Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 1 CELJE Str. 6 NAŠA TEMA Str. 12-13 Tednik za Savinjsko regijo / št. 12 / Leto 78 / 23. marec 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU PRIL OGA AKTUALNO Str. 4-5 Zakaj se je strmo povišalo število delovnih nezgod? Pot do družine je lahko dolga in naporna Ali v bloku plačujete še za druge? Foto: Andraž Purg Gostinstvo: premalo kadrov, previsoke dajatve, slaba povezanost PETROVČE Težave v zadrugi odpihnile Jožefov sejem SPORED NEJC KREVS: Izrael ob 75-letnici: Protislovja in sanje v dokumentarcu Med, mleko in nemir Mojca Fatur Vzemite življenje v svoje roke! ŠT. 12 23. MAREC 2023 PET. 24. 3. SOB. 25. 3. NED. 26. 3. PON. 27. 3. TOR. 28. 3. SRE. 29. 3. ČET. 30. 3. Kultna serija Raymonda imajo vsi radi Tragično ozadje srečne televizijske družine SPORED Str. 8 Str. 2-3 Zvezdan Martič, novinar, prejemnik srebrnega grba MO Celje Str. 22-23 Pomanjkanje natakarjev in kuharjev je velika, a ne edina težava celjskih gostincev. Pestijo jih še številne druge težave, ki so sicer značilne za celotno gostinsko in turistično dejavnost v državi in niso zgolj posledica ukrepov zaradi pandemije, ampak so se zaradi njih še poglobile. Čeprav veliko delajo, jim zaradi vse dražjih surovin in visokih stroškov obratovanja ob koncu meseca na računu ne ostane skoraj nič. Zaposlovanje tuje delovne delovne sile se marsikomu ne zdi prava rešitev, tudi zviševanje cen ne. Če bi bili bolj povezani, pravijo, bi težave lažje in hitreje rešili. 2 Zakaj se je strmo povišalo število delovnih nezgod? Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 2 Št. 12, 23. marec 2023 AKTUALNO ZADETKI »Đorđe Balašević je rekel, da je najdlje čakal, da so mu v domačem Novem Sadu priznali, da je dober. Lažje mu je bilo uspeti kjerkoli drugje. Zato sem toliko bolj vesel celjskega občinskega priznanja.« Zvezdan Martič, prejemnik srebrnega grba Mestne obči- ne Celje »Roman ni povsem kon- vencionalen, saj tudi sama nisem takšna. Na svet imam nekoliko drugačne poglede, ki se odražajo tudi v knjigah. Pravim, da naj bo vsak takšen, kot si želi, če s tem seveda ne prizadene koga drugega.« Maja Horvat, pisateljica, avtorica družabnih iger in popotnica »Pogum je, ko nekaj nare- dimo kljub temu, da nas je strah, kako se bo izšlo. Iz vsake izkušnje, v kateri premagamo strah, zraste- mo.« Anja Petek, naj alpinistka leta 2021 in 2022 »Ko se ukvarjamo s stvar- mi, ki jih imamo radi, tudi z večjim veseljem pospravljamo. Bivanje v prostorih z najljubšimi stvarmi je neprimerljivo prijetnejše.« Tina Markun, svetovalka za urejanje domov po holi- stični metodi Marie Kondo »Vsak človek je pomem- ben. Vsak. Če potrebuje pomoč, moraš biti ob njem in nikjer drugje.« Dragica Mirnik, dobro- tnica leta v savinjski regiji Delodajalec in delavec imata ne le pravice, ampak tudi dolžnosti Zakaj se je strmo povišalo število delovnih nezgod? število delovnih nezgod? Zakaj se je strmo povišalo število delovnih nezgod? število delovnih nezgod? število delovnih nezgod? število delovnih nezgod? število delovnih nezgod? število delovnih nezgod? število delovnih nezgod? število delovnih nezgod? število delovnih nezgod? Pretekli teden smo poročali, da so se v enem dnevu na Celjskem zgodile štiri delovne nezgode oziroma nesreče. Ena se je končala celo s smrtjo ponesrečene- ga, ko je na Resevni deblo v gozdu pod seboj pokopalo 50-letnega moškega. V Slovenskih Konjicah se je nato hudo poškodoval moški pri sestavljanju kovinske kon- strukcije, na Dobrni je moški padel z lestve, v Podče- trtku se je delavec poškodoval pri sestopu iz kabine tovornega vozila. Kaj je razlog za strm porast števila poškodovanih delavcev in porast delovnih nezgod? Se delodajalci in delavci zavedajo pomena varnosti pri delu? Tako delodajalec kot delavec imata pravice, a se pogosto pozablja predvsem na dolžnosti. pogosto pozablja predvsem na dolžnosti. SIMONA ŠOLINIČ V Inšpektoratu RS za delo spremljajo število nezgod pri delu na osnovi podatkov, ki jim jih sporočajo delodajalci. Obveza o takšnem obvešča- nju je zapisana v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Toda tudi od poročevalske discipline delodajalcev je odvisno, kako to obveznost izvajajo in kakšne podatke pošiljajo inšpektoratu. Da se je število delovnih nezgod v Sloveniji v zadnjih letih povišalo, pravi tudi di- rektor inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu pri Inšpektoratu RS za delo Slavko Krištofelc: »Na leto se povprečno zgodi 14 tisoč delovnih nezgod, medtem ko jih je bilo pred leti približno Vsak nepredviden dogodek na delovnem mestu ali v de- lovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izhaja iz dela ter pri tem povzroči poškodbo delavca, predstavlja nezgodo pri delu. Delodajalci so skladno z določili ZVZD-1 dolžni Inšpektoratu RS za delo takoj prijaviti vse nezgode pri delu, v katerih so se delavci smrtno poškodovali ali so bili zaradi poškodb nezmožni za delo več kot tri delovne dni, ter tudi vsako kolektivno nezgodo, v kateri je bilo istočasno poškodovanih več delavcev. 10 tisoč. Torej gre za kar velik porast.« Obstajajo delovne nezgode in tudi nevarni pojavi, saj se, kot pravi Krištofelc, pri vseh dogodkih delavci ne poško- dujejo. Delodajalci so zave- zani, da inšpektoratu podajo prijavo tudi o nevarnih po- javih, do katerih pride v de- lovnem okolju. Teh je letno prijavljenih približno 50, zato se na inšpektoratu zavedajo, da delodajalci vseh tovrstnih nevarnih pojavov ne prijavijo. Kakšni so razlogi za povišanje? V ozadju povišanja števila delovnih nezgod Krištofelc vidi tri morebitne razloge: »Prvi je, da je bilo lani uve- deno obveščanje o nezgodah pri delu na točki Spot, in si- cer elektronsko. Gre za is- točasno prijavo nezgode pri delu in za izdajo t. i. obraz- ca ER-8 za poškodovanega delavca. To pomeni, da ob izdaji obrazca za stoodsto- tno povračilo nadomestila za odsotnost delavca inšpekto- rat izve tudi za nezgodo, ki se je zgodila. V preteklosti je NIJZ, ki vodi evidence o bolniških odsotnosti in stoodstotnih nadomestilih, imel vedno več prijavljenih nezgod kot mi. Delodajalci so namreč nezgodo prijavili NIJZ, da so pridobili stood- stotno nadomestilo za odso- tnost delavca, a inšpektorata o nezgodi niso obvestili. Na- slednji razlog je, da deloda- jalci inšpektoratu prijavijo samo nezgode, zaradi kate- rih je delavec odsoten več kot tri delovne dni, tudi zato obstaja razlika med podatki NIJZ in podatki inšpektora- ta. Delavec je lahko namreč odsoten dan ali dva, vendar o teh dogodkih delodajalec inšpektoratu ni dolžan poro- čati. Omenil bi tudi korona- virus in obolenja, povezana s tem, kar prav tako lahko pri- de v poštev kot nezgoda pri delu. Lani je bilo prijavljenih več tisoč takšnih primerov. Tudi iz tega vidika je poviša- nje števila delovnih nezgod razumljivo.« Sogovornik še omenja, da se v zadnjih letih varnost v delovnih okoljih ni posebej izboljšala, nasprotno. »Tako bi lahko pričakovali še več delovnih nezgod. Marsikate- ra nezgoda je tudi posledica neurejenih delovnih pogojev, povečanega števila poslovnih subjektov. V Sloveniji je de- lovno aktivnih več kot 900 ti- soč ljudi, ki delajo v okoljih, kjer se varnost ni izboljšala. To vse predstavlja tveganje,« pravi Krištofelc. Neznanje jezika ni razlog za opustitev varnosti Za Slovenijo je značilno, da primanjkuje delovne sile, zlasti slovenskih državljanov. Delodajalci to vrzel zapolnju- jejo z zaposlovanjem tujcev. Ena najhujših delovnih nesreč na Celjskem se je zgodila leta 2009 v središču Celja, kjer so gradili novo tržnico. Upravljavec avtodvigala naj bi takrat z nosilno verigo zadel v že postavljeno sosednjo prečno konstrukcijo. Ker naj ta ne bi bila ustrezno varovana, se je začela podirati in posledično sta se podrla dva stebra. Eden od teh, ki je bil težak 3,5 tone, je zadel 51-letnega delavca, ki je umrl na kraju nesreče. Drugi, 35-letni delavec je zaradi hudih poškodb umrl v bolnišnici. (Foto: Arhiv NT/SHERPA) 21 5 19 6 14 8 15 3 3 Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 3 Št. 12, 23. marec 2023 AKTUALNO A Krištofelc opozarja: sloven- ski delodajalci ne morejo za- poslovati tujih delavcev, če je inšpektorat za delo proti de- lodajalcem uvedel prekrškov- ni postopek, ki mu je sledila pravnomočno izdana globa. Zavod za zaposlovanje pod- jetju, če je na takšnem sezna- mu, torej ne izda dovoljenja za zaposlovanje tujca. »Nisem prepričan, da de- lodajalci glede varnosti in zdravja tuje delavce enačijo z našimi. V inšpektoratu do- bimo kar nekaj prijav tujih delavcev, da jim slovenski delodajalci ne omogočajo varnega delovnega okolja, da jih ne pošiljajo na zdravstve- ne preglede, da jim ne zago- tovijo varovalne opreme in da jo morajo kupovati sami. Največkrat gre v teh primerih za podjetja, povezana z grad- beništvom, pravi Krištofelc.« To pomeni, da ne gre le za jezikovno oviro v smislu, da delavec ne razume slo- venskega jezika. Kot doda- ja strokovnjak iz delovnega inšpektorata, se mora delo- dajalec, če zaposluje tujega državljana, prilagoditi nje- govemu znanju slovenskega jezika oziroma njegovemu maternemu jeziku tudi pri vseh postopkih o varnosti pri delu. Tako predpisuje za- konodaja. »Drugače rečeno: če ima delodajalec dopoldne na delovnem mestu delavca s Kosova in popoldne delav- ca s Slovaške, morajo biti navodila v zanju razumlji- vih jezikih. Torej delavčevo nepoznavanje slovenskega jezika ne sme biti razlog, da delodajalec nekatere varno- stne ukrepe opusti ali jih ne izvede,« je jasen Krištofelc. Vsak se mora zavedati pomena varnosti Pred časom je bila v Ve- lenju okrogla miza, kjer so sodelujoči opozorili, da se je strmo povišalo tudi število bolniških odsotnosti. In da bi jih bilo manj, če bi se v re- ševanje problematike dejav- neje vključile tudi ambulante za medicino dela. Včasih so večje proizvodnje imele svo- je t. i. obratne zdravnike, ki so imeli pregled nad tveganji v delovnem okolju. Bi večja aktivnost medicine dela lah- ko zmanjšala število delovnih nezgod? »Nisem popolnoma pre- pričan, da bi bilo zato manj nezgod. A bilo bi manj po- klicnih bolezni. Za delovne nezgode je več različnih vzro- kov, kot sta neustrezno rav- nanje s strojem ali neustre- zna usposobljenost, na kar medicina dela težko vpliva. Medicina dela lahko vpliva na dejavnike, kot sta ergonom- ski položaj delavca, pravilna uporaba zaščitne opreme, torej na področja, povezana z zdravjem. Načeloma naj bi varnost pri delu ›pokrival‹ varnostni inženir, zdravje pri delu pa ›pokriva‹ medicina dela, čeprav se ti dve področji tesno prepletata,« odgovarja Krištofelc. Delodajalec se mora zave- dati, da je vedno odgovoren za varnost pri delu, čeprav je delavec kriv za nezgodo. Toda sogovornik poudarja, da imata tako delodajalec kot delavec ne le svoje pravice, temveč tudi dolžnosti. Zato je pomembno, da se tudi delavci zavedajo, da delovna čelada, če jo pri delu potrebujejo, ni namenjena sama sebi, ampak varnosti. Zato Krištofelc ome- nja mehanizem notranjega nadzora v podjetjih, ki mora biti ustrezno uveden, enako odgovornost delodajalca, da delavcem zagotovi zaščitno opremo, ki je potrebna za delovni proces. »Strinjam se, da je treba delodajalce in de- lavce ves čas osveščati o po- menu varnosti in zdravja pri delu. Kajti ko se kaj zgodi, ali delovna nezgoda ali poklicna bolezen, marsikdo išče poti do odškodnin. Marsikatero nezgodo bi lahko preprečili z zagotovitvijo zaščitne opre- me, z dobrimi delovnimi po- goji in predvsem z ustreznim notranjim nadzorom,« še za- ključuje sogovornik. Foto: Pixabay Delovna nezgoda ni nesreča pri delu Ko govorimo o delovnih nezgodah, je treba razumeti, da se njihovo število v statistiki uradnih ustanov razlikuje predvsem zaradi različnih ukrepov in nalog, ki jih imajo te ustanove pri preiskavi, beleženju, ukrepanju. Obstajajo tudi razlike med poimenovanji. Inšpektorat za delo se tako »drži« izrazov delovna nezgoda in nevarni pojavi, medtem ko je delovna nezgoda za policijo nezgoda, ki se zgodi v procesu gospodarske dejavnosti, nesreča pri delu pa je takrat, ko se kdo poškoduje pri hišnih opravilih, na primer pri obrezovanju drevja, obnovi lastnih stavb … O delovnih nezgodah ali nesrečah pri delu je pravi- loma vedno obveščena tudi policija. Ta ugotavlja vzrok in kazensko odgovornost. »Pravi- loma gre za okoliščine, kot sta nepazljivost ali neprevidnost. Med nezgodami in nesrečami so tudi takšne, kjer od udele- žencev ne moremo pričakovati odgovornosti. Obravnavamo tudi nesreče in nezgode, ki so posledica opustitve odgovor- nosti ali malomarnosti. V teh primerih lahko gre tudi za sum kaznivih dejanj, kot so povzro- čitev splošne nevarnosti, pov- zročitev lahke ali hude telesne poškodbe ali povzročitev smr- ti. Če s preiskovanjem nezgode ali nesreče ugotovimo sume, da ima dejanje znake kaznive- ga dejanja, tožilstvu posreduje- mo kazensko ovadbo. Če teh sumov ni, tožilstvo o dogod- ku obvestimo s poročilom,« so nam sporočili s Policijske uprave Celje. Na Celjskem se se v letu 2021 zgodile štiri smrtne delovne nesreče, lani jih je bilo 12. V letu 2021 je bilo v teh nesrečah 67 hudo poškodovanih, lani 68. Lažje poškodovanih je bilo predlani 115 delavcev, lani so bili 103. Največ poškodovanih je bilo moških od 24. do 34. leta, sledi starostna skupina od 34. do 54. leta. Statistika delovnih nezgod in nesreč pri delu v zadnjih desetih letih na Celjskem 2013 100 2014 109 2015 128 2016 116 2017 130 2018 152 2019 161 2020 133 2021 183 2022 170 2021 2022 skupaj: 183 173 delo na gradbiščih 22 17 delo v gozdu 21 24 drugo 84 73 eksplozija 1 2 delo z nevarnimi snovmi 1 0 delo s kmetijskimi stroki 5 6 delo s traktorjem 13 14 delo z delovnim strojem 36 37 2021 2022 skupaj: 183 173 alkohol, mamila 1 drugo 38 38 malomarnost 10 4 nepazljivost 88 85 neuporaba zaščitnih sredstev 1 2 neupoštevanje predpisov 7 3 padec predmeta 10 13 padec z višine 15 18 tehnična neizpravnost vozila 3 1 utrujenost 2 zdrs, prevrnitev vozila 11 6 Opravila, pri katerih so se zgodile nesreče v letih 2021 in 2022 na Celjskem Vzroki delovnih nezgod in nesreč na Celjskem v letih 2021 in 2022 Kaj kažejo podatki za vso Slovenijo? Delodajalci so za leto 2021 prijavili 11.158 ne- zgod. Med njimi je bilo 1944 nezgod, ki so se na- našale na covid-19. Bilo je tudi 74 prijav nezgod, ki so se zgodile delavcem na poti na delo in z njega. Pristojni inšpektorji so v letu 2021 končali raziskave 83 nezgod pri delu, od tega je bilo tudi 63 težjih, 7 smrtnih in 11 lažjih. Gre za podatke iz leta 2021, saj letno poročilo za leto 2022 na inšpektoratu za delo še pripravljajo. Delodajalci so inšpektoratu leta 2021 prijavili 15 ne- zgod pri delu, v katerih so se delavci smrtno poško- dovali. V dveh primerih ni šlo za delovno nezgodo, saj je bil v obeh primerih vzrok za smrtno nezgodo slabo zdravstveno stanje delavcev. Šlo je namreč za srčni za- stoj delavca na delovnem mestu. V letu 2021 so bili najpogostejši vzroki smrtnih nezgod padec z višine, prometna nezgoda, porušitev stavbe, premik tovornega vozila in utopitev. Najmlajši smrtno poškodovani delavec v letu 2021 je bil star 18 let, najsta- rejši 60 let. Nekaj smrtno ponesrečenih delavcev je bilo tudi tujih državljanov, večina umrlih je bilo zaposlenih za nedoločen čas. Leta 2021 so bile prijavljene tudi 4 delovne nezgo- de, ki so se zgodile med delom od doma. V letu 2021 je bila glavni vzrok za nezgode, v katerih so bili delavci težje ali lažje poškodovani, izguba nadzora nad delovno opremo. Kot naslednji najpogostejši vzroki za nezgode pri delu so zabeleženi zdrsi, spotiki in padci delavcev in padci bremena na delavca. Največ nesreč se je zgodilo v predelovalni dejavnosti, kjer izstopa predvsem proizvodnja kovinskih izdelkov, strojev in naprav, električnih naprav, kovin, gume in pla- stičnih mas ter živil. Naslednje področje, na katerem so delodajalci prijavili največ nezgod pri delu, je dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Sledijo dejavnosti gradbeništva, prometa in skladiščenja ter zdra- vstvenega in socialnega varstva. Na področju varnosti in zdravja pri delu so inšpektorji na podlagi opravljenih nadzorov ugotovili 8.384 kršitev. Največ kršitev je bilo ugotovljenih v zvezi z ocenjevanjem tveganj in izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja, sledijo kršitve glede urejenosti in varnosti delovnih mest na prostem, glede zagotavljanja zdravstvenega varstva delavcev, glede ustrezno- sti delovne opreme, glede zagotavljanja osebne varovalne opreme ter glede usposabljanja delavcev za varno opravljanje dela. Največ kršitev je bilo ugotovljenih v gradbeništvu, sledijo predelovalna dejavnost, dejavnost trgovine, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti in dejavnost gostinstva. Delavci so si najpogosteje poškodovali prste rok, sledijo poškodbe skočnega sklepa, stopala in prstov na nogah ter poškodbe nog, kolen in kolkov. Med poškodovanimi je bilo 71,7 odstotka moških, drugo so bile ženske. Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 12, 23. marec 2023 GOSPODARSTVO Pomanjkanje natakarjev in kuharjev ni edina težava celjskih gostincev. Kot so povedali na okrogli mizi, ki jo je v sodelovanju z lokalno obrtno zbornico in Mestno občino Celje pripravila družba Celjski sejem, jih pestijo še številne druge težave, ki so sicer značilne za celo- tno gostinsko in turistično dejavnost v državi in niso zgolj posledica ukrepov zaradi pandemije, ampak so se zaradi njih še poglobile. Čeprav veliko delajo, jim ob koncu meseca na računu ne ostane skoraj nič, pravijo celjski gostinci, ki opozarjajo tudi na pomanjkanje namestitvenih zmogljivosti v mestu in na občinsko birokracijo. Če bi bili bolj povezani, bi marsikatero težavo lažje in hitreje rešili, so prepričani. JANJA INTIHAR Celjski gostinci o težavah po epidemiji in o novih izzivih Premalo kadrov, previsoke dajatve, slaba povezanost Če bi bilo nakupovalno središče Citycenter gospodarska družba, bi se po obsegu letnega prometa uvrstilo med deset največjih podjetij v občini Celje in med petnajst največjih v Savinjski regiji. Lani so namreč trgovine, gostinski lokali in drugi najemniki prostorov ustvarili več prihodkov kot pred epidemijo, znašali so več kot 100 milijonov evrov. Katera bo najboljša inovacija leta 2023? Regionalna gospodarska zbornica Celje zbira prijave na razpis za podelitev priznanj inovacijam v celjski regiji za leto 2023. Prijave je treba oddati najkasneje do 4. aprila. Tako kot že vsa leta doslej lahko tudi letos na razpisu sode- lujejo podjetja, samostojni podjetniki, samostojni inovatorji in tudi drugi posamezniki iz celjske regije. Inovacija, ki jo bodo prijavili, ne sme biti starejša od dveh let. To pomeni, da je bila v proizvodnem ali poslovnem procesu prvič uporabljena po 1. januarju 2021. Inovacije so tudi letos razdeljene na pet kategorij – produktne, procesne, trženjske, organizacijske in družbene. Letošnji izziv so inovacije, ki pomenijo boljšo rabo energije, alternativni vir energije, ustvarjanje prihrankov in učinkovito krožno gospodarstvo. Lani se je na razpis celjske zbornice odzvalo trinajst podjetij, ki so prijavila šestnajst inovacij, pri katerih je sodelovalo 52 inovatorjev. Tri najbolje ocenjene inovacije, ki so se potegovale tudi za priznanja na državni ravni, so bile delo inovatorjev iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Razvojne- ga centra orodjarstva Tecos in Razvojne agencije Savinja ter podjetja Kronoterm, za državno priznanje se je potegoval tudi projekt inovativnih živil, ki sta ga zasnovala Ana Roš in Engrotuš. JI Celjski gostinci so se o svojih težavah pogovarjali (z leve) s predsednikom lokalne obrtne zbornice Petrom Piškom, z županom Matijo Kovačem, s predsednikom sekcije za gostinstvo pri Obrtni zbornici Celje Dejanom Kolarjem in z ravnateljem celjske srednje šole za gostinstvo in turizem Iztokom Leskovarjem. (Foto: SHERPA) Seveda je rdečo nit vseh razprav na okrogli mizi pred- stavljalo veliko pomanjkanje kadra. »V času pandemije, ko nismo smeli delati ali je bilo delo gostinskih obratov ome- jeno, so si mnogi poiskali služ- bo drugje, večinoma v proizvo- dnih podjetjih. Razumem, da so šli, ljudje pač morajo delati, da lahko preživijo, vendar ne verjamem, da se bodo še kdaj vrnili v gostinstvo. Marsikje težave zaradi pomanjkanja kadrov rešujejo s prilagaja- njem delovnega časa. Bodisi ga skrajšujejo ali za dan ali dva zaprejo svoj lokal, prilagajajo tudi svojo ponudbo. Vendar če še dolgo ne bo natakarjev in kuharjev, tudi gostiln ne bo več,« je povedal Dejan Kolar, dolgoletni gostinec in predse- dnik sekcije za gostinstvo pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Celje. Poudaril je, da so za gostince časi res zelo na- porni. »Delamo zelo veliko, a kljub temu ni dobička. Dodana vrednost je nizka, dajatve za plače so previsoke, previsok je tudi davek na dodano vre- dnost. Cen ne moremo dvigo- vati v nedogled, zato bi država nujno morala znižati davke.« Da bi bilo nujno treba raz- bremeniti plače in znižati davke, se je strinjal tudi Jure Glavnik, ki v Celju upravlja tri gostinske lokale. »Ni prav, da je davek na pijače v trgovinah nižji kot v gostilnah. Drage surovine so za gostince veli- ko breme in res je žalostno, ko imaš vse dni poln lokal in na koncu meseca kljub temu minus v bilanci. Dvigovanje cen ni prava rešitev in ne vem, kaj bo čez leto. Ne samo zara- di draginje, tudi zaradi vedno večjega pomanjkanja kadrov.« Ne plača, ampak znanje Kadrovskih težav v gostin- stvu ni povzročil samo beg zaposlenih v času pandemije, ampak je zanje kriv tudi izo- braževalni sistem, ki se ne ozi- ra na potrebe gospodarstva, so še opozorili gostinci. Ravnatelj celjske srednje šole za gostin- stvo in turizem Iztok Lesko- var jim ni mogel posredovati nobene spodbudne novice. »V času tako imenovane zlate dobe, to je v letih 2002 in 2003, smo v šoli imeli 963 dijakov, danes jih je le 386. Korona je zanimanju za poklice v gostin- stvu očitno zabila zadnji žebelj v krsto, saj je v zadnjih letih osip vpisa zelo velik. Glede na obisk ob informativnih dneh nadaljnjega upadanja sicer ne bo, a so razmere kljub temu kritične,« je povedal Leskovar. Poudaril je, da se celjska šola nenehno trudi promovirati po- klice v gostinstvu, mladim ne govori o trenutnih težavah, a je to očitno premalo. Zato bo država morala čim prej nare- diti kratkoročni in dolgoročni načrt, kako bo rešila kadrovske težave v gostinski dejavnosti. Ravnatelj je tudi opozoril, da lahko trenutno dijaki po kon- čanem šolanju izbirajo, kje in za kakšno plačo bodo delali, kar ni dobro. Konec koncev imajo le osnovno znanje. Z njim se je strinjal Marko Pavč- nik, ki vodi restavracijo Pavus na laškem gradu in bistro Lalu v Celju. Šolo je pozval, naj dija- kom pove, da začetek njihove poklicne poti ni plača, ampak znanje. Sam je pogosto delal zastonj, da je pridobil znanje, ki pa ga je lahko kasneje drago prodal. Tujci niso rešitev Bo edina rešitev za kadro- vske težave v gostinstvu tuja delovna sila? Aleksander Pin- ter, direktor družbe Eurotas, ki ima v mestu hotel Evropa, meni, da očitno bo. V podjetju so zaposlili že veliko tujcev, ki jih sami izobražujejo in uspo- sabljajo za delo, da bi ostali čim dlje. Da bo tuja delovna sila prej ali slej »naša resnič- nost«, najprej v kuhinji, nato v drugih storitvah, ocenjuje tudi Pavčnik, Dejan Kolar pa meni, da to ne bo prava rešitev. Uporabniki gostinske ponudbe so namreč zelo zahtevni, zato mora biti njena kakovost na visoki ravni. Določiti rdečo nit ponudbe Dejan Kolar je tudi opozoril, da bi se celjski gostinci morali bolj povezati, saj bi skupaj lah- ko lažje in hitreje našli rešitve za svoje težave, s čimer so se strinjali vsi udeleženci okro- gle mize. Pomembno vlogo pri tem bi moral imeti zavod Celeia s svojim mestnim mar- ketingom, ki sicer spodbuja razvoj gostinske dejavnosti v mestu in pripravlja različne prireditve, povezano z njo, a se po mnenju gostincev trudi premalo. »Zavod in mesto bi morala sprejeti vizijo razvoja gostinske dejavnosti za naslednjih pet ali deset let ter določiti rdečo nit tega razvoja. Pri načrtovanju bi morala upoštevati tudi predlo- ge gostincev, saj imamo veliko dobrih zamisli,« je dejal Marko Pavčnik, ki ocenjuje, da bi ku- linarična ponudba v Celju lah- ko bila boljša. »Med razlogi za potovanja je hrana na drugem mestu. Celje bi lahko svojo go- stinsko ponudbo osredotočilo na srednji vek, a bi moralo za to še marsikaj narediti, pred- vsem pa se vprašati, kako bo privabilo še več turistov,« je bil kritičen Pavčnik, ki je tudi opo- zoril, da bi mesto moralo go- stincem za udeležbo na prire- ditvah ponuditi boljše pogoje. Na primer brezplačen prostor. Drugače kot Pavčnik župan Matija Kovač meni, da je go- stinska ponudba v Celju dobra. Težava so le večerne ure, ko postane mesto prazno in go- stinci očitno izgubijo motivaci- jo za delo. Prepričan je, da bo takrat, ko se bodo spremenile navade ljudi in se zvečer ne bodo več zapirali v svoje do- move, tudi gostinska ponudba drugačna. Župan je tudi dejal, da je zavod Celeia že naredil pomembne korake pri pove- zovanju gostincev, na primer s prireditvijo Okusi Celja, ki jo bo letos nadgradil in naredil še bolj privlačno. Premalo hotelskih sob Kaj ne delamo prav, da je mesto iz leta v leto bolj mrtvo in se v svoji gostinski ter turi- stični ponudbi ne more prema- kniti nekaj krakov naprej, se je spraševal tudi Uroš Fazarinc, ki ima od leta 2018 v središču Celja hišo s šestimi apartmaji. Ena od rešitev bi bilo poveča- nje namestitvenih zmogljivo- sti, da bi gostje od drugod v mestu ostali dlje. Že pred leti je na dvorišču svoje hiše želel po- staviti novo stavbo in podvojiti število apartmajev, saj so ti, ki jih ima zdaj, v času prireditev vedno zasedeni, a mu zaradi pravil mestnega urbanizma to do zdaj še ni uspelo. Da Celje nujno potrebuje več hotelskih sob, je opozoril tudi Robert Otorepec, izvršni direktor družbe Celjski sejem. »Pomanjkanje nastanitvenih zmogljivosti postaja vedno bolj pereče. V našem kongresnem centru bi lahko na leto pripra- vili od pet do deset večdnevnih dogodkov s štiristo udeleženci, a v mestu zanje ne moremo za- gotoviti namestitve. Ko organi- zatorjem kongresov povemo, da bodo udeleženci morali spati v okoliških krajih, dogo- dek raje organizirajo drugje v Sloveniji,« je povedal Otorepec. Še več nakupov kot pred korono tev nakupovalnega središča in menjav blagovnih znamk. Citycenter Celje se razprosti- ra na 100 tisoč kvadratnih me- trih, od tega je 32 tisoč kvadra- tnih metrov prodajnih površin. Pri upravljanju se v nakupoval- nem središču že ves čas opirajo na trajnostno gradnjo in okolju prijazno delovanje. V začetku leta so zato začeli pripravljalna dela za postavitev sončne elek- trarne. Njena moč bo 987 kilo- vatov. Darja Lesjak je naložbo, ki jo bodo končali predvidoma junija in bo Citycentru zagoto- vila do 20-odstotno samooskr- bo z električno energijo, ocenila na 1,2 milijona evrov. Kot je še dejala, bodo s sončno elektrar- no izpuste ogljikovega dioksida zmanjšali za 292 ton letno, kar je enako, kot če bi zasadili več kot 13 tisoč dreves. Celjski Cirycenter je del kon- cerna, ki upravlja 30 nakupo- valnih središč v Italiji, Avstriji, Sloveniji ter na Češkem in Ma- džarskem. JI Celjski Citycenter, ki je mi- nuli konec tedna obeležil 17 let delovanja, tudi po lanskih rezultatih poslovanja ostaja največje nakupovalno sredi- šče v regiji. Obiskalo ga je 4,6 milijona ljudi, kar je glede na to, da so v prvih štirih mesecih zaradi nevarnosti okužb še ve- ljali strogi ukrepi, velik uspeh. Vodja centra Darja Lesjak letos pričakuje nadaljnjo rast obiska in prometa. Kot pravi, je pove- čevanje prometa rezultat ne- nehnega vlaganja v posodobi- S sončno elektrarno, ki bo zgraje- na do junija, bo celjski Citycenter zagotovil petino električne energi- je, ki jo potrebuje za svoje delova- nje. (Foto: arhiv Citycentra Celje) Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 12, 23. marec 2023 GOSPODARSTVO Pomanjkanje natakarjev in kuharjev ni edina težava celjskih gostincev. Kot so povedali na okrogli mizi, ki jo je v sodelovanju z lokalno obrtno zbornico in Mestno občino Celje pripravila družba Celjski sejem, jih pestijo še številne druge težave, ki so sicer značilne za celo- tno gostinsko in turistično dejavnost v državi in niso zgolj posledica ukrepov zaradi pandemije, ampak so se zaradi njih še poglobile. Čeprav veliko delajo, jim ob koncu meseca na računu ne ostane skoraj nič, pravijo celjski gostinci, ki opozarjajo tudi na pomanjkanje namestitvenih zmogljivosti v mestu in na občinsko birokracijo. Če bi bili bolj povezani, bi marsikatero težavo lažje in hitreje rešili, so prepričani. JANJA INTIHAR Celjski gostinci o težavah po epidemiji in o novih izzivih Premalo kadrov, previsoke dajatve, slaba povezanost Če bi bilo nakupovalno središče Citycenter gospodarska družba, bi se po obsegu letnega prometa uvrstilo med deset največjih podjetij v občini Celje in med petnajst največjih v Savinjski regiji. Lani so namreč trgovine, gostinski lokali in drugi najemniki prostorov ustvarili več prihodkov kot pred epidemijo, znašali so več kot 100 milijonov evrov. Katera bo najboljša inovacija leta 2023? Regionalna gospodarska zbornica Celje zbira prijave na razpis za podelitev priznanj inovacijam v celjski regiji za leto 2023. Prijave je treba oddati najkasneje do 4. aprila. Tako kot že vsa leta doslej lahko tudi letos na razpisu sode- lujejo podjetja, samostojni podjetniki, samostojni inovatorji in tudi drugi posamezniki iz celjske regije. Inovacija, ki jo bodo prijavili, ne sme biti starejša od dveh let. To pomeni, da je bila v proizvodnem ali poslovnem procesu prvič uporabljena po 1. januarju 2021. Inovacije so tudi letos razdeljene na pet kategorij – produktne, procesne, trženjske, organizacijske in družbene. Letošnji izziv so inovacije, ki pomenijo boljšo rabo energije, alternativni vir energije, ustvarjanje prihrankov in učinkovito krožno gospodarstvo. Lani se je na razpis celjske zbornice odzvalo trinajst podjetij, ki so prijavila šestnajst inovacij, pri katerih je sodelovalo 52 inovatorjev. Tri najbolje ocenjene inovacije, ki so se potegovale tudi za priznanja na državni ravni, so bile delo inovatorjev iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Razvojne- ga centra orodjarstva Tecos in Razvojne agencije Savinja ter podjetja Kronoterm, za državno priznanje se je potegoval tudi projekt inovativnih živil, ki sta ga zasnovala Ana Roš in Engrotuš. JI Celjski gostinci so se o svojih težavah pogovarjali (z leve) s predsednikom lokalne obrtne zbornice Petrom Piškom, z županom Matijo Kovačem, s predsednikom sekcije za gostinstvo pri Obrtni zbornici Celje Dejanom Kolarjem in z ravnateljem celjske srednje šole za gostinstvo in turizem Iztokom Leskovarjem. (Foto: SHERPA) Seveda je rdečo nit vseh razprav na okrogli mizi pred- stavljalo veliko pomanjkanje kadra. »V času pandemije, ko nismo smeli delati ali je bilo delo gostinskih obratov ome- jeno, so si mnogi poiskali služ- bo drugje, večinoma v proizvo- dnih podjetjih. Razumem, da so šli, ljudje pač morajo delati, da lahko preživijo, vendar ne verjamem, da se bodo še kdaj vrnili v gostinstvo. Marsikje težave zaradi pomanjkanja kadrov rešujejo s prilagaja- njem delovnega časa. Bodisi ga skrajšujejo ali za dan ali dva zaprejo svoj lokal, prilagajajo tudi svojo ponudbo. Vendar če še dolgo ne bo natakarjev in kuharjev, tudi gostiln ne bo več,« je povedal Dejan Kolar, dolgoletni gostinec in predse- dnik sekcije za gostinstvo pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Celje. Poudaril je, da so za gostince časi res zelo na- porni. »Delamo zelo veliko, a kljub temu ni dobička. Dodana vrednost je nizka, dajatve za plače so previsoke, previsok je tudi davek na dodano vre- dnost. Cen ne moremo dvigo- vati v nedogled, zato bi država nujno morala znižati davke.« Da bi bilo nujno treba raz- bremeniti plače in znižati davke, se je strinjal tudi Jure Glavnik, ki v Celju upravlja tri gostinske lokale. »Ni prav, da je davek na pijače v trgovinah nižji kot v gostilnah. Drage surovine so za gostince veli- ko breme in res je žalostno, ko imaš vse dni poln lokal in na koncu meseca kljub temu minus v bilanci. Dvigovanje cen ni prava rešitev in ne vem, kaj bo čez leto. Ne samo zara- di draginje, tudi zaradi vedno večjega pomanjkanja kadrov.« Ne plača, ampak znanje Kadrovskih težav v gostin- stvu ni povzročil samo beg zaposlenih v času pandemije, ampak je zanje kriv tudi izo- braževalni sistem, ki se ne ozi- ra na potrebe gospodarstva, so še opozorili gostinci. Ravnatelj celjske srednje šole za gostin- stvo in turizem Iztok Lesko- var jim ni mogel posredovati nobene spodbudne novice. »V času tako imenovane zlate dobe, to je v letih 2002 in 2003, smo v šoli imeli 963 dijakov, danes jih je le 386. Korona je zanimanju za poklice v gostin- stvu očitno zabila zadnji žebelj v krsto, saj je v zadnjih letih osip vpisa zelo velik. Glede na obisk ob informativnih dneh nadaljnjega upadanja sicer ne bo, a so razmere kljub temu kritične,« je povedal Leskovar. Poudaril je, da se celjska šola nenehno trudi promovirati po- klice v gostinstvu, mladim ne govori o trenutnih težavah, a je to očitno premalo. Zato bo država morala čim prej nare- diti kratkoročni in dolgoročni načrt, kako bo rešila kadrovske težave v gostinski dejavnosti. Ravnatelj je tudi opozoril, da lahko trenutno dijaki po kon- čanem šolanju izbirajo, kje in za kakšno plačo bodo delali, kar ni dobro. Konec koncev imajo le osnovno znanje. Z njim se je strinjal Marko Pavč- nik, ki vodi restavracijo Pavus na laškem gradu in bistro Lalu v Celju. Šolo je pozval, naj dija- kom pove, da začetek njihove poklicne poti ni plača, ampak znanje. Sam je pogosto delal zastonj, da je pridobil znanje, ki pa ga je lahko kasneje drago prodal. Tujci niso rešitev Bo edina rešitev za kadro- vske težave v gostinstvu tuja delovna sila? Aleksander Pin- ter, direktor družbe Eurotas, ki ima v mestu hotel Evropa, meni, da očitno bo. V podjetju so zaposlili že veliko tujcev, ki jih sami izobražujejo in uspo- sabljajo za delo, da bi ostali čim dlje. Da bo tuja delovna sila prej ali slej »naša resnič- nost«, najprej v kuhinji, nato v drugih storitvah, ocenjuje tudi Pavčnik, Dejan Kolar pa meni, da to ne bo prava rešitev. Uporabniki gostinske ponudbe so namreč zelo zahtevni, zato mora biti njena kakovost na visoki ravni. Določiti rdečo nit ponudbe Dejan Kolar je tudi opozoril, da bi se celjski gostinci morali bolj povezati, saj bi skupaj lah- ko lažje in hitreje našli rešitve za svoje težave, s čimer so se strinjali vsi udeleženci okro- gle mize. Pomembno vlogo pri tem bi moral imeti zavod Celeia s svojim mestnim mar- ketingom, ki sicer spodbuja razvoj gostinske dejavnosti v mestu in pripravlja različne prireditve, povezano z njo, a se po mnenju gostincev trudi premalo. »Zavod in mesto bi morala sprejeti vizijo razvoja gostinske dejavnosti za naslednjih pet ali deset let ter določiti rdečo nit tega razvoja. Pri načrtovanju bi morala upoštevati tudi predlo- ge gostincev, saj imamo veliko dobrih zamisli,« je dejal Marko Pavčnik, ki ocenjuje, da bi ku- linarična ponudba v Celju lah- ko bila boljša. »Med razlogi za potovanja je hrana na drugem mestu. Celje bi lahko svojo go- stinsko ponudbo osredotočilo na srednji vek, a bi moralo za to še marsikaj narediti, pred- vsem pa se vprašati, kako bo privabilo še več turistov,« je bil kritičen Pavčnik, ki je tudi opo- zoril, da bi mesto moralo go- stincem za udeležbo na prire- ditvah ponuditi boljše pogoje. Na primer brezplačen prostor. Drugače kot Pavčnik župan Matija Kovač meni, da je go- stinska ponudba v Celju dobra. Težava so le večerne ure, ko postane mesto prazno in go- stinci očitno izgubijo motivaci- jo za delo. Prepričan je, da bo takrat, ko se bodo spremenile navade ljudi in se zvečer ne bodo več zapirali v svoje do- move, tudi gostinska ponudba drugačna. Župan je tudi dejal, da je zavod Celeia že naredil pomembne korake pri pove- zovanju gostincev, na primer s prireditvijo Okusi Celja, ki jo bo letos nadgradil in naredil še bolj privlačno. Premalo hotelskih sob Kaj ne delamo prav, da je mesto iz leta v leto bolj mrtvo in se v svoji gostinski ter turi- stični ponudbi ne more prema- kniti nekaj krakov naprej, se je spraševal tudi Uroš Fazarinc, ki ima od leta 2018 v središču Celja hišo s šestimi apartmaji. Ena od rešitev bi bilo poveča- nje namestitvenih zmogljivo- sti, da bi gostje od drugod v mestu ostali dlje. Že pred leti je na dvorišču svoje hiše želel po- staviti novo stavbo in podvojiti število apartmajev, saj so ti, ki jih ima zdaj, v času prireditev vedno zasedeni, a mu zaradi pravil mestnega urbanizma to do zdaj še ni uspelo. Da Celje nujno potrebuje več hotelskih sob, je opozoril tudi Robert Otorepec, izvršni direktor družbe Celjski sejem. »Pomanjkanje nastanitvenih zmogljivosti postaja vedno bolj pereče. V našem kongresnem centru bi lahko na leto pripra- vili od pet do deset večdnevnih dogodkov s štiristo udeleženci, a v mestu zanje ne moremo za- gotoviti namestitve. Ko organi- zatorjem kongresov povemo, da bodo udeleženci morali spati v okoliških krajih, dogo- dek raje organizirajo drugje v Sloveniji,« je povedal Otorepec. Še več nakupov kot pred korono tev nakupovalnega središča in menjav blagovnih znamk. Citycenter Celje se razprosti- ra na 100 tisoč kvadratnih me- trih, od tega je 32 tisoč kvadra- tnih metrov prodajnih površin. Pri upravljanju se v nakupoval- nem središču že ves čas opirajo na trajnostno gradnjo in okolju prijazno delovanje. V začetku leta so zato začeli pripravljalna dela za postavitev sončne elek- trarne. Njena moč bo 987 kilo- vatov. Darja Lesjak je naložbo, ki jo bodo končali predvidoma junija in bo Citycentru zagoto- vila do 20-odstotno samooskr- bo z električno energijo, ocenila na 1,2 milijona evrov. Kot je še dejala, bodo s sončno elektrar- no izpuste ogljikovega dioksida zmanjšali za 292 ton letno, kar je enako, kot če bi zasadili več kot 13 tisoč dreves. Celjski Cirycenter je del kon- cerna, ki upravlja 30 nakupo- valnih središč v Italiji, Avstriji, Sloveniji ter na Češkem in Ma- džarskem. JI Celjski Citycenter, ki je mi- nuli konec tedna obeležil 17 let delovanja, tudi po lanskih rezultatih poslovanja ostaja največje nakupovalno sredi- šče v regiji. Obiskalo ga je 4,6 milijona ljudi, kar je glede na to, da so v prvih štirih mesecih zaradi nevarnosti okužb še ve- ljali strogi ukrepi, velik uspeh. Vodja centra Darja Lesjak letos pričakuje nadaljnjo rast obiska in prometa. Kot pravi, je pove- čevanje prometa rezultat ne- nehnega vlaganja v posodobi- S sončno elektrarno, ki bo zgraje- na do junija, bo celjski Citycenter zagotovil petino električne energi- je, ki jo potrebuje za svoje delova- nje. (Foto: arhiv Citycentra Celje) Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 12, 23. marec 2023 GOSPODARSTVO »Zadovoljni smo mi, zadovoljni so tudi razstavljavci in verjamemo, da tudi obiskovalci, kar pomeni odlič- no popotnico,« je ob koncu marčnih sejmov, s kateri- mi se je začela sejemska sezona v Celju, povedal Ro- bert Otorepec, izvršni direktor družbe Celjski sejem. Obisk je presegel pričakovanja organizatorjev, saj si je več kot 20 tisoč ljudi ogledalo pet marčnih sejmov. JANJA INTIHAR ležilo 305 razstavljavcev iz petindvajsetih držav. Največ jih je bilo iz Slovenije. Pred začetkom svoje prve letošnje prireditve so v družbi Celjski sejem napovedali, da bo obi- skovalcev od 15 tisoč do 20 tisoč, ob koncu pa so zado- voljno ugotovili, da je obisk dosegel zgornjo mejo njihovih napovedi. To pomeni, pravijo, da se po številu obiskovalcev ponovno približujejo času pred epidemijo, z organiza- cijo pa so se postavili ob bok največjim tovrstnim sejmom v tujini. V treh dneh se je v okviru sejmov zvrstilo več kot 120 dogodkov, prikazov in pre- davanj ter najrazličnejših tek- movanj. Strokovnih sejmov čebelarstva, lovstva in ribi- štva so se udeležili tudi go- stje iz tujine, ki so sodelovali na predavanjih in okroglih mizah. Sporočilo strokovnih srečanj in celotnega sejemska dogajanja je bilo varovanje narave, kar se, poudarjajo v družbi Celjski sejem, odlično dopolnjuje z njihovo sejem- sko zgodbo o trajnosti in pro- moviranju zelene energije. Naslednji bo industrijski sejem Družba Celjski sejem ima za leto 2023 na seznamu tri festivale in devet sejmov. Čeprav je vrata za marčnimi sejmi šele dobro zaprla, že končuje priprave na Medna- rodni industrijski sejem, ki bo s sejmom Lestech od 18. Obisk marčnih sejmov presegel pričakovanja Zadovoljni razstavljavci, obiskovalci in organizatorji do 21. aprila. Maja bo pri- pravila tradicionalna sejma Avto in vzdrževanje ter Go- spodarska vozila in logistika, ki se jima bo pridružil novi sejem komunalne opreme in tehnologije Komot. Septem- bra bo že 55. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti, konec novembra ali v začet- ku decembra pa bo še sejem Erotika, ki je v času korone in tudi lani zaradi negotovih epidemioloških razmer odpa- del. Celjski sejmarji so se tudi za letos s Slovensko vojsko dogovorili za predstavitev in promocijo vojaških poklicev, in sicer novembra. Foto: SHERPA Poleg že uveljavljenih sej- mov Festival kave Slovenija, AlterMed&GreenVita in Api- Slovenija je celjsko sejmišče na svojih marčnih sejmih tri dni gostilo še dva nova – Dne- ve lovstva in Dneve ribištva. Vseh petih sejmov se je ude- Na festivalu kave, ki je tudi le- tos požel veliko zanimanja, so obiskovalci lahko med drugim spoznali zgodbo o kavi in čaju na Šrilanki ter slovensko žga- njekuho. Na petih marčnih sejmih so na- šteli 20 tisoč obiskovalcev. Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 12, 23. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Nekoč so na oglasnih de- skah viseli seznami stanoval- cev, danes tega ni več, ker je postalo varstvo osebnih po- datkov najpomembnejše (o čemer bi se sicer dalo razpra- vljati …). Seznami s številom prijavljenih oseb v nekem stanovanju, ki jih upravnik zdaj lahko obesi na oglasno desko, so lahko le povod za medsebojno tožarjenje sta- novalcev, kar zagotovo ne more biti dobra osnova so sobivanje v nekem bloku. Še vedno pa to ne rešuje osnov- nega vprašanja, kako pra- vično razdeliti tiste stroške, ki so obračunani glede na število stanovalcev. Obračun porabljene vode je zagotovo eden najbolj perečih. Na mi- nistrstvu za solidarno priho- dnost, ki po novem skrbi za stanovanjsko problematiko, pojasnjujejo, da večjih spre- memb na tem področju ni na vidiku. Upravnikove možnosti V skladu s Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb mora lastnik stanova- nja ali najemnik upravniku sporočiti podatke o številu uporabnikov. Vse morebitne spremembe je treba sporoči- ti v 15 dneh po nastali spre- membi. Upravnik jih upo- števa pri prvem naslednjem obračunskem obdobju. Na podlagi prejetih sporočil sestavi seznam s številom uporabnikov posameznih stanovanj, pri čemer ne sme navesti osebnih podatkov. Seznam obesi na oglasno desko. Stanovalci lahko nato pisno opozorijo upravnika o večjem številu ljudi v posa- meznem stanovanju, kot jih je sporočil lastnik ali najemnik. V tem primeru upravnik po- zove lastnika ali najemnika, da pojasni zadevo. Upravnik lahko na podlagi suma, da v stanovanju živi več ljudi, kot je prijavljenih, pridobi podatke tudi iz Cen- tralnega registra prebivalstva (36. člen Zakona o prijavi prebivališča). Če se izkaže, da je v posamezni enoti v na- vedenem registru prijavljenih več oseb, kot jih je lastnik ali Deloma upoštevana opozorila ljudi »Zahtevali smo ogled tere- na, sodelovanje z javnostjo in odgovore, zakaj se ne upo- števa zaščitenost območja, ki sodi v Naturo 2000,« pravi Nina Vodopivec iz civilne iniciative Za naravo. Poleg predstavnikov Direkcije RS za infrastrukturo, ki vodi projekt, so bili tako na trasi prisotni nekateri člani civil- ne iniciative, predstavniki Občine Žalec, Voca kot izva- jalca ter ustanov, ki so bile kot mnenjedajalke vključene v pripravo projekta (zavod za varstvo narave, zavod za goz- dove, direkcija za vode …). Kot je razvidno iz sprejetih sklepov, naj bi bila izved- ba kolesarske povezave na CELJE – Nerešena vprašanja delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah Plačujete še za druge? V mnogih večstanovanjskih stavbah se srečujejo z vpra- šanjem, kako doseči, da se bodo vsi stanovalci prijavili upravniku in da bodo stroški, ki so obračunani glede na število oseb, tako pravično razdeljeni. Zdaj namreč marsi- kje ni tako. Kot pravi bralka iz enega od celjskih blokov, je to stalna težava, pri čemer niti pozivi upravnika ne poma- gajo vedno. Opaža, da najemniki včasih niti ne vedo, da bi se morali prijaviti upravniku, ker sklepajo, da je to opravil lastnik stanovanja. Drugi se za to preprosto ne zmenijo in ne prijavijo spremembe števila stanovalcev ali niti nimajo prijavljenega začasnega ali stalnega prebivališča, kar bi morali urediti na upravni enoti. Zanima jo, kako bi se dalo te stvari ustrezneje urediti. TATJANA CVIRN Obračun stroškov glede na število stanovalcev: poraba vode in kanalščina, če ni indi- vidualnih merilnih naprav, skupna poraba elektrike (dvigala, razsvetljava skupnih pro- storov …), odvoz odpadkov, najem zabojnikov za odpadke ter drugi komunalni stroški, čiščenje skupnih prostorov, stroški čiščenja kanalizacije ter odmašitve kanalizacijskih cevi in praznjenja septičnih jam. Lastnike psov običajno bremenijo še stroški čiščenja skupnih prostorov za psa v višini polovice stroška uporabnika. najemnik sporočil upravniku, lahko upravnik pri delitvi stro- škov upošteva podatek iz na- vedenega registra. Seveda se ob tem pojavi vprašanje, kaj se zgodi, če ti ljudje nimajo urejene prijave bivališča … Tudi etažni lastniki imajo po pojasnilu ministrstva ve- dno pravico do dostopa do podatkov o tem, koliko je uporabnikov v posameznem stanovanju (to priznava tudi informacijski pooblaščenec). Glede na nedotakljivost stano- vanja v skladu z ustavo pa tega seveda neposredno ne more- ta preverjati niti upravnik niti stanovanjska inšpekcija. Seznami Vprašanja, kako rešuje to problematiko, smo zastavili podjetju Habit, ki sodi med večja podjetja za upravljanje stanovanj pri nas. »Stanoval- ci nekaterih stavb se pogosto obračajo na nas, da bi rešili te stvari. V večini primerov gre za nejasnosti ali nespo- razume med njimi, pri kate- rih običajno hitro razjasnimo razmere in rešimo primer.« Kot pravijo v Habitu, je vo- denje evidence števila upo- rabnikov posameznih enot stavbe njihova zakonska in pogodbena obveznost. »Ob- java števila uporabnikov po enotah sicer ni redna praksa, toda občasno prihaja do ta- kšnih objav, saj to zanima lastnike ali najemnike zaradi pravičnega obračunavanja skupnih obratovalnih stro- škov.« Če upravnik nima podatka o številu uporabni- kov stanovanja ali ga ne dobi pravočasno, upošteva, kot da stanovanje uporablja toliko oseb, kot naj bi jih bilo pri- merno za posamezno enoto skladno s Pravilnikom o do- deljevanju neprofitnih stano- vanj v najem. Sicer pa v Habitu menijo, da je sedanji sistem pomanj- kljiv, saj ne zagotavlja pre- prečevanja in kaznovanja kr- šitev. Menijo, da bi to lahko rešili z ustrezno zakonodajo. Spremembe? Teh za zdaj ne bo, saj je mi- nistrstvo lani ob zadnji spre- membi Pravilnika o upravlja- nju večstanovanjskih stavb predlagalo ukinitev sistema Zlasti zaščiten del poti med Kasazami in Vrbjem, ki sodi v območje Nature 2000, je treba po mnenju civilne iniciative ohraniti in razmeram v naravi prilagoditi gradnjo kolesarske poti ob Savinji. (Foto: arhiv CI Za naravo) delitve obratovalnih stroškov glede na število uporabnikov posamezne enote. »Na ome- njeni predlog smo v okviru javne obravnave dobili mno- žičen odziv tako etažnih lastnikov kot tudi drugih udeležencev s področja upra- vljanja, da naj se omenjena delitev ohrani kljub nekate- rim slabostim (ugotavljanje števila stanovalcev, vprašanje praznih stanovanj …),« pravi- jo na ministrstvu za solidar- no prihodnost. Nekatere premike lahko naredijo sami lastniki stano- vanj, ki se lahko na primer odločijo za vgradnjo vodo- merov. »Med obratovalne stroške, kjer gre za delitev glede na število uporabni- kov, sodita tudi poraba vode in kanalščina, če ni posame- znih merilnih naprav. Etažni lastnik ima pravico vgraditi v stanovanju vodomer, ki omo- goča delitev stroškov porabe hladne vode in kanalščine po dejanski porabi. Tako izmerjena poraba je mogo- če upoštevati pri obračunu, če je vodomer pregledan in označen v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje.« Zaple- te pa se lahko, če vsi nimajo vodomerov in če prihaja do razlik pri porabi vode med glavno merilno napravo in posameznimi napravami. So v vašem bloku prijavljeni vsi stanovalci in si stroške pravično delite? (Foto: SHERPA) Nina Vodopivec: »Če se ljudje ne bi zganili in nasprotovali uničevalnim posegom, bi padlo več kot 350 dreves. Zavedati se moramo, da mnogo načrtov za gradbene posege nastaja v pisarnah brez preverjanja na terenu. Čeprav je trasa po našem mnenju še vedno neprimerna, smo zadovoljni vsaj z delnim sodelovanjem vseh vpletenih. Zasluge za spremembo imajo vsi, ki so pripomogli, verjeli in pogumno stopili v bran naravi, ki jo vedno bolj izgubljamo.« nekaterih delih prilagojena tako, da bo poseg v drevesa čim manjši. V civilni iniciati- vi so zadovoljni, da je prišlo vsaj do delnega sodelovanja in priznanja, da je treba ob- varovati zavarovani del ob Savinji, ki je nekakšna oaza za živali in rastline, ter prila- goditi izvedbo poti, čeprav je trasa po njihovem mnenju še vedno neprimerna. Prilagoditve na poti Med sklepi je tako zaveza, da se bo pot skozi območje Nature 2000 v največji možni meri prilagodila že obstoječi pešpoti po nasipu in dreve- som ob njem. Kolesarska pot bo makadamska in bo široka 3,5 m z bankinama na obeh straneh. Da bi se ohranila ne- katera drevesa, je na krajših odsekih predvidena nekoliko ožja pot. Zavod za varstvo na- rave je predlagal, da bi bile bankine urejene v travnati izvedbi, ne makadamski. Pri obrezovanju vej, ki bodo potrebne zaradi gradnje, naj bi sodelovala strokovnjaka zavoda za varstvo narave in zavoda za gozdove. S tem, ko naj bi se načr- tovana trasa poti pomaknila proti sedanji gozdni pešpoti, ne bo treba odstranjevati dre- voreda na suhi strani nasipa, ampak bo na večjem delu trase odstranjeno samo gr- mičevje. Ob tem naj bi med gradnjo čim manj posegali v koreninski sistem oziroma naj bi ga ustrezno zaščitili. Tudi počivališče za kolesarje bo prilagojeno razmeram na terenu tako, da bo čim manj posegalo v zarast. Zavod za varstvo narave je predlagal, da bi to bilo v bližini mosta v Kasazah, kjer so deloma že bila izvedena dela. Dostopi so ustrezni in vpliv na naravo bi bil minimalen. Na osnovi teh sklepov se- stanka bo kolesarska pot ponovno zakoličena in si jo bodo pred začetkom gra- dnje ogledali ter jo potrdili predstavniki mnenjedajal- cev , naročnik in izv ajalec. TC ŽALEC, CELJE – Novoustanovljena civilna iniciativa Za naravo je nedavno opozorila, da so načrti o gradnji kolesar- ske povezave med Celjem in Žalcem premalo domišljeni, da bo del poti speljan precej na široko ob nasipu in da bo to pomenilo množično sekanje dreves ter tudi poseganje v območje Nature 2000 in Krajinskega parka Vrbje. Na njiho- ve prijave inšpekciji in opozorila pristojnim so se odzvale nekatere ustanove, povezane z načrtovano gradnjo, in v prvih dneh marca je glede območja Nature 2000 prišlo do sestanka na trasi kolesarske povezave. Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 12, 23. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Nekoč so na oglasnih de- skah viseli seznami stanoval- cev, danes tega ni več, ker je postalo varstvo osebnih po- datkov najpomembnejše (o čemer bi se sicer dalo razpra- vljati …). Seznami s številom prijavljenih oseb v nekem stanovanju, ki jih upravnik zdaj lahko obesi na oglasno desko, so lahko le povod za medsebojno tožarjenje sta- novalcev, kar zagotovo ne more biti dobra osnova so sobivanje v nekem bloku. Še vedno pa to ne rešuje osnov- nega vprašanja, kako pra- vično razdeliti tiste stroške, ki so obračunani glede na število stanovalcev. Obračun porabljene vode je zagotovo eden najbolj perečih. Na mi- nistrstvu za solidarno priho- dnost, ki po novem skrbi za stanovanjsko problematiko, pojasnjujejo, da večjih spre- memb na tem področju ni na vidiku. Upravnikove možnosti V skladu s Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb mora lastnik stanova- nja ali najemnik upravniku sporočiti podatke o številu uporabnikov. Vse morebitne spremembe je treba sporoči- ti v 15 dneh po nastali spre- membi. Upravnik jih upo- števa pri prvem naslednjem obračunskem obdobju. Na podlagi prejetih sporočil sestavi seznam s številom uporabnikov posameznih stanovanj, pri čemer ne sme navesti osebnih podatkov. Seznam obesi na oglasno desko. Stanovalci lahko nato pisno opozorijo upravnika o večjem številu ljudi v posa- meznem stanovanju, kot jih je sporočil lastnik ali najemnik. V tem primeru upravnik po- zove lastnika ali najemnika, da pojasni zadevo. Upravnik lahko na podlagi suma, da v stanovanju živi več ljudi, kot je prijavljenih, pridobi podatke tudi iz Cen- tralnega registra prebivalstva (36. člen Zakona o prijavi prebivališča). Če se izkaže, da je v posamezni enoti v na- vedenem registru prijavljenih več oseb, kot jih je lastnik ali Deloma upoštevana opozorila ljudi »Zahtevali smo ogled tere- na, sodelovanje z javnostjo in odgovore, zakaj se ne upo- števa zaščitenost območja, ki sodi v Naturo 2000,« pravi Nina Vodopivec iz civilne iniciative Za naravo. Poleg predstavnikov Direkcije RS za infrastrukturo, ki vodi projekt, so bili tako na trasi prisotni nekateri člani civil- ne iniciative, predstavniki Občine Žalec, Voca kot izva- jalca ter ustanov, ki so bile kot mnenjedajalke vključene v pripravo projekta (zavod za varstvo narave, zavod za goz- dove, direkcija za vode …). Kot je razvidno iz sprejetih sklepov, naj bi bila izved- ba kolesarske povezave na CELJE – Nerešena vprašanja delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah Plačujete še za druge? V mnogih večstanovanjskih stavbah se srečujejo z vpra- šanjem, kako doseči, da se bodo vsi stanovalci prijavili upravniku in da bodo stroški, ki so obračunani glede na število oseb, tako pravično razdeljeni. Zdaj namreč marsi- kje ni tako. Kot pravi bralka iz enega od celjskih blokov, je to stalna težava, pri čemer niti pozivi upravnika ne poma- gajo vedno. Opaža, da najemniki včasih niti ne vedo, da bi se morali prijaviti upravniku, ker sklepajo, da je to opravil lastnik stanovanja. Drugi se za to preprosto ne zmenijo in ne prijavijo spremembe števila stanovalcev ali niti nimajo prijavljenega začasnega ali stalnega prebivališča, kar bi morali urediti na upravni enoti. Zanima jo, kako bi se dalo te stvari ustrezneje urediti. TATJANA CVIRN Obračun stroškov glede na število stanovalcev: poraba vode in kanalščina, če ni indi- vidualnih merilnih naprav, skupna poraba elektrike (dvigala, razsvetljava skupnih pro- storov …), odvoz odpadkov, najem zabojnikov za odpadke ter drugi komunalni stroški, čiščenje skupnih prostorov, stroški čiščenja kanalizacije ter odmašitve kanalizacijskih cevi in praznjenja septičnih jam. Lastnike psov običajno bremenijo še stroški čiščenja skupnih prostorov za psa v višini polovice stroška uporabnika. najemnik sporočil upravniku, lahko upravnik pri delitvi stro- škov upošteva podatek iz na- vedenega registra. Seveda se ob tem pojavi vprašanje, kaj se zgodi, če ti ljudje nimajo urejene prijave bivališča … Tudi etažni lastniki imajo po pojasnilu ministrstva ve- dno pravico do dostopa do podatkov o tem, koliko je uporabnikov v posameznem stanovanju (to priznava tudi informacijski pooblaščenec). Glede na nedotakljivost stano- vanja v skladu z ustavo pa tega seveda neposredno ne more- ta preverjati niti upravnik niti stanovanjska inšpekcija. Seznami Vprašanja, kako rešuje to problematiko, smo zastavili podjetju Habit, ki sodi med večja podjetja za upravljanje stanovanj pri nas. »Stanoval- ci nekaterih stavb se pogosto obračajo na nas, da bi rešili te stvari. V večini primerov gre za nejasnosti ali nespo- razume med njimi, pri kate- rih običajno hitro razjasnimo razmere in rešimo primer.« Kot pravijo v Habitu, je vo- denje evidence števila upo- rabnikov posameznih enot stavbe njihova zakonska in pogodbena obveznost. »Ob- java števila uporabnikov po enotah sicer ni redna praksa, toda občasno prihaja do ta- kšnih objav, saj to zanima lastnike ali najemnike zaradi pravičnega obračunavanja skupnih obratovalnih stro- škov.« Če upravnik nima podatka o številu uporabni- kov stanovanja ali ga ne dobi pravočasno, upošteva, kot da stanovanje uporablja toliko oseb, kot naj bi jih bilo pri- merno za posamezno enoto skladno s Pravilnikom o do- deljevanju neprofitnih stano- vanj v najem. Sicer pa v Habitu menijo, da je sedanji sistem pomanj- kljiv, saj ne zagotavlja pre- prečevanja in kaznovanja kr- šitev. Menijo, da bi to lahko rešili z ustrezno zakonodajo. Spremembe? Teh za zdaj ne bo, saj je mi- nistrstvo lani ob zadnji spre- membi Pravilnika o upravlja- nju večstanovanjskih stavb predlagalo ukinitev sistema Zlasti zaščiten del poti med Kasazami in Vrbjem, ki sodi v območje Nature 2000, je treba po mnenju civilne iniciative ohraniti in razmeram v naravi prilagoditi gradnjo kolesarske poti ob Savinji. (Foto: arhiv CI Za naravo) delitve obratovalnih stroškov glede na število uporabnikov posamezne enote. »Na ome- njeni predlog smo v okviru javne obravnave dobili mno- žičen odziv tako etažnih lastnikov kot tudi drugih udeležencev s področja upra- vljanja, da naj se omenjena delitev ohrani kljub nekate- rim slabostim (ugotavljanje števila stanovalcev, vprašanje praznih stanovanj …),« pravi- jo na ministrstvu za solidar- no prihodnost. Nekatere premike lahko naredijo sami lastniki stano- vanj, ki se lahko na primer odločijo za vgradnjo vodo- merov. »Med obratovalne stroške, kjer gre za delitev glede na število uporabni- kov, sodita tudi poraba vode in kanalščina, če ni posame- znih merilnih naprav. Etažni lastnik ima pravico vgraditi v stanovanju vodomer, ki omo- goča delitev stroškov porabe hladne vode in kanalščine po dejanski porabi. Tako izmerjena poraba je mogo- če upoštevati pri obračunu, če je vodomer pregledan in označen v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje.« Zaple- te pa se lahko, če vsi nimajo vodomerov in če prihaja do razlik pri porabi vode med glavno merilno napravo in posameznimi napravami. So v vašem bloku prijavljeni vsi stanovalci in si stroške pravično delite? (Foto: SHERPA) Nina Vodopivec: »Če se ljudje ne bi zganili in nasprotovali uničevalnim posegom, bi padlo več kot 350 dreves. Zavedati se moramo, da mnogo načrtov za gradbene posege nastaja v pisarnah brez preverjanja na terenu. Čeprav je trasa po našem mnenju še vedno neprimerna, smo zadovoljni vsaj z delnim sodelovanjem vseh vpletenih. Zasluge za spremembo imajo vsi, ki so pripomogli, verjeli in pogumno stopili v bran naravi, ki jo vedno bolj izgubljamo.« nekaterih delih prilagojena tako, da bo poseg v drevesa čim manjši. V civilni iniciati- vi so zadovoljni, da je prišlo vsaj do delnega sodelovanja in priznanja, da je treba ob- varovati zavarovani del ob Savinji, ki je nekakšna oaza za živali in rastline, ter prila- goditi izvedbo poti, čeprav je trasa po njihovem mnenju še vedno neprimerna. Prilagoditve na poti Med sklepi je tako zaveza, da se bo pot skozi območje Nature 2000 v največji možni meri prilagodila že obstoječi pešpoti po nasipu in dreve- som ob njem. Kolesarska pot bo makadamska in bo široka 3,5 m z bankinama na obeh straneh. Da bi se ohranila ne- katera drevesa, je na krajših odsekih predvidena nekoliko ožja pot. Zavod za varstvo na- rave je predlagal, da bi bile bankine urejene v travnati izvedbi, ne makadamski. Pri obrezovanju vej, ki bodo potrebne zaradi gradnje, naj bi sodelovala strokovnjaka zavoda za varstvo narave in zavoda za gozdove. S tem, ko naj bi se načr- tovana trasa poti pomaknila proti sedanji gozdni pešpoti, ne bo treba odstranjevati dre- voreda na suhi strani nasipa, ampak bo na večjem delu trase odstranjeno samo gr- mičevje. Ob tem naj bi med gradnjo čim manj posegali v koreninski sistem oziroma naj bi ga ustrezno zaščitili. Tudi počivališče za kolesarje bo prilagojeno razmeram na terenu tako, da bo čim manj posegalo v zarast. Zavod za varstvo narave je predlagal, da bi to bilo v bližini mosta v Kasazah, kjer so deloma že bila izvedena dela. Dostopi so ustrezni in vpliv na naravo bi bil minimalen. Na osnovi teh sklepov se- stanka bo kolesarska pot ponovno zakoličena in si jo bodo pred začetkom gra- dnje ogledali ter jo potrdili predstavniki mnenjedajal- cev , naročnik in izv ajalec. TC ŽALEC, CELJE – Novoustanovljena civilna iniciativa Za naravo je nedavno opozorila, da so načrti o gradnji kolesar- ske povezave med Celjem in Žalcem premalo domišljeni, da bo del poti speljan precej na široko ob nasipu in da bo to pomenilo množično sekanje dreves ter tudi poseganje v območje Nature 2000 in Krajinskega parka Vrbje. Na njiho- ve prijave inšpekciji in opozorila pristojnim so se odzvale nekatere ustanove, povezane z načrtovano gradnjo, in v prvih dneh marca je glede območja Nature 2000 prišlo do sestanka na trasi kolesarske povezave. Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 12, 23. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Da bi oživitev železniške povezave iz Zagreba in Kumrovca proti Mariboru ter Celju omogočila ve- čji razvoj podeželja, turizma in gospodarstva, meni župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak. S kolegi iz slovenskih občin in hrvaških županij so pobudo za oživitev povezave naslovili na pristojne ustanove na obeh straneh meje. A ker je proga, ki vodi po bistri- ški občini, v pristojnosti Republike Hrvaške, je tudi ponovna vzpostavitev povezave močno odvisna od naše južne sosede. TINA STRMČNIK Čez leto dni nova stanovanja KOZJE – Do marca 2024 bo na mestu Mačkove hiše v trgu Kozje zrasla novogradnja, v kateri bo urejenih sedem javnih stanovanj za najem. Občina je projekt uspešno prijavila na enega od razpisov ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Ker je Mačkova hiša statično ogrožena, jo bo porušila in na njenem mestu zgradila novo skoraj ničenergijsko večstanovanjsko stavbo. Slednja bo zgrajena v enakih zunanjih gabaritih in skladno s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Vseh sedem stanovanj bo v najem oddanih po neprofi tni najemnini. V občini menijo, da bo novogradnja prispevala k reševanju stanovanjske problematike, pri- pomogla bo k preprečevanju odseljevanja prebivalstva in k ohranjanju poseljenosti območja. Projekt bo, kot še pravijo, prispeval k skladnejšemu razvoju občine, vplival bo na socialni, gospodarski in okoljski lokalni razvoj. Vsa dela bo izvedlo podjetje Ges. Gradbena pogodba za izvedbo projekta znaša skoraj 1,4 milijona evrov brez DDV, od tega bo več kot 722 tisoč evrov zagotovila Evropska unija iz sklada za okrevanje in odpornost. TS Da bo grad čim prej sprejel obiskovalce Nova stavba s sedmimi stanovanji bo nadomestila Mačkovo hišo, ki je statično ogrožena. (Foto: Občina Kozje) BISTRICA OB SOTLI – Ovire pri obujanju železniške povezave Še kdaj po železni cesti? priložnost. Območje bi pove- zala z večjimi mesti ter ljudem olajšala dostop do preostalega železniškega omrežja. Dodal je, da bi takšna povezava pri- spevala k skrajšanju potovalne- ga časa, v primerjavi s cestnim prometom bi bila prijaznejša do okolja, uporabljali bi jo lahko tudi za tovorni promet. »Trenutne informacije s hrva- ške strani kažejo na napredek, resnično upam, da bo tako tudi na slovenski strani,« je dejal. Težava je lastništvo Z ministrstva za infrastruk- turo so sporočili, da železni- ška proga v smeri Imenega na slovenski strani kar nekajkrat prečka državno mejo oz. je ponekod speljana tik ob njej. Odsek proge med Savskim Marofom in Kumrovcem, ki med drugim vodi po občini Bistrica ob Sotli, je v pristoj- nosti Republike Hrvaške. To je posledica razdelitve železni- ške infrastrukture nekdanje skupne države, ki je obveljala v 90. letih prejšnjega stoletja. Ker je proga v pristojnosti naše južne sosede, o njej ni bila opravljena študija upravi- čenosti za nadgradnjo, ki jo je pred leti naročilo infrastruk- turno ministrstvo. Proga prav tako ni del protokola o nadalj- nji uresničitvi infrastrukturnih projektov na 3. b-razvojni osi ter območju Obsotelja in Koz- janskega, ki so ga predstavniki tamkajšnjih občin s predstav- niki ministrstva za infrastruk- turo podpisali aprila lani. Vendarle obuditev? Čeprav čezmejna železni- ška povezava ne živi, je proga na slovenski strani primerno vzdrževana. Da bi vendarle nadgradili železniško infra- strukturo v obmejnem ob- močju obsoteljskih občin in tam ponovno vzpostavili čez- mejno železniško povezavo, si prizadeva Direkcija RS za infrastrukturo. Slednja bo na- ročila izdelavo projektne do- kumentacije za nadgradnjo železniške proge Imeno–Stra- nje. Načrtuje še obravnavo železniške proge južno od Imenega do državne meje. Pogoj za ponovno vzpostavi- tev čezmejnega železniškega prometa je, da Republika Hr- vaška obnovi progo od držav- ne meje v smeri Kumrovca, a tudi v občini Bistrica ob Sotli. Pristojne slovenske ustanove pričakujejo, da bo obnova na hrvaški strani izvedena ob upoštevanju arbitražne odločbe o meji med obema državama. »Nekdanja železniška proga je naši občini omogočala do- bro povezavo proti Celju, Ma- riboru in proti Zagrebu ter je spodbujala ekonomski razvoj. Ponovna vzpostavitev omenje- ne železniške povezave bi bila res dobra za razvoj naših kra- jev,« je prepričan bistriški žu- pan. Povedal je, da je to obliko prevoza nekoč uporabljalo ve- liko občanov. Pristojni so pro- go pred dvajsetimi leti ukinili zaradi dotrajanosti. Vlak vozi le do Imenega v občini Podče- trtek, naprej proti bistriškim koncem pa ne več, čeprav je po tej občini speljanih več kilo- metrov proge. Po Debelakovih besedah gre za odsek od pre- dora v soteski Kunšperk/Zele- njak do vasi Polje pri Bistrici. Načelniki občin s hrvaške strani in župani na sloven- ski strani, tudi župan Občine Podčetrtek, so skupno pobudo za oživitev proge naslovili na slovensko in hrvaško infra- strukturno ministrstvo ter na obe državni železnici. Župan Bistrice ob Sotli meni, da bi vzpostavitev prometa po tej progi za vse prebivalce Obso- telja pomenila veliko razvojno Peter Misja: »Grad je prišel v občinske roke leta 2021. Obnova bo trajala še več let. A mislim, da je hvalevredno, da bo kmalu urejen do te mere, da bo lahko sprejel obiskovalce.« PODČETRTEK – Občina je s podjetjem Ges podpisala pogodbo za izvedbo gradbeno-obrtniških del na tamkaj- šnjem gradu. Cilj omenjenih del je, da bi ta spomenik kulturne dediščine postal čim prej dostopen za obisko- valce. Zanje občina za grajskimi zidovi načrtuje tudi nova doživetja. Slednja želi uresničiti s pomočjo digi- talizacije in sodobne tehnologije. Ko je Občina Podčetrtek postala lastnica gradu, je naj- prej poskrbela za statično obnovo stavbe in za obnovo strehe. Izbran izvajalec bo v naslednjih mesecih po celotni stavbi vgradil stavbno pohištvo, okna in vrata. Poskrbel bo za omete in fasado. V nekdanji konjušnici bo uredil recepcijo, sanitarije in hodnike. Dvigalo bo obiskoval- ce popeljalo v različna nadstropja. Podjetje Ges bo med drugim uredilo prostor, kjer bodo turisti in domačini s pomočjo sodobne tehnologije lahko spoznali, kako so bila nekdaj videti sojenja ob četrtkih. V nadstropju je predvidena ureditev prostorov za manjši gostinski lokal. Pozornosti bo deležna še terasa, ki ponuja dober razgled na Obsotelje, vse do Boča in Donačke gore. Obiskovalci bodo lahko s pomočjo sodobne tehnologije z razgledne terase pokrajino podoživeli v različnih zgodovinskih ob- dobjih. V posebni opazovalnici bo na voljo informacijsko obogaten pregled z interaktivnim zemljevidom, kjer bodo predstavljene okoliške naravne in kulturne znamenitosti. Zemljevid bo opozarjal še na športno-rekreativne zanimi- vosti ter na turistične ponudnike Podjetje Ges bo gradbeno-obrtniška dela začelo izvajati v začetku aprila, rok za njihovo dokončanje je predviden avgusta. Po besedah podčetrtškega župana Petra Misje gre za izjemen projekt, ki bo močno obogatil turistično ponudbo v občini. Celoten projekt z naslovom Dožive- tja grajskega razgleda znaša malo manj kot 2,6 milijona evrov. Vrednost podpisane pogodbe za gradbeno-obrtni- ška dela znaša skoraj 2,3 milijona evrov, od tega je občina pridobila 1,6 milijona evrov sofi nanciranja iz načrta za okrevanje in odpornost. S tem ideje o nadaljevanju obnove gradu še niso kon- čane. Občina je na enega od razpisov prijavila še projekt, v sklopu katerega želi urediti obzidje grajskega vrta in tlake pri stari kapeli. Če bo na razpisu uspešna, bo po besedah Misje zagotovila primerne pogoje za izvedbo večjih prireditev oz. koncertov. TS Občani nekaterih obsoteljskih občin se sprašujejo, kdaj bodo tudi njim na voljo boljše železniške povezave, kot so jih že vajeni v drugih krajih države. (Foto: arhiv NT/SHERPA) Na gradu bo kmalu spet gradbišče. (Foto: Občina Podčetrtek) Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 12, 23. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Medtem ko v regiji že pospešeno gradijo povezave, ki naj bi kolesarsko povezale Avstrijo in Hrvaško, se v občini Vojnik še vedno zatika s soglasji lastnikov zemljišč. Na odseku od Celja do Dobrne je predvidena gradnja 20 kilometrov kolesarske poti, od tega pribli- žno pol skozi vojniško občino. Za uresničitev projekta skozi Vojnik občini manjka še približno 25 odstotkov soglasij lastnikov zemljišč, brez katerih se gradnja ne more začeti. Občani, združeni v Civilno iniciativo za kolesarske poti v občini Vojnik, se bojijo, da bo projekt zaradi peščice posameznikov padel v vodo, ob čemer opozarjajo, da bodo v tem primeru oškodovani vsi, ki se želijo varno voziti po kolesarskih poteh. BOJANA AVGUŠTINČIČ VOJNIK – Še vedno težave pri iskanju soglasij Bo občina črna točka na kolesarskem zemljevidu? Čas je za akcijo VOJNIK, DOBRNA – V naslednjih dneh in tednih se bodo po Sloveniji zvrstile tradicionalne spomladanske akcije čiščenja okolja. V občinah Vojnik in Dobrna jo bodo pripravili to soboto, 25. marca. V Vojniku bo pri- meru slabega vremena čistilna akcija 15. aprila. V vojniški občini je skrb za visoko okoljsko naravnanost zapisana v razvojni strategiji. To so prepoznali tudi drugi, zato je Občina Vojnik v preteklosti že večkrat prejela naziv planetu Zemlja prijazna občina in priznanja s področja okolja. Skrb za okolje pomeni tudi vzdrževanje čistega okolja. V lokalni skupnosti zato čistilne akcije organizirajo že od nastanka občine. Slednja je sodelovala tudi v vseh dosedanjih akcijah Očistimo Slovenijo, ki so jih organizirali Ekologi brez meja. Občani, ki se bodo udeležili sobotne čistilne akcije, se bodo zbrali ob 8. uri v vseh treh krajevnih skupnostih. Zbirna mesta bodo pred občino v Vojniku, pred krajevno skupnostjo na Frankolovem ter pred gasilskimi domovi v Novi Cerkvi, Lembergu in Socki. Tam bodo udeleženci dobili vsa nadaljnja navodila. Tudi za gospodinjstva v občini je poskrbljeno, pravi žu- pan Branko Petre, saj ima zbirni center v Arclinu v tednu pred čistilno akcijo podaljšan delovni čas, da lahko gospo- dinjstva vanj pripeljejo odpadke spomladanskega čiščenja v okolici svojih domov. V Občini Vojnik občane prosijo tudi, naj opozorijo na morebitna nova mesta črnih odlagališč. Če so krajani kje opazili kakšno novo črno odlagališče, naj to sporočijo v krajevno skupnost ali občino na telefonski številki 03 78 00 621 ali 041 714 148. V sklopu sobotne čistilne akcije bodo nato očistili tudi te črne točke. Zbirajo tudi kolesa Na Dobrni se bodo sodelujoči v čistilni akciji v soboto ob 9. uri zbrali na Novem Gradu, od koder se bodo v sku- pinah odpravili čistit okolico. Letos bodo v času trajanja čistilne akcije zbirali tudi odslužena kolesa, ki jih bodo nato prebarvali in jih namestili ob trasi kolesarske dirke Po Sloveniji, ki bo letos potekala tudi skozi občino Dobrna. Tokratna čistilna akcija ni namenjena zbiranju kosovnih odpadkov, pravijo v Občini Dobrna. Občani lahko kosovne in tudi ostale odpadke odložijo v zbirnem centru v Vojniku. Po zaključku akcije po 11.30 uri bo vse udeležence čistilne akcije na Novem Gradu čakalo okrepčilo. BA Tudi letos bodo sadili LAŠKO – Na pobudo Če- belarske zveze Slovenije bo v soboto, 25. marca, že drugič izveden dan saje- nja medovitih rastlin. Cilj akcije je, da Evropejci sto- pimo skupaj in posadimo čim več medovitih rastlin. Akciji se je pridružila tudi Občina Laško, ki je več- kratna prejemnica naziva čebelam prijazna občina, ki ga podeljuje Čebelarska zveza Slovenije. Kot poudarjajo v Čebelarski zvezi Slovenije, so medovite rastline izjemnega pomena za našo prihodnost, saj bo brez opraševalcev pridelava hrane še bolj otežena. Kar 70 odstotkov pridelane hrane na svetu je namreč odvisne od opraševalcev. Dan vsesloven- skega sajenja medovitih ra- stlin je prvi konkreten projekt v Evropski uniji, ki bo pripo- mogel k ciljem EU, da do leta 2030 posadimo tri milijarde dreves, pravijo. Poleg tega je cilj projekta tudi to, da se po- veča medovitost Slovenije ter se tako poskrbi za medenje v prihodnosti, ko bo preživetje opraševalcev zaradi podneb- nih sprememb vedno težje. V Občini Laško si že vrsto let prizadevajo vzdrževati medovite vire. »Pri tem ob- čina sodeluje zlasti s Čebe- larskim društvom Laško in Komunalo Laško, ki s saje- njem medovitih rastlin, tako enoletnic kot trajnic, pomaga ohranjati populacijo čebel v okolju, s čimer popestri tudi javne površine,« pravi župan Marko Šantej. Letos bodo medovite rastline sadili v Rimskih Toplicah. Ob 11. uri bodo predstavniki laške ob- čine s člani Turističnega dru- štva Rimske Toplice in pred- stavniki krajevne skupnosti ter z vsemi, ki bi se projektu želeli priključiti, sadili na ze- lenicah pri lekarni in pri no- vih igralih. Na pomoč bodo tudi tokrat priskočili zaposle- ni v Komunali Laško, ki bodo poskrbeli za rastline in za vse potrebno pred zasaditvijo. V Občini Laško od lani star- še novorojenčkov obdaruje- jo tudi z medovitimi drevesi. Hkrati je občina s čebelar- skim društvom postavila več šolskih čebelnjakov ter se zavezala, da bo na javnih po- vršinah sadila tudi medovite rastline in tudi tako izboljšala pogoje za razvoj čebelarstva v lokalni skupnosti. BA Potem ko je Občina Laško lani podpisala pismo podpore projektu sajenja medovitih rastlin, ki ga organizira Čebe- larska zveza Slovenije, se projektu pridružuje tudi letos. Lani so medovita drevesa sadili pri Čebelarskem centru Laško (na fotografiji), letos jih bodo v Rimskih Toplicah. (Foto: Boris Vrabec/Občina Laško) V prihodnjih dneh in tednih bodo v številnih občinah in krajih spomla- danske akcije čiščenja okolja. Se jim boste pridružili? (Foto: SHERPA/ arhiv NT) Bo Občini Vojnik uspelo pridobiti soglasja lastnikov za gradnjo kolesarske povezave? Na odseku od Dobrne proti Lembergu (na fotografiji), kjer so odnosi z lastniki urejeni, jo bodo začeli graditi še letos. (Foto: SHERPA) Da bi z izvedbo projekta, ki ga v celoti financira država, občina pridobila dodano vre- dnost in priložnost, da posta- ne zanimivejša turistična toč- ka in domačinom prijaznejša glede povezave s sosednjimi občinami, meni tudi vojniški župan Branko Petre. Občina bi morala za gradnjo pridobiti več kot sto služnosti. Doslej ji je uspelo pridobiti približno 75 odstotkov soglasij lastnikov. Slednja morajo biti sklenjena s pogodbo, overjeno pri no- tarju. Po končanem projektu bodo glede na izvedena dela opravljeni odmera zemljišča, vpis v zemljiško knjigo in pla- čilo, pojasnjuje župan. Različne zahteve in pogoji Razlogi, zakaj nekateri la- stniki ne želijo dati soglasja, so različni. Nekateri nasprotujejo, da bi kolesarsko pot gradili po njihovem zemljišču, saj bi, kot pravijo, marsikje razdelila ob- delovalne površine, kar bi za kmete pomenilo težje delo in za kolesarje manjšo varnost. Ponekod občani zahtevajo, da bi bila trasa čisto ob vodo- toku, kjer je treba upoštevati petmetrski odmik, kar je pogoj direkcije za vode, pojasnjuje župan. »Ponekod smo na pre- dlog lastnikov poskušali spre- meniti traso. Ko smo pripravili nova soglasja za spremembo, se lastniki zemljišč ob novi tra- si spet niso strinjali. Nekateri se preprosto niso pripravljeni pogovarjati, najde se tudi kdo, ki zahteva nerazumno viso- ko ceno za odkup. Spet drugi imajo morda slabe izkušnje iz preteklosti s kakšnim podob- nim primerom,« našteva Petre. Ob tem poudarja, da občina žal nima pristojnosti in se tudi ne more z lastniki pogajati o višini odškodnine oziroma o zneskih, ki bi jih ti za zemljo dobili. Kot dodaja, tudi razlastitev lastnikov zemlje, ki ne želijo dati soglasja, v tem primeru ni možna. »Edino, kar nam ostane, je, da združimo moči in s pozitivno komunikacijo od primera do primera poišče- mo še te rešitve. Verjamem, da bomo na koncu našli skupno rešitev,« je prepričan. Edinstvena priložnost Črpanje finančnih sredstev v tem primeru ni ogroženo, saj je odsek kolesarske po- vezave Celje–Vojnik–Dobrna izvzet iz evropskega sofinan- ciranja. »Z direkcijo za infra- strukturo smo se dogovorili, da bo za ta del projekta sred- stva zagotovila država iz pro- računa,« pravi župan Branko Petre. Je pa gradnja vojniškega dela kolesarske poti poveza- na z gradnjo drugih odsekov v regiji, ki so financirani z evropskimi sredstvi, saj je treba zagotoviti povezanost celotne poti od avstrijske do hrvaške meje. Na območju Šaleške doline proti Koroški je gradnja že v polnem zama- hu, prav tako proti Zgornji Sa- vinjski dolini ter na odsekih Celje–Žalec in Celje–Štore– Šentjur ter na območju Koz- janskega in Obsotelja. Kmalu se bodo začela dela tudi na odseku od Dobrne do Lem- berga, kjer so odnosi z lastni- ki urejeni. Ob tem župan upa, da bodo lahko kmalu začeli graditi tudi v drugih delih vojniške občine. A brez vseh soglasij lastnikov zemljišč to ne bo mogoče. »Še naprej se bomo trudili najti ustrezne rešitve. Potrebna je pozitiv- na komunikacija, kazanje s prstom na lastnike nam tu nič ne koristi,« je prepričan. Projekt predvideva tako prenovo javnih poti kot tudi novogradnjo. V sklopu celovi- te kolesarske poti bodo na ob- močju vojniške občine obno- vljeni tudi trije leseni mostovi in kolesarska brv. »Za nas je to edinstvena priložnost, ki je ne smemo zamuditi, saj bodo občani z novo kolesarsko po- tjo pridobili varno in zelo upo- rabno površino za kolesarje- nje, ki nas bo povezala ne le z Dobrno in s Celjem, ampak s celotno Savinjsko regijo,« meni župan Branko Petre. Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 12, 23. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Podjetje s 70-letno tradicijo ZAPOSLI VEČ DELAVCEV / DELAVK: 1. NA PODROČJU VZDRŽEVANJA JAVNE RAZSVETLJAVE in SEMAFORIZACIJE (obvezno vozniško dovoljenje B-, C-kategorije) 2. NA PODROČJU IZVAJANJA ELEKTRO-MONTERSKIH in ELEKTROINŠTALACIJSKIH DEL Delavce bomo zaposlili na delovnih mestih: VODILNI ELEKTROMONTER (več delavcev) - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - vsaj 3 leta delovnih izkušenj - veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) ELEKTROMONTER (več delavcev) - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - zaželeno 2 leti delovnih izkušenj - veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) Možnost zaposlitve za nedoločen čas! Kandidati morajo k prijavi predložiti: - vlogo s kratkim življenjepisom - kopijo zadnjega šolskega spričevala - pregled dosedanjih zaposlitev Vloge je treba poslati na naslov: ELEKTROSIGNAL, d. o. o., Lava 6a, 3000 Celje ali na e-mail frs@elektrosignal.si Lava 6a, 3000 Celje www.elektrosignal.si Že od leta 1951! Že od leta 1951! Podjetje s 70-letno tradicijo ZAPOSLI VEČ DELAVCEV / DELAVK: 1. NA PODROČJU VZDRŽEVANJA JAVNE RAZSVETLJAVE in SEMAFORIZACIJE (obvezno vozniško dovoljenje B-, C-kategorije) 2. NA PODROČJU IZVAJANJA ELEKTRO-MONTERSKIH in ELEKTROINŠTALACIJSKIH DEL Delavce bomo zaposlili na delovnih mestih: VODILNI ELEKTROMONTER (več delavcev) - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - vsaj 3 leta delovnih izkušenj - veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) ELEKTROMONTER (več delavcev) - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - zaželeno 2 leti delovnih izkušenj - veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) Možnost zaposlitve za nedoločen čas! Kandidati morajo k prijavi predložiti: - vlogo s kratkim življenjepisom - kopijo zadnjega šolskega spričevala - pregled dosedanjih zaposlitev Vloge je treba poslati na naslov: ELEKTROSIGNAL, d. o. o., Lava 6a, 3000 Celje ali na e-mail frs@elektrosignal.si Lava 6a, 3000 Celje www.elektrosignal.si Že od leta 1951! Že od leta 1951! Podjetje z več kot 70-letno tradicijo zaposli več delavcev oziroma delavk na področjih: 1. izvajanja elektro-monterskih in elektroinštalacijskih del (pretežno vezava elektro razdelilnih omar v delavnici), 2. izvajanja elektro-monterskih in elektroinštalacijskih del (delo pretežno na terenu) in 3. projektiranja elektroinštalacij. Delavce bomo zaposlili na delovnih mestih: 1. Vodilni elektromonter (več delavcev) · IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri · Vsaj tri leta delovnih izkušenj · Veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželena tudi C-kategorija) 2. Elektromonter (več delavcev) · IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri · Zaželeni dve leti delovnih izkušenj · Veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželena tudi C-kategorija) 3. Projektant električnih inštalacij · VI. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri · Zaželena 3 leta delovnih izkušenj · Veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije · Zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika (angleško) Možnost zaposlitve za nedoločen čas! Kandidati morajo k prijavi predložiti: · vlogo s kratkim življenjepisom, · kopijo zadnjega šolskega spričevala in · pregled dosedanjih zaposlitev. Vloge pošljite na naslov: ELEKTROSIGNAL, d.o.o., Lava 6a, 3000 Celje ali na elektronski naslov frs@elektrosignal.si. V dneh pred jožefovim je bilo v Spodnji Savinjski dolini eno najpogostejših vprašanj, kaj bo z letošnjim Jožefovim sejmom v Petrovčah. Bo ali ne bo? Tam- kajšnja krajevna skupnost je kot po tekočem traku morala odgovarjati, da bo na žalost odpadel. Razlog? Težave v Kmetijski zadrugi Petrovče, ki je bila vsa ta leta glavna organizatorka sejma. Slednje je potrdil tudi njen direktor Marko Gominšek in obenem dodal, da se bo sejem vrnil prihodnje leto. ŠPELA OŽIR PETROVČE – Kakšna bo usoda kmetijske zadruge in večnamenske dvorane? Težave v zadrugi odpihnile Jožefov sejem Z urejeno vodooskrbo do boljšega življenja A v Krajevni skupnosti Pe- trovče se zaradi razmer v za- drugi bojijo, da bo Jožefov sejem postal le še zgodovina, saj je za krajevno skupnost prevelik organizacijski zalo- gaj. Želijo si, da bi glavnino organizacije prevzela občina oziroma tamkajšnji zavod za kulturo, šport in turizem. Na to, ali je njihov predlog izve- dljiv, v Občini Žalec odgovarja- jo, da so prepričani, da bi tudi nov lastnik zgradbe enako kot do zdaj kmetijska zadruga odstopil prostore in zunanje parkirišče za potrebe izvedbe Jožefovega sejma. »Za nasle- dnje leto je treba oblikovati pripravljalni odbor za Jožefov sejem, v katerem bodo tako kot do zdaj predstavniki Kmetijske zadruge Petrovče, tamkajšnje krajevne skupnosti, društev, Zavoda za kulturo, šport in tu- rizem Žalec in razstavljavcev. Občina bo pri izvedbi sejma tudi fi nančno pomagala,« so še zapisali v občini. Brez ogrevanja A težava, povezana s slabim fi nančnim stanjem petrovške zadruge, očitno ni le Jožefov sejem. V Krajevni skupnosti Petrovče, ki ima z zadrugo sklenjeno pogodbo o soupo- rabi tamkajšnje večnamenske dvorane, opozarjajo na slabe pogoje za delovanje kultur- nikov. »Dvorano ogrevamo s kurilnim oljem. Nedavno smo opazili, da ne dela termostat, zato smo odšli v klet, kjer smo naleteli na prerezane cevi. Tako kot med številnimi vaja- mi smo bili tudi med proslavo za materinski dan na mrzlem. Skrbi nas, kam vse to vodi, saj je dvorana naše osrednje prizorišče za prireditve,« je bilo mogoče slišati iz krajevne skupnosti, kjer dodajajo, da je bila dvorana pred desetletji zgrajena na podlagi udarniške- ga dela. Kasneje je prešla pod lastništvo zadruge. Nova stanovanja? Iz Občine Žalec so sporočili, da so že stopili v stik z novim lastnikom zgradbe Mihom Jo- vanom, ki naj bi pokazal veliko zanimanja za ponovni večletni najem dvorane. Petrovški kul- turniki so kljub vsemu zaskr- bljeni zaradi njihovih prostorov. Po kraju se namreč govori, da naj bi celotno zgradbo podrli in na njenem mestu zgradili stanovanja. In kaj o teh govo- ricah pravi direktor kmetijske zadruge Marko Gominšek? »Vsi vedo več kot jaz. Zaenkrat se to zagotovo ne bo zgodilo.« Občina Žalec ima v tem pri- meru za petrovške kulturnike in druge člane društev nekaj alternativ. »Društva lahko tako kot do zdaj uporabljajo prostore društva upokojencev v Rušah in prostore dvorca Novo Celje, pozimi namenske prostore OŠ Petrovče, ki imajo tudi svoj vhod,« so zapisali v občini. Celjska zadruga je ne želi Iz javno dostopnih po- datkov je razvidno, da ima Kmetijska zadruga Petrovče trenutno blokiran račun pri dveh bankah. Leta 2017 so njeni prihodki znašali 4,7 milijona evrov, leta 2021 le še 494 tisoč evrov. Od leta 2019 je zabeležila vsako leto približno 200 tisoč evrov iz- gube. Zadruga je po podatkih iz leta 2021 imela 1,8 milijona evrov kratkoročnih obvezno- sti, zdaj jih ima zagotovo še več. Če je bilo leta 2017 v njej zaposlenih 21 ljudi, jih je bilo leta 2021 le še pet. Direktor Kmetijske zadru- ge Celje Peter Vrisk je letos februarja za Novi tednik po- vedal, da je celjska zadruga skušala priključiti sosednjo Kmetijsko zadrugo Petrovče. »O njeni pripojitvi k naši za- drugi smo resno razmišljali, a ima zadruga zelo velike fi nančne obveznosti. Če bi dobila državno pomoč, bi do povezave najverjetneje prišlo. Naša zadruga si namreč ne bi mogla privoščiti pokrivanja primanjkljaja, ki ga imajo v Petrovčah. In tudi gospodar- sko nespametno bi to bilo. Zaenkrat se torej na podro- čju povezovanja ne dogaja nič. Nekaj kmetij na območju Kmetijske zadruge Petrovče sicer sodeluje z nami, vendar o priključevanju ne moremo govoriti,« je pojasnil Vrisk. Na območju Petrovč sta zelo močni proizvodnji hmelja in mleka, kmetje se ukvarjajo tudi z vzrejo pitancev in go- jenjem zelenjave. Ob gradnji vodovodnega omrežja je predvidena še gradnja dveh črpališč, servisnega objekta za pripravo pitne vode v Čistilni napravi Dobrna (na fotografiji) ter gradnja treh vodohranov. (Foto: SHERPA) DOBRNA – Približno 1300 prebivalcev v občini Dobrna bo imelo sredi prihodnjega leta kakovostno in zanesljivo oskrbo s pitno vodo. Župan Martin Brecl je v ponede- ljek z direktorjema podjetja Peor iz Vojnika, ki bo gradilo vodovod, Andrejem Petelin- škom in Vojkom Orlčnikom ter direktorjem javnega pod- jetja Vo-ka Celje Markom Cviklom podpisal pogodbo za gradnjo približno osem kilometrov dolgega vodovo- dnega omrežja. Kot je dejal župan, gre za enega večjih projektov v obči- ni, vrednega 2,1 milijona evrov. Zanj je občina na razpisu drža- ve pridobila milijon evrov, kar je 47-odstotno sofi nanciranje, preostalo približno polovico sredstev mora zagotoviti obči- na. Župan Martin Brecl je nad razpisom oziroma nad tem, da je bilo možno pridobiti le polo- vično sofi nanciranje, nekoliko razočaran, glede na to, da dru- gi razpisi praviloma omogoča- jo sofi nanciranje do višine 85 odstotkov vrednosti naložbe. »Tako nizko sofi nanciranje je za občino obremenjujoče, saj mora zagotoviti večji lastni de- lež sredstev,« je dejal. Projekt sicer fi nancira Evropska uni- ja in je del ukrepov načrta, ki se fi nancira iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Projekt vključuje gradnjo novega vodovodnega omrež- ja na območju vodovodnih sistemov Brdce in Dobrna ter zagotovitev varne in zanesljive pitne vode v naseljih Spodnje Brdce, Vinska Gorica, Strmec nad Dobrno, Parož, Dobrna in Pristova. Ob tem je predvi- dena še gradnja dveh črpališč, servisnega objekta za pripravo pitne vode v Čistilni napravi Dobrna ter gradnja treh vodo- hranov. Naložba bo pomenila tudi zmanjšanje vodnih izgub na območju vodovodnega sis- tema Brdce za več kot 20 od- stotkov ter zagotavljanje pov- prečne porabe energije pod 0,5 kilovatne ure na kubični meter pitne vode v vodovodnem sis- temu Dobrna. Direktor Vo-ka Celje Marko Cvikl je poudaril, da so v jav- nem podjetju, ki je upravljavec vodovodnega sistema, vedno veseli, ko občine občanom zagotovijo boljšo in varnejšo oskrbo s pitno vodo. »Tudi omenjena naložba bo k temu bistveno doprinesla, saj bodo območja, ki so bila doslej oskr- bovana predvsem iz lokalnih vodovodov, zdaj priključena na urejen, nadzorovan in varen vodovodni sistem. Slednji bo ljudem ne nazadnje omogočil tudi razvoj in boljše življenje,« je prepričan. Župan Martin Brecl je dodal, da bo po izvedbi omenjenega projekta večina občine priklju- čena na javni vodovod. Zatem bosta brez javnega vodovoda le še Strmec in Paški Kozjak s približno 25 gospodinjstvi. V občini imajo sicer tudi za ti dve območji že pripravljene vse projekte, vključno z grad- benimi dovoljenji, in čakajo na možnosti sofi nanciranja. BA Kmetijska zadruga Petrovče ni več lastnica tamkajšnjega hmeljarskega doma. (Foto: ŠO) zgrajena na podlagi udarniške- in na njenem mestu zgradili »Skrbi nas, kam vse to vodi, saj je dvorana naše osrednje prizorišče za prireditve,« je mogoče slišati iz Krajevne skupnosti Petrovče. Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 12, 23. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Medtem ko v regiji že pospešeno gradijo povezave, ki naj bi kolesarsko povezale Avstrijo in Hrvaško, se v občini Vojnik še vedno zatika s soglasji lastnikov zemljišč. Na odseku od Celja do Dobrne je predvidena gradnja 20 kilometrov kolesarske poti, od tega pribli- žno pol skozi vojniško občino. Za uresničitev projekta skozi Vojnik občini manjka še približno 25 odstotkov soglasij lastnikov zemljišč, brez katerih se gradnja ne more začeti. Občani, združeni v Civilno iniciativo za kolesarske poti v občini Vojnik, se bojijo, da bo projekt zaradi peščice posameznikov padel v vodo, ob čemer opozarjajo, da bodo v tem primeru oškodovani vsi, ki se želijo varno voziti po kolesarskih poteh. BOJANA AVGUŠTINČIČ VOJNIK – Še vedno težave pri iskanju soglasij Bo občina črna točka na kolesarskem zemljevidu? Čas je za akcijo VOJNIK, DOBRNA – V naslednjih dneh in tednih se bodo po Sloveniji zvrstile tradicionalne spomladanske akcije čiščenja okolja. V občinah Vojnik in Dobrna jo bodo pripravili to soboto, 25. marca. V Vojniku bo pri- meru slabega vremena čistilna akcija 15. aprila. V vojniški občini je skrb za visoko okoljsko naravnanost zapisana v razvojni strategiji. To so prepoznali tudi drugi, zato je Občina Vojnik v preteklosti že večkrat prejela naziv planetu Zemlja prijazna občina in priznanja s področja okolja. Skrb za okolje pomeni tudi vzdrževanje čistega okolja. V lokalni skupnosti zato čistilne akcije organizirajo že od nastanka občine. Slednja je sodelovala tudi v vseh dosedanjih akcijah Očistimo Slovenijo, ki so jih organizirali Ekologi brez meja. Občani, ki se bodo udeležili sobotne čistilne akcije, se bodo zbrali ob 8. uri v vseh treh krajevnih skupnostih. Zbirna mesta bodo pred občino v Vojniku, pred krajevno skupnostjo na Frankolovem ter pred gasilskimi domovi v Novi Cerkvi, Lembergu in Socki. Tam bodo udeleženci dobili vsa nadaljnja navodila. Tudi za gospodinjstva v občini je poskrbljeno, pravi žu- pan Branko Petre, saj ima zbirni center v Arclinu v tednu pred čistilno akcijo podaljšan delovni čas, da lahko gospo- dinjstva vanj pripeljejo odpadke spomladanskega čiščenja v okolici svojih domov. V Občini Vojnik občane prosijo tudi, naj opozorijo na morebitna nova mesta črnih odlagališč. Če so krajani kje opazili kakšno novo črno odlagališče, naj to sporočijo v krajevno skupnost ali občino na telefonski številki 03 78 00 621 ali 041 714 148. V sklopu sobotne čistilne akcije bodo nato očistili tudi te črne točke. Zbirajo tudi kolesa Na Dobrni se bodo sodelujoči v čistilni akciji v soboto ob 9. uri zbrali na Novem Gradu, od koder se bodo v sku- pinah odpravili čistit okolico. Letos bodo v času trajanja čistilne akcije zbirali tudi odslužena kolesa, ki jih bodo nato prebarvali in jih namestili ob trasi kolesarske dirke Po Sloveniji, ki bo letos potekala tudi skozi občino Dobrna. Tokratna čistilna akcija ni namenjena zbiranju kosovnih odpadkov, pravijo v Občini Dobrna. Občani lahko kosovne in tudi ostale odpadke odložijo v zbirnem centru v Vojniku. Po zaključku akcije po 11.30 uri bo vse udeležence čistilne akcije na Novem Gradu čakalo okrepčilo. BA Tudi letos bodo sadili LAŠKO – Na pobudo Če- belarske zveze Slovenije bo v soboto, 25. marca, že drugič izveden dan saje- nja medovitih rastlin. Cilj akcije je, da Evropejci sto- pimo skupaj in posadimo čim več medovitih rastlin. Akciji se je pridružila tudi Občina Laško, ki je več- kratna prejemnica naziva čebelam prijazna občina, ki ga podeljuje Čebelarska zveza Slovenije. Kot poudarjajo v Čebelarski zvezi Slovenije, so medovite rastline izjemnega pomena za našo prihodnost, saj bo brez opraševalcev pridelava hrane še bolj otežena. Kar 70 odstotkov pridelane hrane na svetu je namreč odvisne od opraševalcev. Dan vsesloven- skega sajenja medovitih ra- stlin je prvi konkreten projekt v Evropski uniji, ki bo pripo- mogel k ciljem EU, da do leta 2030 posadimo tri milijarde dreves, pravijo. Poleg tega je cilj projekta tudi to, da se po- veča medovitost Slovenije ter se tako poskrbi za medenje v prihodnosti, ko bo preživetje opraševalcev zaradi podneb- nih sprememb vedno težje. V Občini Laško si že vrsto let prizadevajo vzdrževati medovite vire. »Pri tem ob- čina sodeluje zlasti s Čebe- larskim društvom Laško in Komunalo Laško, ki s saje- njem medovitih rastlin, tako enoletnic kot trajnic, pomaga ohranjati populacijo čebel v okolju, s čimer popestri tudi javne površine,« pravi župan Marko Šantej. Letos bodo medovite rastline sadili v Rimskih Toplicah. Ob 11. uri bodo predstavniki laške ob- čine s člani Turističnega dru- štva Rimske Toplice in pred- stavniki krajevne skupnosti ter z vsemi, ki bi se projektu želeli priključiti, sadili na ze- lenicah pri lekarni in pri no- vih igralih. Na pomoč bodo tudi tokrat priskočili zaposle- ni v Komunali Laško, ki bodo poskrbeli za rastline in za vse potrebno pred zasaditvijo. V Občini Laško od lani star- še novorojenčkov obdaruje- jo tudi z medovitimi drevesi. Hkrati je občina s čebelar- skim društvom postavila več šolskih čebelnjakov ter se zavezala, da bo na javnih po- vršinah sadila tudi medovite rastline in tudi tako izboljšala pogoje za razvoj čebelarstva v lokalni skupnosti. BA Potem ko je Občina Laško lani podpisala pismo podpore projektu sajenja medovitih rastlin, ki ga organizira Čebe- larska zveza Slovenije, se projektu pridružuje tudi letos. Lani so medovita drevesa sadili pri Čebelarskem centru Laško (na fotografiji), letos jih bodo v Rimskih Toplicah. (Foto: Boris Vrabec/Občina Laško) V prihodnjih dneh in tednih bodo v številnih občinah in krajih spomla- danske akcije čiščenja okolja. Se jim boste pridružili? (Foto: SHERPA/ arhiv NT) Bo Občini Vojnik uspelo pridobiti soglasja lastnikov za gradnjo kolesarske povezave? Na odseku od Dobrne proti Lembergu (na fotografiji), kjer so odnosi z lastniki urejeni, jo bodo začeli graditi še letos. (Foto: SHERPA) Da bi z izvedbo projekta, ki ga v celoti financira država, občina pridobila dodano vre- dnost in priložnost, da posta- ne zanimivejša turistična toč- ka in domačinom prijaznejša glede povezave s sosednjimi občinami, meni tudi vojniški župan Branko Petre. Občina bi morala za gradnjo pridobiti več kot sto služnosti. Doslej ji je uspelo pridobiti približno 75 odstotkov soglasij lastnikov. Slednja morajo biti sklenjena s pogodbo, overjeno pri no- tarju. Po končanem projektu bodo glede na izvedena dela opravljeni odmera zemljišča, vpis v zemljiško knjigo in pla- čilo, pojasnjuje župan. Različne zahteve in pogoji Razlogi, zakaj nekateri la- stniki ne želijo dati soglasja, so različni. Nekateri nasprotujejo, da bi kolesarsko pot gradili po njihovem zemljišču, saj bi, kot pravijo, marsikje razdelila ob- delovalne površine, kar bi za kmete pomenilo težje delo in za kolesarje manjšo varnost. Ponekod občani zahtevajo, da bi bila trasa čisto ob vodo- toku, kjer je treba upoštevati petmetrski odmik, kar je pogoj direkcije za vode, pojasnjuje župan. »Ponekod smo na pre- dlog lastnikov poskušali spre- meniti traso. Ko smo pripravili nova soglasja za spremembo, se lastniki zemljišč ob novi tra- si spet niso strinjali. Nekateri se preprosto niso pripravljeni pogovarjati, najde se tudi kdo, ki zahteva nerazumno viso- ko ceno za odkup. Spet drugi imajo morda slabe izkušnje iz preteklosti s kakšnim podob- nim primerom,« našteva Petre. Ob tem poudarja, da občina žal nima pristojnosti in se tudi ne more z lastniki pogajati o višini odškodnine oziroma o zneskih, ki bi jih ti za zemljo dobili. Kot dodaja, tudi razlastitev lastnikov zemlje, ki ne želijo dati soglasja, v tem primeru ni možna. »Edino, kar nam ostane, je, da združimo moči in s pozitivno komunikacijo od primera do primera poišče- mo še te rešitve. Verjamem, da bomo na koncu našli skupno rešitev,« je prepričan. Edinstvena priložnost Črpanje finančnih sredstev v tem primeru ni ogroženo, saj je odsek kolesarske po- vezave Celje–Vojnik–Dobrna izvzet iz evropskega sofinan- ciranja. »Z direkcijo za infra- strukturo smo se dogovorili, da bo za ta del projekta sred- stva zagotovila država iz pro- računa,« pravi župan Branko Petre. Je pa gradnja vojniškega dela kolesarske poti poveza- na z gradnjo drugih odsekov v regiji, ki so financirani z evropskimi sredstvi, saj je treba zagotoviti povezanost celotne poti od avstrijske do hrvaške meje. Na območju Šaleške doline proti Koroški je gradnja že v polnem zama- hu, prav tako proti Zgornji Sa- vinjski dolini ter na odsekih Celje–Žalec in Celje–Štore– Šentjur ter na območju Koz- janskega in Obsotelja. Kmalu se bodo začela dela tudi na odseku od Dobrne do Lem- berga, kjer so odnosi z lastni- ki urejeni. Ob tem župan upa, da bodo lahko kmalu začeli graditi tudi v drugih delih vojniške občine. A brez vseh soglasij lastnikov zemljišč to ne bo mogoče. »Še naprej se bomo trudili najti ustrezne rešitve. Potrebna je pozitiv- na komunikacija, kazanje s prstom na lastnike nam tu nič ne koristi,« je prepričan. Projekt predvideva tako prenovo javnih poti kot tudi novogradnjo. V sklopu celovi- te kolesarske poti bodo na ob- močju vojniške občine obno- vljeni tudi trije leseni mostovi in kolesarska brv. »Za nas je to edinstvena priložnost, ki je ne smemo zamuditi, saj bodo občani z novo kolesarsko po- tjo pridobili varno in zelo upo- rabno površino za kolesarje- nje, ki nas bo povezala ne le z Dobrno in s Celjem, ampak s celotno Savinjsko regijo,« meni župan Branko Petre. Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 12, 23. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Podjetje s 70-letno tradicijo ZAPOSLI VEČ DELAVCEV / DELAVK: 1. NA PODROČJU VZDRŽEVANJA JAVNE RAZSVETLJAVE in SEMAFORIZACIJE (obvezno vozniško dovoljenje B-, C-kategorije) 2. NA PODROČJU IZVAJANJA ELEKTRO-MONTERSKIH in ELEKTROINŠTALACIJSKIH DEL Delavce bomo zaposlili na delovnih mestih: VODILNI ELEKTROMONTER (več delavcev) - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - vsaj 3 leta delovnih izkušenj - veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) ELEKTROMONTER (več delavcev) - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - zaželeno 2 leti delovnih izkušenj - veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) Možnost zaposlitve za nedoločen čas! Kandidati morajo k prijavi predložiti: - vlogo s kratkim življenjepisom - kopijo zadnjega šolskega spričevala - pregled dosedanjih zaposlitev Vloge je treba poslati na naslov: ELEKTROSIGNAL, d. o. o., Lava 6a, 3000 Celje ali na e-mail frs@elektrosignal.si Lava 6a, 3000 Celje www.elektrosignal.si Že od leta 1951! Že od leta 1951! Podjetje s 70-letno tradicijo ZAPOSLI VEČ DELAVCEV / DELAVK: 1. NA PODROČJU VZDRŽEVANJA JAVNE RAZSVETLJAVE in SEMAFORIZACIJE (obvezno vozniško dovoljenje B-, C-kategorije) 2. NA PODROČJU IZVAJANJA ELEKTRO-MONTERSKIH in ELEKTROINŠTALACIJSKIH DEL Delavce bomo zaposlili na delovnih mestih: VODILNI ELEKTROMONTER (več delavcev) - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - vsaj 3 leta delovnih izkušenj - veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) ELEKTROMONTER (več delavcev) - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - zaželeno 2 leti delovnih izkušenj - veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) Možnost zaposlitve za nedoločen čas! Kandidati morajo k prijavi predložiti: - vlogo s kratkim življenjepisom - kopijo zadnjega šolskega spričevala - pregled dosedanjih zaposlitev Vloge je treba poslati na naslov: ELEKTROSIGNAL, d. o. o., Lava 6a, 3000 Celje ali na e-mail frs@elektrosignal.si Lava 6a, 3000 Celje www.elektrosignal.si Že od leta 1951! Že od leta 1951! Podjetje z več kot 70-letno tradicijo zaposli več delavcev oziroma delavk na področjih: 1. izvajanja elektro-monterskih in elektroinštalacijskih del (pretežno vezava elektro razdelilnih omar v delavnici), 2. izvajanja elektro-monterskih in elektroinštalacijskih del (delo pretežno na terenu) in 3. projektiranja elektroinštalacij. Delavce bomo zaposlili na delovnih mestih: 1. Vodilni elektromonter (več delavcev) · IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri · Vsaj tri leta delovnih izkušenj · Veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželena tudi C-kategorija) 2. Elektromonter (več delavcev) · IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri · Zaželeni dve leti delovnih izkušenj · Veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželena tudi C-kategorija) 3. Projektant električnih inštalacij · VI. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri · Zaželena 3 leta delovnih izkušenj · Veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije · Zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika (angleško) Možnost zaposlitve za nedoločen čas! Kandidati morajo k prijavi predložiti: · vlogo s kratkim življenjepisom, · kopijo zadnjega šolskega spričevala in · pregled dosedanjih zaposlitev. Vloge pošljite na naslov: ELEKTROSIGNAL, d.o.o., Lava 6a, 3000 Celje ali na elektronski naslov frs@elektrosignal.si. V dneh pred jožefovim je bilo v Spodnji Savinjski dolini eno najpogostejših vprašanj, kaj bo z letošnjim Jožefovim sejmom v Petrovčah. Bo ali ne bo? Tam- kajšnja krajevna skupnost je kot po tekočem traku morala odgovarjati, da bo na žalost odpadel. Razlog? Težave v Kmetijski zadrugi Petrovče, ki je bila vsa ta leta glavna organizatorka sejma. Slednje je potrdil tudi njen direktor Marko Gominšek in obenem dodal, da se bo sejem vrnil prihodnje leto. ŠPELA OŽIR PETROVČE – Kakšna bo usoda kmetijske zadruge in večnamenske dvorane? Težave v zadrugi odpihnile Jožefov sejem Z urejeno vodooskrbo do boljšega življenja A v Krajevni skupnosti Pe- trovče se zaradi razmer v za- drugi bojijo, da bo Jožefov sejem postal le še zgodovina, saj je za krajevno skupnost prevelik organizacijski zalo- gaj. Želijo si, da bi glavnino organizacije prevzela občina oziroma tamkajšnji zavod za kulturo, šport in turizem. Na to, ali je njihov predlog izve- dljiv, v Občini Žalec odgovarja- jo, da so prepričani, da bi tudi nov lastnik zgradbe enako kot do zdaj kmetijska zadruga odstopil prostore in zunanje parkirišče za potrebe izvedbe Jožefovega sejma. »Za nasle- dnje leto je treba oblikovati pripravljalni odbor za Jožefov sejem, v katerem bodo tako kot do zdaj predstavniki Kmetijske zadruge Petrovče, tamkajšnje krajevne skupnosti, društev, Zavoda za kulturo, šport in tu- rizem Žalec in razstavljavcev. Občina bo pri izvedbi sejma tudi fi nančno pomagala,« so še zapisali v občini. Brez ogrevanja A težava, povezana s slabim fi nančnim stanjem petrovške zadruge, očitno ni le Jožefov sejem. V Krajevni skupnosti Petrovče, ki ima z zadrugo sklenjeno pogodbo o soupo- rabi tamkajšnje večnamenske dvorane, opozarjajo na slabe pogoje za delovanje kultur- nikov. »Dvorano ogrevamo s kurilnim oljem. Nedavno smo opazili, da ne dela termostat, zato smo odšli v klet, kjer smo naleteli na prerezane cevi. Tako kot med številnimi vaja- mi smo bili tudi med proslavo za materinski dan na mrzlem. Skrbi nas, kam vse to vodi, saj je dvorana naše osrednje prizorišče za prireditve,« je bilo mogoče slišati iz krajevne skupnosti, kjer dodajajo, da je bila dvorana pred desetletji zgrajena na podlagi udarniške- ga dela. Kasneje je prešla pod lastništvo zadruge. Nova stanovanja? Iz Občine Žalec so sporočili, da so že stopili v stik z novim lastnikom zgradbe Mihom Jo- vanom, ki naj bi pokazal veliko zanimanja za ponovni večletni najem dvorane. Petrovški kul- turniki so kljub vsemu zaskr- bljeni zaradi njihovih prostorov. Po kraju se namreč govori, da naj bi celotno zgradbo podrli in na njenem mestu zgradili stanovanja. In kaj o teh govo- ricah pravi direktor kmetijske zadruge Marko Gominšek? »Vsi vedo več kot jaz. Zaenkrat se to zagotovo ne bo zgodilo.