Leto LXX.   št. 286                             Ljubljana, četrtek 16. decembra 1937                                     Cena Din L-
SLOVENSKI NAROD
Lznaja vsak dan popoldne, izvzems) oedelje id praznike — inserati do SU petit vrsi a Dic 2, do 100 vrst a Dm 2.50. od 1U0 do 300 vrst a Dua 3, većji inserati petu vT6ta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnj daveK posebej — »SlovensKi Narod« retja mesećno v Jugoslaviji Otn 12.—, za inozemstvo Din 25 —. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO l>i UPRAVMSTVO
LJtBLJANA,   Knalijeva ulica 6tev. 5 Teleion: 31-22.  31-23. 31-24. 31-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MKSTO, Ljubljana** o^ telefon št. 26 — CELJt, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon St- 65; podružnica uprave;  Kocenova ul. 2,  telefon št.  190  —  JESEN1CE: Ob kolodvoru 10L
Poštna hranilnica v  Ljubljani  St.  10.351
Delbos v Pragi:
ManiSestacijg prijateljstva med ČSR in Fraacljo
Francoski zunanji minister je prispel včeraj popolflne v Prago, kjer so gi sprefeli z navđuSenimi ovacijami — V Pragi bo Delbos razpravljal s češKoslovaškimi državnik! fiređvsem o razmerju z Nemčijo
Prusa. 1«. Uer. d. Franr^keua zuimiijeija ministra Delbosa. ki je prietpe) vC^raj ol "J6.22 iz Beograda preko Budimpešte v Pra-tfo, &o jHjvsotl na tvškt>sl<>vask >m sprejeli « r»nsrniimi in navdn*^nimi ovju-ijinui N:i obmani i>ostaji Sob ,su i^a prieakovala fran-«x*ski |x>slanik De la Croix in zastupnik zu-uanjega niini^tislva dr. Ceni>\ Posebno dlo-vpfttMi j^ hil Kpr«j»*in v Bratislavi, kier jra je pozdravi 1 žuj-,an. ki \v |x>udarjal franco-r^ko-rt-sko^lovu/.ko zavozniMvo in prijateljstvo. l>3lbos se mu je zahvali! z.i pozdrav c= loplimi ht^tvJaini ter je izrazi 1 svoje vcv^lje. ker   )>rihaki   v   prj.iaLrl*silxo državo.
^l>(»'i>j)-i v Pragi Je i>ii naravnot-t v« lira-vK;i. Nu \VH*5onov; postaji ~o sprejeli Dti-)*ots;i /A-.nadji nii.iistcr dr. Krofta. i-r-škonlo-vaški mvuatiik v Parizu .ir. <Uu~ki. iuuotdo-\*Misk-i ili rinminski |x>s!a.nik v Prani. člani vin*U , praski župan, motani [ovelfnik general \*oi«Vl)<nski in mno-je druiie ujjkvJn«' «»soj>iirts!:. X;> Inju pr».l kololvoroni in |>o iilif-ah. \h\ katerih s<> ie jkMjmI Drlhos. jo bilo rb'Mnib r:a two«V \\m\\ ki so -ja 'lavdutieno l*o-zd navijali. Pr«d železniAko in^feijo. ki je Hila <>kra>nia > francoski ini in f*t\skoslov:i-£kimi zabavami. £<» tvorili špnlir ^okoli in or\>k<**!ovaški lotrijonarji.
IVIIhv, rM_v |> med ovacijami pn-bivalslva rN+|w*l!;j] v druži i zunanje-jM niinUlr.-i Ir. Krotie v franrosko ;>oslanislvo. kjer U> <Ui-jov-il   /a   <vojeca  bivanja v   Prairi.
^^auifc*Jt;iriie. kj jfh jf dozi vol <^b spreje-snu v Pra^i. s«> imovno jotrdile zaveznistvo in priiatcl^rvo m^-! Krauriio in f'eškd^lova-Sko.
Fređmet Delbosovih razgovorov v Pragi
"Iranci pozdravnih »Markov (?b Dclbo-o-\mnm pnhociii v l>m^o so omosmbe vrodna iz\-r»iaT»j,p.    crla\-ne^a   grlasila   čeških    narod-
nih socialistov ,českeg"a Slova«, ki ug"o-tavlja med druslm: Napačno bi bilo misliti, da bi bil E><?lbos skušal pridobiti Poljsko, Rum unijo in Jugro^lavijo za vo-jaško pomoć v korist ćeškoslovaške. Frati čija in Anglija se trenutno trudita spora-zumeti se z Nemčijo in bi bila zato slaba diplomacija, će bi okušali obenem po-tt^g-niti verige okoli nje. Dolbos pa ima možnosti, da pi^oučuje mirno sožitje sred-nje-Lvropskiji di-žav z Neničijo, ki pe/nuja češkoglovaški pogodbo, kakršno je skle-nila s Poljsko. Došlej je češkoslovačka smatrala, dn je takšna ^godba odve€. ker se slične obveznosti zasigurane žc pri Društvu naroaov. Zaradi izotopa Italije iz Ženevc in izjave N crnči je, da se nikiar već ne bo vmila tjakaj. se ie položaj znatno spremenil. Zato so neposredna po-gajanja med priza^letirni državami ostala še eiUna možnost. s katero lačunajo v Praiiciji prav tako kakor v ćeškosiova-ški. Zato bo tronutni obisk zunanjega nii-nistra Delbosa v Pragi v glavnim posvo-čen teinu vprašanju. Taltšna pojjodba bi nikakor ne moj;la kršiti starih priiateij-^tev. češkoslovaška je smatrala nemško-franeoski sporazum vedno za cilj svojih prizadevanj in če bi mogla postati mirovna vez med Fra:icijo in Nemeijo, bi to na-logo  iada prevzela naše.
Po ohlsUu v Beogradu
Vitri/. ](). dcc. AA. »Petit Parisicn« pi ^l' ilu M) sc tridnevni razyuvori L)t.lb<>>a \ l>ct>i>ra<lu konč.ali v atmosferi spora/umu i'i prisrčnosti. ki sc je pok^/ala /c pri pr-vcni srečanju dr. Stoj-.ulinu\ića in /astop-nika Francijc in ki sc je >c bolj poudan'a, kn   <št:i   sc   obu   dr/iJvniV;'    bolj   spi>/nal:i    >n
ra/i»ovarjdla dalje časa. Deibos je imel pri lo/nost   *i<jvc>ritT   tuđi   z   voditelji   opozicije. Ti   razgovori   so   jasno   poka/.a!i,   da   je   vsa .IuU<^!avi ja    neločliivo    /vc/ana    s    Francijo \n   da   bi   vsaka   pc »t i tika.   ki  bi   skn^la   krc niti po dr»i>i poti. ncizojjibni) trčila  ob ab-soluten   odpor   juijoslovenskc   javnosti.   D<>-pisnikii   lista   ic   sprcjcl  v  zasebni   avdijenci X]    \'is    kiu/   P.ivle.   ki   mi>   ?e   r^-kel.   da    ie Mioćiin   .lurtosKiviia.  /iv^cn   v miru s  svojimi sosedi.  /a  Trancijo mnooi* dra^odMicjši  /a-vez"ik   kakor   otirožt.ia   in   ra/cepljcna    Ju L'oslaviia.
HopiMiik navaia na to tjlavne misli pnd-pisanih trgovinskih konvcncij in pravi: '/.vcčl'T pred <ulh')d(»m iz Beograda sc ie OclSos scst:i! s Stoiadmov :ćeni. ki m;i ic jiotrdil. da se Jui»«jslaviia ne misli prikljii-Citi nobciiemu idcoloskcrnu bloku in ć\ si Iioče T»>ic2 francuskima priiatcljstv-a <»hra-■liti popoino svuhodu akeiie. P^Klpirati ]ia hoće sodelovan'e med vsemi evroj>>kimi dr/avami m v Ueotiradu /ele. da bi Msta-•ick   v   Loiuionu   rodi!   lupe   sadi ivo.
Ni  drusi  strani  se  je  zvede'o   ćd  .luii<>-
>!aviia ne misli priznati v'-a «e generala Franca. kakor s«> jjuvorili. ampak inisli po-shiti v S;:lam:inco samo or*a 'uvalea in in-tornvtorja. \ ie*jnva n-alo^i br> slična na-io<»t traneoskih kon/ulov na (»zemlju navio-nalistične   ^pairie.
\ ">\atinu- obiav'ja Philipnc IJarrcs di>-jT.s i/ Beograda i:i poiidarja, da -"^;c vsi .lu«os!ovcni /:veti \ K:ki l{vr;>pi. kjjr bi • prevladova! francuski vpliv. Francuzi govore, da se je Stojadinuvićeva v'ada odria-ljila od Francijc. Keeim>. di ic res tak»». toda. kaj sinu napravili v tem času i/ Flvro-peV    K;i;    snio    d. >:n:«>?i!i.    d.\    s '    ic    /l!'k!:1h
na Renu? Ka i smo napravili iz Društva na rodov? Ju^'jslovene moramo ra/umeti! Njihova domovina je od nas bolj daleč kakor od Italije. N'emčije in Rusije. Budimo / n) mi realisti m ne zahtcvairno od niib čes.ir s:imi nismo storili' Mi bi morali r.a:-nrei tako vplivati na vso evropsko politiko, da bi se začela temeljito sprenvnjati. in "ele teda.i. ko bi taka politika ie g-oboko segla s svojimi korcniiamv bi se tuJi ju-•joslovcnska   politika  zaOtla  spremni juti.
Ivscl omenja. da se je /e Luval svoj čas trudil. da bi dosege, sporazum med lui*o«la-viji> m I tali io. ,Iiiqos!avia ic danes v -kr-beh zaradi moči Rima. obe dr/ivi. Italiio in hi^-jslavijo. pa veže še ista <krb zaradi anšlusa V splošiem pa ie Iu<?oslavii;i z na mi m sicer z vsem srcem Z 'lanv bn !u-iioslavija storila vse. kar je Ie mogoče in >e več. vendar pa ne /ahtcvajmo. kar je nemo'^oče.
»Udinim.1    libre«    pravi,    da    se    ie    Delbus /opet    lahko   prepri'al.   da    je   prijatel istvo Trjd Ju«ii»«lavijo in Franci jo trdno.  Pn tem omenja   poiilične   demonstracije   v   Hcoijra dii   iu   pravi:
Vodja iia:c d :plomaeije hove ostati iz-vci! vscli do<2odkov notranjc politike C)n predstavlja vso Franci;o in ne po/:ib!ja, d.i si» pomirienje med Italijo in Jupo^lavi-io  želelj   vsi   nje-govi   predniki.
Kato!;>ki  di-evnik   »L'Aube«  objavila  Cla nek-pod   naslovom    »Ju^o^lovensk-a   etapa«. v  katerem   pravi,  da   je  bil   sprejem   Debo s-a   v   Beocr.idu   mord:i   pnsrčnejši   kakor  v \*aršavi  m Bukaresti    Navdušcnie. ki sc   je manifestiralo   ob   te i   priliki   za   Francijo.   je bilo   viđen    izraz   čuslev   vsc<J:i    i"" >«!nven-^^c'c?a   v-aroda.
Flandin o svojem obisku v Berlinu
Z netnskitni državnik! je razpravljal o razmerju med Franciio in Nemciio
1'AKrA lt>. dec. AA. Bivši pre-Jseiinik franco^ke vlade Flandin se je po kratkc.n obisku v Kodajiju in Berlinu vrnil veer.ij v Pariz. Xa vprašar)>e. kakšen je bil po-iitićern ix>rnon njegovesra potovanja. je «»dpovoiil   poroćevalcu   Ha^asa:
1- V Berlinu nisem tmel nobenepfa J>°-sJanstva v iir.o.nu vlad-o. Vsak politik ima piavico in mislim tildi dolžnost. da ?e ;n-Jormira o me*lnajodnih pnobl^mih. iz po-]olnoma naira\-nih razlogov sem pred ai-iKKlom obiska.1 pred.sedin.ilca vlade, ki :ia-• lomešča ziiiianjepra ministra, da mu spo-ix>0irn 5»\oje naC-rte. Prav tako £a mislim ■ >l\Lskati tuđi sedaj po \Tnitvi. kakor hitro mi bo mo^oče. da gn neznanim s sklo-]>i osobne ankete. 2. Zelo sem hvaležen voditel^rii neonske politike ki 90 me lju-l^^nivo spro-jeli in mi s Čvn\ najve^jo jas-nc^stjo   Ln   točnost jo   odg-o^-arjali   na   vpi-a-
j   sanja,   ki   se   po   moji   sodoi   tičejo   sedanje-g:a   iti   bcxloće«ra   razmorjn   med   Franeijo  in
I  Nemčijo.    3.   Kormuliral    ni-:?:!!    nobene^a
i   predlog-a.   ker   nisem   bil   z^\    to   pokličan;
;  za   to  gre  odgovornost   sa.mo  vladam,   Ker me   ni   nihče   prosi 1.   da   ^poiočim   karkoli. 4. Po moji sodbi in  po tem.  kar  se je daio sklepati    iz   razgovorov   o    celotnem    raz-merju  med   Francijo   ir-   Nemčijo  glede   na glavne   mednarodno  politične   probleme,   ?K) rveskladnosti    v    sedanjih    naziianiih    pre-cejšnje.    Vladi    lx>.sta   imeli    nalo|?o    in   oni sta   tuđi   dovela   neposredno   zainteresirani   j pn   razvoji:   'lo»Ddkov.   da   re=tno   pruuOita   | položaj   in   vzajemne  Koncesijo,   ki   .so  bile možne   aii   nemožne    v    korist    miru    med obema   dr-žavajna.   Na   dnipi   strani   Rena to   vsekakor  žele.   seve<la   Ie  na   drugih   os-novah   m  z  drugimi  sredstvi
Japonsko opravičilo Ameriki
Japonska je pripravljena plaćati odskođmtta za octoolieno toimičarko ,Patiavt(
TOKIO, 16. dee. w . Zunanji minister Hivcta je izročil ameriškemu poslanik 1 odgovor japonske vlade, ki pravi med dragim
Zaludi slabega razgleda japonski letalci r.i.<o mogli spoznati, ali gre za vojne ladje ali druge parnike, čeprav so leteli precej nizko. Smatrali so ameriško topni:arko »Panay« in parnike družbe Standard ' *n 7. a kitajske ladje, ki prev^ažajo kit.ijske čete. Zaradi tega so jih obstreljevali ter potopili Ceprav je popolnoma jasno, da je nastal incident zaradi pomote, japonska vladi globoko obžaluje, ker je oškodovnia nrneriško topničarko in druge ladje Zed:-nienih f!i*žav in ker je incident ^ahteval človeške žrtve. Japonska vlada želi izrazili nc-jiskrenejše opravičilo. Japonska vlada bo plaćala odškodnino za vso škodo ter pokopala na način, ki je primeren i^lede odgovornost za incident. Japonska vlada goji trdo upanje, da izredno prijateljski odnošaH med Japonsko in Zedinjenimi državami zaradi tega incidenta ne bodo tr-peli.
šA>'<ilIAJ, 16. dec \v. Eden izmed :e-»enih mornar je v s topničank^e Panay« je izjavi 1. da je bil razgled med napadom ja-pon^kih letal na topničarko izooren in ća. so japotiska letala morala saznati ladjo, da ni domaća. Rečeni mornar je se pred katastrofo sko^il v nnorje. odkoder so ^a spravili na parnik MaitK, kjer je bil potom  še   ranie-n  od   šrapnela.
Angleški protest v Tokiju
London, 10. dcc. AA. Anjjlcška protot-na nota, poslana jj.ponski vladi, pravi, da načenjajo napadi japonskih Ictal n* aagle-
sko  vujne  i:i  druge   ladje pri  N~-ankin<ju dne   1 12.   decembra   eelo   vrsto   vpra^unj.   Ko   na-   ; >-tcva podrobnosti o  teh  na pad ih. pravi  no-   i ta.   da   je   anj»lcška   vUiua   /cio   zadovoljna, ker je /e  14. t. 111. prejela od japonske vVa-de   noto,   v   kateri   i/ražu   svujc   gtoboko  ob-^alovanje   /aradi   teh   napadov   in   i>Mjubl>a. da bo storila vse. da sc kaj  tukega  već ne ponovi,   .laponska   vlada   rudi   i/javlja,   da bo  proti   krivcem  postopala   tako   kakor je to   potrebno   in   bu   tuđi   plaćala   vso   škodo.
.Jap'.mska nt)Ui pa ne omenja napadov na unglevke trgovske parnike in /ato želi an-gleška vlada zvedeti ali se bo res vse izvršilo tako. kakor je to oincnila japonska \ iada. AntjleUca vlada po-sehno rmla sprc-jem-a na /nanio oni del japons-kc i/j.ive. ki pravi, da bodo krivci strogo kaznovani. ker irii>li ansileš-ka vladii, i\a sc samo na ta  način  lahko preprečijo  nadaljnii  nupadi.
AnjjleŠka vlada opozarja pri tem. dd je žc pti vseh prešnjih napadih japonska vlada 'jbljubijala. dj bodo krivci kaznovani in da sc kaj s'ičncga ne bo več ponovilo, vcrsdar pa te japonske ob^ub1: nišo imele iiobenih praktičnih po^'edie. Zato želi an-•ilcška vlada biti obve>čena o tem. da bodo krivci res kaznovani in a!i bo etikrat res konce takih dugoilkov.
