoče ne samo obraniti, ampak tudi razvijati. Drugače si zdravega razvoja tudi ni mogoče zamisliti.
Poleg tega, da se zavedamo, kaj imamo in kaj hočemo, se pa zavedamo tudi tega, da imajo drugi narodi tudi svoje zahteve in svoje smernice za bodočnost, ki se od naših razlikujejo. Mi jim njihovega svobodnega razvoja nikakor nočemo kratiti ali. jih cclo ovirati. Nikakor ne! Zahte-' vamo pa zase, da tndi nas nihče ne ovira v našem svobodnem razvoja. To je princip avtonomije, princip, ki so ga pripoznale in Uveljavile vse moderne demokratične države v tej ali oni obliki, ene bolj izrazito v svojih napisanih in uzakonjenih ustavah, droge pa v praksi brez vsakega pisanja.
Za princip avtonomije se je izrekla velika ameriška demokracija že pred skoro 150 leti, ko so ustanovili Zedinjene dr-fave, kjer je res vsaka izmed združenih držav država zase. Samoupra\*ni princip je priznala Anglija na upravnem in na političnem polju s tem, da je dala vsem domi-nijonom državne pravice. Na najvišjo stopnjo pa je dvignila avtonomistični princip sovjetska Rusija. Ali so to ' klerikalne« države? Nikdar še ni prišlo nobenemu Amerikancu, Angležu ali Rusu ali komurkoli drugemu na svetu na misel, da bi bil proglasil avtonomistični princip za >klerikal-no« iznajdbo. Ta iznajdba je bila prihranjena slovenskim »naprednjakom«, ki so si baš s tem vtisnili na čelo sramoten pečat najgršega reakcionarstva.
»Naprednjaki se boje avtonomijo Slovenije zato, ker bi, kakor trdijo, v tem slučaju zavladala Sloveniji neomejeno SLS. To je lepo priznanje za SLS in prav tako veliko samopriznanje politične brezpo-membnosti samostojnih demokratov. V narodu, ki se sam vlada in upravlja, ki ima, kratko rečeno, avtonomijo, zavlada tisti, ki ima za seboj večino ljudstva. Večino ljudstva pa ima za seboj v normalnih razmerah, kadar ni nasilja, vedno tisti, ki zasluži zaupanje ljudstva. Slovenski ljudski stranki jamči njeno večino edinole zaupanje ljudstva in nihče drugi. To zaupanje pa ni komandirano, ker se ljudskega zaupanja komandirali ne da, ampak je pošteno pridobljeno v dolgoletni politični borbi v. vztrajnim političnim, gospodarskim in socialnim delom. To pa je polje, na katerem se lahko u dejstvu jejo vsi brez izjeme, :• liberalci« ravno tako kakor »klerikalci«. če bodo naprednjaki« v avtonomni Sloveniji pokazali s svojim delom, da so boljši kakor • kJerikCvlcK ho ljudstvo znalo njiho- o delo tudi pripoznati. Mi, ki delamo v interesu ljudstva na podlagah, ki smo jih spoznali, da so v interesu ljudstva, se ne bojimo nobenega konkurenčnega boja. Nasprotno, nam bi bil vsak tak boj le še novo bodrilo, do napravimo še več. in da stopnjujemo svoje moči do skrajnosti. Nikdar in nikjer pa nam ne prihaja na misel, da bi se mi odrekli samoodločbi slovenskega naroda iz strahu, da bi utegnili priti potom na vrh naši pomični nasprotniki. Tako globoko more pasti le izrazit reakci-jon"T\ nikdar pa ne resnično napreden in demokratično mislec človek,
Slovensko naprednjaštvo Žerjavove vrste pa je zabredlo še globlje v politično močvirje. Ne le, da pobija z vsemi sredstvi samovlado slovenskega ljudstva, ampak ono kliče v svoji onemoglosti tuje moči in sile na pomoč, da reši sebe in svoje začasno nadvlado nad slovenskim ljudstvom. Žerjavovsko naprednjaštvo bi se zvezalo tudi s Culukafri, samo če bi bilo prepričano, da mu bodo ti pomagali teptati pra-
vice slovenskega ljudstva. To je pa nekaj tako grdega in ostudnega, da ne zasluži drugega imena kakor iškarijotstvo. Tako globoko pa SLS nikdar ne bo padla, ampak bo vedno zastopala stališče, da se vsak narod vladaj s«m, večina naroda naj pa odloči, komu hoče izreči svoje zaupanje. In naše mnenje je, da je to naše stališče popolnoma pravilno, ker je resnično demokratično.
za sporazum.
Belgrad, 2. marca. Izv.) Z ozirom na velik vtis sklepov bloka narodnega sporazuma in posebno posameznosti v tem sporaz- ■ umu, so odlični izvenparlamentarni krogi pokazali izredno zanimanje za ta sporazum. Radi tega je med radikali nastalo živahno kolebanje in ugledni radikali vedno bolj izjavljajo, da morajo pri ustvarjanju de-finitivnega sporazuma sodelovati tudi radikali. Vedno bolj se iz radikalnih krogov slišijo taka mišljenja. Danes je ž« popolnoma ugotovljeno, da so radikali že ponora o stopili v stik z nekaterimi uglednimi člani opozicionalnega bloka. Dosedanji napori radikalov pa so brez uspeha, ker niso dosedaj pokazali niti najmanjše volje, da bi spošto-\ ali parlamentarne in ustavne princijte.
Tukaj se zelo mnogo komentira ta korak radikalov in današnje časopisje se.ocča s tem. Med drugimi listi pišejo >N o v o s t i«
Ponovno se govori o tem, da bi se temelji za sporazum razširili na radikale. Ne more se popolnoma natančno ugotoviti, od katere strani prihajajo te vesti, kdo in o komu se izjavljajo. Blok narodnega sporazuma odločno demantira, da zahtova stik z radikali. V Zagrebu pa se nadaljujejo razprave in dokazovanja, da je sodelovanje radikalov za sporazum možno in tudi nujno potrebno ter bi v radikalni stranki prevzele vodstvo osebe, ki so naklonjene sporazumu. V političnih krogih mislijo, da je želja dragega ustavnega činitelja, da bi se
Belgrad, 2. marca. (Izv.) Za dar.es sklicana seja ministrskega sveta, na kateri bi se imelo razpravljati o tem, kdaj naj da vlada ostavko, je bila v poslednjem trenutku preložena. Pašič je sklical samo sejo radikalnih ministrov. Ta Pašičev korak je vzbudil med samo.- lojnimi demokrati živahno zanimanje in potrlost. Radi tega je Pri-bičevic s svoje strani sklical v ministrstvo za prosveto svoje ministre. Ta razceplje-
imistrsicega sveta.
nost in ločene seje obeh vladnih skupin so živahno komentirajo in spravljajo v zvezo z najnovejšo orientacijo nekaterih radikalov, ki so uvideli, da ne morejo vodili sedanje politike in da se morajo v glavnem na ta ali oni način približati kardinalnemu vprašanju naše državne politike, to je ustvarjanju sporazuma. Radikali niso o današnjih konferencah dajali nobenih obvestil.
RESOLUCIJA PRAVOSLAVNIH VEROUČITELJEV.
Belgrad, 2. marca. (Izv.) Belgrajski pravoslavni veroučitelji so imeli zborovanje, na katerem so sklenili resolucijo, da se mora pravoslavni verouk poučevati v Srbiji in drugod v vseh razredih ljudske šole in v višjih razredih gimnazij. To resolucijo motivirajo s tem, da je pouk verouka v interesu učencev in ljudske morale sploh. Tozadevno resolucijo so izročili helgrajskemu patriarhu, ministru za prosveto in ministru z» vere.
SPOR MEI» SAMOSTOJNIMI DEMOKRATI.
Ik-lgTiMl. 2. marca. (Isv.) Današnja »Pravda« poroča o sporu med Pribičevi-čevci in pravi, da v Pribičovieevi stranki že od davna vlada nesporazumljenje med nekaterimi ministri in Pri bičevičein. Te stvari so dosedaj racij težke politične borbe ostale precej neznane. Predvčerajšnjem je prišlo rlo prepira mod Pribiče-vičem in Luk i ničem na eni strani ter Grisogonom na drugi struni. Od Grisogo-na so zahtevali, da podpiše nek političen članek, kar je odklonil. Prišlo je do medsebojnega objašnjevanja, ki je šlo ta ko daleč, da je prišlo do očitkov, kdo je kriv raznih napak.
»RDEČA POMOČ«.
Belgrad, 2. marca. (Izv.) Tukajšnje sodišče je sklenilo, da je smatrati »Rde*-o pomoč« kol komunistično podjetje in ua spadajo vse osebe, ki so dobivale podporo iz tega fonda, pod zakon o zaščiti .države,
OBISK PREDSEDNIKA P0USKE REPUBLIKE.
Belgrad, 2. marca. (Izv.) Radi ustvarjanja tesnejših prijateljskih vezi z našo državo bo predsednik poljske republike meseca maja obiskal Belgrad. Na potovanju bo predsednika poljske republike spremljal zunanji minister Skrzinski. Nedavno bivanje tukajšnjega poljskega poslanika v Varšavi je v zvezi s tem obiskom.
SEJA HRVATSKIH POSLANCEV.
Zagreb, 2. marca. (Izv.) Prihodnja sfjja hrvatskega narodnega zastopstva se vrši 4. marca. Jutri bo imelo vodstvo sojo, na kateri bodo pretresali material, o katerem bo razpravljal plenum. Na sestanku bodo napravili sklepe, katerih so bo moralo hrvatsko narodno zastopstvo v parlamentu držati. Ker je vodstvo HRSS zaprto, bo vodil sejo g. Valič. Sprejel bo program bloka.
POSLANEC DR. ŽANIČ PONOVNO OBSOJEN.
Zagreb. 2. marca. (Izv.) Danes je dospela vest, da je bil dr. Zanič, ki jo danes presedel 14 dnevni zapor v Novi Gradiški, namesto da bi bil izpuščen na svobode, dve uri, preden bi imel biti izpuščen, ponovno obsojen na 14 dnevni zapor. Proti lej obsodbi ni pritožbe. Iz takega postopanja oblasti so sklepa, da vodstvo HRSS še ne bo i.ipuččcno na svobodo.
ZASLIŠEVANJE RA BIČA.
Zagreb, 2. marca. (Izv.) Vaš dopisnik se ie informiral o zaslišavanjn Radiča. Bil je zaslišan radi dveh tiskovnih delile tov v
poizkusili vsi napori, da se izpelje živa kon- j centracija vseh S Iran k, da se reši državna in narodna kriza na temelju sporazuma. Zdi se, da je tudi med radikali večja skupina, ki vedno bolj pridobiva na pristaših, in ki j zahteva, da se stopi v stik z opozicijo. Pašič j je glavna zapreka, da bi se pričela ta nova orientacija, vendar mislijo, da bi se moral prisiliti, da popusti pod pritiskom od posebne strani in celokupnega javnega mišljenja v državi in inozemstvu. V tem slučaju bi Pašič odšel v inozemstvo na oddih. Približanje radikalov bloku narodnega sporazuma in ljudske demokracije pa bi izvršil, kakor se zdi, Ljuba Jovanovič s Pašičevim dovoljenjem. Ravnotako mislijo, da bi bili po takih kombinacijah radi Pašičeve izločitve izločeni tudi vsi drugi načelniki strank opozicionalnega bloka. Pa tudi je jasno, da je iz vsake kombinacije izključen Pribiče-vič, ki bi ostal na cedilu.«
?Pravda; piše pa rledeče:
»Načrt programa bloka narodnega °po-razmna je predmet najrazličnejših komentarjev v političnih krogih. Mišljenje vseh ie, da vprašanje sporazuma napreduje. To govore tudi radikali. Tisti radikali, ki objektivno presojajo vse pojave, mislijo, da v stvari sporazuma napredujemo, obrnem pa izjavljajo, da morajo pri sporazumu sodelovali vsi, ki so za to politiko, in zahtevajo, da morajo pri tej važni stvari sodelovali vsi radikali.«
času od leta 1921 do sedaj. Za deliktr do novembra 1922 je bil amnestiran. Dalje je izvedel Vaš dopisnik, da je Radič o vprašanju pristopa HRSS v tretjo internacionalo izjavil, da HRSS sploh ni pristopila v kmečko internacionalo, ker se glavni odbor stranke, ki je edini upravičen določevati smer strankine politike, po vrnitvi Radiča iz Moskve sploh ni sestal, niti ni o tem sklepal. Radi tega HRSS ni poslala svojega poslanca v Moskvo, niti ni imela kakih dalj-njih stikov z vodstvom kmečke internaci-onale.
O ARETIRANIH KOMUNISTIH.
Zagreb. 2. marca. (Izv.) Nocoj bode prepeljan v Belgrad iz zagrebških zapo rov komunistični časnikar Kamilo Hor vatin, kjer bo predan belgrajski policiji. V zagrebških zaporih še sede trije viso-košolci, ki so do snoči stavkali z gladova-niem. Danes so sprejeli hrano. Akademska mladina je na včerajšnjem sestanku na vseučilišču sklepala o tem slučaju in izdala razglas, v katerem protestira proti postopanju policije.
!ce sanje.
Španski kralj preživlja težke dneve. Notranja politika mu ni všeč, zunanja pa tudi ne. Primo de Eivera mu je čisto po nepotrebnem vsilil grdo vlogo absolutističnega vladarja, ko je vendar španski kralj ustavo zmeraj tako spoštoval. Hotel je odstopiti, a je sam te vesti dementiral. Zakaj? Morebiti čut dolžnosti? izjavil je- da vztraja, kar mu ja vc-čina narodu najboljše varstvo, da se bodo v?5 spori slednjič vendarle por avnan. Pred par dnevi je dobil zadoščenje in mu je priredilo ljudstvo velikanske ovac!je. Menda je on edini, ki je v viharnih sedanjih časih ostal miren, edina avtoriteta v zmddi notranjih bojev in zunanjih kriz. Ljudstvo mu je vdano. A ravno v notranjih stvareh nima ljudstvo nobene besede, s kraljem vred je v ujetništvu silovitega diktatorja. Od nekdaj že so se mešali na španskem častniki v politiko (to je tudi de'oma vzrok maroške katastrofe). Španska je vojaška država v okviru meščanske ustavne države. Med seboj so častniki needini, a se takoj strnejo v enotno vrslo, kadar je treba zadati udarec meščanski politiki. Prav nazadnje sta se pojavili v zboru generalov dve glavni struji: ena hoče, da vojaška diktatura ostane in da ostane tudi kralj seveda brez najmanjše moči; druga je pa za republiko in se ji zdi portugalski kaos, ki je pravkar zopet eno vlado požrl, vseh želja vreden cilj. Zadnja dva ministrska predsednika Sanchez Guerra in markiz Alhucemas sta hotela častniške zveze razpustili, a sta se morala oba umakniti in je prijel za žezlo vlade fašistovski general Primo de Rivera. On ie tiste vrste mož, ki jih smeš pozdraviti, kakor pravi špansko ljudstvo, samo - z možgani v rokah*. Zadnje njegove neuspehe v Maroku izrablja s precejšnjim uspehom repu bi i kan sk a proti s tru ja.