« Občina Žalec ima v tem pri- meru za petrovške kulturnike in druge člane društev nekaj alternativ. »Društva lahko tako kot do zdaj uporabljajo prostore društva upokojencev v Rušah in prostore dvorca Novo Celje, pozimi namenske prostore OŠ Petrovče, ki imajo tudi svoj vhod,« so zapisali v občini. Celjska zadruga je ne želi Iz javno dostopnih po- datkov je razvidno, da ima Kmetijska zadruga Petrovče trenutno blokiran račun pri dveh bankah. Leta 2017 so njeni prihodki znašali 4,7 milijona evrov, leta 2021 le še 494 tisoč evrov. Od leta 2019 je zabeležila vsako leto približno 200 tisoč evrov iz- gube. Zadruga je po podatkih iz leta 2021 imela 1,8 milijona evrov kratkoročnih obvezno- sti, zdaj jih ima zagotovo še več. Če je bilo leta 2017 v njej zaposlenih 21 ljudi, jih je bilo leta 2021 le še pet. Direktor Kmetijske zadru- ge Celje Peter Vrisk je letos februarja za Novi tednik po- vedal, da je celjska zadruga skušala priključiti sosednjo Kmetijsko zadrugo Petrovče. »O njeni pripojitvi k naši za- drugi smo resno razmišljali, a ima zadruga zelo velike fi nančne obveznosti. Če bi dobila državno pomoč, bi do povezave najverjetneje prišlo. Naša zadruga si namreč ne bi mogla privoščiti pokrivanja primanjkljaja, ki ga imajo v Petrovčah. In tudi gospodar- sko nespametno bi to bilo. Zaenkrat se torej na podro- čju povezovanja ne dogaja nič. Nekaj kmetij na območju Kmetijske zadruge Petrovče sicer sodeluje z nami, vendar o priključevanju ne moremo govoriti,« je pojasnil Vrisk. Na območju Petrovč sta zelo močni proizvodnji hmelja in mleka, kmetje se ukvarjajo tudi z vzrejo pitancev in go- jenjem zelenjave. Ob gradnji vodovodnega omrežja je predvidena še gradnja dveh črpališč, servisnega objekta za pripravo pitne vode v Čistilni napravi Dobrna (na fotografiji) ter gradnja treh vodohranov. (Foto: SHERPA) DOBRNA – Približno 1300 prebivalcev v občini Dobrna bo imelo sredi prihodnjega leta kakovostno in zanesljivo oskrbo s pitno vodo. Župan Martin Brecl je v ponede- ljek z direktorjema podjetja Peor iz Vojnika, ki bo gradilo vodovod, Andrejem Petelin- škom in Vojkom Orlčnikom ter direktorjem javnega pod- jetja Vo-ka Celje Markom Cviklom podpisal pogodbo za gradnjo približno osem kilometrov dolgega vodovo- dnega omrežja. Kot je dejal župan, gre za enega večjih projektov v obči- ni, vrednega 2,1 milijona evrov. Zanj je občina na razpisu drža- ve pridobila milijon evrov, kar je 47-odstotno sofi nanciranje, preostalo približno polovico sredstev mora zagotoviti obči- na. Župan Martin Brecl je nad razpisom oziroma nad tem, da je bilo možno pridobiti le polo- vično sofi nanciranje, nekoliko razočaran, glede na to, da dru- gi razpisi praviloma omogoča- jo sofi nanciranje do višine 85 odstotkov vrednosti naložbe. »Tako nizko sofi nanciranje je za občino obremenjujoče, saj mora zagotoviti večji lastni de- lež sredstev,« je dejal. Projekt sicer fi nancira Evropska uni- ja in je del ukrepov načrta, ki se fi nancira iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Projekt vključuje gradnjo novega vodovodnega omrež- ja na območju vodovodnih sistemov Brdce in Dobrna ter zagotovitev varne in zanesljive pitne vode v naseljih Spodnje Brdce, Vinska Gorica, Strmec nad Dobrno, Parož, Dobrna in Pristova. Ob tem je predvi- dena še gradnja dveh črpališč, servisnega objekta za pripravo pitne vode v Čistilni napravi Dobrna ter gradnja treh vodo- hranov. Naložba bo pomenila tudi zmanjšanje vodnih izgub na območju vodovodnega sis- tema Brdce za več kot 20 od- stotkov ter zagotavljanje pov- prečne porabe energije pod 0,5 kilovatne ure na kubični meter pitne vode v vodovodnem sis- temu Dobrna. Direktor Vo-ka Celje Marko Cvikl je poudaril, da so v jav- nem podjetju, ki je upravljavec vodovodnega sistema, vedno veseli, ko občine občanom zagotovijo boljšo in varnejšo oskrbo s pitno vodo. »Tudi omenjena naložba bo k temu bistveno doprinesla, saj bodo območja, ki so bila doslej oskr- bovana predvsem iz lokalnih vodovodov, zdaj priključena na urejen, nadzorovan in varen vodovodni sistem. Slednji bo ljudem ne nazadnje omogočil tudi razvoj in boljše življenje,« je prepričan. Župan Martin Brecl je dodal, da bo po izvedbi omenjenega projekta večina občine priklju- čena na javni vodovod. Zatem bosta brez javnega vodovoda le še Strmec in Paški Kozjak s približno 25 gospodinjstvi. V občini imajo sicer tudi za ti dve območji že pripravljene vse projekte, vključno z grad- benimi dovoljenji, in čakajo na možnosti sofi nanciranja. BA Kmetijska zadruga Petrovče ni več lastnica tamkajšnjega hmeljarskega doma. (Foto: ŠO) zgrajena na podlagi udarniške- in na njenem mestu zgradili »Skrbi nas, kam vse to vodi, saj je dvorana naše osrednje prizorišče za prireditve,« je mogoče slišati iz Krajevne skupnosti Petrovče. Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 12, 23. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Stanovanja v novem bloku v Spodnjih Prelogah so velika od 40 do 80 kvadratnih me- trov, so od eno- do triinpol- sobna. Večina stanovanj je dvosobnih, velikih približno 60 kvadratnih metrov, neka- tera imajo balkon. V bloku je urejen sistem ogrevanja na le- sno biomaso, ob njem je ure- jeno asfaltirano parkirišče. Srečen dan Kot je na slovesnem od- prtju novozgrajenega bloka povedal Tomaž Rihtaršič, direktor Stanovanjskega podjetja Konjice, je gradnja stala približno 950 tisoč evrov. »Stanovanjsko pod- jetje Konjice je zagotovilo 500 tisoč evrov, od tega smo približno 270 tisoč evrov pri- spevali iz lastnih fi nančnih virov, za kritje razlike smo najeli kredit. Stanovanjski sklad Republike Slovenije je prispeval približno 360 tiso- čakov. Občina Slovenske Ko- njice je zagotovila zemljišča, a tudi komunalni prispevek ter delno pripravo projektne dokumentacije. Od enajstih neprofi tnih stanovanj jih je šest v lasti Stanovanjskega podjetja Konjice, pet jih je v lasti republiškega stanovanj- skega sklada,« je še pojasnil direktor Rihtaršič in vsem novim stanovalcem bloka zaželel prijetno bivanje. »To Sami izdelali čelni transporter SLOVENSKE KONJICE – Nova najemna nepro tna stanovanja Enajstim družinam razdelili ključe »Srečen sem. Končno bomo z družino živeli v dovolj pro- stornem stanovanju,« je ob prejemu stanovanjskih ključev na slovesnem odprtju novozgrajenega bloka v Spodnjih Prelogah pri Slovenskih Konjicah navdušeno povedal Rok Primožič. Ključev se je razveselilo še deset družin s Konji- škega. Blok z 11 stanovanji z neprofi tnimi najemninami sta zgradila Stanovanjsko podjetje Konjice in Stanovanjski sklad Republike Slovenije. BARBARA FURMAN Odkopne transporterje in drugo opremo za pridobi- vanje premoga so v Šaleški dolini v preteklosti že izde- lovali. Kot je povedal gene- ralni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec, so jih začeli izdelovati v hčerinski družbi ESO, ki so jo kasneje ločili v dve druž- bi, in sicer Esotech in ESO – elektro-strojna oprema in Esotech. Slednja je pred de- setletji proizvajala zelo na- predno rudarsko opremo. V »T:ODDAJANJEBarbara Fjama premogovnik.jpg« je srečen dan za celotno ko- njiško lokalno skupnost, ne le za družine, ki so danes pre- jele ključe stanovanj. Gradnjo neprofi tnih najemnih stano- vanj bomo nadaljevali.« Možen odkup stanovanj V konjiški občini je 166 na- jemnih stanovanj. Kot je po- vedal konjiški župan Darko Ratajc, občina vsakih nekaj let objavi razpis, na katerega se prijavi približno 30 upra- vičencev s Konjiškega, pro- silci na stanovanje čakajo v povprečju tri leta. Potrebe po najemnih stanovanjih pa bistveno ne naraščajo. »Še letos bomo trem oziroma šti- rim družinam omogočili se- litev v najemna stanovanja, ki jih bomo uredili v Ločah. Stavbo nekdanjega zdravstve- nega doma bomo preuredili v najemna stanovanja.« Občina vsako leto v prora- čunu zagotovi denar za sis- tematično vzdrževanje naje- mnih stanovanj. »Želimo, da imajo stanovalci kakovostne bivalne pogoje. Za vzdrževal- na in obnovitvena dela vsako leto zagotovimo precej prora- čunskih sredstev. Nekaj na- jemnih stanovanj je v starih stavbah v mestnem jedru, zato so stroški precejšnji.« Ob tem je župan Ratajc napove- dal, da bodo v skladu s spre- jeto občinsko stanovanjsko politiko vsem najemnikom stanovanj v konjiški občini letos prvič ponudili možnost odkupa stanovanja. »Ne pri- čakujemo sicer, da se bodo najemniki množično odločali za nakup stanovanja. A oce- njujemo, da bi lahko vsako leto prodali od tri do pet sta- novanj. Denar od prodaje na- meravamo usmeriti v gradnjo novih neprofi tnih stanovanj,« je še pojasnil župan. Dokapitalizacija? Na odprtju novega bloka je bil tudi Črtomir Remec, di- rektor Stanovanjskega skla- da Republike Slovenije, ki je povedal, da je sklad po vsej državi od leta 2015 zagotovi- li 7300 najemnih stanovanj, od tega 650 v fi nančnem so- delovanju z lokalnimi sku- pnostmi oziroma občinskimi stanovanjskimi podjetji. »Do konca letošnjega leta bomo predali namenu še približno 300 najemnih stanovanj. Tudi v Celju, kjer smo jih lani na Dečkovi cesti zagotovili 50, letos jih bomo na tem obmo- čju še 90. V Šmarju pri Jelšah bomo kmalu končali gradnjo 30 oskrbovanih stanovanj,« je pojasnil Remec, ob čemer je poudaril, da potrebe po naje- mnih stanovanjih povsod po Sloveniji naraščajo. Zato jih želijo tudi v prihodnje graditi v takšnem obsegu kot doslej. »Ker smo v minulih letih za tovrstno gradnjo porabili vsa razpoložljiva evropska in lastna sredstva, pričaku- jejo fi nančno pomoč drža- ve. »Predlagamo, da država dokapitalizira stanovanjski sklad, s čimer bi omogočila dodatno zadolževanje sklada pri Evropski investicijski ban- ki za potrebe gradnje novih neprofi tnih stanovanj.« Blok v Zrečah Ob tem spomnimo, da sta blok s šestimi najemnimi sta- novanji Stanovanjsko podje- tje Konjice in Stanovanjski sklad Republike Slovenije v sodelovanju z zreško obči- no lani zgradila v Mladinski ulici v Zrečah in ga oktobra predala v uporabo. Skupen projekt treh partnerjev je vre- den približno 450 tisoč evrov (brez DDV) – tri stanovanja so v lasti stanovanjskega sklada, za dve stanovanji je denar zagotovila Občina Zre- če, eno stanovanje je v lasti Stanovanjskega podjetja Ko- njice. Stanovanja so velika od 56 do 67 kvadratnih metrov, dve v pritličju imata vsako svojo teraso, stanovanja v nadstropjih imajo balkone. Vsakemu stanovanju pripada tudi shramba v stanovanju ter po en parkirni prostor, ki je označen s številko stanova- nja. Foto: Andraž Purg Žozeta Jazbinšek in Rok Primožič iz Slovenskih Konjic: »Novega najemnega stanovanja smo zelo veseli. Hči bo imela svojo sobo. Že deset let smo podnajemniki, zadnjih sedem let smo živeli v enosobnem stanovanju. Zdajšnje stanovanje je dvoinpolsobno, ima balkon. Srečni smo!« VELENJE – V Skupini Premogovnik Velenje od sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja z lastnim inže- nirskim znanjem razvijajo opremo za odkopavanje premoga. Tako želijo zago- toviti čim manjšo odvisnost od drugih, predvsem tujih dobaviteljev opreme. Pred kratkim so izdelali čelni transporter premoga, ki ga že nameščajo v novem od- kopnem rovu. zadnjih letih rudarsko opre- mo za Premogovnik Velenje izdelujeta hčerinski družbi Sipoteh in HTZ. Na podlagi načrtov in usme- ritev, ki so jih pripravili strokov- njaki Premogovnika Velenje, so izdelavo opreme vrsto let nada- ljevali tuji, predvsem evropski dobavitelji. Zadnja leta večino opreme izdelajo sami. Pri iz- delavi čelnega transporterja so sodelovali številni elektro-, strojni in rudarski strokovnja- ki, ki so zaposleni v različnih premogovniških službah in družbah. Pri izdelavi nekate- rih strojev je kot podizvajalec sodelovala tudi družba Sipo- Z lastnim inženirskim znanjem razvijajo opremo za odkopavanje premoga. (Foto: Miran Beškovnik) Ustanovljen lokalni odbor Gibanja Svoboda CELJE – Gibanje Svoboda je tudi v Celju dobilo lokalni odbor, ki ga vodi mestni sve- tnik Primož Posinek. Ta je povedal, da je gibanje pripravljeno tvorno delovati pri razvoju mesta in za to prevzeti tudi svoj del odgo- vornosti. Celjski župan Ma- tija Kovač, ki se je udeležil ustanovnega zbora, je dejal, da je sodelovanje s svetniško skupino Gibanja Svoboda v mestnem svetu eden od po- membnih temeljev izpolnje- vanja predvolilnih obljub. V letošnjem programu je lokalni odbor med nalogami Žozeta Jazbinšek in Rok Primo- žič bosta mesečno za najemnino odštela približno 260 evrov. Novi blok z 11 neprofitnimi stanovanji je v Spodnjih Prelogah pri Slovenskih Konjicah. Trak so prerezali župan Darko Ratajc (na sredini), direktor Stanovanj- skega sklada RS Črtomir Remec (levo) in direktor Stanovanjskega podjetja Konjice Tomaž Rihtaršič. teh, ki je v 100-odstotni lasti Premogovnika Velenje. »Pri izdelavi čelnega transporterja so vso konstrukcijo in druge kovinske dele transporterja iz- delali sami,« je poudaril Mavec in dodal, da so v Premogovniku Velenje s tem ponovno potrdili, kako pomembno je sodelova- nje tako na različnih ravneh družbe kot tudi znotraj Sku- pine Pr emogo vnik a V elen je. BF navedel sodelovanje z lokal- nim okoljem pri reševanju različnih težav, sodelovanje z županom ter vodstvom ob- čine in drugimi političnimi skupinami v mestnem svetu. Podpredsedniki lokalnega odbora so Vesna Stojanović, Flurina Ametaj in Andrej Urankar. Člani izvršnega od- bora stranke so Tanja Leder, Uroš Lesjak, sicer podžupan MO Celje, poslanca Janja Sluga in Miha Lamut, svetni- ca Inge Kobe in vodja svetni- ške skupine v mestnem sve- tu Simon Jevšinek. TC Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 12, 23. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Stanovanja v novem bloku v Spodnjih Prelogah so velika od 40 do 80 kvadratnih me- trov, so od eno- do triinpol- sobna. Večina stanovanj je dvosobnih, velikih približno 60 kvadratnih metrov, neka- tera imajo balkon. V bloku je urejen sistem ogrevanja na le- sno biomaso, ob njem je ure- jeno asfaltirano parkirišče. Srečen dan Kot je na slovesnem od- prtju novozgrajenega bloka povedal Tomaž Rihtaršič, direktor Stanovanjskega podjetja Konjice, je gradnja stala približno 950 tisoč evrov. »Stanovanjsko pod- jetje Konjice je zagotovilo 500 tisoč evrov, od tega smo približno 270 tisoč evrov pri- spevali iz lastnih fi nančnih virov, za kritje razlike smo najeli kredit. Stanovanjski sklad Republike Slovenije je prispeval približno 360 tiso- čakov. Občina Slovenske Ko- njice je zagotovila zemljišča, a tudi komunalni prispevek ter delno pripravo projektne dokumentacije. Od enajstih neprofi tnih stanovanj jih je šest v lasti Stanovanjskega podjetja Konjice, pet jih je v lasti republiškega stanovanj- skega sklada,« je še pojasnil direktor Rihtaršič in vsem novim stanovalcem bloka zaželel prijetno bivanje. »To Sami izdelali čelni transporter SLOVENSKE KONJICE – Nova najemna nepro tna stanovanja Enajstim družinam razdelili ključe »Srečen sem. Končno bomo z družino živeli v dovolj pro- stornem stanovanju,« je ob prejemu stanovanjskih ključev na slovesnem odprtju novozgrajenega bloka v Spodnjih Prelogah pri Slovenskih Konjicah navdušeno povedal Rok Primožič. Ključev se je razveselilo še deset družin s Konji- škega. Blok z 11 stanovanji z neprofi tnimi najemninami sta zgradila Stanovanjsko podjetje Konjice in Stanovanjski sklad Republike Slovenije. BARBARA FURMAN Odkopne transporterje in drugo opremo za pridobi- vanje premoga so v Šaleški dolini v preteklosti že izde- lovali. Kot je povedal gene- ralni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec, so jih začeli izdelovati v hčerinski družbi ESO, ki so jo kasneje ločili v dve druž- bi, in sicer Esotech in ESO – elektro-strojna oprema in Esotech. Slednja je pred de- setletji proizvajala zelo na- predno rudarsko opremo. V »T:ODDAJANJEBarbara Fjama premogovnik.jpg« je srečen dan za celotno ko- njiško lokalno skupnost, ne le za družine, ki so danes pre- jele ključe stanovanj. Gradnjo neprofi tnih najemnih stano- vanj bomo nadaljevali.« Možen odkup stanovanj V konjiški občini je 166 na- jemnih stanovanj. Kot je po- vedal konjiški župan Darko Ratajc, občina vsakih nekaj let objavi razpis, na katerega se prijavi približno 30 upra- vičencev s Konjiškega, pro- silci na stanovanje čakajo v povprečju tri leta. Potrebe po najemnih stanovanjih pa bistveno ne naraščajo. »Še letos bomo trem oziroma šti- rim družinam omogočili se- litev v najemna stanovanja, ki jih bomo uredili v Ločah. Stavbo nekdanjega zdravstve- nega doma bomo preuredili v najemna stanovanja.« Občina vsako leto v prora- čunu zagotovi denar za sis- tematično vzdrževanje naje- mnih stanovanj. »Želimo, da imajo stanovalci kakovostne bivalne pogoje. Za vzdrževal- na in obnovitvena dela vsako leto zagotovimo precej prora- čunskih sredstev. Nekaj na- jemnih stanovanj je v starih stavbah v mestnem jedru, zato so stroški precejšnji.« Ob tem je župan Ratajc napove- dal, da bodo v skladu s spre- jeto občinsko stanovanjsko politiko vsem najemnikom stanovanj v konjiški občini letos prvič ponudili možnost odkupa stanovanja. »Ne pri- čakujemo sicer, da se bodo najemniki množično odločali za nakup stanovanja. A oce- njujemo, da bi lahko vsako leto prodali od tri do pet sta- novanj. Denar od prodaje na- meravamo usmeriti v gradnjo novih neprofi tnih stanovanj,« je še pojasnil župan. Dokapitalizacija? Na odprtju novega bloka je bil tudi Črtomir Remec, di- rektor Stanovanjskega skla- da Republike Slovenije, ki je povedal, da je sklad po vsej državi od leta 2015 zagotovi- li 7300 najemnih stanovanj, od tega 650 v fi nančnem so- delovanju z lokalnimi sku- pnostmi oziroma občinskimi stanovanjskimi podjetji. »Do konca letošnjega leta bomo predali namenu še približno 300 najemnih stanovanj. Tudi v Celju, kjer smo jih lani na Dečkovi cesti zagotovili 50, letos jih bomo na tem obmo- čju še 90. V Šmarju pri Jelšah bomo kmalu končali gradnjo 30 oskrbovanih stanovanj,« je pojasnil Remec, ob čemer je poudaril, da potrebe po naje- mnih stanovanjih povsod po Sloveniji naraščajo. Zato jih želijo tudi v prihodnje graditi v takšnem obsegu kot doslej. »Ker smo v minulih letih za tovrstno gradnjo porabili vsa razpoložljiva evropska in lastna sredstva, pričaku- jejo fi nančno pomoč drža- ve. »Predlagamo, da država dokapitalizira stanovanjski sklad, s čimer bi omogočila dodatno zadolževanje sklada pri Evropski investicijski ban- ki za potrebe gradnje novih neprofi tnih stanovanj.« Blok v Zrečah Ob tem spomnimo, da sta blok s šestimi najemnimi sta- novanji Stanovanjsko podje- tje Konjice in Stanovanjski sklad Republike Slovenije v sodelovanju z zreško obči- no lani zgradila v Mladinski ulici v Zrečah in ga oktobra predala v uporabo. Skupen projekt treh partnerjev je vre- den približno 450 tisoč evrov (brez DDV) – tri stanovanja so v lasti stanovanjskega sklada, za dve stanovanji je denar zagotovila Občina Zre- če, eno stanovanje je v lasti Stanovanjskega podjetja Ko- njice. Stanovanja so velika od 56 do 67 kvadratnih metrov, dve v pritličju imata vsako svojo teraso, stanovanja v nadstropjih imajo balkone. Vsakemu stanovanju pripada tudi shramba v stanovanju ter po en parkirni prostor, ki je označen s številko stanova- nja. Foto: Andraž Purg Žozeta Jazbinšek in Rok Primožič iz Slovenskih Konjic: »Novega najemnega stanovanja smo zelo veseli. Hči bo imela svojo sobo. Že deset let smo podnajemniki, zadnjih sedem let smo živeli v enosobnem stanovanju. Zdajšnje stanovanje je dvoinpolsobno, ima balkon. Srečni smo!« VELENJE – V Skupini Premogovnik Velenje od sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja z lastnim inže- nirskim znanjem razvijajo opremo za odkopavanje premoga. Tako želijo zago- toviti čim manjšo odvisnost od drugih, predvsem tujih dobaviteljev opreme. Pred kratkim so izdelali čelni transporter premoga, ki ga že nameščajo v novem od- kopnem rovu. zadnjih letih rudarsko opre- mo za Premogovnik Velenje izdelujeta hčerinski družbi Sipoteh in HTZ. Na podlagi načrtov in usme- ritev, ki so jih pripravili strokov- njaki Premogovnika Velenje, so izdelavo opreme vrsto let nada- ljevali tuji, predvsem evropski dobavitelji. Zadnja leta večino opreme izdelajo sami. Pri iz- delavi čelnega transporterja so sodelovali številni elektro-, strojni in rudarski strokovnja- ki, ki so zaposleni v različnih premogovniških službah in družbah. Pri izdelavi nekate- rih strojev je kot podizvajalec sodelovala tudi družba Sipo- Z lastnim inženirskim znanjem razvijajo opremo za odkopavanje premoga. (Foto: Miran Beškovnik) Ustanovljen lokalni odbor Gibanja Svoboda CELJE – Gibanje Svoboda je tudi v Celju dobilo lokalni odbor, ki ga vodi mestni sve- tnik Primož Posinek. Ta je povedal, da je gibanje pripravljeno tvorno delovati pri razvoju mesta in za to prevzeti tudi svoj del odgo- vornosti. Celjski župan Ma- tija Kovač, ki se je udeležil ustanovnega zbora, je dejal, da je sodelovanje s svetniško skupino Gibanja Svoboda v mestnem svetu eden od po- membnih temeljev izpolnje- vanja predvolilnih obljub. V letošnjem programu je lokalni odbor med nalogami Žozeta Jazbinšek in Rok Primo- žič bosta mesečno za najemnino odštela približno 260 evrov. Novi blok z 11 neprofitnimi stanovanji je v Spodnjih Prelogah pri Slovenskih Konjicah. Trak so prerezali župan Darko Ratajc (na sredini), direktor Stanovanj- skega sklada RS Črtomir Remec (levo) in direktor Stanovanjskega podjetja Konjice Tomaž Rihtaršič. teh, ki je v 100-odstotni lasti Premogovnika Velenje. »Pri izdelavi čelnega transporterja so vso konstrukcijo in druge kovinske dele transporterja iz- delali sami,« je poudaril Mavec in dodal, da so v Premogovniku Velenje s tem ponovno potrdili, kako pomembno je sodelova- nje tako na različnih ravneh družbe kot tudi znotraj Sku- pine Pr emogo vnik a V elen je. BF navedel sodelovanje z lokal- nim okoljem pri reševanju različnih težav, sodelovanje z županom ter vodstvom ob- čine in drugimi političnimi skupinami v mestnem svetu. Podpredsedniki lokalnega odbora so Vesna Stojanović, Flurina Ametaj in Andrej Urankar. Člani izvršnega od- bora stranke so Tanja Leder, Uroš Lesjak, sicer podžupan MO Celje, poslanca Janja Sluga in Miha Lamut, svetni- ca Inge Kobe in vodja svetni- ške skupine v mestnem sve- tu Simon Jevšinek. TC Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 12, 23. marec 2023 KULTURA Vodstvo ministrstva za kulturo na čelu z ministrico Asto Vrečko bo v naslednjih dneh obiskalo vseh dva- najst regij v Sloveniji in se pogovarjalo o tem, kakšna naj bi bila kulturna politika v prihodnje. Obiske je začelo pred tednom v Celju, zaključno srečanje bo 21. aprila v Cankarjevem domu. Na osnovi izhodišč, ki jih je pripravilo ministrstvo, in predlogov z omenjenih posvetov bo nastal Nacionalni program za kulturo, torej dokument o tem, kako naj Slovenija strateško deluje na področju kulture. TATJANA CVIRN Z razstavo za pomoč otrokom Nataša Müller je strastna popotnica in odlična fotografinja. Z Novim tednikom je med drugim vrsto let sodelovala v akciji Naj maturantka in naj maturant. Njena zadnja popotovanja so bila polna nepredvidenih dogodkov in zapletov. Danes, v četrtek, ob 17 . uri jih bo predstavila v Železarskem muzeju na Teharjah z naslovom Madagaskar, izgubljeni raj. S fotografskim in popotniškim prijateljem Mitjo Bostnerjem je pripravila fotografsko razstavo, kratek film in druženje ob glasbi z Madagaskarja. Potem ko sta spoznala blišč in bedo Dubaja, kjer sta namesto petih dni obtičala tri tedne, sta se na potepu po Mada- gaskarju srečala tudi s Pedrom Opeko in številnimi otroki, ki živijo v neizmerni revščini. Zato bo dogodek namenjen tudi zbiranju pomoči za te otroke. TC O zanimivi preteklosti Štor Štore v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje je naslov razstave, ki je na ogled na spletnem portalu virutalni.zac.si. Utrinki preteklosti, ki so zaznamovali dogajanje v tem železarskem kraju, bodo na ogled še maja na panojski razstavi pred junijskim praznova- njem občinskega praznika. Razstava, ki je trenutno na ogled le virtualno, na 12 panojih predstavlja 67 kosov gradiva, ki odseva značilnosti, spremembe in zanimivosti iz zgodovine kraja. Najstarejša dokumenta na razstavi sta spis in načrt gradnje mlina v Štorah, ki segata v leto 1856. Iz 19. stoletja so prikazani načrti gradnje hiš in delavskih stanovanj Železarne Štore. Med drugim so prikazane fotografije prostorov železarne. Predstavljenih je več projektov, ki so bili izvedeni po zaslugi tega podjetja. Gre na primer za gradnjo ceste na Svetino, stanovanjskega naselja Lipa, osnovne šole, kultur- nega doma in zdravstvene postaje. Na razstavi so na ogled dokumenti številnih društev, ki so bila ustanovljena ob podpori železarne. Kot zanimivost je objavljen še cenik kruha in moke iz leta 1960. Gradivo, povezano s Štorami, ki ga Zgodovinski arhiv Celje hrani v različnih fondih in zbirkah, je za razstavo izbrala in tematsko opremila arhivska svetovalka Sonja Jazbec. Gre za četrto v seriji razstav, ki nosijo nadnaslov Arhiv v regiji. TS Razstava z naslovom PRE>TOK je pokazatelj, kaj nastane, ko študentje oblikovanja in dijaki steklarstva dobijo priložnost spoznavati posebna znanja in veščine v steklarski industriji. Nastala dela, ki so bila nedavno na ogled v Anini galeriji v Ro- gaški Slatini, so zdaj razstavljena v Salonu Rogaška v Ljubljani. Štore na razglednici, izdani leta 1915 (Vir: Zgodovinski arhiv Celje) Posveta Kultura za prihodnost so se v Celju udeležili številni predstavniki regijskih zavodov in društev ter samo- zaposleni v kulturi. (Foto: arhiv MOC) V Celju je bil prvi regijski posvet Kakšno kulturno politiko bi radi? Ministrstvo je pripravilo tudi spletni obrazec (https:// gov-ankete.si/a/2350), s po- močjo katerega lahko vsak, ki želi, pošlje svoje predloge in mnenja glede novega mo- dela kulture. »Ta mora biti odprt, vključujoč, solidaren in sodoben,« je povedala Asta Vrečko. »Ob tem moramo sprejeti akcijski načrt, ki ga država zdaj nima. Želimo, da bi bil realno ovrednoten, da bi ustrezal potrebam države na tem področju in da bi bil usmerjen v prihodnost.« Posvet Kultura za prihodnost je v Barbarino dvorano Pokra- jinskega muzeja Celje privabil številne predstavnike javnih zavodov v regiji, občin in lju- biteljskih kulturnih dejavnosti ter samozaposlene v kulturi. Predlogi iz regije Ministrstvo je v izhodiščih posvetov izpostavilo, da je kultura eden pomembnejših Utrinek z odprtja razstave v Salonu Rogaška v Ljubljani. (Foto: Miha Benedičič) Ko se srečata oblikovanje in industrija eksperimentalnega dela s steklom omogoča nenehno iskanje novega – v izraznem in tudi tehnološkem pogledu. »Delavnica je ponudila nov način sodelovanja in učenja. Poudarki so bili na interdisci- plinarnosti, praktični izkušnji, spoznavanju proizvodnih pro- cesov, eksperimentiranju z materialom ter krepitvi dobre komunikacije med različnimi skupinami, ki so ključne za odlične in tržno uspešne iz- delke.« TS Nataša Müller rada spoznava svet skozi svoj fotografski objektiv. Nazadnje je bila na Madagaskarju. (Foto: osebni arhiv) Na dan posveta se je ministrica Asta Vrečko srečala tudi z vodstvom celjske občine. Župan Matija Kovač ji je predsta- vil načrte glede dokončanja obnove Knežjega dvora, ki bo velik finančni zalogaj, ter glede ureditve novega razstavi- šča za predstavitev rimskih fresk v Stari grofiji. Pogovarjala sta se tudi problematiki depojev kot skupnem izzivu vseh kulturnih zavodov v Mestni občini Celje. pogojev za ustvarjanje družbe enakosti, socialne pravično- sti in trajnostnega razvoja. V ospredju prizadevanj v priho- dnjih letih naj bi bili naslednji izzivi: zagotovitev ustreznih že prizadevamo, saj bi to olaj- šalo prijavljanje, pripravljamo pa tudi prenovo razpisnih me- hanizmov …« je povedala Asta Vrečko. V razpravi je bilo mogoče slišati še predloge o ustano- vitvi ambulante za ljudi v umetniških poklicih, o obli- kovanju javne agencije ali sklada za področje glasbene umetnosti ter o enakomernej- ši dostopnosti do kakovostnih kulturnih vsebin, da bi bili teh deležni tudi prebivalci v manj- ših krajih. pogojev dela, enakosti spolov, mednarodnega povezovanja, zelenega prehoda, novih mo- delov upravljanja, digitaliza- cije, krepitve zmogljivosti in gradnje podpornih okolij ter dostopnosti kulture. Ministrica je ob tem opo- zorila, da so se nekaterih re- form na ministrstvu že lotili, na primer na področju samo- zaposlenih v kulturi, kjer so sprejeli novosti glede urejanja bolniške. »V razpravi je bila večkrat omenjena potreba po digitalizaciji razpisov, za kar si Dijaki in študenti so se no- vembra lani udeležili delavnic na temo eksperimentalnega dela v različnih tehnikah obli- kovanja stekla. Kreativni del delavnic študentov je vodila mag. Tanja Pak, ki na Aka- demiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani vodi smer unikatno oblikovanje stekla in keramike. Pakova izvira iz Rogaške Sla- tine, kjer je bila od majhnega obdana s spoštovanjem in z ljubeznijo do tradicije izdelave ročno pihanega stekla. Magi- strirala je na Royal College of Art v Londonu. Izpopolnjevala se je na številnih delavnicah, gostovanjih in rezidencah v tujini, zdaj znanje in izkušnje predaja mladim generacijam. Pojasnila je, da je bilo na- men delavnice pridobivanje posebnih znanj in veščin, ki jih oblikovalci potrebujejo za sodelovanje s steklarsko indu- strijo. Za tovrstno sodelovanje sta si z ravnateljico Šolskega centra Rogaška Slatina mag. Dubravko Berc Prah priza- devali nekaj let. Projekt je temeljil na raziskovanju mo- žnosti oblikovanja stekla in na praktičnem delu. Študen- tje oblikovanja so spoznavali tehnike, ki jim na akademiji niso na voljo, ker tam nimajo potrebne opreme. Povezova- nje s študenti je bilo drago- ceno tudi za dijake, da lažje razumejo delo oblikovalca. Pri praktičnem delu so sodelovali mentorja praktičnega pouka Zinka Kobula Kamenšek in Janez Prah iz Šolskega centra Rogaška Slatina ter strokovni delavci Steklarne Rogaška. Udeleženci delavnice so dela izdelali s pomočjo izurjenih mojstrov. Mentorica delavnic Tanja Pak je dejala, da možnost Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 12, 23. marec 2023 NAŠA TEMA Postati starš ni nekaj samoumevnega Za nekatere je pot do družine dolga in naporna Pred nami je materinski dan, ko se poklonimo materam in njihovi nesebični ljubezni. Če leta 1990 povprečna sta- rost ženske ob rojstvu prvega otroka ni znašala niti 23 let, je v zadnjih letih po podatkih statističnega urada to bistve- no drugače. Leta 2021 so bile Slovenke, ko so prvič rodile, stare malo manj kot 30 let. Kaj to pomeni glede uspešne zanositve in porode, smo se pogovarjali s predstojnikom Ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Ce- lje asist. mag. Jakobom Korenom, dr. med., specialistom ginekologije in porodništva. Svoji izkušnji glede ustvar- janja družine sta z nami delila operna pevka in učiteljica solopetja Biba Novak in novinar nacionalnega radia Matija Mastnak. Vsak na svoj način sta postala srečna starša, če- sar ne bi zamenjala za nič na svetu. A njuni zgodbi in še marsikatera druga pričajo o tem, da postati mama oziroma oče še zdaleč ni nekaj samoumevnega. ŠPELA OŽIR, TINA STRMČNIK Za mnogimi so številni opravljeni testi nosečnosti. Prvi vidni stik s plodom je ultrazvok. Slika Bibinega neroje- nega sina bo zanjo in njeno družino imela za vedno posebno mesto v srcu. Po negativnem testu žalost in obup »Nekatere ženske težko govorijo o postopkih umetne oploditve zaradi nerazumevanja okolja, v katerem živijo. Nekateri ljudje namreč menijo, da to ni naravno, da tega ni ›Bog dal‹. Njim bi rada povedala, da nove srčne zaklopke, kolka, zalivk in zobnega vsadka, inzulina in drugih medicinskih čudes tudi ›ni dal Bog‹. A je vseeno vsem božansko kakovostno živeti in imeti dobro oskrbo, kajne?« pravi Novakova. Biba Novak s hčerko Zaro (Foto: osebni arhiv) Da želi postati mama, je Biba Novak začutila takoj po poroki, ko se je njeno ži- vljenje ustalilo. Pri tem ju je z možem priganjal tudi nje- gov revmatolog. Že takrat ju je opozoril, da morda ne bo šlo zlahka in da naj se čim prej prijavita na kliniko. Ta- krat niti pomislila nista, kaj vse ju še čaka. »Moja prababica je imela štirinajst otrok, druga šest, tretja pet. Živela sem v pre- pričanju, da je zanositi mačji kašelj. Predvsem mi je zabav- no, da sem bila celo življenje tako zelo stroga glede zaščite in da sem po potrebi pretira- no in goreče osveščala tudi svojo okolico,« pove učitelji- ca solopetja v žalski glasbeni šoli, ki se je trudila zanositi šest let, preden ji je to končno uspelo. Danes je mamica pri- srčne in sladke osemmesečne Zare. A do največje sreče na svetu je morala prestati kar nekaj preizkušenj. Postopki čustveno breme Za operno pevko, ki je med drugim nastopila v mu- zikalu Veronika Deseniška, so štirje postopki punkcije jajčnikov, pet transferjev in devet prenesenih zarodkov izvrstne kakovosti. Kot pra- vi, so se težave vrstile druga za drugo, slab spermiogram, bolezen ščitnice, podhranje- nost z vitaminom D, visok prolaktin, pregrada v mater- nici, slab odziv na zdravila. »V vsak nov postopek sem šla z velikim veseljem, žarom in upanjem. Vsak negativen test nosečnosti me je nato vrgel na kruta tla realnosti. Sledila sta žalovanje in obup. Sploh začetni postopki so bili veliko čustveno breme, takrat sem posegla tudi po pogovorih s strokovnjaki,« se danes, ko je na srečo vse to že za njo, spominja Novakova. Ustavili so mu srce Decembra 2021 je na potr- ditvenem ultrazvoku le izve- dela, da sta se oba zarodka ugnezdila, da sta primerne velikosti in da imata popoln srčni utrip. »Po pregledu sem še 40 minut sedela v čakal- nici, da so se mi prenehala šibiti kolena. Kakšna sreča!« Na žalost sreča v takšnem ob- segu ni trajala dolgo. »Sestra me je konec istega meseca za rojstni dan peljala na sa- moplačniški ultrazvok, da je lahko še ona videla zarodka. Zdravnica je najprej preverila Zaro. Nato je z ultrazvokom pregledala drugega otročka in nastala je smrtna tišina. Vedela sem, kaj to pomeni. Tišina je postala boleča. Za- rodek je bil vodeničast, otekel po celem telesu. Iskreno mi je povedala, da jo skrbi,« pripo- veduje Novakova in dodaja, da je tudi pregled nuhalne svetline pokazal odstopanje, kar je zanjo pomenilo dolgo čakanje na amniocentezo, di- agnostično metodo, s katero zdravniki testirajo morebitne bolezni ploda. Pred Bibo je bil spet dolg teden čakanja, preden je prejela klic s prvi- mi rezultati. »Šok. Otrok ima trisomijo 18, ki ni združljiva z življenjem. Fantek. Takrat sem izvedela tudi, da je Zara deklica in da je z njo vse v najlepšem redu.« Sledila je Bibina najhujša izkušnja v življenju, čeprav je vedela, da ima nekako srečo, da živi v času, ko je to sploh mogoče. Medicinsko osebje je plodu z injekcijo kalijevega klorida ustavilo srce. »Nenad- zorovano sem zajokala. Vsi so se ustavili, sestra Severi- na me je objela. Kako sim- bolično, saj bi se moj fantek imenoval Severin. Ginekolog Pušenjak mi je uresničil že- ljo in naredil še zadnje slikice za spomin, da bo imela Zara spomin v dnevniku.« Prijateljice so skrivale nosečnost Kljub vsem preizkušnjam, ki jih je dala skozi, je bila za- njo nosečnost od prvega dne čudovita. »Skoraj ničesar ne bi spremenila. Edina stvar, ki me je prizadela, je, da mi naj- boljše prijateljice niso upale povedati, da so noseče, da ne bi bila žalostna. To se me je dotaknilo, saj je njihova sre- ča tudi moja sreča in moja zgodba nima zveze z njimi,« pravi sogovornica, ki se je ne- kaj tednov po porodu začela zavedati, da je življenje lepo. »Vse težave so se mi naenkrat zdele majhne in nepomemb- ne. Zara mi je dala zagon za nove projekte, podvige, umi- rila me je, pokazala mi je nov smisel. Čudovito je.« Biba danes vsem, ki si pri- zadevajo zanositi, svetuje, naj ne čakajo predolgo, da se zgodi samo od sebe. »Pojdite po napotnico za zdravljenje neplodnosti in opravite vse preglede. Na tej poti se zave- dajte, da smo privilegirane, saj živimo v eni redkih držav, kjer nam zdravstvo omogoča umetno oploditev, drugje so takšne storitve plačljive.« (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 12, 23. marec 2023 NAŠA TEMA OB ROBU Na svetu so ljudje, ki v starševstvu ne vidijo svojega poslanstva. Zaradi tega niso sebični, svojo izpopolnjenost so našli v drugih stvareh. Pod svojevr- stnim družbenim pritiskom in v času, ko na vsakem koraku slišimo, da so otroci naše največje bogastvo, je najbrž kar izziv prepoznati, da v življenju za srečo vsak posameznik ne potrebuje nebogljenega bitjeca. Na drugi strani je povsem naravno in seveda tudi prav, ker se le tako lahko človeštvo kot vrsta ohranja, da je roj- stvo otroka za mnoge nekaj najlepšega, najboljšega, kar se lahko zgodi posamezniku in paru. A dejstvo je, da ni vedno vse tako ljubeče, rožnato, simpatično in še najmanj lahko. Marsikateri par mora pri ustvarjanju družine skozi boleče zavrnitve, težave in grenkobo. »V vsak nov postopek sem šla z velikim veseljem, žarom in upanjem. Vsak negativen test nosečnosti me je nato vrgel na kruta tla realnosti. Sledila sta žalovanje in obup,« je delila z našimi bralci Biba Novak. Postopki umetne oploditve so lahko za nekatere ženske telesno in psihično zelo zahtevni ter zaznamujejo tako rekoč najlepša leta življenja. Nekateri se zato zanje ne odločijo in poskušajo otroka posvojiti. Čeprav tudi vsa birokracija in negotovost, ki spremljata postopek, nista preprosti. Za takšno pot sta se odločila zakonca Mastnak, ki sta danes srečna starša dveh dečkov. Pri ustvarjanju družine je torej skoraj toliko zgodb, kot je parov. Nekateri o težavah z lahkoto spregovorijo, spet za druge je to preboleče oziroma tako intimnih vsebin ne želijo deliti z drugimi. Včasih nam morda vprašanje o tem, zakaj kakšen par odlaša z otroki, kar prelahko zleti z jezi- ka. Ob tem pozabimo, da postati starš še zdaleč ni nekaj samoumevnega. Kaj pa še vidva čakata? ŠPELA OŽIR »Občutek, da lahko vse načrtujemo, je iluzija« Da načrtovanje družine ni medicinski, ampak družbeni problem, opaža predstojnik Ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje asist. mag. Jakob Ko- ren, dr. med., specialist gi- nekologije in porodništva. »Načrtovanje družine se v našem okolju odmika v tri- deseta leta. S tem seveda ni nič narobe. Žal naša biologi- ja v celoti ni prilagojena naši družbi,« je jasen. »Glede na delo s pacientkami opažam, da ženske mislijo, da bodo pri 35 letih, ko bodo uredile vsa druga področja življenja, brez težav zanosile in bo vse v redu. O tem, da vse morda ne bo šlo tako gladko, razmišljajo šele, ko se soočijo s težavo.« »Oba sva se strinjala, da to, da nosi otrok najine gene, ni pomembno. Dom sva želela dati otroku, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov nima staršev. In takšnih otrok je na svetu veliko.« Matija Mastnak in nje- gova žena Nina Juvan Ma- stnak iz Celja sta se o po- svojitvi začela pogovarjati, ko sta si vrsto let neuspešno prizadevala ustvariti dru- žino. Takrat sta bila stara 41 let, o postopkih umetne oploditve nista razmišljala. »Oba sva se strinjala, da to, da nosi otrok najine gene, ni pomembno. Dom sva že- lela dati otroku, ki zaradi takšnih ali drugačnih ra- zlogov nima staršev. In ta- kšnih otrok je na svetu veli- ko,« sta pojasnila. Posvojitvi sta dala prednost tudi zato, ker menita, da so lahko po- stopki umetne oploditve za nekatere ženske telesno in psihično zelo zahtevni. Ali izpolnjujeta vse po- trebne pogoje, so ugotavljali sodelavci Centra za socialno delo Celje. Opravila sta po- govore s socialno delavko, psihologinjo in specialno pe- dagoginjo. »Sodelavke centra so se z nama pogovarjale kot s posameznikoma, a tudi kot z zakoncema. Spraševale so naju o različnih podrobno- stih najinih življenj, ničesar nisva mogla prikrivati ali si izmišljevati. To, da so naju zaslišale od a do ž, sva vzela v zakup.« Vpisala sta se na listo kan- didatov za posvojitev otroka v Sloveniji, a v to nista pola- gala prevelikega upanja. Tudi na CSD so jima povedali, da se zaradi nesorazmerja med številom otrok in številom kandidatov za posvojitev pri nas v zadnjih letih vedno več parov odloča za postopke po- svojitev otrok iz tujine. Zato sta se odločila še, da bosta poskusila posvojiti otroka v Afriki. Pogovorila sta se s starši, ki so otroka na črni ce- lini že posvojili, in pridobila potrebne stike odvetnika, ki tam ureja postopke. Naenkrat dva malčka Po letu postopkov ju je na petek pred poletnimi poči- tnicami poklical njun stik v Afriki in vprašal, ali sta pri- pravljena posvojiti dečka. Matija in Nina sta bila zelo vesela. Čez tri dni so sodelav- ci CSD poklicali še Nino in ji sporočili, da lahko prideta na razgovor za posvojitev deč- ka v Sloveniji. »Odločila sva se, da bova šla na razgovor, čeprav nisva vedela, kako bo odločil CSD. Kmalu sva dobi- la informacijo, da sva bila iz- brana za posvojitelja malčka iz Slovenije. Vse dokumente sva morala zbrati v le nekaj dneh. Prav tako sva se odlo- čila, da ne bova odpovedala posvojitve v Afriki, za katero sva se dogovarjala. Otrok je živo bitje in ne stvar, glede katere si lahko premisliš.« Naenkrat sta morala doma pripraviti vse za prihod do- jenčka. Ko sta prvič videla V zahodni družbi se po besedah Korena večji delež mladih kot nekoč odloča za univerzitetni, tudi za podi- plomski študij. Nato sledi iskanje službe in stanovanja. Zato pari nosečnost načrtu- jejo kasneje, ko imajo zago- tovljene materialne pogoje. »Plodna sposobnost žensk začne po tridesetem letu upadati, še bolj močno upa- da po 35. letu. Če nosečnost odlagamo proti štiridesetim letom, ženska še veliko tež- je zanosi. Ob tem je zaradi starosti jajčec, ki jih ženska prinese s sabo na svet, večji delež neuspešnih nosečnosti. Tudi ko pride do oploditve, lahko zarodki v zgodnji no- sečnosti velikokrat propadejo in pride do spontanih splavov ali do odmrlih nosečnosti,« je pojasnil. In dodal, da medi- cina tovrstne težave rešuje tako, da omogoča postopke, s pomočjo katerih parom za- gotovi nosečnost in kadar je možno, uspešno donositev ter rojstvo otroka. Kako ginekologi ugotovi- te, da je par neploden? Po medicinskih kriterijih je par, kjer je ženska mlajša od 35 let, neploden, kadar si partnerja za nosečnost pri- zadevata leto dni, a pri tem nista uspešna. Pri parih, kjer je ženska starejša od 35 let, postopke ugotavljanja vzro- kov neplodnosti začnemo že po nekaj mesecih, ko ne pri- de do zanositve, saj vemo, da čas ni na naši strani. Začetni postopki so praviloma bolj preprosti, sledijo bolj zaple- teni, vsak od njih pa terja svoj čas. Že za prvi pregled pri ginekologu, ultrazvok in po- govor, kadar ne gre za nujno stanje, znaša čakalna doba nekaj mesecev. Partner mora po napotnico in se mora na- ročiti v laboratorij za pregled sperme oz. spermiogram. Nato sledi invazivna diagno- stika, s katero poskušamo pri ženski ugotoviti, ali je morda prisotna zapora jajcevodov, ali so prisotne zarastline po prebolelih predhodnih boleznih, pogosto odkrije- mo endometriozo ali druge spremembe. Partnerju, pri katerem izvid spermiograma ni optimalen, priporočamo pregled pri specialistu an- drologu. Preden ugotovimo, da partnerja spontano verje- tno ne bosta zanosila in da se je dobro postaviti v vrsto za postopke oploditve z bio- medicinsko pomočjo, lahko torej čez palec mine pol leta. Za omenjene postopke velja čakalna vrsta. Verjetno so postopki ume- tne oploditve lahko poveza- ni s fi zičnimi in psihičnimi obremenitvami ter s števil- nimi razočaranji, kajne? Postopki niso prijetni ne za žensko ne za moškega. Neka- teri so povezani z operativni- mi posegi v splošni anestezi- ji, s punkcijami, posledično tudi z bolečinami. Vendar je pri parih želja po otroku tako močna, da so vse to pri- pravljeni prestati. Postopki umetne oploditve so različni, nekateri so bolj, drugi manj zahtevni. Vse to od partner- jev terja veliko prilagajanja, razumevanja in potrpljenja. Ob tem ni zagotovila, da bo nosečnost obstala, pride lah- ko do odmrlih plodov. Ko s testom morda le potrdimo nosečnost, se lahko zgodi, da kmalu potem že propade. S tem je povezanih ogromno razočaranj in stisk. Večina parov s pomočjo postopkov umetne oploditve sicer pride do otroka, a je pot do tega lahko dolga in naporna. So pri poteku nosečnosti glede na starost nosečnice lahko velike razlike? Težave se začnejo pogo- steje pojavljati pri ženskah, starejših od 35 let. Če je ženska starejša od štirideset let, se pri njej lahko pojavijo obolenja, kot sta sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, slabša se tudi potek že prej znanih bolezni ledvic ali srca, tudi revmatična in avtoimuna obolenja se s staranjem no- sečnice poslabšujejo. Čas pri ženskah res igra pomembno vlogo. Tudi pri moških je čas pomemben, vendar je pri nas biologija malo bolj milostna. Pri moških spermiji nastaja- jo vsak dan. Pri ženskah pa je zelo težko spet spodbudi- ti jajčnik, ki enkrat potroši svojo rezervo in ne dela več. Takrat so na voljo postopki z darovanimi jajčeci in nado- mestnimi materami. A to ni več naravna, fi ziološka no- sečnost, ki jo ženska lahko doživi v zgodnejših letih. Kako starost nosečnice vpliva na porod? Starost nosečnice vpliva tudi na porod, saj ta pred- stavlja fi zični napor, ki traja nekaj ur. Bolnice, ki so pri prvi nosečnosti stare več kot štirideset let, ginekologi in porodničarji tudi v porodni sobi obravnavamo s poseb- no pozornostjo. Pričakujemo lahko daljše in težje porode ter porode, ki odstopajo od tistih brez težav. Jakob Koren, dr. med., specialist ginekologije in porodništva (Foto: SHERPA) Takoj sta ju sprejela za svoja Luko, je bil ta star 14 dni. »Takoj sva ga sprejela za svo- jega, oba z ženo sva jokala,« je opisal Matija. Nina je z malim nadebudnežem dva dni preživela v bolnišnici, nato sta lahko odšla domov. V najkrajšem možnem času sta morala pripraviti tudi do- kumente za posvojitev dečka iz Gvineje Bissau. Vsi pristoj- ni uradniki so jima pomagali. Težava je nastala le pri prido- bitvi enega od dokumentov, ki ga izda sodišče, saj so bile takrat sodne počitnice. A ker so vodstvo sodišča in tamkaj- šnji zaposleni razumeli, ko- liko jima pomeni posvojitev, so na Hrvaško poslali kurirja. Ta se je na državni meji sre- čal s sodnico in dokument je pravočasno prispel do Ma- stnakovih. »Včasih birokrat- ski mlini res meljejo počasi. A človečnost premaga tudi dolge postopke,« je ponazo- ril Matija. Družina kot vsaka druga Po Benjamina sta se v Afri- ko odpravila, ko je bil star pri- bližno devet mesecev. Med njunim potovanjem so Luko pazili stari starši. Medtem ko sta ob enem otroku imela umirjen urnik, je prihod še enega malčka njuno življe- nje obrnil na glavo. Matiji se je prvi mesec zdel izjemno naporen, a sčasoma se je vse uredilo. Fantka, ki sta zdaj stara šti- ri leta in pol, se zelo dobro razumeta in ne moreta drug brez drugega. Pravita, da sta brata. To, da sta posvojena, pri družini Juvan Mastnak ni skrivnost, dečka sta zrasla ob pogovorih o tem, da ima vsak od njiju še eno mamo in očeta. »Čeprav je Benja- min temnopolt, nikoli ne pomislim, da to nista moja otroka, razen ko me novinarji prosite, da govorim o tem. O tem res nikoli ne razmišljam. Smo družina kot vsaka dru- ga, imamo običajne težave, se tudi prepiramo, jočemo in seveda veliko smejemo,« pravi Matija. Matija Mastnak in Nina Juvan Mastnak sta bila kot posvojitelja izbrana po manj kot letu, odkar sta se vpisala na listo kandidatov. Hkrati sta izvedela, da sta v igri še za posvojitev dečka iz Afrike. Za razigran vsakdan tako v njunem domu skrbita dva posvojenca – Be- njamin (levo) in Luka. (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 12, 23. marec 2023 NAŠA TEMA Postati starš ni nekaj samoumevnega Za nekatere je pot do družine dolga in naporna Pred nami je materinski dan, ko se poklonimo materam in njihovi nesebični ljubezni. Če leta 1990 povprečna sta- rost ženske ob rojstvu prvega otroka ni znašala niti 23 let, je v zadnjih letih po podatkih statističnega urada to bistve- no drugače. Leta 2021 so bile Slovenke, ko so prvič rodile, stare malo manj kot 30 let. Kaj to pomeni glede uspešne zanositve in porode, smo se pogovarjali s predstojnikom Ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Ce- lje asist. mag. Jakobom Korenom, dr. med., specialistom ginekologije in porodništva. Svoji izkušnji glede ustvar- janja družine sta z nami delila operna pevka in učiteljica solopetja Biba Novak in novinar nacionalnega radia Matija Mastnak. Vsak na svoj način sta postala srečna starša, če- sar ne bi zamenjala za nič na svetu. A njuni zgodbi in še marsikatera druga pričajo o tem, da postati mama oziroma oče še zdaleč ni nekaj samoumevnega. ŠPELA OŽIR, TINA STRMČNIK Za mnogimi so številni opravljeni testi nosečnosti. Prvi vidni stik s plodom je ultrazvok. Slika Bibinega neroje- nega sina bo zanjo in njeno družino imela za vedno posebno mesto v srcu. Po negativnem testu žalost in obup »Nekatere ženske težko govorijo o postopkih umetne oploditve zaradi nerazumevanja okolja, v katerem živijo. Nekateri ljudje namreč menijo, da to ni naravno, da tega ni ›Bog dal‹. Njim bi rada povedala, da nove srčne zaklopke, kolka, zalivk in zobnega vsadka, inzulina in drugih medicinskih čudes tudi ›ni dal Bog‹. A je vseeno vsem božansko kakovostno živeti in imeti dobro oskrbo, kajne?« pravi Novakova. Biba Novak s hčerko Zaro (Foto: osebni arhiv) Da želi postati mama, je Biba Novak začutila takoj po poroki, ko se je njeno ži- vljenje ustalilo. Pri tem ju je z možem priganjal tudi nje- gov revmatolog. Že takrat ju je opozoril, da morda ne bo šlo zlahka in da naj se čim prej prijavita na kliniko. Ta- krat niti pomislila nista, kaj vse ju še čaka. »Moja prababica je imela štirinajst otrok, druga šest, tretja pet. Živela sem v pre- pričanju, da je zanositi mačji kašelj. Predvsem mi je zabav- no, da sem bila celo življenje tako zelo stroga glede zaščite in da sem po potrebi pretira- no in goreče osveščala tudi svojo okolico,« pove učitelji- ca solopetja v žalski glasbeni šoli, ki se je trudila zanositi šest let, preden ji je to končno uspelo. Danes je mamica pri- srčne in sladke osemmesečne Zare. A do največje sreče na svetu je morala prestati kar nekaj preizkušenj. Postopki čustveno breme Za operno pevko, ki je med drugim nastopila v mu- zikalu Veronika Deseniška, so štirje postopki punkcije jajčnikov, pet transferjev in devet prenesenih zarodkov izvrstne kakovosti. Kot pra- vi, so se težave vrstile druga za drugo, slab spermiogram, bolezen ščitnice, podhranje- nost z vitaminom D, visok prolaktin, pregrada v mater- nici, slab odziv na zdravila. »V vsak nov postopek sem šla z velikim veseljem, žarom in upanjem. Vsak negativen test nosečnosti me je nato vrgel na kruta tla realnosti. Sledila sta žalovanje in obup. Sploh začetni postopki so bili veliko čustveno breme, takrat sem posegla tudi po pogovorih s strokovnjaki,« se danes, ko je na srečo vse to že za njo, spominja Novakova. Ustavili so mu srce Decembra 2021 je na potr- ditvenem ultrazvoku le izve- dela, da sta se oba zarodka ugnezdila, da sta primerne velikosti in da imata popoln srčni utrip. »Po pregledu sem še 40 minut sedela v čakal- nici, da so se mi prenehala šibiti kolena. Kakšna sreča!« Na žalost sreča v takšnem ob- segu ni trajala dolgo. »Sestra me je konec istega meseca za rojstni dan peljala na sa- moplačniški ultrazvok, da je lahko še ona videla zarodka. Zdravnica je najprej preverila Zaro. Nato je z ultrazvokom pregledala drugega otročka in nastala je smrtna tišina. Vedela sem, kaj to pomeni. Tišina je postala boleča. Za- rodek je bil vodeničast, otekel po celem telesu. Iskreno mi je povedala, da jo skrbi,« pripo- veduje Novakova in dodaja, da je tudi pregled nuhalne svetline pokazal odstopanje, kar je zanjo pomenilo dolgo čakanje na amniocentezo, di- agnostično metodo, s katero zdravniki testirajo morebitne bolezni ploda. Pred Bibo je bil spet dolg teden čakanja, preden je prejela klic s prvi- mi rezultati. »Šok. Otrok ima trisomijo 18, ki ni združljiva z življenjem. Fantek. Takrat sem izvedela tudi, da je Zara deklica in da je z njo vse v najlepšem redu.« Sledila je Bibina najhujša izkušnja v življenju, čeprav je vedela, da ima nekako srečo, da živi v času, ko je to sploh mogoče. Medicinsko osebje je plodu z injekcijo kalijevega klorida ustavilo srce. »Nenad- zorovano sem zajokala. Vsi so se ustavili, sestra Severi- na me je objela. Kako sim- bolično, saj bi se moj fantek imenoval Severin. Ginekolog Pušenjak mi je uresničil že- ljo in naredil še zadnje slikice za spomin, da bo imela Zara spomin v dnevniku.« Prijateljice so skrivale nosečnost Kljub vsem preizkušnjam, ki jih je dala skozi, je bila za- njo nosečnost od prvega dne čudovita. »Skoraj ničesar ne bi spremenila. Edina stvar, ki me je prizadela, je, da mi naj- boljše prijateljice niso upale povedati, da so noseče, da ne bi bila žalostna. To se me je dotaknilo, saj je njihova sre- ča tudi moja sreča in moja zgodba nima zveze z njimi,« pravi sogovornica, ki se je ne- kaj tednov po porodu začela zavedati, da je življenje lepo. »Vse težave so se mi naenkrat zdele majhne in nepomemb- ne. Zara mi je dala zagon za nove projekte, podvige, umi- rila me je, pokazala mi je nov smisel. Čudovito je.« Biba danes vsem, ki si pri- zadevajo zanositi, svetuje, naj ne čakajo predolgo, da se zgodi samo od sebe. »Pojdite po napotnico za zdravljenje neplodnosti in opravite vse preglede. Na tej poti se zave- dajte, da smo privilegirane, saj živimo v eni redkih držav, kjer nam zdravstvo omogoča umetno oploditev, drugje so takšne storitve plačljive.« (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 12, 23. marec 2023 NAŠA TEMA OB ROBU Na svetu so ljudje, ki v starševstvu ne vidijo svojega poslanstva. Zaradi tega niso sebični, svojo izpopolnjenost so našli v drugih stvareh. Pod svojevr- stnim družbenim pritiskom in v času, ko na vsakem koraku slišimo, da so otroci naše največje bogastvo, je najbrž kar izziv prepoznati, da v življenju za srečo vsak posameznik ne potrebuje nebogljenega bitjeca. Na drugi strani je povsem naravno in seveda tudi prav, ker se le tako lahko človeštvo kot vrsta ohranja, da je roj- stvo otroka za mnoge nekaj najlepšega, najboljšega, kar se lahko zgodi posamezniku in paru. A dejstvo je, da ni vedno vse tako ljubeče, rožnato, simpatično in še najmanj lahko. Marsikateri par mora pri ustvarjanju družine skozi boleče zavrnitve, težave in grenkobo. »V vsak nov postopek sem šla z velikim veseljem, žarom in upanjem. Vsak negativen test nosečnosti me je nato vrgel na kruta tla realnosti. Sledila sta žalovanje in obup,« je delila z našimi bralci Biba Novak. Postopki umetne oploditve so lahko za nekatere ženske telesno in psihično zelo zahtevni ter zaznamujejo tako rekoč najlepša leta življenja. Nekateri se zato zanje ne odločijo in poskušajo otroka posvojiti. Čeprav tudi vsa birokracija in negotovost, ki spremljata postopek, nista preprosti. Za takšno pot sta se odločila zakonca Mastnak, ki sta danes srečna starša dveh dečkov. Pri ustvarjanju družine je torej skoraj toliko zgodb, kot je parov. Nekateri o težavah z lahkoto spregovorijo, spet za druge je to preboleče oziroma tako intimnih vsebin ne želijo deliti z drugimi. Včasih nam morda vprašanje o tem, zakaj kakšen par odlaša z otroki, kar prelahko zleti z jezi- ka. Ob tem pozabimo, da postati starš še zdaleč ni nekaj samoumevnega. Kaj pa še vidva čakata? ŠPELA OŽIR »Občutek, da lahko vse načrtujemo, je iluzija« Da načrtovanje družine ni medicinski, ampak družbeni problem, opaža predstojnik Ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje asist. mag. Jakob Ko- ren, dr. med., specialist gi- nekologije in porodništva. »Načrtovanje družine se v našem okolju odmika v tri- deseta leta. S tem seveda ni nič narobe. Žal naša biologi- ja v celoti ni prilagojena naši družbi,« je jasen. »Glede na delo s pacientkami opažam, da ženske mislijo, da bodo pri 35 letih, ko bodo uredile vsa druga področja življenja, brez težav zanosile in bo vse v redu. O tem, da vse morda ne bo šlo tako gladko, razmišljajo šele, ko se soočijo s težavo.