Van Zeelanđova misija
BRl SELI, 1G. doc. A A. Van Zeciand bo ;še prc^d božicem oclpotoval v London in Pariz, da poroda o gospodarski mi-iji. ki 9O mu jo poverili. Vni Z?elanaovo p)-počilo bo o*>javljeno  v  začetku  januaija.    J
Fofoklub Ljubljana međ prvimi na sveta
V mednaredni konk^renci je zaseđel z najboljšim američkim klubom prvo reest3 in prejel krasen srebrn pokal
Ljubljana, 16. decembra Včeraj sr,-o poročali o velikfm uspehu našega mlađega fotoamaterja Marjana Pfeiierja, ki je prejel prvo nagi ado v na-tećaju dunajskega mesečnika »Die Gale-rie- . Obenem smo izr.izil: mnenje. da si utegne Fotoklub Ljubljana priboriti tuđi krasen srebrni pokal kalifomijskega me-sećnika vCamera Craft«, ker je v zaključ-nem. decemberskem tekmovanju prejel še šest točk. skupaj torej 45. Naša domneva se je že včeraj uresničila. S popoldansko pošto je namreč prišla v Ljubljano revija j »Camera Craftv<. naslovljena na znanega ! fotoamaterja   Ante  Korniča.   Lahko  si   mi-   ■
slimo veselje na^ih totoamaterjev, ko so v reviji naenkrat zagledali krasen srebrn pokal na ebenovinskem podstavku in v pokalu vgravirano posebno posvetilo ljubljan-skemu Fotoklubu — dokaz, da pripada njemu.
Enak pokal, kakor ga vidimo tu na sllki pa je prejel tuđi Fort Dearbom Club. ki je tuđi tiosegel 45 točk. Med ArreriCani in Ljubljančani se je bil v tej z^nimivi med-narodni konkurenci ves cns huci boj za prvo mesto. zdaj je vodil Fort Dearborn Club, zdaj zopet Fotoklub Ljub'jana. V novem-borskem tel:rr^ovnnju so pa naši za eno točko prehite1! Ar^eTičane. V decemberskem tekmevanju sta dosegla Go**ala in Gliha za dve svoii deli še še«t tork tako. da i:h ie imel Fotoklub skunai 45 \r se je  žo  z-iclo,  da  bo  zmaga  njegova.  Toda
1 Američani bi ne bili Amerićani, će bi malo ne    podrukali« za svoje in tako se je zgo-
|   dilo. da je dobil Fort Dearborn Club v de-
;   cemberskem   tekmovanju   osem   točk  in   je
i s tem dohitel Ljubljančane. Teda.i so pa Američpni uredili za devo prav po salamon-sko:   Me ter  visoki,   zmagovalcu   namenjoni
i srebrni pokal je ostal v Ameriki in bo naj-brz   razptsan   za   drugo   leto,   a   Fotoklub
' Ljubljana in Fort Dearborn Club prejmeta vsak po en tak pokal, kakor ga vidimo na sliki. Srebrn je tuđi ta. Ie visok je samo 80
j   cm. Tako je zdaj volk sit in koza ćela.
i        Tekmovanja ameriškega mesečnika ?e j^
1 udeležilo okrog 50 klubov iz vseh krajev sveta, a 16 klubov je bilo pripuščerr.h v prvi razred in od teh se je po toćkah plasiralo Ie 5 klubov. Na prvem mestu sta kot rečeno Fotoklub Ljubljana in FD klub. ki imata vsik po 45 točk. na 3. mestu Los Angeles Camera Club z 18. na 4. Photogra-phic Societv Club of San Francisco s l'I. 5.   Fotoklub   Zagreb   s   4   in   6.   Miniature
: Cajmera Club of New York z 2 točkam.-i. Pobudo za tekmovanje ljubljanskega Fo-tokluba je dal Ante Kornič, ki je prvi po-slal dela in vzpodbujal še druge članne ter jih pritegnil k sodelovanju. Za Fotoklub so tekmovali in dosegli točke naslednji: Slav-ko Smolej z Jesenic 11, Ante Kornič 8, Pe-ter Kocjančič 8.  Lojze  Erjavec  5,  Marjan
( Pfeifer 5. Ivro Ciogala 5, Oskar Kocjančič 2 in Maks Gliha  1  točko.
,       Uspeh   Fotokluba   Ljubljana   je   pomem-
'• ben in časten, saj se je s tem uveljavil kot eden  prvih   in   najboljših   fotografskih   klu-
i   bov na svetu. Gotovo je, da bo dalo to na-
'■. Sim \Tlim fotoamaterjem pobudo za nove uspehe na polju umetnostne fotografije. K
;   lepemu uspehu  naše iskrene čestitke.
Jubilej čsl. vojske
PRAGA, 16. dec. g. Prexisednik republike dr. Beneš je izdal ob 201etnici usta-novitve in priznanja sarnostojne Čeikoelo-vaSke vojske na tujern po francoe-ki vladi na daji 16. dece.mbra 1917. armadno povelje,   v  kateream   pravi   med   drugim:
Pred 20 leti je bila mednarodno prizvana moderna češke sicn-aska armada kot simbol in pc-avnii pogoj naše samostojne d:-žave. Me.l rvetovno vojno onstran mej in pozneje do-ma s^ je znala naša vojska hrabro boriti z^ skupne ideale človeštva in   za   nedotakljivost   naše   skupne   me je.
Preisednik republike poziva na dan te obletnice CeškoeloivaAko vojsko, naj ohra-ni visoke tradicije, dobre izkužnje v vojni uinetr.osti in hrabrosti njenih doseda-njih članov. ofcenem pa naj goji tuđi vse kreposti, ki so potrebne za ohranitev nii-ru me-:l narodom in po vsej Evropi, ad japonski  odgovor.
Postani in ostani član Vodnikove   družbe!
poCHtcttl   oG$o*nl&
Vesti o vojni.**
I isti $0 polrti \L'sti o vojnih đogodkih na *pp.n<kem in nu Kituiskem in rnednitrodni pofožuj je tuk. Ju J:mes ne wmo ne donc-sl'-H num futrišnii dan kuko posebno pre-sent'čcnie Ozrcićie ic nesnorno irredno prc-na^ičeno raznih križ, žuto ni nič Čudnega, i'Aco človcšt\'o ž!vi \' slalnem strahu, da da-r*e< uh jutr' izbruhne /opet vojnu, nepri-nremo ho!j sfrnhotna, kakor je bila ona v let h 1914 do VHS. posledic kufere še danes ni prvbolvln. In re* se je huti. <i«/ se prićne i/nuvn krvavi ples, ki je žt enkrat upravi! Iivrapn nn rob mnralncgn in gospo-durskefiii propada Kakor poročnjo listit se je te dni znani ru<ki maršal Budienij o vc-Ivkritičn? situaciji v medn trodm palitiki iz-ntzil tuknfe »I'oma nt bila riikdar ie tako blizu, kukor danes I* prvi vrsti grozi num. Toda vzrusli smo ic tuko in ojačili smo se že tuko silno, da lahko s\-oje sovra žmke pomundrumo \mse skupiti uli pa posa-mič. podnevi uli ponoći, pozimi prav tako k.kor poleti« — I* češkoslovakkem senatu v Pragi pa je takisto te dni senator dr »>me-rpj ob spfošni pozornosti izreket te-le be-seder »Pravknr sem se vrnil z veČmeseč-nvJn bivanja \ Purtzu Prvi \'tis.ki tem git d(,bil doma. je bil, da se tjudie tu pntv nič ne /uvLlil:iio. knk't kritične trenutke prefiv-ljamo sele nedavno sem slišal \- franco-skem parlamentu ministra, ki je zaupno iz-i;*\'if poslancem: »)az si dunes ne upam tr-J.'f. da bi ne bili po ti eh tednih sredi w-like vojne!« — Ta so zelo [Hsimistične na pr.ved'    k;   pi   ni   treba,  da   b>   se   izpolnilct
Na čeHioslovašUem in pri nas
O polo'/aju katoličke curkve na Češko-slc.vuškem je objavila pred kratkim kleri-kutna »Hrvatska stražo« čtanek. \- katerem je med drugim ugotovila. da »i* ("eškošto-vaški noi'i zakoni o šolstvu rtt' vsebuiejo niti ene določbe. ki bi /uhtevala od profesor iev \~eronauka da b- izvvn iole vodili učence v cerkev. da je bilo tekom I? let. v katerih je bila ik>tn popolnoma oropana verskega pouka, vse šrJttvo vobče docela ruzkristjanteno, da ie sedaj v srednjih lo-!ah na češkem samo 65 odstotkov kaioii-ko\\ do'im se je N odstotkov učencev izjavilo, da ne pripadalo nobeni veri, in da so na čvSkem \*seuči!išču r Pragi priili katolik j v manišino s 46 odstot . dočim je 2i odst. dijakov brez konfesije. Na tehni-ki pa je položaj za katolike še težji, ker je ti.m kutolikov samo še ■¥/ odst« —
K temu članku pripominja heograjtka »Javnost«:
»Ptn-sem naravntt je, da /e vse to prett-rano. zlasti pa trditev, da bi obstojati na teškoslovuškem kčtkršnikoli »protiverski zakoni^, ražen zakona, ki izključuje po»yve/-no oblast klerikalizma, kar pa ntma z vero ničesar skupnega. Pa vzemimo, da je tuđi ti:ko, in se vprašajmo: Ako so na Česko-*h,vu~skem srednje sole brez verouka, ako je tako veliko šte\'ilo dijakov, ki 90 izsto pili iz katoliške cerkve, ;rko je šotetvo raz-kr stjunjeno in ako so ie vedno v \*elju\H protiverski zakoni« —. kako to. da t\»ori ,\i' vedno službena katolička tako zvana li-dovu stranka del vladne većine v tej državi. — kako to, da českoslo>vaški škofj* ne obja\Hjajo komunike'a, v katerem bi govor/// o »uličnih napadih* in neravnopravnosti katoliške cerk\*ec, — m končno kako to. du je taki »razkristjunjenU in »proti-verski« državi sv. stolicu v toliko meri nm uslugo, da izvaja v njene korist razmejitev škofij v času njene najdelikutnejše runa-nje situacije?
Prebivalstvo nose Ur ali e vine
Kakor izkozuje službena <tati*iiku, j* imela Jugtt.'iUn'iia koncem letu 1936. 15 mili jo-nov 173.50S prebivulcev To število se porazdeli na poedine banovine tako-le: d r a v s k a banovina 1,022.063, savska banovinu 2.874.896, \rbaska 1,164)024. primor ska 961.449 drinsku /,7i>597. dunavska J,5/5.,St7 morax*ska 1.588.058, 7et$ka banovina 1,011.997 in vardarsku J.736.157 \# prestolnico Beograd odpade 375.^57 prcbi-valcev. \~ajboli je naraslo število prebiva!-stva v savski banovini in sicer za 1S9W§. I" dunavski banovini znaku prirastek 6.6*f§, v drinski 11.56° 9, vardarski 11.44*1; moravski 10.5**%. dravski 7 S6. \'rba?kt 7 64. zetski 6.7, primorski 6.3 in v Beogradu 2 47% Kakor je iz teh statističnih pndatkov razvid no. znaša prirastek prebivalstvu v dravski bunoi'ini samo 7.86 odstotkov \i dvoma, da /i.' naravni prirustek dosti večji, zmanj-ša pa se z od tokom naših ljudi ki so pri-morišni iskat i kruh po drugih banovinah in v inozemstvu Ako bi vse te mofja prehra niti rodna zemlja, bi bil prirastek prebival-sti-a v naši banovini gotovo mnogo višji Krkor vse krže. se ne more pričakovafi. du bi se te razmere v hodače spremenile wmmmammtmmammmammtmammmmmmm&rmmm:rm
Sorzna ooročifa-.
( urih. 16- decembra. Beograd 10. Tari* 14.<iT_o. London 21.605. Xe-wyork 432.-J3 Bruse! i 73.40. Milan 22.7H. Amsterdam 240.50. Berlin 174.225, Dunaj K0.60 do SI.63. Prn<:a 15.1^).   Var&ava 81.80.  Bukarećta 3-2o.
^  *Zfr»TI *i                                                                                                      »SLOVENSKI    NAROD«,   ^etrtek.   16   decembra   1937.                                                                     ___________M*V    %/***
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■v Zagrebu ie pred krotkim čatom vellkantlti ^^^                                 —         ^^                             uspeh ta priznanje!
^■IftiMJt 1^X1 IuMcranta inF,Bfavty
UIVllC IdZI NINE PETROVNt
Danes ob 14*1S v Elltnem  kinu    MATICI               j
Cene od Din 2.?o do t.co      Dooolnilni SMređ!Hni^MJ
1000 prosilcev,
700 obđarovanih
Pododbor RK za mesto Ljubljano đeli revnim ljudem
premog
Ljubljani«.   lb   < let: ti ubra.
Ko »e nam ro dui všiljuje znpa z vt^rni •labimi prihtfc'ki. bt nm: čikovi, lo'evaju skrbi. In ekrt', k:ik"» l-onm prelji V-Hnn brez kurira, nr najman.iša. Tmli ljudi, ki iinnjo 'akšae ekrhi v Ljubljani, ni nn;m;uij 0 tem ''i vam luhko nmo.ro povr«lali v p'surnnh clobradekkih drušiev in na čocialueui nrri-• iti. To dui ilfli -Podu- Im u IL pfj u;i križu /<a uiećto Ljubljanom j>tt*moi; rcvi.irn ljućem. To "te najlopša prilika, da t-i ou'statuo nekoliko ljubljanske ^oeialne razmcr v luci v.iirieikih aocialnili  akcij.
Med na>l,m1 'lobrodclnimi dniAtvi je nc-■Ivonmo RK unjiclnviioj^i in njegove* eoei-alne akcije čo naj^»olj veJlkorotezne ter smotrene. RK v Ljubljani — ki ee je prej 'monoval Ktmjl-vuI odbor RK za mes'ft r.jnbljano — *o udejst vuje ha eorialnem pađrooju 7. vc-čjim! po-nin/iMim akrij.ir^ ž^ ol 1. 1028. NfVvomuo S(» ne more pohvalili noV'cna dnur.i dobro* M na onramza<*ija v L.fwh-j.ini   io   v   diilavi.   *\:\   \f  t*dj»la   7a   po-
možnr akciji* v 10 letih  u! r-etrt   milijVnun P;n.   '<nknr  Iju^Itan*! i   KK.
KO   SO  SE  DELIL1   DfcNAR ...
Ko so fcf /ijčfli kalali prvi /naki slabih Txasov ter na^ropa krize, ki je zarežala tako ■glnboke sledove v \>o življ n>e je ivi" «!»Mo <k>hrouVlnih 'orsarMMtii š? \vhkJ Ne Hic^r tiradi te^ra da bi nt- b:l<» pr-ilrov t»*r rcvH ine. tomvci:. ker »o to-laj mri"t'o Lt-žie ubrali d<nar 7a p »Spore Pripahiik' M-cdnjih In ni* Jih stanov. ki *o liri i ste4)ri v*p <jo-hnvtelnosti. toiai >e nfeo bi!i o'*ub>žani. .Nabirahifc akciie ^o imeV tedaj še nuiojro tu*peha. Toda h'dai riovekotiuhni d^lavri p«o i'nel; ^c t^kc* bojratili i/ku^mi kakor r.:1«j. FViii so ftc zaupljivj u*i so radi verjeli t>ior*'l<^m ir? ni iin: f>rt<lfi n:i misol. da .k* t'lovpšku nariivH tako Kluba. Za'o sr »^- prvi veliki eoci.ilni akrlji drlili pro<il«'«fn - do-^<ar. Ita/dciiM ^(> okrotr oO.fK'-O 11" r* MazoH-ranje je bilo veliko: skoraj pulovic;» prtv.il-^ev je zelo slabo obniila »lenarLe p-t>!i»oic in še fcH d-i-u so bili mnojri — ^i 'ari. Sku?-nj.iva Sq bila ph>volika. da bi n» oKlarn-vanci mo^Ii t*lipM veselim ur.un. ki jih je nudil alkohol.
ZA  OKROG HOO.000  I>IN
OBLtK SO  KAZDALI
Iskunaja Je pa Mb potrebna ka1 doVir« &r*i:\. Poznaje ko f>'>dpirnli prosiW samo ?r blairmn, Itoijisi 7 /ivili, olilokami a'i kurjavo. NiijvtMJia (M»uto>:ia akcija Iju-1 >-lj••nskcjra KK je bila iMr-!vuinuo poszimi !. lOo-'l, ko je RK.oJ»k'kel 1^0<* rovnih Ijaili. S $4>relno pio pa*r;mdo t>o zUrali za okrojr 300.(>^() din ob It'k. ki .>o bile po većini >e d<^io i>hiT\.nje-Uc. /i ctj l>i obiar.ilna akcija :;»' ifnel-j ve^ "tak^icira ut-jn^ia. kor niO^-ani /elo varčuj«'-)6 tuli pri oT»iL'k;ih in skornj ne po/Jiajo vcC [f»jma vodln/.fipi fM>leka<. Kav.ru U'sa je pH tu li t-ed.ilje vev prot^Moev. ki pni^ijo za ■poho^'iio N>leko. Nczapt>slenini. k; prosijo meši-ane ^i t^taro obtako. pa mli /.m'i» koit-kurir.HJo tiprrtni ?>i'oku,pvcva!K'-i i/ jnznib po-krajin. ki iH>:uiiajo za obieko pvopro*,*^ nli »»frntnir.'K
80  TON   rilF.MOCiA
okuoc; ;oo prosilcev
Žudnja U'ia dc-li IjuJ»ljuiip»ki UK icvnini oIranom j»renuV' Ljudje. ki trpe ]xjiikirij-kaaj«, pumxj.-a>» po/uni kurivo bUoiiij prav tako t*:/.ko. kaJUor živila. Revnim dru/Jnam je knrlvo «ki>raj >c r^trc^ncj^ od Epeoorij-skeua .hla^.'u !*a] ne uiorejo brez uji;ua kuhati. Kuriva ludi ne mort-jo pnVM;u-iTi. Zato 'y. [ii\xm)'2 jiaiM>ircl»[i<;>£c, ka: l.diko RK tla tevnhn Jj-udoni v /.aćetku -.im«- pr*-<i Ln* ži'^in.   *
f-AJii je tjuMjaufUi UK razila! S va^onov km iva. To Pt- 7.di na prvi poprle«! iiun»«jo. V   nvinic-i   ti-lu'e   tu-   more  7aht^v,i*i  a     eiHV-
jra samesa dottrodtlne^a društva veO. Kdor to laliko vt>aj nekoliko zamiali v delu. ki j;a zahteva tak .sna dobrodelna akeiv*. se niora čuditi. l<a-ko mou- zbrati oi'^auizaoija toliko 6Tcd>tev. Ako pa na d'iififi e*trani kj-misiiuio, da & ljubljanski RK preicl nad 10O0 pi-oŠL'iii /-\ preiiittL;1. eprevi limu. da l»i odpadlo na pc*»amezt>cu:a prosilca — če '»: hoteli iistreOi v^a) U"X"Mi pio; l«'cm — te 80 kgr premota. Po zelo ^kH>nem re5>cianju prušvnj s>4 ?e odloT'ili. «• bodu o!>!arovali s pieini^roni okio^r ~0C pro?il«*ev po ključu 150. 1CK) in 50 kjr — po številu družinskili  članov.