Proti diktatorju pa delujejo v zadnjem času še druge sile, socialni razredni boj in katalonsko vprašanje. Barcelona in Bilbao, od nekdaj že ognjišči anarhizma, čutita, da moč Riverovo roke peša, in spet beremo o kroglah in granatah, samo da je zdražba. Mestnemu socialnemu gibanju se je pridružilo v zadnjem času tudi agrarno-socialno; zgovorni Alvarez je zdramil j»očasne katalonske kmete iz njih fatalizma in jih je pretvoril v bojaželjne uporniške bataljone. Vzporedno s socialnim bojem gre boj za samostojnost Katalonije.
Kljub temu ne ravno sijajnim, notranjim razmeram jc začel kralj novo zunanjo politiko, ki hoče nič več in nič manj kakor vzpostavitev slare španske v e 1 e s i -1 e. Politika kralja se odmika od Francije, se orientira v angleškem smislu in poudarja. da je špansko nekaj drugega kakor latinsko. Doseda j so se Portugalska, Španska. Francija, Italija in Romunija čutile kot latinske sestre. Na zborovanju latinskega časnikarstva v Lyonu je pa španski zastopnik naravnost izjavil, da špansko in latinsko ni {sto. Skratka, Španska noče biti več talin-ska sestra, temveč hoče postati sama glavar družino. Že se sliši beseda p a n i b e • rizem. Iberci so bili najstarejši probi-
valci Pirenejskega polotoka in mu pravimo zato tudi Iberski polotok; paniberizem je torej struja, ki hoče združiti vse, kar je iz tega polotoka izšlo. Nastane naj nova iber-ska velesila, mati naj bo Španska, hčerke pa Argenlinija, Chile in druge ameriške špansko govoreče države. Ni še dolgo, ko sklicala Španija gospodarski kongres španskih am-riskih drŽav v Madrid, medtem ko je zboroval v glavnem mestu Chile, v San-tiago, panameriški kongres. Na paniberi-škem kongresu v Madridu je rekel Alfonz XIII.: »Moj delovni minister je govoril o trgovskih bojih; jaz grem pa naprej in govorim o nar.dnih in plemenskih bojih, o bojih jezika in idealov.« Sicer je dostavil, da naj se ideali uresničijo le v okviru miru, toda, ali more paniberizem korakati mimo poleg panamerikanizma? V svetovno politiko se je vrinil nov činitelj, paniberizem. A meri kanci ga zaenkrat ne smatrajo za nevarnega; pravijo, da se gradi na podlagi, ki *e lahko vsak trenutek zruši.
Zauoosca p,
v Kamniku.
V nedeljo dne 1. marca se je vršil občni zbor trgovskega gremija v Kamniku v prostorih restavracije Rode. Načelnik A. S t e r g a r je ob pol 10. uri dopoldne otvoril zborovanje, pozdravil prisotnega zastopnika vlade komisarja dr. H a-c i n a , načelnika Zveze trgovskih gremi-jev Ivana Jelačina ml. in podnačel-nika Zehala ter došle zborovalce, okoli 30 po številu. Po pozdravnem govoru je omenjal g. Stergar vse važnejše akcije, ki jih je kamniški grom i j podvzel tekom leta. Nato je podal g. K 1 o m o n č i 5 tajniško in blagajniško poročilo, odobreno po progledovalcih računov ter mu je občni zbor podelil absolu torij.
Gosp. Menart iz Domžal jc stavil predloge glede pobijanja kro-Snjarskc nadloge, ki dola legitimnim trgovcem veliko škodo, dalje predlog za premembo pravil glede pristopnino in članarine novih in posebno inozemskih članov. Po debati, h kateri so se oglasili nekateri člani in g. Jelačin ml., so bili predlogi g. Menarta z malimi spremembami sprejeti. K slučajnostim dnevnega reda je podal zborovalccm krepko in jedrnato izjavo načelnik kamniškega gremija gosp. Stergar, ki je v energičnih besedah obsojal ostudno politično gonjo gotovega časopisja proti g. Jelačinu ml. Zavračal je vse napade na njegovo osebo, ki ga pozna vse slovensko trgovstvo kot resnega, delavnega in odločnega voditelja skupne trgovske organizacije. Opozarjal je zborovalce na zasluge g. .Tolačina za organizacijo in odobraval njegov nastop, da je kot načelnik Zveze trgovskih gre-mijev varoval nevtralnost njenih uradnih
f>rostorov in odbijal poizkuse zanesti po-itične spletke v stanovsko strokovno organizacijo. Obsojal je postopanje ožjih odborov nekaterih gremijev, ki so izrekli g. Jelačinu ml. nezaupnico iz političnih vzrokov, dočim zasluži g. Jolačin zaupnico in zadoščenje ravno radi njegovega nepristranskega vodstva organizacije, katero je branil pred političnimi spletkami, ki vanjo sploh ne spadajo. Dotični grerniji so svoj delokrog s takimi političnimi »nezaupnicami« daleč prekoračili. Predlagal je zato, naj občni zbor kamni-
f Bogoslovcu Janezu Okorno,
»Človek ne sme biti snetjav klas, ki nastavi zrnje, a ga prevleče s črnim ovojem gnilobe, biti mora kot vinska trta, ki goji grozd v bučanju nevihte in v objemih solnca, goji svoj plemeniti sad, dokler ne dozori v opojno slast okusa in v plačilo njemu, ki ga je negoval.« (J. Okorn; Slovenskemu abiturientu v spominsko knjigo.)
Sad, ki je dozorel v slast okusa in v plačilo — se je utrgal. Trpko je bilo zapisano: Janez Okorn umrl. Vedeli smo, vsi smo vedeli, da mora skoro do tega priti, a vseeno je novica prehitela naše upanje. Upanje, ki je tiho živelo, da se še vzdigne in še vrže med nas koscev razbitih kristalov in makovih zrnc — vsaj za zadnjo besedo in v pozdrav.
Pa — ni bilo trebal Danes vemo, da ni bilo treba. Beli listi »Mentorja* in »Mladosti« in »Križa na gori«, v katerih si nam pustil svojo modrost in svojo poezijo za dediščino, nam razodevajo, da si nam povedal vse, kar si nam imel povedati.
Tvoj duh, Tvoja poezija, Tvoja nad vse globoka misel stoji živo med nami. Bit si pač človek, o katerih pravimo, da so izredni. Ne laskam se, vsi smo o Tebi sodili tako. Ko si kot abiturient z borim? osemnajstimi leti stopil med nas, smo vedeli, da nisi kakor eden tistih, ki smo te obkrožali. Nebogljen in po zunanjosti neznaten kakor otrok, si bil po duhu dozorel mož. Videli smo Te, plahega in ponižnega, in slišali velikega, nedosežnega. Vse, kar si nam povedal, je bilo kakor iz ne-
škefjn gremija izreče gosp. Jelačinu zaupnico.
Pred izglasovanjem zaupnice je prosil za besedo g. Jelačin ml., ki je v mirnih in stvarnih izvajanjih dokazal, da je s svojim nastopom samo branil nevtralnost uradnih gremijalnih prostorov in odvračal poizkuse nekaterih oseb zanesti v našo stanovsko organizacijo politično agitacijo. Navzoči zborovalci so sledili govornikovim besedam z živim zanimanjem in uvideli korektnost in nepristranost g. Jelačina kot voditelja skupne trgovske organizacije, kateremu so nato z odobravanjem izglasovali zaupnico.
Ko je zahteval nek političen fanatik,
naj se javijo tudi oni, ki glasujejo proti zadoščenju za g. Jelačina, sta se dvignila samo dva od navzočih približno 30 zboro-valcev. G. Jelačin ml. se je v iskrenih besedah zahvalil zborovalcem za dano mu zadoščenje in izjavil, da hoče vztrajati v svoji pošteni borbi za nevralnost stanovske organizacije, iz katere mora izginiti vsaka politika. Zagotavljal je navzoče, da hoče tudi v bodoče neutrudljivo sodelovati v prospeh slovenskega trgovstva. G. Zebal je skušal na skrajno nekvalificiran in nelojalen način demonstrirati proti načelniku Jelačinu, kar ra je star in izkušen trgovec Grad tako odločno zavrnil, da jo je g. Zebal osramočen odkuril.
Spletke in politične intrige proti g. Jelačinu se torej posrečijo samo v »ožjih« odborih in v nenavzočnosti g. Jelačina, ker se njegovi nasprotniki boje odkrite borbe s stvarnimi argumenti in v mirni in dostojni obliki. Po izčrpanem dnevnem redu je g. Stergar zaključil občni zbor.
-f Lepa tolažba ra državne nameščence. Znano je, kakšen škandalozen zakon za državno uradništvo ie bila skovala slavna PP-vlada. Nič manj škandalozno pa je bilo delo posebnih komisij, ki jih je PP-vlada imenovala, da izvedejo razmestitev uradništva. Ta razmestitev se je izvedla tako krivično, da je kakor poreča :>Politi-ka«, doslej vloženih na državni svet 30.000 pritožb od strani prizadetih drž. uslužbencev! Ta državni svet, ki je tndi produkt TP-vlade, pa posluje tako točno, hitro in
izborno, da do danes ni rešil skoro nobene pritožbe 1 »Jutro« tolaži sedaj državne nameščence, katerim je ob priliki minulega volivnega boja obetalo nebesa na zemlji, ako volijo narodni blok, s tem, da državni svet teh pritožb ne bo rešil preje nego v treh letih ,ako bo posloval še dalje tako •»hitro« kakor dozdaj. K temu je treba pripomniti, da je vlada g. Davidoviča obračala posebno skrb na to, da se krivične razmestitve čimprej popravijo in da jih je kljub svoji kratkotrajnosti tudi veliko popravila, da pa pod sedanjim PP-režimom cela stvar zopet mirno spi kakor je spala pred vlado g. Davidoviča. »Jutro« se izgovarja s tem, da državni svet nima ne dovolj osobja ne dovolj prostorov! Zakaj pa PP-vlada ni Izdala nekoliko teh milijonov, ki jih je potrošila za volivno korupcijo, za izpopolnitev državnega sveta in za povečanje njegovih uradnih prostorov? Glavno vprašanje je pa povsem drugo: Zakaj pa se je 30.000 uradnikov moralo pritožiti, da niso postopali ž njimi po — zakonu? 30 tisoč pritožb na državni svet je najjasnejši dokaz, da PP-režim pri prevedbah ni delal po zakonu, ki ga je sam ustvaril. 30.000 pritožb ne pomeni drugega kakor 30.000 obtožb PP-režima!
-f Neuspela primera. Tam okoli pusta je »Jutro« v nekem uvodniku primerjalo samostalno demokratsko stranko z — demokratsko stranko v Nemčiji. Kakor nalašč pa prav te dni najbolj obsojajo PP režim, v prvi vrsti pa samostalno demokratsko stranko, glasila demokratske stranke v Nemčiji: Frankfurter Zeitung, Berliner Tageblatt, Tagliche Rundschau in druga. Demokrat, stranka v Nemčiji je izrazito levičarska, najhujša nasprotnica politične reakcije in republikanska. Naši samostalni demokrati se pa morejo, ako že ljubijo primere z Nemčijo, primerjati samo — nemškim nacional-cem, to je skrajni desnici, ki strupeno sovraži svobodo, enakopravnost in demokracijo.
+ To ni nasilje. Iz rudarskih krogov v Vrdniku (Srem) smo prejeli dopis, iz katerega posnemamo, da so tudi tam doli razni politični eksponenti prav čvrsto pritisnili tam zaposlene slovenske rudarje, da glasujejo za radikale. Pri tem pa so prišli slovenski rudarji v težaven položaj.
Politični položaj ali mir pred viharjem.
-JMsMOtTat"!«tu r. v:-; isemtei


zaslutenih dalj, kakor pesem, nikdar zaslišana in nikdar izpeta. In potem smo brali. »Zoro« in »Mentorja« smo brali in smo bili ponosni, da si iz naše srede, da si naš. Veliko si pisal, zlasti v tistih treh letih (1921—1923), ko ti je kruta bolezen vsaj toliko prizanašala, da si mogel prenašati težo in vzduh obdajajočega Te zi-dovja.
Zadnja dva letnika prerano umrlega »Mentorja* sta polna Tvojega peresa. Da, najboljše in najlepše njegove stvari so Tvoje. Tvoji »Kosci razbitih kristalov« pač niso kosci, kristali so, ki se človek vedno rad vrača k njim. In vse druge stvari (črtice, članki, pesmi, kritike)! Dvigaš se v njih do veličine poeta, ki gleda in sluša nemo strmenje duševnih dalj in se poglablja v probleme, ki leže v duši vsakega človeka, ki pa jih ne zna vsak obrazložiti. Ti si doumel tisto, da je v umetnosti misel hrbtenica vsega, da je misel ono, ki tvori ogrodje umetnini, četudi je res, da je ustvarjanje in uživanje umetnine neka skrivnost, ki spi v duši vsakega, a zlasti v duši umetnika, in da se notranja subjektivna meja, po kateri umetnik ustvarja in motri delo, tako tudi zakoni lepote, ne dajo enostavno ujeti v mrežo filozofskih in estetičnih definicij.
Bil si izreden človek. Hitro si delal in vse, kar si napisal, je imelo svojo globo-čino. Zadnjo jesen sem Te prosil, da bi mi napisal kaj za »Mladost«. Fantje Orli da bi radi brali kaj takega, kar je prinašal »?uentor«. In res, v nekaj dneh si mi — Jože Strehar — izročil cel sveženj rokopisov, med njimi tista plemenita »Makova zrnca«.
, Eni gospodje so jih gonili na radikalsko, I drugi pa na Pribičevičevo plat. Mnogi | slovenski rudarji so se morali pod pritiskom rudniških upravnih organov odlo-I <3iti za radikale, da niso izgubili dela. To j pa jim ni prineslo nobenih koristi, ker so I se s tem izpostavili prav krutemu in trde-j mu preganjanju od strani raznih pribi-I eevskih rudniških magnatov, ki danes j slovenskim rudarjem niti nedeljskega počitka in opravljanja verskih dolžnosti več ne privoščijo, ampak jim nagajajo, kjer jim le morejo. Tako razumevajo pribičevski demokratje pojem politične in versko svobode.