« »Oba sva se strinjala, da to, da nosi otrok najine gene, ni pomembno. Dom sva želela dati otroku, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov nima staršev. In takšnih otrok je na svetu veliko.« Matija Mastnak in nje- gova žena Nina Juvan Ma- stnak iz Celja sta se o po- svojitvi začela pogovarjati, ko sta si vrsto let neuspešno prizadevala ustvariti dru- žino. Takrat sta bila stara 41 let, o postopkih umetne oploditve nista razmišljala. »Oba sva se strinjala, da to, da nosi otrok najine gene, ni pomembno. Dom sva že- lela dati otroku, ki zaradi takšnih ali drugačnih ra- zlogov nima staršev. In ta- kšnih otrok je na svetu veli- ko,« sta pojasnila. Posvojitvi sta dala prednost tudi zato, ker menita, da so lahko po- stopki umetne oploditve za nekatere ženske telesno in psihično zelo zahtevni. Ali izpolnjujeta vse po- trebne pogoje, so ugotavljali sodelavci Centra za socialno delo Celje. Opravila sta po- govore s socialno delavko, psihologinjo in specialno pe- dagoginjo. »Sodelavke centra so se z nama pogovarjale kot s posameznikoma, a tudi kot z zakoncema. Spraševale so naju o različnih podrobno- stih najinih življenj, ničesar nisva mogla prikrivati ali si izmišljevati. To, da so naju zaslišale od a do ž, sva vzela v zakup.« Vpisala sta se na listo kan- didatov za posvojitev otroka v Sloveniji, a v to nista pola- gala prevelikega upanja. Tudi na CSD so jima povedali, da se zaradi nesorazmerja med številom otrok in številom kandidatov za posvojitev pri nas v zadnjih letih vedno več parov odloča za postopke po- svojitev otrok iz tujine. Zato sta se odločila še, da bosta poskusila posvojiti otroka v Afriki. Pogovorila sta se s starši, ki so otroka na črni ce- lini že posvojili, in pridobila potrebne stike odvetnika, ki tam ureja postopke. Naenkrat dva malčka Po letu postopkov ju je na petek pred poletnimi poči- tnicami poklical njun stik v Afriki in vprašal, ali sta pri- pravljena posvojiti dečka. Matija in Nina sta bila zelo vesela. Čez tri dni so sodelav- ci CSD poklicali še Nino in ji sporočili, da lahko prideta na razgovor za posvojitev deč- ka v Sloveniji. »Odločila sva se, da bova šla na razgovor, čeprav nisva vedela, kako bo odločil CSD. Kmalu sva dobi- la informacijo, da sva bila iz- brana za posvojitelja malčka iz Slovenije. Vse dokumente sva morala zbrati v le nekaj dneh. Prav tako sva se odlo- čila, da ne bova odpovedala posvojitve v Afriki, za katero sva se dogovarjala. Otrok je živo bitje in ne stvar, glede katere si lahko premisliš.« Naenkrat sta morala doma pripraviti vse za prihod do- jenčka. Ko sta prvič videla V zahodni družbi se po besedah Korena večji delež mladih kot nekoč odloča za univerzitetni, tudi za podi- plomski študij. Nato sledi iskanje službe in stanovanja. Zato pari nosečnost načrtu- jejo kasneje, ko imajo zago- tovljene materialne pogoje. »Plodna sposobnost žensk začne po tridesetem letu upadati, še bolj močno upa- da po 35. letu. Če nosečnost odlagamo proti štiridesetim letom, ženska še veliko tež- je zanosi. Ob tem je zaradi starosti jajčec, ki jih ženska prinese s sabo na svet, večji delež neuspešnih nosečnosti. Tudi ko pride do oploditve, lahko zarodki v zgodnji no- sečnosti velikokrat propadejo in pride do spontanih splavov ali do odmrlih nosečnosti,« je pojasnil. In dodal, da medi- cina tovrstne težave rešuje tako, da omogoča postopke, s pomočjo katerih parom za- gotovi nosečnost in kadar je možno, uspešno donositev ter rojstvo otroka. Kako ginekologi ugotovi- te, da je par neploden? Po medicinskih kriterijih je par, kjer je ženska mlajša od 35 let, neploden, kadar si partnerja za nosečnost pri- zadevata leto dni, a pri tem nista uspešna. Pri parih, kjer je ženska starejša od 35 let, postopke ugotavljanja vzro- kov neplodnosti začnemo že po nekaj mesecih, ko ne pri- de do zanositve, saj vemo, da čas ni na naši strani. Začetni postopki so praviloma bolj preprosti, sledijo bolj zaple- teni, vsak od njih pa terja svoj čas. Že za prvi pregled pri ginekologu, ultrazvok in po- govor, kadar ne gre za nujno stanje, znaša čakalna doba nekaj mesecev. Partner mora po napotnico in se mora na- ročiti v laboratorij za pregled sperme oz. spermiogram. Nato sledi invazivna diagno- stika, s katero poskušamo pri ženski ugotoviti, ali je morda prisotna zapora jajcevodov, ali so prisotne zarastline po prebolelih predhodnih boleznih, pogosto odkrije- mo endometriozo ali druge spremembe. Partnerju, pri katerem izvid spermiograma ni optimalen, priporočamo pregled pri specialistu an- drologu. Preden ugotovimo, da partnerja spontano verje- tno ne bosta zanosila in da se je dobro postaviti v vrsto za postopke oploditve z bio- medicinsko pomočjo, lahko torej čez palec mine pol leta. Za omenjene postopke velja čakalna vrsta. Verjetno so postopki ume- tne oploditve lahko poveza- ni s fi zičnimi in psihičnimi obremenitvami ter s števil- nimi razočaranji, kajne? Postopki niso prijetni ne za žensko ne za moškega. Neka- teri so povezani z operativni- mi posegi v splošni anestezi- ji, s punkcijami, posledično tudi z bolečinami. Vendar je pri parih želja po otroku tako močna, da so vse to pri- pravljeni prestati. Postopki umetne oploditve so različni, nekateri so bolj, drugi manj zahtevni. Vse to od partner- jev terja veliko prilagajanja, razumevanja in potrpljenja. Ob tem ni zagotovila, da bo nosečnost obstala, pride lah- ko do odmrlih plodov. Ko s testom morda le potrdimo nosečnost, se lahko zgodi, da kmalu potem že propade. S tem je povezanih ogromno razočaranj in stisk. Večina parov s pomočjo postopkov umetne oploditve sicer pride do otroka, a je pot do tega lahko dolga in naporna. So pri poteku nosečnosti glede na starost nosečnice lahko velike razlike? Težave se začnejo pogo- steje pojavljati pri ženskah, starejših od 35 let. Če je ženska starejša od štirideset let, se pri njej lahko pojavijo obolenja, kot sta sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, slabša se tudi potek že prej znanih bolezni ledvic ali srca, tudi revmatična in avtoimuna obolenja se s staranjem no- sečnice poslabšujejo. Čas pri ženskah res igra pomembno vlogo. Tudi pri moških je čas pomemben, vendar je pri nas biologija malo bolj milostna. Pri moških spermiji nastaja- jo vsak dan. Pri ženskah pa je zelo težko spet spodbudi- ti jajčnik, ki enkrat potroši svojo rezervo in ne dela več. Takrat so na voljo postopki z darovanimi jajčeci in nado- mestnimi materami. A to ni več naravna, fi ziološka no- sečnost, ki jo ženska lahko doživi v zgodnejših letih. Kako starost nosečnice vpliva na porod? Starost nosečnice vpliva tudi na porod, saj ta pred- stavlja fi zični napor, ki traja nekaj ur. Bolnice, ki so pri prvi nosečnosti stare več kot štirideset let, ginekologi in porodničarji tudi v porodni sobi obravnavamo s poseb- no pozornostjo. Pričakujemo lahko daljše in težje porode ter porode, ki odstopajo od tistih brez težav. Jakob Koren, dr. med., specialist ginekologije in porodništva (Foto: SHERPA) Takoj sta ju sprejela za svoja Luko, je bil ta star 14 dni. »Takoj sva ga sprejela za svo- jega, oba z ženo sva jokala,« je opisal Matija. Nina je z malim nadebudnežem dva dni preživela v bolnišnici, nato sta lahko odšla domov. V najkrajšem možnem času sta morala pripraviti tudi do- kumente za posvojitev dečka iz Gvineje Bissau. Vsi pristoj- ni uradniki so jima pomagali. Težava je nastala le pri prido- bitvi enega od dokumentov, ki ga izda sodišče, saj so bile takrat sodne počitnice. A ker so vodstvo sodišča in tamkaj- šnji zaposleni razumeli, ko- liko jima pomeni posvojitev, so na Hrvaško poslali kurirja. Ta se je na državni meji sre- čal s sodnico in dokument je pravočasno prispel do Ma- stnakovih. »Včasih birokrat- ski mlini res meljejo počasi. A človečnost premaga tudi dolge postopke,« je ponazo- ril Matija. Družina kot vsaka druga Po Benjamina sta se v Afri- ko odpravila, ko je bil star pri- bližno devet mesecev. Med njunim potovanjem so Luko pazili stari starši. Medtem ko sta ob enem otroku imela umirjen urnik, je prihod še enega malčka njuno življe- nje obrnil na glavo. Matiji se je prvi mesec zdel izjemno naporen, a sčasoma se je vse uredilo. Fantka, ki sta zdaj stara šti- ri leta in pol, se zelo dobro razumeta in ne moreta drug brez drugega. Pravita, da sta brata. To, da sta posvojena, pri družini Juvan Mastnak ni skrivnost, dečka sta zrasla ob pogovorih o tem, da ima vsak od njiju še eno mamo in očeta. »Čeprav je Benja- min temnopolt, nikoli ne pomislim, da to nista moja otroka, razen ko me novinarji prosite, da govorim o tem. O tem res nikoli ne razmišljam. Smo družina kot vsaka dru- ga, imamo običajne težave, se tudi prepiramo, jočemo in seveda veliko smejemo,« pravi Matija. Matija Mastnak in Nina Juvan Mastnak sta bila kot posvojitelja izbrana po manj kot letu, odkar sta se vpisala na listo kandidatov. Hkrati sta izvedela, da sta v igri še za posvojitev dečka iz Afrike. Za razigran vsakdan tako v njunem domu skrbita dva posvojenca – Be- njamin (levo) in Luka. (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 12, 23. marec 2023 KRONIKA Začenja se motoristična sezona Pred nami so meseci tveganja za smrt motoristov Po vsej Sloveniji ta teden poteka nacionalna pre- ventivna akcija za večjo varnost motoristov. Gle- de na statistične podatke so za motoriste najbolj tvegani meseci na začetku in koncu motoristične sezone. Na cestah naše regije je tako že mogoče opaziti več motoristov, na cestah je tudi več sku- terjev in mopedov. Lani so na našem območju umrli trije motoristi in en mopedist. SIMONA ŠOLINIČ Lani je bilo v Sloveniji regi- striranih že več kot 145 tisoč t. i. enoslednih motornih vozil, kar je za 14500 več kot pred tremi leti. Posledično se zvišuje tudi število prometnih nesreč z motoristi. Agencija za varnost prometa bo s policijo ves čas motoristične sezone opozarja- la na varnost motoristov, tudi v naši regiji so možni treningi varne vožnje in preventivni pri- kazi varne vožnje z motorji. Vo- žnja motornega kolesa namreč zahteva precej več motoričnih spretnosti kot vožnja osebne- ga avtomobila, zato sta dobra psihofi zična pripravljenost in obnova veščin pred začetkom sezone ključni. Toda v agenciji za varnost prometa poudarjajo tudi ustrezno projektiranje in Nagnjen k zavajanju Sojenje Branku Krklecu, ki mu tožilstvo očita umor dveh pomočnikov sodnega izvršitelja februarja lani v občini Šmarje pri Jelšah, se je konec minulega tedna na celjskem sodišču nadaljevalo z zaslišanjem izvedenke sodne medici- ne. Po njeni oceni sta izvršitelja umrla zaradi strela v glavo. Podala je tudi mnenje o uporabi razpršilca v dogodku. Krklec je namreč dejal, da sta se s pomočnikom sodnega izvršitelja sprla, nakar ga je ta z razpršilcem poškropil po očeh in ga začasno oslepil. To je obtoženega razjezilo in je šel v hišo po pištolo, s katero je potem ustrelil oba izvršitelja. Kot je dejala izvedenka, je izvršitelj na pravilen način uporabil razpršilec in z njim ni onesposobil obtoženega, ki je imel med umorom od 1,3 do 1,8 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Obramba je zahtevala izločitev mnenja kliničnega psihologa, ki je na januarski obravnavi povedal, da je Krklec nagnjen k zavajanju, da ima narcisoidno osebnostno motnjo in da je empativno ome- jena oseba. Izvedenec je še ugotavljal, da se obtoženi odziva agresivno in impulzivno, ko je pod stresom. Po njegovi oceni je obtoženi v času izvršitve kaznivega dejanja nadzoroval svoje vedenje. Pomočnika sodnega izvršitelja sta februarja lani prišla h Krklecu po službeni dolžnosti zaradi rubeža vozila. Krklec se je ob tem razjezil in ju ustrelil. Pri tem je 27-letni pomočnik izvršitelja umrl že na kraju, njegova 42-letna sodelavka je umrla v bolnišnici. Policiji je dogodek prijavila storilčeva žena, aretirali so ga na njegovem domu. Obtožnica Krkleca bremeni, da je umora storil iz maščevalnosti in nizkotnih nagibov. Za vsako od dejanj mu grozi najmanj 15 let zapora. STA V smrtnih nesrečah ali nesrečah s hudimi poškodbami so najpogosteje povzročitelji motoristi. Od leta 2018 do lani je bilo v Sloveniji največ povzročiteljev motorističnih prometnih nesreč v starostni skupini od 35. in 44. leta, sledi starostna skupina od 45. do 54. leta. Najpogostejši vzrok nesreč, ki so jih povzročili motoristi, je neprilagojena hitrost. Sledi nepravilna stran oziroma smer vožnje. Navedena vzroka sta tudi daleč najbolj pogosta pri prometnih nesrečah, kjer je posledica smrt udeleženca. Največ nesreč z motoristi se zgodi med petkom in nedeljo. Najmanj med ponedeljkom in sredo. Ni sposoben spremljati obravnave? Sodni senat celjskega okrožnega sodišča je v ponedeljek obrav- navo v sojenju Sebastienu Abramovu, ki mu tožilstvo očita umor nekdanjega dekleta Sare Veber leta 2015, zaradi njegovega slabega počutja preložil. Kot je na sodišču povedal njegov zagovornik, mu je Abramov pred začetkom sojenja dejal, da ni psihično sposoben spremljati obravnave. Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo 31. marca. Policijska preiskava smrti Vebrove zaradi strela iz puške leta 2015 je dlje časa potekala v smeri nenaklepnega kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti. Konec aprila 2020 so celjski kriminalisti vložili ovadbo zoper Abramova. Očitajo mu kaznivo dejanje umora iz nizkotnih razlogov in na zahrbten način. Če bo spoznan za krivega, mu grozi do 30 let zapora. Abramov, ki je zaradi domnevnega umora Vebrove v celjskem priporu, obtožbe zavrača. Med preiskavo je dejal, da jo je ustrelil po nesreči med čiščenjem puške, saj je bil prepričan, da v cevi ni nabojev. Vlamljali v svečomate Policisti so te dni zaznali več vlomov v svečomate na poko- pališčih naše regije. Pred dnevi je tako nekdo ukradel sveče iz svečomata na pokopališčih v Vrhovem in Radečah. Na obeh avtomatih je nastala gmotna škoda, v Vrhovem je bil iz svečo- mata odtujen tudi denar. Podobno se je pred dnevi zgodilo na pokopališčih v Bistrici ob Sotli in Podsredi. V teh primerih je storilec ukradel denar. Dodatno škodo je lastnikom povzročil še s poškodovanjem obeh svečomatov. 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi je od načina vožnje motorja že zaradi stabilnosti vozila, kota nagiba, upravljanje vozi- la z volanom je drugačno od upravljanja vozila s krmilom in podobno. Motoristi se morajo zaveda- ti, da je zaradi minule zime na cesti še veliko udarnih jam in peska od posipa. »Eden bi- stvenih elementov varnosti je zavedanje, da sposobnosti motorista za vožnjo v začetku sezone še niso optimalne in na ravni sposobnosti motori- sta, ki po nekem številu pre- voženih kilometrov pridobi prepotreben občutek za vo- žnjo. Na varnost motoristov vplivajo tudi vozniki drugih motornih vozil, ki se morajo spomladi ponovno navaditi, da so motoristi spet na cesti, in biti nanje še posebej po- zorni, da jih ne spregledajo ter jim ne odvzamejo predno- sti,« pravijo na policiji. Zaščitite se »Vzdrževano in tehnično brezhibno enosledno motor- no vozilo je prvi predpogoj za varno vožnjo. Prav tako je nujna dobra psihofi zič- na zdržljivost. Nujno je, da motoristi poskrbijo za svo- jo varnost z uporabo dobre zaščitne opreme, med kate- ro spadajo zaščitna čelada, kombinezon, ščitnik hrb- tenice, škornji in rokavice. Najbolje je, da je oprema v živahnih barvah, da jih lah- ko drugi udeleženci lažje in hitreje opazijo. Motoristi naj imajo med vožnjo tudi vedno prižgane luči. Treningi moto- rističnih znanj in spretnosti so nujni elementi pred za- četkom motoristične sezone. Analize prometnih nesreč in opažanja na treningih varne vožnje kažejo, da motoristom včasih primanjkuje izkušenj pri obvladovanju motornega kolesa. Še večji izziv predsta- vljajo kritične situacije, kjer so napačni odzivi lahko uso- dni,« pravi Igor Mihajlik, tre- ner varne vožnje pri agenciji za varnost prometa. Od leta 2018 do 2022 se je v savinjski regiji zgodilo 746 motorističnih nesreč, 13 voznikov je umrlo. sti bodo sodelovali tudi pri preventivnih dejavnostih, ki jih bodo organizirali različ- ni motoristični klubi, AVP in nekatere nevladne orga- nizacije. V tem začetnem obdobju bomo pozorni tudi na stanje cest, kjer bomo na neustreznost opozarjali vzdrževalce cest,« pravi mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Gene- ralni policijski upravi. Znano je, da motoristi in mopedisti spadajo v skupino najbolj ranljivih udeležencev v prometu. Način vožnje av- tomobila se bistveno razliku- Največ nesreč so povzročili motoristi z vozniškim stažem do pet let in najmanj izkušeni. Lani so v Sloveniji največ motorističnih smrtnih nesreč povzročili motoristi s stažem več kot trideset let. izvedbo infrastrukture ter ob- cestja, ki imajo pri teži posledic prometnih nesreč motoristov in mopedistov pomembno vlogo. Pozorni na večkratne kršitelje Policija bo tudi letos po- ostreno preverjala upo- števanje določil o hitrosti, tehnično brezhibnost mo- tornih vozil, psihofi zično stanje voznikov enoslednih vozil in uporabo zaščitne čelade. »Pozorni bomo tudi na večkratne kršitelje ce- stnoprometnih predpisov in objestne voznike. Polici- Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 12, 23. marec 2023 ŠPORT Pred 37. rojstnim dnevom spet med najboljšimi na svetu Izjemna spodbuda za Roka Marguča pred naslednjo sezono Na veleslalomu za svetovni pokal deskarjev na Rogli je Celjan Tim Mastnak osvojil sedmo mesto. Dru- gi Celjan, Rok Marguč, je bil 14. Velenjčanka Gloria Kotnik, ki živi v Celju, se ni uvrstila v izločilne boje. Prepočasna je bila za 42 stotink. Tekma na Pohorju je bila žal sredi tedna. Sledilo je zadnje dejanje sezone. DEAN ŠUSTER V nemškem Berchtesgadnu je na zadnji posamični tekmi alpskih deskarjev za svetov- ni pokal Marguč osvojil tretje mesto v slalomu, potem ko je bil najboljši v kvalifikacijah. Mastnak je bil enajsti, Ko- tnikova je zasedla štirinajsto mesto. Polfinalni poraz ga ni ustavil Rok Marguč se je po tekmi na Rogli leta 2019 ponovno zavihtel na zmagovalni oder, s tretjim mestom je osvojil tretje stopničke za Slovenijo v tej sezoni. V prvem krogu izločilnih bojev je Italijana Aarona Marcha, četrtega na olimpijskih igrah v Sočiju leta 2014, ugnal za 24 sto- tink. V četrtfinalu je bil nje- gov tekmec Kanadčan Arna- ud Gaudet. Ta je osvojil bron na letošnjem SP v Gruziji v slalomu. Marguč je v izena- čenem boju večji del tekme rahlo vodil in na koncu dobil dvoboj za šest stotink. Avstri- jec Fabian Obmann, četrti na letošnjem SP, je bil polfinalni tekmec Marguča, ki je tako kot Mastnak v osmini finala napravil napako pri tretjih vratcih, a se je ujel. Pri tem si je nabral skoraj pol sekunde zaostanka, ki ga v nadaljeva- nju ni uspel nadoknaditi in je izpustil še zadnja vratca. V boju za tretje mesto se je Marguč pomeril s Codyjem Wintersom iz ZDA in ga strl v drugem delu proge. Po pre- pričljivem Rokovem vodstvu je nekaj vratc pred ciljem Američan odstopil. Odločilna je bila sproščenost »Po štirih letih sem spet na stopničkah, vesel sem, ka- men se mi je odvalil od srca. Tudi če se danes ne bi uvrstil na zmagovalni oder, ne bi bil razočaran, saj sem dobil kvalifikacije. Moje vožnje se mi niso zdele tako dobre, kot je kazal rezultat, a izidu ven- darle ne bom gledal v zobe. Škoda za napako v polfinalu, če je ne bi bilo, bi bil še višje,« je bil po enajsti uvrstitvi na zmagovalni oder v svetovnem pokalu zadovoljen Celjan, ki je prav ob koncu sezone prikazal zelo dobro pripra- vljenost in jo pripisal spro- ščenosti. Obenem Marguč obžaluje, da je sezone konec. »Poškodba po svetovnem pr- venstvu leta 2019 je pomeni- la prelomnico, saj se nisem več uvrščal med najboljše. Končno mi je uspelo. Res je, obris dobre pripravljenosti je bil viden že na letošnjem svetovnem prvenstvu, kjer so me štiri stotinke ločile od uvr- stitve med najboljšo osmeri- co, zato sem bil precej jezen. Tudi zaradi slabih prog. Na Rogli in v Berchtesgadnu so bile neprimerljivo boljše.« Minilo je že šestnajst let So za Rokom Margučem štiri turobna leta? Se mu je zdelo, da ne sodi več v karava- no? »Zahvaljujem se vodstvu Smučarske zveze Slovenije, ki ni obupalo nad mano in mi je stalo ob strani. Upoštevalo je tudi moje težave z dvema hujšima poškodbama.« Na domnevo, da boljše spodbu- Rok Marguč je bil dobre volje že na Rogli, nekaj dni kasneje pa je izjemno presenetil na zadnji postaji svetovnega pokala. de pred naslednjo sezono ni mogel dobiti, se je Rok poša- lil: »No, še lepše bi bilo, če bi se uvrstil v finale ali če bi celo zmagal. Namreč na tre- ningih smučam še bolje. A ne nazadnje, moj dosežek pove dovolj sam zase.« Marguč bo 25. maja dopolnil 37 let. In še zadnji dokaz dobre volje: »Mnogi so zapisali mojo sta- rost. Pozabili so dodati, da sem prvič stal na stopničkah v svetovnem pokalu davnega leta 2007 v japonskem Fura- nu. Torej pred šestnajstimi leti …« Marguč se bo udele- žil še odprtega avstrijskega in italijanskega prvenstva. Tekma bo v Cortini, morda bo tam olimpijska preizkušnja in ne v Livignu. Foto: Andraž Purg »V kvalifikacijah Berhtesgadna sem bil zelo dober, nato sem grdo padel. Vesel sem, da sem se redno uvrščal v izločilne boje tudi v slalomu, kar je bil načrt pred sezono,« je povedal Tim Mastnak, osmi v skupnem slalomskem seštevku. »Vesela sem, da sem se po zaceljeni poškodbi prvič uvrstila v izločilne boje. V finalu je kazalo dobro, a mi je malo zmanjkalo za napredovanje. Sezono sem končala z dobrimi občutki,« je dejala Gloria Kotnik. Med gledalci na Rogli so, kot je že v navadi, prevladovali navijači Tima Mastnaka. Organizatorji so se ponovno zelo potrudili in v zahtevnih razmerah odlično pripravili progo. Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 12, 23. marec 2023 ŠPORT Prva gola je dala Ines Er- menc, zadnjega je dodala Vanja Tanšek, manjkala je poškodovana Deja Adamič. »Tekmice so lahko počivale« V soboto bo obračun v Spodnjem Dupleku, tretji, morda zadnji, bo 1. aprila spet v Celju. Trener Celjank je Drago Adamič: »Pri- znam, zaradi velikega vlož- ka so prvi finalni obračuni malce drugačni. Igra je bila nepovezana, zelo taktična. Opazen je bil strah pred napakami. Obenem nismo znali vzpostaviti svoje pre- poznavne igre. Dekleta so bila premalo agresivna in tekmice so lahko počivale. A naša zmaga je povsem zaslužena.« Prvi polčas (20 minut »čiste« igre) je zara- di številnih prekinitev tra- jal kar tričetrt ure. Gostje so pretile v protinapadih in so imele možnosti za vodstvo. Domačinke so povedle šele po 30 minutah igre. Izstopa Ermenčeva »Nimamo česa skrivati, glede na prikazano v celo- tni sezoni smo favoriti za prvo mesto. Toda saj veste, to vlogo je treba potrditi na parketu,« je priznal Ada- mič. O Ines Ermenc je do- Redko videno vratarjevo darilo za trinajsto zmago Celja Nogomet vzame, a tudi vrne Če nogometaši Celja niso imeli niti kančka sreče proti Olimpiji, se jim je vse povrnilo na obračunu z Domžala- mi, ki je bil še pomembnejši. Zmago jim je podaril vratar gostov Ajdin Mulalić. DEAN ŠUSTER Izidi 28. kroga v 1. sloven- ski ligi so bili: Kalcer Rado- mlje – Maribor 1 : 1 (vodili so gostitelji), Celje – Domžale 1 : 0, Bravo – Gorica 2 : 1 (v Šiški so prvi vodili gostje), Ta- bor – Koper 0 : 1 (Omar Corriea je zadel po imenitnem strelu s Enega najbolj nenavadnih zadetkov v zgodovini 1. SNL je v svoj fotoobjektiv ujel Andraž Purg. Po podaji Marka Zabukovnika je sprožil Gregor Bajde. Vratar Domžal je želel ujeti žogo, a mu je spolzela med rokama in nato med nogama … … nato se je skobacala v mrežo ob začudenju gostujočega branilca Abrahama Nwankwa, ki ni zmogel doumeti, kaj je storil Ajdin Mulalić. Akcijo je pozorno spremljal napadalec Celja Ibrahim Kargbo. 25 metrov) in Mura – Olimpija 2 : 1 (Ljubljančani so izkoristili eno od dveh enajstmetrovk). Nasmiha se »Evropa« Priložnosti je mogoče našte- ti na prste ene roke. Tudi po strelu Gregorja Bajdeta v 78. minuti ni kazalo, da bo prišlo do spremembe izida, toda go- stujoči vratar je napravil kata- strofalno napako in žoga mu je spolzela med nogami v mrežo. Široko se je nasmejal trener Roman Pilipčuk in izpostavil, da njegovo moštvo težko igra proti zgoščenim obrambam. Olimpija ima 63 točk, Maribor 48, Celje 47, Koper 43, Domža- le 42, Mura 41 … Tekmovanje se bo nadaljevalo 1. aprila. Foto: Andraž Purg Prvi korak proti lovoriki Ekipa Ženskega nogometnega kluba Celje je bila go- stiteljica prve finalne tekme državnega prvenstva v fut- salu. V dvorani I. gimnazije v Celju je premagala ekipo Slovenskih goric s 3 : 1. DEAN ŠUSTER dal: »Trenutno je najboljša napadalka v Sloveniji. Ima ogromno raznovrstnih re- šitev, zato izstopa v vseh pogledih.« Adamič najbrž ne bo mogel računati na pomoč svoje hčere Deje, ki ima počeno kost nožnega prsta. »Zelo sem zadovoljen s predstavo svojih deklet, ki so bila zelo dobra v obram- bi. V prvem polčasu so povsem ustavila Celjanke. V nadaljevanju so domačin- ke, predvsem Ines Ermenc, na katero sem opozarjal že v napovedi tekme, izkori- stile dve priložnosti. Žal mi je le za tri naše izjemne priložnosti. Če bi izkoristili vsaj eno, bi se tekma druga- če razpletala,« je izpostavil trener Slovenskih goric De- jan Kramberger. Celjanke se potegujejo za svoj peti naslov državnih prvakinj. Foto: SHERPA V levici kapetanke Sergeje Kos je še vedno ogromno dinamita. Ines Ermenc (v modri majici) so gostje zaustavljale na vse možne načine. Končni izid je postavila Vanja Tanšek. Začel se je finalni niz v boju za naslov državnih prvakinj v futsalu Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 12, 23. marec 2023 ŠPORT Za zmagovalke je 13 točk dosegla Blaža Čeh, ki so jo izbrali tudi za najkoristnejšo igralko turnirja. V polfinalu je Cinkarna nadigrala Ježico s 104 : 61, Konjičanke pa so se dobro upirale Kranjčankam (64 : 76). Pet celjskih minut dovolj Celjanke so od leta 2003 osvojile kar 17 naslovov. Na- zadnje je njihov zmagoviti niz leta 2018 prekinil kranj- ski Triglav, ki pa jim tokrat ni zmogel preprečiti slavja. Toda Gorenjke so povedle s 14 : 7. Celjanke so jih kmalu ulovile in prvi polčas se je končal neodločeno (28 : 28). Zadnja četrtina se je začela odlično za Gorenjke, ki so povedle z najvišjo razliko na tekmi, s sedmimi točkami. Sledil je nov preobrat in ko je Cinkarni uspel delni izid 12 : 0, se tekmice niso več pobra- le. Čehovi so s po 12 točkami sledile Sara Loomis, Maruša Seničar in Lea Bartelme. »Še enkrat se je pokazalo, da so pokalna tekmovanja nekaj posebnega. Ne vem, kaj se je zgodilo v naših glavah, toda očitno je pritisk finalne tekme naredil svoje. Ekipa Triglava je igrala odlično, mi pa smo se zbudili pet minut pred koncem tekme, vendar spet zasluženo zmagali, saj smo poleg nekaj izkušenj pokazali tudi svoj značaj,« je poudaril trener Cinkarne Damir Grgić. Najprej z Novosadčankami »Pričakovale smo zahtevno tekmo. V prvih treh četrtinah nismo bile dovolj zbrane, saj smo nasprotnicam dovolje- vale preveč doseženih lah- kih točk. V zadnji četrtini smo tudi zadele nekaj me- tov, odločilna pa je bila naša energija proti koncu tekme,« je dejala Blaža Čeh. In še iskreno mnenje kapetanke Maruše Seničar: »Vesela sem, da smo kljub slabi igri uspele preobrniti rezultat in zmagati. Kot je pokazala že zadnja tekma lanskega finala državnega prvenstva, znamo očitno v kočljivih trenutkih stopiti skupaj in zaigrati bolje. Moramo se spočiti in kakovostno pripraviti na za- ključni turnir lige Waba v Črni gori, kjer nas čaka vroče vzdušje.« Konec tedna bodo celjske košarkarice odpoto- vale v Podgorico, kjer bodo branile naslov prvakinj v Ja- dranski ligi, ki so ga osvojile prav v črnogorski prestolnici. Polfinalna tekmica bo srbska Vojvodina iz Novega Sada, drugi par tvorita domača Bu- dućnost, ki je osvojila prvo mesto po rednem delu oziro- ma po superligi, in bolgarska Montana. Finale bo v nedeljo ob 19.00. Foto: SHERPA Drame ni bilo, Celjanke med četverico V skupini za prvakinje bodo igrale rokometašice Z´dežele, Krima, Mlinotesta in Krke. Celjanke so najprej zmagale v Litiji z golom razlike, na povratni četrtfinalni tekmi pa so bile ponovno boljše, s 27 : 25. Trenerka Miša Marinček je dejala: »Na obeh tekmah so naša dekleta prepričljivo vodila, toda z Litijankami so imele težave tudi Ajdovke. Čestitam svojim igralkam. Ni lahko igrati, ko je vse, ne glede na vse prej priigrane točke, odvisno od dveh tekem. Presenečenja ni bilo.« Obračun je bil v dvorani Zlatorog. »Čeprav ni naša, smo jo vzele za svojo. Naša igra je bila boljša kot v Litiji. Pet treningov je bilo učinkovitih. Imele smo že prednost šestih golov, toda neobremenjene in sproščene gostje se niso zlomile. Naš cilj je osvojitev medalje.« Kapetanka Jasmina Pišek je dosegla sedem golov: »Vsem dekletom čestitam za uvrsti- tev med najboljšo četverico.« Anika Strnad Zelen in Sanja Vrček sta dodali po pet zadetkov. DŠ Nadaljevalo se je zbiranje pokalov ŽKK Cinkarna Celje Odlično ogrevanje za nastop v Podgorici Košarkarice Cinkarne Celje so sedemnajstič oziroma petič zapovrstjo postale zmagovalke slovenskega pokala. V finalu zaključnega turnirja v Slovenskih Konjicah so – tako kot lani – premagale igralke kranjskega Triglava z 72 : 67. DEAN ŠUSTER Zasedba ŽRK Z´dežele se je veselila dveh zmag proti tekmicam iz Litije. (Foto: DŠ) Finalna tekma je bila zelo izenačena in bojevita. Zaključni turnir je popestrila vrhunska plesna skupina. Čeprav so že sedemnajstič osvojile naslov pokalnih prvakinj, so se tudi v Sloven- skih Konjicah prešerno veselile, ko je bila steklenica penine v rokah Lee Debeljak. Za najkoristnejšo igralko turnirja v Slovenskih Konjicah je bila izbrana Blaža Čeh. Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023   COLOR CMYK stran 18 18 Št. 12, 23. marec 2023 NAPOVEDNIK Poroke Velenje Poročila sta se: Barbara BRGLEZ in Robert ŠILIH, oba iz Velenja. STROJI PRODAM TRAKTOR Steyr, 18 KS ( »šnel gang«), obno- vljen, letnik 1960, prodam. Telefon 041 758-819. 181 KOSILNICO Sip, pajek Sip, trosilec Tehnostroj, obračalnik Sip in enobrazdni plug pro- dam. Telefon 068 161-662. 182 ŠKROPILNICO na kolesih, z elektromotorjem, 70 m cevi, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 265-277. 184 PLUG Deleks DP 35, enobrazdni, nov, italijan- ske izdelave, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 265-277. 184 ČELNI »nakladač« za traktor Universal, čelno hidravliko za traktor Lamborgini in hidra- vlični dvig za Sip Spider 350, vse novo, prodam. Telefon 030 786-780. p KUPIM MOTOKULTIVATOR, frezo, koso, mulčar, trak- tor, cisterno, trosilec, prikolico, pajek in druge stroje, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 84 pOSeST PRODAM TRAVNIK, Dramlje, v izmeri 9.154 m², pro- dam po ceni 2,40 EUR/m². Telefon 031 426-897 ali 070 848-221. 190 NAJAMEM TRAVNIK (košnjo ali pašo) in njivo, v okolici Vojnika – do 10 km izven, vzamem v na- jem. Telefon 068 161-662. 182 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste bar- ve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno- stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n DVE čebelji družini na AŽ- satju, okolica Žalca, prodam. Telefon 051 249-255. 174 BIKCA ls (čb-ls), starega 6 mesecev, težkega 250 kg, prodam. Telefon 068 161-662. 182 KOBILO žrebico, staro 3 leta, prodam; tudi menjam za govejo živino. Telefon 041 581-677. 183 Kulturne prireditve ČeTRT eK, 23. 3. 17.00 Železarski muzej Teharje Nataša Müller & Mitja Bostner: Madagaskar Odprtje in ogled fotografske razstave s filmom in potopisom 17.00 Glasbena šola Celje Trobilni kvintet Neobrass Koncert 17.00 Osnovna šola Polzela Prijateljstvo in pomlad Prireditev ob praznovanju pomladi in družin 18.00 Osrednja knjižnica Celje David Zupančič: Življenje v sivi coni Predstavitev knjige peTeK, 24. 3. 17.00 MC Šmartno ob Paki Motovilčica Otroška predstava v izvedbi Gledališča iz desnega žepka 17.00 Dom kulture Velenje Podkrajski fantje Koncert 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Očetje in sinovi Odprtje fotografske razstave Alana in Taja Kosmača 18.00 Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice Petra Bauman Pesniški večer 19.00 Cerkev svetega Jožefa Celje Koralni zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in Tone Potočnik Koncert 19.30 Plesni forum Celje Anja Zag Golob & Drago Ivanuša Koncert 19.30 Gledališče Celje Florian Zeller: Laž Predstava 19.30 Kulturni center Laško Kvartopirci Koncert 20.00 Celjski dom Avdicija, ekipa 2 Komedija Špas teatra SOBOTA, 25. 3. 19.00 Mladinski kulturni klub eMCe plac Velenje Tomi Rihtar: Svetovi Odprtje razstave 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Slovenec in pol Komedija, avtorski projekt Perice Jerkovića, Aleša Novaka in Uroša Kuzmana v sodelovanju s SiTi teatrom BTC 19.00 Dom kulture Tepanje Vsi so nori, razen nas Stand up Martine Ipše 19.30 Kulturni center Laško Lux Theatrum: Burundanga, droga resnice Komedija, KUD Koral Laško 19.30 Kulturni dom Škofja vas Tone Partljič: Slikar na vasi Komedija v izvedbi dramske skupine KUD Škofja vas 22.00 Max klub Velenje Mi2 Koncert NeDeLJA, 26. 3. 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Avdicija 1 Komedija v izvedbi Špas teatra pONeDeLJeK, 27. 3. 17.00 Dom kulture Velenje Kdo je napravil Vidku srajčico Otroška predstava Gledališča Velenje 17.30 Osrednja knjižnica Celje Primož Premzl: Ob 30-letnici založniškega in galerijskega delovanja 18.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična Slovenija Predstavitev slikanice avtorice Darje Arh Centrih 19.30 Gledališče Celje Branko Završan in ansambel: Bodi gledališče! Predstava TOReK, 28. 3. 17.00 Kulturni dom pri Termah Zreče Ringaraja 2023 Območno srečanje otroških folklornih skupin 18.00 Mestna knjižnica Velenje Spregledana slovenščina: Izvorno ozadje slovenskega besedotvorja Predstavitev knjige avtorja Metoda Žunca 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Oriyon Koncert 19.30 Glasbena šola Velenje Komorni zbor Dekor Koncert SReDA, 29. 3. 17.00 Glasbena šola Celje Roševi dnevi 2023 Državno literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Ime čarobnega drevesa Kamišibaj predstava v izvedbi Nadje Mirkovič 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Mora Cantada Predstavitev knjige Vlaste Cah Žerovnik 18.10 Celjska kulturnica Poetični svet Dragana Mitića Literarni večer 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Igor Grdina: Med zemljo in zvezdami Mohorski večer Prireditve ob materinskem dnevu ČeTRT eK, 23. 3. 17.00 OŠ Blaža Kocena Ponikva Prireditev ob materinskem dnevu 18.00 Glasbena šola Slovenske Konjice Nastop ob materinskem dnevu peTeK, 24. 3. 17.00 Dvorana gasilskega doma Levec Prireditev za mamice in očke 17.30 Mladinski center Žalec Delavnica ob materinskem dnevu Izdelava oljnih sveč 18.00 Dom KS Konovo Kulturna prireditev ob materinskem prazniku 18.30 Dvorana Kartuzijske pristave Jurklošter Marca praznujemo Kulturna prireditev SOBOTA, 25. 3. 10.00 Velenjski grad, Hiša mineralov Dan odprtih vrat ob materinskem dnevu 16.00 Dom svetega Jožefa Celje Proslava ob materinskem dnevu 17.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Potke praznujejo 10 let Literarni večer ob materinskem dnevu, KD Šmartno ob Paki 19.15 Cerkev sv. Jurija Šentjur MoPZ skladateljev Ipavcev Šentjur Koncert ob materinskem dnevu. NeDeLJA, 26. 3. 16.00 OŠ Dramlje Ženski pevski zbor Dramlje Prireditev ob materinskem dnevu 17.00 Kulturni dom Gorenje Proslava ob materinskem dnevu Druge prireditve ČeTRT eK, 23. 3. 9.00 Hiša generacij Laško Pirhomanija Delavnica 11.00 Žička kartuzija Rez potomke stare trte 16.00 Pri obrambnem stolpu v Žalcu Svečani rez trte Nikolaje 16.00 do 17.30 Celjski mladinski center Tečaj Legorobotike 17.00 Občinska knjižnica Polzela Mamica je kakor sonček Pravljica in delavnica 18.00 do 19.30 Celjski mladinski center Magičnost gibanja Delavnica 19.00 Občinska knjižnica Prebold Islandija – dežela ognja, ledu in neskončnih odtenkov zelene Potopisno predavanje Urške Trotovšek 20.00 Celjski dom Modni navdihi peTeK, 24. 3. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Obleka naredi človeka Hermanova otroška ustvarjalnica 17.00 Družabni prostor in galerija Dile Šmartno ob Paki 90 minutni ženski odklop: spoznavanje sprostitvenih tehnik & klepet & sladka Luciferjeva razvada 19.00 Podružnična OŠ Prevorje Pomlad se prebuja v nas – Anin večer na Prevorju Gosta večera Manca Marovt in Aljša Uršič 20.00 Celjski mladinski center Mjuzik battle Dogodek za neuveljavljene glasbenike 20.00 Društvo Šmocl Laško Klemen, Klemen z gosti Hip-hop večer SOBOTA, 25. 3. 8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 9.30. Dom svetega Jožefa Celje Zdravilna zelišča – izobraževanje in delavnica Voditelj dr. Janko Rode; prijave: info@jozef.si 10.30 Pokrajinski muzej Celje Skoraj pozabljena obrt – lončarstvo Otroška ustvarjalnica, vlivanje tekoče gline v kalup 13.00 do 15.00 Celjski mladinski center Gledališko-filmske delavnice Delavnice so brezplačne in namenjene vsem, ki jih zanima gledališče NeDeLJA, 26. 3. 6.00 Odhod iz Migojnic Pohod po poti čudovitih razgledov Istre pONeDeLJeK, 27. 3. 17.00 Občinska knjižnica Žalec Pravljično druženje knjižnice z društvom Sožitje 19.00 Občinska knjižnica Žalec Svet v vrtincu geopolitičnih sprememb Gost dr. Uroš Lipušček TOReK, 28. 3. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Hermanov kulturni teden Hermanova otroška ustvarjalnica 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralni klub z Ewelino 17.30 Dom kulture Velenje Dobrodelni koncert Elektro in računalniške šole Velenje Zbrana sredstva bodo namenjena šolskemu skladu 18.00 Občinska knjižnica Žalec Po pravljici diši Pravljična ura 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Imej se rad(a) in se reši nezdravih odnosov do drugih in sebe Predavanje Andreja Pešca 19.00 Knjižnica Laško Jerneja Jošar: Vrtnarjenje za vsakogar Strokovno predavanje SReDA, 29. 3. 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga 17.30 Dom kulture Velenje Zaključna 40. prireditev v gibanju mladi raziskovalci za razvoj Saša regije 17.45 do 19.15 Celjski mladinski center Napredni tečaj Legorobotike Primerno za otroke od 5. do 9. razreda. 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Pridelovanje semen Predavanje Katarine Dragovan 19.00 MC Šmartno ob Paki Zvočna kopel: gong 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Med zemljo in zvezdami Mohorski večer, gost: ddr. Igor Grdina Razstave Pokrajinski muzej Celje – Sta- ra grofija: Žovneški postanejo grofje Celjski; do 30. 9., Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan; do 31. 8., razstava Naj med!, na ogled 3D KRANJICA – čebela ve- likanka; do 15. 5. Knežji dvorec: LJUBIJA, zaklad pod skalo, Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do na- daljnjega Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023, Lepota je ženskega imena; do 27. 10.; Andrej Šifrer 70 let: Nič proti večnosti; do 17 . 4.; sple- tne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Galerija Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Up, avtorja Mirka Rajnarja, do 30. 4. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava (Ne)Uravnoteže- nost; do 2. 4. Osrednja knjižnica Celje: raz- stava Korespondenca Karla De- stovnika Kajuha – Izbor zapušči- ne, avtorice Andreje Jurkovnik; do 31. 3. Likovni salon Celje: razstava Tra(n)ce, umetnice Asiane Jurce Avci; do 30. 4. Knjižnica Šentjur: razstava pla- katov Amnesty International: Koraki za odpravo nasilja nad ženskami; do nadaljnjega Dom kulture Slovenske Konji- ce: razstava Brinove jagode, av- torice Agate Pavlovec; do 30. 4. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 31. 3. Podhod Pošta Velenje: razstava 40 let Gibanja mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline; do 30. 4. Galerija na prostem in razsta- višče Standard Velenje: Z do- bro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 9. Podhod Pesje: razstava Škale, ki jih ni več; do 31. 7. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 3.; Črna gar- deroba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 3.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 3.; Ligijev salon – jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 3.; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 3.; Upravna stavba Pre- mogovnika Velenje: Dva avtor- ja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 3. Velenjski grad: razstava ob 65 – letnici Muzeja Velenje »Lejga, kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor, na star’ grad!«; do 1. 9. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 3. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 12, 23. marec 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE Dom je prazen in dvorišče, zaman oko te naše išče, ostale so sledi povsod, od dela tvojih pridnih rok. V SPOMIN Minilo je deset let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi, brat, stric IGNAC JOŠT (23. 7. 1943–23. 3. 2013) Zahvaljujemo se vsem, ki ga ohranjate v spominu in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi p Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ZVONETA KELCA iz Celja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki ste nam izrazili sožalje. Posebej hvala gospodu župniku Vladu Bizantu za lepo opravljen obred in pevcem za odpete pesmi. Vsakomur še enkrat iz srca hvala. Hči Romana in sestra Milica z družino Umrla je naša bivša sodelavka BREDA VERŠIČ vms, zaposlena kot diplomirana medicinska sestra v specialistični ambulanti na kardiološkem oddelku Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n Mamina bunda na postelji leži, zraven pa naša muca Mimi spi. Pogrešamo te! ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice, prababice, sestre OLGE CMOK (26. 3. 1936–7. 3. 2023) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja ter darovane sveče in sve- te maše. Hvala Splošni bolnišnici Celje – oddelku kirurške intenzive in oddelku za splošno in abdominalno kirurgijo. Hvala gospodu župniku za opravljen obred. Hvala pevcem, govornici za lepe besede in za odigrano Tišino. Hvala gospo- du Zagajšku za korektno opravljen pogreb. Žalujoči: vsi njeni 192 V 80. letu nas je zapustila naša ljuba babica in teta IRENA AVGUŠTIN – LENCA rojena Ašič (10. 11. 1943–17. 3. 2023) Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 27. marca 2023, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Vsi njeni p Bil si skrben in vztrajen v življenju – junaški v zadnjem trpljenju. Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedija ROMANA KOJTERERJA iz Vodruža 32a, Šentjur (21. 1. 1973–11. 3. 2023) se zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izražena sožalja; hvala, da ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti ter za darovane maše, cvetje, sveče in denarne prispevke. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Bog vam povrni! Žalujoči: vsi njegovi n Smrti Celje Umrli so: Franc LAVBIČ iz Dramelj, 94 let, Marija JE- ZERNIK iz Podkraja, 93 let, Marija CMEREŠEK iz Celja, 95 let, Amalija SELIČ iz Griž, 79 let, Janez ČASL iz Rečice ob Savinji, 89 let, Ivan BE- LEJ iz Rimskih Toplic, 97 let, Franci VRBOVŠEK iz Vrbne- ga, 42 let, Viktor KUDER iz Celja, 66 let, Ana PARADIS iz Celja, 98 let, Štefanija UMBREHT s Polzele, 89 let, Janez POTOČNIK iz Galici- je, 86 let, Drago ŽIVKOVIĆ iz Celja, 65 let. Šentjur Umrli so: Frančiška VREČ- KO iz Dramelj, 91 let, Franči- ška UDUČ iz Presečnega, 87 let, Roman KOJTERER iz Vo- druž, 50 let, Breda VERŠIČ s Polzele, 69 let, Vladimir BU- KOVŠEK iz Osredka, 89 let, Karolina ŠEŠKO iz Tratne pri Grobelnem, 89 let, Karolina GRAČNAR iz Suhe, 89 let. Laško Umrli so: Martin ZUPANC iz Rifengozda, 84 let, Miro- slav PROSENC iz Laškega, 76 let, Marija PAVŠEK iz Marija Gradca, 93 let, Alfonz MI- HEVC iz Velikega Širja, 89 let, Danijel REČNIK iz Laškega, 75 let, Marija FIRM iz Laške- ga, 96 let, Ljiljana LAVRIČ iz Rimskih Toplic, 73 let, Ana HRASTNIK iz Lahomnega, 84 let. Žalec Umrli so: Matej HORVAT iz Žalca, 49 let, Stanislav ZAGO- DE iz Žalca, 96 let, Andželko BLAŽUN iz Žalca, 62 let, Igor MAJERLE iz Žalca, 69 let, Ta- nja JEVŠENAK iz Spodnjih Grušovelj, 42 let, Bernarda ČETINA iz Spodnjih Grušo- velj, 71 let, Grega DOBNIK s Polzele, 31 let, Pavel RIBIČ iz Ojstriške vasi, 71 let. Velenje Umrl je: Marjan HUDOUR- NIK iz Velenja, 77 let, Vladi- mira RUPREHT iz Velenja, 86 let, Marijana JELEN iz Vele- nja, 91 let, Edvard KODRUN iz Šoštanja, 79 let, Ana PE- JOVNIK iz Šoštanja, 78 let, Alojz KOLENC iz Velenja, 80 let, Franc SOVIČ iz Šoštanja, 83 let, Štefanija BREŠAR iz Velenja, 88 let. MARIJA PAVŠEK roj. Hrastnik iz Marija Gradca pri Laškem (12. 12. 1930–11. 3. 2023) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znan- cem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu duhovniku Klemnu Jagru za obisk na domu in lep cerkveni obred, pogrebni službi Komunala Laško, Nadi in Marjani za nošenje križa in luči, praporščakom, pevcem KD Šmiklavž, ansamblu Dori za odigrane žalostinke in go- spodu Juretu Aškercu za poslovilne besede. Iskrena hvala naši Juliji za molitve ob pokojni babici. Zahvala gospe Bilki Strel, dr. med., sestri Vlasti in patronažni sestri Zaliki za vsa storjena dejanja v času njene bolezni. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ali jo imeli v teh dneh v mislih. Žalujoči: vsi njeni p Hvala ti, mama, za rojstvo, življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, stkane v trpljenje. Mama, naj večna ti lučka gori. ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 93. letu zapustila naša zlata mama, babica, prababica, tašča in sestra MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Se jutro, dan al’ noč rodi, vse prazno je, ker tebe ni, čeprav za vedno si odšla, spomin na te ne bo zbledel. V SPOMIN Mineva dve leti, kar nas je za vedno zapustila draga SREČKA BOBNIČA iz Zagrada pri Celju (31. 12. 1957–21. 3. 2020) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi p V šumenju vetra slišimo tvoj glas, v sončnem siju nas spremlja tvoj obraz. Ostala nam je tiha bolečina, ki kot reka teče solza večnega spomina. V SPOMIN Minila so tri leta, kar nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine dragega VGRADNI pomivalni stroj Beko, za 50 EUR, in jeklena platišča, 7,5 x 17 in 5 x 108, štiri kose, nova, prodam za 150 EUR. Telefon 070 753-772. 194 KUPIM POČITNIŠKO prikolico kupimo. Telefon 031 391-972.p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SEMENSKI krompir in koruzo prodam. Možna dostava. Telefon 041 742-334.p OREHOVA jedrca prodam. Telefon 041 210- 119. 158 OREHE, neluščene, ekološko pridelane, pro- dam. Telefon 041 980-145. 179 SLAMO v kockah, z dostavo, prodam. Telefon 041 297-961. 185 VINO teran, odličen, prodam. Pred prazniki dostavim na dom, tudi manjše količine. Telefon 041 614-862.p KUPIM BALE otave, okrogle ali v kockah, kupim. Telefon 051 616-356. 186 RAZNO TRAKTORSKO prikolico hlevskega gnoja pro- dam. Oddam tri mlade muce (lanske). Telefon 041 963-195. 177 VEČ kmetijskih strojev prodam. Košnjo od- dam v najem zaradi bolezni. Telefon 051 748-479. 195 DVE pašni telici, tik pred telitvijo, prodam. Telefon 031 353-638. 189 TELIČKO simentalko, staro 6 mesecev, pro- dam. Telefon (03) 5730-841. 196 KOKOŠI nesnice, pašne reje, stare eno leto in pol, prodamo. Telefon 040 855-080.198 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286.p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.p OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479.p SUHA drva, z dostavo, celjsko območje, pro- dam. Telefon 041 472-380. 116 SUHA drva: gaber, hrast, možna razrez in prevoz do 10 km, ter češnjeve »fosne«, 5 cm, prodam. Telefon 051 318-190. 169 ŠKROPILNICI; vinogradniško, 200 l, in nji- vsko, 340 l, dvovrstno sejalnico Panagra, za koruzo, 80 rabljenih vinogradniških stebrov in cisterno za vino, 800 l, ugodno prodam. Telefon 041 211-883. 176 SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 579- 358. Š3 TELIČKO simentalko, staro 4 mesece, telico, za zakol ali nadaljnjo rejo, in jabolčnik, prodam. Telefon 070 667-374. 193 175 Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023   COLOR CMYK stran 18 18 Št. 12, 23. marec 2023 NAPOVEDNIK Poroke Velenje Poročila sta se: Barbara BRGLEZ in Robert ŠILIH, oba iz Velenja. STROJI PRODAM TRAKTOR Steyr, 18 KS ( »šnel gang«), obno- vljen, letnik 1960, prodam. Telefon 041 758-819. 181 KOSILNICO Sip, pajek Sip, trosilec Tehnostroj, obračalnik Sip in enobrazdni plug pro- dam. Telefon 068 161-662. 182 ŠKROPILNICO na kolesih, z elektromotorjem, 70 m cevi, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 265-277. 184 PLUG Deleks DP 35, enobrazdni, nov, italijan- ske izdelave, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 265-277. 184 ČELNI »nakladač« za traktor Universal, čelno hidravliko za traktor Lamborgini in hidra- vlični dvig za Sip Spider 350, vse novo, prodam. Telefon 030 786-780. p KUPIM MOTOKULTIVATOR, frezo, koso, mulčar, trak- tor, cisterno, trosilec, prikolico, pajek in druge stroje, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 84 pOSeST PRODAM TRAVNIK, Dramlje, v izmeri 9.154 m², pro- dam po ceni 2,40 EUR/m². Telefon 031 426-897 ali 070 848-221. 190 NAJAMEM TRAVNIK (košnjo ali pašo) in njivo, v okolici Vojnika – do 10 km izven, vzamem v na- jem. Telefon 068 161-662. 182 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste bar- ve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno- stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n DVE čebelji družini na AŽ- satju, okolica Žalca, prodam. Telefon 051 249-255. 174 BIKCA ls (čb-ls), starega 6 mesecev, težkega 250 kg, prodam. Telefon 068 161-662. 182 KOBILO žrebico, staro 3 leta, prodam; tudi menjam za govejo živino. Telefon 041 581-677. 183 Kulturne prireditve ČeTRT eK, 23. 3. 17.00 Železarski muzej Teharje Nataša Müller & Mitja Bostner: Madagaskar Odprtje in ogled fotografske razstave s filmom in potopisom 17.00 Glasbena šola Celje Trobilni kvintet Neobrass Koncert 17.00 Osnovna šola Polzela Prijateljstvo in pomlad Prireditev ob praznovanju pomladi in družin 18.00 Osrednja knjižnica Celje David Zupančič: Življenje v sivi coni Predstavitev knjige peTeK, 24. 3. 17.00 MC Šmartno ob Paki Motovilčica Otroška predstava v izvedbi Gledališča iz desnega žepka 17.00 Dom kulture Velenje Podkrajski fantje Koncert 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Očetje in sinovi Odprtje fotografske razstave Alana in Taja Kosmača 18.00 Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice Petra Bauman Pesniški večer 19.00 Cerkev svetega Jožefa Celje Koralni zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in Tone Potočnik Koncert 19.30 Plesni forum Celje Anja Zag Golob & Drago Ivanuša Koncert 19.30 Gledališče Celje Florian Zeller: Laž Predstava 19.30 Kulturni center Laško Kvartopirci Koncert 20.00 Celjski dom Avdicija, ekipa 2 Komedija Špas teatra SOBOTA, 25. 3. 19.00 Mladinski kulturni klub eMCe plac Velenje Tomi Rihtar: Svetovi Odprtje razstave 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Slovenec in pol Komedija, avtorski projekt Perice Jerkovića, Aleša Novaka in Uroša Kuzmana v sodelovanju s SiTi teatrom BTC 19.00 Dom kulture Tepanje Vsi so nori, razen nas Stand up Martine Ipše 19.30 Kulturni center Laško Lux Theatrum: Burundanga, droga resnice Komedija, KUD Koral Laško 19.30 Kulturni dom Škofja vas Tone Partljič: Slikar na vasi Komedija v izvedbi dramske skupine KUD Škofja vas 22.00 Max klub Velenje Mi2 Koncert NeDeLJA, 26. 3. 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Avdicija 1 Komedija v izvedbi Špas teatra pONeDeLJeK, 27. 3. 17.00 Dom kulture Velenje Kdo je napravil Vidku srajčico Otroška predstava Gledališča Velenje 17.30 Osrednja knjižnica Celje Primož Premzl: Ob 30-letnici založniškega in galerijskega delovanja 18.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična Slovenija Predstavitev slikanice avtorice Darje Arh Centrih 19.30 Gledališče Celje Branko Završan in ansambel: Bodi gledališče! Predstava TOReK, 28. 3. 17.00 Kulturni dom pri Termah Zreče Ringaraja 2023 Območno srečanje otroških folklornih skupin 18.00 Mestna knjižnica Velenje Spregledana slovenščina: Izvorno ozadje slovenskega besedotvorja Predstavitev knjige avtorja Metoda Žunca 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Oriyon Koncert 19.30 Glasbena šola Velenje Komorni zbor Dekor Koncert SReDA, 29. 3. 17.00 Glasbena šola Celje Roševi dnevi 2023 Državno literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Ime čarobnega drevesa Kamišibaj predstava v izvedbi Nadje Mirkovič 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Mora Cantada Predstavitev knjige Vlaste Cah Žerovnik 18.10 Celjska kulturnica Poetični svet Dragana Mitića Literarni večer 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Igor Grdina: Med zemljo in zvezdami Mohorski večer Prireditve ob materinskem dnevu ČeTRT eK, 23. 3. 17.00 OŠ Blaža Kocena Ponikva Prireditev ob materinskem dnevu 18.00 Glasbena šola Slovenske Konjice Nastop ob materinskem dnevu peTeK, 24. 3. 17.00 Dvorana gasilskega doma Levec Prireditev za mamice in očke 17.30 Mladinski center Žalec Delavnica ob materinskem dnevu Izdelava oljnih sveč 18.00 Dom KS Konovo Kulturna prireditev ob materinskem prazniku 18.30 Dvorana Kartuzijske pristave Jurklošter Marca praznujemo Kulturna prireditev SOBOTA, 25. 3. 10.00 Velenjski grad, Hiša mineralov Dan odprtih vrat ob materinskem dnevu 16.00 Dom svetega Jožefa Celje Proslava ob materinskem dnevu 17.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Potke praznujejo 10 let Literarni večer ob materinskem dnevu, KD Šmartno ob Paki 19.15 Cerkev sv. Jurija Šentjur MoPZ skladateljev Ipavcev Šentjur Koncert ob materinskem dnevu. NeDeLJA, 26. 3. 16.00 OŠ Dramlje Ženski pevski zbor Dramlje Prireditev ob materinskem dnevu 17.00 Kulturni dom Gorenje Proslava ob materinskem dnevu Druge prireditve ČeTRT eK, 23. 3. 