VSEM ALI SAMO NEKATER1M
Kak<> v.\7a i eliti prčim? Steviliiim pro^il-cem. ;e s^oiai prav tako težko vprašanje. kakor. kako zluati sredstva zi tolik«« revnil-Ljubljanski Rk se pripravlja \>^elej \¥c Ie o na zimo da z^cre sredstva z;\ &o rode 'ne akcije pozimi. Zbirame ^red^tev ie Pa vc-iika umern^et. ki 7jihU*va >ie «r b^retnosti od doliro.l^lnih delavcev. tfjnveč tuđi nino-lto uaporov in vztrajno^ri. Nekaj ■■ohodkov ima UK v#ako leto ol r>rir»HHtav v te<lnu UdeĆL'jra križa, pri uce zlnt«t! oi kinomato-^rafAkili prr lst.iv C'lovekoljubTi«* delo KK Po it>?e z denartiim zn-fiksni vsaku leto tuđi mtstna ol»čiu.i ljiibljaJiska. Poh'^iki kres*-no veselice, ki jo piiiejn HK že n^kaj Ie'. £rredo tmii za premoć. Mno<ro sred^fev pa RK ?.»>ere »ti«)i nri •'•oKiotnikih. ki >e vf^ino da.;ejo co n:u*elu. uai ne ve -'c^ni'1^ ^} dela leviea. Med li^'n^ prv.ii:»ornike. k: pod-pirajo RK z. verjitir i.:»«eki. p'ištev-ijo Tr-liovH.;sko  premo-'jokopnu dru/rto.
Prošnje za premoć zac*no de'/.evnti ž€ ok t(>l>ra. Prihajale bi ^ vedno a zda.i jih ne moJ'ejo ver ^prejemrti ko je soeiaiiii olti«^ že koneal svoje delo in doloeil kl}uč :ia ra^elj^van'p premota. Nalika so'i.ilnc^a t»di>cka je bila zelo ttv:ka. Prere^eta-ti j-hilo irel« na 1 1000 praćeni ter izorati naj-potidricj^e pi'^iiec. V**:lili 5^> •* poniOtjo takozvanih očetov ubožnih. ki ziiiiajo iiolat-■ke o revnih Ijudcli pu niestnih okrajih. ri'«»-da. ko so konč-no unotovili. da bi bilu treba iz-mtsl tolikMie miiožice pn*»ih*ev \endm obdamvati najnianj 700. se jun ^ timo K sci*] vwilji'vnlq vprašauje. ali iiint kakseu pomen razdciiti premog na tako lunjUne količine, ko ni ut"i*\ /xi pra^T n'kouiuv po miia;i!io z njim. OUlarovafi vse. ali 6a»'o nekafL're? Zdcli se jiin je [laipravilnejše, đu oH:arujejo okro^ 700 prntOeev, ker bi te jim no zdelo pravično, akd bi upo>revan samo ueka-eve in ker n^ uiu'eiu preMvO vati soeialnih razmer ?1*liernc^a pr"Osili-a P'»sol>ej. ia l*i i zbra li i/inc-l r>^rrcJ*r»Hi *e potrebu ej.^e,
ZAPOMNITE   SI   TEJL.   STEV1LKO   32-18!
V Ljirbijani je fiino^o rev»inf\ a tu>li riiiioiro »ocialno čutečih ljudi. Da imajo ijtid-je pri nas uinisel za dolnodeliH- ;;Uei,e, ni Ie palilo;« iia>im m^čauom; že ob neš4*«il) psi-likah su paku/ali, da nišo twe/.bri7Jii */a uso-tlu revnih ljudi. Toda lcči je Ue'^ tuđi. da t-o mehani pr^cej nczaui>!jivi in da t>e iie ujjrevajo za so^'ialne akcije zato, ker mi^Ir-i
a bi njihov priepevek za dob:odo"ni nainen ne bil i'obro p<.»ral»lje^i. Takšna nczaiif>lji-\ ust je pa jKJvseiii neupravičena v delo \lde-čev-ra  križ.i, kjci  delujejo   _  lahk# \>\  rekli
- strokovtijaki dobrodehi't*-i in kjw «*e ne i&jrubi niti para: \ee poiabijo v najbolje na riKiie z največjo tnevithiostjo. Moralna dolž-nftjt Srlcherneca soeialiui čuteOe^a ui\.j*čau» je. da «*e včiaui v R-drčem križu č-Iana.rma L*i din ini leto). Telefonirajte na McviUto o^-lv>! Iiikii^ant vr.-j b«> obi^kal in / njim borste lahko uiedili v-^. ka-i zah-*cvaj(» pra-\ lla IMcet^ia križa Ne oklevajte! M>li'e v teli (iiH-ii na reva^ ljudi, ki »rkajo na vmia p>anie it ^Oc-a križ.a in eštoje v 'loluLli m-tiah pie-d   viati  >oeiahje^a  u rada!
Krstna predstava S. Jevtičeve
»Obećane zemlje« v Trbovljah
Na trboveljskem sokolsketn odru je bila podana ta drama v vsakem pogledu častno
Trbovlje,   14.   decembru   .
Prav  TTober  prevol   te  j>silioloS^b   globti-   I «.o  z^tsn^vane patiiotske  drame je  preskr-   ■ bela   Rasta   Pleskovičeva.   Poznarriv.  dobro  ' iaš  sokolski  <xler  in   prav  nič  nismo  bili   ' skc^tićni,   ko   snio   zvedeli,   da   je   prevzed   > v  s\t>j  repertoar  tuđi  to  težko  delo.  Delo   \ gamo   je   zasnovano  na široki   osnovi,   saj   ' nastopajo v njeni poleg zaroLnikov -Mla- ' dc   Bosne:   Principa,   Gačinoivića,   Ca^rino-   ■ \ ićaf   Vaiagića,   Đaka   i.  dr.  di-uge  z-godo-  \ vinske    oeebnosti    kot:    narodni    poslanec Koćit,  avTatr.  zun.   minister  gi"of B?rtiiold. načelnik   av.   v.   generalštaba  Konra i   vun  ; Hetžcndorf,  finančni  minister za  Bosno  in Hercegovino      vitez      Bilimski.      diiektor   : •~Frem«-lenblatta*   Moldon,   zagovornik   ob-tgženih oilvctnik dr. Cistler  i,  dr..  vendar pa    se   koncentrira  vs^e    dejanje  drame   v osebi  Principa,  ki je  glavna   osoba te drame.   Delo   je   pisano  objektivno  in   ima  za po<ILago   zgtxiovinske   ciogodke,   ki   so   se odigravali   v   tSosni   pred   in  po   atentatu. Drama je  glotx>ko patriotična in  bi   morala   biti   stalno   na   repertoarju   jugrosloven-skih  g-ledališc,  kjer  naj  Se  sedanja  in  bo-doća  generacija Uči nesebične in požrtvo-valne  ljubezzii do naroda  in države,  pokaže  naj   jim  pa  tiiđl   s kako  veliki  žrtvaaii je  bila  Izvojevana  na£a  nacionalna  srvobo-da
Na trboveljskem 5»okolskem odru je bila podana ta drama v vsafcem pogltxhi Castno, taKo i^ralsko kakor Rcejiično. Iz vprizoritve sajne se je videto, koHIco ljubazni je bilo vloženo v to delo od sirani re^iserja br. MUka Raka kakor tuđi od vseti ostalih ogralcerv in ig^aDt.
Glavno   .viogo   principa je  pdlj^rai    br.
intei*preta   si   avtor  sam   ni   nio^el   želeti.
Pi'edaleć  bi  zfi§li.   ako  bi  hoteli  podrobno
kritizirati  ostdte  Vgiake in  i^ralke.  Oaae-
ninio   naj   Ie   odlično   odigiane   vlo-ge   b:a-
tov;   Rihaija  kot  naix>dne^ra  poslanca   Ko-
čića   in   poznejv   kot   Wiznai"ja,   Plavšaka
kot    Bertholda    in    pczucjc   dobrodušne^a
jecarja, Odlazku kot Gačinoviča in pozne-
je kot zagovornika dr. CisUerja, L-evc^a kot
viteza   Bilinskega   in   r>ozneje   policij-Jtega
šefa   dr.   Gorde ja.   Raka   kct   MihiAJlovića.
Dolinarja  kot  direktcija   -Freandeinblatta^
;   Maldaua    in    zaiotnika    Varag ća,    Saj&ta
!   kot    Dako   ter   Paternosta   kot   zarotnika
i  Pušara-   OdliOna  kot   ^študeato»sk;i   mati«
;  beogTajake^a   predmestja  j°   ttla  s.   Ra-
i   movževa.    leaoliitna.   nabii-aXva   prispevkov
za      Srb&ko   prosveto<i   pa   s*.   Sikovškova.
Pr«3da.vateJji<ro   Miss   v   prologu   je   izborno
j   podala s.  Jagodičeva.  Ostali  igTalci  so  iz-
! višili svojo nalogo dobro, tako n. pr.  br.
!   Some   kot   Hetzendorf   ter   nove   moCi   br.
i   Jare  kot  baix>n  Benko  in br.  Tori  kot  Ća-
S   brino\ać.   Sta   to   mlada,   talentirana   igral-
i  ca, ki mnogo obetata. samo se mora sled-
i  uja   navaditi   bolj   ciste   izgrovorjave.   po-
;   za.biti   pa  ne   smemo   popolnoina  nove  mo-
.   či   Dr.   Kimovca.  ki  se   je  pokazal  v  vlogi
i   zdravnika   dr.   Papesnheima   kot   odličnega
i  l^iaica.
1 GledaliSće je bilo obakrat do*>ro obiska-i no. Stevilna publika je z najveCjim pri-; z*;anjem sledila predstavi ter na>vctu5eno ' aJUaniirala vse igralce in to tuđi pri »d-prti   sceni.
Sokolskomu  g-leUališču £mo  hvaležni  za prelepi večer.          -           -....
Mrtvi ifl Mazni so vnies«.«
Rasprava proti Franju Kramarfn je Mla protoiotui — PrcUkovaliii sodnik naj Upopolni dokazao gradivo
Državni tožiiec dr. Fellaher je na ovmd-bo mestnega pog-lavaretva obtozii aia^t-sti-atnegra uradnika Ptmnc* Kraonai ja zločinstva aog>er službeno dolinom, sto&n-stva utaje teo- zločia»tva aoper pravoeod-je in ponarejanja UfltiĐ. V prvi ototožnici je obtožba trdila, (Ja j^ Kramar kot 11-krldator mostne zastavijalnice od marca 1. 3 928 do aprila 1. 192» v drazbenih za-piskih ponaredil podpiee strank v 82 pri-merili tor si prilaattl probitke, katere bi moralo tiobUi stranko. -Gre 2a v»ou>-12.l^j din. V di*ugi obtotnici pa je državni tožiiec obtožil Kramar ja, da je lažno pod pri-»agt> izpovedal kot priča dne' 3. sepuembra 1. 1936 v pravdi Beite J^ampretove proti mestni obC-ini ljubljanski te>r da je v disci-plinakem spimi Ivana Medika, vodje me*t-ne zastavijalničo, prećrtal neko beseUo ter dal stavku drug smisel.
Razprava proti Krainarju je trajala od pol V. irre cio 10 u>re ponoči. Končaia te je s aklepom senata, da se ugxxii predlogom branilca in tožilca ter se casliši se nekaj pnti in pribavi nekaj spisov. Ves akt bo torej romal nazaj k preisikovalnemu sod-niku, ki naj izpopoini dokazaio ^raoivo. Raz-pnrva je bila predložena na nedoloc.en čas. Tak konec dolge razprave je zeio značilen v tem primenj obtožbe. Poldrugo leto x* Kramar že suspendiran in poldrugo leto je imel preiskovaini sodnik, kakor di-žavni tožiiec, časa, da podpre svojo obtožbo z vsemi dokazi za krivdo. Na raapravi je obtož^ndc izpodbijal prav vse oćitke in je bilo na dlani, da na pođlas* v poldrugem letu dobljoneg-a materijala nikakerr ne bo mogoče dokazati Kramar-jeve krivde. Branilec dr. Lokar se ni r>ro-thil izvedbi novih dokazov, ker novi do-kazt za krivdo, ki jih je pre tla^al državna tožilee. najbrž ne bojo bolj prepriće-valnj in odlo^ilni za pies^'o krivde, ka-kor so bili vsa aoseđanji dokazi. Jasno je, da je obtožba gadila o-btožmco na doka-zih, ki so se ji zdc'i najbol; .sigurni. Svoje glavne adute je obtožba žc vrgla, nove boljše pa  bo težko dobila.
Kramarjev največji j^reh je bil ta, da je siprcjel mesto v mestra zastavljalnici kot likviiiator in da je po svoji slutbeni dolžnosti uradoval tako, kakor mu ;'e u-ka-zal šef pokojni Est Pre<l?ednik enata >e vzkliknil. ko je dTžavni tožiiec hotel v?o krivdo naprtiti Kramarju: Mrtvi in blaz-n\ so vmesjj S te^mi bas^dami ie najbolje ossnačena ta afera. Po obtožbi naj bi bi Kra.mar kriv za vse nerednoeti, ki sta ji" morda zakriviia pokojni Est in v blaziiici uahajajoči se iiuga mestne sastavijalni-ce Jontea Revizija je uerotovila, da je Kramar s svojo pisavo vncsel v draibeni zapisnik imena starnk. ki so prejele preUtke na lii-tke. Kramai* je prizr.al, Oa ;e v par prime nh \*pisal imena s.trank. kor mu je sef Est naročil, naj tako naredi. Revizija na ni mogla ugotoviti da je Kramar dvignil denar namestu rtrank. ali da je kako dru-gačc manipuliral ter si prilastil denar. gicer pa obtcžba ni dokazala, da vs?h 2S strank ni dobilo pre-bitkov izplačanih. Revizija, ki je dobavila državnemu tožil-cu gradivo za crbtoebo, se je izg^ovarjala, da vejiae strank ni bilo mogoJe izsle.liti Obtožba   san>o   domneva,   da  si  je   Kraiuaj:
piiuuvvu   pi^emuic   v   votui   pt^suKriiU,   »   t*.cv-teriri Je Kramai   sam vpisal  — ne podpi-sai   ali   pona^edii   —   vnvt"ia   strank.   Kramar je pojaanil. da so priAU po pr©Wtke otrod in ljudje, ki niro mali pisati in da je v takih praaerih sam vpiaal ime stranke.  Znano  je,  da  večfcna  ljudi  hodi   v   rasta vljataico >incognitoe in da Ea iu*ad ime sploto   ni   važno,   važen   je  satno   zastav-ni 1 istek. Lijtke, ki so se namafcali na prebi tke, je pa naila revizija v najlepšem redu.  Revizija je  tuđi   izjavila,   da  so  neka-_terc_ st ranke  trdile. da denar ja od j>rebitkov nišo   dobile,   to*la 7>đklonile   30   pričevanje pred   »odnijo,   ker   nocejo   imeti   s   «xinijo nobenega   or>ravka. Na tak«»m sumu   seveda ni rm>goee  g-raditi obtožbe.  Samo  v 4  p*i-merih v vseh  82  prianorov,  ki so pod obtožbo,  je  Ijil navidezno suni^ podan, ^ da ^e nekdo   d\*ig:nil    probitke   namestu    strank. Da je  ta  nokdo  bil   ravno Kraanar.  pa  ni bilo  mogaCe  dokazati   Ena  izmed  teh  Sti-rih   strank   je   izjavila,   da   je   zastavni   li-stek   daia   Jo»ite-su,   Jontes  ji  pa  listka   ni več  vrnil,  druga  stranka se  ni   mofrla  več spominjati, kaj se je zgodilo z njenim Ust-kom.  tretja je bila ne-ka stranka,  ki  ji  ni bilo moeoče verjeti. da ni dvigulla prebit-ka.   kci   so  vcrodo?.tojne   priče  izjavile,   da je  ta  stranka  prebitek  dvignila,   eetrta  od štirih sitrank je pa že v grrobu in je obtožba   samo   po   O".'inkih   nekako   slikala   zvoniti,   da  ni  prejela  pirebitka.   Očitke   utaje denarja  z   dvigom  prebitkov   je   obtoženec na  prvi  razpravi  v  celoti  zavmil.