4- Koliko Jugoslovanov živi v Parizu. Znani pariški ilustrirani list »Je sais tout« poroča, da živi v Parizu 692 Srbov, 98 Jugoslovanov in 9 Črnogorcev. — Dobro bi bilo, če bi se imenovani ilst obrnil včasih za kakšne podatke o Slovanih na slovanski institut v Parizu.
Najlepše M najtrpežsfiejše
PERILO za gospode in dame, le iz prvovrstnega blaga, nudi F. in L goričar, Ljubljana, Sv.
Petra c. 29, ker lastni izdelek po jako nizkih cenah.
Bil si bogoslovec. En cilj je stal pred Teboj — vedel si, da ga trudno telo ne bo nikdar doseglo. Ni ga doseglo. Vemo, kako si pojmoval ta stan, v pismu slovenskemu abiturientu si ga opisal na način, kakor ga je zmožen opisati le tisti, ki je res prežet velike misli »alter Christus«.
Bi! si misijonar. Vse svoje borno premoženje si zapustil misijonom. Majhen dar, a velik — dar svetopisemske vdove. V misijone Te je gnalo. V Ameriko si hotel, po Rusiji Ti je hrepenelo srce. Molil si: »Sveta Dcvica, ki vladaš na slovenskih Brezjah in gledaš morje s Trsata in si spoštovana v Čenstohovi, vzemi v svojo obrambo in zaščito starodavni Kijev in belokamenito Moskvo! Naj oni narod, ki je našel Tebe in zato življenje, najde tudi Tvojega sina. Varuj propada sveto svoje ljudstvo, čuvaj ga od Carigrada do Belega morja! Rusija bela in velika, mati naša, z jokom mislim nate! S solzami gledam tvoje rane, z upom pričakujem tvojega vstajenja.« Molil si, ker si neizmerno zaupal. Zdaj pa prosiš gori za — Batjuško.
Janez! Nekoč si rekel, da je zate najlepše tisto mesto v sv. pismu, ko v Apo-kalipsi stoletni starček sveti Janez Evangelist šepeta umirajoč komaj slišne besede: Veni, Domine Jesu.
Ali so bile tudi Tvoje dihajoče besede v agoniji poslednjih trenutkov, trenutkov ugašujočerfa triindvaisetletncga življenja, besede Tvojega zaščitnika - pa-trona?
Bile so saj drugače ni moglo bili!
Veni, Domine Jesu! — Amen, Fiat!
Jože Jagodic.
Ig. G. kaplan Milavec je prejel v petek 27. februarja t. 1. od g. srezkega poglavarja Ferjančiča potom obč. urada ta-le odlok: .■»Gospod Ciril Milavec, kaplan na Igu, v roke g. dr. Marka Natlačena, odvetnika v Ljubljani. — S tuuradno kazensko razsodbo z dne 23. jan„ obsojeni ste bili na podlagi § 11. naredite z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96 na denarno globo 1000 Din, odnosno 14 dni zapora, ker ste v dnevniku »Slovenec« z dne
22.	jan. 1925, št. 17. objavili članek, v katerem ste omalovaževali in ironizirali oblastne odredbe ter omalovaževali nadalje tudi poziv pristojne politične oblasti k zaslišanju. — Vaš priziv je g. veliki župan z odlokom z dne 20. febr. 1925 1. pov. S. br. 96 zavrnil ter potrdil izpodbijano razsodbo iz njenih razlogov. Nadaljna pritožba proti tej razsodbi je nedopustna. Dodatni prošnji za znižanje kazni g. veliki župan radi pomanjkanja ozi-ravrednih razlogov nI mogel ugoditi. — O tem Vas obveščam s pozivom, da plačate globo 1000 Din v roku 8 dni, sicer bom odredil prisilno izvršbo oziroma nastop nadomestne zaporne kazni. — Srezki poglavar za okolico. V Ljubljani« dne 24. febrnarja 1925. Fer-jančič. — Dr. Korošec je 4. jan. letos na sestanku v Maribora rekel: »Svoboda, noStenje« zakon in red čakajo, da smejo zopet vstopiti.« — In nekaj dni pozneje je uredhiku »Slovenca« dr. Korošec med drugim rekel tudi to-le: »Nasilja je treba samo beležiti, ona delujejo s svojo lastno dinamiko t. j. silo.« Ko se bodo uresničile besede dr. Korošca, in bo pri nas nastopila svoboda, poštenje, zakon in red, takrat, bomo o tej stvari govorili bolj obširno. — Za danes pripomnimo samo to-le: Kazenska obsodba jo bila izvršena dne
23.	jan. t. 1. in sicer je bila ta obsodba Izvršena v petek 23. jan. V* na 4. popoldne. In še Isti dan ob % na 4, torej čez pol ure po obsodbi je neki dobro znani Ižanski orjnnee v neki trgovini z velikim veseljem pripovedoval, da je g. kaplan obsojen na 1000 Din kazni. Krasna uradna tajnost! — Prišel bo dan, ko bomo tudi to uredili!
Orjuna.ški poskus v Starem trgu pri Ložu. 27. februarja zvečer se je pripeljal t neplačanim vozom k gostilničarju in županu g. Keržiču Lnd. v Nadlesk pri Starem trgu človek, ki jc baje potnik vinske trgovine An-tičevič v Logatcu. C cz nekaj časa je začel trditi, da mu je zmanjkal s prsi sokolski znak, ki da ga je navzoči g. župan ukradel. Ko mu je g. Keržič odločno dopovedal, da si ne pusti takih stvari očitati, je razgrnil pogumni potnik junaške prsi, kjer mu je pod suknjo ponižno blestel sam orjun. znak kot opomin. G. župan mu je dopovedal na to tudi, kaj si misli o Or.iunaših in njihovem po-čenjanju. To sodbo je vrli potnik Orjnnee, ki si je med tem ogledal nde g. župana in presodil njegovo moč, razumel tako, da je hitro izginil v varno temo, prej pa še proti gostom grozil, da bo streljal. Izginil pa je ineognito, ne da bi plačal voznika (iz Logatca! 36 km ceste) in gostilničarja. Tem potom zolo toplo priporoča p. t. odjemalcem svojo firmo in slavno Orjnnol
blago, najmodernejših vzorcev, za ulstre po cenah z najnižjo kalkulacijo je dospelo ravnokar. Interesenti so vabljeni, da si ogledajo vzorce.
DR/100 SCHWAB - Ljubljana. Pevski vestnik.
Vabilo na sejo. Seja okrožnih referentov, oziroma pevovodij glede prireditve petletnice PZ se vrši v četrtek, dne 12. marca ob 3 popoldne v I. nadstropju Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani (Posvetovalnica KTD). Vabimo vse referente, oziroma pevovodje, da se seje gotovo udeležijo. — Odbor.
:>Pnver.«r Razposlali smo >Pevca« 5t. 1—2 za leto 1925. Ako bi ga kdo izmed naročnikov, ki so naročnino za leto 1924 poravnali, ne prejel, naj ga takoj reklamira. Uprava.
Dnevne novice
—	t Josip Kompare, Dno 11. februarja t. L jo umrl v St. Luisu, Mo., don Josip Kompare, bivši župuik v Ospu v Istri in mnogoletni istrski dežolni poslanec. Pokojnik je bil tovariš dr. Laginje, prof. Mandiča in prof. Spinčiča ter si jo pridobil za narodno stvar v Istri velike zasluge. L. 1907. je odšel v Ameriko, da tamkaj organizira slovousko-hrvatsko kolonijo. Nastanil se je v St. Loul-su, Mo„ kjer je sezidal novo cerkov sv. Jožefa. Zadnja leta se je želol vruiti v Istro, a liolezeu mu ui dopuščala. Naj mirno počiva v ameriški zemlji!
—	V Mošnjah smo izredno slovesno pokopali 27. februarja 0G letnega posestnika Antona Avsenek iz Vrbenj.
—	Težko je obolel župni upravitelj v Gr-Čaricah P. Kleuienčič in se priporoča v molitev.
—	Uboj na pustni večer. Na pustni torek zvečer okrog 10. ure je ustrelil posestnikov sin Franc Kolenec iz Dol. Pirošice posestni-kovega sina Mihaela Bažnika-Ježinca iz Gor. Pirošice, ki je bil na mestu mrtev. Oba sta seveda še poprej v družbi nedolelnih fanta-linov popivala črez policijsko uro pri jedeesar-skem stebru Rudetu Golobu. Naši starši pa še vedno nočejo verjeti, da se začne prava vzgoja že takrat, ko otrok Se v zibeli beči.
—	Poredni šolarji so na elektriških drogovih ob cesti, ki vodi na Brezje, s kamenjem pobili veliko lončkov. Samo eden jih je 25. Ta zadene vse, v kar pomeri. Ko so v zvoniku potrkavali, je pobral kamen in rekel: >Ta bo padel v žep tistemu, ki je najbližji lini. In je res. Ko so ga karali radi pobitih lončkov, jo dejal, da je v Ljubljani eden najvišjih učiteljev pomagal tistim, ki so razbijali električne uaprave. Ta izgovor ga ni rešil kazni.
—	Mali Peter Karagjorgjevic. Belgrajski iisti poročajo, da je dobil te dni prestolonaslednik Peter svoje prve hlače in bil uveden v svet Do pred kratkim ga je njegova angleška odgojiteljica — stara, izkušena žena, ki je vzgajala že razne angleške in druge prince — vodila na vrt pol golega in bosega. Gibanje na svežem zraku je glavno načelo Angležinje in mali Peter mora na vrt, pa naj ga še tako mamijo lepe igrače v sobi. Ne dež ne sneg nista ovira, da Peterček ne bi vsega dne prebil na vrtu. Pa je tudi sam rad na vrtu, kjer prihaja v neprisiljen stik s tolikimi prijaznimi ljudmi. Vsakemu salutira in pozdravi: >Dobar dan«, a starejše nagovarja s >čičo<. Navadno doda še >dabome«, katero besedo je bogve
I kje vjel, pa se mu je tako prilegla, da se sedaj ob vsaki priliki odreže z njo. Sicer pa ima poleg angleške tudi srbsko odgojiteljico, ki je doma iz Bosanske Dubice. Starše kliče statac in >mamac. Utrjen je tako, da ni bil še niti enkrat bolan. Kakor smo rekli, je dobil pred kratkim prve hlačke; tedaj so ga uvedli v >8vet«, to je mati ga je privedla med goste v salon. Stvar pa ni šla gladko. Knjti Peterček ne je z vsemi štirimi branil obleči lepo novo obleko ter je jokal, kar se je dalo. Končno je pa lepo ubogal in ob mamini roki korakal v salon, kjer je razprtih oči motril neznano mu sijajno družbo in uljudno pozdravil vse po vrsti: Ali kmalu so mu jele oči uhajati k vratom: videlo se mu je, da si želi nazaj v svoj znani mali svet
—	Splitska trgovska zbornica za neodvisnost našega gospodarstva na Jadranu. Splitska trgoVska in obrtna zbornica se jo brzojavno obrnila na vladne in parlamentarne činitelje v Belgradu in na predsednika naSe delegacijo v Firencah, da se v tekočih pogajanjih z Italijo varujejo naši gospodar-»ki interesi na Jadranu. Zagotovi naj se popolna neodvisnost našega gospodarstva, svoboden razvoj naših luk in svobodna tarifalna politika.
—	Alkoholna pijača za vinjene rckrnfe prepovedana. Policijska direkcija opozarja fostilničarje, da je prepovedano dajati vinjenim rekrutom dne 5.. 19. in 21. marca 1925 »lkoholne pijače. V Ljubljano dospevši re-krati se morajo takoj javiti v vojvoda Mišiča vojašnicL
—	Verižna kupčija ali tako zvnni Schnee-ballensystem se je razširil po Sp. štajerskem. Pojavili so se v večji množini kuponi tvrdke >Brača Dupin, krojaška radnja v Lipovi jan .k. Kdor proda štiri kupone po 35 Din, dobi baje blrgo za obleko. Razpečavanjo teh kuponov je prepovedano.
—	Dva vloma. V Vinkovcih je bilo vlomljeno v stanovanje Ljubice Svoboda. Tat je odnesel veliko šaluljo, v kateri je imela biserne ovratnico z brlljantno zaponko, zlato ovratnico z dragocenim obeskom, 4 prsume z biseri in pa nekaj srebrnega denarja v skupni vrednosti 50.000 Din. — V Sevnici na Spod. Štajerskem pa je bilo vlomljeno v izložbo trgovine čevljarja Antona Rižnarja in ukradeno več ženskega perila, blaga za obleke in pa 7 parov čevljev v skupni vrednosti okrog 5000 dinarjev. Vlom je izvršil neki osebno znan postopač, ki se je delj časa klatil po tamošnji okolici.
—	Pošte v Sloveniji. V področju ljubljanskega postnega ravnateljstva jo 332 Pošt, in sicer: 27 orarnih (eua izvzeta, štiri L reda, tri II. reila, 13 III. reda in 6 IV. roda) ter 305 razrednih pošt. Razredno pošte so izdal je ne takolc:2G pošt I. razreda, iu sicer ! v 2. stopnji, fiv 3. stopnji in 18 v 4 stopnji; 'al j o 109 pošt IL razreda, in sicer 14 v "i. stop. in 6,3 v 2. stopnji; končno 170 pošt III. raz-
red«, in sicer 33 v L, 28 v 2., 58 v 3, 40 v 4„ 14 v 5. in 3 v 6. stopnji. Poštui promet v velikem obsegu obstoji dandanes samo v večjih mestih in pa t industrijskih krajih sploh. Promet pri manjših poštah pa stalno pada zaradi pretirano visokih pristojbin zlasti glede paketov v bližnjem prometu. Tako so padle pošte, ki so bile desetletja v II. razredu, v IIL razred, ki jih upravljajo odpravniki. Navidezno prihrani poštna upra-va precej pri teh revežih, ker jim daje samo miloščino namesto plače. Ampak to je samo navidezno, zakaj v resnici mora imeti uprava nekaj pošt III. razreda zasedenih z uradniki II. kategorije. To pa samo zato, ker noče za upravniško mesto nihče prositi in sicer zaradi prepičlih prejemkov. Nekatere tako pošte mora uprava po dvakrat, trikrat razpisati, pa se še nihče ne oglasi. Navsezadnje pa mora prevzeti tako pošto uradnik II. kategorije, kar upravo nekako več stane, kakor če bi plačevala odpravnike vsaj tako kakor pragmatične služabnike. Pa ne samo z upravljanjem nezasedenih pošt si napravlja poštna uprava velike izdatke, nego še posebno % obilim pisarniškim dolom iu pogostimi revizijami teh post, na katerih njih odpravniki zaradi nizkih prejemkov zanemarjajo shižbo. Samo dobro plačan hlapec more biti dober hlapec. Lačen hlapec dola mrtvo, brezbrižno, površno ali pa še celo nepošteno. Minus, ki pri toni odpade na gospodarja, na gospodarju v škodo samo v materialnem, temveč tudi v moralnem oziru. Vsako zlo rodi zlo, vsaka krivica rodi slab sad ua njivi tistega, ki jc sejai.