9.00 Hiša generacij Laško Pirhomanija Delavnica 11.00 Žička kartuzija Rez potomke stare trte 16.00 Pri obrambnem stolpu v Žalcu Svečani rez trte Nikolaje 16.00 do 17.30 Celjski mladinski center Tečaj Legorobotike 17.00 Občinska knjižnica Polzela Mamica je kakor sonček Pravljica in delavnica 18.00 do 19.30 Celjski mladinski center Magičnost gibanja Delavnica 19.00 Občinska knjižnica Prebold Islandija – dežela ognja, ledu in neskončnih odtenkov zelene Potopisno predavanje Urške Trotovšek 20.00 Celjski dom Modni navdihi peTeK, 24. 3. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Obleka naredi človeka Hermanova otroška ustvarjalnica 17.00 Družabni prostor in galerija Dile Šmartno ob Paki 90 minutni ženski odklop: spoznavanje sprostitvenih tehnik & klepet & sladka Luciferjeva razvada 19.00 Podružnična OŠ Prevorje Pomlad se prebuja v nas – Anin večer na Prevorju Gosta večera Manca Marovt in Aljša Uršič 20.00 Celjski mladinski center Mjuzik battle Dogodek za neuveljavljene glasbenike 20.00 Društvo Šmocl Laško Klemen, Klemen z gosti Hip-hop večer SOBOTA, 25. 3. 8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 9.30. Dom svetega Jožefa Celje Zdravilna zelišča – izobraževanje in delavnica Voditelj dr. Janko Rode; prijave: info@jozef.si 10.30 Pokrajinski muzej Celje Skoraj pozabljena obrt – lončarstvo Otroška ustvarjalnica, vlivanje tekoče gline v kalup 13.00 do 15.00 Celjski mladinski center Gledališko-filmske delavnice Delavnice so brezplačne in namenjene vsem, ki jih zanima gledališče NeDeLJA, 26. 3. 6.00 Odhod iz Migojnic Pohod po poti čudovitih razgledov Istre pONeDeLJeK, 27. 3. 17.00 Občinska knjižnica Žalec Pravljično druženje knjižnice z društvom Sožitje 19.00 Občinska knjižnica Žalec Svet v vrtincu geopolitičnih sprememb Gost dr. Uroš Lipušček TOReK, 28. 3. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Hermanov kulturni teden Hermanova otroška ustvarjalnica 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralni klub z Ewelino 17.30 Dom kulture Velenje Dobrodelni koncert Elektro in računalniške šole Velenje Zbrana sredstva bodo namenjena šolskemu skladu 18.00 Občinska knjižnica Žalec Po pravljici diši Pravljična ura 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Imej se rad(a) in se reši nezdravih odnosov do drugih in sebe Predavanje Andreja Pešca 19.00 Knjižnica Laško Jerneja Jošar: Vrtnarjenje za vsakogar Strokovno predavanje SReDA, 29. 3. 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga 17.30 Dom kulture Velenje Zaključna 40. prireditev v gibanju mladi raziskovalci za razvoj Saša regije 17.45 do 19.15 Celjski mladinski center Napredni tečaj Legorobotike Primerno za otroke od 5. do 9. razreda. 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Pridelovanje semen Predavanje Katarine Dragovan 19.00 MC Šmartno ob Paki Zvočna kopel: gong 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Med zemljo in zvezdami Mohorski večer, gost: ddr. Igor Grdina Razstave Pokrajinski muzej Celje – Sta- ra grofija: Žovneški postanejo grofje Celjski; do 30. 9., Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan; do 31. 8., razstava Naj med!, na ogled 3D KRANJICA – čebela ve- likanka; do 15. 5. Knežji dvorec: LJUBIJA, zaklad pod skalo, Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do na- daljnjega Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023, Lepota je ženskega imena; do 27. 10.; Andrej Šifrer 70 let: Nič proti večnosti; do 17 . 4.; sple- tne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Galerija Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Up, avtorja Mirka Rajnarja, do 30. 4. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava (Ne)Uravnoteže- nost; do 2. 4. Osrednja knjižnica Celje: raz- stava Korespondenca Karla De- stovnika Kajuha – Izbor zapušči- ne, avtorice Andreje Jurkovnik; do 31. 3. Likovni salon Celje: razstava Tra(n)ce, umetnice Asiane Jurce Avci; do 30. 4. Knjižnica Šentjur: razstava pla- katov Amnesty International: Koraki za odpravo nasilja nad ženskami; do nadaljnjega Dom kulture Slovenske Konji- ce: razstava Brinove jagode, av- torice Agate Pavlovec; do 30. 4. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 31. 3. Podhod Pošta Velenje: razstava 40 let Gibanja mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline; do 30. 4. Galerija na prostem in razsta- višče Standard Velenje: Z do- bro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 9. Podhod Pesje: razstava Škale, ki jih ni več; do 31. 7. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 3.; Črna gar- deroba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 3.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 3.; Ligijev salon – jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 3.; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 3.; Upravna stavba Pre- mogovnika Velenje: Dva avtor- ja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 3. Velenjski grad: razstava ob 65 – letnici Muzeja Velenje »Lejga, kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor, na star’ grad!«; do 1. 9. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 3. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 12, 23. marec 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE Dom je prazen in dvorišče, zaman oko te naše išče, ostale so sledi povsod, od dela tvojih pridnih rok. V SPOMIN Minilo je deset let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi, brat, stric IGNAC JOŠT (23. 7. 1943–23. 3. 2013) Zahvaljujemo se vsem, ki ga ohranjate v spominu in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi p Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ZVONETA KELCA iz Celja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki ste nam izrazili sožalje. Posebej hvala gospodu župniku Vladu Bizantu za lepo opravljen obred in pevcem za odpete pesmi. Vsakomur še enkrat iz srca hvala. Hči Romana in sestra Milica z družino Umrla je naša bivša sodelavka BREDA VERŠIČ vms, zaposlena kot diplomirana medicinska sestra v specialistični ambulanti na kardiološkem oddelku Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n Mamina bunda na postelji leži, zraven pa naša muca Mimi spi. Pogrešamo te! ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice, prababice, sestre OLGE CMOK (26. 3. 1936–7. 3. 2023) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja ter darovane sveče in sve- te maše. Hvala Splošni bolnišnici Celje – oddelku kirurške intenzive in oddelku za splošno in abdominalno kirurgijo. Hvala gospodu župniku za opravljen obred. Hvala pevcem, govornici za lepe besede in za odigrano Tišino. Hvala gospo- du Zagajšku za korektno opravljen pogreb. Žalujoči: vsi njeni 192 V 80. letu nas je zapustila naša ljuba babica in teta IRENA AVGUŠTIN – LENCA rojena Ašič (10. 11. 1943–17. 3. 2023) Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 27. marca 2023, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Vsi njeni p Bil si skrben in vztrajen v življenju – junaški v zadnjem trpljenju. Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedija ROMANA KOJTERERJA iz Vodruža 32a, Šentjur (21. 1. 1973–11. 3. 2023) se zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izražena sožalja; hvala, da ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti ter za darovane maše, cvetje, sveče in denarne prispevke. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Bog vam povrni! Žalujoči: vsi njegovi n Smrti Celje Umrli so: Franc LAVBIČ iz Dramelj, 94 let, Marija JE- ZERNIK iz Podkraja, 93 let, Marija CMEREŠEK iz Celja, 95 let, Amalija SELIČ iz Griž, 79 let, Janez ČASL iz Rečice ob Savinji, 89 let, Ivan BE- LEJ iz Rimskih Toplic, 97 let, Franci VRBOVŠEK iz Vrbne- ga, 42 let, Viktor KUDER iz Celja, 66 let, Ana PARADIS iz Celja, 98 let, Štefanija UMBREHT s Polzele, 89 let, Janez POTOČNIK iz Galici- je, 86 let, Drago ŽIVKOVIĆ iz Celja, 65 let. Šentjur Umrli so: Frančiška VREČ- KO iz Dramelj, 91 let, Franči- ška UDUČ iz Presečnega, 87 let, Roman KOJTERER iz Vo- druž, 50 let, Breda VERŠIČ s Polzele, 69 let, Vladimir BU- KOVŠEK iz Osredka, 89 let, Karolina ŠEŠKO iz Tratne pri Grobelnem, 89 let, Karolina GRAČNAR iz Suhe, 89 let. Laško Umrli so: Martin ZUPANC iz Rifengozda, 84 let, Miro- slav PROSENC iz Laškega, 76 let, Marija PAVŠEK iz Marija Gradca, 93 let, Alfonz MI- HEVC iz Velikega Širja, 89 let, Danijel REČNIK iz Laškega, 75 let, Marija FIRM iz Laške- ga, 96 let, Ljiljana LAVRIČ iz Rimskih Toplic, 73 let, Ana HRASTNIK iz Lahomnega, 84 let. Žalec Umrli so: Matej HORVAT iz Žalca, 49 let, Stanislav ZAGO- DE iz Žalca, 96 let, Andželko BLAŽUN iz Žalca, 62 let, Igor MAJERLE iz Žalca, 69 let, Ta- nja JEVŠENAK iz Spodnjih Grušovelj, 42 let, Bernarda ČETINA iz Spodnjih Grušo- velj, 71 let, Grega DOBNIK s Polzele, 31 let, Pavel RIBIČ iz Ojstriške vasi, 71 let. Velenje Umrl je: Marjan HUDOUR- NIK iz Velenja, 77 let, Vladi- mira RUPREHT iz Velenja, 86 let, Marijana JELEN iz Vele- nja, 91 let, Edvard KODRUN iz Šoštanja, 79 let, Ana PE- JOVNIK iz Šoštanja, 78 let, Alojz KOLENC iz Velenja, 80 let, Franc SOVIČ iz Šoštanja, 83 let, Štefanija BREŠAR iz Velenja, 88 let. MARIJA PAVŠEK roj. Hrastnik iz Marija Gradca pri Laškem (12. 12. 1930–11. 3. 2023) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znan- cem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu duhovniku Klemnu Jagru za obisk na domu in lep cerkveni obred, pogrebni službi Komunala Laško, Nadi in Marjani za nošenje križa in luči, praporščakom, pevcem KD Šmiklavž, ansamblu Dori za odigrane žalostinke in go- spodu Juretu Aškercu za poslovilne besede. Iskrena hvala naši Juliji za molitve ob pokojni babici. Zahvala gospe Bilki Strel, dr. med., sestri Vlasti in patronažni sestri Zaliki za vsa storjena dejanja v času njene bolezni. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ali jo imeli v teh dneh v mislih. Žalujoči: vsi njeni p Hvala ti, mama, za rojstvo, življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, stkane v trpljenje. Mama, naj večna ti lučka gori. ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 93. letu zapustila naša zlata mama, babica, prababica, tašča in sestra MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Se jutro, dan al’ noč rodi, vse prazno je, ker tebe ni, čeprav za vedno si odšla, spomin na te ne bo zbledel. V SPOMIN Mineva dve leti, kar nas je za vedno zapustila draga SREČKA BOBNIČA iz Zagrada pri Celju (31. 12. 1957–21. 3. 2020) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi p V šumenju vetra slišimo tvoj glas, v sončnem siju nas spremlja tvoj obraz. Ostala nam je tiha bolečina, ki kot reka teče solza večnega spomina. V SPOMIN Minila so tri leta, kar nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine dragega VGRADNI pomivalni stroj Beko, za 50 EUR, in jeklena platišča, 7,5 x 17 in 5 x 108, štiri kose, nova, prodam za 150 EUR. Telefon 070 753-772. 194 KUPIM POČITNIŠKO prikolico kupimo. Telefon 031 391-972.p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SEMENSKI krompir in koruzo prodam. Možna dostava. Telefon 041 742-334.p OREHOVA jedrca prodam. Telefon 041 210- 119. 158 OREHE, neluščene, ekološko pridelane, pro- dam. Telefon 041 980-145. 179 SLAMO v kockah, z dostavo, prodam. Telefon 041 297-961. 185 VINO teran, odličen, prodam. Pred prazniki dostavim na dom, tudi manjše količine. Telefon 041 614-862.p KUPIM BALE otave, okrogle ali v kockah, kupim. Telefon 051 616-356. 186 RAZNO TRAKTORSKO prikolico hlevskega gnoja pro- dam. Oddam tri mlade muce (lanske). Telefon 041 963-195. 177 VEČ kmetijskih strojev prodam. Košnjo od- dam v najem zaradi bolezni. Telefon 051 748-479. 195 DVE pašni telici, tik pred telitvijo, prodam. Telefon 031 353-638. 189 TELIČKO simentalko, staro 6 mesecev, pro- dam. Telefon (03) 5730-841. 196 KOKOŠI nesnice, pašne reje, stare eno leto in pol, prodamo. Telefon 040 855-080.198 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286.p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.p OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479.p SUHA drva, z dostavo, celjsko območje, pro- dam. Telefon 041 472-380. 116 SUHA drva: gaber, hrast, možna razrez in prevoz do 10 km, ter češnjeve »fosne«, 5 cm, prodam. Telefon 051 318-190. 169 ŠKROPILNICI; vinogradniško, 200 l, in nji- vsko, 340 l, dvovrstno sejalnico Panagra, za koruzo, 80 rabljenih vinogradniških stebrov in cisterno za vino, 800 l, ugodno prodam. Telefon 041 211-883. 176 SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 579- 358. Š3 TELIČKO simentalko, staro 4 mesece, telico, za zakol ali nadaljnjo rejo, in jabolčnik, prodam. Telefon 070 667-374. 193 175 Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 12, 23. marec 2023 Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 10, 9. marec 2023 Med vsemi, ki boste glasovali za enega od kandidatov, bomo izžrebali pet bralcev, ki bodo dobili praktično darilo (paket izdelkov DM). Glasujete lahko do 20. marca 2023. Glasovnico izrežite in pošljite na NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali fotogra jo glasovnice na tednik@nt-rc.si Ime in priimek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tel. št.:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . E-mail: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podpis: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Albina Karmuzel Ivanka Tofant Milan Ninić Dragica Mirnik Olga Hočevar Marija Kovačič NAŠE AKCIJE 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejme predlagatelj po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n /po- www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV V predsednici Medobčinskega društva delovnih in- validov Celje Dragici Mirnik so naši bralci zelo jasno prepoznali dobrotnico leta 2022 Savinjske regije. Do- bila je daleč največ glasov, po številu prejetih glasov sta ji sledili Olga Hočevar in Ivanka Tofant. Hvaležna je za sleherni glas: »Vsak glas pomeni, da so ljudje prepoznali trud našega društva, saj gre za skupno delo, ne le za moje. Hkrati sem počaščena in prijetno presenečena. Ti glasovi so, obljubim, spodbuda za dobro delo še naprej.« SIMONA ŠOLINIČ Dragica Mirnik – rojena za pomoč ljudem Dragica Mirnik je bila pred leti prikovana na posteljo, za njo je kar nekaj operacij, ima status invalida. Volje za pomoč drugim ji ne zmanj- ka. Pravi, da jo to osrečuje in da je takrat, ko je sama po- trebovala pomoč, spoznala, kako pomembno je pomaga- ti drugim. Vsi, ki jo pozna- jo, pravijo, da je poslanstvo pomoči preprosto vrojeno v njenih genih. »Stiska ljudi ne izbira časa« Več kot dvesto invalidskih vozičkov je brezplačno po- delila invalidom in ranljivim skupinam ljudi, ki so jih po- trebovali. Še več, sama je, če- prav ima težave s kolki, veči- no vozičkov osebno dostavila invalidom. Invalidske vozičke je v Slovenijo pripeljal Slove- nec, ki živi v Nemčiji, kjer jih je obnovil in popravil, da so bili vsi dobro delujoči. Člani Medobčinskega dru- štva delovnih invalidov Celje vedo, da je bila tudi v času epi- demije, ko so mnoga društva zaradi omejitev zaprla svoja vrata, Mirnikova ves čas do- segljiva 24 ur. »Stiska ljudi ne izbira časa,« pravi. Med epide- mijo je poskrbela za starejše, ki so bili še toliko bolj ranljivi. Prostovoljci so na njeno po- budo poklicali več kot dvesto starejših članov društva, da so se z njimi pogovarjali, jim po- nudili pomoč ali jim polepšali že tako težke čase. Nikoli ne pozabi niti na svoje člane, ki jesen življenja preživljajo v domovih za upo- kojence, saj ne minejo pra- zniki, da ne bi njeno društvo napeklo dobrot in jih odneslo v domove. A ne gre le za čla- ne društva. Mirnikova vedno pomaga tudi drugim. Že vrsto let s svojimi člani kvačka ho- botnice za novorojenčke ali copatke za najmlajše, ki jih podari porodnišnici ali novo- pečenim mamicam v občinah. Poskrbi, da pomoč vedno pride v prave roke Društvo, ki mu v Celju pred- seduje, ima tudi svoj poseben prostor, Shrambico, kamor ljudje prinesejo stvari, obleke in obutev. Mirnikova osebno te stvari odnese tistim, ki jih potrebujejo. Tako natančno ve, da je pomoč odšla v prave roke. Velikokrat se ji v očeh naberejo solze, ko vidi na te- renu, v kakšni revščini živijo invalidi. »Hvaležni so za vsa- ko malenkost. In njihova hva- ležnost mi pokaže, da je tudi moja pot pomoči pravilna,« doda. Po poklicu je medicin- ska sestra, zato se zelo dobro zaveda čuta za ljudi, pomoč drugim vidi kot poseben dar. V naši regiji je storila ogro- mno za invalide, na pomanj- kljivosti opozarja tudi občine, ki so na podlagi njenih opo- zarjanj odstranile marsikatero oviro in postale invalidom pri- jazne. Lokalne skupnosti so to prepoznale, saj je Mirnikova dobitnica številnih priznanj in tudi grbov posameznih ob- čin. Medijsko je razpoznavna tudi zaradi svojega osveščanja javnosti o pravicah invalidov. »Marsikdo sploh ne ve, do ka- kšnih možnosti, pripomočk- ov, denarnih izplačil je upra- vičen,« pravi. Zato ji nikoli ni težko vzeti računalnika, se od- peljati h komu domov, si vze- ti časa in mu razložiti možne oblike pomoči ter celo skupaj z njim izpolniti prijave ozi- roma vloge. »Veste, vsak člo- vek je pomemben. Vsak. Če potrebuje pomoč, moraš biti ob njem in nikjer drugje,« še zaključi. Predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Dragica Mirnik: »Vesela sem, da so ljudje prepoznali moje delo in delo našega društva. Vsak član mi pomeni ogromno. Hvaležna sem svoji družini, da me pri pomoči drugim podpira. Da razume, da sem pogosto odsotna zato, da pomagam ljudem, ki me prav tako potrebujejo. Stiska ljudi ne pozna dneva ali ure. Ko kdo potrebuje pomoč, mu mora biti ta zagotovljena.« (Foto: Andraž Purg) Dobrotnica leta 2022 v Savinjski regiji Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 12 / Leto 78 / Celje, 23. marec 2023 Str. 25 Urejen dom za manj potrošništva Str. 26-27 Str. 29 Rada hodi po robu Volja je ključ do uspeha Bogastvo območja Natura 2000 med Bočem, Halozami in Donačko goro je od sredine marca na spletu na ogled v dokumentarnem fi lmu z naslovom Velikonočnica – Simbol varstva narave Boča. Pod izdelek, ki gledalcu prikaže, da je območje Boča med drugim posebno tudi zaradi gozdnih rezervatov, kraških pojavov in živahne- ga dogajanja na suhih travnikih, se je podpisal fotograf in fi lmski ustvarjalec iz Velenja Matej Vranič. TINA STRMČNIK Dokumentarni  lm o varstvu narave na Boču Vijoličasta krasotica v glavni vlogi »Slovenci naše okolje poznamo bolj splošno. Ko se poglobimo v neko te- matiko, pa lahko pogosto vidimo, da tam ni le to, kar smo si predstavljali. Vsak kotiček naše deže- le je zanimiv in privlačen zaradi pestrosti fl ore in favne.« Matej Vranič (Foto: osebni arhiv) Ustvarjalec je v kratkem dokumentarnem filmu Velikončnica – Simbol varstva narave Boča prikazal izjemno pestrost narave na tamkajšnjem območju. (Foto: Matej Vranič) Ustvarjalec filma je nekaj posnetkov velikonočnice naredil v Boletini pri Ponikvi, kjer je bila zaradi lege rastišča svetloba nekoliko boljša. (Foto: Matej Vranič) »Imamo veliko srečo, da ži- vimo v koščku raja, kjer nas obkrožata pestro živalstvo in rastlinstvo,« pravi Vranič, ki je pred časom navdušenje gledal- cev požel s fi lmom Divja Slo- venija. Po njegovih opažanjih sicer Slovenci svoje okolice ne poznamo prav dobro, dokler je ne začnemo bolje raziskovati. Boč je v preteklosti tudi sam povezoval le z velikonočnico, pred leti je cvetove lovil v svoj fotografski objektiv, na drugo naravo pa ni bil preveč pozo- ren. Ko mu je Zavod Štirna za- upal pripravo scenarija, režijo in produkcijo fi lma o varstvu narave na tamkajšnjem širšem območju, pa je spoznal, da se tam skriva še mnogo več. V približno devetih minu- tah dokumentarnega fi lma, za katerega je omenjeni zavod pridobil evropsko, državno in še drugo sofi nanciranje, nas Vranič med drugim popelje v skrivnostni svet hroščev, neto- pirjev in redkih rož. Območje, ki je zaradi pestrosti živalskih in rastlinskih vrst vključeno v evropsko naravovarstveno omrežje Natura 2000, nam med drugim prikaže iz zraka in s pomočjo strokovnjakov osvetli tamkajšnje posebnosti. Navdihujoči so posnetki buko- vih gozdov in prizori združb hrasta, gabra in javorja. Na suhih travnikih so pogoste kukavičevke, znane tudi kot divje orhideje. namreč kot strokovna ekipa sodelovali še predstavniki Za- voda Republike Slovenije za varstvo narave in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Pisanje scenarija, ko si ustvarjalec predstavlja, v kate- rem letnem času bo lahko ujel kakšen prizor, je eno. Za dober rezultat pa je treba precej tru- da. Po Vraničevih besedah se je bilo treba večkrat vračati na eno prizorišče in potrpežljivo čakati, da se bo narava poka- zala v najboljši luči. Ta fi lmski ustvarjalec se s svojo kamero sicer pogosto potepa po naših krajih. Pred kratkim je snemal predstavitveni fi lm za Kozjan- ski park. Prizori tudi s Ponikve Med najbolj znanimi vrsta- mi območja je velikonočnica, ena redkih predstavnic step- skih rastlin v Sloveniji. Njeno rastišče na Boču, za katerega skrbijo člani Planinskega dru- štva Poljčane, je med najbolj obiskanimi prav v spomla- danskem času okoli velike noči. Cvetica, ki ima pose- ben zgodovinski in simbolen pomen, je precej pozornosti dobila tudi v fi lmu. Vranič je sicer kot bistveno težavo beleženja ustreznih prizorov omenil pomanjkanje časa. Ker ga naročila fi lmov o naravi za- poslujejo predvsem od marca do junija, mora takrat posneti vse potrebne kadre za različne naročnike. » Tokrat smo skoraj zamudili nekatere zanimive procese v naravi. Vsi prikaza- ni prizori velikonočnice niso posneti na Boču. Lani tam na- mreč ni cvetelo veliko rastlin, od njih me je ločevala ograja in kljub dobri snemalni opre- mi sem imel kar nekaj težav. Zato sem nekaj posnetkov naredil v Boletini pri Ponikvi, kjer je zaradi lege rastišča sve- tloba nekoliko boljša.« Čeprav člani Planinskega društva Poljčane varovanju velikonočnice na Boču že vrsto let namenjajo ogromno pro- stovoljskih ur, se tej cvetlici na nobenem od rastišč žal ne piše najbolje. Strokovnjaki zadnja desetletja opažajo, da število rastlin upada. Pestri kraški pojavi V fi lmu med drugim še iz- vemo, da Boč, imenovan tudi štajerski Triglav, predstavlja najvzhodnejši del Karavank. Zaradi pestrosti kraških poja- vov, kot so kraške jame, kraški izviri, vrtače in požiralniki, ve- lja za območje osamelega kra- sa. Takšna pestrost kraških po- javov v tem delu Slovenije je izjemno redka. To in še druge zanimivosti o območju gledal- ci izvedo od različnih sogovor- nikov. Pri snemanju fi lma so Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 12, 23. marec 2023 Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 10, 9. marec 2023 Med vsemi, ki boste glasovali za enega od kandidatov, bomo izžrebali pet bralcev, ki bodo dobili praktično darilo (paket izdelkov DM). Glasujete lahko do 20. marca 2023. Glasovnico izrežite in pošljite na NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali fotogra jo glasovnice na tednik@nt-rc.si Ime in priimek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tel. št.:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . E-mail: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podpis: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Albina Karmuzel Ivanka Tofant Milan Ninić Dragica Mirnik Olga Hočevar Marija Kovačič NAŠE AKCIJE 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejme predlagatelj po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n /po- www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV V predsednici Medobčinskega društva delovnih in- validov Celje Dragici Mirnik so naši bralci zelo jasno prepoznali dobrotnico leta 2022 Savinjske regije. Do- bila je daleč največ glasov, po številu prejetih glasov sta ji sledili Olga Hočevar in Ivanka Tofant. Hvaležna je za sleherni glas: »Vsak glas pomeni, da so ljudje prepoznali trud našega društva, saj gre za skupno delo, ne le za moje. Hkrati sem počaščena in prijetno presenečena. Ti glasovi so, obljubim, spodbuda za dobro delo še naprej.« SIMONA ŠOLINIČ Dragica Mirnik – rojena za pomoč ljudem Dragica Mirnik je bila pred leti prikovana na posteljo, za njo je kar nekaj operacij, ima status invalida. Volje za pomoč drugim ji ne zmanj- ka. Pravi, da jo to osrečuje in da je takrat, ko je sama po- trebovala pomoč, spoznala, kako pomembno je pomaga- ti drugim. Vsi, ki jo pozna- jo, pravijo, da je poslanstvo pomoči preprosto vrojeno v njenih genih. »Stiska ljudi ne izbira časa« Več kot dvesto invalidskih vozičkov je brezplačno po- delila invalidom in ranljivim skupinam ljudi, ki so jih po- trebovali. Še več, sama je, če- prav ima težave s kolki, veči- no vozičkov osebno dostavila invalidom. Invalidske vozičke je v Slovenijo pripeljal Slove- nec, ki živi v Nemčiji, kjer jih je obnovil in popravil, da so bili vsi dobro delujoči. Člani Medobčinskega dru- štva delovnih invalidov Celje vedo, da je bila tudi v času epi- demije, ko so mnoga društva zaradi omejitev zaprla svoja vrata, Mirnikova ves čas do- segljiva 24 ur. »Stiska ljudi ne izbira časa,« pravi. Med epide- mijo je poskrbela za starejše, ki so bili še toliko bolj ranljivi. Prostovoljci so na njeno po- budo poklicali več kot dvesto starejših članov društva, da so se z njimi pogovarjali, jim po- nudili pomoč ali jim polepšali že tako težke čase. Nikoli ne pozabi niti na svoje člane, ki jesen življenja preživljajo v domovih za upo- kojence, saj ne minejo pra- zniki, da ne bi njeno društvo napeklo dobrot in jih odneslo v domove. A ne gre le za čla- ne društva. Mirnikova vedno pomaga tudi drugim. Že vrsto let s svojimi člani kvačka ho- botnice za novorojenčke ali copatke za najmlajše, ki jih podari porodnišnici ali novo- pečenim mamicam v občinah. Poskrbi, da pomoč vedno pride v prave roke Društvo, ki mu v Celju pred- seduje, ima tudi svoj poseben prostor, Shrambico, kamor ljudje prinesejo stvari, obleke in obutev. Mirnikova osebno te stvari odnese tistim, ki jih potrebujejo. Tako natančno ve, da je pomoč odšla v prave roke. Velikokrat se ji v očeh naberejo solze, ko vidi na te- renu, v kakšni revščini živijo invalidi. »Hvaležni so za vsa- ko malenkost. In njihova hva- ležnost mi pokaže, da je tudi moja pot pomoči pravilna,« doda. Po poklicu je medicin- ska sestra, zato se zelo dobro zaveda čuta za ljudi, pomoč drugim vidi kot poseben dar. V naši regiji je storila ogro- mno za invalide, na pomanj- kljivosti opozarja tudi občine, ki so na podlagi njenih opo- zarjanj odstranile marsikatero oviro in postale invalidom pri- jazne. Lokalne skupnosti so to prepoznale, saj je Mirnikova dobitnica številnih priznanj in tudi grbov posameznih ob- čin. Medijsko je razpoznavna tudi zaradi svojega osveščanja javnosti o pravicah invalidov. »Marsikdo sploh ne ve, do ka- kšnih možnosti, pripomočk- ov, denarnih izplačil je upra- vičen,« pravi. Zato ji nikoli ni težko vzeti računalnika, se od- peljati h komu domov, si vze- ti časa in mu razložiti možne oblike pomoči ter celo skupaj z njim izpolniti prijave ozi- roma vloge. »Veste, vsak člo- vek je pomemben. Vsak. Če potrebuje pomoč, moraš biti ob njem in nikjer drugje,« še zaključi. Predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Dragica Mirnik: »Vesela sem, da so ljudje prepoznali moje delo in delo našega društva. Vsak član mi pomeni ogromno. Hvaležna sem svoji družini, da me pri pomoči drugim podpira. Da razume, da sem pogosto odsotna zato, da pomagam ljudem, ki me prav tako potrebujejo. Stiska ljudi ne pozna dneva ali ure. Ko kdo potrebuje pomoč, mu mora biti ta zagotovljena.« (Foto: Andraž Purg) Dobrotnica leta 2022 v Savinjski regiji Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 12 / Leto 78 / Celje, 23. marec 2023 Str. 25 Urejen dom za manj potrošništva Str. 26-27 Str. 29 Rada hodi po robu Volja je ključ do uspeha Bogastvo območja Natura 2000 med Bočem, Halozami in Donačko goro je od sredine marca na spletu na ogled v dokumentarnem fi lmu z naslovom Velikonočnica – Simbol varstva narave Boča. Pod izdelek, ki gledalcu prikaže, da je območje Boča med drugim posebno tudi zaradi gozdnih rezervatov, kraških pojavov in živahne- ga dogajanja na suhih travnikih, se je podpisal fotograf in fi lmski ustvarjalec iz Velenja Matej Vranič. TINA STRMČNIK Dokumentarni  lm o varstvu narave na Boču Vijoličasta krasotica v glavni vlogi »Slovenci naše okolje poznamo bolj splošno. Ko se poglobimo v neko te- matiko, pa lahko pogosto vidimo, da tam ni le to, kar smo si predstavljali. Vsak kotiček naše deže- le je zanimiv in privlačen zaradi pestrosti fl ore in favne.« Matej Vranič (Foto: osebni arhiv) Ustvarjalec je v kratkem dokumentarnem filmu Velikončnica – Simbol varstva narave Boča prikazal izjemno pestrost narave na tamkajšnjem območju. (Foto: Matej Vranič) Ustvarjalec filma je nekaj posnetkov velikonočnice naredil v Boletini pri Ponikvi, kjer je bila zaradi lege rastišča svetloba nekoliko boljša. (Foto: Matej Vranič) »Imamo veliko srečo, da ži- vimo v koščku raja, kjer nas obkrožata pestro živalstvo in rastlinstvo,« pravi Vranič, ki je pred časom navdušenje gledal- cev požel s fi lmom Divja Slo- venija. Po njegovih opažanjih sicer Slovenci svoje okolice ne poznamo prav dobro, dokler je ne začnemo bolje raziskovati. Boč je v preteklosti tudi sam povezoval le z velikonočnico, pred leti je cvetove lovil v svoj fotografski objektiv, na drugo naravo pa ni bil preveč pozo- ren. Ko mu je Zavod Štirna za- upal pripravo scenarija, režijo in produkcijo fi lma o varstvu narave na tamkajšnjem širšem območju, pa je spoznal, da se tam skriva še mnogo več. V približno devetih minu- tah dokumentarnega fi lma, za katerega je omenjeni zavod pridobil evropsko, državno in še drugo sofi nanciranje, nas Vranič med drugim popelje v skrivnostni svet hroščev, neto- pirjev in redkih rož. Območje, ki je zaradi pestrosti živalskih in rastlinskih vrst vključeno v evropsko naravovarstveno omrežje Natura 2000, nam med drugim prikaže iz zraka in s pomočjo strokovnjakov osvetli tamkajšnje posebnosti. Navdihujoči so posnetki buko- vih gozdov in prizori združb hrasta, gabra in javorja. Na suhih travnikih so pogoste kukavičevke, znane tudi kot divje orhideje. namreč kot strokovna ekipa sodelovali še predstavniki Za- voda Republike Slovenije za varstvo narave in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Pisanje scenarija, ko si ustvarjalec predstavlja, v kate- rem letnem času bo lahko ujel kakšen prizor, je eno. Za dober rezultat pa je treba precej tru- da. Po Vraničevih besedah se je bilo treba večkrat vračati na eno prizorišče in potrpežljivo čakati, da se bo narava poka- zala v najboljši luči. Ta fi lmski ustvarjalec se s svojo kamero sicer pogosto potepa po naših krajih. Pred kratkim je snemal predstavitveni fi lm za Kozjan- ski park. Prizori tudi s Ponikve Med najbolj znanimi vrsta- mi območja je velikonočnica, ena redkih predstavnic step- skih rastlin v Sloveniji. Njeno rastišče na Boču, za katerega skrbijo člani Planinskega dru- štva Poljčane, je med najbolj obiskanimi prav v spomla- danskem času okoli velike noči. Cvetica, ki ima pose- ben zgodovinski in simbolen pomen, je precej pozornosti dobila tudi v fi lmu. Vranič je sicer kot bistveno težavo beleženja ustreznih prizorov omenil pomanjkanje časa. Ker ga naročila fi lmov o naravi za- poslujejo predvsem od marca do junija, mora takrat posneti vse potrebne kadre za različne naročnike. » Tokrat smo skoraj zamudili nekatere zanimive procese v naravi. Vsi prikaza- ni prizori velikonočnice niso posneti na Boču. Lani tam na- mreč ni cvetelo veliko rastlin, od njih me je ločevala ograja in kljub dobri snemalni opre- mi sem imel kar nekaj težav. Zato sem nekaj posnetkov naredil v Boletini pri Ponikvi, kjer je zaradi lege rastišča sve- tloba nekoliko boljša.« Čeprav člani Planinskega društva Poljčane varovanju velikonočnice na Boču že vrsto let namenjajo ogromno pro- stovoljskih ur, se tej cvetlici na nobenem od rastišč žal ne piše najbolje. Strokovnjaki zadnja desetletja opažajo, da število rastlin upada. Pestri kraški pojavi V fi lmu med drugim še iz- vemo, da Boč, imenovan tudi štajerski Triglav, predstavlja najvzhodnejši del Karavank. Zaradi pestrosti kraških poja- vov, kot so kraške jame, kraški izviri, vrtače in požiralniki, ve- lja za območje osamelega kra- sa. Takšna pestrost kraških po- javov v tem delu Slovenije je izjemno redka. To in še druge zanimivosti o območju gledal- ci izvedo od različnih sogovor- nikov. Pri snemanju fi lma so 22 Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 22 Št. 12, 23. marec 2023 INTERVJU Da sva se na pogovoru sre- čala v kavarnici v celjskem mestnem kinu Metropol, ni naključje, saj so tu premier- no predvajali vsaj dva njegova dokumentarna filma, poveza- na s Celjem. »Po intervjuju grem obiskat še mamo. Zelo bo vesela,« mi je povedal, pre- den sem prižgala snemalnik. Ob letošnjem prazniku Mestne občine Celje boste prejeli srebrni celjski grb. Čestitke! Najlepša hvala! Pravite, da Celje ostaja v vašem srcu. Če sodimo po priznanju, tudi vi ostajate spoštljivo zasidrani v srcu mesta. Počaščen sem. Težko bi si želel kaj lepšega. Pokojni Đorđe Balašević je ob neki priložnosti rekel, da je najdlje čakal, da so mu v domačem Pravi, da je počaščen in vesel, da se je znašel med leto- šnjimi dobitniki najvišjih celjskih občinskih priznanj. »Biti priznan v domačem okolju je najvrednejše,« je prepričan. Čeprav že vrsto let živi in dela v Ljubljani, se televizijec Zvezdan Martič s svojim ustvarjanjem vrača v domače Celje, kjer raziskuje zgodbe polpretekle zgodovine mesta, v katerem je odraščal, je med drugim navedeno v obrazloži- tvi za priznanje. Je pomemben kronist mesta, saj so njegovi dokumentarni filmi, zadnji je bil posvečen stoti obletnici rojstva Karla Destovnika – Kajuha, Celju zagotovili prostor v svetu kakovostne kinematografije, zdajšnje in prihodnje generacije pa bodo učili in navdihovali k razmisleku o prihodnosti Celja. BARBARA FURMAN »Đorđe Balašević je rekel, da je najdlje čakal, da so mu v domačem Novem Sadu priznali, da je dober. Lažje mu je bilo uspeti kjerkoli drugje. Zato sem toliko bolj vesel celjskega občinskega priznanja.« »Prepričan sem, da je vsak od nas lahko za kaj hvaležen v svojem življenju. Čisto vsak. Hvaležnost podaja roko sreči.« Zvezdan Martič, prejemnik srebrnega grba Mestne občine Celje »Ni neosvojljivih trdnjav, so le slabi napadalci« Kot večletni soustvarjalec programa na Televiziji Slovenija z bolečino doživlja agonijo v tem javnem zavodu. Novem Sadu priznali, da je dober. Lažje mu je bilo uspe- ti kjerkoli drugje. Zato sem toliko bolj vesel celjskega ob- činskega priznanja. Številnih pohvalnih od- zivov je deležen vaš zadnji igrano-dokumentarni film Samo en cvet, ki je posve- čen stoti obletnici rojstva Karla Destovnika – Kajuha. Najbrž je bolj zahtevno pri- pravljati film o nekom, ki je zasidran v zavesti ljudi, pri čemer se zdi, da vsi vemo vse o tem partizanskem pe- sniku in narodnem heroju. To je zagotovo zahtevnej- ši izziv, saj se upravičeno vprašaš, zakaj bi gledal ne- kaj, kar poznam. Ko sem se pripravljal na snemanje, sem se zavedal, da nečesa bistve- no novega o Kajuhu ne bom mogel povedati, zato sem se osredotočil predvsem na njegovo osebnost in njegove odnose s prijatelji, partizani ter z ženskama, ki sta imeli v njegovem življenju prav po- sebno mesto – njegovo srčno izbranko Silvo in partizanko Brino. Silvina in Brinina hčer- ka sodelujeta v filmu. Njuni pričevanji sta dodana vre- dnost filma, ki sicer postavlja v ospredje partizansko udej- stvovanje, domoljubje in vero v boljši jutri. Kajuhova poezi- ja med strokovnjaki dolgo ni veljala za literarni presežek, a nosi v sebi močan čustve- ni naboj glede na njegovo mladost in še posebej če se zavedaš, v kakšnih razmerah je nastajala. Ker so Kajuho- ve pesmi ljudem blizu, jih v filmu ne berejo profesionalni igralci, ampak številni ljubite- lji njegove poezije. Kot je zna- no, so v njegovem domačem mestu Šoštanj organizirali javna branja njegovih pesmi. Tudi nekaj teh utrinkov sem vključil v film. Kot scenarist in režiser ste se podpisali tudi pod doku- mentarni film Pozabljeni grob. V njem spoznamo spregledano Celjanko, ak- tivistko in partizanko Her- mino Seničar. Njen grob na celjskem pokopališču je izginil, vi ste v filmu iskali odgovor, zakaj, predvsem pa ste orisali njeno življe- nje, v katerem je prestajala trpljenje in številne krivi- ce. Ogled filma priporočate vsem Celjanom. Zakaj? Hermina Seničar je bila predvojna komunistka, sode- lovala je v delavskih stavkah v Emu, bila je partizanka in med ustanovitelji 1. celjske čete. Bila je preganjana, za- prta in mučena v številnih slovenskih zaporih, zatem so jo poslali v koncentracij- sko taborišče v Auschwitz. Preživela je vse vojne grozo- te. Ko sta prišla svoboda in upanje na boljši jutri, za kar se je borila, je doživela novo ponižanje in krivice. To ni le Herminina zgoda, to je uni- verzalna zgodba. Menim, da je življenje velikokrat zelo krivično do ljudi, ki dajo vse za druge. Se izpostavijo in žrtvujejo, potem pa ostanejo zapostavljeni in pozabljeni. V Celju je po vojni kot mati samohranilka živela odma- knjeno, držala se je bolj sama zase, najbrž strta od bolečih udarcev življenja. Zaradi sla- bega zdravja se je hitro upo- kojila. Ljudje, ki so jo srečevali na ulici, se je ne spomnijo po tem, da je bila junakinja, ampak pravijo, da je bila čudaška, zaprta vase, tudi osorna. Nihče se ni vprašal, zakaj je bila takšna. Hermi- na Seničar je bila rojena 19. decembra 1905 v Bukovljah pri Stranicah, umrla je je 25. maja 1963. Grob na celjskem pokopališču so postavili nje- ni soborci, čez nekaj časa je najemnik grobnega mesta ta grob prodal, njenega trupla niso prekopali. Njeno ime je zdaj na slabo vzdrževani bor- čevski grobnici. Čeprav ste končali študij elektrotehnike, ste se podali v novinarski poklic. Zapo- slili ste se na Televiziji Slo- venija, kjer delate še danes. Začeli ste v dnevno-infor- mativnem programu, na- daljevali v izobraževalnem programu, leta 2001 ste s sodelavci začeli postavljati Multimedijski center RTV Slovenija in ga desetletje tudi vodili, prejeli ste več priznanj in nagrad. Kaj so še vaši izzivi v novinarstvu? Glede na to, da na Radiote- leviziji Slovenija že dlje doži- vljamo agonijo, se mnogi no- vinarji sprašujemo, ali bomo sploh še lahko delali tisto, kar si želimo. Ukvarjamo se predvsem s tem, kako bomo kot javni zavod preživeli. Če sploh. Kako se počutite ob tem? To, kar občutim, je intelek- tualna bolečina. Res je bole- če, ko nemočen spremljaš, kako nekateri pri svojem delu ne upoštevajo strokovnih me- ril in ne znajo ali ne želijo de- lati drugače. Ker imajo moč, ob tem še vehementno trdijo, da je to dobro. To je tako, kot bi jaz trdil, da je kup gnoja čokoladna torta. Potem celo ploskajo tistim, ki so ta kup gnoja naredili. In jim pode- lijo nagrado za ustvarjalne dosežke. Ob njih so vrhunski kuharji s tremi Michelinovi- mi zvezdicami, ki jim vodilni dopustijo le, da pripravljajo hot doge. Ste kdaj razmišljali, da bi si delo poiskali drugje? Kar nekaj vaših kolegov je zaradi nevzdržnih razmer zapustilo RTV Slovenija. Prav to si želijo tisti, ki uničujejo naš javni zavod. 23 Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 23 Št. 12, 23. marec 2023 INTERVJU »To, kar občutim, je intelektualna bolečina. Res je boleče, ko nemočen spremljaš, kako nekateri pri svojem delu ne upoštevajo strokovnih meril in ne znajo ali ne želijo delati drugače. Ker imajo moč, ob tem še vehementno trdijo, da je to dobro. To je tako, kot da bi jaz trdil, da je kup gnoja čokoladna torta,« pravi o razmerah na RTV Slovenija. Zvezdan Martič se je v Celju rodil in obiskoval osnovno in srednjo šolo. V mesto se rad vrača. Šport ga navdušuje že vse življenje. (Foto: Andraž Purg) Je oče treh otrok, starševstvo v zrelih letih mu nadvse ustreza, pravi. Zvezdan je tekmoval tudi na celjskem trialonu. (Foto: Aljaž Purg) Njihov cilj je, da bi nas odšlo čim več. Ravno zato ostajam na RTV Slovenija. Tega vese- lja jim ne bom privoščil. Ob tem se zavedam, da bi bil od- hod dober za moje zdravje in počutje. Sčasoma sem dojel, da vsega ne smeš jemati ču- stveno in da moraš v kriznih razmerah vedno najprej po- skrbeti zase. Tako kot bi v primeru nesreče na letalu najprej sebi nadel masko s kisikom, ker bi šele potem lahko pomagal tudi drugim. Predvsem je treba v krizni situaciji najprej oceniti, koli- ko zares zmoreš. Da potem ne klecneš. Zato sem tudi sicer zagovornik zdravega življenjskega sloga. Skrbim, da dovolj spim, da se kako- vostno prehranjujem, da se redno ukvarjam s športom. Za vse to si je treba vzeti čas. Tisti, ki pravijo, da zase ni- majo časa zaradi številnih obveznosti v službi, živijo v prepričanju, da bo podje- tje propadlo, če ne bodo ves čas na voljo. Kakšna iluzija! Jaz pravim, da je bolje, da se sam ustaviš, kot da te usta- vita psihična izčrpanost ali bolezen. Ko poudarjam, da je pomembno, da damo sebe na prvo mesto, ne govorim o sebičnosti, ampak o odgovor- nem odnosu do sebe in po- sledično do drugih. Šele ko se sam dobro počutiš, lahko preneseš kakršnokoli breme in si lahko v oporo tudi dru- gim. Kar nekaj vaših novinar- skih kolegov je prejelo po- vabilo za vstop v politično stranko in nekateri so pova- bilo tudi sprejeli. So vabili tudi vas? Ne, jaz takšnega vabila ni- sem prejel. In ga tudi ne bi sprejel. Lahko si domišljam, da me niso vabili, ker vedo, da nisem vodljiv, lahko pa tudi zato, ker zanje pač nisem dovolj zanimiv. (smeh) Multimedijec ste. Kakšna bo prihodnost klasičnih medijev? Mislim predvsem na časopise. Jih bomo čez desetletje ali dve še listali? Moja napoved ni ravno optimistična. Časopisov za- gotovo ne bomo več listali, a jih bomo v elektronski obliki seveda še brali. Sploh se ne spomnim, kdaj sem nazadnje listal časopis, saj spremljam le elektronske medije. Berem celo več, kot sem bral pred leti. Ne le mladi, tudi vedno več starejših dostopa do no- vic na spletu. Čeprav so ime- li časopisi včasih bistveno višje naklade, vsem ljudem niso bili dostopni. Danes so novice oziroma informacije bistveno bolj dostopne, saj ima večina ljudi mobilne te- lefone in imajo dostop do ra- znovrstnih vsebin. Novic, ki jih ustvarjajo novinarji, je ve- dno več in več je tudi bralcev. Bralcev ne bo nikoli zmanjka- lo, težava je drugje. Poslovni modeli medijskih hiš niso učinkoviti. Ljudje berejo več, a za to jim ni treba plačati nič. Novinarji se lahko upraviče- no bojijo, da bodo ostali brez službe, če lastnik medija ne bo našel poslovnega modela, ki bo omogočil prodajo nji- hovih novinarskih izdelkov. Negujete športni duh. V mladosti ste igrali košarko, danes trenirate plavanje in triatlon, tudi potapljate se, jadrate … Šport in rekreacija sta stal- nici v mojem življenju. Tri- atlon in plavanje treniram v povprečju osem ur na teden. Ker imamo vsi vsak dan na voljo le 24 ur, moram ob šte- vilnih drugih obveznostih zelo premišljeno razporejati čas. Glede tega sem discipli- niran. Ne klepetam s kakšnim prijateljem na kavici, ampak se pogovarjam po telefonu med lahkotnim tekom. Med- tem ko otroke vozim na raz- lične dejavnosti, si istočasno organiziram še svoj trening in jih ne čakam v avtomobi- lu. Takšen način življenja mi daje želene rezultate, zaradi katerih se dobro počutim. Ko se človek dobro počuti, je tudi bolj samozavesten, ni prestrašen, zato ga drugi ne morejo zlomiti. Vemo, da se povprečna življenjska doba podaljšuje, in jaz ne bi rad živel dlje zgolj zato, ker mi bo to omogočila napredna medicina, ampak želim tudi jesen življenja živeti kakovo- stno, dejavno in zadovoljno. Preden ste si ustvarili dru- žino, ste pogosto potovali po različnih kotičkih sveta. Eno od potovanj je bilo za vas nekako usodno … Namigujete najbrž na poto- vanje na Šrilanko, na katero sem povabil Ano, da jo malce »testiram«, saj takrat še nisva bila poročena. (smeh) Člove- ka najbolje spoznaš v razme- rah, ko ni vse samoumevno in ni vse, kot si želiš … Midva namreč nisva bivala v luksu- znih letoviščih, ampak sva potovala z nahrbtnikom brez rezerviranih prenočišč. Po Šrilanki sva se vozila s 120 let starim zarjavelim angleškim vlakom. Sopihal je 30 kilome- trov na uro, v njem se nas je gnetlo veliko ljudi. Na vlaku sva spoznala domačina, ki nama je ponudil prenočišče na svojem domu. Tako sva lahko spoznavala deželo in ljudi v njihovi pristni podobi. In Ana je očitno odlično prestala test. Da, da, kmalu bo 20 let, od- kar sva skupaj. Še danes se šaliva na ta račun. Imata dve hčerki in sina. Ko ste dobili prvega otroka, ste bili stari 48 let. Kaj so prednosti in slabosti star- ševstva v zrelih letih? Vidim le prednosti staršev- stva v poznejših oziroma zre- lih letih. Moji otroci so stari 11, 8 in 4 leta. V odnosu do njih sem bistveno bolj potr- pežljiv, umirjen in upam si trditi, da tudi bolj ljubeč. Ko opazujem mlajše starše otrok v vrtcu in šoli, opažam, da so utrujeni, kar je razumljivo, saj so obremenjeni s števil- nimi obveznostmi in stre- som. Mnogi se prav tako še niso izživeli. V petek zvečer si 25-letni oče želi, da bi otrok čim prej zaspal, da bo lahko potem šel z družbo ven. Jaz pa sem svojim otrokom, ko so bili mlajši, v miru in z za- dovoljstvom bral pravljice, ker me niti približno ni več mikalo »žuriranje«. Otroci čutijo moje zadovoljstvo in umirjenost. Zato lahko zase z vso odgovornostjo rečem, da imam otroke v idealnem obdobju. Poudarjate, da je brezpo- gojna ljubezen staršev naj- boljša popotnica za otroko- vo življenje. Zagotovo. Poleg zagotavlja- nja brezpogojne ljubezni je pomembno tudi, da je otrok zadovoljen. Ne razvajen, ampak zadovoljen. Da se ukvarja z dejavnostmi, ki ga zares veselijo in osrečujejo. Če otrok v delu uživa, ga tudi bolje opravi. In zato je lahko uspešen. »Ni neosvojljivih trdnjav, so le slabi napadalci,« je misel iz knjige Prvi krog Aleksandra Solženicina. Pravite, da je vaše življenj- sko vodilo. Zakaj? Zelo pomembno je, kako gledamo na izzive v življe- nju. Ko nam nečesa ne uspe doseči, pogosto iščemo iz- govore zunaj sebe, krivimo druge ljudi ali okoliščine. Nismo pripravljeni prevzeti odgovornosti za poraz. Jaz se ob neuspehu najprej vpra- šam, kaj sem naredil narobe. Kaj moram spremeniti, da mi bo naslednjič uspelo? Kje so moje rezerve? Ob tem se mo- ramo zavedati tudi, da vedno ne moremo biti zmagovalci. Trdnjava je, kakršna je. Če je jaz ne morem premostiti, jo bo zagotovo osvojil kdo, ki je boljši od mene. Ni še bilo trdnjave, ki je ne bi nekdo uspel premagati. Zanimivo se mi zdi, da ste se lotili izdelave družinske- ga drevesa. Kako daleč ste se dokopali? V mladosti mi kaj takšnega ne bi padlo na pamet. (smeh) Potem se je v meni porodila radovednost, kdo so bili moji predniki. Oče mi je umrl, zato sem o tem začel spraševati mamo in strica. Podal sem se na lov za dodatnimi infor- macijami. Ker takrat podatki še niso bili digitalizirani, sem obiskoval arhive in knjižni- ce, kar je bilo sicer naporno, a tudi zanimivo. V našem družinskem drevesu sem se dokopal do leta 1750 in na tej točki sem se ustavil, ker se enkrat pač moraš ustaviti. Med drugim sem ugotovil, da so se naši predniki tudi na Celjskem pogosto ženili s partnerji iz istih ali sosednjih vasi, moji predniki denimo v Medlogu, Babnem in Levcu. Iz preteklosti se vrniva v današnji čas, ki pred nas postavlja zahtevne izzive, živimo v stresu, vedno bolj odtujeni in v primežu nego- tovosti, kako bo jutri. Kako preseči prevladujoči nega- tivizem? Lahko bi rekel, da smo razvajeni, ker menim, da ži- vimo bolje kot nekoč, a tega ne bom rekel. (smeh) Morda je problem v tem, da smo si po socializmu, ki je temeljil na kolektivizmu, želeli indivi- dualizem, ker smo mislili, da si zaslužimo več in bolje. Da bo vsak poskrbel sam zase. In zdaj smo dojeli, da morda to ni bila najboljša odločitev. Da je bolje kot dva avtomo- bila imeti dva prijatelja. A ne vemo, kako nazaj. Sicer pa tudi sam opažam, da je v naši družbi premalo pozitivizma in optimizma. K sreči imam ob sebi kar nekaj ljudi, s ka- terimi se lahko pogovarjam v pozitivnem duhu, znamo pre- poznati in ceniti to, kar ima- mo. Prepričan sem, da je vsak od nas lahko za nekaj hvale- žen v svojem življenju. Čisto vsak. Hvaležnost podaja roko sreči. Sreča ni samoumevna. Zanjo se moramo potruditi. Vsak dan znova. (smeh) Foto: SHERPA 23 Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 23 Št. 12, 23. marec 2023 INTERVJU »To, kar občutim, je intelektualna bolečina. Res je boleče, ko nemočen spremljaš, kako nekateri pri svojem delu ne upoštevajo strokovnih meril in ne znajo ali ne želijo delati drugače. Ker imajo moč, ob tem še vehementno trdijo, da je to dobro. To je tako, kot da bi jaz trdil, da je kup gnoja čokoladna torta,« pravi o razmerah na RTV Slovenija. Zvezdan Martič se je v Celju rodil in obiskoval osnovno in srednjo šolo. V mesto se rad vrača. Šport ga navdušuje že vse življenje. (Foto: Andraž Purg) Je oče treh otrok, starševstvo v zrelih letih mu nadvse ustreza, pravi. Zvezdan je tekmoval tudi na celjskem trialonu. (Foto: Aljaž Purg) Njihov cilj je, da bi nas odšlo čim več. Ravno zato ostajam na RTV Slovenija. Tega vese- lja jim ne bom privoščil. Ob tem se zavedam, da bi bil od- hod dober za moje zdravje in počutje. Sčasoma sem dojel, da vsega ne smeš jemati ču- stveno in da moraš v kriznih razmerah vedno najprej po- skrbeti zase. Tako kot bi v primeru nesreče na letalu najprej sebi nadel masko s kisikom, ker bi šele potem lahko pomagal tudi drugim. Predvsem je treba v krizni situaciji najprej oceniti, koli- ko zares zmoreš. Da potem ne klecneš. Zato sem tudi sicer zagovornik zdravega življenjskega sloga. Skrbim, da dovolj spim, da se kako- vostno prehranjujem, da se redno ukvarjam s športom. Za vse to si je treba vzeti čas. Tisti, ki pravijo, da zase ni- majo časa zaradi številnih obveznosti v službi, živijo v prepričanju, da bo podje- tje propadlo, če ne bodo ves čas na voljo. Kakšna iluzija! Jaz pravim, da je bolje, da se sam ustaviš, kot da te usta- vita psihična izčrpanost ali bolezen. Ko poudarjam, da je pomembno, da damo sebe na prvo mesto, ne govorim o sebičnosti, ampak o odgovor- nem odnosu do sebe in po- sledično do drugih. Šele ko se sam dobro počutiš, lahko preneseš kakršnokoli breme in si lahko v oporo tudi dru- gim. Kar nekaj vaših novinar- skih kolegov je prejelo po- vabilo za vstop v politično stranko in nekateri so pova- bilo tudi sprejeli. So vabili tudi vas? Ne, jaz takšnega vabila ni- sem prejel. In ga tudi ne bi sprejel. Lahko si domišljam, da me niso vabili, ker vedo, da nisem vodljiv, lahko pa tudi zato, ker zanje pač nisem dovolj zanimiv. (smeh) Multimedijec ste. Kakšna bo prihodnost klasičnih medijev? Mislim predvsem na časopise. Jih bomo čez desetletje ali dve še listali? Moja napoved ni ravno optimistična. Časopisov za- gotovo ne bomo več listali, a jih bomo v elektronski obliki seveda še brali. Sploh se ne spomnim, kdaj sem nazadnje listal časopis, saj spremljam le elektronske medije. Berem celo več, kot sem bral pred leti. Ne le mladi, tudi vedno več starejših dostopa do no- vic na spletu. Čeprav so ime- li časopisi včasih bistveno višje naklade, vsem ljudem niso bili dostopni. Danes so novice oziroma informacije bistveno bolj dostopne, saj ima večina ljudi mobilne te- lefone in imajo dostop do ra- znovrstnih vsebin. Novic, ki jih ustvarjajo novinarji, je ve- dno več in več je tudi bralcev. Bralcev ne bo nikoli zmanjka- lo, težava je drugje. Poslovni modeli medijskih hiš niso učinkoviti. Ljudje berejo več, a za to jim ni treba plačati nič. Novinarji se lahko upraviče- no bojijo, da bodo ostali brez službe, če lastnik medija ne bo našel poslovnega modela, ki bo omogočil prodajo nji- hovih novinarskih izdelkov. Negujete športni duh. V mladosti ste igrali košarko, danes trenirate plavanje in triatlon, tudi potapljate se, jadrate … Šport in rekreacija sta stal- nici v mojem življenju. Tri- atlon in plavanje treniram v povprečju osem ur na teden. Ker imamo vsi vsak dan na voljo le 24 ur, moram ob šte- vilnih drugih obveznostih zelo premišljeno razporejati čas. Glede tega sem discipli- niran. Ne klepetam s kakšnim prijateljem na kavici, ampak se pogovarjam po telefonu med lahkotnim tekom. Med- tem ko otroke vozim na raz- lične dejavnosti, si istočasno organiziram še svoj trening in jih ne čakam v avtomobi- lu. Takšen način življenja mi daje želene rezultate, zaradi katerih se dobro počutim. Ko se človek dobro počuti, je tudi bolj samozavesten, ni prestrašen, zato ga drugi ne morejo zlomiti. Vemo, da se povprečna življenjska doba podaljšuje, in jaz ne bi rad živel dlje zgolj zato, ker mi bo to omogočila napredna medicina, ampak želim tudi jesen življenja živeti kakovo- stno, dejavno in zadovoljno. Preden ste si ustvarili dru- žino, ste pogosto potovali po različnih kotičkih sveta. Eno od potovanj je bilo za vas nekako usodno … Namigujete najbrž na poto- vanje na Šrilanko, na katero sem povabil Ano, da jo malce »testiram«, saj takrat še nisva bila poročena. (smeh) Člove- ka najbolje spoznaš v razme- rah, ko ni vse samoumevno in ni vse, kot si želiš … Midva namreč nisva bivala v luksu- znih letoviščih, ampak sva potovala z nahrbtnikom brez rezerviranih prenočišč. Po Šrilanki sva se vozila s 120 let starim zarjavelim angleškim vlakom. Sopihal je 30 kilome- trov na uro, v njem se nas je gnetlo veliko ljudi. Na vlaku sva spoznala domačina, ki nama je ponudil prenočišče na svojem domu. Tako sva lahko spoznavala deželo in ljudi v njihovi pristni podobi. In Ana je očitno odlično prestala test. Da, da, kmalu bo 20 let, od- kar sva skupaj. Še danes se šaliva na ta račun. Imata dve hčerki in sina. Ko ste dobili prvega otroka, ste bili stari 48 let. Kaj so prednosti in slabosti star- ševstva v zrelih letih? Vidim le prednosti staršev- stva v poznejših oziroma zre- lih letih. Moji otroci so stari 11, 8 in 4 leta. V odnosu do njih sem bistveno bolj potr- pežljiv, umirjen in upam si trditi, da tudi bolj ljubeč. Ko opazujem mlajše starše otrok v vrtcu in šoli, opažam, da so utrujeni, kar je razumljivo, saj so obremenjeni s števil- nimi obveznostmi in stre- som. Mnogi se prav tako še niso izživeli. V petek zvečer si 25-letni oče želi, da bi otrok čim prej zaspal, da bo lahko potem šel z družbo ven. Jaz pa sem svojim otrokom, ko so bili mlajši, v miru in z za- dovoljstvom bral pravljice, ker me niti približno ni več mikalo »žuriranje«. Otroci čutijo moje zadovoljstvo in umirjenost. Zato lahko zase z vso odgovornostjo rečem, da imam otroke v idealnem obdobju. Poudarjate, da je brezpo- gojna ljubezen staršev naj- boljša popotnica za otroko- vo življenje. Zagotovo. Poleg zagotavlja- nja brezpogojne ljubezni je pomembno tudi, da je otrok zadovoljen. Ne razvajen, ampak zadovoljen. Da se ukvarja z dejavnostmi, ki ga zares veselijo in osrečujejo. Če otrok v delu uživa, ga tudi bolje opravi. In zato je lahko uspešen. »Ni neosvojljivih trdnjav, so le slabi napadalci,« je misel iz knjige Prvi krog Aleksandra Solženicina. Pravite, da je vaše življenj- sko vodilo. Zakaj? Zelo pomembno je, kako gledamo na izzive v življe- nju. Ko nam nečesa ne uspe doseči, pogosto iščemo iz- govore zunaj sebe, krivimo druge ljudi ali okoliščine. Nismo pripravljeni prevzeti odgovornosti za poraz. Jaz se ob neuspehu najprej vpra- šam, kaj sem naredil narobe. Kaj moram spremeniti, da mi bo naslednjič uspelo? Kje so moje rezerve? Ob tem se mo- ramo zavedati tudi, da vedno ne moremo biti zmagovalci. Trdnjava je, kakršna je. Če je jaz ne morem premostiti, jo bo zagotovo osvojil kdo, ki je boljši od mene. Ni še bilo trdnjave, ki je ne bi nekdo uspel premagati. Zanimivo se mi zdi, da ste se lotili izdelave družinske- ga drevesa. Kako daleč ste se dokopali? V mladosti mi kaj takšnega ne bi padlo na pamet. (smeh) Potem se je v meni porodila radovednost, kdo so bili moji predniki. Oče mi je umrl, zato sem o tem začel spraševati mamo in strica. Podal sem se na lov za dodatnimi infor- macijami. Ker takrat podatki še niso bili digitalizirani, sem obiskoval arhive in knjižni- ce, kar je bilo sicer naporno, a tudi zanimivo. V našem družinskem drevesu sem se dokopal do leta 1750 in na tej točki sem se ustavil, ker se enkrat pač moraš ustaviti. Med drugim sem ugotovil, da so se naši predniki tudi na Celjskem pogosto ženili s partnerji iz istih ali sosednjih vasi, moji predniki denimo v Medlogu, Babnem in Levcu. Iz preteklosti se vrniva v današnji čas, ki pred nas postavlja zahtevne izzive, živimo v stresu, vedno bolj odtujeni in v primežu nego- tovosti, kako bo jutri. Kako preseči prevladujoči nega- tivizem? Lahko bi rekel, da smo razvajeni, ker menim, da ži- vimo bolje kot nekoč, a tega ne bom rekel. (smeh) Morda je problem v tem, da smo si po socializmu, ki je temeljil na kolektivizmu, želeli indivi- dualizem, ker smo mislili, da si zaslužimo več in bolje. Da bo vsak poskrbel sam zase. In zdaj smo dojeli, da morda to ni bila najboljša odločitev. Da je bolje kot dva avtomo- bila imeti dva prijatelja. A ne vemo, kako nazaj. Sicer pa tudi sam opažam, da je v naši družbi premalo pozitivizma in optimizma. K sreči imam ob sebi kar nekaj ljudi, s ka- terimi se lahko pogovarjam v pozitivnem duhu, znamo pre- poznati in ceniti to, kar ima- mo. Prepričan sem, da je vsak od nas lahko za nekaj hvale- žen v svojem življenju. Čisto vsak. Hvaležnost podaja roko sreči. Sreča ni samoumevna. Zanjo se moramo potruditi. Vsak dan znova. (smeh) Foto: SHERPA Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 12, 23. marec 2023 USPEŠNA MLADA USTVARJALKA Lara ni le nadarjena mlada grafič- na oblikovalka, ampak tudi odlična pevka in zadnje čase tudi avtorica skladb. S pomočjo vsestranskega glasbenega ustvarjalca Leona Fir- šta počasi nastaja material za njeno prvo zgoščenko. Brez petja ne gre Med tednom živi in dela v Lju- bljani, konec tedna pa se rada vrača domov v Celje. Prvi stik z vizualno umetnostjo je bilo fotografiranje, za kar se je navdušila ob koncu osnov- ne šole. Zanimivo, da se je v tistem času preizkusila tudi kot model v modni fotografiji. »Ko gledam na- zaj, se mi zdi malo čudno, da se dekle pri petnajstih letih loti tega Lara Oset, grafična oblikovalka in glasbenica Navdihujejo jo ljudje okrog nje Letošnji junij bo za Celjanko Laro Oset nekaj posebnega. S so- delavko Saro Grmek iz Agencije 101 se bo lahko v Cannesu ude- ležila mednarodnega festivala mladih ustvarjalcev na področju oglaševanja, imenovanem Young Lions Competition. Udeležbo sta si prislužili na natečaju Mladi kreativci, ki ga organizatorji vsako leto izvedejo v okviru Slovenskega oglaševalskega festivala (SOF). V konkurenci tridesetih parov sta zmagali z idejo Vsak korak odšteje. TATJANA CVIRN posla, a takrat sem pač izkoristila priložnost, ki se je ponudila,« od- krito priznava in doda, da je hitro spoznala, da je to ne zanima, saj vse temelji le na videzu. Že ko je bila mlajša, jo je bolj za- nimala glasba. Sedem let se je učila igrati na flavto in mnogi so pričako- vali, da bo izbrala tovrstno glasbeno pot. »A klasična glasba me ni tako navduševala. Odločila sem se za ure petja v Vocal BK studiu v Celju in jih obiskovala vso srednjo šolo. Hkrati sem lahko veliko nastopala in pri- dobila izkušnje.