Glede krive prisege in glede preprog Nade Lampr^tove je pa obtoženc z ne-izpodbitnLmi dokazi o^.-rge»i sa^ojo krivrio. Sam pokojni Est je pisal Lamrvretu. n*j izjavi, da je sa.m kriv, da njeterove pro-proge nišo bile ra.zstavljme ob<i:nst\-u ta o>g^1ed pred dražbo. Sam vo<i-1a za^tavljal-nice ?:. Medik je v fvoM vlogj na^isal. da na.jbrž nlso bdle razstavljene. Medik s!c^ tidi. da Ie napisal. da t-menda« nfso b;le razsta\ljene. Kramar pa trdi. da *e b*lo napisano, da -res - nV^o bile razstavlj^np-V spis»ii je ta be«eđa zamaznna. to-ia nih^c ne more lokazati. da jo je Kramar p*^-črtal in zamaha! Sa i je Kramar izne^l oMtek. da Lamnrrtove prepro^e n's^ rile v redu na dxažbl prodane, ravno zaradi tega, ker je v Me'i'.kov^m poročllu čitai, da prepro^ res n!5r^ kasali obc:n-<tvu. V Kramar-jevem interesu nikr^.kor ni bilo, da pozr.eje v trm spisu zamaže besedico res?, saj je vso svo^o o-btožbo proti Mediku pra-dil baS na tej besediei. Nekaj s temi pre-piogra*ni pred dražbo č-iato g-otovo ni bilo i v re<lu, sicer bi so vcija zaptav^ta'niro j Medik ne rno^el •-prenagliti^ in aporočiti predstojnikom, đa prc«prog menda nišo kazali, ako verjamerao njomu, da je napisal .mendav in ne ^res^. Krainar;a &e vse to ne tiče. pač pa vse to kažs na to. da je imel podlago za obtožbo, da s piv-progami ni bilo vse v redu. Zaradi svo'e vestnesti je pr:žel lirajmai poteni na ov.id-bo Medlkovo v dit-ciplinsiko preNkavo, kar je zopet značilno za razni ere, ki s-o vladale na mag-istratu. Neka priča je te raz-mere takole kara ter iz: rala, ko jo je *>d-nik vpraSal. zakaj ni javila svojim prosto jnikom. da je opazila neko neredno«*: Xisem neuinen. da bom kaj javil. ker sre-m vedel, da bom jaz kiutko vleke4 in ne ti-|  sti,  ki je kriv!
Sneg je nas vrgel iz tečafev
Ljubljana,   lo.  decembra.
Včcrd.t<nji sncy moramo prištevati med salidnejie vzorec. \ >jj kar se tiče broztjc. Z hro/ijo stno prcskrhljeni vs-aj do božica Toila \oeraj>nji srneg zasluži posebno pozornost zlasti zaradi tega, ker na« je vrgel s tečafev. Njegov vpliv se je kazal že sno-?i v ljubi^ans-kem prometu in »javnem« Ž-vIjcnju Nedvomno še ni nikdur v tako kra'kcm času sneg vplival na nuše življe nje   tako  moriočno, kakor  letos.
Vckatcri trde, da ic včeraj sneg samo nalctavnl. ćeprav je sncžilo skoraj ves dan tako rekoč v industrijsikem obsegu. Popol-dne so padale kakor copatc velike snežin-kc. Zdi se. da so se vremenski bogovi raz-jc/ih. kci %cdno zabavljamo nad slabo ka-kovoitjo lLtuNiijc?ga snega in st nas skuša!i zasuti s siiegom. VcuJar nišo imeli druge* gj uspeh-a, kakor da je v mestu tu in tani odpoveda'a elektrika, da se je us*uvil tramvaj in električne ure ter da smo morali zopet napraviti kr:2 če/ telefon. To so pa  lc  malenkosti.
Kljub vsemu so pa morah na mestnem cestnem rud/orstvu zaleti razmišljati o »rcševaln'h akcijah«. Ponoći so orali sneg, a seveda ga nišo preorali na vseh cestah. Davi so najeli okrog 100 nc/aposlenih dc-lavcev, ki jim je mestni socialni urad da-jal /e prej nakaznice za kidanje snejla, za primer, če bi snežito. Cestno nadzorstvo je /uhtevalo. naj inu socialni urad posije UH) nezaposlenih. Snc«4 bi pa radi kidali šc ne^teti ne/aposleni, ki so prosila 73. nakazni-ce.  a   nišo  mogli  dobiti  dela.
Ne smete misliti, da ie morda zapadlo meter a!; vsaj pul metra snega ker je toliko komedij /dradi njega. Sa metrorolo->kem zavodu so namerili samo 10 em no-vega snega. Davi je bilo Ie 12 cm vsega suega. s staro podlago vred. Sevedu je pa moker sneg mnogo bolj »izdaten«, kar smo se letov lahko žc tolikokrat prepričali. To dobro vedo tuđi na mestni tehnični t. t. sekciji. Pomislite samo. da je bilo davi zopet i/ključcnih v medkrajevnem telcfon-s'vein prumetu okrug 8(H) števi'k! Takšnc smole >e nišo imHi, -saj je zdaj v enem sament mesecu tclefon^co omre/ie silno tr-peio trikrat. Sneg «: vČeraj popoldnc še ni prijem-al žic. Ko se je pa zvc;cr nekoliko shtadilo, se je lepil na n;e kakor s.mo!a. Telefonsko in brzojavne omrežie je pa še mnogo bolj trpelo na podeželju kakor v samem mestu. Davi je bila Ljubljana nekaj časa sko.r;ij povsem odrezana od sveta Nekaj easa nismo imeli zveze z Mariborom in Trstom, medtem ko smo p-ozueje dobili vs«i xvezo z Mariborom ter Dur.a-jem in Trstom. Proti Zagrebu. Dolenjs-ki in Gorenjsk-i so pretrpane vse telefonske in brzojavne zve/e. Kolikor smo mo^li zve-deti. na Dolenjskem nanrej od Vi>nje gore sploh ni s^ežilo. Tuđi aa Štajerskem je samo deževalo.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 16. decembra. \a policiji šc vedno zaslišujejo mladi vlumilk; Loj/ko S- in Julko Z-, ki sta priznali ze tuđi vcČ tatvin, o katerih je mislila policija, da jih imaio na vesti inoški. N'čeraj sta povedali. da stanujete v Sp. Hru-ici, ništa pa hoteli povedati pri kom. Sele po dališem oklevanju je Ju'ka povc-da'a, da sploh nima4ti stanovanja m da sta si uredili /asilno stanovanje na kozolcu na polju, /unai vaši. Popoldnc so ju s policijskim avtom odpcljaii tja. kjer so tuašli cclo /alouo nakrndene obleke, čevljev. snežk in drugih predmetov. nekaj nakradene rabe sta pa že razprodali. Preostalo robo so kriminalni organi z-uplenili in jo v/eli s se-boj   na   policijsko   upravo.
V   začetku   decembra   sta   se   Lojzka   in Julka  vtihotapiti na hodnik liceja in odnes-li iz nez-aklenicnih omaric dijakinjam  Maj-di   Bizilj   8*X»  din   vreden,  nov  svctcl  plašč. Jelki   Bergunt   klobućek   z   rdečim   trakom, Nadi   Fux   zelen   klobu'ek   z   modrim   trakom in  volnene. rjave  rokavice. Lidiji  Dc-bevc   rjav   klobueek,   Zdcnki   Fran/ot   par rokavie  in  pas.  Ta*jani  Cor^c pa  nov dež-nik.  Videć, kako  lahko sU prišli do plena, sta   naslednje   dni   n-adaljevali   svoj   tatin&ki posel   po   drugih   šolskih   poslopjih   ter  ponovno   obiskali   tuđi   licej.
Ko sta v torck zvečer vlomili *»kozi okno v stanovanje Simona Kmctetza n-a Res-ljevi cesti 13, sta se v sobah počutili tako domaći, da sta nekaj ur ram cclo prespali. Kmetetzcvi so imeli s služkinjami sploh smolo. Pred meseci je služila pri njih neka Marija S., ki je kradla na debelo, za njo pa je stopila v službo Julka, ki je ostala 1c malo časa in je potem z Lojzko pri-hajala ponoči v hiso po lastnino svojih biv^'h gospod-arjev pa tuđi tovarile, ki so služile  pri  drugih  štrajkah   v hi^i
V  torek  je  bilo  vlomljeno  v  stanovanje delovodje v pivovarni »IViion«  Ferdinanda Polaka. Vlomilec mu  je odncscl crno oble-ko.   ki   jo   je   stlačil   v   kovčeg,   obenem   je pa   ukradel   ic   dve   blazinici.   veO   brisač, žcpr.o   uro.   nikljastu   zape^tno   uro,   nekaj srebrnega   jedilnega   pribora  in  700  din,  ki jih   ie   izraknil   v  predalu.
V   trgovini   Pctkosig   n*i   Starem   trgu   je nekdo   ukradel   dobre   3   m   črnega   moikega blaga  in  o^udoval  trgovca /a 70') din. Iz predsobe  kuhinje kraljice  Marije  v Preeni ulici  je odnescl  tat svetlorjav plaše  in  sko-r-ji')   rov  dežnik  dvema   dijakinjunrvu.  ki   pri-hajata  tja   na  kosilo.   S  hodnika   gimnazije na  Po'janski  cesti   je   nekdo  odnescl  dija-kinji   Svetozari   Gusti«   siv   plaše   in   čepico v  skupni   vrednosti  okrog   70<»   din.   Iz   Ma-lenškovc  mizarske delavniee  v  Dravljah  so odnesfi   tatovi   precei   orodja,   fc^irvc   in   la-kov.   taVr)   da   so   oškodovali   Malenška   za okrog   1500 din.
Posta ri  in ostani član Vodnikove družbe!
mmzwjn t*m
Dunes poslednjie'. V«mU filmska konit^iija
Njena velika matura
(UnentM-huidigta ^tunUe> Han»   Moaer,   Gusti   Huber,   Theo   Ungen
PrediUve danes ob:  16, 19.15 in 11.15 uri
K O L E D A  U
Duncm: Cetrtck, 16. dccembia katolid*ni:
Adela.   Albina
D AN AS NJE   PRIRFDITVE
Kino  Matica:   Nj^na  v«lika   matura ZKD: Divne lati Nine Petrovne ob 14 15 v Matici
Kino Ideal: Popolni zakon Kino   Slojja:   V   sedmih   nebesih Kino   l'inon:   Dobrotnik     človeštva     — Louis Pasteur
PrirtKlaslovno društvo predavanje docenta dr. Matka o arterio^klerogi ob 20. v Dclavski zbornici.
DEtrRNE  I. R K A K N E Dane«: Mr. Lestek. Rpslieva cesta 1, Ba-hovec. Kongresni trg  12,  Komotar, Vič — TriaSka cesta.
listj it Stvttrmkoi hruJ ni omi1-jenu sama na šefu \'etikeg;i urudit in njegoi'ih 10 odsfotkov postran*k*$a zujslužka. \e. \Tzeminio prinier. da ie nekdo iupan pa hi rad obertem doben'ljal svoji ubčiTi) drva za kurjn\-u uradnih peči. oves zu krmo občinskemu oslu ali karkoii ie. Trtdu je tu i'tnen Zitknrt in t* pravi: Jek! člmi občinske upruve ne >.w biti oh-enem dobaviteli nbčim. T«> \~eljii sevedn v pofm tneri tuđi za župana Tu zakonska določbu    je   Je   marsikoga    prijeki    7n    \Tai,
da sa gj minile vvf skom-.ne po dobmah. Zdtij pa recimo, dx se mmeslv prilike in razmerc tako, da ]c nekdo nekje župan, pu v dubovi! s\"oji občini dr\\t za šnto iz luitnegit gozda. Kdor ni nik(*li prezcbul v» šolskih klopeh in kdor nimu lastne£u go zda, da bi v njeni sekal drva in kuni z njimi šolske pečit bo seveda tuko i mislit rtu Stvumikovo brado. Konmr pa biiv v pisih plemenito srce, bo Zuti*nil cbe oCesi in se spvmn'l tistegu tepenu trancoskvgj pregovora, ki prtni: Tout comprendre c'est   tout   pardoiiner.
Pet let »Jugoslo-venske revije«
LjuOijan.i,  iu.  decembra
Pravkar je izšla zadnja letoSnja fitevilka .,Jugoslovtnake revije*, ki jj s tem zaključila ptto leto svojega i^hajanja. Mimo svojega majhnega, a vendar za mše razmere, ko se 6e nobena revija za propagando našega turizma ni tako zelo uvelj wiia, pre-cej pomemluiega jubileja je SI« tiho in ga niti ne omenja. Skromno, kakor je a svojini rielom začela, ga želi tuđi na^aljovati, Onie-niti vse tisto oj; i on ino propapununo delo, ki &a je ^Jugosiovenska revija -i stonla v petih letih, je nemogofie, vsekakor i>a ji je treba izreci jii\Tio priznanja, saj je danes med načimi najbolj?inii revija mi in lahko s ponosom tekmuje z vseini pcniobninu inozennskimi,
12 zadnje letošnje številkt, ki jo je, kakor prejšnje. prav v*«>mo tiskala Naro^lna tiskarna, omenjamo VT. Regallyjevih .Nekaj problemov nn^c Kranjske gore/, I*any-jov se.^tavek sZnna v Gorskom Kotaru-, inž. J. Janšev elantk -Buhinj pod snežno odejo., Regallyjev pregled Tudl na*« Po-horje je pokrito s t-negom*. Vekaričeve Refieksije o Dubrovniku-, zanimive odlomke >S poti čez našo G*.>re:ijsko« ki iih je prispevala Anći šinuc, kritični Regally-jev članek *Za kulisami našega tuj^ke^a prometa^, prof. Fr. BaSeve , Pred zgodo vi*:-ske spomenike Maiaboia■•, nekaj potlatkoV o najbolj znanem in najboljšem pokrajin-«kem slikarju iz Vojvodine Sebastianu Lei-chtu, ki jih izpopolnjuje tuđi nekaj repro-clukcij slik te^a odlićne^a slikar ja, in na-posled članek -Za boljšo bOvlo^nost naAej;a CuStanja^. v katerem so izražene želje, ki bi jih lahko izreklo veliko naših turističnih krajev.
Novo števliko ^Jugoaloven^ke revije«, ki jo vsa leta izhajanja skrbno in vzorno ure-juje naS uredniški tovariš g- Vladimir Re-pally, krasi tuđi veliko slik nci&ih najbolj-*ih amaterjev, kakor A. Kornića, Fr. Kra-Sovca. Fr. Pavlina. Cv. Šviglja, C. Klinčeve, Lojzeta Smuca in drugih. Revijo, ki velia za ćelo leto samo 100 din, se naroča pri upravi  v   I.jubljjin!.   Knafljcva   ulica  5.
Ob petletnem jubileju >Jugoslovenske revije -- želimo, da bi tuđi v bodeče prav tako Castno zastopala naS re\*1 jalni tisk in posvečala enako pozornost na5;m slovenskim turisHonim kra;em. hVrati pa smo prepričani, da Jo bodo njene največje pod-j>ornice Zveza za tuiski promet v T.jubljn-jii, Tujsko prometna zveza v Mariboru in banska uprava podpirale tuđi v prihodnjih letih in ji tako omogočile Se lepši razvoj.
Iz Celja
—c Prijavite *? iara<li tltMlelitTf <*^in<»n-skpga knmiptrjjn! M»*^tno ro?li»var^tvo v Celju rar-Ula-^a: Kr. tvarvska u [trava dravrJte banovine v L'ubliani \x> razlila med knie-tovalce ^enien--ki krompir, priznan po Osr^d-iili komisiji i** f*enienourot^tvo. K^r «o uh ra£r>ol:t<io lc» manji&e kolibi n<» sern^nsk^i*« kronipiria. :iaj bo^lo km«Mf>val<M-priiavl.ie.iri pri naro^ilu znierni. Ob naroftlu s? iiK»ra ^»oložiti ara in ^icer 0.10 din ja kt». Ct»na krompirja t^-e bo gibala nin-1 0.70 in 0.80 <iin za k<z. Prijave .•**» K^rpjemajo do ">. januarja ob predah in sohoilah v *ob\ 5tpv 23 na mestn^ni   rw>^^avarilltV11
—f V pravo-1*»«i «-erkvi **. Save bo v sioboto 1S. t. ni. »vHVm-j?' ob 10.. v ne>'1^*l.K» 19. t. m.. na praznik sv. Xiko!e pa ho !i tursrija  oh 9.80.
—c Ne^refa np pofiva. Ko »e je vra?n! 24-letni zidar Jože Potoonik z Ztr. Hudlni. pri Celju v torek domov. je padel lako nr srečno. da c*i h ziomil levo nouo. Na Raz-^o ru rri škofii vaši »i ie 14 meserev ^taru h^erka tek ovakva paaKK-nik« Zotija Gre ulova pri r<adcu s stote naiomila do^no pod leh*nif*o. T-it^ua dno «e je ix>nf^re?il 10-1 at pi mesarski rvvmovnik Iva-n Martinfič v Tt-bovljah. Ko i? valil neki «5cwl. ffa je sod (»ritlsnil k «*T«*n' in nm *lomil lf>vo nocro pod kr*ieiiom. Ponw»re^*nei ©e &1ravik> v celjfi. bolnici
^tev    *?88                                                                                        »SLOVENSKI    NAROD«.   C«*rtek, 1«. đecembr* 19ST.                                                             ______________StfM 8
r—   KINO   UNION  Slni   ■  •„..   ^»^      M
I                                                                             Splošno je prizn»no, da j© film             ■
I     Dofirotnik človeStva — Louis Pastenr  I
I            aajboljše delo, Id je bilo prikazano na platnu v Ljubljani. Ne caraodtte (orej     I
I            priložnosti si tra ogledati.                                                                 «-»..*--                     I
I                                                                          Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri     I
b—---------------------■ ■                 —                -   -_____________________________________________________________________i
DNEVNE VESTI
—   konferema  o  povisanju   ren   premota sa đriavoe ieleauieo.  V  prometnem  minustr-vtvu   te  bila   te dni   konferirua  za*toioikov nremouovnikov   in   ministrstva  pod  predeed-t-tvom   pomoćnika   prometneiia   ministra   ini*, šnelerja.   Obravnavalo   se   je   vprašanje  o°n tloinačeua  preniona za državu,' žMeznice. Ce-ie premotta  <o ostale tete. kakor so bile v času   naihu&e   krize,   iočim   w>   produkcijski stro^ki v zadnjih dveh  letih narasli za okm-glo 20*/».  Lnstniki   prtM!*Oi£ovnikov zahtevajo naj  se  cene   premoua   za   driavm*   železnice zvi«aio.   kor   se   itak   ćuti   pomanjkanje   pre-moiia   v   uj^i   di^avi.  sai  so  morale  državne železnice kupiti nedavno So.OOO ton premota v   inozemahau   in   ga   plaćati   znatno  dražje, kakoi   ;^a^ui?io đomaM   uremos.
