stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek I 2 Dr. Jožica Jožef Beg I Šolski center Novo mesto Pesmi upora in Karel Destovnik – Kajuh Resistance Poetry and Karel Destovnik – Kajuh Izvleček V prispevku je predstavljen pregled poezije upora skozi zgodovino s poudarkom na poeziji, ki je nastajala med drugo svetovno vojno in bila objavljena v osvobo- dilnem tisku ali pa je ostala v rokopisu, po vojni pa je našla pot v šolska berila in antologijske preglede slovenske poezije. Čeprav gre za pomembno in v evropskem prosto- ru edinstveno kulturno dediščino, je pesništvo NOB po letu 1991 večinoma izpuščeno iz beril in učnih načrtov za slovenščino, s čimer je tudi opuščena priložnost za razpravljanje o osrednjih človeških vrednotah, kot so upornost, samozavest, domoljubje, mir in svo- boda. To so tudi ključni poudarki poezije Karla Destovnika − Kajuha, čigar 100-letnico rojstva obeležujemo v tem letu. Abstract T his paper provides a historical overview of resistance poetry, focusing on the poet- ry written during World War II, which was published in the liberation press or re- mained in manuscript. It later found its way into school readers and anthologies of Slovenian poetry. Despite being a valuable and unique cultural heritage in Europe, poetry from the National Liberation Struggle has largely been excluded from Slovenian language textbooks and curricula since 1991, denying students the opportunity to discuss fun- damental human values such as resistance, self-confidence, patriotism, peace, and free- dom. These are also central themes in the poetry of Karel Destovnik - Kajuh, whose 100th birthday we are celebrating this year. Ključne besede: NOB, osvobodilni tisk, Kajuh, izobraževanje, vrednote Keywords: National Liberation Struggle, liberation press, Kajuh, education, values RAZPRAVE I 3 stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek I str. 2-11 Dr. Jožica Jožef Beg I Pesmi upora in Karel Destovnik - Kajuh 1 Uvod 100. obletnica rojstva pesnika Karla Destovnika − Kajuha (13. december 2022) ponuja priložnost, da nekaj več časa pri slovenščini posvetimo poeziji upora, še posebej pa pesništvu med narodnoosvobodilnim bojem in osvobodilnemu tisku, ki je imel pomembno vlogo pri oblikovanju odnosa do kulture med NOB. Osrednja pozornost seveda velja Karlu Destovniku − Kajuhu, čigar lirika presega ideološke meje svojega časa in bi bil zato lahko tudi glasnik sodobnega časa, njegova angažiranost na področju kulture pa svetel zgled današnjim mladostnikom. 2 Pesmi upora skozi zgodovino Č eprav pri pouku slovenščine spregovorimo o pesništvu upora 1 šele ob obrav- navi književnosti v 2. svetovni vojni, je zaradi lažjega razumevanja teme smi- selno, da se sprehodimo skozi zgodovino pesništva upora. Pregled začnimo v srednjem veku, ko so bile leta 1515 natisnjene prve tiskane besede v slovenskem je- ziku. V besedilu nemške žolnirske pesmi na dunajskem letaku se skrivata prav upor- niški gesli »stara prauda« in »leukhup, leukhup, leukhup, leukhup, woga gmaina«. Verjetno gre za verze iz pozabljene puntarske pesmi, torej iz pesmi upora, kakršne nastajajo med ljudmi v časih represije in so povezane z gibanjem za družbene spre- membe, kot so boj za svobodo, človekove pravice, enakopravnost itd. Zlasti pesmi upora so bile od nekdaj namenjene spodbujanju k oboroženemu odporu proti sov- ražniku in ga lahko umeščamo tudi v kontekst vojaških pesmi. Avtor prve zbirke vojaških pesmi je Valentin Vodnik, ki tako opredeli pesnikovo vlogo v vojnih okoliščinah: »Bomo li roke križam deržali inu nemarno gledali, kako ptujci hočejo naše stare lastíne jemat, naše dežele med seboj delit, nas pod svoj strah silit? - V´ takih nevarnostih se skaže, kdo je mož; kdo rajši to vaga, kar je manj; kdo raji blago inu živlenje zgubi, kakor svojo čast inu samosvojnost. Komur je tako per srcu, ta ne govori mehke bese- de, ampak iz polniga serca mu tečejo iz ust goreče pesmi, ktire junake k‘ junaštvu vžgejo.