—- Odtegljaji za nabavne zadruge. Prizadeti državni nameščenci nam poročajo iz mariborskega okraja: Kakor utegne biti znano, se je 1.1921. odtegnilo državnim uslužbencem vsakemu po 100 dinarjev za nekako x nabavljala o zadrugo^. Ali žal, še danes no vemo, kje je tista nabavljalna zadruga, kaj dela iu kam mi spadamo. Z ono besedo: denar so nam odtegnili, pa mir besedi. Ker se na smatramo za člano nikakršne nabavljal n .; zadruge, o kateri So ne vemo no, če sploh obstoji bi bil vsekako skrajni čas, da se nam pred štirimi leti* odtegnjenl denar čim preja vrne. — Pripominjamo, da smo prejeli enake tožbe tudi od ljubljanskih poštnih nameščencev. Nabavljalna zadruga, o kateri jc govor, posluje baje v Belgradu. Pred par leti je ponudila ljubljanskim članom sladkor, a čujto iu strmite ljudje božji, po 4 krono dražji kakor so bile tedaj v Ljubljani ceno sladkorju. Državno uradništvo jo bilo seveda sila ozlovoljeno, saj je prišel vsak član ob 100 Din, ki jih tako krvavo potrebuje za vsakdanje potrebe. Tako postopanje bel-grajske nabavljalna zadrugo jo vse prej kakor kulantno.
—	Umrl je v Sarajevu stavbni ravnatelj
Sline Mirkovič.
__Nova slovenska knjigarna v Ameriki.
Slovenca M. Flajnik in Fr. Kurnik sta v Clevelandu otvorila veliko novo slovensko knjigarno,
—	Zagrebški proračun še nepotrjen. Zagrebški veliki župan še vodno ni odobril proračuna mostne občino zagrebške. Mostna občina je, naujajoča se hitre rešitve, v tem že razpisala iu oddala mnogo javnih del. Vso to bo moralo pasti v vodo, ako velikožupan-ska oblast proračuna ne potrdi. Mc. tni na-
i čalnik je osebno posredoval pri velikem žu-! panu, da rešitev proračuna pospaši.
—	Polom radikalnega dnevnika v Osje-ku. Radikalna »Straža« v Osjeku dolguje »Srpski štamparlji« nad stotisoč dinarjev ter ji jc tiskarna nadaljno tiskanje odpovedala. List bo izhajal poslej kot tednik.
—	Oddelek za vere zagrebške pokrajinske uprave. Uradno poročajo: Zaradi popolne dezorientaclje pri podrejenih oblasteh in strankah se za verski oddelek v Zagrebu likvidacija šo ni odredila ter posluje ta urad
daljo kakor doslej.
—	Imenovanje na zagrebškem vseučilišču. Na zagrebški bogoslovni fakulteti so imenovani: dr. Stjepan Bakšič za javnega rednega profesorja spekulativne dogmatiko, dr. Dragutin Kniewald za javnega rodnega profesorja pastoralnega bogoslovja in dr. Josip Marič za javnega rednega profesorja zgodovinsko dogmatiko.
—	Sleparske agencije. V Zagrebu so zaprli žo drugo sleparsko agencijo: preje »Fi-xum«, sedaj pa sProgres«. Kakor pri prvi je lastnik tudi pri drugi goljufal ne lo stranke, ki so šlo na lim, ampak je ogoljufal tudi lastne uslužbence za znatne vsoto. Od vsakega uslužbcnca je namreč zahteval po 10—15 tisoč kavcije. Te kavcijo jo zapravil in nato pobegnil iz Zagreba.
—	Izguba ameriškega državljanstva. Izseljenski komisar! jat v Zagrebu poroča: Mnogo naših ljudi, ki so postali ameriški državljani ne ve, da to državljanstvo lahko tudi izgube. To so ne zgodi samo tedaj, oe postane kdo državljan kake druge države, marveč tudi tedaj, če se vrne v svojo staro domovino in ostane tam dve leti ali pa če odido v kako drugo državo in živi tam pet let. Ameriški zakon" dopušča nekatere izjeme. Kdor hoče, da nc izgubi ameriškega državljanstva, mora di-ploniatičnim ali konzularnim zastopnikom Združenih držav doprinesti zadovoljiv dokaz: a) da "ivi izven Združenih držav izključno kot zastopnik ameriško trgovino ali industriia: b>
da živi v drugi državi zaradi zdravja ali izobrazbo ; c) da je višja sila preprečila njegov pravočasni povratek; d) da živi v inozemstvu kot redno imenovan zastopnik kake priznane ameriške prosvetne, znanstveno, dobrodelne ali verske organizacije. V vsakem slučaju mora doprinesti dokaz, da se hoče vrniti v Združene države in tam prebivati. Ce ne doprinese takega dokaza, ki bi zadovoljil ameriškega di-plomatičnega rdi konzularnega zastopnika, se mu lahko primeri, da ostane brez domovine.
— Nengodne razmere v Južni Ameriki. Jugoslovanski generalni konzulat v Buenos Airesu opozarja preko izseljeniškega komisa-rijaia v Zagrebu jugoslovanske državljane, ki bi se radi izselili, nnj ne hodijo v Južno Ameriko, kjer so zaenkrat razmere skrajno neugodno. V Braziliji traja revolucija že 5 do 6 mesecev in ji še ni videti konca. V celi državni upravi vlada anarhija, plače se neredno izplačujejo. Uvedene so stroge izjemne odredbe; vse življenje jo skrajno omejeno, posebno trgovina. — V Uruguayu se v mesni industriji silno čuti avstralska konkurenca in tovarne trumorna odpuščajo delavce. Nekaj dela sc obeta na novih železniških progah; toda za sedaj se gradbena dela se nikjer niso začela in je mnogo delavcev brez posla. — V Ar-g e n t i n i j i, kjer je glavna panoga kmetijstvo, je bil pridelek lanskega leta za polovico manj?! nego običajno. Brezposelno delavstvo se trumorna potika po mestih in slrada. Vsak sprejme vsako delo za vsako plačo. Policija delavstva v nobenem slučaju ne ščiti. Konzulat je že večkrat posredoval zaradi neplačanih mezd, a vselej brez uspeha, dasi se je obrnil na državne oblasti. Lani je vlada tudi odpravila pravico, da kdo tekom 18 letr.egr. obdelovanja priposestvuje zemljo. Pravna vernost v Argentiniji je izven glavnega mesta zelo majhna; dogajajo se stvari, ki se zde nemogoče. — Spričo vsega tega naj se jugoslovanski delavci in kmetje zaenkrat nikakor ue izseljujejo v Južno Ameriko; vsekakor pa naj sa preje obrnejo za informacije na Jugoslovanski gener. konzulat v Buonos Airesu, Cale Victoria 1453, Argentini ja.
fekt prav razumel položaj in šel ljudstva v njegovi gospodarski sapaopomoči un roka, si bo dežela polagoma odpomoglo.
iz štajerske.
p Dr. Anton Gregorčič obolel. Dr. Anton Gregorčič jc v zadnjem času težko obolel na arteriosklerozi. Noge so mu popolnoma odpovedale. Vsa slovenska javnost se s skrbjo in sočutjem zanima za stanje sivolasega bolnika.
p f Župnik Janko Vidmar. Dne 23. februarja t. 1. je umrl v Idriji ob Bači tamkajšnji župnik Janko V i d m a r, bivši dekan v Bovcu. Prehladil se je bil, ko je šel previdet nekega bolnika. Blagi pokojnik je bil rojen na Otlici 1. 1851. Šole je dovršil v Gorici in bil I. 1886. v mašnika posvečen. Kaplanoval je v Štanjelu, nato pa jc bil dolgo vrsto let dekan v Bovcu. Po vojni se je preselil v Idrijo ob Bači, kjer je bil naslednik pok. župniku Fr. Razpelu. Na zadnji poti je spremljalo pokojnika 27 sobratov duhovnikov in velika množica ljudstva. Blagemu pokojniku svetila večna luč!
p Smrtna kosa. Na Pečinah je umrl posestnik in bivši župan Nace Podgornik, star 39 let. Pokojnik je bil vrl mož, zvest Slovenec.
p Kcva župnika. Te dni sta bila investirana dva nova župnika: Ciril Munih na župnijo Sočo in Josip Kos na župnijo Biljana.
p Nesreča asi zločin na Cavnu. Pred tedni je šel na lov na Čavnu mlad mož iz Štomaža pri Ajdovščini Ivan Kompare. Cez par dni se je vrnil njegov pes sam domov. DomaČi in vaščani so šli nato Kompareta na čaven iskati. Toda našli niso nobene sledi. Sodijo, da je Kompare padel v kali prepad, kjer ga je za-kril kasneje padli sneg ali pa se je nad njim izvršil zločin. Truplo bo mogoče najti šale tedaj, ko sneg skopni.
P Vprašanje nagrobnih spomenikov vGc-rlcl. Slovensko politično društvo v Gorici jo prcjc-lo uradno obvestilo, da odredba goriškega občinskega odbora glede odpravo slovenskih napisov na nagrobnih spomenikih ne volja več. Ostali bodo vsi dosedanji napisi nedotaknjeni, a tudi nove spomenike s slovenskimi napisi bodo smeli Slovenci postavljati, le za dovoljenje mora vsak prositi na mestnem magistratu. — Velikodušni Italijani v narodnih stvareh pač ne znajo biti.
p Slovenske šolske knjigo v Trsta prepovedane. Tržaška mestna šolska oblast je poslala didaktičnim ravnateljem občinskih šol strog ukaz, da učitelji in učcnci v šolali no smejo rabiti slovenskih šolskih knjig, čas da le-te še niso potrjene. Zakaj jih pa oblast no potrdil Šolski pouk brez knjig je vendar nczmiscl.
p Prosvetno in zadružno gibanje na Goriškem. »Goriška Straža« poroča, da se jo v zadnjem času, odkar jo odnehal neznosni pritisk, po deželi zelo lepo razvilo prosvetno gibanje. Po vaseh so zbira v prosvetnih društvih najboljši del mladine far so vneto posveča izobrazbi. Lep razmah jo opaziti tudi na zadružnem polju, odkar so dobili zadružni
—,, - — .13 .._— : ,1----- —	J^inln nfllrtjonoi..) i *
oul	ufiui,, r\i .-O J."* - -	.
Jugoslaviji. Poleg hranilnic in posojilnic so snnjejo konsumne zadruge, kmetijska drn-ilva, mlekarne, sirarne. Ako bo novi podpro-
š Smrtna nesreča. Orožnik Ivan Gašper-štč, doma iz Železnikov nad Škofjo Loko, službujoč na Planini pri Scvnici, je dne 27. februarja na službenem obhodu prišel v vas Trnove obč. Zabukovje. Blizu je skalna globel, imenovana Sapola. Razgovurjal se je z delavci, ki so popravljali pot nad globeljo. Medtem mu tia polzkih tleh spodrsne ter pade v globino tako nesrečno, da obleži s prebito glavo nezavesten. Le s težavo so ponesrečenca spravili v bližnjo hišo ter poslali po zdravnika v Sevnico, Došli zdravnik je odredil, da se Gagperšič odda v bolnišnico, ta pa jc že spotoma na vozu umrl, Prepeljal: so ga v mrtvašnico v Sevnici. Stanovski tovariši so mu priredili 1. marca lep pogreb na sevniško pokopališče.
š K grozovitemu umora, izvršenem nad Josipom Kraljičem v Selah pri Dobovi, okraj Brežice, ki sa je zgodil od 7. pol 8. ure zvečer v petek, 27. febrnarja, smo k prvotnemu poročilu dobili še sledeča pojasnila: Jofip Kraljic je izplačeval kot običajno kmetom živino v gostilni pri Cvetku v Dobovi. Istočasno so jo nahajal v lokalu snrnljiv gost s j jiodolgovatim ozkim zavitkom. Okrog hiše j sta postopala tudi dva moška ter skozi okn»> : opazovala Kraljica, ko je izplačeval. Po ob-j računu so je Kraljic odpravljal domov, a še i pred njim jo neznanec z zavitkom izginil. Nato se ja Kraljic s kolesom odpeljal proti Selam k svojemu tastu, pri katerem je žena. Kraljlčeva od jeseni stanovala. Pot ga je peljala mimo vaške kapclica, ki stoji ob železniški progi, oddaljena ca 300 metrov od čuvajnice. Tam ga ja zločinec pričakal, ga najproje s strelom ranil, nato mu je prereza! vrat, ga oropal denarja (okrog 50—70.000 dinarjev), ter vzel kolo, katerega so danes našli v bližnjem potočku. Nato ga jo zločinec, da zakrije sled, vlekel ua progo, kjer ga je potem brzovlak še bolj razmesaril in mu odtrgal roko in nogo. Boj jo moral biti zelo hud. Čuvajeva družina je slišala pok stre!« far klic na pomoč. Toda meneč, da se zopeit pretepa vajo fantje, ni šel nihče pogledat. Preglednik proge je našel okrog polnoči Kraljica ter nato obvestil orožnika. Kraljic je bil zelo priljubljen pri ljudeh, k:>r priča včeraj šnji pogreb in sožalje, ki so ga bili deležni ostali. Zločinec ni bil brez pomagačev, ter j? danes bil kot sumljiv aretiran neki Hodko, vnlgo Pečnik iz Mar. Dav. Gorice, pri katerem so našli še 20.000 dinarjev gotovine. V soboto jo aretiranac plačal 5000 Din (same tisočake) v Brežicah v naki trgovini na m čun starega dolga.