—  Kon;roln izvo/a sail.ia. V zavodu za po-*pe?evauie   zummie   trgovine   je   pripravljen osnutak nove uredbe o kontroli izvoza cadja-Ure-dbo  mora  pol;>isati   se  Imovinski   rnini-ster in t.  :anuarja  1938. nai bi stopila v ve-Uavo.
—   Vove   telefonske z>eze  z  Italijjo.  7  od-lokom  poštneua  minUtra z dne 7. t.  in. smo dohili   več   novih   telefonskih   zvez   z   ItaliiO. med  njLnri   Dolnji  Lotjatec-Napoli, LjuMjann-
Franzati. Ljubijana-Gemonio, Maribor-Pal-lanza. Maribor Napoli, Mislinje-Tret, Misli.ije -R^ka. (»rmoŽ-Roka. in Slovenske Konjice -Milano.
—   Narastanje   vlog   pri   samoupravnih hranflnirah.     Zveza     hranilnic    kraljevine Jugoslavije   objavlja,   da   so   naras'e   hra-nilne   vloge   pri   naših   samoupravnih   hr ~ -nilnih   zavodili  od   1950   milijonov   ob  koncu predlanskegfa letp na 2140 milijonov ob koncu   oktobra   tekoče^a   leta.   Ta   porast bi bil  se  većji,  če  bi   državni  denarni  zavodi ne jemaii  samoupravnim  hianilnicam pupilarno vanie^a denarja in denarja Bra-tovakili skladnic. Radi tega trpe zlasti re-gulativne  hranilnioe,  v  katerih  so  se  vlo-ge z'-i;:a,le v zadnjih lotih za. 200 milijonov
—  i arin>ki dohodki od 1. do 10. tlseemUra so znasali 27.iMH.7O3 din-  Lani v istom Caeu so znašatj 'Jo.<:kxS.8G3 din  in .^-o bil'  torei le-toe  za   \Mn2.9M)  din   vecji.  Od   1.   aprila   'o 10.   detvinbra   so   znašali   carinski   dohoiki ToO.O.S'J.S'.'O din,   docini  je  bilo   v   proraru.iu doitH'etjio U>4,420 047 din, tako da ?na£a  pre-bitek   V2C> fU>2.754  din   V  primeri   z  laoskim letom  k)  bil;   letots  od   1.  aprila   do  10.   decembra carinski   iohortki  vecji za  184.884.134 din ali  3:>.7Wc.
—   (lani   «unvliški'ga  Merkiirja  za   l'okoj-ninski   za*od   v-  Zasrebu.   V   torek   je   bil   v Zagrebu   informativen   esestanek      zasreb^ke podružnice  Merkurja.  na  kateroiu  se  je  ob-5irno  obr?vjavalo  vprasanie  raz^irien.ia  po-ko.ln:ti^ken:i zavarovanja  na vso državo. Ža-tfrel).:ki   Mani    Merkurja   oilovno   zahtevaio. da se na   rav: s?dan|ini zniedam v pokojnia-skens zavaravanju  konec 8 tein, da se takoj ustanovi  v  Zaiirebu po^eben   Pokojninski  ia-vod.  Do us=Uuiovltve zavoda nai l.'i  pa  vodila vsp rn>>lt; v hrvatskih krajih Društvo in Ik)U niška bUmaina Merkuria po navodilili Pokoj-ninsk",r;! zavoda v  IJuhljan:
—   Hožičui   a>toi/leli   v   tiori«.*«-Tr!«t   po   Vi-T>a\\-ki dolini 24. XII. zjutrni ol   G. iu zvecer ob 19.30. do 20. in 27. XII, Za navodila  s^ prisilasite  t«koi na naylo\   ■DružiPvH%  Ljubljana. ?v.   Petra  najfip  17.
—   »Zivmček«.  mladinski   mescčnik,  hoće in  mora doseći v*c  kraje po sirnem svetu, kJLT /ive n«M i/scljcnoki, ki so tako željni domaje   besede   iz   daljne   d«">movinc.   Prva (božičn.i)    steviika    39.    letnika    »Zvončka« »xide  v  soboto   18.  t. m.  Starši, učitelji,  naročite list /^ svojo deco, domoljubi in rnla-dinoluibi, r.iiroC'djte »Zvončck« za itašo \z-
scljcnsko    mladež!    Uprava    »Zvončkn«-    ?e v    Ljubljani     Krakovski   nasip    št.    22.    List naročite   laliko   tuđi   v   Učiteljski   ti^karni Frunčiskan^ka  ulica 6.
—   rUninri!  V petek 17. t   in. l>o preda-val   v   ljubljanski    radio   oddaini   postaji   oti 1f».5<).   «lo 'JO.  uro pod  nazivom   ^lWJt  minut za   planincet   ix.   Kveder  Janez  o  zuodovuii •sniUi'ar^tva.      Pkini.ire   —   radio   j>o^li^alr*a op»>7.ariaino  na ziuiimivo predavanje.
—   Vremc.    Vremenska    napoveJ    pravi. da  bo  oblačno,  nestalno   vrerne.   Včeraj  je deževalo   in   snežilo   v   Ljubljani.   Zagrebu. Beogradu  in  Skoplju.  N^.iviSja  temperatura je znašala v Splitu 13, v Zagrebu 7, v Ljubljani   2.4.  v  Skoplju  1.  Davi  je  kazal barometer   v   Ljubljani   750.5,   temperatura
- je zciaAala 1.1. Visina snežne plasti  12 cm, bammeter  se  dvlga.
—   Pobijenih sa. Od svolejia  moi€4ra   Ivana   Hom-\i  v  Ljubijarti   |e že  pred  tedni   no-bocnil   17-letni   kroiaAki   vajenoe   I«inac   Ta-car.   Fant   i«» dobro ol-Iefen. bil   ie  pa  goio-illnv. ko je pob?cnil cx\ mojatra. l*o svetu jo je  nintinil  oni  dan   tuđi   14 letni   urenec   VI. razreda poni. ^ole Ivajj Puat. ^-Uinuioe v Stre-liski   ulici.   Piifrt   ie  srednje,   pret-ej  ^ulie   PO-ptave.  po/!olnovateea  obra7.a   in  uvetlih   la«. na  dišni   rok i  pa   nm   manija  kazal ?c.  Na sebi   ima   riavo   pono^erio   oblf-ko   in   rja^e čevlie.   Od   slar^ev   v   Slovenjsiradcu   je   po-bearnil   15-letni  ut'enec  Milan  ^mMbofer.  ()d svojeea ofeta Ci rila, >U\nuioreua  v Gr^or-cičevi ulici  je nedavno in »cer že  ponovno pobesnil   tuđi   lS-tetni   dijak   Peter   Vidmar. Fant. ki ie ?ihke fx>stave in obtecen v Čedno ^porMo onl*ko.  ie V7.el *; s»*boj kolo ter  si preskrhel  tuđi   1000  din.
—   Zaslpdnvani  ta tu* i.  V   Kom-evo 2o**tilno na Jesen'rah >\a f>ri^li te dni 21-letna Pavla R..   ki   *»e   rada  skriva   potl   tujimi   iinoni   Ln njena   tovarišica   Marija   l\,   ki   ie   tuđi   ie večkrat se^iela  v zaporu. Obe  sta  ukradli  v go^tilni 30 ni platna zn rjuhe, siv plašč. par čivljev   in   neka i  drusiih   prelmetov.  Tatici, ki  sta   robecnili   najbrŽ proti   Ljubljani,  za-Rleduie>io.
—   Dve  nosrefi.  Iz   Dola   pri   Borovnici   =o prt>peliali  v splošno  bolnico  17-letnesa   Ivana Cepona. ki si ie pri siMičaniu zlomil levo roko- Iz Dol   Logatra pa so »pra^li v lx>lni-ro  3^-letnega   urodnika   Gvidona  MUileja.   ki mu  je  ^poJrsnilo  na  ^netru   v   br?«u.   da   ie padel i      r rloinil l*»vo nojjo.
—   Samomor   m!n<1ega   inženjerja.   Vče-raj  z.lutraj se je obesil v Tuzli  šef termič-neg^a  od<lelka   pri   sreskem   aačei?tvu   ing. Stjepan Ivančević.  V smrt je &el po vseh znakin  sodeč  v  trenutni   zmedenoati.  Pred samomorom   ]e    brzojavno   povabil    svojce na  pogreb.
—   Samomor   osijeSke   plesalke   v   B^l-pariji.   V   Sofiji   se   je   zastrupila   plesalka Ružica   Meixlan<ier.   Usružbena   je   bila   v nekem  noćnean  lokalu,  kjer se je zaljubil
v ujo lastnikov sin. Bil je ljub<x?umen na njo in 2a|>irai jo je v hotelsko sobo, kjer je morala presedeti po ćele đneve. Nekega jutra so jo našli v sohi mrtvo.
* Nove Stipendije. Britanska federacija akademsko izobraženih žen nudi za šol-?ko leto 1938 39 stipendijo 100 funtov Sterlingov (okrog 21.500 din) za proučavanje ka&egu knjižn^pa ali drugega znanstven eg a vpražanja. Pogoj: kandi-datka mora stanovati v Cro»by-HailuF in mora doplaćati približno 5.400 din za hrano in stanovanje, šolsko leto je od oktobra do junija. Prijave je trel>a poslati do 15. januarja 1938 Oaebe, ki tmajo že kako meeto na unive-.zi, te stipendije ne more jo dobiti, stipendija Karoline Spurgeen je za knjižne studije. Iznaša takistookrog 21.500 din za Solako leto 1938/39. Pogoji: kanUidatka mora sta.novati v Cro»fcy-Hal-lu in dopiafta še 5.400 din. O Stipendiji bo oćločala biitanska komisija do 1. aprila 1938. Prijave je treba poslati do 15. ja-rxv rja, stipendija teoe od 1L. oktobi*a 1938. Vse prijave je poslati ge Zamboni-Vlajićeva.   Beoerrad,   Dobraćina   39.
—   Na  ra^tevem g^r*ibu se  je zastrupila. Na    pravoslavnem    pokopališću   v   Koševu se   je   zastrupila   vceraj   na  ^robu   3\ojega moza Prančiška Zorič. Popila je večjo količino   lizola.   Prepeljali   so   jo   v   bornioo, toda   zdravniki   nimajo   mnogo  upanja,   da bi ji  reSili življenje.
—   Kov  neni^kj   list  v  Vojvodini.  V  No-vem Sadu začne te dni izhajati nov nem-ški list »Volk und Heimat^. List se bo pe-ćal   s   kulturno   umetniškiml   vprašanji   v naši državi živečih Nemcev ln urejeval ga bo Franz Hanu.
—  žrtev avtomobilske ne»reće. V Slado-jevcih blizu  Virovitice se je pripetiia včeraj   težka   avtomobilska   nesreća.   Avto   je povozil pećar ja iz Slatine Mato Bošnjaka. Zlomilo mu je ohe nogi,  ražen  tega se je pa  tako   pobil  po  glavi,   da je  kmalu po prevozu \  bolnico unarL
—   Za  božii-ne  pra/nike  — g  Putnik-ovim c^nenini   izletom  v   I ret  in  Gorico.
—   5»ilve>trovaiije  v  Opatiji   —   s   Putnikovi in  izletom.
—   Proteus. naša  edina  poljudua   prirodoslovna   revija.   Iz^la  je  8.  Mevilka   (IV.   let-nik)   te  priljubljene  revije za   pol i u dno  pri-rodoznastvo   z  bogato   Ln   zauimivo   vseu»ino kakor   v^elej.   Izdajanj?   takžne    revije    pri nas  ni   tr^ovska  zadeva,  saj   morajo  izdaja-telii       (Prirodoslovno   društvo   v   Ljubljani) vedno  raouinati  z velikim  rizikom   Delo izda iateljev   in  cjodelaveev   ni   plaćano.   Kljub uniotnira težkočam  izdajateljev je revija le-po   opremljena   in   olanki   so   v«*t-lej   bo^aio ilustrirani.   V   S.   stevilki   je   izžel  obširnejM članek   R.   Baearja   o   življenju   ptić,   zlasti mnouo   zaniniivosti   v   č-asu   valjenja.   Marsi-kai  noveua  bo čitatelj  zi\-edel   iz   članka  Fr. Dobrovoljca o Charles u  Nordieru,     ilirskem^ prirodoslovni.   Francozu. ki  so y;a  Napoleo-nove   vojne   zan^sle   v   naše   kraje.   Posebno pozornost   zasluži   M.       Z^onikova   qeolo^ka studija   >Dra\eJco   pol'o   in  njegovi  ee&tavui deli«.   Med   drobižem   je   mnogo   zanianivib notic   za   veiakogar.   Po«sebej   opozarjamo   na notico o novem   voloimu  —  alpski   volci i   — (Daphne  alpina   I-).  ki   so sja   nedavno od-krili na Lisci  in ki baje raste tuđi  đrugje na   ozemlju   b\\~e>e   Spodnje   štajereko.   Proteus   izhaja   po  desetkrat  na  leto.   Pri  njem sodolujoio   naši   najbolj^i   prirodoslovci.
Iz Ljubljane
—lj Obupne razmere z električno rar-»vetljavo v Siški. Prebivalci SišKe se po pravici pritožujcjo, da vladajo glede električne razsvetljave v tem delu razširjene Ljubljane nara\niost obupne raz-nere. Kar na lepem odpove elektrika in sicer nava-dno takrut, ko ljudje luč najboij potrebu je jo. Koma/j je \-^eTaj sapadio nokaj novega sneg:a, že je električna razsrvetljava v Š;i-pki zopet odpovedala. Tako je bila vsa šiška vso noć pogreznjena v temo !ri ijud-je so si morali poanagati s svečami, če &o jih sploh imeli pri rokah, dru^ače so pa morali sodeti v temi. Koliko sitnosti, ne-prilik in skrbi povzroča to ljiidem, si la-b-ko mislimo. Gorje človeku. če ima v hi-ši bolnika ali novoi-ojcnčka. Električno razsvetljavo imajo ljudje v niši zator da jim ni treba imeti sveč in petrolejk, v Si-ški je pa baš narobe. Ker se te nevšeč-nosti z elektriko v Šiški neprestano po-navljajo, bd bil že res skrajni čas poskr-beti, da bi prenehale. Pa menda Vendar »Jaj Še elektnka sama ne protestira proti pogodbi med Električno zadrugo in mestno občino?
RAZSTAVA SPLITSKIH PREPKOG v  »Zvezdi«  od   14.  do  24.  decembra  1937.
— li   IVkoci  Strojnih   tovarn   —   poior!   V e»vrho  sestave   p4*ijav,   ki   jdh   mora   sleh^rni delavec predložiti eodižču. se javite sigurno v  t>e^ek  in  soboto doiroklne odn.  popoldne v   pro^torih   zaupniskeiia   ^bora   v   Delavski zlfoniici   —   1.   nadcitropje.
—li >Skedeujc. zah<avno Kraničevo komedijo, ki ie bila aprejela z velikim lavduže-njem in z aplavzi pri odprti -jOeni. ponova ^entiakolR-ani na splo^no željo iiepreklic.no IH^lednjič v -^boto 18. in nedeljo 19. t. ni. ob 20.15. I*rra ie dosegla pri vseh dosedanjih v prizor i rvah velik uspeh. Razjzibanost de-ianja. ve.lra vsel>i.ia in razn? komične situacije nudiio gledalcem dve mri vesele zabave in pnsrčnega smeha. S^olelulejo prvi itiralci odra: Gnidovec, Kosak, Lavrič in drugi. Kdor se hoče od ^rca nasmejati, naj potrti predstavi. Ker je bila tuđi zadnja prelistava polno zasedena in ie odšlo mnogo ljudi brez vćstopnic, kupire vstopnice že v haprej.
—li Pretlavanje društva »Sofa*. V soboto 1S. t. m. ob -OM. bo v saloni rri Ltvu pre-davaaje £. dr-Kvovske-ga Rudolfa. silnika iz Novela nicčita. Preda val bo o z?lo aktualni in zanimivi temi: >Japr>nsko-kitaj->ka roina in vzhođno vprašanje«. Danes, ko živimo v splo^ni evropski zmedi- je treha poznati pomen spora na Daljnem vzhodu, ^*or nas *o vprasa.ije tuđi posre^ino zadc^va. Vabimo we članstvo iSočec in naše prijatelje, da se tesa važnesa predavanja, ki bo prvič v Ljubljani po1no§tevi!no udeleii. V#fcO|> pf^OStl
n— Predavanje Jadranske ttrai: Jutri ob 20. priredi Krajevni odbor JS* skupno s Krajevnim odborom — ielernic« ▼ dvo-nni »Sloge« (vhod 12 PraiaicoTc ul.) sto-je drugo predavanje. Predavat bo g. dr. Bnnko Alujevtč 0 velezanimivi temi »Jadran — naš življenjskl interes«. Vabimo vse članstvo Jadranske straže, da se udele-ži tega zanimivega predavanja rudi s svo-jimi prijatelji in znanci. Zaćetek točno ob 20   uri. Vstopmne ni.
—lj StaOno omizje kavane Zvesrte je darovalo 60 din za revsio <*-u±ino, stanu-jočo v nlevu v štepanji vaai. Denar >e na razpolago v upravi > Slovenske ga Naroda«.