« Po končani I. gimnaziji v Celju je izbrala študij vizualnih komunikacij na Fakulteti za dizajn v Ljubljani. »Ves čas sem vedela, kaj želim, kar je velika prednost, saj imajo mnogi mladi s tem težave. Doma so me ve- dno podpirali pri mojih odločitvah,« pripoveduje simpatična visokorasla črnolaska, ki je v času študija glasbo sicer nekoliko odložila na stran, a se petju ni mogla povsem odpovedati. Še več, sama je ustvarila nekaj idej za skladb in jih pokazala prijatelju Leonu Firštu. »Bile so mu všeč in iz njih je naredil veliko boljše skladbe, tako da zdaj ustvarjava skupaj in na- staja album. Imava osem skladb in prva z naslovom Time je že v javno- sti,« je zadovoljna ustvarjalka, ki se v glasbenem svetu predstavlja kot »larao«. Nove zamisli Tri leta je delala v Agenciji 101 v Ljubljani in nabrala dragocene izku- šnje, zato se je opogumila in želi na- daljevati po samostojni podjetniški poti, ki jo bo prepletala z glasbo. »V zadnjem letniku študija smo imeli obvezno prakso in zanjo sem se do- govorila v omenjeni agenciji. Mislila sem, da bom tam delala le dva me- seca, a sem ostala tri leta, saj mi je bilo zelo všeč in tudi v agenciji so opazili moj prispevek k delu.« Tako je njo in Saro agencija že lani prija- vila na natečaj mladih ustvarjalcev na oglaševalskem festivalu, kjer sta zasedli tretje mesto, letos pa sta bili odločeni, da bosta zmagali. »Zlasti Sara, ki piše besedila, je bila zelo zagnana in se je ves čas pripravljala, imela je pripravljenih veliko zamisli in je bilo zato lažje začeti. Zamisel je bilo treba nato še ustrezno vizu- alno ›zapakirati‹, da je bila komisiji všeč,« pripoveduje sogovornica. Nalogo, kaj je bilo treba narediti, je zastavil naročnik, letos je bila to Zavarovalnica Triglav. Izhodišče je bilo, kako mlade pripraviti do tega, da bi bolj trajnostno živeli na raz- ličnih področjih. »Po najini zamisli bi se zavarovalnica povezala z do- stavljavcem hrane, saj se mladim v večini primerov ne da kuhati in hrano pogosto naročajo. Na osnovi prehojenih korakov bi dobili popu- ste za zdravo hrano iz nekaterih restavracij. Več bi prehodili, več popusta bi imeli pri hrani,« je Lara pojasnila zamisel za kampanjo, ki se ji zdi povsem izvedljiva. Vsak ni oblikovalec V okviru agencije se ji ni bilo treba prizadevati za pridobivanje poslov, kar jo čaka na samostojni poti, a se je veliko naučila. »Na začetku sem gledala na grafično oblikovanje kot na svoj izdelek. Kasneje sem ugotovila, da je to Lara Oset je nadarjena mlada grafična oblikovalka in glasbenica. skupinski izdelek, pri katerem je treba upoštevati, kaj želi naročnik. Svoj ego je treba dati na stran in poslušati naročnika. A ne za vsa- ko ceno.« Eni naročniki so drzni, drugi manj. Nekateri se prepustijo oblikovalcu in so zadovoljni z nje- govimi zamislimi, drugi pridejo z natančno idejo, kaj bi radi. »To mi ni najbolj všeč, saj včasih to ni ti- sto, kar se mi zdi dobro. S pogajanji s stranko smo v agenciji ponavadi dosegli, da je bil izdelek na koncu kakovosten, a se je že zgodilo, da sem ugotovila, da se z nekom ne morem ujeti. V takšnih primerih se je bolje umakniti, da to izpelje kdo drug.« Ob tem ugotavlja, da je grafično oblikovanje področje, za katero mnogi menijo, da ga poznajo. »Veli- ko ljudi se ukvarja z njim, mnogi so samouki, a je dobro imeti znanje, da ne delaš osnovnih napak. Včasih je treba pojasniti, zakaj je bila izbrana neka tipografija, zakaj neke barve … Nikoli ne silim, da mora naročnik sprejeti moje rešitve, srečati se mo- ramo nekje na sredini.« Na začetku se je ukvarjala pred- vsem z oblikovanjem za revije, pla- kate in celostne grafične podobe, nato se je usmerila v spletne strani in bila v agenciji edina oblikovalka za to področje. Meni, da ji bo širok nabor storitev, ki jih lahko ponudi, koristil na njeni poti. Če deset let? Kdo bi vedel! Na vprašanje, kje se vidi čez dese- tletje, 26-letnica začudeno vzklikne, da tako daleč sploh ne razmišlja. Raje se prepušča vsakodnevnim iz- zivom, ki jih prinaša življenje. Tudi na glasbenem področju nima izde- lanega načrta, saj to počne brez po- sebnih pričakovanj, pač zato, ker ji je všeč. Njena glasba je razpoloženj- ska, s svojim nežnim altom poslu- šalcu pričara nekakšno meditativno vzdušje. Zaveda se, da to ni glasba za množice, a je to ne moti. Sklad- be, ki jih ustvarja, so zmes vplivov različnih zvrsti, ki jih je poslušala, od popa do alternativne glasbe. Ko še Leon doda svoj »čarobni dotik«, nastanejo res zanimive stvaritve. Za izdajo zgoščenke se v teh časih glasbeniki odločajo vedno redkeje, a Lara meni, da lahko tako celovito predstavi svoje delo in zamisli. Te se rojevajo v vsakdanjih situacijah, zapisuje si jih v telefon in iz tega črpa zamisli za skladbe. Včasih pa so stvari tudi povsem izmišljene. »Prepuščam se in sproti me navdi- hujejo ljudje okrog mene.« Foto: Tjaša Barbo Nekaj izdelkov, ki jih je oblikovala Lara Oset. (Foto: osebni arhiv) Lara Oset in Sara Grmek sta zmagali na natečaja Mladi kreativci 2023 v okviru festivala SOF. Za nagrado bosta junija sodelovali na festivalu v Cannesu in se v kategoriji digital pomerili v mednarodni konkurenci. (Foto: arhiv SOF) Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 12, 23. marec 2023 MED CVETJEM IN BESEDAMI Največkrat jo srečam med tulipani in drugim cvetjem v Mozirskem gaju, kjer je že nekaj časa predstavnica za stike z javnostjo. A Žalčanka Maja Horvat v sebi skriva še veliko več kot zgolj ljube- zen do cvetja in narave. Je pisateljica, avtorica družabnih iger, strastna popo- tnica, novinarka … ŠPELA OŽIR Domišljija ji ni dala miru že kot majh- ni deklici. Že takrat se je pri pisanju pravljic in pesmi odlično znašla. Da bi izdala knjigo, si je želela vrsto let. Želja se ji je uresničila pred petimi leti, ko je v samozaložbi izdala prvi del ljubezensko-erotičnega romana Usodna modrina. »Ne gre za klasi- čen roman tega žanra, temveč je precej temačen in vsebinsko ves Maja Horvat do zdaj izdala štiri romane Rada hodi po robu avtorica družabnih iger, strastna popo- tnica, novinarka … ŠPELA OŽIR Domišljija ji ni dala miru že kot majh- ni deklici. Že takrat se je pri pisanju pravljic in pesmi odlično znašla. Da bi izdala knjigo, si je želela vrsto let. Želja se ji je uresničila pred petimi leti, ko je v samozaložbi izdala prvi del ljubezensko-erotičnega romana Usodna modrina. »Ne gre za klasi- čen roman tega žanra, temveč je precej temačen in vsebinsko ves tudi njene knjige. »Vse knjige sem izdala v samozaložbi. Izposoditi si jih je mogoče tudi v približno med dvajsetimi in tridesetimi knji- žnicami po Sloveniji. To mi je uspelo popolno- ma sami, brez posrednikov, ki se ukvarjajo s tem. Po eni strani je težko biti samozaložnik, saj si za vse sam. Po drugi strani ti ostane celotna pogača. Tudi pregled nad dogajanjem imaš boljši,« še dodaja. Organizatorka tematskih zabav Veliko ji je pri tem pomagal poslovni partner, sicer njen najboljši prijatelj, ki je računalničar. Njej osebni partner, ki se sicer ukvarja z grad- beništvom, pa ji je v veliko oporo pri ustvar- jalnem delu. »Prebral sicer ni niti ene moje knjige, a mi je v neizmerno oporo, spremlja me na vseh predstavitvenih večerih in me pri tem spodbuja,« pojasni Maja, ki jo prijatelji poznajo tudi kot odlično organizatorko temat- skih zabav. Še posebej ljuba ji je tista za noč čarovnic. Tudi zabave za rojstni dan ne minejo brez takšnih in drugačnih družabnih iger, pod katerimi se šibijo njene domače police. Kakšno bo pripravila za štirideset let, ki jih bo dopolni- la prihodnji mesec, zaenkrat ostaja skrivnost. Foto: osebni arhiv čas hodim po robu. Večini tistih, ki radi berejo ›pocukrane‹ romance, knjiga ni bila všeč. Lju- bezen je namreč lahko vse – lepa, težka, svetla in temna,« pravi Maja Horvat, ki je zgodbo pisala od 16. do 24. leta, ko je bila v najobču- tljivejših letih. Najprej je bilo mišljeno, da bo to samo ena knjiga, a se je kasneje zaradi obsega odločila za dva dela, ki ju lahko bra- lec bere kot samostojni knjigi. Nadaljevala niz knjig Sledila sta sodoben ljubezenski mladinski roman Želim si postati ptica in preplet sodob- nega in zgodovinskega romana Egejski veter, ki ga je pisala šest let. »Zelo rada potujem. Med potovanjem na grškem otoku Kos sva s partnerjem obiskala trdnjavo Antimakija. Spre- haja sva se med zidovi trdnjave, po rdečkasti zemlji, med osati, spodaj je šumelo morje … Tisti dan je res močno pihalo. Ker pravim, da mi zgodbe pripoveduje veter, se mi je takrat začela kar sama od sebe ustvarjati v glavi,« se spominja Savinjčanka, ki v zgodbi v obliki dnevnika prepleta zgodovinsko plat trdnjave in sodobno življenje na Kosu. »Tudi ta roman ni povsem konvencionalen, saj tudi sama ni- sem takšna. Na svet imam nekoliko drugačne poglede, ki se odražajo tudi v knjigah. Pravim, da naj bo vsak takšen, kot si želi, če s tem seveda ne prizadene koga drugega.« Žalčanka želi niz izdajanja knjig nadaljevati tudi letos, ko je v nastajanju slikanica, pri kateri sodeluje z mlado ilustratorko Lano Kostanjevec. V svetu mitoloških iger Da je v njej tudi razigran otroški duh, je do zdaj dokazala že večkrat. S poslovnim partnerjem je razvila družabno igro mit- ska bitka, ki spominja na nekoč prilju- bljeno igro s kartami, na katerih so bili upodobljeni različni motorji ali avtomobili. »V mitski bitki so v ospredju mitološka bitja iz različnih mitologij. Pravi- la igre so podobna kot pri motorjih in avtih. Name- sto hitrosti in moči so tukaj magija, čistost in podobno.« Družabna igra je tudi v prodaji na njeni spletni stra- ni, kjer so na voljo Njen zadnji roman je Egejski veter. Na fotografiji s par- tnerjem Gregorjem (levo) in poslovnim partnerjem Denisom S poslovnim partnerjem je razvila družabno igro mitska bitka, ki spominja na nekoč priljubljeno igro s karta- mi, na katerih so bili upodobljeni različni motorji ali avtomobili. Z Mozirskim ga- jem je povezana kot predstav- nica za stike z javnostjo. Njena strast so potovanja. Fotografija je nastala v južnem delu Škotske. Utrinek s predstavitve njenega romana Egejski veter. V ozadju je Samo Horvatič, ki jo spremlja na predsta- vitvah. Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 26 Št. 12, 23. marec 2023 26 V OBJEMU GORA Naziv najuspešnejše alpinistke je Anja Petek sprejela s hvaležnostjo. »Priznanje prejemam kot nagrado za vsaj desetletni trud. Z alpinizmom se ukvarjam, ker pač rada plezam, to delam s srcem. Je pa pre- jet naziv naj alpinistke, tako lani kot letos, vsekakor dobrodošla spodbuda za naprej. Lep je občutek, ko si v nečem prepoznan in pohvaljen,« pravi. Strah in pogum Anja meni, da je vredno in smiselno početi tisto, v kar verjameš ali si močno želiš. »Pa ne mislim le na alpinizem, ampak na karkoli dru- gega, kar v človeku prebuja zanimanje, strast in ljubezen. Če ne poskusiš, ne veš. Izgubiti ne moreš ničesar, vedno pa lahko pridobiš, saj nas vsaka izkušnja obogati z novimi znanji in spoznanji. Zato je vedno dobrodošla. Pogum je, ko nekaj naredimo kljub temu, da nas je strah, kako se bo izšlo. Zato me navdihujejo pogumna dejanja ljudi.« Motivacija je gonilo njenega življenja, z njo ohranja dobro počutje in vitalnost, da se telesno napornih aktivnosti loteva brez kakr- šnegakoli odpora. Meje so v glavi Uspešna alpinistka je prepričana, da se pogosto samoomejujemo, ker mislimo, da se nekaj ne da. Da ne bomo zmogli. Pa ni tako. »Z voljo lahko premikamo meje v svoji glavi. Da izsanjaš neizsanjane sanje, ne po- trebuješ spanca, potrebuješ voljo,« poudarja. Toda, kako vpreči voljo, me zanima. »Ko se pogovarjam z ljudmi, pogosto slišim, kako si želijo to in ono. Njihove besede so polne hrepenenja, vendar me to žalosti in tudi jezi, če se ustavijo le pri besedah in ne preidejo k dejanjem. Iskrene želje lahko uresničimo, saj imamo to moč, četudi na kakšni točki na poti do želenega cilja čutimo nemoč. Takrat pride do izraza tista notranja volja, ki je ključ do uspeha.« Volja je, kot še pravi, sposobnost hotenja, ki se jo s prizadevanjem da okrepiti. »Pomembni so majhni koraki, ki nas vodijo do zadovoljstva. In če znamo biti potrpežljivi in pomirjeni z majhnimi koraki, lahko krepimo voljo in moč tudi za preskoke. Potrebno se je le odločiti. In vztrajati. Zaupati.« Poškodba noge Odraščala je v kmečki družini, kjer so ji privzgojili predvsem delovne vrednote. »Oče in mama sta nam otrokom dajala zgled po- štenosti. Sta pa tudi ambiciozna in v svojih idejah neustavljiva.« O gorah in alpinizmu je Anja začela sanjati v obdobju mladostništva. A se je po poškodbi noge soočila s prav nič spodbudno zdravniško diagnozo, da bodo njene telesne sposobno- sti zelo okrnjene, morda celo onemogočene. »Glava mi takrat ni dopustila verjeti, da bo moje fi zično gibanje na dveh nogah onemo- gočeno. Takrat sem lahko verjela le v to, da bo moja noga enkrat spet zdrava. Zaupala sem višji sili. Da sem lažje prebrodila čas okreva- nja, sem začela sanjati, kaj vse me čaka, ko si bo moja noga popolnoma opomogla. Danes zdravih udov ne dojemam kot samoumevnih in vsaka aktivnost me opomni na to. Moja volja se je tudi sicer začela krepiti, ko sem doživela kakšen padec. Krivično je, da včasih prav padci v nas sprožijo uvid, da mora biti nekaj več od tega kot mislimo, da je. In vedno je lahko nekaj več.« Občutki tam gor Zanimalo me je tudi, kaj jo vleče v visoko- gorje in ali tam domujejo veličastnejša obču- tja? Pa pravi, da visoko v gorah ne občuti nič takega, kar ne bi mogli občutiti tudi v dolini. »Je pa res, da občutke hvaležnosti, ponižno- sti in radosti v gorah občutim bolj izrazito in pogosteje kot jih doživim tu spodaj, v vsako- dnevnem vrvežu rutine. Zato za svoj največji alpinistični uspeh štejem to, da se vedno zno- va vračam v hribe pomirjena. In to ne glede na to, ali sem dosegla zastavljeni cilj ali ne. Največ mi pomenijo zgodbe, ki jih tvorimo skupaj s prijatelji medtem, ko raziskujemo gorski svet. Priznam, da sem potrebovala kar nekaj let, da danes lahko razmišljam na dru- gačen način kot na začetku moje alpinistične poti. Takrat mi je bilo najbolj pomemben, da v gorah dosežem cilj, ki sem si ga zadala.« »Moji vzorniki so starejši alpinisti, tvorci začetka alpinizma pri nas. Od njih se lahko veliko naučimo, saj so svojevrstna zakladnica doživetij, znanja in izkušenj.« Poln nahrbtnik doživetij Pohodništvo in planinarjenje sta odličen način za izboljšanje telesne vzdržljivosti, spoznavanje ljudi in zabavo. Kaj pa varnost? Poudarja, da je za varen vzpon in spust v go- rah potreben iskren odnos do samega sebe in svojih zmogljivosti. »Pomembno je, da znamo oceniti, kaj zmoremo in kaj ne. Da si prizna- mo, da določenemu izzivu ne bomo kos. Ko pa se odpravimo na turo, so zelo pomembni dobra telesna in psihična priprava ter teme- ljito seznanjanje s podatki o vzponu. Z izku- šnjami povečuješ samozavest in se lažje pre- puščaš notranjemu glasu oziroma intuiciji.« V minulih letih je v gorah nabrala poln nahrbtnik prijetnih doživetij. Katero je bilo zanjo najbolj osrečujoče, pa ne more ne morem izpostaviti. »Včasih pridemo domov prežeta s številnimi prijetnimi vtisi. Pa tudi z zgodbami o tem, kaj vse nepredvidljivega se nam je zgodilo, in kako se nam je uspelo rešiti iz raznovrstnih težavah. Ob obujanju spominov se pogosto iz srca nasmejimo. Teh zgodb zares ne pozabiš. Verjetno zato, ker nas zahtevne preizkušnje še bolj povežejo. Nadvse osrečujoč je občutek, ko premagaš psihični in telesni napor. In če te tam na vrhu pobožajo še sončni žarki veličastnih odten- kov, je občutek toliko bolj izpolnjujoč. In pa seveda varen povratek domov.« Vzorniki Med alpinisti se rojevajo pristna prijatelj- stva. »Med nami se pletejo močne prijateljske vezi. Smo somišljeniki in velikokrat nosimo v sebi podobna hrepenenja, zato tudi v gorah nisem prikrajšana za poglobljene pogovore,« poudarja Anja, ki ima med alpinisti kar ne- kaj vzornikov. »To so starejši alpinisti, tvorci začetka alpinizma pri nas. Kar nekaj jih je, zato ne bom nikogar poimensko izpostavlja- la. Od njih se lahko veliko naučimo, saj so svojevrstna zakladnica doživetij, znanja in izkušenj. Rada prisluhnem njihovim pripo- vedim in berem knjige, ki so jih napisali, saj so navdihujoče za branje.« »Za izpopolnjevanje zakonske in družinske terapije sem se odločila, ker me zanimajo odnosi. Vsak posameznik je pomemben kot bitje uma, telesa in lastnih čutenj.« Alpinizmu namerava Anja še ostati zvesta, saj ji predstavlja prostor, v katerem se lahko gibalno izraža. In to v veličastni naravi. Ob tem spoznava svoje telo in svoje psihične »Pogum je, ko nekaj naredimo kljub temu, da nas je strah, kako se bo izšlo. Iz vsake izkušnje, v kateri premagamo strah, zrastemo,« pravi Anja. »Svete stvari se v življenju redkokdaj zgodijo po naključju. Verjamem v moč volje. Njegove in naše.« Anja Petek iz Nove Štifte, naj alpinistka leta 2021 in 2022 »Verjamem v moč volje, ki je ključ do uspeha« »Verjamem v moč volje, ki je ključ do uspeha« »Verjamem v moč volje, ki je ključ do uspeha« Planinska zveza Slovenije je že drugo leto zapored naslov alpinistke leta podelila Anji Petek iz Zgornje Savinjske doline, članici Alpinističnega kluba Rinka. Diplomirana profesorica pedagogike in andragogike z zaključenim izpopolnjevanjem družinske in zakonske terapije opravlja stažiranje na Fran- čiškanskem in družinskem inštitutu. Rada se zadržuje v naravi, predvsem v hribih. Svoje alpinistično udejstvovanje je urila na različnih koncih sveta, od Južne Amerike do Kirgizije in seveda Evrope. Lansko alpinistično sezono je okronala z izstopajočo prvenstveno smerjo Fango Fiesta v vzhodni steni šestti- sočaka Hualcana v Peruju, kjer je nanizala še vrsto drugih skalnih in zimskih vzponov na pet in šest tisočake. Toda Anja ne osvaja le vrhove gora, poglablja se tudi v svoj notranjih svet misli in občutij. BARBARA FURMAN Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 12, 23. marec 2023 V OBJEMU GORA zmogljivosti. »V gorah sicer neizmerno uži- vam, se pa zavedam minljivosti vsega. Nič ni večno. Ko ti življenje pokaže nove poti, se je dobro prepustiti, da ne ostaneš kje ujet.« Medosebni odnosi V začetku marca je bila na podelitvi diplo- me. Uspešno je zaključila izpopolnjevanje družinske in zakonske terapije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Je stažistka družinske in zakonske terapije na Frančiškanskem in družinskem inštitutu. »Za izpopolnjevanje zakonske in družinske terapije sem se od- ločila, ker me zanimajo odnosi. Nikoli se nisem oprijemala samoumevnosti glede de- lovanja v medosebnih odnosih. Vsak posa- meznik je pomemben kot bitje uma, telesa in lastnih čutenj. In prav vse, kar nosimo, ima pomen. V to sem začela verjeti že zelo zgodaj. In ker sem tudi ženska dejanj, sem želela tovrstnim mislim in doživljanjem dati neko obliko. Želela sem razumeti oziroma dojeti, kdo smo, kaj zaposluje naše možgane in telo, da so naši odzivi v odnosih veliko- krat nerazumljivi, včasih smo celo nasilni in neprizanesljivi do samega sebe.« In kako se loteva terapij posameznikov, pa- rov in družin? »Verjamem, da lahko ljudem najbolje pomagam iz svoje notranje drže. To pomeni, da v njih iskreno verjamem. Blizu mi je misel priznanega profesorja Christiana Gostečnika, ki pravi, da nikoli ne obupa nad nikomer. Tega se oprijemam tudi sama. Gre za vero v ljudi, v njihove telesne in miselne zmožnosti in razumevanje posameznika v vsem, kar on oziroma ona je. Nekaj novega je možno ustvarjati le v popolni sprejetosti drugega, v vsej njegovi različnosti in origi- nalnosti,« je prepričana. Preveč primerjanja, premalo sočutja Živimo v času, polnem bolečih in zahtev- nih izzivov, od naravnih nesreč do vojn, go- spodarskih, socialnih in zdravstvenih kriz. Česa je v današnji družbi preveč in česa pre- malo, jo vprašam. »Preveč je primerjanja in tekmovanja, premalo pa je strpnosti in so- čutja,« poudarja in dodaja, da je tudi sama na poti iskanja notranjega miru. »Tovrstno iskanje je proces, ki na dnevni ravni terja določeno mero napora. Pomembno je, da znamo poslušati lastno telo in prepoznati, kaj se dogaja v nas in kaj se dogaja v naših odnosih. Da znamo tem občutkom pripisa- ti pomen in sčasoma pridobiti nadzor nad njimi. Če znamo svojemu notranjemu svetu pripisovati pomene in mu zaupati, lahko prepoznamo, za katera občutja smo odgo- vorni mi in za katera so odgovorni drugi. Uspeh je, da znamo prevzeti odgovornost za lastne občutke. Tiste občutke, nad katerimi nimamo moči, pa moramo opustiti. Na ta način prihajamo do notranjega ravnovesja in pomirjenosti. Vaja dela mojstra. Verjamem, da sčasoma prideš do tega, da te vodi le še notranji občutek oziroma intuicija.« Foto: osebni arhiv Komisija za alpinizem pri Planinski zve- zi Slovenije je pri podeljevanju naziva naj alpinist oziroma naj alpinistka pozorna na več kriterijev. Ocenjujejo vrhunskost alpini- stičnega vzpona, idejo in izbiro alpinistič- nega cilja, drznost ter način opravljenega vzpona. »V današnjem svetu je preveč primerjanja, premalo je strpnosti in sočutja,« poudarja Anja, ki je tudi sama na poti iskanja notranjega miru. Pravi, da bo še nekaj časa ostala zvesta alpinizmu. (Foto: Andraž Purg) V začetku marca je imela predavanje v celjskem mladinskem centru. (Foto: Andraž Purg) V visokogorju se v človeku prebuja občutek ponižnosti, pravi. Za varnost v gorah je ključno, da ne preceniš svojih zmogljivosti, poudarja. Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 26 Št. 12, 23. marec 2023 26 V OBJEMU GORA Naziv najuspešnejše alpinistke je Anja Petek sprejela s hvaležnostjo. »Priznanje prejemam kot nagrado za vsaj desetletni trud. Z alpinizmom se ukvarjam, ker pač rada plezam, to delam s srcem. Je pa pre- jet naziv naj alpinistke, tako lani kot letos, vsekakor dobrodošla spodbuda za naprej. Lep je občutek, ko si v nečem prepoznan in pohvaljen,« pravi. Strah in pogum Anja meni, da je vredno in smiselno početi tisto, v kar verjameš ali si močno želiš. »Pa ne mislim le na alpinizem, ampak na karkoli dru- gega, kar v človeku prebuja zanimanje, strast in ljubezen. Če ne poskusiš, ne veš. Izgubiti ne moreš ničesar, vedno pa lahko pridobiš, saj nas vsaka izkušnja obogati z novimi znanji in spoznanji. Zato je vedno dobrodošla. Pogum je, ko nekaj naredimo kljub temu, da nas je strah, kako se bo izšlo. Zato me navdihujejo pogumna dejanja ljudi.« Motivacija je gonilo njenega življenja, z njo ohranja dobro počutje in vitalnost, da se telesno napornih aktivnosti loteva brez kakr- šnegakoli odpora. Meje so v glavi Uspešna alpinistka je prepričana, da se pogosto samoomejujemo, ker mislimo, da se nekaj ne da. Da ne bomo zmogli. Pa ni tako. »Z voljo lahko premikamo meje v svoji glavi. Da izsanjaš neizsanjane sanje, ne po- trebuješ spanca, potrebuješ voljo,« poudarja. Toda, kako vpreči voljo, me zanima. »Ko se pogovarjam z ljudmi, pogosto slišim, kako si želijo to in ono. Njihove besede so polne hrepenenja, vendar me to žalosti in tudi jezi, če se ustavijo le pri besedah in ne preidejo k dejanjem. Iskrene želje lahko uresničimo, saj imamo to moč, četudi na kakšni točki na poti do želenega cilja čutimo nemoč. Takrat pride do izraza tista notranja volja, ki je ključ do uspeha.« Volja je, kot še pravi, sposobnost hotenja, ki se jo s prizadevanjem da okrepiti. »Pomembni so majhni koraki, ki nas vodijo do zadovoljstva. In če znamo biti potrpežljivi in pomirjeni z majhnimi koraki, lahko krepimo voljo in moč tudi za preskoke. Potrebno se je le odločiti. In vztrajati. Zaupati.« Poškodba noge Odraščala je v kmečki družini, kjer so ji privzgojili predvsem delovne vrednote. »Oče in mama sta nam otrokom dajala zgled po- štenosti. Sta pa tudi ambiciozna in v svojih idejah neustavljiva.« O gorah in alpinizmu je Anja začela sanjati v obdobju mladostništva. A se je po poškodbi noge soočila s prav nič spodbudno zdravniško diagnozo, da bodo njene telesne sposobno- sti zelo okrnjene, morda celo onemogočene. »Glava mi takrat ni dopustila verjeti, da bo moje fi zično gibanje na dveh nogah onemo- gočeno. Takrat sem lahko verjela le v to, da bo moja noga enkrat spet zdrava. Zaupala sem višji sili. Da sem lažje prebrodila čas okreva- nja, sem začela sanjati, kaj vse me čaka, ko si bo moja noga popolnoma opomogla. Danes zdravih udov ne dojemam kot samoumevnih in vsaka aktivnost me opomni na to. Moja volja se je tudi sicer začela krepiti, ko sem doživela kakšen padec. Krivično je, da včasih prav padci v nas sprožijo uvid, da mora biti nekaj več od tega kot mislimo, da je. In vedno je lahko nekaj več.« Občutki tam gor Zanimalo me je tudi, kaj jo vleče v visoko- gorje in ali tam domujejo veličastnejša obču- tja? Pa pravi, da visoko v gorah ne občuti nič takega, kar ne bi mogli občutiti tudi v dolini. »Je pa res, da občutke hvaležnosti, ponižno- sti in radosti v gorah občutim bolj izrazito in pogosteje kot jih doživim tu spodaj, v vsako- dnevnem vrvežu rutine. Zato za svoj največji alpinistični uspeh štejem to, da se vedno zno- va vračam v hribe pomirjena. In to ne glede na to, ali sem dosegla zastavljeni cilj ali ne. Največ mi pomenijo zgodbe, ki jih tvorimo skupaj s prijatelji medtem, ko raziskujemo gorski svet. Priznam, da sem potrebovala kar nekaj let, da danes lahko razmišljam na dru- gačen način kot na začetku moje alpinistične poti. Takrat mi je bilo najbolj pomemben, da v gorah dosežem cilj, ki sem si ga zadala.« »Moji vzorniki so starejši alpinisti, tvorci začetka alpinizma pri nas. Od njih se lahko veliko naučimo, saj so svojevrstna zakladnica doživetij, znanja in izkušenj.« Poln nahrbtnik doživetij Pohodništvo in planinarjenje sta odličen način za izboljšanje telesne vzdržljivosti, spoznavanje ljudi in zabavo. Kaj pa varnost? Poudarja, da je za varen vzpon in spust v go- rah potreben iskren odnos do samega sebe in svojih zmogljivosti. »Pomembno je, da znamo oceniti, kaj zmoremo in kaj ne. Da si prizna- mo, da določenemu izzivu ne bomo kos. Ko pa se odpravimo na turo, so zelo pomembni dobra telesna in psihična priprava ter teme- ljito seznanjanje s podatki o vzponu. Z izku- šnjami povečuješ samozavest in se lažje pre- puščaš notranjemu glasu oziroma intuiciji.« V minulih letih je v gorah nabrala poln nahrbtnik prijetnih doživetij. Katero je bilo zanjo najbolj osrečujoče, pa ne more ne morem izpostaviti. »Včasih pridemo domov prežeta s številnimi prijetnimi vtisi. Pa tudi z zgodbami o tem, kaj vse nepredvidljivega se nam je zgodilo, in kako se nam je uspelo rešiti iz raznovrstnih težavah. Ob obujanju spominov se pogosto iz srca nasmejimo. Teh zgodb zares ne pozabiš. Verjetno zato, ker nas zahtevne preizkušnje še bolj povežejo. Nadvse osrečujoč je občutek, ko premagaš psihični in telesni napor. In če te tam na vrhu pobožajo še sončni žarki veličastnih odten- kov, je občutek toliko bolj izpolnjujoč. In pa seveda varen povratek domov.« Vzorniki Med alpinisti se rojevajo pristna prijatelj- stva. »Med nami se pletejo močne prijateljske vezi. Smo somišljeniki in velikokrat nosimo v sebi podobna hrepenenja, zato tudi v gorah nisem prikrajšana za poglobljene pogovore,« poudarja Anja, ki ima med alpinisti kar ne- kaj vzornikov. »To so starejši alpinisti, tvorci začetka alpinizma pri nas. Kar nekaj jih je, zato ne bom nikogar poimensko izpostavlja- la. Od njih se lahko veliko naučimo, saj so svojevrstna zakladnica doživetij, znanja in izkušenj. Rada prisluhnem njihovim pripo- vedim in berem knjige, ki so jih napisali, saj so navdihujoče za branje.« »Za izpopolnjevanje zakonske in družinske terapije sem se odločila, ker me zanimajo odnosi. Vsak posameznik je pomemben kot bitje uma, telesa in lastnih čutenj.« Alpinizmu namerava Anja še ostati zvesta, saj ji predstavlja prostor, v katerem se lahko gibalno izraža. In to v veličastni naravi. Ob tem spoznava svoje telo in svoje psihične »Pogum je, ko nekaj naredimo kljub temu, da nas je strah, kako se bo izšlo. Iz vsake izkušnje, v kateri premagamo strah, zrastemo,« pravi Anja. »Svete stvari se v življenju redkokdaj zgodijo po naključju. Verjamem v moč volje. Njegove in naše.« Anja Petek iz Nove Štifte, naj alpinistka leta 2021 in 2022 »Verjamem v moč volje, ki je ključ do uspeha« »Verjamem v moč volje, ki je ključ do uspeha« »Verjamem v moč volje, ki je ključ do uspeha« Planinska zveza Slovenije je že drugo leto zapored naslov alpinistke leta podelila Anji Petek iz Zgornje Savinjske doline, članici Alpinističnega kluba Rinka. Diplomirana profesorica pedagogike in andragogike z zaključenim izpopolnjevanjem družinske in zakonske terapije opravlja stažiranje na Fran- čiškanskem in družinskem inštitutu. Rada se zadržuje v naravi, predvsem v hribih. Svoje alpinistično udejstvovanje je urila na različnih koncih sveta, od Južne Amerike do Kirgizije in seveda Evrope. Lansko alpinistično sezono je okronala z izstopajočo prvenstveno smerjo Fango Fiesta v vzhodni steni šestti- sočaka Hualcana v Peruju, kjer je nanizala še vrsto drugih skalnih in zimskih vzponov na pet in šest tisočake. Toda Anja ne osvaja le vrhove gora, poglablja se tudi v svoj notranjih svet misli in občutij. BARBARA FURMAN Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 12, 23. marec 2023 V OBJEMU GORA zmogljivosti. »V gorah sicer neizmerno uži- vam, se pa zavedam minljivosti vsega. Nič ni večno. Ko ti življenje pokaže nove poti, se je dobro prepustiti, da ne ostaneš kje ujet.« Medosebni odnosi V začetku marca je bila na podelitvi diplo- me. Uspešno je zaključila izpopolnjevanje družinske in zakonske terapije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Je stažistka družinske in zakonske terapije na Frančiškanskem in družinskem inštitutu. »Za izpopolnjevanje zakonske in družinske terapije sem se od- ločila, ker me zanimajo odnosi. Nikoli se nisem oprijemala samoumevnosti glede de- lovanja v medosebnih odnosih. Vsak posa- meznik je pomemben kot bitje uma, telesa in lastnih čutenj. In prav vse, kar nosimo, ima pomen. V to sem začela verjeti že zelo zgodaj. In ker sem tudi ženska dejanj, sem želela tovrstnim mislim in doživljanjem dati neko obliko. Želela sem razumeti oziroma dojeti, kdo smo, kaj zaposluje naše možgane in telo, da so naši odzivi v odnosih veliko- krat nerazumljivi, včasih smo celo nasilni in neprizanesljivi do samega sebe.« In kako se loteva terapij posameznikov, pa- rov in družin? »Verjamem, da lahko ljudem najbolje pomagam iz svoje notranje drže. To pomeni, da v njih iskreno verjamem. Blizu mi je misel priznanega profesorja Christiana Gostečnika, ki pravi, da nikoli ne obupa nad nikomer. Tega se oprijemam tudi sama. Gre za vero v ljudi, v njihove telesne in miselne zmožnosti in razumevanje posameznika v vsem, kar on oziroma ona je. Nekaj novega je možno ustvarjati le v popolni sprejetosti drugega, v vsej njegovi različnosti in origi- nalnosti,« je prepričana. Preveč primerjanja, premalo sočutja Živimo v času, polnem bolečih in zahtev- nih izzivov, od naravnih nesreč do vojn, go- spodarskih, socialnih in zdravstvenih kriz. Česa je v današnji družbi preveč in česa pre- malo, jo vprašam. »Preveč je primerjanja in tekmovanja, premalo pa je strpnosti in so- čutja,« poudarja in dodaja, da je tudi sama na poti iskanja notranjega miru. »Tovrstno iskanje je proces, ki na dnevni ravni terja določeno mero napora. Pomembno je, da znamo poslušati lastno telo in prepoznati, kaj se dogaja v nas in kaj se dogaja v naših odnosih. Da znamo tem občutkom pripisa- ti pomen in sčasoma pridobiti nadzor nad njimi. Če znamo svojemu notranjemu svetu pripisovati pomene in mu zaupati, lahko prepoznamo, za katera občutja smo odgo- vorni mi in za katera so odgovorni drugi. Uspeh je, da znamo prevzeti odgovornost za lastne občutke. Tiste občutke, nad katerimi nimamo moči, pa moramo opustiti. Na ta način prihajamo do notranjega ravnovesja in pomirjenosti. Vaja dela mojstra. Verjamem, da sčasoma prideš do tega, da te vodi le še notranji občutek oziroma intuicija.« Foto: osebni arhiv Komisija za alpinizem pri Planinski zve- zi Slovenije je pri podeljevanju naziva naj alpinist oziroma naj alpinistka pozorna na več kriterijev. Ocenjujejo vrhunskost alpini- stičnega vzpona, idejo in izbiro alpinistič- nega cilja, drznost ter način opravljenega vzpona. »V današnjem svetu je preveč primerjanja, premalo je strpnosti in sočutja,« poudarja Anja, ki je tudi sama na poti iskanja notranjega miru. Pravi, da bo še nekaj časa ostala zvesta alpinizmu. (Foto: Andraž Purg) V začetku marca je imela predavanje v celjskem mladinskem centru. (Foto: Andraž Purg) V visokogorju se v človeku prebuja občutek ponižnosti, pravi. Za varnost v gorah je ključno, da ne preceniš svojih zmogljivosti, poudarja. Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 12, 23. marec 2023 SVOBODNA STOPALA Ljudje se vedno bolj vračamo k naravi in naravne- mu – pogosteje preverjamo deklaracije s sestavinami, uporabljenimi v hrani, ki jo kupimo, iščemo oblačila, narejena iz bombaža ali podobnih naravnih materia- lov, in posegamo po naravni kozmetiki. Da ne smemo pozabiti na svoja stopala, vedno glasneje opozarjajo kineziologi, tudi fi zioterapevti; tudi tukaj bi se mo- rali vrniti k naravnemu – bosi hoji. Ker to vendarle v vsakdanjem življenju ni vedno mogoče, naj bi vsaj posegli po primerni obutvi, idealno – bosonogi. EVA RUDMAN Kot bi bili bosi Skrb za stopala je zelo pomembna Kineziologinja Kim Bogataj našteva najpogostejše težave s stopali: »Če začnemo pri težavah, s katerimi se srečujemo vsi, so to otiščanci, žulji, boleči predeli stopal, boleče mečne mišice, bolečine v križu. Nekateri težko dlje časa stojijo zaradi bolečin od križa do vratu, posamezniki se soočajo z bolečinami v kolenih.« »Bosonoga obutev vrača naša stopala v položaj, ki nagovarja k naši anatomsko pravilni obliki stopala,« po- jasnjuje kineziologinja Kim Bogataj. Tovrstno obutev že na pogled prepoznamo po širokem sprednjem delu, saj so naša stopala najširša prav tam. Stopal ne omejuje, hkrati omogoča palcu ter mi- šicam, da naredijo pravilen odriv od tal. Stopalo je lahko vzrok glavobola Kineziologinja Kim Bogataj se več kot deset let posveča najstnikom s skoliozo ter težavami s hrbtenico, kot so kolka, torej rotacijo medeni- ce. Ta nato povzroči rotacijo v zgornjem delu trupa, kar vpliva na hrbtenico, ramenski obroč, vrat in nazadnje tudi na glavo. Celo telo vrže iz rav- novesja.« Ravno v to stopalo sili tradicionalna obutev. Tradicionalna obutev je lahko škodljiva Najslabše za naša stopala je, če jih obujemo v preoz- ke čevlje. S tem sprednji del stopala stisnemo in stopalu onemogočimo, da se giblje svobodno ter se razširi, poja- snjuje Bogatajeva: »Sodobni čevlji s podloženim spodnjim delom preveč podpirajo mi- šice stopalnega loka, ki tako ne opravijo svoje naloge in s tem slabijo. Zaradi preveč podloženih čevljev stopalo ne prerazporedi sile po sto- palu navzgor primerno, kar kasneje vodi do šibkih mišic gležnja. Prav tako stopalo ne prejme informacij iz okolja, s čimer se lahko prilagodi trdo- ti, naklonu podlage …« Čeprav je bosonoga obu- tev dobra za naša stopala in zdravje, ni primerno, da z njo z danes na jutri zamenjamo svojo tradicionalno obutev, poudarja Bogatajeva. Začeti je treba postopoma: »Tisti, ki so do zdaj vedno nosili tradi- cionalno obutev in so malo časa preživeli bosi, bodo po- trebovali več časa za prehod, saj večurno nošenje bosono- ge obutve že prvi dan lahko povzroči dodatne bolečine in težave, ker mišice niso nava- jene svobode. Tako je, kot da bi prvi dan v fi tnesu dvignili sto kilogramov pri počepu. Ne gre.« S tradicionalne na bosonogo Da bodo tradicionalno obu- tev zamenjali z bosonogo, se je odločila tudi mamica treh otrok Veronika Strašek iz Šo- štanja. »Kot večina staršev, ki nosijo bosonogo obutev, sem se z njo srečala, ko je prvoro- jenec pokazal zanimanje za prve korake. Ko sem v roke dobila prve bosonoge čevlje zanj, so bili mehki, upoglji- vi, na nogi pa so bili videti zelo udobno in fantek jih je sprejel.« Tako se je Veronika odločila, da bo en par privo- noteženje nevrološkega razvo- ja s primarnimi gibi. Tako se je stopalo počasi navadilo na več prostora v čevlju.« Trajalo je leto, da je Ve- ronika Strašek popolnoma zamenjala svojo obutev. Pri- čakovano se ji je pri tem sto- palo vidno spremenilo: »Moja številka noge v ›normalnih‹ čevljih je bila 38 ali 39. Trenu- tno bosonogo obutev nosim v velikosti 42.« Sprememba velikost stopala ni nujna, a je pogosta Tako kineziologinja Kim Bogataj kot Veronika Strašek poudarjata, da ni nujno, da se oblika ali velikost stopala (bistveno) spremenita. »Par- tnerju se stopalo po dveh le- tih neprekinjenega nošenja le bosonoge obutve po obliki ni spremenilo – ni zraslo ne v širino ne v dolžino. Pravi, da mu je v čevljih končno udobno,« o izkušnji svojega partnerja pripoveduje Straško- va. Je pa bosonoga obutev bi- stveno vplivala nanjo – ne le s spremembo velikosti stopal, temveč tudi drugače: »Moje stopalo je po videzu bistveno drugačno – širše in malenkost daljše, tudi prste lahko dam veliko bolj narazen kot prej. Spremenila se je tudi ›po- stavitev‹ mojega telesa, prav tako ne obremenjujem več samo sprednjega dela stopala, temveč celotno dolžino. Tudi refl eksi in hipersenzibilnost stopal so se izboljšali.« Kineziologinja Kim Bogataj je tako prepričana, da boso- noga obutev ni le »trenutna muha«, ampak odločitev, ki lahko bistveno vpliva na zdravje posameznika. Kljub temu opozarja, da se tudi tradicionalne obutve med se- boj razlikujejo, so mehkejše in trše, širše in ožje, v prvi vrsti pa vsakemu posamezni- ku svetuje čim več hoje brez vsakršne obutve – s tem za svoja stopala namreč naredi- mo največ. Foto: arhiv Kim Bogataj Kineziologinja Kim Bogataj priporo- ča čim več bose hoje, hoje po različ- nih površinah, a tudi občasne kopeli in masaže stopal. Celotna družina Veronike Strašek trenutno nosi izključno bosonogo obutev. (Foto: arhiv Veronika Stra- šek) Primer tradicionalnega (levo) in bosonogega (desno) otroškega copata. Primer odraslih bosonogih (levo) in tradicionalnih (desno) športnih čevljev. hernije in stenoze. V času svojega delovanja je opazila, da imajo vsi najstniki z ome- njenimi težavami tudi plo- ska stopala oziroma podrte notranje stopalne loke. Tako je začela raziskovati poveza- vo stopal s celotnim telesom in se pri tem srečala tudi z bosonogo obutvijo: »Kar se dogaja spodaj v telesu, se dogaja tudi zgoraj. Kar se dogaja znotraj telesa, se kaže tudi navzven. Lahko bi rekli, da telo povezuje fascija. To je mišična ovojnica, ki ›objema‹ mišice, a hkrati tudi organe, živce, sklepe.« Kot pojasnjuje Bogatajeva, to pomeni, da če se nekaj zgodi na gležnjih ali stopalih, to vpliva na celotno telo. Vzročno-posledično po- vezavo Bogatajeva pojasnju- je tudi na primeru ploskega stopala: »Gleženj se v tem primeru ›zvrne‹ na noter, kar za sabo potegne koleno, kar povzroči notranjo rotacijo ščila tudi sebi. Navdušili so jo do te mere, da danes nosi izključno bosonogo obutev: »Moj prehod s čevljev, ki jih večina pozna, na široko bo- sonogo obutev je bil počasen. Zaradi težav s stopali mi je po- stopen prehod svetovala tudi terapevtka MNRI (MNRI je kratica za metodo Masgutova Neuro-sensi-motor Refl ex In- tegration), ki spodbuja urav- Zapeli nam bodo učenci I. OŠ Žalec, OŠ Petrovče, Podružnične OŠ Trje, OŠ Šempeter v Savinjski dolini in OŠ Griže Vidimo se v torek, 28. marca, ob 17.00 v I. Osnovni šoli Žalec. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt je omogočila Občina Žalec. Družba NT&RC skupaj z Občino Žalec, I. OŠ Žalec, OŠ Petrovče, Podružnično OŠ Trje, OŠ Šempeter v Savinjski dolini in OŠ Griže vabi na prireditev Novi TEDNIK št. 12 24.03.2022  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 12, 24. marec 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zbogom, prijatelj DŽEVAD ZUKIĆ (1960) Boro Šabac 226 Ne bom vas več pozdravil na domačem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni … ZAHVALA V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KLINAR iz Škofc (16. 12. 1929–8. 3. 2022) Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar- jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hva- la Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. L 27 TOVORNIK iz Velikih Gorelc 10, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospo- du Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna za- hvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali. L 28 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata in IVANA (2. 7. 1935–6. 3. 2022) MARIJE (26. 1. 1932–7. 3. 2022) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je draga mama, babica in tašča ANA LEŠEK iz Celja (8. 9. 1940–20. 3. 2022) Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža 239 Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan. O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in svaka BRANKA VERGLESA iz Košnice pri Celju (16. 7. 1951–2. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in tolažbe ter darova- no cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja gastro oddel- ku SB Celje in Onkološki ambulanti UKC Maribor. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za- dnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POš ILj ATE j Ih LAh KO TudI PO ELEKTRONSKI POš TI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Terezija DOMJA- NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JA- KOB iz Celja, 94 let, Leopoldi- na KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra- slovč, 89 let, Slavko VRHOV- NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine, 75 let, Fer- dinand HERMAN iz Galicije, 90 let, Marija FELICIJAN iz Klanca, 33 let, Stanislava HRI- BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 let, Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ- MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja, 62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, Angela BOŽIČNIK iz Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr- ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let. Laško Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let. Šentjur Umrli so: Marija PONGRA- ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZALOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let. Žalec Umrli so: Aljoša DONČEC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca, 73 let, Sta- nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HER- MAN iz Žalca, 75 let, Marija SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj- mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgor- nje Hudinje, 79 let. Velenje Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA- LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89 let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN- ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Vele- nja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let. Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 12, 23. marec 2023 STRAN Z ODVEČNO NAVLAKO V petek, 10. marca, je na gradu Komenda na Polzeli Tina Markun, certifi cirana svetovalka za urejanje domov po holistični metodi Marie Kondo v Sloveniji, predstavila urejanje in pospravljanje doma po ome- njeni japonski metodi. BINA PLAZNIK Umetnost pospravljanja Urejen dom – dobri odnosi, manj potrošništva Dom je več kot le naše po- hištvo in stene, pomeni nam vrednoto. Raziskave so poka- zale, da urejenost doma zelo vpliva na pozitivno naravna- nost in ustvarjalnost. Lažje sprejemamo zdrave navade, se lažje umirimo in zberemo. Bolj z veseljem vzdržujemo dom. Tudi odnosi v urejenem domu se izboljšajo. Kdor uredi dom, postane tudi zelo premišljen potrošnik. Kupoval bo manj in boljše. Metoda KonMari Tino Markun že od nekdaj navdihujeta lepota preprosto- sti in pristnostii. V roke ji je prišla svetovna knjižna uspe- šnica Umetnost pospravljanja – urejeno stanovanje bo spre- menilo vaše življenje avtorice Marie Kondo, ki je po številnih letih raziskovanja razvila svojo metodo urejanja in organizira- nja prostorov, ki ima trajne re- zultate in spremeni naš pogled na življenje. Dom po meri Povedala je, da je tudi njo ta priročnik zelo navdušil, saj poseže, kamor druge podobne knjige ne, to pa je, kako si or- ganizirati dom po svoji meri: »Edino merilo je, da si dom uredimo tako, da se v njem dobro počutimo in da se ob- damo s stvarmi, ki jih imamo radi, da smo zadovoljni. Nad to idejo sem najprej navdušila svojo sestro, mami, sodelavce, prijateljice, ni mi dalo miru in sem šla v London na izobra- ževanje Marie Kondo in danes se s tem ukvarjam. Ljudem po njeni metodi pomagam pri or- ganizaciji doma.« Nered je stresen Tisti, ki se obrnejo na Tino Markun povedo, da so doma v stresu zaradi situacije, ker ima- jo preveč fi zičnih stvari, ker v omarah in prostorih vlada prenatrpanost in se v svojem domu ne morejo sprostiti. Vsi si želijo urediti bivalni prostor, da bi se v njem dobro počutili. Dom urejamo z višjim name- nom: »Ne pospravljamo, da bo naš dom kot iz škatlice, temveč zato, da se doma dobro počuti- mo, da lahko dosežemo, kar si v življenju želimo. Urejen dom namreč vpliva na pozitivno na- ravnanost, zdrav način življe- nja, mir, dobro počutje, manj stresa, zbranost in jasne misli, preprostost, več časa, dobre odnose in manj potrošništva,« pojasni predavateljica. Naše najljubše stvari » T ukaj ne gre za popolnost«, poudari Markunova, temveč spodbuja preprostost, da lah- ko dom hitro uredimo. »Ne gre za minimalizem, da bi odvrgli čim več strani. Gre za to, da nas v urejenem domu obda- jajo stvari, ki jih imamo radi. Ko se ukvarjamo s stvarmi, ki jih imamo radi, tudi z večjim veseljem pospravljamo. Najti prostor za stvari, ki nam nekaj pomenijo, so nam v veselje in jih resnično potrebujemo, je veliko lažje. In tako bo tudi z vzdrževanjem reda, ko bomo zaključili s pospravljanjem. Bivanje v prostorih z najljub- šimi stvarmi je neprimerljivo prijetnejše.« Kako se lotiti Po nasvetu strokovnjakinje začnemo pri pospravljanju z oblekami, ker pri tem najlažje prepoznamo, kaj imamo radi. Potem se lotimo knjig, doku- mentov in papirjev, sledijo hi- šni tekstil, športni pripomočki, pripomočki za dom in čisto na koncu se lotimo še sentimen- talnih stvari, saj se od njih naj- težje ločimo zaradi čustvene povezave. Praktični nasvet Metoda veleva, da vsa obla- čila, kar jih imamo, položimo iz omare na eno mesto, na en kup, ki hitro postane cela gora. Vedno se namreč izkaže, da imamo trikrat več stvari, kot si predstavljamo, da jih imamo. Pri teh stvareh najlažje dolo- čimo, kaj želimo obdržati, kaj nagovarja naše srce, svetuje Markunova: »Če primete obla- čilo v roke, točno poznate nje- govo zgodbo, kako se v njem počutite, ali vam je udobno, ali vas tišči ... Zato je pomembno, da se vsak član družine odloča za svoja oblačila. Žene namreč zelo rade odločajo za moža in otroke, kaj naj obdržijo. Tako vsak obdrži stvari, ki jih ima rad. S tem tudi pilimo obču- tek za to, kaj imamo radi. Po- spravljanje je tudi vzgojno za otroke, ki se sami iz izkušnje naučijo, kaj imajo radi.« Posebno zlaganje oblačil Ko izberemo stvari, ki jih imamo radi, je pomembno kako jih zložimo. Vse zlagamo pokonci. Tako je zelo prepro- sto vzdrževati red. Tako lahko zložimo čisto vsa oblačila, po- leg tega so samostoječa in se Najprej vsa oblačila zložimo na kup. Predavanje je pritegnilo večinoma ženske. S pokončnim zlaganjem oblačil lahko prihranimo veliko prosto- ra. Za zlaganje osnovnih kosov si lahko na spletni strani tina- markun.si ogledate video, ki vam je lahko v pomoč. Predavateljica poudarja, da urejen dom ne pomeni minimalizma ali popolnosti, temveč preprostost. manj gubajo. Za shranjevanje v omaro lahko uporabimo ška- tlo za čevlje. Takšen način na koncu zavzame veliko manj prostora. Srajce in obleke lah- ko še vedno shranjujemo na obešalnikih. Osvojite novo razmišljanje Metoda pojasnjuje, kako se iz domovanja znebiti odvečnih stvari, toda poleg tega je nje- na tehnika pospravljanja tudi trening za novo razmišljanje glede nereda in organizacije. Organizatorka spodbuja, naj ljudje dosledno oziroma redno pospravljajo in se znebijo ne- potrebnih predmetov, namesto da vsake toliko časa opravijo večje čiščenje. Kaj imamo radi Razum nam pogosto ponu- ja ogromno razlogov, zakaj bi kakšno stvar še lahko obdržali, vendar če se osredotočimo na to, da zavržemo stvari, ki jih ne maramo, bomo dosegli le to, da v domu ne bomo imeli stvari, ki jih nimamo radi. Ali z drugima primeroma pove- dano: če nismo bolni, še ne pomeni, da smo zdravi, ali če nismo žalostni, še ne pomeni, da smo srečni. T orej če se osre- dotočimo, da zavržemo stvari, ki jih nimamo radi, še ne po- meni, da bomo obkroženi s stvarmi, ki so nam v veselje. Zato se pri pospravljanju spra- šujemo, kaj imamo radi, kaj nam bo pomagalo, da bomo dosegli cilje in da se bomo do- bro počutili ter da bomo pre- življali čas tako, kot si želimo. KonMari ne pomeni, da boste organizirali dom, ampak se bo- ste namesto tega osredotočili na odpravljanje stvari. Njena teorija je namreč takšna, da več kot se lahko znebiš odveč- nih reči, lažje boš pospravljal in ostal organiziran. Foto: Bina Plaznik Tina Markun povzema Marie Kondo, da urejanje doma poteka po vrstnem redu: oblačila, knjige, dokumenti, drobnarije in sentimentalne stvari (foto- grafije, spominki). Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 12, 23. marec 2023 CELJSKI ROKOMET Srhljivka v četrtfinalu pokala RZS s srečnim koncem za »pivovarje« S Florijani navijala predsednik in direktor kluba Zaključni turnir slovenskega pokala za rokometaše bo v prvi polovici maja, prireditelj še ni znan. Na njem bodo nastopili Celje Pivovarna Laško, novomeška Krka, Koper in Jeruzalem Ormož, ki je po podaljšku izločil trebanjski Trimo. Tudi v dvorani Zlatorog je tekma trajala 70 minut. Velenjsko Gorenje je že imelo prednost petih golov, ob koncu pa so slavili Celjani s 33 : 31. čeprav so bili brez vratarjev Gala Gaberška (poškodba) in Yassinea Belkaieda, ki je odšel v do- movino na očetov pogreb. DEAN ŠUSTER Toda v končnici obračuna se je izkazal Nebojša Bojić (zbral je deset obramb), ki se je pred celjska vrata vrnil po poškodbi rame: »Derbi je upravičil pričakovanja. Naša ekipa ni popuščala in je za- služeno zmagala. Srečen sem, ker sem po težavah z zdrav- jem lahko pomagal svojemu moštvu.« Ob njem je trener Alem Toskić dejal: »Bil je naš junak v podaljšku. Vsa čast mu, zdržal je. Vzdušje je bilo vrhunsko.« Čeprav je bilo v dvorani malo manj kot tisoč gledalcev. Izkoristili edinstveno priložnost Florijanom so se v dru- gem delu drugega polčasa Gregor Planteu: »Ne podpiramo modela naše zveze. Prireditelj mora namreč plačati zvezi. Vsepovsod drugod je drugače. Zveze organizirajo turnirje in ekipe za uvrstitev tudi od tega nekaj imajo.« na severni tribuni najprej pridružili mladi Danci iz športne akademije in potem še vodilna moža celjskega kluba. Direktor Miroslav Benicki se je o navijaški podpori najprej pošalil: »Seveda, brez naše pomoči ne bi šlo.« Potem je čestital ekipi: »Zaostajala je, nato je našla prepotrebno energijo za preobrat. Zdi se mi, da je znanje črpala tudi s te- kem lige prvakov. Norijo na tribunah so pognali mladi danski rokometaši. Nismo ostali mirni in smo se pri- družili Florijanom.« Potezo je komentiral tudi predse- dnik kluba Gregor Planteu: »Ko so se mladi navijači pri- družili Florijanom, smo bili enotni pri ugotovitvi, da je to edinstvena priložnost tudi za nas, da s skupnim navijanjem podpremo našo ekipo. Gorenje je zelo lepo igralo. Tehtnico so na našo stran prevesile izkušnje in daljša klop. Kdorkoli, ki bo gostitelj zaključnega turnir- ja, bo zelo nevaren. Težko bo, proti nam vedno vsi igra- jo do skrajnih moči.« Celjskega kluba turnir ne zanima Zakaj se Celje ne bo po- tegovalo za organizacijo za- ključnega turnirja za pokal Rokometne zveze Slovenije? Pojasnil je Planteu: »Ne pod- piramo modela naše zveze. Prireditelj mora namreč pla- čati zvezi. Vsepovsod dru- god je drugače. Zveze orga- nizirajo turnirje in ekipe za uvrstitev tudi od tega nekaj imajo. Mislim, da bo sloven- sko prakso treba spremeni- ti. Ob obstoječi nismo in ne bomo motivirani za prire- janje tovrstnih turnirjev.« Celjskim rokometašem bi si- cer ustrezalo, da bi bil turnir v dvorani Zlatorog. Aleks Vlah ima pred odhodom v danski Aalborg še dva cilja s Celjem, osvojitvi prvih mest v pokalnem tekmova- nju in državnem prvenstvu: »Ne spomnim se, kako se je spreminjal rezultat. Vem le, da smo zaostajali za pet golov in na koncu zmagali z razliko dveh. To vse pove o značaju naše ekipe. Ve- lenjčani so nam povzročali težave s hitrim izvajanjem na sredini igrišča. Ko smo jih s pravočasnim vračanjem v obrambo zaustavili in ko so jim pojenjale moči, smo prevzeli pobudo. Res je, da smo po izpadu Trima favori- ti za prvo mesto na zaključ- nem turnirju, a to moramo potrditi na igrišču. In tudi bomo!« »Ujeli in nato zlomili« Skoraj je brez glasu po izjemni bitki ostal trener Alem Toskić: »Svojo ekipo sem opozarjal, da je zelo zahtevno premagati Gorenje trikrat v eni sezoni. In da bo zmagal tisti, ki bo vložil več energije. V prvem polčasu smo bili zaspani. Sledil je pogovor v slačilnici. Dogo- Po zadnjem zvoku sirene so si »pivovarji« popadali v objeme, dobesedno tudi Žiga Mlakar in Patrik Martinović. Matic Suholežnik je bil pretežka ovira za velenjsko obrambo. Celjski orjak je »zabil« pet golov. »Bojić, Bojić!« so Florijani vzklikali ime razpoloženega vratarja celjske ekipe. Kapetani mlajših selekcij Celja Pivovarne Laško Tio Malović, Enej Strašek Arnuš, Lan Plazar in Nik Topličanec so kapetanu članskega moštva Aleksu Vlahu predali spominsko plaketo in dres. Vlah je bil najboljši strelec sku- pinskega dela lige prvakov. Dosegel je 88 zadetkov, to številko nosi tudi na dresu. Z istima dosežkoma se lahko pohvalita tudi nekdanja asa Celja Pivovarne Laško Sergej Rutenka in Uroš Šerbec. vorili smo se, da moramo pokazati vse, kar znamo, da se moramo bolj potruditi.« Trener gostov Zoran Jovi- čić je pošteno priznal: »Žreb četrtfinalnih parov nam ni bil naklonjen. Vemo, da je Celje naša najboljša ekipa, in še gostovati smo morali. Ponosen sem na svoje fante. Skoraj celo tekmo smo vodi- li, kar v dvorani Zlatorog ni mačji kašelj. Z malo sreče bi se lahko končalo drugače. Celje nas je ujelo in v po- daljšku zlomilo. Odločilo je naše pomanjkanje izkušenj in moči. In tudi domače igri- šče.« Po izdatni prvenstveni zmagi nad Slovanom (42 : 24) bodo celjski rokometaši v soboto gostovali v Dobovi. Bitka vseh bitk s Trimom bo v petek, 31. marca (18.00). Celjani so v Trebnjem izgu- bili z 31 : 20. Kljub temu vo- dijo na lestvici 1. slovenske lige s 34 točkami. Trimo, ki bo sredi maja gostoval še v Rdeči dvorani, je zbral 32 točk, Gorenje ima ob tekmi manj 29 točk. Foto: SHERPA Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 12, 23. marec 2023 ZAKLJUČEK HOKEJSKE SEZONE V dvoranI Podmežakla so bili Jeseničani boljši s 4 : 1, zbrali so šest strelov več od nasprotnikov. Minula sezona je bila prelomna Predsednik Hokejskega kluba LedX Celje Vid Valen- čak je priznal manjše razo- čaranje po koncu polfi nalne- ga niza, a obenem poudaril: »Roko na srce, pričakovali smo celo več. Naša zgod- ba se je končala v polfi nalu proti Jesenicam. Razočara- ni smo zaradi poraza, če pa potegnemo črto pod celotno sezono, lahko ugotovimo, da je bila prelomna za celjski ho- kej. Smo tretji klub v državi z jasno vizijo. Sezona je bila brez dvoma uspešna.« Jeseni- čani so že v četrtfi nalu proti Slaviji vključili svoje prvoka- Oddiha ne bo, vodstvo celjskega hokejskega kluba že zavihalo rokave Vid Valenčak: »Sezona je bila brez dvoma uspešna!« Hokejisti LedX Celja so sredi prejšnjega tedna končali sezono, ko so izgubili tudi tretjo tekmo polfi nala lige IHL. Jesenice so v Celju zmagale s 4 : 1, čeprav so imeli gostitelji več strelov (39 : 32). Podobno je bilo na prvem celjskem obračunu (izid 0 : 1), ko so varovanci trenerja Gala Korena sprožili deset strelov več od Gorenjcev. DEAN ŠUSTER tegornike, tudi Celjana Davi- da Planka in Žana Jezovška. »Pravila zveze to omogočajo. Vse je bilo pošteno. Obenem smo lahko uvideli, kam tre- nutno spadamo,« je odvrnil Valenčak. Nato je še dodal: »Drugo leto zapovrstjo smo v državnem prvenstvu in ligi IHL sodelovali z vsemi mo- žnimi selekcijami. Cilj kluba je, da naš podmladek delu- je na vseh ravneh. Članska ekipa je češnja na torti, ki jo moramo do naslednje sezone preoblikovati, da bo konku- renčna v alpski ligi. Čaka nas ogromno dela do septembra.« Prikazali dober, lep hokej Tako Valenčak kot tudi predstavnik glavnega po- krovitelja kluba Andrej Bizaj največ zaslug za kakovosten preskok pripisujeta trenerju Galu Korenu: »Polfi nalni niz za nas ni bil slab, na prvi in tretji tekmi smo si zaslužili več. Nobenemu od fantov nimam česa očitati. Vsi so se trudili po najboljših močeh, a v športu včasih tudi to ni dovolj. Jeseničani so vedeli, da jih čakajo zahtevne tek- me. Prikazali smo dober, lep hokej, a se nam ni izšlo po željah.« Koren je podal še splošno oceno: »Sezona je bila zelo uspešna. Fantje so se veliko naučili, zelo so na- predovali. Storili so velik ko- rak na področju svoje kako- vosti. Ena zgodba je končana, V naslednjih mesecih bomo začeli priprave na novo sezo- no. Najprej se morajo igralci spočiti. To so si zaslužili, saj so namučili Jeseničane.« Glavni cilj uresničen V zadnjem dejanju za celj- sko moštvo je edini gol do- segel branilec Nik Grahut: »Današnja tekma je bila po- dobna prvi, imeli smo veliko zrelih priložnosti. Žal je bil jeseniški gol za nas kot za- čaran. Dali smo le dva gola Med sodniki na zadnji tekmi v celjskem mestnem parku je bil tudi 25-letni Filip Jeram, ki veliko obeta med delivci pravice. Z leve so celjski hokejisti Jan Flajs, Denis Golinski in Nejc Kastelic. Branilec Nik Grahut (v modri športni opremi) je bil edini strelec za LedX Celje na tretji tekmi z Jesenicami. Za 22-letnim latvijskim napadalcem Mikušem Mintautiškisom je zelo dobra sezona. »Če potegnemo črto pod celotno sezono, lahko ugotovimo, da je bila prelomna za celjski hokej. Smo tretji klub v državi z jasno vizijo,« trdi predsednik HK LedX Celje Vid Valenčak. v polfi nalnem nizu in tako je težko uspeti. Trener Jesenic je že kmalu po začetku sezo- ne dal vedeti, da se po nje- govem mnenju v Celju piše dobra zgodba, da vidi smisel v naši igri in da nas z mla- dinsko ekipo ne bodo zmogli premagati. To je bilo sporo- čilo glede nekega spoštova- nja našega kluba.« Grahut je priznal, da je oster ritem te- kem izčrpal moštvo: »Glavni cilj, osvojitev tretjega mesta v državnem prvenstvu, smo uresničili. V rednem delu lige IHL smo osvojili prvo mesto. V končnici nam ni uspel pre- boj v fi nale, toda pridobili smo veliko izkušenj, ki nam bodo zelo koristile v nasle- dnji sezoni. Po dveh, treh te- dnih se bomo ponovno zbrali in sledila bo priprava na alp- sko ligo. Veselimo se novega izziva. Vsak, ki igra hokej v Celju, želi sodelovati pri no- vem projektu. Komaj čakam, da se bo začela nova sezona, in upam, da bomo na vsaki tekmi napolnili tribuno.« Ta teden bosta vodstvo kluba in strokovni štab opravila pogo- vore z večino igralcev. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 12, 23. marec 2023 CELJSKI ROKOMET Srhljivka v četrtfinalu pokala RZS s srečnim koncem za »pivovarje« S Florijani navijala predsednik in direktor kluba Zaključni turnir slovenskega pokala za rokometaše bo v prvi polovici maja, prireditelj še ni znan. Na njem bodo nastopili Celje Pivovarna Laško, novomeška Krka, Koper in Jeruzalem Ormož, ki je po podaljšku izločil trebanjski Trimo. Tudi v dvorani Zlatorog je tekma trajala 70 minut. Velenjsko Gorenje je že imelo prednost petih golov, ob koncu pa so slavili Celjani s 33 : 31. čeprav so bili brez vratarjev Gala Gaberška (poškodba) in Yassinea Belkaieda, ki je odšel v do- movino na očetov pogreb. DEAN ŠUSTER Toda v končnici obračuna se je izkazal Nebojša Bojić (zbral je deset obramb), ki se je pred celjska vrata vrnil po poškodbi rame: »Derbi je upravičil pričakovanja. Naša ekipa ni popuščala in je za- služeno zmagala. Srečen sem, ker sem po težavah z zdrav- jem lahko pomagal svojemu moštvu.« Ob njem je trener Alem Toskić dejal: »Bil je naš junak v podaljšku. Vsa čast mu, zdržal je. Vzdušje je bilo vrhunsko.« Čeprav je bilo v dvorani malo manj kot tisoč gledalcev. Izkoristili edinstveno priložnost Florijanom so se v dru- gem delu drugega polčasa Gregor Planteu: »Ne podpiramo modela naše zveze. Prireditelj mora namreč plačati zvezi. Vsepovsod drugod je drugače. Zveze organizirajo turnirje in ekipe za uvrstitev tudi od tega nekaj imajo.« na severni tribuni najprej pridružili mladi Danci iz športne akademije in potem še vodilna moža celjskega kluba. Direktor Miroslav Benicki se je o navijaški podpori najprej pošalil: »Seveda, brez naše pomoči ne bi šlo.« Potem je čestital ekipi: »Zaostajala je, nato je našla prepotrebno energijo za preobrat. Zdi se mi, da je znanje črpala tudi s te- kem lige prvakov. Norijo na tribunah so pognali mladi danski rokometaši. Nismo ostali mirni in smo se pri- družili Florijanom.« Potezo je komentiral tudi predse- dnik kluba Gregor Planteu: »Ko so se mladi navijači pri- družili Florijanom, smo bili enotni pri ugotovitvi, da je to edinstvena priložnost tudi za nas, da s skupnim navijanjem podpremo našo ekipo. Gorenje je zelo lepo igralo. Tehtnico so na našo stran prevesile izkušnje in daljša klop. Kdorkoli, ki bo gostitelj zaključnega turnir- ja, bo zelo nevaren. Težko bo, proti nam vedno vsi igra- jo do skrajnih moči.« Celjskega kluba turnir ne zanima Zakaj se Celje ne bo po- tegovalo za organizacijo za- ključnega turnirja za pokal Rokometne zveze Slovenije? Pojasnil je Planteu: »Ne pod- piramo modela naše zveze. Prireditelj mora namreč pla- čati zvezi. Vsepovsod dru- god je drugače. Zveze orga- nizirajo turnirje in ekipe za uvrstitev tudi od tega nekaj imajo. Mislim, da bo sloven- sko prakso treba spremeni- ti. Ob obstoječi nismo in ne bomo motivirani za prire- janje tovrstnih turnirjev.« Celjskim rokometašem bi si- cer ustrezalo, da bi bil turnir v dvorani Zlatorog. Aleks Vlah ima pred odhodom v danski Aalborg še dva cilja s Celjem, osvojitvi prvih mest v pokalnem tekmova- nju in državnem prvenstvu: »Ne spomnim se, kako se je spreminjal rezultat. Vem le, da smo zaostajali za pet golov in na koncu zmagali z razliko dveh. To vse pove o značaju naše ekipe. Ve- lenjčani so nam povzročali težave s hitrim izvajanjem na sredini igrišča. Ko smo jih s pravočasnim vračanjem v obrambo zaustavili in ko so jim pojenjale moči, smo prevzeli pobudo. Res je, da smo po izpadu Trima favori- ti za prvo mesto na zaključ- nem turnirju, a to moramo potrditi na igrišču. In tudi bomo!« »Ujeli in nato zlomili« Skoraj je brez glasu po izjemni bitki ostal trener Alem Toskić: »Svojo ekipo sem opozarjal, da je zelo zahtevno premagati Gorenje trikrat v eni sezoni. In da bo zmagal tisti, ki bo vložil več energije. V prvem polčasu smo bili zaspani. Sledil je pogovor v slačilnici. Dogo- Po zadnjem zvoku sirene so si »pivovarji« popadali v objeme, dobesedno tudi Žiga Mlakar in Patrik Martinović. Matic Suholežnik je bil pretežka ovira za velenjsko obrambo. Celjski orjak je »zabil« pet golov. »Bojić, Bojić!« so Florijani vzklikali ime razpoloženega vratarja celjske ekipe. Kapetani mlajših selekcij Celja Pivovarne Laško Tio Malović, Enej Strašek Arnuš, Lan Plazar in Nik Topličanec so kapetanu članskega moštva Aleksu Vlahu predali spominsko plaketo in dres. Vlah je bil najboljši strelec sku- pinskega dela lige prvakov. Dosegel je 88 zadetkov, to številko nosi tudi na dresu. Z istima dosežkoma se lahko pohvalita tudi nekdanja asa Celja Pivovarne Laško Sergej Rutenka in Uroš Šerbec. vorili smo se, da moramo pokazati vse, kar znamo, da se moramo bolj potruditi.« Trener gostov Zoran Jovi- čić je pošteno priznal: »Žreb četrtfinalnih parov nam ni bil naklonjen. Vemo, da je Celje naša najboljša ekipa, in še gostovati smo morali. Ponosen sem na svoje fante. Skoraj celo tekmo smo vodi- li, kar v dvorani Zlatorog ni mačji kašelj. Z malo sreče bi se lahko končalo drugače. Celje nas je ujelo in v po- daljšku zlomilo. Odločilo je naše pomanjkanje izkušenj in moči. In tudi domače igri- šče.« Po izdatni prvenstveni zmagi nad Slovanom (42 : 24) bodo celjski rokometaši v soboto gostovali v Dobovi. Bitka vseh bitk s Trimom bo v petek, 31. marca (18.00). Celjani so v Trebnjem izgu- bili z 31 : 20. Kljub temu vo- dijo na lestvici 1. slovenske lige s 34 točkami. Trimo, ki bo sredi maja gostoval še v Rdeči dvorani, je zbral 32 točk, Gorenje ima ob tekmi manj 29 točk. Foto: SHERPA Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 12, 23. marec 2023 ZAKLJUČEK HOKEJSKE SEZONE V dvoranI Podmežakla so bili Jeseničani boljši s 4 : 1, zbrali so šest strelov več od nasprotnikov. Minula sezona je bila prelomna Predsednik Hokejskega kluba LedX Celje Vid Valen- čak je priznal manjše razo- čaranje po koncu polfi nalne- ga niza, a obenem poudaril: »Roko na srce, pričakovali smo celo več. Naša zgod- ba se je končala v polfi nalu proti Jesenicam. Razočara- ni smo zaradi poraza, če pa potegnemo črto pod celotno sezono, lahko ugotovimo, da je bila prelomna za celjski ho- kej. Smo tretji klub v državi z jasno vizijo. Sezona je bila brez dvoma uspešna.« Jeseni- čani so že v četrtfi nalu proti Slaviji vključili svoje prvoka- Oddiha ne bo, vodstvo celjskega hokejskega kluba že zavihalo rokave Vid Valenčak: »Sezona je bila brez dvoma uspešna!« Hokejisti LedX Celja so sredi prejšnjega tedna končali sezono, ko so izgubili tudi tretjo tekmo polfi nala lige IHL. Jesenice so v Celju zmagale s 4 : 1, čeprav so imeli gostitelji več strelov (39 : 32). Podobno je bilo na prvem celjskem obračunu (izid 0 : 1), ko so varovanci trenerja Gala Korena sprožili deset strelov več od Gorenjcev. DEAN ŠUSTER tegornike, tudi Celjana Davi- da Planka in Žana Jezovška. »Pravila zveze to omogočajo. Vse je bilo pošteno. Obenem smo lahko uvideli, kam tre- nutno spadamo,« je odvrnil Valenčak. Nato je še dodal: »Drugo leto zapovrstjo smo v državnem prvenstvu in ligi IHL sodelovali z vsemi mo- žnimi selekcijami. Cilj kluba je, da naš podmladek delu- je na vseh ravneh. Članska ekipa je češnja na torti, ki jo moramo do naslednje sezone preoblikovati, da bo konku- renčna v alpski ligi. Čaka nas ogromno dela do septembra.« Prikazali dober, lep hokej Tako Valenčak kot tudi predstavnik glavnega po- krovitelja kluba Andrej Bizaj največ zaslug za kakovosten preskok pripisujeta trenerju Galu Korenu: »Polfi nalni niz za nas ni bil slab, na prvi in tretji tekmi smo si zaslužili več. Nobenemu od fantov nimam česa očitati. Vsi so se trudili po najboljših močeh, a v športu včasih tudi to ni dovolj. Jeseničani so vedeli, da jih čakajo zahtevne tek- me. Prikazali smo dober, lep hokej, a se nam ni izšlo po željah.« Koren je podal še splošno oceno: »Sezona je bila zelo uspešna. Fantje so se veliko naučili, zelo so na- predovali. Storili so velik ko- rak na področju svoje kako- vosti. Ena zgodba je končana, V naslednjih mesecih bomo začeli priprave na novo sezo- no. Najprej se morajo igralci spočiti. To so si zaslužili, saj so namučili Jeseničane.« Glavni cilj uresničen V zadnjem dejanju za celj- sko moštvo je edini gol do- segel branilec Nik Grahut: »Današnja tekma je bila po- dobna prvi, imeli smo veliko zrelih priložnosti. Žal je bil jeseniški gol za nas kot za- čaran. Dali smo le dva gola Med sodniki na zadnji tekmi v celjskem mestnem parku je bil tudi 25-letni Filip Jeram, ki veliko obeta med delivci pravice. Z leve so celjski hokejisti Jan Flajs, Denis Golinski in Nejc Kastelic. Branilec Nik Grahut (v modri športni opremi) je bil edini strelec za LedX Celje na tretji tekmi z Jesenicami. Za 22-letnim latvijskim napadalcem Mikušem Mintautiškisom je zelo dobra sezona. »Če potegnemo črto pod celotno sezono, lahko ugotovimo, da je bila prelomna za celjski hokej. Smo tretji klub v državi z jasno vizijo,« trdi predsednik HK LedX Celje Vid Valenčak. v polfi nalnem nizu in tako je težko uspeti. Trener Jesenic je že kmalu po začetku sezo- ne dal vedeti, da se po nje- govem mnenju v Celju piše dobra zgodba, da vidi smisel v naši igri in da nas z mla- dinsko ekipo ne bodo zmogli premagati. To je bilo sporo- čilo glede nekega spoštova- nja našega kluba.« Grahut je priznal, da je oster ritem te- kem izčrpal moštvo: »Glavni cilj, osvojitev tretjega mesta v državnem prvenstvu, smo uresničili. V rednem delu lige IHL smo osvojili prvo mesto. V končnici nam ni uspel pre- boj v fi nale, toda pridobili smo veliko izkušenj, ki nam bodo zelo koristile v nasle- dnji sezoni. Po dveh, treh te- dnih se bomo ponovno zbrali in sledila bo priprava na alp- sko ligo. Veselimo se novega izziva. Vsak, ki igra hokej v Celju, želi sodelovati pri no- vem projektu. Komaj čakam, da se bo začela nova sezona, in upam, da bomo na vsaki tekmi napolnili tribuno.« Ta teden bosta vodstvo kluba in strokovni štab opravila pogo- vore z večino igralcev. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 12, 23. marec 2023 INFORMACIJE Tudi ogrevanje je lahko brezskrbno Bi si želeli vaš dom ogrevati na način, ki je enostaven za uporabo in prinaša veliko ugodja ter je hkrati energetsko učinkovit? Potem je sodobna tehnologija infrardečega ogrevalnega sistema Ekosen prava izbira. Paneli Ekosen predstavljajo edinstven način ogrevanja, ki deluje na osnovi infrardečega se- vanja. Je popolnoma varen in naraven način ogrevanja, znan po svoji izjemni učinkovitosti in visokem udobju, ki ga prinaša. Infrardeči pa- neli segrevajo predmete in ljudi v prostoru, ne pa zraka, kot to počno običajni radiatorji. Ker se toplota prenaša neposredno na predme- te v prostoru in ne v zrak, ki mora nato segreti predmete, se prostor ogreje hitreje, toplota pa je enakomerno porazdeljena. S tem odpravljajo vlago in plesen v prostorih. Hkrati ne izsušujejo zraka, zmanjšajo nastajanje prahu ter ugodno vplivajo na zdravje in dobro počutje. Enostavna uporaba za več udobja Infrardeče ogrevanje je zelo enostavno za upo- rabo. Panele namestite na strop ali steno, z naprednim regulatorjem ogrevanja in mobilno aplikacijo pa jih lahko upravljate na daljavo. To omogoča, da se paneli Ekosen v celoti prila- godijo vašim potrebam glede temperature in časa delovanja, vi pa pridobite popoln nadzor nad ogrevanjem doma. Paneli nimajo gibljivih delov, zato ni vzdrževanja, možnost okvare pa je minimalna. Ob pravilni uporabi vam v Ekose- nu zagotavljajo največje možno ugodje dolgo vrsto let. OGREVANJE Z IR-PANELI EKOSEN Več informacij in prijave za izmero: www.ekosen.si Ekosenovi strokovnjaki za infrardeče ogrevanje so vam na voljo na telefonski številki 080 30 10. Obiščete jih lahko: v Miklavžu na Dravskem polju (pri Mariboru), Ptujska cesta 17, v Mengšu (pri Ljubljani), Gorenjska cesta 19, v Kopru, Piranska cesta 2. Telovadnica namesto kotlovnice Infrardeče ogrevanje za delovanje ne potrebuje kurilnice ali strojnice, paneli pa zavzamejo zelo malo prostora. Tako vam ostane več prostora in z enostavno upo- rabo tudi več časa za dejavnosti, ki vas veselijo. Družina uspešnega ultramaratonske- ga kolesarja Davida Rihtariča se je pred dobrima dvema letoma preselila v novo hišo in se ogreva izključno z infrardeči- mi paneli Ekosen. Zanje so se odločili po tehtnem premisleku in primerjavi z dru- gimi sistemi ogrevanja. Izračun je poka- zal, da so brez konkurence. »Moj najljubši kotiček je v kletnem prostoru, kjer imam namesto kurilnice sobo za kolesarjenje. Tam imam vsa kolesa in opremo, trenažer z računalnikom, televizor za zimske tre- ninge ter pokale in spominke z dirk,« je navdušen Rihtarič. Zadovoljni s prijetno toploto in nizkimi stroški so se za infrardeče ogrevanje od- ločili tudi v avtodomu in tako se zdaj na zimskih potovanjih ogrevajo brez strahu pred uhajanjem plina. Z Ekosenovimi pa- neli so opremili še svoj gostinski lokal in poželi navdušenje gostov. Oglasno sporočilo Izjemna energetska učinkovitost Infrardeči paneli so zaradi posebnega načina delovanja v primerjavi s tradicionalnimi ogreval- nimi sistemi energetsko zelo učinkoviti. S svo- jo tehnologijo ogrevanja lahko prihranijo og- romno energije, kar je odlična novica za vašo denarnico in za okolje. V Ekosenu pa so razvili še inovativen regulator ogrevanja, ki omogoča izjemno prilagodljivost in poskrbi, da posta- ne ogrevanje še bolj enostavno in udobno ter energetsko učinkovito. Izberite ogrevanje prihodnosti z IR-paneli Ekosen. Skupaj lahko naredimo svet lepši. »S preprostim nadzorom in možnostjo nastavljanja temperature Ekosen omogoča res prijeten in cenovno ugoden način ogrevanja,« pove ultramaratonec David Rihtarič, ki ima poleg športnega talenta več kot očitno tudi talent za opremljanje doma, saj je vse ideje za hišo izrisal sam in pri tem napolnil ves karirast zvezek. Z brezskrbnim ogrevanjem, ki ga omogoča sistem Ekosen, hkrati skrbimo za svetlejšo prihodnost na- ravnega okolja. V Ekosenu si prizadevajo za lepši svet, omogočajo visoko energetsko učinkovitost in trajnostno prihodnost našega planeta. Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 12, 23. marec 2023 OTROCI POJEJO Dobje je gnezdo talentov Občina Dobje (kraj je po jezikoslovni razlagi dobil ime po dobu, vrsti hrasta, s katerim je bila včasih poraščena planota na vrhu hriba) je ena manjših občin v naši državi in šteje približno tisoč prebivalcev, ki prebivajo v trinajstih vaseh. Občinsko središče je naselje Dobje, kjer imajo prostore občinska uprava, pošta, gasilski dom, lovski dom, kulturni dom, župnijska cerkev, trgovine, gostilne in šola z vrtcem. BOŠTJAN ODER Naša karavana nadaljuje pot Skupinska fotografija nastopajočih Sara Novak je komisijo in gledalce prepričala s pesmijo Ne bodi kot drugi. Nina Gračnar je izbrala pesem Deklica ansambla Topli- ška pomlad. Odločitev je bila prava, saj je z njo postala polfinalistka. Dobjani so pravi pevski talenti, kar nakazuje tudi srebrn pojoči slavček v njihovem občin- skem grbu. To so dokazali tudi osnovnošolci, ki so se predstavili v projektu Otroci pojejo slo- venske pesmi in se veselijo. Na zadnji zimski ponedeljek se je v telovadnici šole predstavilo osemnajst mladih pevcev in pevk. V skupini otrok od prvega do petega razreda smo prisluh- nili enajstim nastopajočim. V starejši skupini se je predstavilo sedem mladih nadarjenih pevcev in pevk od šestega do devetega razreda. Vse njihove nastope je pozorno spremlja- la strokovna komisija, ki jo sestavljajo Aljoša Bončina, Klavdija Winder Pantner in Dalibor Bedenik. Izbrali so dva polfinalista, enega iz mlajše in enega iz starejše kategorije. Pri izboru so imeli izjemno težko nalogo, saj so vsi nasto- pajoči pokazali veliko pevskega talenta. Strokovna komisija se je odločila, da bo v polfinalni izbor iz mlajše skupine uvrstila če- trtošolko Saro Novak, ki je zapela Ditkino pe- sem Ne bodi kot drugi. V polfinalni oddaji se bo predstavila tudi Nina Gračnar, devetošolka, ki je navdušila s pesmijo Deklica ansambla To- pliška pomlad. Navdušenje nad talenti Vsak nastopajoči je prejel bučen aplavz obiskovalcev, ki so do zadnjega kotička na- polnili telovadnico osnovne šole. Obisko- valci so bili nad talenti vidno navdušeni. Tudi župan Občine Dobje Franc Leskovšek. Povedal je, da je zelo vesel, da je občina Do- bje del devete sezone projekta Otroci poje- jo slovenske pesmi in se veselijo, ter dodal: »Takšne prireditve so izhodišče tudi za našo tradicionalno prireditev Pokaži, kaj znaš. Prireditev omogoča mladim in mladim po srcu, da svoje znanje in talente, predvsem s področja narodnozabavne glasbe, pokažejo širši javnosti. Prireditev bo letos že petde- setič. Pričakujem, da bo na njej tudi kdo od današnjih nastopajočih.« Pogovor je končal z besedami: »Dobje je znano kot občina glasbenikov, zato je pred leti Tone Vrabl, dolgoletni novinar in sodelavec Radia Celje, izdal knjigo Dobje, gnezdo talentov.« Namestnica ravnateljice Mateja Pintar je dodala, da iz Dobja prihaja kar nekaj znanih in priznanih glasbenikov. Iz kraja sta Stane Žekar in Matjaž Vodišek, člana ansambla Petka. Oba sta domačina, zato sta obiskovala OŠ Dobje. Iz Dobja prihaja tudi operna pevka Teja Leskovšek. Namestnica ravnateljice OŠ Dobje Mateja Pintar pravi, da je sodelovanje na takšnih projektih velik doprinos k pouku in k dogajanju v šoli. Ker imajo v šoli veliko pevskih talentov, je prav, da se pokažejo širši javnosti; takšni projekti so pomembni tudi za- radi medijske prepoznavnosti mladih talentov, kar je za marsikoga tudi velika odskočna deska v svet glasbe. Nad vsemi nastopajočimi je bila navduše- na tudi Reneja Sara Centrih, učiteljica glasbe. »Otroci so dali vse od sebe, a lahko so še boljši,« je zaključila. Ne le pevski talent, ampak tudi humor Ana Topličanec je na vprašanje, katere ži- vali bi bile najboljše voznice, če bi znale vo- ziti avto, odgovorila: »Opice, ker so najbolj podobne ljudem in bi se najhitreje naučile vožnje, čeprav bi vozile postrani.« Z odgovo- rom sta navdušila tudi Sebastjan Bevc in Nik Kovač. Na vprašanje, kdo ima več oboževalk, sta odgovorila: »Po tem nastopu jih bo toliko, da jih ne bova mogla niti prešteti.« Sledil je bučen aplavz in iz dvorane je odzvanjal tudi smeh. Glasbeno obarvano popoldne bo učencem ostalo dolgo v spominu. Seveda si spomin ka- darkoli lahko osvežijo tako, da svoj nastop in nastope svojih prijateljev pogledajo na kanalu Youtube Radia Celje, na Facebooku Radia Ce- lje, glas pa smo med poslušalce prenesli tudi s pomočjo radijskega etra. Foto: Andraž Purg Pokrovitelji: Novi TEDNIK št. 12 24.03.2022  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 12, 24. marec 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zbogom, prijatelj DŽEVAD ZUKIĆ (1960) Boro Šabac 226 Ne bom vas več pozdravil na domačem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni … ZAHVALA V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KLINAR iz Škofc (16. 12. 1929–8. 3. 2022) Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar- jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hva- la Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. L 27 TOVORNIK iz Velikih Gorelc 10, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospo- du Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna za- hvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali. L 28 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata in IVANA (2. 7. 1935–6. 3. 2022) MARIJE (26. 1. 1932–7. 3. 2022) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je draga mama, babica in tašča ANA LEŠEK iz Celja (8. 9. 1940–20. 3. 2022) Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža 239 Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan. O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in svaka BRANKA VERGLESA iz Košnice pri Celju (16. 7. 1951–2. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in tolažbe ter darova- no cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja gastro oddel- ku SB Celje in Onkološki ambulanti UKC Maribor. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za- dnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POš ILj ATE j Ih LAh KO TudI PO ELEKTRONSKI POš TI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Terezija DOMJA- NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JA- KOB iz Celja, 94 let, Leopoldi- na KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra- slovč, 89 let, Slavko VRHOV- NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine, 75 let, Fer- dinand HERMAN iz Galicije, 90 let, Marija FELICIJAN iz Klanca, 33 let, Stanislava HRI- BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 let, Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ- MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja, 62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, Angela BOŽIČNIK iz Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr- ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let. Laško Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let. Šentjur Umrli so: Marija PONGRA- ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZALOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let. Žalec Umrli so: Aljoša DONČEC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca, 73 let, Sta- nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HER- MAN iz Žalca, 75 let, Marija SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj- mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgor- nje Hudinje, 79 let. Velenje Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA- LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89 let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN- ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Vele- nja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let. Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 12, 23. marec 2023 OTROCI POJEJO Dobje je gnezdo talentov Občina Dobje (kraj je po jezikoslovni razlagi dobil ime po dobu, vrsti hrasta, s katerim je bila včasih poraščena planota na vrhu hriba) je ena manjših občin v naši državi in šteje približno tisoč prebivalcev, ki prebivajo v trinajstih vaseh. Občinsko središče je naselje Dobje, kjer imajo prostore občinska uprava, pošta, gasilski dom, lovski dom, kulturni dom, župnijska cerkev, trgovine, gostilne in šola z vrtcem. BOŠTJAN ODER Naša karavana nadaljuje pot Skupinska fotografija nastopajočih Sara Novak je komisijo in gledalce prepričala s pesmijo Ne bodi kot drugi. Nina Gračnar je izbrala pesem Deklica ansambla Topli- ška pomlad. Odločitev je bila prava, saj je z njo postala polfinalistka. Dobjani so pravi pevski talenti, kar nakazuje tudi srebrn pojoči slavček v njihovem občin- skem grbu. To so dokazali tudi osnovnošolci, ki so se predstavili v projektu Otroci pojejo slo- venske pesmi in se veselijo. Na zadnji zimski ponedeljek se je v telovadnici šole predstavilo osemnajst mladih pevcev in pevk. V skupini otrok od prvega do petega razreda smo prisluh- nili enajstim nastopajočim. V starejši skupini se je predstavilo sedem mladih nadarjenih pevcev in pevk od šestega do devetega razreda. Vse njihove nastope je pozorno spremlja- la strokovna komisija, ki jo sestavljajo Aljoša Bončina, Klavdija Winder Pantner in Dalibor Bedenik. Izbrali so dva polfinalista, enega iz mlajše in enega iz starejše kategorije. Pri izboru so imeli izjemno težko nalogo, saj so vsi nasto- pajoči pokazali veliko pevskega talenta. Strokovna komisija se je odločila, da bo v polfinalni izbor iz mlajše skupine uvrstila če- trtošolko Saro Novak, ki je zapela Ditkino pe- sem Ne bodi kot drugi. V polfinalni oddaji se bo predstavila tudi Nina Gračnar, devetošolka, ki je navdušila s pesmijo Deklica ansambla To- pliška pomlad. Navdušenje nad talenti Vsak nastopajoči je prejel bučen aplavz obiskovalcev, ki so do zadnjega kotička na- polnili telovadnico osnovne šole. Obisko- valci so bili nad talenti vidno navdušeni. Tudi župan Občine Dobje Franc Leskovšek. Povedal je, da je zelo vesel, da je občina Do- bje del devete sezone projekta Otroci poje- jo slovenske pesmi in se veselijo, ter dodal: »Takšne prireditve so izhodišče tudi za našo tradicionalno prireditev Pokaži, kaj znaš. Prireditev omogoča mladim in mladim po srcu, da svoje znanje in talente, predvsem s področja narodnozabavne glasbe, pokažejo širši javnosti. Prireditev bo letos že petde- setič. Pričakujem, da bo na njej tudi kdo od današnjih nastopajočih.« Pogovor je končal z besedami: »Dobje je znano kot občina glasbenikov, zato je pred leti Tone Vrabl, dolgoletni novinar in sodelavec Radia Celje, izdal knjigo Dobje, gnezdo talentov.« Namestnica ravnateljice Mateja Pintar je dodala, da iz Dobja prihaja kar nekaj znanih in priznanih glasbenikov. Iz kraja sta Stane Žekar in Matjaž Vodišek, člana ansambla Petka. Oba sta domačina, zato sta obiskovala OŠ Dobje. Iz Dobja prihaja tudi operna pevka Teja Leskovšek. Namestnica ravnateljice OŠ Dobje Mateja Pintar pravi, da je sodelovanje na takšnih projektih velik doprinos k pouku in k dogajanju v šoli. Ker imajo v šoli veliko pevskih talentov, je prav, da se pokažejo širši javnosti; takšni projekti so pomembni tudi za- radi medijske prepoznavnosti mladih talentov, kar je za marsikoga tudi velika odskočna deska v svet glasbe. Nad vsemi nastopajočimi je bila navduše- na tudi Reneja Sara Centrih, učiteljica glasbe. »Otroci so dali vse od sebe, a lahko so še boljši,« je zaključila. Ne le pevski talent, ampak tudi humor Ana Topličanec je na vprašanje, katere ži- vali bi bile najboljše voznice, če bi znale vo- ziti avto, odgovorila: »Opice, ker so najbolj podobne ljudem in bi se najhitreje naučile vožnje, čeprav bi vozile postrani.« Z odgovo- rom sta navdušila tudi Sebastjan Bevc in Nik Kovač. Na vprašanje, kdo ima več oboževalk, sta odgovorila: »Po tem nastopu jih bo toliko, da jih ne bova mogla niti prešteti.« Sledil je bučen aplavz in iz dvorane je odzvanjal tudi smeh. Glasbeno obarvano popoldne bo učencem ostalo dolgo v spominu. Seveda si spomin ka- darkoli lahko osvežijo tako, da svoj nastop in nastope svojih prijateljev pogledajo na kanalu Youtube Radia Celje, na Facebooku Radia Ce- lje, glas pa smo med poslušalce prenesli tudi s pomočjo radijskega etra. Foto: Andraž Purg Pokrovitelji: Novi TEDNIK št. 12 24.03.2022  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 12, 24. marec 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zbogom, prijatelj DŽEVAD ZUKIĆ (1960) Boro Šabac 226 Ne bom vas več pozdravil na domačem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni … ZAHVALA V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KLINAR iz Škofc (16. 12. 1929–8. 3. 2022) Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar- jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hva- la Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. L 27 TOVORNIK iz Velikih Gorelc 10, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospo- du Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna za- hvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali. L 28 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata in IVANA (2. 7. 1935–6. 3. 2022) MARIJE (26. 1. 1932–7. 3. 2022) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je draga mama, babica in tašča ANA LEŠEK iz Celja (8. 9. 1940–20. 3. 2022) Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža 239 Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan. O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in svaka BRANKA VERGLESA iz Košnice pri Celju (16. 7. 1951–2. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in tolažbe ter darova- no cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja gastro oddel- ku SB Celje in Onkološki ambulanti UKC Maribor. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za- dnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POš ILj ATE j Ih LAh KO TudI PO ELEKTRONSKI POš TI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Terezija DOMJA- NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JA- KOB iz Celja, 94 let, Leopoldi- na KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra- slovč, 89 let, Slavko VRHOV- NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine, 75 let, Fer- dinand HERMAN iz Galicije, 90 let, Marija FELICIJAN iz Klanca, 33 let, Stanislava HRI- BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 let, Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ- MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja, 62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, Angela BOŽIČNIK iz Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr- ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let. Laško Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let. Šentjur Umrli so: Marija PONGRA- ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZALOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let. Žalec Umrli so: Aljoša DONČEC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca, 73 let, Sta- nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HER- MAN iz Žalca, 75 let, Marija SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj- mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgor- nje Hudinje, 79 let. Velenje Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA- LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89 let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN- ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Vele- nja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let. 34 Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 34 Št. 12, 23. marec 2023 BRALCI POROČEVALCI Želite javnost obvestiti o dogodku, pridobitvi ali kakšni drugi zanimivosti? Prispevek, dolg največ 3.000 znakov, in fotografijo pošljite na elektronski naslov: spela.ozir@nt-rc.si. Lucipeter, igrani recital poezije Alojza Gradnika 12. marca, ko goduje Gregor Veliki, znan kot prinašalec luči, ki še vedno velja v Sloveniji kot začetnik pomladi, ko se ptički ženijo in se ljubezen prebuja vsepovsod, je Ljubi- teljsko gledališče Petra Simonitija Celje v Domu sv. Jožefa Celje uprizorilo igrani recital poezije Alojza Gradnika. Nimam časa Dobro znan izgovor, mnogokrat izrečene besede, ka- dar kakšnega dejanja ne uresničimo, a ga zato z obljubo preložimo na naslednjič. Kdaj drugič. Ki se ne zgodi. In nas zato vsake toliko časa zapeče vest kot opomin in opozorilo, da nismo ravnali prav. Žal nam je, a popraviti ni mogoče ničesar. Časa ne moremo zavrteti nazaj, nih- če ga ne more. Lahko pa ga usmerimo na pot prihodnjih dejanj, obrnemo v pravo smer, da ne ponavljamo napak. In da se iz storjenih naučimo kaj koristnega. Obiskal nas je kuža Božo Že naši predniki so menili, da ima žival na človeka zelo ugoden, sproščujoč in tudi zdravilen učinek. Pozitiven vpliv imajo živali tudi na stanovalce Pegazovega doma, ki se vsakega obiska štirinožnih prijateljev zelo razveselijo. Prva oseba, ki mi obča- sno potrka na vest, je moja učiteljica iz osnovne šole. Že v poznih letih, blizu devetdeset jih je štela, je še vedno rada prihajala na srečanja ob praznovanju dneva žena in posedela za mizo v živahnem pogovoru s toplim sijajem v očeh. Še vedno slišim njene besede, ki mi jih je izrekla tisti dav- ni večer, ko sem izrazila veselje in občudovanje, da je z nami: »Vem, da moram smrt nekje počakati, a raje jo čakam tukaj kot doma.« Močno sporočilo, ki veliko pove o zavedanju, pričako- vanju konca, a hkrati ohra- nja upanje in zavest, da je lepo živeti. Obljubila sem ji, da jo bom ob priliki obiska- la na njenem domu, da se bova še kaj pomenili in se družili. In si vzeli čas. A se ni zgodilo. Večkrat sem jo uzrla na vrtu ali pred hišo, ko sem se peljala mimo, in vsakič sem sklenila, da se bom ustavila. Naslednjič, prihodnjič – ko bom imela več časa. A vedno se mi je mudilo, bodisi v mesto po opravkih ali nazaj domov. Izgovor. Morda. Kakorkoli imenujem to svoje (ne)de- janje in ga opravičujem, na vesti mi ostaja neprijeten občutek: da nisem izpolnila obljube. In se zavedam, da ni bilo prav … Podobno se je zgodilo, ko sem od sosede, ki je bila za- poslena v domu starejših, izvedela, da biva tam moja sorodnica, ki me je v otro- štvu velikokrat pazila in me naučila stvari, za kate- re starša nista imela časa: šivati oblekice za punčke, igrati družabne igre, vozi- ti kolo in plavati v vaškem tolmunu. Ko se je po po- roki preselila daleč stran, sem jo dolgo pogrešala, a z leti so spomini zbledeli. Kot vse, česar se dotakne čas. Sosedi sem naročila, naj jo pozdravi in ji pove, da jo bom kmalu obiskala. Po tistem mi je soseda ve- dno vračala pozdrave in me vabila, naj le pridem, da me bo zelo vesela. Jaz pa spet nazaj: »Lepo jo pozdravi in reci, da pridem naokoli, takoj ko bom imela malo več časa!« A ga nisem ime- la, ne več, kvečjemu manj. Spet bi lahko našla izgovor in opravičilo, kaj vse je bilo pomembnejše in neodložlji- vo. In spet sem zamudila priložnost, da bi jo še kdaj videla. Ko sem jo v mrliški vežici pokropila in ji zrla v oči na fotografiji, postavlje- ni ob žari, sem v sebi iskala besede opravičila, a v duši mi je ostal grenak priokus. Nisem bila pomirjena, žal mi je bilo. A prepozno. Spominjam se: bila je sobota, mudilo se mi je po nakupih, ko sem sredi mestnega vrveža zagledala moževo računovodkinjo. Prihajala mi je nasproti, precej shujšana, spreme- njena od zadnjega sreča- nja, bolezen se je kazala tudi navzven. A vendar je s svojim vedrim značajem in s prijaznim nasmehom prikrivala bol in težave, ki jih je prestajala. Ustavili sva se in se s stiskom rok pri- srčno pozdravili. »Te lahko povabim na kavo?« je izra- zila svojo željo in pričako- vala, da jo bom izpolnila. »Oprosti, ne utegnem, še v dve trgovini moram in k čevljarju, preden zaprejo,« sem hitela z izgovorom in obljubo, da bova to stori- li drugič. Naslednjič. Ko bom imela več časa. Še ve- dno me spremljajo pogled njenih oči in razumevajoče besede, da ji je žal, ker ne morem … Nikoli ni bilo tiste zadnje kave, ne pogovora, ne pogleda v oči. Za vse to in še za marsikaj je bilo pre- pozno. Zamujeno. Kmalu se je zgodilo še ne- kaj, kar mi je dalo misliti. Po dolgem času sem v me- stu srečala znanca, ki me je v zahvalo za storjeno uslu- go želel povabiti na malico, a sem povabilo odklonila. Z razlogom, ker se mi je mu- dilo, kamor sem bila name- njena, ker … Vedno izgovor. Tisti dan pa sem se odloči- la, da bom šla. Sedela sva na vrtu gostinskega lokala in gledala jedilni list. Jaz sem se kar hitro odločila, on pa je nekaj mencal, kot da je v zadregi. Pa menda mu ni žal, sem pomislila, ko še kar ni vedel, kaj bi izbral. Končno je tudi on naročil: krožnik kuhane zelenja- ve in kozarček ribezovega soka. Ko je videl moj vpra- šujoč pogled, je le povedal razlog. »Oprosti, ampak samo takšno hrano lahko jem. Sem na dieti, ker sem pred kratkim imel hud na- pad trebušne slinavke,« je še dodal. Ni mi bilo vseeno, da sva izbrala prav tisti čas. Napačen! Če ne bi odlašala tako dolgo, bi bil klepet za mizo verjetno bolj prijeten, sproščen, sem pomislila in bilo mi je žal, da je zaradi mene žvečil po ustih hrano, ki je sicer ne bi izbral. Kaj moremo, priložnost zamu- jena … Počasi in z leti se je v meni nekaj spremenilo. Zavedanje. Da čas mineva za vse enako, da ga nima- mo nikdar več kot drugi in ne manj. Pravijo, da je čas tisti, ki mine. Narobe. Čas ostaja – mi minemo. Danes sem jaz tista, ki po- vabim na kavo, si vzamem čas in pričakujem, da si ga bodo vzeli tudi drugi. Zgodi se, da kdo ne utegne, ker se mu mudi … Razumem, mu rečem in ne zamerim. Izgo- vori in dane obljube ostaja- jo, zavezujejo, obetajo, se izpolnijo ali pa ne. Kakor kdaj. Tako pač je – to naše življenje. MARIJA DEŽELAK V Pegazovem domu stano- valce pogosto obiščeta Tanja Sorčan in njen kuža Samu- rai. Tanja je ustanovna čla- nica društva Academija Can Active, katerega namena sta pomagati ljudem in psom do lepega sobivanja ter informi- ranje mladih o odgovornem ravnanju s psi. Da bi bilo ži- vljenje ljudi čim bolj dejavno, prirejajo delavnice, ki temelji- jo na aktivnem druženju in sklepanju novih človeških in pasjih prijateljstev. Naši stanovalci se mešanca Samuraia, ki je star že deset let, vedno zelo razveselijo. Prijatelji ga kličejo kar Božo, ker se tako zelo rad boža, in tudi mi ga radi »pocartamo«. Ob njem so vsi stanovalci nasmejani, radi ga ogovorijo, potrepljajo in božajo po glavi ter za ušesi, ga počešejo, mu ponudijo priboljške, on pa ves čas veselo maha z repom. Tudi po hodniku se večkrat skupaj sprehodimo. S Tanjo nam občasno pokažeta tudi kakšne trike. Obiski živali polepšajo dneve našim sta- novalcem, ob božanju kužka radi pripovedujejo o živalih, ki so jih imeli doma. Velik nasmeh in iskrice v očeh ob obujanju spominov so nepre- cenljivi tudi za prostovoljko Tanjo. Obema smo iskreno hvaležni in se veselimo na- slednjega srečanja. ANICA VREŽE Kot prejšnja recitala (Can- kar, Kajuh) je bila tudi to- kratna predstava na visoki, profesionalni ravni. V uvodu nas je Alenka Tacol popeljala v ozadje tega recitala. Novost je inovativna scena senčenja (Lovro Tacol), kjer dajejo go- voreče sence (Andrej Hriber- nik, Anica Milanović, Sonja Mlejnik, Lada Ščurek, Janez Turnšek) pridih minljivosti in hkrati večnosti, glas har- monike (Dejan Kušer) med posameznimi prizori pričara duh domačijskosti, subtilna osvetljava (Zala Tacol) pa daje vsakemu prizoru pravi pomen. Lucipetrove dileme, vprašanja, občutke krivde odlično ponazori Lovro Ta- col, ki je hkrati tudi režiser te izredno zanimive predstave. Obiskovalci smo se tako lahko za uro potopili v Gra- dnikov svet, njegova občutja in razmišljanja in se spraše- vali, kaj bi ta pesnik, esejist, prevajalec, sodnik doživljal danes, ko je gregorjevo za- menjalo valentinovo, ko se slovenska gruda izgublja v nedrjih brezdušnega, brez- sramnega in uničujočega kapitala. Vsem sodelujočim iz Lju- biteljskega gledališča Petra Simonitija iskrene in globoke čestitke za čudovito predsta- vo in velik hvala, da ste priča- rali lepo nedeljsko popoldne, še posebej ker svoj prosti čas namenjate tudi temu, da dru- gim polepšate dan. MAJA KRAJNC Stanovalci se mešanca Samura- ia, ki je star že deset let, vedno zelo razveselijo. Utrinek z recitala poezije Alojza Gradnika Nogometaši do edinstvene zmage Polzelska ekipa nogometašev U-13 je zaključila inten- zivne priprave na spomladanski del nogometne sezone. »Fantje so na pripravah v Umagu vsak dan opravili dva treninga in vmes odigrali pri- jateljsko tekmo z radeljskimi nogometaši, tako da je bil ur- nik zelo natrpan. Kljub temu so preživeli izvrsten konec tedna v družbi vrstnikov. Za zaključek so si ogledali prvo- ligaško tekmo med Koprom in Mariborom,« je povedal trener selekcije Samir Balagič. Čeprav so nasprotniki dosegli več zadetkov, je na koncu največ štela samo ena zmaga. Sponzorji so namreč omogočili, da so se lahko pri- prav udeležili čisto vsi igral- ci selekcije, ki so z zelenice odnesli prijateljstva za vse ži- vljenje, zdrav duh v zdravem telesu in potrditev, da skupaj zmorejo vse. ŠK Polzelski nogometaši 34 Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 34 Št. 12, 23. marec 2023 BRALCI POROČEVALCI Želite javnost obvestiti o dogodku, pridobitvi ali kakšni drugi zanimivosti? Prispevek, dolg največ 3.000 znakov, in fotografijo pošljite na elektronski naslov: spela.ozir@nt-rc.si. Lucipeter, igrani recital poezije Alojza Gradnika 12. marca, ko goduje Gregor Veliki, znan kot prinašalec luči, ki še vedno velja v Sloveniji kot začetnik pomladi, ko se ptički ženijo in se ljubezen prebuja vsepovsod, je Ljubi- teljsko gledališče Petra Simonitija Celje v Domu sv. Jožefa Celje uprizorilo igrani recital poezije Alojza Gradnika. Nimam časa Dobro znan izgovor, mnogokrat izrečene besede, ka- dar kakšnega dejanja ne uresničimo, a ga zato z obljubo preložimo na naslednjič. Kdaj drugič. Ki se ne zgodi. In nas zato vsake toliko časa zapeče vest kot opomin in opozorilo, da nismo ravnali prav. Žal nam je, a popraviti ni mogoče ničesar. Časa ne moremo zavrteti nazaj, nih- če ga ne more. Lahko pa ga usmerimo na pot prihodnjih dejanj, obrnemo v pravo smer, da ne ponavljamo napak. In da se iz storjenih naučimo kaj koristnega. Obiskal nas je kuža Božo Že naši predniki so menili, da ima žival na človeka zelo ugoden, sproščujoč in tudi zdravilen učinek. Pozitiven vpliv imajo živali tudi na stanovalce Pegazovega doma, ki se vsakega obiska štirinožnih prijateljev zelo razveselijo. Prva oseba, ki mi obča- sno potrka na vest, je moja učiteljica iz osnovne šole. Že v poznih letih, blizu devetdeset jih je štela, je še vedno rada prihajala na srečanja ob praznovanju dneva žena in posedela za mizo v živahnem pogovoru s toplim sijajem v očeh. Še vedno slišim njene besede, ki mi jih je izrekla tisti dav- ni večer, ko sem izrazila veselje in občudovanje, da je z nami: »Vem, da moram smrt nekje počakati, a raje jo čakam tukaj kot doma.« Močno sporočilo, ki veliko pove o zavedanju, pričako- vanju konca, a hkrati ohra- nja upanje in zavest, da je lepo živeti. Obljubila sem ji, da jo bom ob priliki obiska- la na njenem domu, da se bova še kaj pomenili in se družili. In si vzeli čas. A se ni zgodilo. Večkrat sem jo uzrla na vrtu ali pred hišo, ko sem se peljala mimo, in vsakič sem sklenila, da se bom ustavila. Naslednjič, prihodnjič – ko bom imela več časa. A vedno se mi je mudilo, bodisi v mesto po opravkih ali nazaj domov. Izgovor. Morda. Kakorkoli imenujem to svoje (ne)de- janje in ga opravičujem, na vesti mi ostaja neprijeten občutek: da nisem izpolnila obljube. In se zavedam, da ni bilo prav … Podobno se je zgodilo, ko sem od sosede, ki je bila za- poslena v domu starejših, izvedela, da biva tam moja sorodnica, ki me je v otro- štvu velikokrat pazila in me naučila stvari, za kate- re starša nista imela časa: šivati oblekice za punčke, igrati družabne igre, vozi- ti kolo in plavati v vaškem tolmunu. Ko se je po po- roki preselila daleč stran, sem jo dolgo pogrešala, a z leti so spomini zbledeli. Kot vse, česar se dotakne čas. Sosedi sem naročila, naj jo pozdravi in ji pove, da jo bom kmalu obiskala. Po tistem mi je soseda ve- dno vračala pozdrave in me vabila, naj le pridem, da me bo zelo vesela. Jaz pa spet nazaj: »Lepo jo pozdravi in reci, da pridem naokoli, takoj ko bom imela malo več časa!« A ga nisem ime- la, ne več, kvečjemu manj. Spet bi lahko našla izgovor in opravičilo, kaj vse je bilo pomembnejše in neodložlji- vo. In spet sem zamudila priložnost, da bi jo še kdaj videla. Ko sem jo v mrliški vežici pokropila in ji zrla v oči na fotografiji, postavlje- ni ob žari, sem v sebi iskala besede opravičila, a v duši mi je ostal grenak priokus. Nisem bila pomirjena, žal mi je bilo. A prepozno. Spominjam se: bila je sobota, mudilo se mi je po nakupih, ko sem sredi mestnega vrveža zagledala moževo računovodkinjo. Prihajala mi je nasproti, precej shujšana, spreme- njena od zadnjega sreča- nja, bolezen se je kazala tudi navzven. A vendar je s svojim vedrim značajem in s prijaznim nasmehom prikrivala bol in težave, ki jih je prestajala. Ustavili sva se in se s stiskom rok pri- srčno pozdravili. »Te lahko povabim na kavo?