Ij Konveniat kateiieior jutri (v sredo), dne 4. marca ob pelih v posvetovalnici KTD. — Izdelava izboljšanega katekizma je važna naloga kaleh, društva, zato želi odbor polnošte-viine udeležbe.
lj »Jugoslovanska legenda« sa iinenuja ena najlepših točk, ki se bo izvajala na IIL telovadni akademiji Jugoslov. orlovska zveze v nedeljo S. t. m. ob S. uri zvečer v Unionu. Jugoslovanska legenda so simbolične prosto vaje, ki slikajo v prvih treh delih osvobodilne boje Slovencev, Hrvatov in Srbov, v četrtem delu pa, orlovstvo v delu za narodno misel. Za te vaje je zložil g. Anton Dolinar godbo, v kateri ac motivi slovenske, hrvatske in srbske narodne himne. — Vstopnica za akademijo so prodajajo v ITnionski trafiki.
lj Umrla je gospa Ivana Vodnik, posest-nikova soproga na Vidovdanski cesti 4. Rajna je bila dolgoletna naročnica našega lista. Pogreb pojde v sredo popoldne ob 2. uri. N. v m. p.!
lj Društvo drž. pisarniških, uradnikov m Slovenijo opozarja vse svojo člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo dno 15. marca, 1925 ob 8. uri 30 min. v salonu hotela »Mik-lič« poleg južnega kolodvora v Kolodvorski ulici z običajnim dnevnim redom.
lj Nepreviden voznik. Stramec Alojzi i, hlapcc pri tvrdki Scagnetti je vozil z dvo-vprežnim vozom po Ambroževem trgu v silnem diru. Ko ga je stražnik opozoril in mu dal z roko znamenje, da naj vozi počasneje, je ta še bolj pcgnal. konje. Toda stražniku se je posrečilo, da je pograbil za vajeti in je konja ustavil. To pa je voznika tako razjezilo, da je začel stražnika psovati z rtajgršimi psovkami. Posledica jc bila, da se jc odpeljala ce-la družba na policijsko stražnico, kjer so fantu ohladili prvo jezo, končno plačilo za svojo si-rovost pa bo dobil na sodišču.
lj Izgon. Iz policijskega okrožja ljub Ijanskega jo izgnan za nedoločen čas kot na siluež in tat iz navade mesarski pomočnik Anton Odar iz Stare Fužine pri Srednjivasi v Bohinju. — Iz cele naše kraljevine pa jc za trajno izgnan kot nadležen tujec Mlhajlo Milovan iz fJabroniča pri Pulju.
lj Brezo, vredno 125 Din, je posekal neznan tat kakih 300 korakov od Čadove gostilno (Pot na Rožnik). Pred kratkim je bila v isti okolici tudi ukradena breza, vredna 250 Din. n tatu nimajo še nobenega vledu in sumijo, da je ukradel breze kak voznik iz okolice.
lj Policijsko vesti. Dne 1. iu 2. marca so aretirali Franceta Zakotnika radi nedostojnega

Stran l
jCOVENEC, Hm S. nuurm 1925.
Shrr. SOL
vedenja, Fr. Mahniča radi tatvine premoga na državnem kolodvoru, štiri osebe radi sumu telesne poškodbe, enega radi hudodelstva proti nravnosti in eno žensko radi vlačuganja. Ovadb pa je bilo vloženih 28 in sicer ti radi tatv ine, 1 radi telesne pokodbe, 2 radi pijanosti, 3 radi kaljenja nočnega miru, 6 radi prekoračenja policijske ure, 6 radi prestopka cestno-policijskega reda in pa po ena radi pobega, plesa brez dovoljenja, nalepljenja lepakov brez dovoljenja in pa radi žaljeuja javne straž i».
Prosveta.
»NOVI ODER«.
(K iitcriirno-umetniškemu večeru 3. marca.)
Kulturno-umetniško društvo >Novi oder« priredi dne 3. marca v ljubljanskem dramskem gledališču »literarno-unictniški večer«, ki obeta biti eden najzanimivejših večerov letošnje dramske sezone. Spored je z literarno-umet-nišltega stališča prav srečno izbran in obsega sledeče točke, katerih uprizoritev je zamišljena po novih modernih psiholoških inscena-cijah prostih vseh šablon. Zaradi lažjega ume* vanja razložim tu najvažnejše inscenacijc.
O r e s t — dramski fragment — (Stritar): prizor iz grške zgodovine. — Vhod v grško svetišče. Scena: trije porušeni stebri ■— vera, upanje, ljubezen — na katerih sloni človeško življenje in ki so v Orestu izpodkopani. Težke temne zavese — njegovo duševno razpoloženje, bela zavesa — njegova otroška nedolžnost, krvavordeča zavesa in rdeč reflektor — kri matere, katero je ubil.
Potopljeni zvon — odlomek — (Hauptmann): romantičnost gozda izražena v harvah zaves in reflektorjev.
Pijanec — pesem •— (Kette): pesem j je razdeljena v dva dela. Prvi del se odigrava I v krčmi. Pijancu se zdi, da se okoli njega vse ziblje. Temu primerna jc tudi inscenacija gostilniške sobe. Kulise so postavljene vse vprek, nagnjene na vse strani. Iz enega konca odra do drugega se zibljejo v taktu beli trakovi. Na odru je le najpotrebnejše! — Drugi del se vrši pred krčmo. Dva modra zastora, med katerima se vidijo vrata krčme. Na za-storih se nahajata dve luni, ki ju pijanec vidi. Prva zelena, se smeji, druga rdeča, se joče. Zelen iu rdeč reflektor razsvetljujeta pozo-rišče.
Ah as ver (Wittmann); gole stene poslopja — odra — ubita Ahasverjeva duša. Velik črn križ, ki visi poševno preko odra —• simbol onega, ki ga je proklel. Zaboj, na katerem stoji globus — širni svet, po katerem blodi.
Julij Caezar — odlomek — (Shakespeare): poizkus zvezati oder z dvorano, odstraniti oni prepad, ki loči igralce od gledalcev oziroma narobe. Oder je gol na prostoru nad orkestrom, ki je prekrit, se nahaja govorniški oder, s katerega govori Mark Anton rimskemu ljudstvu — publiki, ki ves čas sodeluje. Večji del dejanja se vrši v dvorani. Med občinstvom se bodo nahajali kostumirani igralci.
Ostale točke so inscenirane tem podobno, in sicer Seliškar: Pesem revolucionarjev; Chalderon: Sen — življenje; Gradnik: Pisma; Zbašnik: Materi; Shakespeare: Sen kresne noči (odlomek).
Da smo premostili oder z dvorano, skušamo odpraviti s tem oni prepad, ki loči pasivne gledalce od aktivnih tako, da ne bo prišla v gledališče samo gledat in ploskat, temveč da bo sodelovala, da se popolnoma uživi v igro, da tako občuti vse tisto življenje, ki ga igra podaja.	K—b,
pr Knjige Goriške Mohorjeve družbe. Posebne politične in kulturne razmere, v katerih živijo naši primorski rojaki, so jih nagnale, da so ustanovili Goriško Mohorjevo družbo. Prvi književni dar, ki ga pošilja G. Moh. družba, sestoji iz štirih knjig: 1. Koledar. Uredil ga je z izbranim okusom V. Bele. Opremo je oskrbel prof. S. Sanlel, goriški rojak, ki je narisal okusno zaglavje mesecem dvanajst značilnih pokrajin primorske dežele. Iz bogate vsebine naj omenimo krasno razpravico drja Breznika >Kaj krstna imena pomenijoc in »Starosloven-ska osebna imena«. V poglavju >Zemlja in ljudje« je prof. šarabon podal lep statističen pregled vseh držav sveta. Sledi obširen pregled dogodkov po svetu in v Primorju leta J.924. Prosvetno delo primorskih Slovencev opisujejo kratki članki o slovenskih vzgojeva-liščih in pregled izobraževalnih organizacij v Primorju. Primorsko ljudstvo bo iz koledarja spoznalo slovenske može: Jos. Pagliaruzzija-Krilana, čigar 11 do sedaj še neznanih pesmi je tu natisnjenih; Josipa Stritarja, in rojake Valentina Staniča, skladatelja Ivana Kokošar-ja, opernega pevca Marija Šimenca, Mihaela Štruklja, ki je bil Tolminee, vseučiliški profe-• or na tehniki v Hclsingforsu. —■ Pod zaglav-iem »Naša zemlja« je napisal dr. Henrik Turna klasičen in izčrpen opis Rezije, kateremu je pridan podroben zemljevid z mejo slovenske posesti in govorice. — Dve baladi Jože Lo-vrenčiča, poljudna povest, več ljubkih otroških pesmic Karla Široka, trije spisi v upravnih zadevah bogatijo koledar. — G. Moh. družba jc i7.da.la tudi dva prevoda: Danilevskega romail-lično povest »Na Indijo« iz časov Petra Velikega in Raisove :Preužitkarjc«, ld jih je točno in z okusom iz oeščine podoma čil prof, Bradač, i
—	Ve« primorskih kmetijskih strokovnjakov jo pa spisalo »Gospodarsko čitanko«, ki jo jo uredil inž. J. Rustja. Ta knjiga bo dober svetovalec kmečkim gospodarjem. —■ Goriška Mohorjeva družba Šteje v prvem letu 11.090 članov, kar je lep uspeh. Letos pošlje med ljudstvo nad 50.000 slovenskih knjig, nje hrvatski odsek pa izda za 2200 članov krog 10.000 knjig. Naj to mlado drevo slovenske kulture v Primorju krepko raste I
pr Pevec. Izšla je 1.-2. stev. »Pevca« za 1. 1925. z naslednjo vsebino: Premrl, Dr. Josip Čerin. — Prijateljem slovenske pesmi! Aljaž, Pevski spomini. Naši zbori. — Vestnik P. Z.
—	Iz glasbenih listov. — Doma in drugod. — Sporočilo uprave. — Glasbena priloga. — Schvvab, Zvonovi. — Schvvab, Kukovca. — Premrl, Moj blagoslov. — »Pevec« si jo v teku svojega štiriletnega obstoja pridobil odličnih zaslrg za popularizacijo slovenske pesmi in ga toplo priporočamo vsem prijateljem lepega petja. Prinaša stalno glasbeno prilogo. Izhaja vsak drugi mesec in so naroča pri upravi v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. Stane z glasbeno prilogo vred za Jugoslavijo Din 30, za Italijo Lit 15, za Avstrijo Ka 40.000, za Ameriko 1 dolar.
pr Slavni češki klavirski pedagog in virtuoz Josip Jiranek priredi v pondeljek, dne 9. marca ob osmih zvečer v Filharmonični dvorani svoj klavirski koncert, na katerem bode izvajal izključno klavirske skladbe slavnega čeikcga mojstra Smetane. Jiranek jc bil učenec slavnega skladatelja iu jc v celi Evropi znan kot najboljši interpret Smetanovih klavirskih skladb. Lansko lete je širom Češke priredil 40 takih koncertov z največjim uspehom in prejel zato tudi posebno nagrado Češkoslovaške republike. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni.
Narodno gledališče v Ljubljani.
DRAMA:
Začetek oh 29 zvečer.
Torek, 3. marca: LITERARNO-UMETNIŠKI VEČER. (Prireditev društ. »Novi oder). Sreda, 4. marca ROSMERHOLM. - Red A. Četrtek, 5. marca: OTHELLO, gostovanje in 251etnica umetniškega delovanja Hinka Nučiea iz Zagreba. — Izven. Petek, 6. marca: PEPELUH. -- Red F. Sobota, 7. marca: IZGUBLJENE DUŠE, gostovanje gospe Podgorske iz Zagreba. — Izven.
Nedelja, 8. marca: ob 15 STRIČKOVE SANJE, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven.
ob 20 VDOVA ROŠLINKA. — Izven.
OPERA:
Začetek ob pol 20 zvečer. Torek, 3. marca: TRAVIATA, gostovanje g.
Vuškoviča iz Zagreba. — Red D. Sreda, 4. marca: DON JUAN. — Red E. Četrtek, 5. marca: ZAPRTO. Petek, 6. marca: BOHEME. — Izven. (Prvič
ua novo naštudirano.) Sobota, 7. marca: MIGNON. — Red C.
Opera. V torek, dne 3. marca nastopi v operi »Traviata« znani bariton g. Marko Vu-škovič v vlogi Germonta. Po zelo uspešnem gostovanju v Ameriki, Nemčiji in Italiji jc g. Vuškovic sedaj že več let član zagrebške opere in nastopi v Ljubljani po večletnem prestanku. Vlogo Alfreda poje g. A. Darian in naslovno vlogo Violette gdč. Frisekova. Vse druge partije so v isti zasedbi kakor do sedaj. Predstava se vrši za red D.
Gostovanje in 25 letnica umetniškega delovanja Hinka Nučiča bo v četrtek, due 5. t. m. Gospod Nučič, ki ga uosi vsak ljubitelj naše gledališke umetnosti iz časov njegovega vztrajnega in uspešnega delovanja pri naši drami v najboljšem spominu, nastopi v naslovni vlogi Shakcspearjeve tragedije »Othello«. Začetek ob 8. uri zvečer. — V soboto 7. t. m. gostuje v »Izgubljenih dušah« gospa Vika Podgorska, ena najpriljubljenej-ših igralk zagrebške drame.
Nedeljkovičom, poleg zastopnikov saveza gg. dr. Souvana, dr. Jesenka in dr. Hadžija. Zaključek sam jo obstojal iz tekem, smuškili iu vojaških vaj ter končne klasifikacije. Tekme so se vršile v petek dopoldne. Oficirji so tekmovali v hitrostni tekmi na progi od Slaten v Planici do Kranjske gore, vendar ob robu gozdov, podoficirji pa tso tekmovali n« isti progi, le da je bil start kakih 1100 m visoko v gozdu nekako nad Podkorenom, v patruljni tekmi po 4 skupaj. Starterja pri obeh tekmah sta bila dr. Zvokelj in Šircelj, krmar pri oficirski Kmet in pri patrulji Tavčar, medtem ko je bil vodja cilja Pelan. Ostali nastavniki so vršili kontrolo na progi. Obe tekmi sta izborno uspeli. Kljub slabemu snegu in dežju so prišli vsi na cilj in vsi v le mali razliki v času med prvim in zadnjim. Patrulje, ki so imele strog predpis, da sme biti razdalja patrulje največ dvajset metrov (mednarodno je 30 sekund, tedaj mnogo več), so prišle vse sklenjene na cilj. Značilno za razpoloženje, ki je vladalo, je slučaj z vojakom, ki se mu je pri predzadnji kontroli zlomila smučka, pa je tekel s patrulo, da je šla sklenjena skozi cilj. Za izvežbanost oficirjev je značilno, da so prišli prvi lo 3 minute za krmarjem Kmetom na cilj. Vsega je startalo 34 oficirjev in 18 patrulj po 4 podoficirje; oficirji so vozili v uniformah, patrule pa s puškami iu patronskimi pasovi. Doseženi rezultati so sledeči: Pri hitrostni tekmi: 1. ptp. Gjuričič v času 39 m., 34 s., 2. ptp. Predojevid 39:35, 3. p tj). Trifunac 40:05; pri patruljni tekmi 1. nar. Ba-stojič v 28:19, 2. podn. Smolčič v 28:39, 3. nar. Josip Škraber v 28.36.