—lj Pedagoški te*aj aa starce aa Vi^o. Jutri zv3Čer bo predaval g. dr. St Go«ala >Vz#ojna pomoć ob razvojnih križah mladost i <• Predavanje bo ob 20. na viiki ljudski  soli.  Vslop prost
ii— Kak$no naj bo božično đarllo, ki ustreza v^sakomur v radost in veselje, Vas pa ne bo občut&o hremenUo'7 Hvar obleke so edino darilo, ki vsakega preoenetljivo razveseli in je v trajen spomin. Soprog: daruje saprogi, soproga daruje soprog^u in starši seveda svojim ljubljetncem, otro-kom. D^fbili smo v to svrho velikarusko po-Sil^co moških oblek, ztmaJcih sukenj ln damskih pla&^ev itd. Prekrasni moderni kroji visoke kakovostne vrednosti, po na-t>*n znanih nizkih cenah. Pridite, v Vašo korist Vam bo! V nedeljo 19. t. m. ves dan odprto. Tivar obleke: Anton Brumec, Ljubljana, Preše rnova ul. 54 na*pn>ti glavne po«te.
♦ ReiervDim olieirjem javljamo, da se bo-bo zbirale železnis.ke legitimacije pri pododboru Udruženja rezervnih oficirjev v Ljubljani v svriio podavanja pravice z-~ polovii-no vođino v letu 1938. med uradnimi urani i. kl so vsak torek in p^tek od 18. do 19. ure. Do 21. t. m. oddane ielezuiSke le^Ui-ancite «^e bodo vrnile v retek 24. t m. Kdor ,ie more priti oeebno. naj priloži 10 din za takeo  ir>   nnitniio    t'^-io^vor   Lmbltana.
—lj Viški opolo Ut. Din 10. — p. ni. Go-stilna »Lovšin« Gradile 1S.
—U Koleba kradejo. Xa Masarykov*i ceati \č nekdo odpeljal Petru Kosioiu 500 din vredno kolo, z-namke >Elite^. 500 din vredno kolo znamke >Rosler; je bHo ukradeno Leo-poldu Milu in sic^r izpred Stritarjeve ka-varne na  Vidovdanski  cesti.
u— Filozofsko društvo priredi v soboto svoje dru^o predavanje. Predaval to 5el primarij v pokoJLi dr. Franc Derganc: Filozofija in medicina. Predavanje bo v soboto v mineraloš-kem institutu na univ3rxi ob 18. Vabijeni ve*i, ki &e zanimajo. Vstop prost
u— Društvo »Tabor*. Drevi ob 20 30 bo redjii Članski sestanek v kemifcii predaval-nici realke. Pred3val bo 2- prof. Tone Oven o eeškočlovaški državi. Predavanje bodo sprwnliale skiopticn? slike. Prijatelji dru-Mva  vl,iud'"O vabijeni.
Iz Maribora
—   <jlleđi«lis£e.  Drevi bo name^tu opereU - Pod to uoro  zelerKK, ki  mora odpasti  zaradi   z.aJržanosti  voj >ke  godbe,  vprizoritev treh  šnuderlovih skečev :Lopo^Sčinp<;.   Predstava bo za red  D. V kratkem bo premisra Gilbertove operete *Xoč v Kairu*. Je to iz-vrstna moderna or>-J*eta znanega skladatelja, ki je irael že pred vojno velik uspeh s »to-iimi   deli.
—  Nesramnost brex primere. V neki mariborski   tekstilni   lovarni   je   zaposlen   n?ki inozemee kot tkalec-mojMer z iaredno visoko plaćo. Deiavei se sa boje kakor vraj» križa, ^at' otresa svojo surovost kj^r Ie more. Ubo-iji   delavci  ćo   t^imu   gospodu   inozemcu   vse prej kakor ljudje in jih obklada z vsemogo-cimi   priimki.   Nekoč   se   je   ta   naduti   tujec izjavil nekim delavcem, eeveda v neuv»dini-^prokleti delav?€ naj je čebulo in kruh, dru-iie^a ne zasluži .  Komentar je tu nepotreben.
—   Prva božična drevna  na  mariborskem triju.  Vferaj  ^o  se   pojavili   prvi   prodajalci božičnih  dreves v  Mariboru.   Pr?d  stolnkx> te na/stal pravcati smrekov gozd. Ker je Bo-žič   4e   daleč,   seveda   tuđi   kupčev   ni   bilo dosti. Cene boži<nim drovesotn so od 15 do SO din.
—  LjudfsRa univena v Mariboru. V p^tek 17.   t.   m.   bo  v   iiiariborsiki  L]>'nd&ki   univerri ^ovoril ravnatelj ^. Zor iz Ljubljane o pariški razstavi. Zaininivo predavanje bodo po-jacnjevale   ?teviine  ^ioDtioue   slike.
—  Maribor v nvosli. V torek »ve&er no bili Miiril>ori:*tni   presenećeni.   Vse  uiet»io je  bilo že pozno pcpoldno za vi to v tako gosto meglo,
da ćelo avtoaiobil^i refle>ktorji vozače«n aiso dosti pomagali. Take megie niti naj-t^tiirejSi  Mariborčani ne pomni jo.
—   Trso^'ine  na  zlato nedeljo.  V  nedMjo pred Bozi čem, 19. t m. na tako zvano ^zlato  nede'io-,   bodo   v   Mariboru   po  odredbi tukajšnjega   Trgovskega   združemja   trgovine .e«; dan odprte.
—   Obdukcija   l»rez   lispeha.   Poročali   smo o preie-kavi v Breet>rnici, kjer je ljudska eo-vorica osumila neko služkinjo, da je zastni-pila OTOie tri male o*roke. V ponedeljek eo pri  Sp.  Sv.  Kungoti   iskopali  tnrplo nj&neo:a z^dnjeca  deteta in  državno toiilstvo  \e odredilo obdukcijo. Ker pa 13 bik) trupelce ie razpa<i'lo. obdukcija ni imela nobemet^a t»po-ha.

.PLDŠČICE!
Brez posebnega drgnenja z malo Vima se ocistijo temeljito tuđi velike površine!
Naše  *ledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Četrtek, 16. decembra: Bela bolezen. Red B
Petek,   17.  decembra:   Ob   15.   uri:   Firma.
Dijaška   predstava   po   globoko   zniža-
nih cenah od 14—2 din.
Sobota. 18. decembra: Bela bolezen. Izven.
Znižane cene od 22 din navzdol Nedelja, 19. decembra: Ob 15. uri: Simkovi. Iz\Ten. Zliiižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. \iri: Beraška  opera. Izven. Znižane  cene od  22  ć^.i  navzdol PonedeljeL,  20. decembra:  zaprto.
Premlera Bourdetove koniediie »Sve-drovci« (Fric-frac) bo precUidoma. pnhod-nji teden. S to igro dc^i naša drama nov zabaven komad na repertoar; lahkotni ko-medijski slog, gladki dial gi. živo dejanje ln izvrstno orisani pariški tipi svedrovcev bodo občinstvo gotovo zelo zr^a/ali. Režijo ima  ing. Stupica.
OPERA
Za^etek ob 20. uri
Cetrtek,   16.  decembra:   Ančka.  Rer!  ćetr-
tek
Petek,  17. decembra:   zaprto Sobota,  18.  decembra:  Aiićka.  Izven.  Znižane   cene   od   30 <iin   navzdol.   Predstava   v   korist   Združen ja   gleda Uskih igTalcev.
Nedelja, 19. decembra; Ob 15. uri: Ama-conke. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Manon. Gostuje ga. Zlata Gjungienac. Izven.
Ga* Zlata Gjungjenac-Gavella na stopi v nedeljo zvećer v vlogi Manon v kateri je prav gotovo nedosegljiva. Prihodnje njeno gostovanje je v torek, dne 21. t. m. in sicor v opereti >Vesela vdova«. Obcje gostn\ u-nje iz\Ten abonmaja in veljajo znižane cene.
Tomažič prspeljan v sodne zapore
Mengeš,  16, decembra
I*rebivalstvo Mengša in okolice Se vedno živahno razpravlja o krvavern zloćinu na Pristavi, pomiluje ubog-o žrtev 73-letno Marijo šimenčevo ter obsoja podivjanega mn-rilca. Včeraj popoldne je bila obdukcija trupla zločinčeve žrtve, ki so ga prenesli v ta namen v mrtvašnico na pokopaliSče fame cerkve. Obduciral ga je zdra\-nik dr. Polec iz Kamnika, prisoatvoval pa je sodnik g. Potrata. Raztelesenje je pokazalo, da se je morilec lotil nesrečne Marije gimenčeve s topim predmetom, s katerim ji je zadal osem udarcev, tako, da je imela lobanjo osemkrat prebito. S topim predmetom se je zloćinec lotil tuđi Marije Simeučeve mlajše ter ji zadal k sreći Ie lažjo rano na desnem sencu in se je hči zaradi udarca Ie za kratek 6a s one svesti] a.
Umora osumljenega Ludvika Tomažiča, bivšegu rejenca šlmenčeve so orožniki vć-e-raj zasliftevali vse dopoldne. pa tuđi po obdukciji, vendar je oatal pri svoji trditvi, da
ni zapreiil zločina. Ni pa m^g-el nave.*ti alibija in dokazati, kje je ob času zločina, oziroma kje je bil po 20. uri. Izpoved mlajše Simenceve je popolnoma jasna vendar Tomažič tiji. da bi se sploh v ponedeljek z^/ečt-r zglasil pri njih. Ofoznikl so tuđi ugotovili. fla Je bil Tomažič. v torek .lo-poldne res v neki gostilni v Mostah, kjer je napajal voznike, ne more pa dokazati, ovlkod   je   imel   denar.
Včfraj popoldne so orožniki prepeljal: Tomažiča v zapore kimnifekega so-ilftCs, kjer bodo nadaljevali zaslisavanje. Na pod-lagi tf* zbranega obremenilnegra materijala je vei jetno, da bo k"-vavi zločin kmalu pojašnjen.
Pogreb pokojne Simenfteve ie bii c!an*»5 ob 10. dopoldne ob ogromni udeletb! prebi valstva   \7.  MengSn   in  okollcr.
Službena vremenska poročila
po stanju   t  »Ine  16-  *l©r-mhra Mnribor«k.'i  \toia   in   Pohor^ki   dom:   —A,  v\-
**oka   nunrla,   iiiž^n   »m^, Rn^ka  kofa.  Klopni  \Th,  Ve^k:   _t. vis*>lui
me>*»l«,   jugo/apainifc.   "^0   jnfnefft
»netia   n«   iv>  po*!lapr*». Kora pod Ko|m» in >»n,i<>rjt^  dom:  —1, visO-
ka meffla.  mirno, 5rt  luabrteg«  wp-
gd na *>0 (>odlase. Riiu^ki  vrele«:  —'J.  sneii, 15  jufcnef[a wnega
na 40 podlnRe, za f»«mu»ko nr^iflo.1-
no.
Porobila z Gotr©njMce(f« m ra*ti pr^tr^anh brzojavnih žir i7X*»taln.
SPORT
—   T.K.   >8kalac    h'sWiic^   priredi   od   io. do Hl. (irvfMnbra siuuAki tečaj na Rofct (VA uri nad Jcs«iic-ami). ToCaj je naFTirmjen m-četnikoin m onim žh izvež*>aaim jmnierj^m. kt   cw*   žele   irpor»olniti   v   alpskem  mnucAnju. Jeca i 1k> vodil prvak  l'raček Ciril * le dvp-ma  naibolj&ima u^it*'li*nva »iScAle«. I'rim»T-no^ti  sniu&i5i na  Rožci ni potrebno poud^r-tali.   saj   ima   Roica   ie   kar   ntalo  tradicijo  \ al^k*-tn sjnu^cniu in so w irori vitrojili naAi iuiiljoli^i  U^movalci   (Pra^ek,     Heim  itd.). Rozta H? znana *uda po svojih vedno solidnih snežnih  raznicrah.  TWafnina  zrtaJin   din   100. Prehrana  in prenočnina v kofi nn Rožri  (din ST) ilo 40 dnevno).
Iz Ljutomera
—   Brzino  društvo v   VerŽeju je v novembru vorizorilo v .Ivorani u. Hedžeta £ak>iur»*<> ?Za  [»ravlo in sive<-..  l^ra. pri  kateri   je so-delovalo nad  35  ipralcev,  je bil«   prav  i.-po po«iana  t^r  ji   .ja  šte-\ilno očinstvo   napeto si- dilo. ifrrake pa za njihova izvajanja to«T>lo aplavdiralo.  Tu Hi   pri   f Kanovi t vi   ž:iloi?re   je bil  ie\o lep  obi^-k.   \>ri  oheh   pre<l*ta<wah   \* rode-loval  t.itJi  dnistveni   pw*ki  tlor  in  ?a-pol vec po*mi, ki w> prireditev ši l»olj  no-vzdicnile.   Za   čtefiuiovo   pa   pripravlja   i^io društvo   trle Jali^ko   iirro   »Stari   crre'hi*.   Pra-vi|o,  ^li   se   nam  obeta   prijatna   zabava   in mnosjo smeha.
MALI  OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklld, izjave beseda Din 1.—,
davek posebej.
Za  pismene odgovore glede  malib oglaaov ]e treba priložiti znamko — PopuJtov za male oglase ne priznamo.
Beaeđa 50 par. 4avek posebe) NaJmanjSJ zneseti % Dto
SNEŽXE   CEVXJE,   GAJLOŠE,
kakor tuđi druge čevlje, popravlja j-Express« brzopoprav-ljalnica  —  Sv.   Petra  cesta 6
2900
NAMOČENO POLENOVKO dobite   pri   I.   Buzzolini,   Lin-garjeva, ulica, Za škofijo.   2906
DRAŽBA
hise, gospodarskili poslopij, vrta itd. Vodmatski trg 4, bo 23. decembra ob 10. uri, sodišće, soba 16. Najmanji! ponudek 105.368-50, k a v c i j & 15-810 Izrabite  prlložnost.            2800
NOVI MODEU
Zimake suknje, nepremoćljive Hubertus plafite, obleke, perilo Ltd. proda jamo ie vedno s znatnim popustom.
PBE8RES Sv. Petra cesta
Beseda 50 par. davek posebej. Najmasjsi znesek 6 Din
FARNO LOKO>IOBIIX>
aajmanj 60 HP normalne zmogljivosti kupim. Prepiše papir je v o kotlu pošljite na Si-mon Weisz, Sombor.         2905
Zelo prlmerna
BOŽIČNA DARILA! *
Največja izblral Oglejle si naše izložbe I
A. & E. SKABERNfi
LJUBLJANA
'   Sdin 4                                                                                     »SLOVENSKI    NAROD«,   četrtek.   1«.  decembra  1«T.                                             *_________________SfeV.    266
H koncertu Ljubljanske
filharmonije
Nekaj besed o tej naši važni glasbeni ustanovi, ki priredi v petek zvečer v unionski dvorani koncert
Ljubljana. 10. .J^crinbra Najvaž.iejši ricniodek. na pcKlrooju mršeua TiiijiK>vej5etia ulasl>eiu*.ua |»:i/ad *vanja ;o lnvz Ivoma ustanovitev orUe^Ira !iul»ljan*~Ue Filharmonije, kajti s Umu je dobila vol a I <> un^'u iiaše L'U->'v* na evropsko visino. i»rvo konkretno obl'ko. Skv»>-'iki ^o sic^r •vojoinu <tanu |>riinerno zrnajevnli z "lavo-i/.Kii.-t'tn i\hm\v >u ^e spout.uii /.ali^tne irstvie : Slovensko Filharmonije . rc»«l<»Iitil»i so viu*-to zatrjevali. tia ie n;iia ikunača vokalnu vrlaba. v katari snio dosegli svelovno ?>ri-zn.Mie iic-pelie, s'kralka Li u Uljanika Filharmonija je iloživela oh svoiein rojstvu <l«>kaj Jilaiien sprejt^u in iV Im v n — mri in -iuiala irlas mih'^a iarc>»la . ki ji* baje božji ii'uis. bi takoi izlhniln c-voio i'Uto tiu^o. 1 oda K'«*ite. ta n sretna Filhan.ioni (a pripravlja ie >voj osmi koiu-ert in j>rav ni*"- ne kaže. da l»i mi<lili. na hridko isinrt Na>protno. v trilnn kit nesr!>ii"-nei;i <;elii le tri otrok odra-•*'l prvim li /.avam iit <il<*<la s i odurnom v 1m»-'oč-iosI.