« je izra- zila svojo željo in pričako- vala, da jo bom izpolnila. »Oprosti, ne utegnem, še v dve trgovini moram in k čevljarju, preden zaprejo,« sem hitela z izgovorom in obljubo, da bova to stori- li drugič. Naslednjič. Ko bom imela več časa. Še ve- dno me spremljajo pogled njenih oči in razumevajoče besede, da ji je žal, ker ne morem … Nikoli ni bilo tiste zadnje kave, ne pogovora, ne pogleda v oči. Za vse to in še za marsikaj je bilo pre- pozno. Zamujeno. Kmalu se je zgodilo še ne- kaj, kar mi je dalo misliti. Po dolgem času sem v me- stu srečala znanca, ki me je v zahvalo za storjeno uslu- go želel povabiti na malico, a sem povabilo odklonila. Z razlogom, ker se mi je mu- dilo, kamor sem bila name- njena, ker … Vedno izgovor. Tisti dan pa sem se odloči- la, da bom šla. Sedela sva na vrtu gostinskega lokala in gledala jedilni list. Jaz sem se kar hitro odločila, on pa je nekaj mencal, kot da je v zadregi. Pa menda mu ni žal, sem pomislila, ko še kar ni vedel, kaj bi izbral. Končno je tudi on naročil: krožnik kuhane zelenja- ve in kozarček ribezovega soka. Ko je videl moj vpra- šujoč pogled, je le povedal razlog. »Oprosti, ampak samo takšno hrano lahko jem. Sem na dieti, ker sem pred kratkim imel hud na- pad trebušne slinavke,« je še dodal. Ni mi bilo vseeno, da sva izbrala prav tisti čas. Napačen! Če ne bi odlašala tako dolgo, bi bil klepet za mizo verjetno bolj prijeten, sproščen, sem pomislila in bilo mi je žal, da je zaradi mene žvečil po ustih hrano, ki je sicer ne bi izbral. Kaj moremo, priložnost zamu- jena … Počasi in z leti se je v meni nekaj spremenilo. Zavedanje. Da čas mineva za vse enako, da ga nima- mo nikdar več kot drugi in ne manj. Pravijo, da je čas tisti, ki mine. Narobe. Čas ostaja – mi minemo. Danes sem jaz tista, ki po- vabim na kavo, si vzamem čas in pričakujem, da si ga bodo vzeli tudi drugi. Zgodi se, da kdo ne utegne, ker se mu mudi … Razumem, mu rečem in ne zamerim. Izgo- vori in dane obljube ostaja- jo, zavezujejo, obetajo, se izpolnijo ali pa ne. Kakor kdaj. Tako pač je – to naše življenje. MARIJA DEŽELAK V Pegazovem domu stano- valce pogosto obiščeta Tanja Sorčan in njen kuža Samu- rai. Tanja je ustanovna čla- nica društva Academija Can Active, katerega namena sta pomagati ljudem in psom do lepega sobivanja ter informi- ranje mladih o odgovornem ravnanju s psi. Da bi bilo ži- vljenje ljudi čim bolj dejavno, prirejajo delavnice, ki temelji- jo na aktivnem druženju in sklepanju novih človeških in pasjih prijateljstev. Naši stanovalci se mešanca Samuraia, ki je star že deset let, vedno zelo razveselijo. Prijatelji ga kličejo kar Božo, ker se tako zelo rad boža, in tudi mi ga radi »pocartamo«. Ob njem so vsi stanovalci nasmejani, radi ga ogovorijo, potrepljajo in božajo po glavi ter za ušesi, ga počešejo, mu ponudijo priboljške, on pa ves čas veselo maha z repom. Tudi po hodniku se večkrat skupaj sprehodimo. S Tanjo nam občasno pokažeta tudi kakšne trike. Obiski živali polepšajo dneve našim sta- novalcem, ob božanju kužka radi pripovedujejo o živalih, ki so jih imeli doma. Velik nasmeh in iskrice v očeh ob obujanju spominov so nepre- cenljivi tudi za prostovoljko Tanjo. Obema smo iskreno hvaležni in se veselimo na- slednjega srečanja. ANICA VREŽE Kot prejšnja recitala (Can- kar, Kajuh) je bila tudi to- kratna predstava na visoki, profesionalni ravni. V uvodu nas je Alenka Tacol popeljala v ozadje tega recitala. Novost je inovativna scena senčenja (Lovro Tacol), kjer dajejo go- voreče sence (Andrej Hriber- nik, Anica Milanović, Sonja Mlejnik, Lada Ščurek, Janez Turnšek) pridih minljivosti in hkrati večnosti, glas har- monike (Dejan Kušer) med posameznimi prizori pričara duh domačijskosti, subtilna osvetljava (Zala Tacol) pa daje vsakemu prizoru pravi pomen. Lucipetrove dileme, vprašanja, občutke krivde odlično ponazori Lovro Ta- col, ki je hkrati tudi režiser te izredno zanimive predstave. Obiskovalci smo se tako lahko za uro potopili v Gra- dnikov svet, njegova občutja in razmišljanja in se spraše- vali, kaj bi ta pesnik, esejist, prevajalec, sodnik doživljal danes, ko je gregorjevo za- menjalo valentinovo, ko se slovenska gruda izgublja v nedrjih brezdušnega, brez- sramnega in uničujočega kapitala. Vsem sodelujočim iz Lju- biteljskega gledališča Petra Simonitija iskrene in globoke čestitke za čudovito predsta- vo in velik hvala, da ste priča- rali lepo nedeljsko popoldne, še posebej ker svoj prosti čas namenjate tudi temu, da dru- gim polepšate dan. MAJA KRAJNC Stanovalci se mešanca Samura- ia, ki je star že deset let, vedno zelo razveselijo. Utrinek z recitala poezije Alojza Gradnika Nogometaši do edinstvene zmage Polzelska ekipa nogometašev U-13 je zaključila inten- zivne priprave na spomladanski del nogometne sezone. »Fantje so na pripravah v Umagu vsak dan opravili dva treninga in vmes odigrali pri- jateljsko tekmo z radeljskimi nogometaši, tako da je bil ur- nik zelo natrpan. Kljub temu so preživeli izvrsten konec tedna v družbi vrstnikov. Za zaključek so si ogledali prvo- ligaško tekmo med Koprom in Mariborom,« je povedal trener selekcije Samir Balagič. Čeprav so nasprotniki dosegli več zadetkov, je na koncu največ štela samo ena zmaga. Sponzorji so namreč omogočili, da so se lahko pri- prav udeležili čisto vsi igral- ci selekcije, ki so z zelenice odnesli prijateljstva za vse ži- vljenje, zdrav duh v zdravem telesu in potrditev, da skupaj zmorejo vse. ŠK Polzelski nogometaši 35 Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 35 Št. 12, 23. marec 2023 BRALCI POROČEVALCI Še danes na predvečer gre- gorjevega ponekod v vodo spuščamo razsvetljene bar- čice, imenovane gregorčki, ki simbolizirajo »met luči v vodo« oziroma konec dela ob svečah in petrolejkah, saj je dan že dovolj dolg, da je delo mogoče tudi pri dnevni svetlobi. Tako smo se tudi letos di- jaki in učitelji Šole za stroj- ništvo, geotehniko in okolje Šolskega centra Velenje v četrtek, 9. marca, že tradici- onalno zbrali ob Velenjskem jezeru, da bi »spustili luč v vodo« in tako opozorili na varčno rabo energije ter pri- klicali pomlad. Dijaki programa okolje- varstveni tehnik so pripravili zanimiv program, ki se je za- čel ob 18. uri s predstavitvijo projekta načrtovanja zelenih in okolju prijaznih naselij. Pri strokovnem predmetu gospodarjenje s prostorom in kakovost tal so si za cilj zadali načrtovanje zelenih in okolju prijaznih stavb in nji- hovo izgradnjo v obliki ma- ket. Odpravili so se na teren, kjer so izbirali lokacije zanje. Maks in Nikola sta se tako na primer odločila za območje v Velenju, kjer je bilo nekoč letno kopališče. Za podlago makete sta izbrala leseno površino. Nanjo sta pritrdila konstrukcije iz lepenke, ki predstavljajo stanovanjski stavbi in okolico. Dijakinja Adriana se je odločila za izdelavo makete sonaravnega igrišča s trajno- stnimi igrali za otroke. Igrišče bi postavili na zelenico med Šolskim centrom Velenje, OŠ Antona Aškerca in OŠ Gusta- va Šiliha. Na maketi so različ- na iz naravnih materialov iz- delala igrala, kot so tobogan, peskovnik, plezalna mreža, gugalnice, vrtiljak … Pri pripravi programa ob spustu gregorčkov so sode- lovali tudi drugi dijaki šole za strojništvo, geotehniko in okolje, ki so poskrbeli za živahno glasbo in pripravili ladjice, da smo jih spustili po jezerski gladini. Člani kluba vodnih športov so pripravili sok in prigrizke, na koncu so tudi pobrali ladjice z jezera, člani požarne straže Poklicne gasilske enote Velenje pa so poskrbeli za varnost, za kar se vsem jim iskreno zahva- ljujemo. URŠKA MAZEJ Na krilih glasbe in plesa V četrtek, 9. marca, je bil v Glasbeni šoli Celje prav po- seben, pravljičen dan. V glasbeni pravljici Blaža Puciharja Lunina čarobna fl avtica so združile moči fl avtistke Glasbe- ne šole Celje s plesalkami Plesnega foruma Celje. Prepričljivo v poznavanju okoljskih tem Z državnim tekmovanjem, ki je bilo v torek, 14. mar- ca, v OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani, se je končalo leto- šnje tekmovanje v ekoznanju za osnovne šole iz vse Slovenije. Odlično so se odrezali tudi osnovnošolci s Celjskega. Tretje mesto so zasedli Ahatniki iz OŠ Frana Kranjca Celje. Nagrade najboljšim je podelil Teodor Prosen, vodja skupine za trajnostno poslovanje v Te- lekomu Slovenije, ki je tudi soorganizator Ekokviza. Na letošnjem Ekokvizu so osnovnošolci tekmovali v štirih tematskih sklopih – odpadki in recikliranje elek- tronskih naprav, trajnostni razvoj, varstvo okolja in one- snaževalci, ogljični odtis in zelena energija. 12. januarja je bilo šolsko tekmovanje, na katerem se je s pomočjo spletne aplikacije pomerilo 792 ekip iz 128 osnovnih šol, skupno kar 2.376 učencev iz šestega, sedmega in osmega razreda. Na državno tekmovanje se je uvrstilo osem ekip, ki so na šolskem tekmovanju dosegle največ točk v posamezni regiji, ter štiri dodatne ekipe s skupno najvišjim številom točk. Državno tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela. V prvem so ekipe s pomočjo spletne aplikacije odgovarjale na 30 vprašanj. Drugi del je bil v živo na odru, kjer so se ekipe pomerile v igri hitri prsti. Med dvanajstimi ekipami na državni ravni so bili iz naše regije le učenci OŠ Frana Kranjca Celje. NT Prireditev ob gregorjevem Gregorjevo je dan, ko se po starem običaju ptički ženijo. Dnevi postajajo vedno daljši, sončni žarki imajo vedno večjo moč, a tudi rastline se začnejo prebujati po zimskem mirovanju. Spust ladjic po jezerski gladini Dijaki programa okoljevarstveni tehnik so predstavili projekt načrtovanja zelenih in okolju prijaznih naselij. V glasbeni pravljici Blaža Puciharja Lunina čarobna flavtica so združile moči flavtistke Glasbene šole Celje s plesalkami Plesnega foruma Celje. (Foto: Tina Ostruh) Na odru je v ansamblu fl avt sodelovalo 11 fl avtistk (men- torice Tina Blazinšek, Mirjana Brežnik, Mojca Fideršek, Urška Hrovat Šket, Metka Lipovšek in Tina Ostruh). V sestavu smo lahko videli najmanjše fl avte – piccola, prečne in alt fl avte ter celo največje – bas fl avte. Zgodbo o deklici Luni, ki se s svojo čarobno fl avtico odpravi v širni svet nepozabnim dogo- divščinam naproti in na tej poti spozna številne nove prijatelje ter se sooči z nevarnostmi, je skozi pestro glasbeno dogaja- nje pripovedovala Gea Erjavec. Lunino pesem je odpela Neža Zevnik. Projekt je vodila Mirjana Brežnik, medtem ko je za ko- reografski, kostumografski in režijski del poskrbela Goga Stefanovič Erjavec. Glasbeno-plesno-scenski dogodek z izdelanimi kostu- mi, domišljeno osvetlitvijo, zanimivo koreografi jo in ob spremljavi komornega sestava fl avt zagotovo ni pustil nikogar ravnodušnega. ML Ekipa OŠ Frana Kranjca iz Celja »Vedno je bil za šalo, vse težave je znal obrniti na šalo. Veliko smo igrali v tujini in povsod smo se vozili sami, zato je tudi večkrat prišlo do kakšnega spora. Ampak nas je znal Franci pomiriti in to zgladiti,« se Francija Vrbovška spominja Leon Po- lanc, eden od ustanoviteljev ansambla Okrogli muzikan- ti. Franci je z oba snovalca ansambla, Leona in Robija Polanca, spoznal ravno s po- močjo glasbe. Leon se spomi- nja, da so se družili, že ko je bil Franci najstnik, čeprav je med njima sedem let razlike. Skupaj so igrali tudi v god- bi na pihala. »Z Robijem sva ga sprejela medse, sam sem ga naučil igrati diatonično harmoniko. Franci je bil do- brovoljen, vedno nasmejan, zato se je bilo užitek druži- ti z njim,« je še dodal Leon Polanc. Franci Vrbovšek je z Okro- glimi muzikanti posnel vse Poslovil se je dolgoletni član Okroglih muzikantov Franci Vrbovšek V komaj 42. letu je umrl laški kitarist, ki je več kot dve desetletji igral v ansamblu Okrogli muzikanti. Franci Vrbovšek se je v zadnjem času bojeval s hudo bolezni- jo in boj z njo na Gregorjevo nedeljo na žalost izgubil. Bil je pravi muzikant, saj je poleg kitare, ki jo je igral v ansamblu, igral tudi vsa druga glasbila, ki jih ponavadi povezujemo z narodnozabavno glasbo. Tako je igral tudi trobento, harmoniko in bobne, večkrat pa je tudi zapel. S priljubljenimi Okroglimi muzikanti je nastopal doma in po Evropi, v nemško govorečih državah so bili znani kot Die Runden Oberkrainer. njihove največje uspešnice in z njimi požel velike uspe- he tako doma kot v tujini. S kolegi iz ansambla se je rad družil, čeprav mu tega čas ni vedno dopuščal. Večino svoje pozornosti je v zadnjem času namenjal svojima otrokoma in gradnji hiše. Kratka, a huda bolezen »Poskušali smo pomagati, s prijatelji in kolegi iz ansam- bla smo tudi zbirali denar, da bi lahko Franci odšel na do- datne preiskave ali operacije v tujino, a tudi denar ne more rešiti vsega,« je povedal Leon Polanc in priznal, da včasih pač ne moremo pomagati, ne glede na to, koliko se trudi- mo. »Telefonirali smo vsem, za katere smo mislili, da bi znali pomagati, ker nismo želeli stati križem rok,« je še povedal Polanc, a je bilo za Francija na žalost prepozno, tudi zbran denar za zdravlje- nje ni mogel pomagati, saj je bil tudi za kemoterapijo prešibek. Od Francija Vrbovška so se poslovili prejšnji petek na pokopališču v Laškem, le dobre tri tedne, preden bi devetega aprila prazno- val svoj 42. rojstni dan. JF, foto: Facebook Okrogli muzikanti Franci Vrbovšek je več kot dve desetletji igral pri Okroglih muzikantih. 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 12, 23. marec 2023 Novi TEDNIK 23. 3. 2023 št. 12  COLOR CMYK stran 36 www.nt-rc.si 16 Novi TEDNIK št. 6 06.02.2020   COLOR CMYK stran 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 7, 13. februar 2020 16 Posebna ponudba in ketering KETERING in NAREZKI KANAPEJI – OBLOŽENI KRUHKI SLADKO IN SLANO DROBNO PECIVO TORTE Novi TEDNIK št. 46 14.11.2019   COLOR CMYK stran 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 47, 21. november 2019 Kakovostna drva (bukova, mešana) • najbolj top ponudba v Savinjski regiji • brezplačna dostava na dom* • možnost brezplačnega skladiščenja drv tudi za leto naprej * Brezplačna dostava po Savinjski regiji. UGODNO 03 703 12 40 E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net Braslovče 23 I 3314 BRASLOVČE * Brezplačna dostava po ezplačna dost a po Za zaključene družbe Restavracija je idealna za zaključene družbe. Najdete jo v središču Celja, ima lasten parkirni prostor in teraso. Notranji prostor resta- vracije naenkrat sprejme do sto oseb in ločen (posebni prostor) do 25 oseb. Za rezervacijo pokličite 051 336 188. Dober tek z restavracijo Stolpič! V samopostrežni restavraciji Stolpič, ki se nahaja na Maribor- ski cesti 7 (v stavbi Kovintrade, nekdanja restavracija Trač), vam od ponedeljka do petka nudijo tri različne jedilnike malic in kosil, od mesnih do jedi na žlico. Če vam nobeden od ponujenih jedilnikov ni všeč ali vam ne ustreza, vam lahko pripravijo mali- co po naročilu: brezmesno, malico brez laktoze ali brez glutena. delovalcih hrane. V restavraciji nato pripravljajo sezonske jedi. Ponujajo vam glavne jedi, zra- ven pa vam pripadajo še dnevna juha, solata in sadje ali sladica. V prijetnem okolju restavracije bodo poskrbeli, da boste jedli z užitkom. Dober tek vam želi restavracija Stolpič! Ponujajo tudi študentska kosila po ugodni ceni. Naročila sprejemajo na e-naslovu drago.trupej@ gmail.com ali telefonski številki 031 796 556. Odpiralni čas je od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00. Dnevna malica poleg glav- ne jedi vsebuje tudi juho. V samopostrežnem baru lahko izbirate med desetimi vrsta- mi dnevno svežih solat. V Stolpiču se zavedajo, da je za pripravo uravnoteženega in zdravega obroka potrebna tudi kakovostna izbira sestavin, zato večino naročajo pri lokalnih pri- Po ročno narejen krof v Rolco Že razmišljate, kaj boste le- tos za pusta hrusta? O tem, kje boste kupili krofe, vam ne bo treba veliko razmišlja- ti. Kavarna, pekarna, slašči- čarna in sendvičarna Rolca v Gubčevi ulici 1 v bivšem T v središču Celja je odgovor na to vprašanje. Krofe izdelujejo na domač način, vsak dan pečejo sve- že, polnijo pa jih z marelično, borovničevo, jagodno mar- melado ali čokolado (nutella). Hkrati boste pri njih našli tudi v tem času nepogrešljive kva- šene  ancate, njihova specia- Za sloven- sko tradi- cionalno potico so v Rolci prejeli tudi certi kat. liteta po receptu ome Mije so tudi krhki  ancati. Vsekakor bo treba preizkusiti, saj pravijo, da so za prste polizat. Že ptički čivkajo, da imajo v Rolci odlične potice, kot so ore- hova, potratna, skutina, pehtra- nova, kokosova. In zdaj se lahko pohvalijo tudi s certi katom Slovenska potica. Za veliko noč ali kateri drug praznik vsekakor rezervirajte potico v Rolci. Gostje vas bodo zagotovo vpra- šali za recept, če boste na mizo postavili njihove domače kekse oziroma sladice. Ob rojstnih dneh in drugih obletnicah pojdite tudi po torto po naročilu v Rolco. Za malico si lahko privoščite kos pice, sendviče na različne načine, svežo solato, različne zavitke, za domov lahko kupite pri njih pe- čen kruh. V Rolci so zelo ponosni, da vse nastaja ročno izpod njihovih rok in da točno vedo, kaj gostu ponuja- jo. Dobrodošli vsak dan od pone- deljka do petka med 6.15 in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. 15. in 29. februarja ter 7. mar- ca jih boste našli tudi v Citycen- tru Celje. Progresivna očala: prilagojena rešitev za vse individualne potrebe vašega vida Če imate dioptrijo ali ste v stiku z osebo, ki nosi očala, ste verjetno že slišali za progresivna očala. Toda koliko v resnici sploh veste o njih? žnji ali delu z računalnikom, saj vam omogoča večje udobje in zmanjšuje utrujenost vaših oči). 5 Progresivna očala so na- vsezadnje primerna za vse starosti (tudi za otroke in starej- še ljudi, ki potrebujejo korekcij- ska očala za več težav z vidom). Dandanes so vam progre- sivna očala na voljo v številnih modnih oblikah in barvah, ki zadovoljijo najrazličnejše oku- se in sloge. Če vseeno niste prepričani, ali so progresivna očala prava iz- bira za vas, lahko obiščete našo Optiko Oftalmos v Celju, na Ptu- ju in v Rogaški Slatini. Omogočamo vam namreč brezplačen pregled oči in svetovanje pri izbiri očal, s ka- terimi boste izboljšali kakovost svojega vida. Trenutno imamo za vas na vo- ljo tudi do 150 evrov popusta na progresivne leče, nudimo pa vam celo obročno plačevanje. Brezplačen termin za obisk pri nas si lahko rezervirate s klicem na telefonsko številko 070-608- 507. Gre za novo generacijo korekcijskih očal, ki ponujajo številne prednosti v primerjavi s tradicionalnimi bifokalnimi ali trifokalnimi očali, s katerimi smo lahko doslej gledali na daleč ali na blizu … 1 Ena od prednosti progre- sivnih očal je, da se ne razliku- jejo od običajnih korekcijskih očal, saj ne vsebujejo razliko- valne črte med dioptrijskimi lečami (posledično lahko nosite očala brez skrbi, da bi bili videti čudno ali staromodno). 2 Poleg tega vam progresiv- na očala omogočajo jasen vid na vseh razdaljah (kar pomeni, da poleg njih ne potrebujete dodatnih očal za branje ali delo na računalniku). 3 Zaradi progresivnih očal lahko nemoteno prehajate med gledanjem v daljavo, na srednjo razdaljo ali bližino (saj so očala izdelana s tehno- logijo, ki omogoča postopno spremembo dioptrije znotraj očalne leče). 4 Obenem vam progresivna očala omogočajo boljšo kako- vost vida, saj so leče izdelane iz materialov, ki zmanjšujejo bleščanje in odseve (to vam lahko še posebej koristi pri vo- Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 12, 23. marec 2023 Izkopavanje ostankov rimske vile v Grobelcah pri Šmarju (1934) PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Arheološka odkritja dr. Frana Lorgerja (7) ALBUM S CELJSKEGA Pomlad v Lokovici pri Šoštanju, 1966 Bila sem prva Zalesnikova vnukinja. Poimenovanja za mojo mamo in staro mamo so za mano prevzeli tudi drugi vnuki in vnukinje, ki so za mano privekali na svet. Tako je stara mama postala »mami«, moja mama pa »mam- či«. In tako nasmejano smo se v pomladi pred sedeminpetde- setimi leti postavile pod cvetočo jablano tri generacije Zale- snikovih žensk: mami, mamči in moja majcenost. Prispevala: Stanka Ledinek, roj. Beričnik Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. V stavbi, ki je imela vlo- go kopalnice, je lahko ločil dve vrsti prostorov, višje le- žeče sobe I–V in nižje ležeče prostore VI–IX. Tla spodnjih prostorov so bila nižja od zgornjih, prostora VII in VIII pa sta bila opremljena s hipokavstom (centralno kurjavo), zaradi česar so bila njuna tla dvignjena do višine zgornjih prostorov. V prostoru IX je bila kuril- nica z ognjiščem, iz katerega je prihajal vroč zrak skozi odprtini c in d v prostor VII. Sobici VI1 in VI2 nista ime- li centralne kurjave. Večina prostorov v stavbi je imela Rimska vila v Grobelcah pri Šmarju marmorna tla. Glavni vhod se je nahajal v zidu prostora I, prostor IV pa je bil proti seve- ru odprt. V prostorih IV in V je Fran Lorger naletel na šte- vilne umetniške ostanke, za katere je predvideval, da jih je naslikal umetnik – slikar. Od štukatur, slik, marmornih okraskov in drugih podob so se ohranili le fragmenti. Stavba II – dolžina 18 m, širina 24,30 m, pred stavbo 22,50 m dolga in 7,9 m širo- ka dvorana – porticus, ki je bila podprta s tremi zidani- mi stebri. V notranjosti stav- be je odkril bazo in glavič okroglega stebra. Na zunanji D O G O D K I V O S R E D N J I K N J I Ž N I C I C E L J E PONEDELJEK, 27. marec, ob 17.30 ŠTUDIJSKA ČITALNICA Domoznanski večer ob 30-letnici založniškega in galerijskega delovanja s Primožem Premzlom. V okviru Univerze za tretje življenjske obdobje. TOREK, 28. marec, ob 17.30 ČETRTEK, 30. marec, ob 18.00 ODDELEK GLASBA-FILM Literarni pogovor z Anjo Radaljac in predstavitev knjige Punčica v okviru festivala Fabula. Pogovor povezuje Tonja Jelen. ODDELEK GLASBA-FILM Bralni klub z Ewelino Knjiga: Frank McCourt - Angelin pepel SREDA, 29. marec, ob 17.00 KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Kamišibaj predstava: Ime čarobnega drevesa Primerno za otroke od 4. do 8. leta starosti. RAZSTAVNI PROSTOR V I. NADSTROPJU Odprtje razstave: Roševi dnevi Najboljša glasila z literarnimi prispevki osnovnošolcev in srednješolcev. SREDA, 29. marec, ob 16.00 strani stavbe so bili najdeni ostanki mozaika, ki pričajo, da je streha visela proti seve- rovzhodu precej preko zidu in pokrivala verandi podoben hodnik. Fragmenti marmorja in krajnikov dokazujejo, da je bila stavba II podobno opre- mljena kot stavba I, vendar se zaradi vlažnega terena sli- karije in štukature te stavbe niso ohranile. S štukaturo obdane freske na črnem, rožnatem in cino- brastem ozadju so v ozadju okrašene z belimi modrimi in zelenimi obrobami. Proti sredini viseče girlande cve- tlic v raznih barvah obdajajo listne, kakor pahljača razvr- ščene ornamente, ki izvirajo deloma iz pisanih čaš. Med izkopavanji rimske vile v Grobelcah so bili odkri- ti tudi rimski novci Gordiana I., Konstantina in Faustine, vendar niso ohranjeni. Se nadaljuje. Pripravila: Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah Razlaga ledinskih imen: Grobelce – celotna naselbina pri Šmarju pri Jelšah, groblje – cesta, ki vodi od Grobelška vzdolž severnega zidu v Šmarje, ločica – svet nad Dvorskim potokom. Ostanki temeljev kopalnice rimske vile v Grobelcah pri Šmarju (1934) 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 12, 23. marec 2023 Novi TEDNIK 23. 3. 2023 št. 12  COLOR CMYK stran 36 www.nt-rc.si 16 Novi TEDNIK št. 6 06.02.2020   COLOR CMYK stran 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 7, 13. februar 2020 16 Posebna ponudba in ketering KETERING in NAREZKI KANAPEJI – OBLOŽENI KRUHKI SLADKO IN SLANO DROBNO PECIVO TORTE Novi TEDNIK št. 46 14.11.2019   COLOR CMYK stran 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 47, 21. november 2019 Kakovostna drva (bukova, mešana) • najbolj top ponudba v Savinjski regiji • brezplačna dostava na dom* • možnost brezplačnega skladiščenja drv tudi za leto naprej * Brezplačna dostava po Savinjski regiji. UGODNO 03 703 12 40 E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net Braslovče 23 I 3314 BRASLOVČE * Brezplačna dostava po ezplačna dost a po Za zaključene družbe Restavracija je idealna za zaključene družbe. Najdete jo v središču Celja, ima lasten parkirni prostor in teraso. Notranji prostor resta- vracije naenkrat sprejme do sto oseb in ločen (posebni prostor) do 25 oseb. Za rezervacijo pokličite 051 336 188. Dober tek z restavracijo Stolpič! V samopostrežni restavraciji Stolpič, ki se nahaja na Maribor- ski cesti 7 (v stavbi Kovintrade, nekdanja restavracija Trač), vam od ponedeljka do petka nudijo tri različne jedilnike malic in kosil, od mesnih do jedi na žlico. Če vam nobeden od ponujenih jedilnikov ni všeč ali vam ne ustreza, vam lahko pripravijo mali- co po naročilu: brezmesno, malico brez laktoze ali brez glutena. delovalcih hrane. V restavraciji nato pripravljajo sezonske jedi. Ponujajo vam glavne jedi, zra- ven pa vam pripadajo še dnevna juha, solata in sadje ali sladica. V prijetnem okolju restavracije bodo poskrbeli, da boste jedli z užitkom. Dober tek vam želi restavracija Stolpič! Ponujajo tudi študentska kosila po ugodni ceni. Naročila sprejemajo na e-naslovu drago.trupej@ gmail.com ali telefonski številki 031 796 556. Odpiralni čas je od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00. Dnevna malica poleg glav- ne jedi vsebuje tudi juho. V samopostrežnem baru lahko izbirate med desetimi vrsta- mi dnevno svežih solat. V Stolpiču se zavedajo, da je za pripravo uravnoteženega in zdravega obroka potrebna tudi kakovostna izbira sestavin, zato večino naročajo pri lokalnih pri- Po ročno narejen krof v Rolco Že razmišljate, kaj boste le- tos za pusta hrusta? O tem, kje boste kupili krofe, vam ne bo treba veliko razmišlja- ti. Kavarna, pekarna, slašči- čarna in sendvičarna Rolca v Gubčevi ulici 1 v bivšem T v središču Celja je odgovor na to vprašanje. Krofe izdelujejo na domač način, vsak dan pečejo sve- že, polnijo pa jih z marelično, borovničevo, jagodno mar- melado ali čokolado (nutella). Hkrati boste pri njih našli tudi v tem času nepogrešljive kva- šene  ancate, njihova specia- Za sloven- sko tradi- cionalno potico so v Rolci prejeli tudi certi kat. liteta po receptu ome Mije so tudi krhki  ancati. Vsekakor bo treba preizkusiti, saj pravijo, da so za prste polizat. Že ptički čivkajo, da imajo v Rolci odlične potice, kot so ore- hova, potratna, skutina, pehtra- nova, kokosova. In zdaj se lahko pohvalijo tudi s certi katom Slovenska potica. Za veliko noč ali kateri drug praznik vsekakor rezervirajte potico v Rolci. Gostje vas bodo zagotovo vpra- šali za recept, če boste na mizo postavili njihove domače kekse oziroma sladice. Ob rojstnih dneh in drugih obletnicah pojdite tudi po torto po naročilu v Rolco. Za malico si lahko privoščite kos pice, sendviče na različne načine, svežo solato, različne zavitke, za domov lahko kupite pri njih pe- čen kruh. V Rolci so zelo ponosni, da vse nastaja ročno izpod njihovih rok in da točno vedo, kaj gostu ponuja- jo. Dobrodošli vsak dan od pone- deljka do petka med 6.15 in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. 15. in 29. februarja ter 7. mar- ca jih boste našli tudi v Citycen- tru Celje. Progresivna očala: prilagojena rešitev za vse individualne potrebe vašega vida Če imate dioptrijo ali ste v stiku z osebo, ki nosi očala, ste verjetno že slišali za progresivna očala. Toda koliko v resnici sploh veste o njih? žnji ali delu z računalnikom, saj vam omogoča večje udobje in zmanjšuje utrujenost vaših oči). 5 Progresivna očala so na- vsezadnje primerna za vse starosti (tudi za otroke in starej- še ljudi, ki potrebujejo korekcij- ska očala za več težav z vidom). Dandanes so vam progre- sivna očala na voljo v številnih modnih oblikah in barvah, ki zadovoljijo najrazličnejše oku- se in sloge. Če vseeno niste prepričani, ali so progresivna očala prava iz- bira za vas, lahko obiščete našo Optiko Oftalmos v Celju, na Ptu- ju in v Rogaški Slatini. Omogočamo vam namreč brezplačen pregled oči in svetovanje pri izbiri očal, s ka- terimi boste izboljšali kakovost svojega vida. Trenutno imamo za vas na vo- ljo tudi do 150 evrov popusta na progresivne leče, nudimo pa vam celo obročno plačevanje. Brezplačen termin za obisk pri nas si lahko rezervirate s klicem na telefonsko številko 070-608- 507. Gre za novo generacijo korekcijskih očal, ki ponujajo številne prednosti v primerjavi s tradicionalnimi bifokalnimi ali trifokalnimi očali, s katerimi smo lahko doslej gledali na daleč ali na blizu … 1 Ena od prednosti progre- sivnih očal je, da se ne razliku- jejo od običajnih korekcijskih očal, saj ne vsebujejo razliko- valne črte med dioptrijskimi lečami (posledično lahko nosite očala brez skrbi, da bi bili videti čudno ali staromodno). 2 Poleg tega vam progresiv- na očala omogočajo jasen vid na vseh razdaljah (kar pomeni, da poleg njih ne potrebujete dodatnih očal za branje ali delo na računalniku). 3 Zaradi progresivnih očal lahko nemoteno prehajate med gledanjem v daljavo, na srednjo razdaljo ali bližino (saj so očala izdelana s tehno- logijo, ki omogoča postopno spremembo dioptrije znotraj očalne leče). 4 Obenem vam progresivna očala omogočajo boljšo kako- vost vida, saj so leče izdelane iz materialov, ki zmanjšujejo bleščanje in odseve (to vam lahko še posebej koristi pri vo- Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 12, 23. marec 2023 Izkopavanje ostankov rimske vile v Grobelcah pri Šmarju (1934) PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Arheološka odkritja dr. Frana Lorgerja (7) ALBUM S CELJSKEGA Pomlad v Lokovici pri Šoštanju, 1966 Bila sem prva Zalesnikova vnukinja. Poimenovanja za mojo mamo in staro mamo so za mano prevzeli tudi drugi vnuki in vnukinje, ki so za mano privekali na svet. Tako je stara mama postala »mami«, moja mama pa »mam- či«. In tako nasmejano smo se v pomladi pred sedeminpetde- setimi leti postavile pod cvetočo jablano tri generacije Zale- snikovih žensk: mami, mamči in moja majcenost. Prispevala: Stanka Ledinek, roj. Beričnik Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. V stavbi, ki je imela vlo- go kopalnice, je lahko ločil dve vrsti prostorov, višje le- žeče sobe I–V in nižje ležeče prostore VI–IX. Tla spodnjih prostorov so bila nižja od zgornjih, prostora VII in VIII pa sta bila opremljena s hipokavstom (centralno kurjavo), zaradi česar so bila njuna tla dvignjena do višine zgornjih prostorov. V prostoru IX je bila kuril- nica z ognjiščem, iz katerega je prihajal vroč zrak skozi odprtini c in d v prostor VII. Sobici VI1 in VI2 nista ime- li centralne kurjave. Večina prostorov v stavbi je imela Rimska vila v Grobelcah pri Šmarju marmorna tla. Glavni vhod se je nahajal v zidu prostora I, prostor IV pa je bil proti seve- ru odprt. V prostorih IV in V je Fran Lorger naletel na šte- vilne umetniške ostanke, za katere je predvideval, da jih je naslikal umetnik – slikar. Od štukatur, slik, marmornih okraskov in drugih podob so se ohranili le fragmenti. Stavba II – dolžina 18 m, širina 24,30 m, pred stavbo 22,50 m dolga in 7,9 m širo- ka dvorana – porticus, ki je bila podprta s tremi zidani- mi stebri. V notranjosti stav- be je odkril bazo in glavič okroglega stebra. Na zunanji D O G O D K I V O S R E D N J I K N J I Ž N I C I C E L J E PONEDELJEK, 27. marec, ob 17.30 ŠTUDIJSKA ČITALNICA Domoznanski večer ob 30-letnici založniškega in galerijskega delovanja s Primožem Premzlom. V okviru Univerze za tretje življenjske obdobje. TOREK, 28. marec, ob 17.30 ČETRTEK, 30. marec, ob 18.00 ODDELEK GLASBA-FILM Literarni pogovor z Anjo Radaljac in predstavitev knjige Punčica v okviru festivala Fabula. Pogovor povezuje Tonja Jelen. ODDELEK GLASBA-FILM Bralni klub z Ewelino Knjiga: Frank McCourt - Angelin pepel SREDA, 29. marec, ob 17.00 KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Kamišibaj predstava: Ime čarobnega drevesa Primerno za otroke od 4. do 8. leta starosti. RAZSTAVNI PROSTOR V I. NADSTROPJU Odprtje razstave: Roševi dnevi Najboljša glasila z literarnimi prispevki osnovnošolcev in srednješolcev. SREDA, 29. marec, ob 16.00 strani stavbe so bili najdeni ostanki mozaika, ki pričajo, da je streha visela proti seve- rovzhodu precej preko zidu in pokrivala verandi podoben hodnik. Fragmenti marmorja in krajnikov dokazujejo, da je bila stavba II podobno opre- mljena kot stavba I, vendar se zaradi vlažnega terena sli- karije in štukature te stavbe niso ohranile. S štukaturo obdane freske na črnem, rožnatem in cino- brastem ozadju so v ozadju okrašene z belimi modrimi in zelenimi obrobami. Proti sredini viseče girlande cve- tlic v raznih barvah obdajajo listne, kakor pahljača razvr- ščene ornamente, ki izvirajo deloma iz pisanih čaš. Med izkopavanji rimske vile v Grobelcah so bili odkri- ti tudi rimski novci Gordiana I., Konstantina in Faustine, vendar niso ohranjeni. Se nadaljuje. Pripravila: Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah Razlaga ledinskih imen: Grobelce – celotna naselbina pri Šmarju pri Jelšah, groblje – cesta, ki vodi od Grobelška vzdolž severnega zidu v Šmarje, ločica – svet nad Dvorskim potokom. Ostanki temeljev kopalnice rimske vile v Grobelcah pri Šmarju (1934) 38 Št. 12, 23. marec 2023 Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Vstop Sonca v vaše zname- nje bo odlična priložnost, da si boste določili cilje, ki jih boste pogumno korak za ko- rakom tudi uresničili, ko bo primernejši čas. Za malenko- sti ne boste imeli ne časa ne potrpljenja, zato umirite ne- mirno energijo, ki se poraja v vas. Mars bo menjal polo- žaj, prestopil bo v znamenje raka, kar bo za vas odlična priložnost. Nov začetek astrološkega leta bo kot naročen za večje podvige, ki jih načrtujete. Spremembe bodo ugodne tako na poslovnem kot tudi na zasebnem področju. Čas bo tokrat pravšnji za oddih, saj trenutne okoliščine ne bodo dovoljevale akcij in sprememb, ki so na vidiku. Vaša vladarica v znamenju bika vas bo obdala z očarlji- vostjo in pozitivno energijo. Komunikacija bo na vi- šku, zato si lahko obetate večje podvige na poslovnem področju. Čas bo primeren za načrte, kako boste delo- vali v naslednjem obdobju. Zasebne zadeve boste poti- snili na stran, saj večje spre- membe v načinu življenja terjajo vso vašo pozornost. Skušali boste zavzemati po- zitiven odnos do vsega, kar se vam dogaja. Posvetili se boste čustvom in ljubezni, vse drugo boste zanemarili, ne glede na to, da ne boste uspeli uiti od trenutne situacije, v katero smo vstopili. Vstop Sonca v ognjeno znamenje bo dober pokazatelj vašega prodorne- ga delovanja. Ukvarjali se boste z drznimi načrtovanji in naredili strategijo, kako jih uresničiti, ko bo čas pri- mernejši za to. Začenja se nov ciklus, v katerem ne boste izgubljali časa, ampak boste zadeve postavili na pravo mesto. Ne- kaj časa boste namenili tudi zadevam, ki se dotikajo va- šega čustvenega življenja, saj Venera biva v znamenju bika in vam prinaša večjo potrebo po čustveni varnosti. Pojavi- ta se lahko nezadovoljstvo in nestrpnost. Marsikatero zadevo boste spreminjali v svojih mislih. Čutili boste nov val energi- je, zato vas ne bo moglo nič ustaviti. V naslednjih dneh vas lahko zanese v pesimi- stične misli, zato je nujno, da ohranjate optimistični po- gled na vse zadeve in nadzo- rujete način komunikacije z ljudmi, s katerimi ste v stiku. Svetujemo vam, da naredite natančno strategijo delovanja tudi glede rekreacije in višek energije porabite. Nekdo vam bo pomagal iz situacije, v kateri ste se zna- šli, s koristnim nasvetom. Upoštevajte norme in pravila ter na vse skupaj glejte s po- zitivne strani. Vse se enkrat konča, preoblikuje in nad- gradi, tudi v tem obdobju se bodo zadeve postavile na pra- vo mesto. Poiskali boste stik z nekom, ki je vezan na vašo preteklost. Ustavite se za trenutek in dobro premislite, kam vas vodijo poti. Informacija, ki jo boste dobili nehote, bo raz- burkala vaša čustva. Vpliv Venere v biku bo deloval na vas tako, da boste zadržani in poglobljeni vase. Pokazala se bo večja potreba po čustveni in fi nančni varnosti. Ideje, ki se rojevajo v teh dneh, vam bodo pomagale, da boste v naslednjem obdobju napre- dovali. Včasih prehitevate čas in izgubljate dragoceno ener- gijo. Vstop Sonca v ognjeno znamenje bo prav pozitivno vplival na vse vaše projekte. Vpliv Jupitra vam bo prinesel nekoga iz preteklosti, lahko vam povrne situacije, ki so se zgodile v zadnji tretjini lan- skega leta. Dobili boste novi- ce, ki vas bodo presenetile. Jupiter, ki še vedno biva v ognjenem znamenju, vam bo prinesel pomembno obvesti- lo, s katerim morate ravnati zelo previdno. Zavedajte se, da ni nič samo po sebi umev- no. Vse akcije v tem času bodo onemogočene zaradi situacije, v kateri smo. Je pa koristno narediti natančne načrte, kako delovati vna- prej, še posebej na delovnem področju. Prav trudili se bodo, da bi vas spravili v pozitivne misli, ne upirajte se, ampak se pre- pustite nasvetom modrejših in izkušenejših. Nihanja vašega razpoloženja lahko slabo vpli- vajo na zdravje, zato naredite nekaj več, da si povrnete mir in harmonijo. Pomembno je, da ste v tem času telesno dejavni, le tako boste lahko porabili odvečno energijo, ki se poraja. Čas je trenutno na vaši strani, zato se ne boste usta- vljali, ampak gradili naprej. Na fi nančnem področju bodo pozitivni razpleti, zato še po- čakajte, da negativen vpliv mine. Porabili boste nekoliko več časa za komunikacijo z bližnjimi, vse besede, ki bodo izrečene, vas bodo pomirile in vam dale novo upanje. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Dresura Žena dresira psa in mož ji reče: »Vidiš, da nima smisla, ne posluša te.« »Brez skrbi, tudi pri tebi je bilo na začetku tako.« Plakat Opolnoči oče učenca pokliče učiteljico: »Dober večer, ali spite?« »Seveda spim, saj je polnoč!« jezno odvrne učiteljica. On: »Aha, mi pa lepimo rožice na plakat!« Na cesti Študent iz Savinjske doline je pisal domov: »Pošljite mi denar za najemnino za stanovanje, sicer se bom znašel na cesti.« Oče: »Pazi, da te ne bo povozil avto.« Tako se je začelo Jamski človek vpraša svojo ženo: »Se bova ljubila?« Ona: »Ne.« On: »Zakaj ne?« »Ne želim si.« Mož jo udari po glavi in ponovno vpraša: »Kaj pa zdaj?« Ona: »Ne.« On: »Zakaj ne?« Ona: »Glava me boli.« Ne more sam »Kdo bi rad spal?« »Jaz!« »Kdo bi jedel?« »Jaz!« »Kdo bi delal?« »Jaz res ne morem vsega sam!« Ko sem bila majhna, sem sanjala, da me bo princ odpeljal daleč stran. Zdaj o tem sanja moj mož. ***** Elektrika je dražja, hrana je dražja, gorivo je dražje. Še sreča, da je plača enaka, da imamo vsaj neko trdnost. ***** Mestno pokopališče je dvignilo cene. Menda so zrasli življenjski stroški… ***** Včeraj sem šel na ribolov. Ker nisem imel več cigaret, sem vzel nekaj sinovih, ki si jih sam zvija. Do 12. ure sem ujel morskega psa, sinjega kita in dve podmornici. Partnerstvo po šestdesetem … Predor je zgrajen, hrib pa bo končan v enem letu. Boltek in Woltek Bolek in Lolek Ko možje nakupujejo… Ne bomo dolgo tu, samo notri ne smemo kaditi. 38 Št. 12, 23. marec 2023 Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Vstop Sonca v vaše zname- nje bo odlična priložnost, da si boste določili cilje, ki jih boste pogumno korak za ko- rakom tudi uresničili, ko bo primernejši čas. Za malenko- sti ne boste imeli ne časa ne potrpljenja, zato umirite ne- mirno energijo, ki se poraja v vas. Mars bo menjal polo- žaj, prestopil bo v znamenje raka, kar bo za vas odlična priložnost. Nov začetek astrološkega leta bo kot naročen za večje podvige, ki jih načrtujete. Spremembe bodo ugodne tako na poslovnem kot tudi na zasebnem področju. Čas bo tokrat pravšnji za oddih, saj trenutne okoliščine ne bodo dovoljevale akcij in sprememb, ki so na vidiku. Vaša vladarica v znamenju bika vas bo obdala z očarlji- vostjo in pozitivno energijo. Komunikacija bo na vi- šku, zato si lahko obetate večje podvige na poslovnem področju. Čas bo primeren za načrte, kako boste delo- vali v naslednjem obdobju. Zasebne zadeve boste poti- snili na stran, saj večje spre- membe v načinu življenja terjajo vso vašo pozornost. Skušali boste zavzemati po- zitiven odnos do vsega, kar se vam dogaja. Posvetili se boste čustvom in ljubezni, vse drugo boste zanemarili, ne glede na to, da ne boste uspeli uiti od trenutne situacije, v katero smo vstopili. Vstop Sonca v ognjeno znamenje bo dober pokazatelj vašega prodorne- ga delovanja. Ukvarjali se boste z drznimi načrtovanji in naredili strategijo, kako jih uresničiti, ko bo čas pri- mernejši za to. Začenja se nov ciklus, v katerem ne boste izgubljali časa, ampak boste zadeve postavili na pravo mesto. Ne- kaj časa boste namenili tudi zadevam, ki se dotikajo va- šega čustvenega življenja, saj Venera biva v znamenju bika in vam prinaša večjo potrebo po čustveni varnosti. Pojavi- ta se lahko nezadovoljstvo in nestrpnost. Marsikatero zadevo boste spreminjali v svojih mislih. Čutili boste nov val energi- je, zato vas ne bo moglo nič ustaviti. V naslednjih dneh vas lahko zanese v pesimi- stične misli, zato je nujno, da ohranjate optimistični po- gled na vse zadeve in nadzo- rujete način komunikacije z ljudmi, s katerimi ste v stiku. Svetujemo vam, da naredite natančno strategijo delovanja tudi glede rekreacije in višek energije porabite. Nekdo vam bo pomagal iz situacije, v kateri ste se zna- šli, s koristnim nasvetom. Upoštevajte norme in pravila ter na vse skupaj glejte s po- zitivne strani. Vse se enkrat konča, preoblikuje in nad- gradi, tudi v tem obdobju se bodo zadeve postavile na pra- vo mesto. Poiskali boste stik z nekom, ki je vezan na vašo preteklost. Ustavite se za trenutek in dobro premislite, kam vas vodijo poti. Informacija, ki jo boste dobili nehote, bo raz- burkala vaša čustva. Vpliv Venere v biku bo deloval na vas tako, da boste zadržani in poglobljeni vase. Pokazala se bo večja potreba po čustveni in fi nančni varnosti. Ideje, ki se rojevajo v teh dneh, vam bodo pomagale, da boste v naslednjem obdobju napre- dovali. Včasih prehitevate čas in izgubljate dragoceno ener- gijo. Vstop Sonca v ognjeno znamenje bo prav pozitivno vplival na vse vaše projekte. Vpliv Jupitra vam bo prinesel nekoga iz preteklosti, lahko vam povrne situacije, ki so se zgodile v zadnji tretjini lan- skega leta. Dobili boste novi- ce, ki vas bodo presenetile. Jupiter, ki še vedno biva v ognjenem znamenju, vam bo prinesel pomembno obvesti- lo, s katerim morate ravnati zelo previdno. Zavedajte se, da ni nič samo po sebi umev- no. Vse akcije v tem času bodo onemogočene zaradi situacije, v kateri smo. Je pa koristno narediti natančne načrte, kako delovati vna- prej, še posebej na delovnem področju. Prav trudili se bodo, da bi vas spravili v pozitivne misli, ne upirajte se, ampak se pre- pustite nasvetom modrejših in izkušenejših. Nihanja vašega razpoloženja lahko slabo vpli- vajo na zdravje, zato naredite nekaj več, da si povrnete mir in harmonijo. Pomembno je, da ste v tem času telesno dejavni, le tako boste lahko porabili odvečno energijo, ki se poraja. Čas je trenutno na vaši strani, zato se ne boste usta- vljali, ampak gradili naprej. Na fi nančnem področju bodo pozitivni razpleti, zato še po- čakajte, da negativen vpliv mine. Porabili boste nekoliko več časa za komunikacijo z bližnjimi, vse besede, ki bodo izrečene, vas bodo pomirile in vam dale novo upanje. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Dresura Žena dresira psa in mož ji reče: »Vidiš, da nima smisla, ne posluša te.« »Brez skrbi, tudi pri tebi je bilo na začetku tako.« Plakat Opolnoči oče učenca pokliče učiteljico: »Dober večer, ali spite?« »Seveda spim, saj je polnoč!« jezno odvrne učiteljica. On: »Aha, mi pa lepimo rožice na plakat!« Na cesti Študent iz Savinjske doline je pisal domov: »Pošljite mi denar za najemnino za stanovanje, sicer se bom znašel na cesti.« Oče: »Pazi, da te ne bo povozil avto.« Tako se je začelo Jamski človek vpraša svojo ženo: »Se bova ljubila?« Ona: »Ne.« On: »Zakaj ne?« »Ne želim si.« Mož jo udari po glavi in ponovno vpraša: »Kaj pa zdaj?« Ona: »Ne.« On: »Zakaj ne?« Ona: »Glava me boli.« Ne more sam »Kdo bi rad spal?« »Jaz!« »Kdo bi jedel?« »Jaz!« »Kdo bi delal?« »Jaz res ne morem vsega sam!« Ko sem bila majhna, sem sanjala, da me bo princ odpeljal daleč stran. Zdaj o tem sanja moj mož. ***** Elektrika je dražja, hrana je dražja, gorivo je dražje. Še sreča, da je plača enaka, da imamo vsaj neko trdnost. ***** Mestno pokopališče je dvignilo cene. Menda so zrasli življenjski stroški… ***** Včeraj sem šel na ribolov. Ker nisem imel več cigaret, sem vzel nekaj sinovih, ki si jih sam zvija. Do 12. ure sem ujel morskega psa, sinjega kita in dve podmornici. Partnerstvo po šestdesetem … Predor je zgrajen, hrib pa bo končan v enem letu. Boltek in Woltek Bolek in Lolek Ko možje nakupujejo… Ne bomo dolgo tu, samo notri ne smemo kaditi. Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 12, 23. marec 2023 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 561 SUDOKU 562 SUDOKU 253 REŠITEV SUDOKU 252 Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Nagradni razpis 3K NAFTA (ANG.) KRKA SE PRI ... IZLIVA V SAVO MAMBO KINGS: PREVEČ JE … DEKLET TROPSKA RASTLINA Z MESNATIMI LISTI PRIPRAVA ZA SUKANJE TALIJ GOLO ITALIJANSKI PEVEC RAMAZZOTTI NAREJEN IZ ŽELEZA STROKOV- NJAKA ZA ANATOMIJO AVTOKRATA NEPRAVILEN, NEREDEN PLAKAT NOGOMETNA ZADETKA NASPROTNO OD MRTVA DAN (ANG.) PRIPADNIK KAV KAŠKEGA LJUDSTVA IZROČIVA DIHALNI ORGAN ZVRST PŠENICE ZLATA OGNJANOVIČ KULTIVATOR AGATHA CHRISTIE AM. IGRALEC (JAMES) JAPONSKI AVTO ODSTRANIM POKROV DEL VOJAŠKE ORGANI- ZACIJE PRINCESA LJUDSKIH SRC SKUPINA ŽUŽELK PRIOKUS, SLED KEMIJSKA ELEMENTA Ra IN Xe GRŠKI BAS- NOPISEC OSEL BREZ SOGLAS- NIKOV SPREDNJI DEL VRATU VISOK DOSTO- JANSTVENIK BRIT. IGRAL- KA WATTS MANJŠA CEV ROBERT PEŠUT … MAGNIFICO DA KODER SONCE HODI, PREPIR IZ SVETA BO … UST- VARJALCA SLOVENSKI FILM: JUNAKI PETEGA … AZIJSKA STROČNICA SEMENA JABOLK JELKA (NAR.) FRANCOSKA ŠAN SON- JERKA (EDITH) VZORNIKA PREDSTOJ- NIK OPATIJE NEKDANJA AVSTRIJSKA SMUČARKA (ULRIKE) OKRASNI PTIČI DVOJICA NASPROTNO- IMENSKIH EL. POLOV TAJSKA REKA ŽLAHTNA KAPLJICA SLOVENSKA PISATELJICA VAŠTE NICK NOLTE IGOR JURIČ NAPRAVA ZA PRENOS DO- KUMENTOV NA DALJAVO NEKDANJI VESLAČ TUL PREDEL LJUBLJANE 1000 kg TAKE, KI IMAJO SIVE LASE JUŽNI SADEŽ ABADAN JE V … BRZETI, TEČI GRŠKI ČRKI ξ IN φ VRSTA JABOLK EVROPSKI MONETARNI SISTEM Povsod z vami RIMSKI CESAR LIRSKE PESNIŠKE OBLIKE IRSKA (ORIG.) TRENUTEK ČIN, ČIN, ČIN, DREŽNICA, … SO KOZICE VZAME V NAJEM SLOVENSKI IGRALEC KLIN SE ... IZBIJA NETVEGANI NAMOČEN Z VODO (VRT) AVTOMOBIL- SKA OZNAKA OMANA OPRAVIČILO (KNJIŽ.) NASPROTJE PLIME ŠČITI ZEMLJO PRED UV-ŽARKI MESTO V DALMACIJI AKONTACIJA NEKDANJA ŠVICARSKA SMUČARKA (SONJA) SNOV ZA ZA POL NJEVA- NJE RAZPOK, VDOLBIN V KRATKEM ŠPORTNA JADRNICA PERJE PRI REPI MARČEVE … ISTEGA KOVA NEKD. HRV. ŠALJIVKA ERŽIŠNIK 16. IN 1. ČRKA NATLAČENI LIZ STEWART AZIJSKI PRE- STOLNICI HITRO PRI- PRAVLJENA JED IZ VREČKE 4 11 18 10 8 19 17 3 5 13 6 7 12 9 22 16 1 14 21 2 15 20 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 17 22 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 28. marca. Geslo iz številke 11: Lahkih nog v pomladne dni Izid žrebanja: 1. nagrado: odejo in knjigo Kuharske bukve – zdravilna ze- lišča, čaji in čajne mešanice prejme Jakob Pentek iz Laškega. 2. nagrado: predpasnik in knjigo Kuharske bukve – zdravil- na zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Jadranka Debeljak iz Celja. 3. nagrado: kuhinjsko krpo in knjigo Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Zlatka Jager iz Šentjurja. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. 1. nagrada: odeja in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 2. nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 3. nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zeli- šča, čaji in čajne mešanice Novi TEDNIK št. 12 23. 3. 2023  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 12, 23. marec 2023 PISANI SVET Šifrerjevih 70 let v Celju Z glasbo obeležili praznik Mestna četrt Celje Center že več kot štiri desetletja vsako leto poskrbi, da Celjani ne bi pozabili na 19. marec 1862, ko je bila v mestu uradno ustanovljena narodna čitalnica. Ta dan si je namreč mestna četrt izbrala za svoj praznik in letos ga je pod vodstvom predsednice Alenke Pečnik obeležila s privlačno glasbeno prireditvijo, ki so jo pripravili njeni prebivalci. Približno uro trajajočo predstavo, za katero je scenarij napisala Nuša Komplet Peperko, glasbeni program je izbrala Mojca Fideršek, vodil jo je Žiga Medvešek, so na velikem odru glasbene šole začeli najmlajši pevci iz vrtca, končali pa umetniki, že uveljavljeni doma in v tujini. IT Posnemanja vredna akcija O pomenu sajenja dreves in skrbi zanje se učijo tudi osnovnošolci. Še najbolj učinkovito je, če se sajenja lotijo kar sami. Učenci IV. osnovne šole Celje so tako pred tednom okoli šole posadili približno trideset dreves. Akcijo je kolektiv šole zastavil pod vodstvom društva Posadi drevo, ne bodi štor, saj se po besedah ravnatelja mag. Roberta Pritržnika zaveda vedno večjega pomena drevesnih zasaditev v mestnem okolju. Učenci so pod strokovnim vodstvom članov društva ob igrišču zasadili gabre, na prostoru, kjer bo letna šolska učilnica, pa sadna drevesa, katerih plodovi bodo na voljo vsem. Tudi načrt zasaditve je bil strokovno premišljen, saj ga je zasnoval kra- jinski arhitekt, medtem ko je pri nabavi dreves pomagal Decathlon. TC Z roko v roki gre lažje Da v svetu vsakdanjih stisk še živi dobrota, je prej- šnji torek potrdil izkupiček dobrodelnega koncerta Z roko v roki, ki ga je že 27. leto pripravila Dekanijska karitas Petrovče. Na njem je zbrala 8.500 evrov, s ka- terimi bo pomagala socialno šibkejšim družinam. Na koncertu v Domu II. slovenskega tabora Žalec, ki ga je povezovala direktorica žalske knjižnice Jolanda Že- leznik, so nastopili Trio kitar Glasbene šole Rista Savina Ža- lec, Vokalna skupina Cvetke, Klapa Tramontana, Ansambel Šepet, AnJ band, Janez Ferlež in Antonio Tkalec, Krajcarji in Ansambel Stil. Zbrane v dvorani sta poz- dravila žalski župan Janko Kos in dekan žalske ter bra- slovške dekanije Srečko Hren. Oba sta izrazila hvaležnost vsem, ki so kupili vstopnico, in vsem, ki so kakorkoli so- delovali pri koncertu. Seveda koncerta ne bi bilo brez patra Vančija Arzenška, predsedni- ka medžupnijske karitas. Z roko v roki so sodelova- li tudi številni donatorji. Ob koncu koncerta, ki je bil stkan iz glasbenih užitkov in dobre volje ter prepleten s hvale- žnostjo in srečo, je odmevala beseda hvala, ker mnogi zmo- rejo utrjevati dejstvo, da je biti vredno več kot imeti. ŠO Andrej Šifrer je na odprtju razstave poskrbel za prijetno vzdušje. (Foto: SHERPA) Najboljši v tekmovanju z legoroboti V soboto je ekipa Black& White, sestavljena iz učen- cev I. OŠ Celje, na tekmova- nju First Lego League (FLL) pometla s konkurenco in postala državna prvakinja v programiranju robotov, sesta- vljenih iz legokock. Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, kjer je bilo tekmovanje, je zmagala tudi v mednarodnem tekmovanju, v katerem je sodelovalo 28 ekip s približno 220 tekmovalci iz Slo- venije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore. Prva je bila tudi v tekmi robo- tov, v kateri so zbrali 400 točk. Teh 400 točk hkrati pomeni svetovni rekord v tej kategoriji, v kateri sodeluje 35 tisoč ekip s približno 650 tisoč učenci. Ta rezultat je varovancem Ingrid Ekipa Black&White z zasluženimi pokali Zupanc Brečko in Žana Mo- čivnika prinesel povabilo na mednarodno tekmovanje, ki bo maja v Maroku. JF Nastop Tria kitar Glasbene šole Rista Savina Žalec in voditeljica Jolanda Železnik (Foto: TT) V galeriji Muzeja novejše zgodovine Celje bo do 17. aprila na ogled gostujoča razstava Gorenjskega muzeja Andrej Šifrer, 70 let – NIČ proti VEČnosti. Andrej Šifrer, avtor in pevec popularne glas- be, je na slovenski glasbeni sceni prisoten že več kot 45 let. Njegova kariera se je začela leta 1977 s skladbo Zoboblues, ki jo je posnel za TV Slovenija, producent pa jo je pomotoma poslal na radio, kjer so jo začeli predvajati. Jureta Robežnika, takratnega direktorja Za- ložbe kaset in plošč RTV Slovenija, je humor v besedilu tako navdušil, da se je odločil tega Gorenjca poiskati. Kar je sledilo, je zgodovina slovenske popularne glasbe. Na odprtju razstave je Andrej Šifrer nanizal kar nekaj zanimivih anekdot iz svojega ustvar- jalnega življenja, prijetno vzdušje je nadgradil s prepevanjem svojih uspešnic. Med obiskoval- ci je bilo veliko njegovih prijateljev, tudi Celjen Ivo Umek, dolgoletni urednik Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. BF Največ navdušenja med številni- mi udeleženci proslave je požel zborček iz Vrtca Tončke Čečeve. (Foto: arhiv MČC) Za prebivalce pobratenega turškega mesta Gaziantep, ki ga je pred mesecem moč- no prizadel potres, so Ce- ljani konec februarja zbrali dva tovornjaka pomoči. Mi- nule dni je Mestna občina Celje gostila skupino otrok iz tega mesta, da bi preživeli nekaj sproščenih dni. Na Celjski koči so imeli noč- ni pohod z baklami, ogledali so si Stari grad, mestno jedro ter obiskali Tropsko hišo in Tehnopark Celje. Celjski mla- dinski center jim je pripravil igro lov na legende. V Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje so jim predstavili delo v učni kuhinji. Mladi so lahko tudi kegljali v Golovcu in drsa- li na mestnem drsališču. Pred odhodom domov so obiskali še Ljubljano. Skupino mladih v sprem- stvu treh učiteljev in pred- stavnika mesta je sprejel župan Matija Kovač, ki jim je izrekel dobrodošlico in izrazil sočutje ob stiski, ki jo doživljajo. Predal jim je dari- lo za županjo Fatmo Sahin. Profesorju Fikretu Kayi, ki je v Celje pospremil že peto sku- pino mladih, je izročil zahvalo za krepitev vezi med mladimi iz Celja in Gaziantepa ter mu v spomin ob upokojitvi izro- čil celjskega viteza. Gostje so županu med drugim podarili dres svojega nogometnega kluba in ga povabili na ura- dni obisk v Gaziantep z željo, da bi bil to njegov prvi uradni obisk v tujini. TC V Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje so mladi iz Turčije spoznali delo v učni kuhinji. (Foto: arhiv MOC) Za kratek oddih od tegob Drevesa so posajena, s skupno skrbjo vseh bodo zrasla in čez leta nudila senco ter sadeže. (Foto: SHERPA)