Isti dan popoldne so se izvajale vaje na vežbališču in sicer smuške vaje in vojaške smuško vaje. Srnuški tehnični del je obsegal vse osnovno smuško tehniko, kot plug, plužno oporo, plužni loki in plužno zavoro. Vse vaje so bile izvajano precizno in tako izborno, da so bili navzoči naravnost vzhičeni. Prisoten znan zagrebški športnik, ki je videl zaključne vojaške vaje tudi v drugih državah, se je izrazil, da tako izrednega uspeha štiritedenskega tečaja ni videl niti pri inozemskih vojaških tečajih.
V soboto se je vršila klasifikacija udeležencev, ki jc pokazala, da je 90 odstotkov udeležencev izvežbanih v perfektne smučarje, ki obvladajo popolnoma smučanje, do 20 odstotkov pa je prvovrstnih, ki pridejo v poštev kot bodoči vojaški nastavniki za manjše garnizij-ske tečaje.
Pred odhodom je komandant divizije na zbornem mestu nagovoril vso četo, poudarjal, da tvori ravno ta prvi smuški tečaj historijski moment za našo armado, zahvalil se je nastav-inikom JZSS za njih požrtvovalno delo in za častno dovršitev poverjeno jim nalogo, ter vsem udeležencem za uspeh, nakar je predsednik saveza dr. Souvan razdelil nagrade prvim trem patruljam. V hotelu Slavec se je izvršila razdelitev nagrad prvim trem zmagovalcem v hitrostni tekmi. Komandant centra kapetan Tauber je razglasil rezultate, nakar je dr. Souvan v kratkem razložil pomen smučar-stva za vojaštvo in pomen tekem za izboljšanje sposobnosti posameznikov. V soboto zvečer je priredil oficirski zbor poslovilni družabni večer nastavnikom in komandantu prvega vojaškega zlmsko-sportnega centra.
Izvedba tega tečaja pomenja za Jugoslovanski zimskesportni savez nov uspeh in bo vrhu tega znatno pripomogla k razširjenju srnuškega športa tudi v ostalih delih naše države.
• • *
Sneg v Kamniških pluuinah. (Poročilo iz Velike planine, 1555 m, 1. marca): Sneg poprh. Na 1 m starega snega padlo 5 cm novega. — — 5 C. Oblačno in megleno. Idealna smuka. Od Sv. Primoža dalje dostop s smučkami mogoč!
Kranjska gora. (Snog. Poročilo od 2. t. m.) Ob 7. — 1 C. Barometer neizpremenjen, Jasno Smuka dobra. Saninec vrlo dober.
Jugoslovansko društvo za proučavaujc angleškega jezika priredi v sredo, dne 4. marca t. L ob priliki četrte obletnice svojega obstoja sprejem, ki se vrši v prostorih na Gosposvetski cesti št. 5, pritličje levo, od 17 do 21. Člani in prijatelji društva so vljudno vabljeni.
fl«
Našla se je v Mostah ruala torbica z nekaj denarja. Poizve se pri g. Novak Franc, Novi Vodmat, št. 3, Moste.
Našla se jc manjša vsota denarja v bližini realke. Zglaeiti sc je v Rožni dolini številka 11 pri gc. Pavli Osterc.
Turisfika In šport.
I. VOJAŠKI SMUŠKI TEČAJ V KRANJSKI GORI.
Z zadnjim dnem februarja se ja zaključil v Kranjski gori prvi smuški tečaj naše vojske, s 1. marcem pa so se udeleženei razšli iu odpeljali v svoje garnizije.
Zaključku tečaja, ki je trajal štiri tedne, :n Katerega tehnično izvedbo je imel v rokah Jugoslovanski zlmskosportni savez, je prisostvoval komandant dravske divizije general Stoiaaovič z načelnikom šlabft polkovnikom
OTVORITEV NOGOMETNE SEZONE V SLOVENIJI.
V Ljubljani in v Mariboru je bila v nedeljo po dolgom zimskem odmoru otvorjona nogometna sezona in sicer s prvenstvenimi tekmami. Slučajno so bile tudi v Zagrebu in Beogradu določene za preteeeno nedeljo prve prvenstvene tekme, ki so pa v Zagrebu vsled skrajno slabega vremena odpadlo. Tekme so izpadle sledeče:
Ilirija : Maribor 9 : 1 (polčas 2 : 1). Premoč Ilirijo v splošnem ni bila tako znatna, kakor bi se dalo sklepati po rezultatu. Bila jc pač v vseh liuijah boljše in rutiuiranejše moštvo, do visoko zmage pa ji je pripomogla v glavnum energična in hitra napadalna vrsta Zupančič I—Dcklcva—Oman—Doborlet —Pcvalek, ki je bila izvrstno podpirana po eenterhalfu Zupančiču. Stranska halfa Ilirije so nista mogla uveljaviti, tudi Lado ne, branilca sta pokazala sicer hiter start, toda sta drugače še daleko od nekdanje dobre forme. Goalman je bil prav dober. — V Mariboru je bil najboljši igrač desni branilec Wagner, izven njega je ugajala vsaj v prvem polčasu desna stran napadalne vrste iu vratar. Moštvo sestoji nedvomno iz dobrega ma-terijala, toda ni dovolj vigrano in po t robu ju posobno tehuično izpopolnitve. Sodnik g. H. je v splošnem odgovarjal, v svoji sopreml« (z dolgo suknjo in klobukom) pa absolutno ni bil sllceu športnemu funkeijonarjn. -Hportni prostor Ilirije kriči i,o temeljitem popravilu.
Rapid : Primorje 4 : 3. Mariborčani m se mogli vsaj nekoliko revanžiratl sa pora« v Ljubljani s tem, da je Rapld nadviadal ljubljansko Primorje. Vendar je bila zmaga, dosežena le z velikim naporom, pri čemur je bilo Primorje enakovreden protivnik, ki j« igral celo lepši nogomet. Igra je nekoliko trpela na nedostatnem vodstva sodnika Ne-meca.
Prijateljska tekma Jadrati : Svoboda, ki ae jo vršila na prostoru Primorja, je končala s lahko zmago Jadrana v razmerju 12 : 0.
V	Belgradu je Jugoslavija zmaga, la nad Jedinstvom 4 : 0, B c o g r. SK je igral z Jadranom neodločno 1 : L
V	Pragi se je vršila v nedeljo izza vojnih lot prva tekma med češkim in mažarskim klubom. Slavija jo zmagala nad Szege-, d i AC brez posebnega napora s 5 : 0.
Na Dunaju sta se vršili v soboto prvenstveni tekmi Admira : Vienna (rezultat 2 : 0) in S1 o v a u : W a e k e r 2 : 2). Nedeljske tekme so bile vsled deževnega vremena odpovedane.
PRAVICA DO ŽIVLJENJA.
Naš list ni napisal, kot so to storili dra«-gi, ki love samo senzacije, komentarja k zločinu Poljakinje Umiuske, ki je v Parizu ustrelila svojega zaročenca zato, da mu skrajša trpljenje — mož je namreč ImeT pljučni rak in je takorokoč že umiral.
Vprašanje, ki se je v tem slučaju stavilo porotnikom, se je glasilo nekako takole: Ali je dovoljeno .ubijati iz sočutja, iz usmiljenja? Porotniki so temu vprašanju pritrdili, kajti Uminska je bila oproščena.
Ras jo, da je ta žena poskusila veo, da reši moža, ki ga ljubi, res je, da je dala celo svojo kri, da umirajoči ozdravi, res je, da jo je ta v svojih strašnih bolečinah rotil, naj mu skrajša trpljenje in iz ljubezni požene kroglo v glavo — toda jo to zadosten vzrok, da odobrimo princip, da imamo strašno pravico, vzeti življenje ljubljenemu bitju? Ali ima sploh kdo na svetu privilegij, končati umirajočega?
Vera nam odgovarja na to čisto jasno: Nihče na svetu nima prava, vzeti svojemu bližnjemu življenja-. Življenje jc dar božji in odino Bog ga smo spet vzeti.
Vsakdo ima sveto pravico do življenja in naj si bo to tudi polno muk. V euem slučaju so storili porotniki usodepolno napako, rekoč, da je dovoljeno ubiti človeka, ki trpi. In kakšna bo posledica tega Izreka porotnega dvora? Marsikdo, ki nima jasnih pojmov, bo pri bolniški postelji ljubljenega bitja, ki težko trpi in o katerem vo, da zanj ni rešitve, prijel mesto za zdravilo ali olajšilo za samokres, da »olajša delo naravi«. Potem bo pa svoj umor pred sodiščem oprošeoval s sledečimi besedami: 'Ubil sem iz ljubezni. Nisem mogel gledati, kako silno je trpellc
Kako vzgledi delujejo, nam kaže slučaj, ki se je v Parizu dogodil teden po procesu Uminske: sestra je ustrelila sestro, ki jc umirala vsled jetike in revščine, da ne vidi več njenega trpljenja. Dejala si jo pač: Porotniki so naueuja, da je to dovoljeno. Zakaj torej no bi rešila svojo uboge sestre, ki je noben zdravnik no moro rešiti?
In takoj nato Dam je brzojav javil tretji, čisto enak slučaj iz Amerike- Stvar gre lepo naprej... uazadujc bolan človek, ki hudo trpi, ne bo varen niti pred najljubšimi bitji? Kam vse lahko to dovedel
Usmiljenje, ki gre tako daleč, da težke bolnike spreminja v mrliče, je nekaj čisto zločinskega!
Angleški zakon kaznuje celo samomorilca, če ostane pri življenju. Tam se smatra samomor za umor. Umor sc pa mora kaznovati potom zakona v vsaki organizirani družbi. Vseeno jo, če človek strelja na zdravega ali bolnika ali bolnika, za katerega ni nobene rešitve več; akt sam ua sebi je ideutičen, no da so opravičiti, temveč samo obsoditi. Kal življenja o otroku, ki so še ni rodil, iskrica življenja v bolniku, ki ho umrl, obojo je življenje, ki sp ga no smemo dotakniti, temveč ga moramo spoštovati.
Ogledali smo si dejstva iz vorsko-moral nega stališča, oglejmo si jih še iz zdravniškega. V toliko slučajih se je že pripetilo, da je ua smrt bolni, pri katerem so zdravniki izgubili vsako upanje, vondar za dalje časa ali celo za vedno okreval. »Narava je zmagala«, pravimo potem in nebroj jo takih, včasih naravnost čudežnih slučajev. In če pomislimo, da bi v takem slučaju kroglja morilca »iz usmiljenja« postrigla nit. novega življenja?
Ne, uboj ni dovoljen, niti uboj iz usmiljenja, niti uboj iz kateregakoli drugega vzroka, izvzemši upravičeni silobran, pa naj si bodo porotniki v Parizu ali kjerkoli tudi drugega mnouja.
* *■ *
sv Izbruh Popokatčpctla. Skoraj štiristo
lot niehikauski vulkan Popokatepetl že ni deloval. Sedaj jc pa začel spet bruhati in mu. čan pcpelnat dež padu na vasi in mesta v okolici ognjenika. V zaoujih desetletjih so šli večkrat na to Indijancem sveto goro, Angleži • o napravili nanj celo železnico v svrho izkoriščanja žvepla v žrelu. Pravijo, da so domačini iz strahu spet začeli častiti ogenj, kakor ^0 ga njih prodniki do konca 17. stoletja, ko jo ognjenik še deloval. Popokatepetl je 5400 metrov visok, slovensko so imonuio »gora dima«.
Gospodarstvo.
g Iikaz Narodno bank« g dne 22. februarja 1925. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram 15. februarju 1925.) — Aktiva: Kovinska podlaga 440.2 (—0.2), posojila na menice in vrednostne papirje 1379.6 (—23.6), račun za odkup kronskih novčanic 1186.4, račun začasne zamenjave 3610, državni dolg 2966.3, vrednost založenih driivnih domen 2138.3, saldo raznih računov 643.d (—34.9), skupaj 9.028.75; pasiva: glavi ica in rezervni fond 31.3, bankovci v obtoku 5.729.0 (—97.9), račun za časne zamenjave 368.0, državne terjatve 26.3 (—16.1), razne obveze 672.0 (—23.0), vrednost založenih di žalnih domen 2138.3, ažija 63.7, skupaj 9.028.' 5.
g Izvoz ieaa. V mesecu januarju letos smo tevozil 76.293 (v decembru lani 77.680) ton stavbn sga lesa v skupni vrednosti 98.4 (v decembri lani 94.8) milijona dinarjev. Največ je Slo stavbnega lesa v Italijo (za 64.5 milijona dinarjev), potom v Ogrsko (za 7.6 milijona dinarjev). — Izvoz drv je znašal v mesecu januarju leto« 32.795 (v mesecu decembru lani 29.230) ton v vrednosti 9.8 (v decembru 1924. leta 8.8) miljona dinarjev. Izvažali smo les za kurjavo v Italijo (za 6.7 milijona dinarjev) in v Ogrsko (za 2.2 milijona dinar-jev).
g Poravnalna postopanja. Uvedla so se poravnalna postopanja: O imovini Nandeta Ferjana in dr. Janka Pretnarja, družbenikov registriranih pod tvrdko Nande Ferjan in dr., lesna trgovin ain industrija na Jesenicah (rok za oglasitev 4. aprila; narok 7. aprila); o imovini Stojana Jenka, trgovca in posestnika v Ljubljani (rok za oglasitev do 28. marca; narok 31. marca); o imovini Adolfa Sellinscheg-ga, trgovca z mešanim blagom v Ptuju (rok za oglasitev do 26. marca, narok 1. aprila); o imovini Franja Piesnika, trgovca pri Zgornji Sv. Kungoti (rok za oglasitev 3. aprila; narok 8. aprila).
g Ustavitev poravnalnega postopanja in stvoritev konkurza. O imovini Slavka Bregar-ja, trgovca v Novi Cerkvi pri Celju, je razlaščen konkurz in ustavljeno poravnalno postopanje. (Prvi zbor upnikov 23. marca, oglasit-veni rok 1. aprila, ugotovitveni narok dne 18. aprila.)
g Vpisi v trgovinski register. Vpisali sta K nastopni tvrdld; Gonyk, družba z o. s. (trgovina s patenti in obratovanje industrij, ki uporabljajo patente) v Ljubljani; Orion, izdelovanje in prodaja klobukov, družba z o. z.
g Prenos sedeš«. Tvrdka Termotehnički zavodi d. d. je prenesla svoj sedež iz Zagreba v Račje pri Mariboru.
g Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: Prva prekmurska mlekarska zadruga v Črensovcih r. z. z o. z.; Domača tvornica damskega perila in vezenin v Ljubljani r. t. z o. z.; Hera, stavbna r. z. z o. z. v Ljubljani; Zadružna elektrarna v Staršah pri Št. Janžu na Dravskem polju r. z. z o. z.; Mlekarska zadruga na Tanči gori pri Črnomlju, r. z. z o. z.; Usnjarska in čevljarska zadruga >Runo« v Tržiču, r. z. z o. z.; Stavbena in konzumna zadruga »Cankarjev dom«, r. z. z o. z. na Vrhniki.
g Občni zbori. Dolnjelendavska hranilnica d. d. v Dolnji Lendavi dne 21. marca; Prekmurska banka d. d. prej Muraszombati Takarčkpčnztar dne 25. marca 1925; Posojilnica v Rušah, r. z. z n. z. v Rušah 15. marca 1025.
g Reorganizacija obrtnega pospeševanja. Prošli teden se je vršila v Trgovski in obrtniški zbornici seja odseka za reorganizacijo Urada za pospeševanje obrti. Po daljši debati je odsek sklenil, da prevzame Trgovska in obrtniška zbornica Urad za pospeševanje obrti v svojo režijo pod pogojem, da država zagotovi mibvcrcijo vsaj v oni meri, kakor jo daje sedaj tej instituciji.
g Uvoz kvebračo ekstrakta od 1. marca t. L dalje ni oproščen uvozne carine. Minister trgovine in industrije je izjavil odposlanstvu Centrale industrijskih korporacij, da se od 1: marca t. 1. dalje ne bo dajalo več uvoznih dovoljenj za uvoz kvebračo-ekstrakta brez plačanja carine.
g Izvoz hmelja. V mesecu januarju letos je bilo izvoženega iz naše države 234 ton hmelja v vrednosti 17.1 milijona dinarjev. Hmelj smo izvažali v Češkoslovaško (za 14.7 milijona dinarjev) in v Nemčijo (za 1.9 milijona dinarjev).
g Izvoz jajc v januarju 1925. V teku meseca januarja letos smo izvozili 1629 ton jajc napram 849 tonam v mesecu decembru lanskega leta. Vrednost v mesecu januarju letos izvožene količine jajc je bila 37.7 milijona dinarjev napram 30.6 milijona dinarjev v mesecu decembru lanskega leta.
g Za vse razstavljalce in obiskovalce dunajskega pomladanskega velesejma 1925 je dovoljen za vožnjo na Dunaj in nazaj na vseh progah državnih železnic kraljevine SHS 25 odstotni popust vožnje cene za vse
Ibrzovlake, osebne vlake in mešane vlake, 1 s-vzemfil brzovlake št. 5 in 6 tn luksuzne vlake , (S. O. E.). Za vožnjo k velesejmu velja zni-: žana cena za razstavljalce od 2. do vštetega i 18. marca, za obiskovalce od 6. do vštetega i 18. marca; za vrnitev iz Dnnaja pa za raz-stavljalce od 9. do vštetega 20. marca, za obi-; skovalce od 9. do vštetega 16. marca t. 1. Pri j nakupu železniške karte se morajo potniki ! izkazati z velesejmsko legitimacijo, na katero pritisnejo blagajno dnevni pečat. Znižana vozna cena se ob vrnit',4 ne dobi, če ni bil pritlsnjen postajni pečat na velesejmsko legitimacijo pri odhodu. Generalna direkcija jugoslovanskih državnih železnic je dovolila znižano vožnjo ceno tudi za potovanje preko kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, t g Povprečni tečaj dinarja na ne\vyorški borai r mesecu februarju 1925. Povprečni tečaj dinarja na newyorški borzi v celem letu 1922. je bil 1.36 (dolarja za 100 dinarjev), v celem letu 1923. 1.07, v celem letu 1924. pa 1.29. — Povprečni tečaj v decembru lanskega leta je bil 1.50, v januarju letos 1.63 in v februarju 1924 1.62.
Borze.
Dne 2. marca 1924. DENAR.
Zagreb. Berlin 14.62 do 14.77, Italija 2.5015 : do 2.5315 (2.535), London 295.35 do 298.35 (298.25), Newyork 61.63 do 62.63 (62.60), Pariz 3.135 do 3.185 (3.225), Praga 1.8225 do 1.8525 (1.8625), Dunaj 0.0870 do 0.0890 (0.0886), Curih 11.89 do 11.99 (12.04).
Curih. Belgrad 8.30 (8.30), Pešta 0.09725, Berlin 1.2390, Italija 21 (21.05), London 24.795 j (24.78), Newyork 520.20 (520.50), Pariz 26.75 (26.80), Praga 15.45 (15.45), Dunaj 0.007335 (0.007345), Bukarešt 2.55, Sofija 3.775.
Dunaj. Devize: Belgrad 1138, Kodanj 12.680, London 338.300, Milan 2862, Newyork 70.935, Pariz 3647, Varšava 13.625. - Valute: dolarji 70.460, angleški funt 336.500, francoski frank 3635, lira 2860, dinar 1134, češkoslovaška krona 2024.
Praga. Devize: Lira 137.50, Zagreb 54.125, ! Pariz 175.25, London 161.425, Newyork 33.80.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstotno investicijsko posojilo iz leta 1921 65—68, 4 odstotno kranjsko deželno posojilo iz leta 1888 22 (blago), 4 in pol odstotno Kranjsko deželno melioracijsko posojilo iz leta 1911 22.50 (blago), 4 in pol odstotno Kranjsko deželno posojilo iz leta 1917
22 (blago), 2 in pol odstotna državna renta sa vojno škodo 150—157, Celjska r>o»ojiluica, Celje 210—212 f Ljubljanska kreditna kanka 238 (denar); Merkantilna banka, Kočevje 103 (denar); Prva hrvatska štedionica, Zagreb 935 do 945; Slavenska banka, Zagreb 80 (denar); Kreditni zavod za trgovino in industrijo. Ljubljana 190—200; Strojne tovarne in livarne v Ljubljani 135 (blago); Trbov. premog, družba^ Ljubljana 425 (blago); Združene papirnice v Vevčah 100—114; Stavbna družba, Ljubljana 275—285.
Zagreb. Hrv. eskomptna banka, Zagreb 116; Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 65; Jugoslavenska banka, Zagreb 110; Ljubljanska kreditna banka 240; Prva hrv. štedionica, Zagreb 950; Slavenska banka 69—70; Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 58; Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osjek 745; Narodna šumska industrija, Zagreb 50; Našiča 40; Gut. mann 550—600; Slavonija 56—58; Trbov. pro-mogokopna družba 430—140; Vojna odškodnina 154—155; 7 odstotno drž. inv. posojilo 67.
Dunaj. Živnostenska banka 849.000, Alpine 377.000; Greinitz 139.000; Kranjska industrijska družba 648.500; Trbov. družba 421.500; Hrv. eskomptna banka 134.500; Leykam 145 tisoč; Jugoslovanska banka 117.000; Hrv. slav. dež. hip. banka 114.000; Avstrijske tvornice za dušik 165.000; Mundus 800.000; Slavonija 82 tisoč.
BLAGO.
Ljubljana. L e a : Hrastovi plohi ueobrob-Ijeni, I. in II. vrsta, od 2 m dolž. naprej, od 3 do 13 cm debel., fco Postojna 2 vag., 1000, 1000, zaklj. 1000; bukovi frizi parjeni, od 30 do 50, od 4—8, 27 mm debel., foo Postojna 2 vag., 900, zaklj. 900; trami 11-13, 13-16, 16-19, lepo tesano merkant. blago, fco Postojna 4 vag., 395, 400, zaklj. 395; trami od 11-13-19-24, 5 ln 7 m dol., merkant. blago, fco Postojna 1 vag., 400, 405, zaklj. 400. — Žito in poljski pridelki : Pšenica domača, fco Ljubljana 45J (denar); otrobi pšenični, drobni, fco juta vreče, točo Ljubljana 215 (blago); koruza nova, promptna, fco Ljubljana 255 (blago); koruza nova, dobavitev marec, fco sremska postaja 2.10 (blago); koruza nova, dobavitev april, fco sr. postaja 220 (blago); ječmen, 62 kg, loco Ljubljana 390 (blago); oves bački, rešetan, fco Ljubljana 360 (blago): oves semenski, fco bač~ ka postaja 330 (blago); laneno seme zimsko, fco Ljubljana 700 (denar); krompir beli, fco Djevdjelija 180 (blago). —Stročnice, sadje: fižol ribničan, čiščen, fco Ljubljana 350j 415. — Mast, slanina, sir: Slanuia slana, trodelna, fco Vukovar 23 (blago).
Specialna mehanična de!avn<ca za popravo pisairfh, računskih in drugih strojev OJHiflM MRAOil Ljubljana, Se!enbur§ova ulica.
UČENKA poltenih starSer, • prim. Sol. izobrazbo, se ■prejme takoj za me i. trgovino. - Ponudbe na: Franc Hrovnt, Cerklje p. Krškem.
Mesar, pomočnik
BC« mesta. - Ponudbe na: Frane FEČUR, Martinjl hrib M. t, p. Pol. Logatec. 1316
Slov. konverzacijo
4 veCerne ur« na teden tfte zasebni uradnik. - Ponudb« pod »Prava sloven-Ičlna« upravi lista. 1313
Dobro irrežban in pošten
ključav. POMOČNIK
•b Ustni oskrbi s« takoj ■prajm*. - Ponudbe naj se pošlje na naslov: KAROL ALBRECHT - KAMNIK.
ŠIVILJA, ki se Je učila šivanja tudi v Ljubljani, išče službe kot sobarica. - Naslov ▼ upravi pod it. 1327.
I 8 S e m ▼ Trttt izurjenega
1 moškega ali žensko,
ki se razume tudi pri toplih gredah. Sprejmem tudi poročene, ako bi znal mož mizarsko ali tesarsko delo. Popolna oskrba v hiši; nastop takoj ali po dogovoru. - Ponudbe s spričevali in zahtevo plače na ANTON CVENKEL — SV. Peter t Savinjski dolini.	1311
Dežnike
popravlfa hitro in solidno A. PAVLIN, Stranska pot Stev. 17, Ljubljana - Trnovo.
Deklica
Prebridkim in neutolažljivim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ia znancem pretresujočo vest, da je naša ljubljena hči in sestra, gospodična
^^ IL-kn. .51
učiteljica in voditeljica gosp. tečajev
danes ob 7 zjutraj po daljšem bolehanju nenadoma preminula.
Pogreb nepozabne pokojnicc bo v sredo, dne 4. marca t. 1, ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti v Medvodah, na pokopališče v Preski. Sv. maša zadušnica bo v četrtek ob 8 zjutraj, V Medvodah, dne 2. marca 1925.
JOSIP in MARIJA JAKLIČ, stariši. — MILAN, brat ANGELIKA in PAVLA, sestri.
z dežele, izobražena, vajena vseh hišnih del, kakor tudi trgovine, želi mesta v kaki trgov, hiši ali gostilni, najraje na deželi. - Ponudbe pod »Takoj* št. 1326 upravi.
učenec"" ~
poštenih staršev, ob lastni oskrbi — za manufakturno trgovino v Ljubljani, se išče ra takojšen vstop. Ponudbe na upravo »Slovenca, pod šifro »VESTNOST. 24.
Posestvo blizu Ljubljane ii£* ZAKONSKI PAR — tudi
priletnejši — za
MAJARJA - HLAPCA
Plača evenl. polovica pri« delka, prosto stanovanje ia kurjava. Ponudbe pod »Tre« sen« št. 1322 upravi lista.
Lmbezen in zlato.
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Tudi Daylight je bil maloveren in to vzlic svoii veri v gorenje kraje. Ali ni uprav pred malo dni videl Cannacka, ko je pohajkoval s svojimi Indijanci naokoli, ne da bi mu prospektanje sploh bilo na misli? Toda ob enajstih v tisti noči, ko je sedel na robu svoje spalne klopi in si odvezaval mokasine, ga je prešinila neka misel. Vzel je suknjo in klobuk in se vrnil k Sourdougfiu. Carmack je bil še vedno tam in svetlikal s svojim surovim zlatom nevernežem pred očmi. Dajlight je stopil vštric njega in stresel Car-maskovo vrečico na kos pločevine. Dolgo časa je pre-motrival zlato. Nato je iz svoje vrečice stresel na drug kos pločevine nekoliko unč zlata iz Circle City in Forty MiTlea in iznova motril in proučeval zlato. Naposled je stresel svoje zlato na prejšnje mesto, vrnil Carmacku njegovo in vzdignil roko v znamenje miru.
»Fantje, nekaj hočem povedati vam drugim,< je dejal. »Sedaj je gotovo, da je prišla — najdba ob reki gori. In povem vam drugim vsem, jasno in glasno, evo je. Še nikdar ni bilo v tej deželi v nobeni vreči takega zlata kakor je to-le. Ima več srebra v sebi. Vsi lahko vidite to po njegovi barvi. Carmack je v resnici naredil važno najdbo. Kdo ima vero in gre z menoj?«
Nikdo se ni ponudil, pač pa se je vzdignil silen smeh in krohot.
»Nemara imaš tam gori kak prostor za mesto?« se je oglasil nekdo.
' »Kajpak ga imam,« se je glasil odgovor, in tretjino deleža pri Harperjevem. Ir, v duhu vidim, da se bodo moje vogalne parcele prodajale za več kakor vam ie vaše kokošje brskanje ob Birch Creeku kdaj neslo.«
>Že dobro, Daylight,c je segel neki Curly Parson pomirljivo v besedo. »Dober sloves uživaš in vsi vemo, da si popolnoma gotov svoje stvari. Ampak ti si prav tako lahko v zmoti kakor vsakdo drugi, posebno pri taki humbuški igri, kakor jo hočejo na-tvesti ti-le postopači. Vprašam te naravnost: Kdaj pa je Carmack kaj prospekta! todi? Sam si dejal, da je ležal v taborišču, pa lovil s svojimi siwashkiini sorodniki losose (ribe), in to šele pred malo dnevi.«
»In Davlight je govoril resnico,« mu je Carmack razburjeno presekal besedo. »Govorim resnico, resnico kakor v evangeliju, jaz nisem prospektal. Niti na misel mi ni prišlo. Ko pa je Dajlight odrinil, kdo drugi je še prav tisti dan po reki navzdol priplul na splavu, nntovorjenem z raznimi potrebščinami, kakor Bob Henderson. Sel je v Sixty Mile z namenom, vrniti se nazaj po reki Indian navzgor in transpor-tirati živež čez razvodnico med Quartz Creekom in Gold Bottomom--«
»Kje za vraga pa je Gold Bottom?« je vprašal Curly Parsons.