Od prveaa nastopa (_V». III. 1931 i) i»* iz.\a-jal orkestar dela: lierlioza. Fratu-ka. Habati-*la. Dukasa. ^melam-. SoStaUoviča, Suka, Boroiina. C'aikov^keua, ib'Tta. Liszta, *'<«-reili a. Mavtln.i. \Wbra. !>♦-! ii-<y|;A in skladbe domaT-ih .^kla.lateljev Bravnič-irja. Os|«»;— ca in šk'rjanca. 2e kvantitativno pretUlav-lja delo ljubljanske Filharmonije i ep do-pri:ios U ra/>irien.in e>in:«*la za sinifo>nir*;io Lilasl-o. ra-'o.-a kvaliteta r-pro lukriie <M H» nam jasno prira o p*;in .Mi»l>n«--U in ?A\-ljetiski siii tt'L'a <irk*i> Irulne^a tt*If>a. riLiir j nlro Ivrnijo iro Ilieniki. riaiii operneiia itl radijskeiia orkestra, toro] ij'.Hlji*. katerim Je <IHo v Ljui»|i;tti>si Filharnn*tiiii žrtvovanje tak<> |»t>tiv!njt*ua. na rudi >kopi> <J<litit*rit*.n*iia l»n»Ki«/^a ra.-a. Sedai bi ini skoraj /drknila i/pi)d pjiesa pivlrj-a. a /aI Inko obrubljena fraza o ulrulizinu.  l>a.  prilika, da  bi   u» na-
irr;i.lil. je zelo j'rinicr u u. \>ii<la:- mislim. <la HKHaio do.lali liudie karkoli tuđi I »rez ideali/ma. »Miosiavno iz nuim>sli. Vt'liki razvoj >velovne itisli innentalne iilafl»e. ki u a j^ fU'intv-lo s s<*luij li.l. <to!et.ie in tildi nainov»>|-p-i t\i.». \(* prisilil ludi nas- la ^i nilvarinio >vt>j simlcniiMii ork»\-;ter. zvoi'iiik, ki je po-fire-loval misli najširsim 'linožicanu I>ru^a, nekoliko provi iK-ija^ia nujnost. pa i? ta. tla tsi hore i.a^ i:odbeuik izl olj^ati moralno ia maleriialrio t^voi druiln-iM poiožai. f-ai ei»ravljaio "u1 danes nuizik^ln'-' \ *'i\ ko.s kmeike^a liisnnonikarin i»i •*l:»tia orkestra, tc5. nmzikant je par Hiuzikaril. Iz te dvoi'ip nuin(»sti se i? rodila. Ljubijancka Filharmonija in iz \t- :iuinos'.i i arHe kulturna in rlo-v<*<ka saniozavest njenih  rlanov.
ll.'izmerc v katerih je morala J^lati do«se-daj Ljnldjanska Filharmonija, nišo bile bas ro/jiiat^. sa i je nad vsakini koncertom vic?ela lež.ku skrb /a izoli ol^la :iek orkestra. In vendar pripravlja Ljubljanska Filharmoniia že svoj Or^mi koncert iz lastnih mori. br»-z vsakili |M>mori kulturnih in javnih iicUanov. Ve<ino v^dri inicijalivni prelsednik ^. Niko £tri-{of. vodi  7 vsk> široko modros-tjo ter ve-
li kopot »ziKViljo priprave za ta kuiu'ert ili to Se f od posebno uiiodniini znamenji. saj pridi* v kratkem prošnja Ljubljanske Fil-liarmo.iije za sedmo suhveneiio pre<l mi-nistr^k: svt«t. V tem i;'j>:inju, polni oplimii?lir-neiia razpoSož.Mi.ia. poma^ajo vm brez izjeme preilf4f»dnikn in odbornikom, da bo konf'ii ritu lep^i. Kourort lo vo«lil tlr. H. Scherrhen, diriiie.il -velovneixa rilo-vesa. na riirar izrečno ž.'ljo bosi a prvrr izvajani ol»e domari skladbi, ki ju U- i-re-llaiial arli^tu-ni odsek IJub-lian.-ke Filliarmonije in sicer kvarova Simfonija in 5lcbretov Tek'. S|K>red izpopol-niuieta Uratirnsova III simfonija in Mozar-tova -St-r.iiala tako. da 1k> im^l ko-.u*ert svojti veno lice. To. da bo orkester Liubljiin-f*ke FilhMt":nonije kr^til ilvoje domarih del. je <lei;»nje. ki !ia moramo |>odL-rtati. saj «!o-kažu i *       Luldianeika    Filharmonija    s   tein
«ivo;o resno iu iskreno voljo po dvi^u na^e simfo.iične produkcije. Prav je, da ni osta-1». pri d<K-;edanji pra!;si sastavljanja «?pore-dov. na katerih je bilo izvajauo vt^lno \? \h> eno domaće delo, saj bi tako mo^li s ^as«mia dubiti \ ties. da «?o doinača dela sprejeta na program le iz neke prisiljen? viju ijioo-ti. Slorj««!i je torei korak ,ia|:r«-j v sinisiu ci ni muni sablonskeua testavljanja sporedov. k^ bo dal delavnosti naših ^kladaleljjv novih pobn I za ustvarjanie simfonicnih del iu m-orda .li ver daler rus. ko 1hH<> tu ja dela —   e-eveda   no prav iloiiui  —   v   nian šini.
Brahm<o\a III. simfonija v F-dr.tru je nastala i«-ta INv: in jt» \;\\u konc in it*tei;a leta /. velikim ur»pein>m jmvič izvaiana. S; ada med naipopularnejšđ dela e-neiia .laivecjih nemških >kladateljev !(>. stol?tja. .1. Hralt.n.s (1>'3."»—1.si:7) rojen Hainburzan. je eden iz-meil najboli 'liem^kih skladateljev svoje dobe in svoj^ narod.ukst:. za kar je imel vse IH>'j(>ie v svojern resnolnifin. severriia^keni ztiacaju in pa v zanimanju za iit*mško ljudsko pečeni, na katero se tako |>o<_josto .ia-slania v svojih d^lih. Morda je ironija u^>-de.  da   <e   je   Ia   izraziti   noivlijec   lako veho-
metntno u pri Wa<_;iierju, da je navezal na tradifik« dutiaj^ke klasike, zlast; na U *et-hovna. \>ekakor je j rav ta rivaliteta inel Wa^:ierj nn iu llrahiusom dolorila HrahnisU pome:nbno mesto v iilasheni znodoviii. lUahms ne predstavlja v izlasbi nkake no\e epohe. vt*4i>lar je iziolnil važno \ oslan-^rvo: proti deiiiairotriji \Vajjnerj.-»ve ijUi^be je m>-stavil princip klasike, to je princip lunna-nilele. priiu*ii> uravnoveiene«»a in diseipli-niiano^a rlove^anslva. Nje.o/a iiUu*«l>a ]-al>^oliit:ia in vezana na .-trtK;4> tratlirijonal-no formo, vendar ji n*1 maJij'c i nikjer poezije. V na^-prol; i z Wa^nerjem {Thomas Mann ija ie v nekem eseju oznaci I za j£e:ii-jarneua diletanta, ki se je posluieval v trlii--In'iiem    >mishi    !>riinit'v:ie    tehnike        Lelt-
ni:>tiv . obravnava Hrahnic; teine ;o zakon>li Lrlasbt. 7ia | i r 11 pa dati veduo dnria^no vsf1-bino. Navz»lic klasicizmu ne manjka Brahm-sovi irlasbi burtiejia patosa ii; vzneseue rii-ei!venoi*ti- s^i .it* Hl olrok «i\oje dobe. V »udar te nam Slovanom Hrahm-s v btslvu tuj. lie-nove severnjaske narave ni molilo dunai^ko življenje do kraja izi r/ineriiti. to kar nam iza č>e najbolj i»ribli/.a. je ni«Mj«>va človeska veličina in zla^ti prijateljstvo, ki na je iz-kazoval  IKoraku.
Skušnje za koncert so v polnem teku (or-k 'sler vadi v dvorani liotela M:kliČ. ki jo je 'astnik dal brezplaruo na razinda^o) in vse kaže. da 1h> orkester skrbno prij.navijen na priho*! dirigenta dr. Scherche«ia, k't bo dal .-kladbam konrno obliko. Vsekakor bo k<>n-rert Liublianske Filharmonije dotiod vk prve vrsto, za kar nam -anvijo tako ^iK>red kakor   tu.'i   izvajalc-i   sasni.             Fr.   >l«rm.
Tujsko prometno društvo v Kranju
je imelo v torek zvečer občni zbor, ki potneni važen preokret v društvenem življenju
Kranj. 15. dccembia
Sno^i je v proste: ih hotela Kranjski (Jvou zborovalo 'Tujsko prometno Jiu-^■tvo. ljetos.iji občni zbor je bil v znamenju naji^pši slogfo hamionije. solidarnosti in porairjeni-i duhov. Zbora so Se uJo-ležili predstavniki vseh sku^in. ki so bili tuđi izvoljeni v o<Ibor. N>kdan_jih razpr-tii in osobnih dvobm'ev. ki so .ce vča^ih dogajall tuđi na občn'h zboiih sicer r>o-vsem ncpolitićnc^a Tin?ko prometne-sra (iiuštva ie seđaj na srečo vse.ira Kranja konec. IT»!e1ež.ha štovilno sicer ni bila velika, vendar pa ve6:a, kal«o- dm.sr a letn. Rć«z;-cseriivo je /.Irsti, da so prišli na obi."v-ni zbor in v odbor ne samo pioi-tavnt'ši vFch skuo'.n, temveč tuđi v»e glavne vo-uHne osebno^ti fifnsnounrske^a in T>c»Titi'5-n«'»a Krania. katerih b-^soda in vnliv i«"1-kai zale^eio. Novi odhDr. ses?tavljeii iz r.u ivi lri'jji;h pic^sUivniko/ \'S^i jros~>o-d3T--kih Dano«', fco z 1 ah koto dosegro-l l^ne n^jo^ie. ker ima zi seboi r»<»(l^o*-(i ?*i s:m-Patije vse ja\*nosti, t>i tucii občine in or-?ave. NavzoJa ?^a bila tuđi .srepici na/^1-nilc d^. Lipov^e'c in žur>an re«eni. Zveza ?.a tu^ki promet v Lnib! iaai jtj ■p^s^.'la kol svoiejra dclesr^ta ravnatelja jr. dr. ž'"1--kr.. Pod takšn;ni? ptkoliščinnnii je oblini zbor let os potekel z najve^jiTi ii.^t>ebo:ii in za. «"liai.£tvo. ki «toua v 60 lfto srvoiesfa obstoja. se je piičela nova doba dela in miru
Po uvodnih pozilravnih bosedah je nr^d-si^inik ^'. Miro PcterVn prebral jrlavne ot.istavke iz poio'ila sro.<=t:n^kcq;a roferenta na plenarni soji z-bo-vnice 7a TOT in s številkami jasno poknzal, kaj ie tii'.^ki promet pii na.-?, kai drug'ie in ko^'ko Morimo Za niojj'ovo povzclig"**» mi. koliko so-sedre di-žave. Ta^'n'k .s:. Kožman jo t>^u-daril. da ima Krani rv^dnne vs*» naravne rKtgoje. da poftan«> ya tuice nrivl^^en. treba pa je tistvaiiti š« umetne Doeroie- ceste, vodovod, kopališće Putnik itd. Dnj-štvo ie i budno ^^T-emli^lo vse akcije za olepšavo mesta. T>elo r»»s?inie s^ ^e podvojilo. Statistika tujcev k^ž*3 vpak^ leto veo-ji ob\«*k. L. 1Q31 ie cb;«kalo Krani 1740 tujcev, letos do novembra na S.'^^. P«-« ra i-"*, '»a veorna ^?t---*»c 1«^ r>a»- dn? Članov Steje društvo 7^5. O. Jo-ko M.^idic. ki Ie bil 30 let bTa*rajr:k ie fnr.kcii-i rpfli bo-lehnosti ocllo^H. Sporovi se mu pismena z;ilivala. Dohoiikov je V^o kaneeiri 1. 1P3^ ">7l0 din. izdatkov pn 5378 din. članarina ostane nadalje 20 clin letno. si'cušalo se bo pridohUi r>ovi}j članov in zlasti mladino pritegniti k   delu.
V odbor fo bili soc^sno izvolieni %z.'-Peteilin pred^eclnik. Go* 'anr po^nrecised-nik. Kožman tainik. Mate* ž'č blagnnr'i. odborniki pa: Fot^c. dr. Me^ušar. Mavr P Lieber in Boh-: name^tnilu' Kern. Lar>, Rang-us. Trt-on: na<1zomika: Berjak in 0r. šilar. Pri določanju prociiHTjm za 1. 1938 se je razvila živabna debata, zlasti k-e naj se postavi paviljon za Putnika/. Izrazila so se razna mnenia. žuoan češanj je poro^al o paviljonu konallš'u in vodovodu. Povedal je. da priklju^ek predclvor-?kes:a vodovoda k tupališkeTiii ni Kranju po-maeral. ker so cevi od Tupalic do Kra-nia preozke,' da bi to'iko vodi pož:rale Kranj   pa   pjtiebuje   vodno   već   \ole.   Po-
^olna rešitev bi bil le vodovod Precidvor - -Brdo Rup.i Kranj. če t^a rie bo. la-hko nastane katastrofa. Konono je g\ župan r-menil še poštno vpra sanje. Razno rmestne 'Jripombe je iznosel tuđi odvet-nik dr. šilar. Kiiiiziral je cesto na kolo-.tlvor, zlasti piej Majdičevini mlinom, bi! je ninenja, da se državna -cesta gradi pre-počasi in to tujee odg^anja. V mestu mj si' nnprivijo informatune tab.e. pio?tor pred Staro pošto na.j se asfaltira ali tl&kovje. Xa šmaijetno goro naj Se napravi avtomobilska ce.^ta. župan je nato pripomnil, da bo na kolodvor Zi:raj?na nova cesta, ko bo urejena driavna cesta. Pokrenjcni so tuđi koraki, da se savski mest čimpreje razbiti. Glođe naprave tro-toarja pre] MajdiĆ(i:n je tuđi urejeno. Z iz:lajo prospekta se pc!aka do februarja ali :aana. Ce bj 10 takt nt že zacrotovlie-r.a gradnja kepališča.' Skv.Sala se bodo zbrati sredstva, da ^ napravi pot v Za-rici ob Savi. ali vsaj v Kokrini soteski ob hujanškem moštu do tlektrarne. Obe sateski sta zelo it>mantični. Ke: s.» ;ivro-drom nainirava premostiti izven Lju^^a-ne proti Gorenj.ski, se bo po.-^'<ušalo pri-tegniti to važno prometno vprašanje v Kranj.
Zastopaik Zveze g. ravnatelj dr. žižek je pozdravil občni zbor v svoje ni k3t v imenu predsednika. Povedal je. ua je Zve-zni odbor ravr.o včeiaj na svoji seji ko-optiral predvodnika Peterlina v upravni odbor. Po tem je podal dalj-'e po ročilo o staJiju in uspehih leto^nje tuiskopromet-ne sezone ter izrazil svoje rnl?H k vsem obravnavanim vprašanjem. ki se tiče-jo napredlia   tujskega   prometa   v   Kranju.
Kđo je gentleman?
Na vpraša:ijt\ kJo j^ gvitk*man, ni la-hko o-JprottOiiti. Angležk- tifk > razpus-.il že već anket o tem vprašanju in že pred 20 leti je bila razpisana ta!t--, anketa v The Westminster Gazettec Takiat J1 zmagal našle:lnji odgovor: Povezati vam. kaj jo g-entleman? Morda se rr.i bo to posrećilo. To je mož z laskavostjo že:i?ke in z   mcžatoatjo  mo5kega.
NeJavno je i*azpi«5jl isto anketo neki urugi an'rloški list in med odgovori je V.il priznan za najbojšeg-i nasie<:nji: Gentle-ma.n jo človek, na zunaj in na znotraj čist. Tak človcik se ne klanja bogatašem in ne prezira siromakov. Zna molee iz-j:ubljati in brez aroganee dobivati v ig'ri: je spostljiv v občevanju z ženirkarfki in siai-oi ter prijazan z otroki. Je p?-epono-son, da bi lagal. preplemenit. da bi nastavi jal pasti, prevec clelaven. da bi lenu-Ii3iil; uživa dobro posvetne dobiine, ki mu pripadajo in pu^ti din^e v miru uživati jih.
Dcber je tuđi na>*lednji ad.srovor: Gen-tleman ne žali, ne ponižuj^, je piizane-siljiv nap.ra.na bolestnim. ne obre'tuj^, je i.videve-n. speštuje čuvstva in nazore bližnjega, odpušča. veže do-bicto s?rca s kre-nienitcstjo zr.ačaja. V njegovi navzo'-no-sti imamo c-tčute-ik varnosti, sigurnosti. Maik T\vain pa karakterizira gentlemana tak;,!o:   Gentlcman   je  ti.-ti,   ki  hoće  prija-
telju ponudi \vhisky, pa poataM stekle-nieo na m:z:r>. a se»n: ^re g"ledat skozi okno.
AlSređ Abel umri
V iu'<le!|o je v iir'kr:i. t)t*riiu^L nn Nina'.o-riju umri ina.u filmski iijriiUv Alfu* i AUI. rokojni i<* eden najslarejših in tirdi nnij.o-uu'nitinej^ih filmskih i^ralcev, ki ga |.wns-mo s.» izza ra*H>v neinega filma. Kl«*jiant:ii petileselletnik. je na>topal vfHiru>:na v re-^.^•isih vloiTuli. !>il \r pravi t»/e nol:k»s<*. Itrral jf na.fniz!irneiš»» vUvjje in v T>«»b.x;ii ni njegova umetnost o lrelila. 15i 1 je zlar-t: doln-r v vlokali lH>tiatih prenijetini'kov iu generalnih   direktorjev.
A!h^1   it*  Ul   roj.ni  1:2.   mari'a   h*t;i   1^S«> v
I-* Mwugu.    N'tfj4»re]   jo    ho4el    |*>^U»<i    #O*iar, l»oz«ek   vrtaar.   irgavec   in   ri*>ar.   Napo*1(Hl W   prist-1   h  •ih-.iiiliš>u   i ti  4».ltotl   k   fil-inu.  w času   ku je  1»:1a  fiiuiika  uiin*tJK^t  ^ v  i*o-voiih.    Star.»j Si   ol>i«4un-siliM    kioematoerafov m* \nuU> ;e n;ioiiiin.iali irV'grtve i rvt- iHunrinb-nejie    vlo«ie    v    znajutMiH« ni    in'MitMu    filmu l>r   Matiust* .   Soielovai   Je   tu<li   v   n-nuh filniih     S;ij»ho ,     rianu-n  .     Finam-v   ^like-t  «ja vojvtnle    in v veloffilmu -NMmpolist.  L<»-t:»  l^_y*» i»* u>ta:u»vil   !>rod"k-iio   Mfroil  Al»i-1. roz.io;*   i* M^!e1ov:»!   tu'ii   pri  7v«rfmi»m   »il-niu in >e ga 1h>!o liul>it*»Iii  fjma  >pomiiii.di se  iz filinov    Joimiv   ukrjt<i^  l-vrojm', nwl»v-in» smo ufa  i»a viiMi v filmu  -Scnlom »aiiAni«*« v   Kl i t n'Nii   kinu   Mat>i,  kjor  je  igral  o«Vta l.ili.ip.   llarv^vi'vp,  a   i»rav  Tdnj   prbivaju  kino   l(it':U   film     Po|M>lni   /;»Uim*.,   v   kalen-in tuđi   M>leli»:e   Alfr«*,i   Ahel.
Vojna z belitn strupom
Japanci so pobili na Ki?a]skem ie okrog 70.000 civili-
stov, žen, otrok in starčev
V Pragi so imeli oni dan zanlmi-vo predavanje. Piedaval je kitaj-ki poslanik dr Lee Liang o kitajslčem stali^ču glede vojne z Japon£\:o. Dr. Liang je dejal v svojem nre-iav:ixiju meii  drugim:
— Vojna brata proti bratu. Kitajca proti Japonou. postaja ena najstrašne>»«h vojn. kar jih je kdai \-odilo človeštvo. .Si-?tem totalitarne vo;ne, ki so si ga izmislili nem.".ši strateg"i in ga pievzeli od njih tuđi Japonci, kaže svoje gnusne strani v neJloveškem pobijanju nezaščiteneg-i civilne ga prebiva'stva. Ko je vcxiila pred 2.000 leti Kitajoka vojno proti hunskim barbarom, je dal st;iri kitajski corar ;?> Haanp-Ti zgraJiti kitajski zid. da bi ^e Kitaj^ia ubranila njihovih napad.v. Zdaj pa ie izroi/eri k:taf~'ki nai^Kl nopadaleem in njihov ini modomim letalom na mi'ost in   Tuv^ii'.ost.
2O.OCC žrtev barbarstva
Japonei ne p^jm^jo noVono razlike ino 1 kitajskirai \ojaki in kita'skimi civil.-^ti Do konca oktobra ?o pobili okroir 20 000 oivilistov. žen. otiok in starčev. Jn.pi>:TJi ne pi'izanašajo nikornur in njihovi bom-ba.rdc.rji obstreljujejo bolnice, sole in lazarete   Rdečegra   križa.
Japanci so prepričs.ni. da se jin bi p )-i-rečilo zlomiti tuđi odpor nezavednega ki-taj£>l<cga ljudstva, če borio unić-ili kltajrivo iiiteligc-neo. Kitajski student je so njihovi na;večji sovražnlki. kajti oni so intelektualni vodje organiziianega od*rx>ra kitaj-skeg?. naroda. Zato bombardiralo japon-^ka letala tuci i š^lc, srednje, ljudske ia visoke, deške in il^kliške in mnogo s-> jih že rnzdejali. Po stiahovitem bombardiranju pegrešajo mnogo slavnih kitaj >kiri ućenjakov, pa tuđi piofesorjcv in studentov. MeJ drugim s?o Japanci razdejali ost-ednji zilravstveni zavod v Nankin^u. \ii je  sodeloval   z  Društvom   narodov.
Inteligenca glavni nasprotnik Japonccv
Strašne metode Japoncev v tej vojni so vzbudile upravičeno ogorčenje in upjr vseg:a civiliziranega sveta. Mnoge velesil*."* so protestirale proti temu baibarsk.-nu pobijanju civilnoga probivalstva, toda >!•■-Flej so ostali vsi protesti žal brez uspeha-Jap<:>r.ske podmo!-nic<? uničrijejo in potap-ljajo kitaj^Ke ribi^ke ladje. Japrnska leto Ia s3 ne zmenijo za niedna.Todr.e običaje, temveč mimo bombardirajo tu ii naprave Rdećega križa, kulturne ustaio'.'e, bolnice in ćele poktajine, čeprav nišo v noK ii nepcsicdni zvt-zi z voj^.o. Pripctil") se je moi* flru^'m. Ia >-r» jap^r^ki vo>-ki i.jeli ambuldPco R.t'^'-^a križa in dj' fo \so posadko 4 3 mož p.-stivlili 3 strojnico. Xaipiej so potrgali vsem znake Rde.'ejra križa, potem so jih pa po*tretili. Si" ,U3 t:cni strežnicam se je posrećilo zbe?._*ti. Taki primeii so na kitajskem b^ji:ću zelo pogosti.
Beli strup
V vs^j tej bograti zbirki barbar. -kt\sra vojnoga orožja so potimernice, stiup ni plini in upo:aba dum-dum kr-j^ol prava božična idila v primeri z najstrašncjs'm orožjfin. s katerim so sklenili Japanci ukrotiti Kita;=ko. ki se jim po nj'hf.vem mnenju že pieJoliro in p--;več d^l^o upi:a. To oicžje so mamila, opij in heroin. Ja-ponske voja^ke oblasti na vojne-m ozrm-Iju pošiljajo nud kitaj.<?ko prebivaistvo tr-g"ovce z mamili, da jih prociajajo k:tij-skim   delavcem   in   kmetom   po   zelo   nizki
Kitajska policija je proti tem tr*rovce*n brez moći. Xa Japo-iPkem najstrožje kaz-nujejo vi^akeia, kdo-: uživa epij. Toda v vojni proti Ki tajcem j> vs.i.'ti-> sr»>lstvo <!o-b:o■ lošlo,   tako   tuđi   rsi:»111 il"i.   "v   r> ikrajinah.
zasedenili pa Jap^.iciii, je poskočilo prkk*-lcvauje nnm'J že za 70""». Ta atra*na pod* z-.tm.ia vojna, ki uničuje ves kitajAki narod. diiSevno. teiesno in moralno, izriodjo-fiA in unlt'-'ij^ r:jv-;,ovo spono n ksI 7ja <*d-pc>r Ta trajažeod zi^etka vojne in uj^ckI-n? prsledice s=e kažej> v* Ano bolj. V»,< K\-taj.-ka. pa tuđi ves ostali sv". je poolnv-\?\i 7. )"'iUiiii'!i *''- J:»po:is'.\ii. !v-i!^<*'i losa je uspavati čuje6no?t miroljubnegfa naroda ter omajati iu uničiti ^a telesno in i. oialno.
N„   :v^im*   svojega   predavanju   jo   kitaj-
•ki   posi^r.;i;   iztUZJl   LT'.tll. •     <!.«   Se   lv >   Hit:«J-
^vorau ncioJu kukur p:\ : 20CH) *vti in»-f^eč'ilo tuđi z^iaj ohrariit. neJxivi*ro^t in svcboii'j, čep.:iv ima z ^aj proti sebi mn>* po huj5oga **i dj z-i'j ^>"x")roi.-eri-.»4;a sovr.i^-nika.
» LeviathaK « riszstavna atrakcija
Ptrkttoceansli parniki k.»nčajo navadtlrt svojo pot v ladjedelnicuh kjer jih raj^lero in porabijo za staio kovino. Prvu izjema je v tem pogledu pavnik I^evinthun . zgrajen lik pred sveto\no vojno. PanVtk ima 50 000 ton !n takiat je bil največji in tuđi n«ijra/košnejši. PrijnKlnl je nemški parobrodni dru/bi in imenoval se je >V;i-terland< . Po vojni je bil i/rooon arneriSki družbi kct odškodnina /a painik. ki ga je potopila nemška podmc^rn'ca. Dobil j*» no-vo ime in novo posariko Toda moderna tehnika, ki te zaradila Norma nci'.o in Qiieen   Alarv  .   sa   je   naglo   prehitela..
Zdai naj bi bil nastopil -Leviathan pot vseh doshi/cnih ladij. Tada v Ne\v Yorku bo rez d^e leti svetovna mzstava in to mu je podaljžalo življcnie. Za 500.000 doinriev ^a je najela za tri leta družba, ki bo napravila iz njesa zabavno atrakcijo, veli' > zabavišče na vodi Parnik bo /nova p*■■-pleskan. v njem bo restavrncija za 2 000 gostov, 3 noćna zabavišča, RlcdaliSrc in dva kinematografa. Zasitlran bo na morju blizu ra7stnvišea in od 711 naj gn bodo raz svctljrvali  moćni   refkvitorji.
Samcmor pred usrartitvijo
Razburij v ^ -i'u^^k se jo prip.'til v ]*?~ tek v kazniinici v Bo'se v amorisfci drži A Idaho. Ta.rn je bil obs^j.n na -c»mit I>rm-pflas vaTi VIf-cK zft-ra .I'l tro- n0^:1 umora. Uaruil je b.I siojo ženo. pot^m je nn u2trel;l se dva polioista. ko sta gra hot^'.i rretirati. Prčd UTnrtitvijo je pa «»ko**il iz i-ajvi^je^a nacl tiv.pja kaTnimire na ćvo-liš.'e. da bi si kvričal ž... Ije^njo in p.ihm-nil niučne trenutke pie.l smrtjo na cle?c-tri^nem .'Ttolu.
Prc'j poln<X'jo sta p:i.>!n v celico smrti t"-va p3znika. ua bi o Ivella ob^ojenca na mo:iš5e. Doug'lns van Vlack se jima je pi 'zmuznil, odhitel j»- tri na<!stroipjr\ viSj^ ln se pognal ^ez 05;rajo nn dvoiišče. Njegov zagovornik sa je hotel pMola^ti. ^eS. 1a c:a lahko še v za-l.ijem trenutku pam'lo-Ete. Po pa dru ;e kazal van VLick šr znake življenja. iJiirl je pa takoj cirn »o sra prebijali v bolnico, Uradniki kaznilni •<? ?'■>. izjavili, da >>i bil monl^c usnnrčcn tuđi če bi  bil po skoku na dvorišćv ostal živ.
PKIfOKOc'UIVO
Pisatelj Trislan B mard s- jo na^ta-nl neko:- v Breta^ni v skromiieir. hotelu, kjer .co bile pa i?n? zelo vii :>k?. Ko je momi I'aeati za škatlo vži^alic ve^1. no^ro je bila pio.lajna cena. je stopil nasl tlnjoTl t'ne pred vratar ja in gn vptašal: Oprostite, presim, koliko pa stane pri vis z.na*rn-ka za 50  ee.ntimov.
š(iLAI««"'KI   Mi:i>  SKliU.! —  No. kak.Mia je  va^a  nova  uritoljira? t        —   IlJ   <i   j^»\.-!ii   :«\   |ir.ivl«-'   —   moj   \\y   ni.
A'o/j- 1 ki:moxT;                                                     2:5
Svet v razoalinah
s^^-^I—^r^rriTI"   .    .    ■        ■- ,„.,/!_".,";}*ustnlovski   romi.'
—Tako je. Oba vesta, da lahko najdemo v zraku sledove drasocenih plinov: argona, neona, helija, krvptona in xenona. Prav tako so v zraku še razne druge snovi, ki se dajo v kompresorju pri kritični toploti in tlaku * iz'očiti. Sama sta najbrž že uranila, da je to v zvezi 7, vsem, kar seni vam.* pravkar povedal o skrivnostnih žarkih, prihajajočih k nam iz vsemirja. Posrećilo se mi je to energijo prestreči. izloeiti, zgostiti.
Zadostuje. če poskrbimo še za posebno filtriranje zraka, v katerem so povsed delci aeterrvn. skozi kovinaste mrežice. Za to je potrebna posebna kovina in posrećilo se mi je sestaviti io. Pre-streženi elektroni napravijo v kratkem cei gram te dragocene snovi in tako lahko smatramo za premagano glavno oviro na poti k praktični uno-rabi aeternia. Aeterniiev motor ni utooija ali dr-zne sanje. Zmagovito bo nastopil pot po svetu in vidva bosta že dočakala njegovo vsestransko raz-Širienje in uporabo.
Ura je odbila polnoč. ko ?ta se Arthur in Evo-lina  poslovila  od Bensona.  Vsi  tri je so bili srečni
* Pri zraku —140° C in 39 atmoster. Tako postane zrak tekoč.
in zadovoljni, ker nišo slutili, da bo mir njihovoga življenja tako kmalu moten ...
VI. PRIGODE   TKEH
Na zapadnem koncu Massachusettskega zaliva, 370 km odadljenega od New Yorka in 370 km od Washingtona, leži bestonsko pristanišče. Boston Harbour. kateremu se mora zahvaliti za svoj po-stanek in procvit glavno mesto države Massachu-setts.
Na južni strani se dvigata dva gorska grebena, med pristaništem, kjer je zasidranih do tri tisoc ladij in med širnim merjem. je po?ejanih već oto-kov. med katerimi po trije ^ posebno široki pre-livi tako, da se v njih komaj srečata dve ladji.
Razstavno in bogato mesto iz leta 1630 ustanovljeno na enem izmed otočkov. zvanem Tremont. se je kmalu razširiio tuci na celino in zdaj nbstoja iz starega. južnega in vzhodneg^ Bostoni, k?tere-mu se je sćasoma priključilo še pet ali šest bliž.Vih naselbin.
Bunkers Hill. severno od vzhodnega rn-^ta sti-ieči hrib. je zaslovel v dobi bojev za svebodo V isti dobi je nastala tu tuđi whistu podobna, a težja igra -Boston«, ki io ie prenese' Franklin v Fran-cijo. kjer ie postala zelo priljubljena.
V novejšem času je zaslovelo ime Boston tuđi v plesni umetnosti.
Osem velikih železn^c v^di v Boston či<^r nn-slopja, ladjedelnice, cerkve. mnogi mostovi, knjiž-
nice, parki in sole spadajo med najznamenitejše v ameriških državah.
Dočim spominja stari del Bostona s svojim': ozki-mi. vijugastimi ulicami. hišami in cerkvenimi zvo-niki na evropska mesta. so novi okraji zgrajeni že povsem  moderno, čisto v ameriškem duhu.
Posebno okolica »Common vrca^th Ave< priča o bogastvu tu nasclj^nega prebivalstva. In ni čuda. Siia.ina trgovina z Rusijo, Indijo in Kitajsko je prinesla do 500.000 prebivalcev broječemu mestu v?e blagostanie in bogastvo. V labirintu vijuga^t'h ulic starega Bostona so pa zbrani tuđi najr?zlič-neiši puFtrlnvci iz vse^n svc+a v iskaniu sreće.
P.Jizu iavnegn zbirališča Faneuil Hali. zvanega Zibr>lka amcriirte svobnde«, v stran^ki ulici, kier ie bila vcaka trrt^a z bectcnskim b^šljinom pora-ščena hiša okra^ena z vidnimi znaki mprn^ri"'ke krčm^. co vstoD^li 16. maja proti večeru v eno Iz-med krrem štirje možie in pedli za ttttio v kotu. V=e ie kazalo, da nočejo biti moteni. Prihite! }? rdečelas krčmar n^miineca poqler|q in Drebrisa-ne^a obraza. Pi?li;vo si jp rcrlo^nl rr;5Vco in v duhu ie ug:bal. ali nišo morda prcoblečen^ c^ri-niki. ?t*Voioči po v?^h krrmah m ''ovii ■?/> alkoho-lnm. T"k;h ecstnv. krzeč^ rrn s-rm debre kup-čije. oče Bennett nikoli  ni  imel  rad.
Zato se mu ie obraz t^koi rRdnctr.n 7;^cn 1 r"^ ie sDf^n^^ v rnrn izmed on.vtnv r>n v-rh 7pV^+*>i1-»
VrČr^ah   d^'^Tt   7^qr>ofT.^    K^-f^^cl-r-TT   Vr^iTio    T^V»r^*>
\Iorlovn. Vih^o rjn ni <=hi*:l   r?^ io n^'n^i "^1 ta či\^'-vredni  mož s svojo    lupino<  Je nanego ton raznih
prepovedanih pijač,  na katere je carinska  policija povsod tako budno prežala.
Morlcv je bil zaslovel po svojem pogumu in sprrt nosti knt pilot, ki se ni bal nevarne poti, če jo bilo trebi pripeljati ladjo v pristanišče. pa naj j<? bilo morje se tako razburkano in naj je Sr» taki premetavalo ladjo po valovih.
Njegova mala - S\vallo\v - se je previdno bi:/.;«1« pomeči pričakuječemu orjaku, vodila jo j«> krepka rok? nrv:£a Mor1evevTeea romečnika, dočim je pa-zil drugi na motor. Kapitan sam je pa stnl pri-pravlic-i na skok. ki u> ncmenil živlienjo a!i .--mrt na no."u svojo ladjice. Liki zver svoj plen je pažljiva opazoval na boku ladk1 gu^aiočo se žično lestvien. da bi f:* io vr nrivcn tr?nutku orjrijel.
ČeFia. ko in pretka n?varno?t. da b-do valovi razbili vSv'il1rnv* ob b^ke oarnikov. se ji oprije! Moiiey s k'uiko s krova vržene mu vrvi in pot em se je pn^til potegn'ti m krov. nih^inč nckai čn^i med n^bom in ^oHo nod uHnrri^vRlov. pocnniav -čih FO za niim liki divia zver za bežečim pltnom. Prestr?^cnim   gledaVem   so   se   zdeli   taki  trcnutki
PCaHark^M ie stnr^ ta':T na krov. p~> nrzrlraviM Morleva klici p^^Hkp i i nrr^trj^^n'h nntnikov. kRtpr;rn eo io 7(V] \P pmrrosti m^ž v t^kh tro-ntitV'h rr«!]r.; ance! Ffrnb in groTi Fta pnt:m \r-*7ini1^. ""»n^anje >' c**e;spi k0!!**" ^'^fr*!** io n^T^i^iV^ nr^frp-'om s*-r-i  ii Vn je stf>n?i Mo*-l«v trđ^h kr>-
v^i   oVroP   nireja   r-o^-H^i.   H.q   v i i a   pod   njihovimi mgami  strašno nenasitno brezdno
UretUle Josi*) ZupanCiC — Za >Narođno tiskarzx»« Fran Jerao — Za uoravo in insnratni deJ lista Oton Chri<rtof — Vtl v Ljubllanl