>Tam onstran Bonanza. Creeka, ki se je poprej imenoval Rabbit Creek,« je nadaljeval skvo-mož. Odtok velikega potoka je, ki teče v reko Klondyke. To je bila pot, po kateri sem šel navzgor, a sem se obrnil nazaj, prekoračivši razvodnico, se držal nekaj milj po grebenu in se spustil dol v Bonanza Creek. ,Pojdi z menoj, Carmack, in zastavljaj s svojimi kolci,' mi pravi'Bob Henderson. ,Topot sem zadel nanj, na Gold Bottomu. Že petinštirideset unč sem pobral ven.' In šel sem z njim, in Skookum Jim in Cultus Charlie tudi. Na Gold Bottomu smo zastavljali svoje kolce vsi. Nato sem se ob Bonanza Creeku vrnil nazaj, ako bi slučajno našel kakega jelena. Ob spodnjem Bonanza Creeku smo se ustavili in kuhali hrano. Jaz sem legel spat, Skookum Jim pa poskusi malo prospektati. Opazoval je Hendersona, vidite. Mahne jo k neki brezi, vzame ponev, jo napolni z blalom in izpere iz
Dobro kuharico
snažno, pošteno, srednjih let, ki bi opravljala ttjdi druga lažja hišna dela, — sprejme večja trgovina na deželi. Ponudbe na upravo pod šifro: »Pridna* 1206.
njega za več kot en dolar surovega zlata. Nato me pride zbudit in jaz se lotim dela. Takoj prvikrat sem dobil zlata za dva dolarja in pol. Zatem sem krstil potok Bonanza, zastavil svoje kolce na Discoverv, prišel sem in registriral.«
Željno se je oziral okrog sebe po znamenjih verovanja, a je našel, da je stal sredi kroga nevernih obrazov — razen Daylighta, ki je pozomo motril njegov cbraz, ko je pripovedoval zgodbo.
»Koliko pa ti dajeta Harper in Ladue, da delaš zanje reklamo?« je nekdo vprašal.
^Onadva še nič ne vesta o tem,c je odgovoril Carmack. >Povem vam, to je čista božja resnica. Tri unče sem izpral tekom ene ure.«
>In evo zlata,« je dejal Daylight. -»Povem vam vsem, fantje, nikoli še ni bilo todi zlata kakor je to. Le poglejte njegovo barvo.«
>Malce teimejša,« je rekel Curly Pareone. >Naj-brže jo Carrr.a/ imel v isti vreči nekoliko Rrebrnih dolarjev. In kar je še več, ako je kaj na tem, kako pa to, da je Bob Henderson ni pribrisal sem, da bi registriral?«
>Zgorai na Gold Bottomu je,« je pojasnjeval Carmack. »Najdbo smo naredili na poti qazaj.<
Glasen krohot mu je bil v nagrado.
>ICdo izmed vas se mi pridruži kot družabnik, da odrinemo jutri zjutraj s čolnom proti temu Bonanza Creeku?« je vprašal Daylight.
Nihče se ni ponudil.
-Kdo pa potem vzame delo od mene z gotovo plačo vnaprej, in mi pripelje s čolnom tisoč funtov
živeža?«
Oglasila sta se Curlv Parsons in še neki Pat Mo-nahan; Daylight jima jc z običajno svojo naglico izplačal plačo nnprej in dogovoril in uredil nakup j potrebščin, dasirnvno je s tem izprnznil svojo vrečo. Ko jo odhajal, se je iznenada pri vratih obrnil proti bari.
NAJBOLJŠA
reklama
so oglasi t Slovencu«.

2F3
SSSBi
s®
•mmamm vnem«
SLOVENEC, dne
DRVA ZA KURJAVO.
(odrezkl od žage) po smerov j ceni — dokler traja zaloga i — sc dobe pri Ivau Slika, ' tovarna parket in ;:i:it;ia i a- | tfa v Ljubljani, Metelkova • cllca St. 4.	830
SREBRNE KRONE
kupim. - Ponudbe na upi vo lista pod; »KRONE«.
tm> hlode -m.
GABROVE
LIPOVE, MEC.ESELJ, 'JASEN, HRAST, OREH,
ponudite tvrdki T. KUPNIK. -- PODPLAT.
Stanovanje ^ku
obstoječe iz 2 sob in kuhinje, se išče, č.: mojjoče v bližini žel. prog.-.. Ponudbe s ceno pod »Stanovanje« na tapravo lista,	1317
Koruzo za krmo, popolnoma suho, ter pristne pleme debele otrobe nudi tvrdka
S. & M. žORMfiH, trgovina z m^ks in žitom, Ljufeliaie, Stari trg 32.
FRAN ClK i soprogo JULIJO, javlja tužno
rt st. da »e je njih nadvse ljttfcljeni edini sin
PRODAM LEPO
absolrsnt želez, šole t Beogradu
preselil v večno boljSo življenje, po dolgem, mu';netn trpljeniu, previden s svelotajstvi.
Pogreb rajnega bo v torek, dne 3. marca ob 4. uri iz deželne bolnišnice, na pokopališče pri Sv. Križu.
Prosi sc lihega sožslja, .
Kdor kapi pri meni vse vrste manufaktumo blago, fine kamgarnc-. sukno od najbolje do najcenejše (Din -•H-—) kvalitete, čtfiije iu oksfordo, priznano najboljše stlotc itt kotenino ter vse krojaške potrebščine! — Po že imlian!h cenaali pri odjemu Coz 900 dinarjev o'/o popusifi! — Krojaoi popust pri vsaki svotil — Ostanki po lastni cenil —
Mestra o' namerava o
Pozor?
ik_ iz mestne p: -lave. JAVNA DRAŽBA teh konj se vrSi v sredo i marca t. ).
ob 10. uri dop. na konjsker* Sejmišču pri mestni klavnici.
Od. iuiu.rat.ry. in iod. konees.
Hr©jBia
Židovska 5. Ljubljana
piitac	t» poraladjiim leča^-M
ia krojar-fi, ^tuj« ia daczc, k1, rts bobra*Ki -o domače krojsnifr. P t . čovalo sr l\o pote.. ffpkSac^ft krojeni* t« t j a j v-' (Viafaani t^o.icli in usi* nc*. cijri I-iisj; Ijcji. Por!« tx> čigave« .o avfcčer, a* ž&SjO potenc t nit. I-ZroJ ie	in proučen od rseh ste-
lov,.[li moda'.!' ak*H«ntii. Vplsorasie dnevno od t- -1J in cu 2-6 a!i pclurn pt»Gvr. iU:'pošUIanift ia'i3delovam* vmIi ,broic? ' fiataačtiiat podukom.
08 llVtf Podra2niea',
SlSKa	ftoreisgsK«,
ovika c. 63. SrAlfl ¥®S 2,
Podružnica:
ijubllaita.
Sv. Petra cesta 23. O
("uJmro srcem naznanjamo vsem sorodni kom. prijateljem in znancem žalostno vest dn jc nas ljubljeni in skrbni soprug, oče, bra in ';v"f;, go-spod
Sadni in zelenjaoni se odda teboj ▼ najem. - Vpraša s*: Vegova ulic3 12 it, dopcl-
idne do 10., pop. od
IZJAVA. Podpisana prokli-eujem in obžalujem, ker sem očitala šol. upravitelju g. Petru Jociiu v Preddvoru, id* je strankar in v šoli z otroci strankarsko postopa. Mete Markun, Bašeij St. 7.
sprevodnik dri. železnic
v necleljo ob pol 8. uri zvečer, previden s sv, zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v torek ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti. Zelena jama 141 na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 2. marca ll>25.
Rodbini: PRELC - VTCELJO.
Franc. l.ff€l&N0
DOml® iroELI©
mzucka iravna
SEMENA, peso. greftoro
priporoča /a pomlad, setev
irak pqg&c*ok
UUBUAKA »ondjsfce cesfa štet.
krasno posestvo
30 oralo\, 3 orale vinograda, 2 hiši z vsemi gospodar, poslopji. 35 rninu4 od kopališča Rimske toplice, «c po ceni proda, cvcnt. tudi brez vinograda. - Ponudbe na: L. PEČAR — Zagreb, Siro-{arska ulica 3.	1335
" lokal"
V liutljan ki oi oliri oddam Osebi, ki ima dovoljenje za trgov, me?, blaga, ter jiS na željo založim z ' ' io vsoto denarja. - Naslov v upravi lista pod Sfccr. 1323.
franko nakladalna postaja za taasee tosre, april, maj. Ne sme biti preveB konično in
sveže. Pisfiilo ob sprejemu blaga »/» , 4, ia y	m dolgo 20—50 m-
s u- , 4, 5, 6.	, , 40-80,
w/$e . 4. 5. 6, 7, S. 9 r , 100-300 . %s . 4, 5, 6. 7, a 9, 10 , , 100-300 . "■/,„ , S, 9, 10, !!, 12 . , 40-100 „ «/.1, 5,6,7,8,3, 10,11, 12 , , 40-100 ,-«/a , G, 7, 10, 12, 13, 14 , , 40-100,
Ponudbe tnd! r.a manjče količine prosimo pot plati na tvr ■ Sco BRAČA MIK.STIC trgoTiua gre.^jf>vnog drva, Zagreb, IHca 119.
Na osnovu članova 86. do 9S. Zakona o Dr-žavnom Hačunovodfih u. a prema rešenju Gospo* dina Ministra Šuma i Rudnika od 21. februarja 1925. god. RBr. 1435. održače se na dan 16. marta tek. god. u 11 časova pre podne u zgradi Generalne Rudarske Direkcije u Beogradu oferfalnti licitacija za prodaju celokupne proizvodnje gvož-džene rude u državnom rudniku u Ljublji.
Predmet nadmetanja j" otkupna cena po toni g-voždžene iiide.
Načrt ugovora, koji če se slclopiti sa naj-povoljnini ponudaSeus, služi na mesto detaljnib uslova za nadmetanje.
I&ti se može videti, odnosno dobiti:
kod Generalne Rudarske Direkcije u Beogradu.
kod Direkcije Državnih Rudarskih Predu-zoca u Sarajevu,
kod Rudarskih Satnišh^a u ZagfiBbti i Litib-ljani,
kod Oblasne Rudarske Uprave u Skoplju.
Kavciju polažu domači nadmetaci u iznosu od 1,000.000 Din, a strani državljani u iznosu od 2,090.000 Din prema odredbama člana 88. Za kona o Državnem Računovodstvu.
Kavcija se polaže najdalje do 10 časova na dan nadmetanja kod Računovodstva ^inistarslva Šuma i Rudnika.
Svaki nadmetač ima da podnese. i svedo-čanslvo o njegovo,, podobnosti za nadmetauje, a naši državljani su dužni podneti i uverenje o tome, da su svoju radnju prijavili poreskim vla-stima i platili porez za poslednje tromesečje — sve po odredbama člana 13, tačke 66. Pravilnika za izvršen,je odredaba iz Odeljka B" Ugovori i nabavke Zakona o Državnom Računovodstvu.
Ponude tTeba snabdevati sa taksenom markom od 10C>.— Din i podneti ih u odredenom času u zapečacenom zavoju, na kome mora biti napisano: >Ponutla za kupovinu gvoždžene rude iz državnog rudnika u Ljubiji od ponudača N. N.«
RBr. 1732. Ia Kaneelarijje Generalne Rudarske Direkcije Ministerstva Šuma i Rudnika u Beograda 24. februarja 1925.
Pojebn.t naznanila se nc ir<iajo.
JANEZ DERE ANI, polkovnik v pok., aacaa-nja vnem sorodnikom, prijateljem, in :nancetu pv:t-.'žno vest, da je njegov* soprog«, gospa
shriBid osrsiBi
rojena ETTENBERGER
po dolgi bolezni, previden« r, tolažili svete vere. v 37, letu starosti, danes ob 11. uri 6ov. na Bledu mirno v Gospodu zaspala;
Truplo fclagopokojniec se prepelje >* ?.:> žersberk k vrfnrmu počitku.
dne ?8. fcb-.-!:irja
f rmim mm 5. marca
fc svetovnoznane drevesnice »Teschendorif'< in sc dobe vsak daji po najntžiib cenah pri Ivan Brecalr.ik, Ljnbljana. Velika čoioarvikr, Ulica šteT. 21.	1245
bukoVadrva"
žagana in sekana, kakor tudi trboveljski PREMOG kupite najceneje pri M. MIKLAUC — Komcnsfecga Blica štev. 32.	1264
mode^ stanovanje
4—5 sob, išče na prontctuem kraju mirna r.trajika brez otrok. Zamenja za io tudi večje. Pismene ponudbe na Upravništvo »Slovenca* pod Siiro r SPOMLAD- 1207.
Ceste lea lulsso ž«3exnlc© T
pnislo^Ra lepils an&ftfičef
kakor: pohištvo, slike« starinske skrinje, orožje, broaast? izdelki, stekleno blago, porcelan (A5f-Wiea) itd.
Ogled predmetov se lahko vrši isti dan ob 9 dopoldne
ANTON VODNIK, posestnik, naznanjam v svojem in v irrse-u vseh sorodnikov žaloste? vest, dn je moja srčno ljubljena soproga, goapa
danes, dne 2. marca, po dolg) in mučni bolezni boguvdano preminula..
Pogreb nepozabne rajnice se vrši v sredo, dne 4. marca 3925 ob 2. url popolčnc is hise žalosti, Vidovdansk« cesta St. 4, na pokopa-liščc pri Sv. Križu,
LjflMjatia, dne 2. ma^ca 1923.
VEČJI PROSTORI
pripravni za tvornico ali dc- | S la.vnico, sc takoj oddajo. - j ■ Naslov v upravi SI. 1341. , H
OPEKO in Saraot - MOKO (češko} priporoča i\ HOČEVAR, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36.	8-15
kapite:
Ostanke finega Panama ceSirfa meter po Din	12*50 Ostanke zelo močnega kambrika ia. plave
koutenine meter po.....Din 12' - irs	13'50
Belo kouteako meter že po .......Din	9" —
140 cm širok moSkš žtof in še vi jot meter po Din 56' —
in vse drugo oblačilno blago kupite najceneje pri
V težkih dneh. ko nam je Vsemogočni v svojem nedoumljivem iskreno ljubljeno Moprogo, mamico, staro mamo in taščo, gospo
Ljubljana, Krekov trg štev. SO, I nadstropje
Velika prodaja ostankov vsako sredo in sobolo.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič v LjubljanL
•Izdaja konzorcij >Sioveuca<.