« (Vodnik 1809: 5–6) Vodnik poziva »lube Slovence«, naj s pesmimi spodbujajo vojake k junaškemu boju v obrambi cesarstva, pri čemer se sklicuje na pesmi, ki so nastale v času turških osvajalnih pohodov: »Peli so nekidaj naši očaki, inu Turke pobíali; peli so, inu pod Sisek tekli Hasan Baša v‘ Savo potopit; inu če je Turk do nas perdérel, so ga pognali, de so komaj nektiri raz- bojniki svoje pete vnesli.« (Vodnik 1809: 6) Vojaška motivika v slovenski slovstveni folklori je sicer redko povezana z junaškimi de- janji posameznikov (npr. pesmi o kralju Matjažu, Pegam in Lambergar), zlasti v liriki pa je bolj ali manj jasno izražen odpor do služenja vojske in vojskovanja, verjetno ne zaradi pomanjkanja poguma ali strahu pred smrtjo, ampak zaradi dejstva, da so služili v tuji vojski. Še danes so priljubljene pesmi, kot so Oj ta vojaški boben, Al me boš kaj rada mela, Oblaki so rdeči itd., ki so se širile prek ustnega izročila iz roda v rod in zato obstajajo v več različicah. 1 V strokovni literaturi se sinonimno uporabljajo termini pesništvo upora/odpora, odporniško pesništvo, za poezijo, nastalo med narod- noosvobodilnim bojem tudi revolucijsko pesništvo. Zlasti pesmi upora so bile od nekdaj namenjene spodbujanju k oboroženemu odporu proti sovražniku in ga lahko umeščamo tudi v kontekst vojaških pesmi. Vojaška motivika v slovenski slovstveni folklori je sicer redko povezana z junaškimi dejanji posameznikov (npr. pesmi o kralju Matjažu, Pegam in Lambergar), zlasti v liriki pa je bolj ali manj jasno izražen odpor do služenja vojsk in vojskovanja. I 4 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXV I 2022 Slovensko pesništvo odpora se je ponovno okrepilo med prvo svetovno vojno, ko je nastal obsežen opus več kot 900 slovenskih vojaških pesmi, na Primorskem pa se je narodno- osvobodilno pesnjenje razširilo že od priključitve Italiji (Stanonik 2021: 417). Z okupacijo Jugoslavije leta 1941 so izredne razmere spodbudile množično ustvarjalnost, večjo kot kadarkoli prej. O tem priča rezultat večletnega raziskovalnega projekta Borisa Paternuja o slovenskem odporniškem pesništvu 1941–1945, ki ga danes v 150 fasciklih in 16 kata- lognih škatlah hranijo na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani (Hlad- nik 2021) in obsega več kot 12.000 pesmi 2.437 avtorjev, ki so jih v letih od 1971 do 1986 zbirali študenti pod mentorstvom Borisa Paternuja v raziskovalnem projektu seminarja za slovensko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani (Paternu 1997: 585). 2 Čeprav slovensko poezijo upora največkrat povezujemo z literarnim ustvarjanjem anoni- mnih in bolj ali manj znanih pesnikov med narodnoosvobodilnim bojem, le-ta ni omeje- na samo na vojne razmere. Rojeva se tudi v mirnem času kot izraz nezadovoljstva zaradi družbenih okoliščin, saj je stalna spremljevalka protestov proti družbenim elitam in način izražanja nezadovoljstva najširših množic, kar jo tudi dela vedno znova aktualno. 2. 1 Pesništvo upora med narodnoosvobodilnim bojem V prispevku se omejujem na odporniško pesništvo, ki je nastajalo v obdobju druge sve- tovne vojne v razmerah neposrednega vojnega nasilja in trpljenja povsod po okupirani Evropi, pri Slovencih pa se je po okupaciji spomladi 1941 razbohotila še posebej intenziv- no. Medtem ko so Nemci na Štajerskem in Gorenjskem takoj prepovedali vsako kulturno dejavnost v slovenskem jeziku, je italijanska oblast v Ljubljanski pokrajini dovoljevala de- lovanje slovenskim kulturnim delavcem in kulturnim ustanovam, vendar pod pogojem, da se prilagodijo fašističnemu duhu in sprejemajo idejo o večvrednosti italijanske kulture. Proti takšnemu sodelovanju je nastopila Osvobodilna fronta z razglasom o kulturnem molku, tj. bojkotu vseh kulturnih prireditev, ki jih je organiziral okupator. Mnogi slo- venski kulturniki so se odpovedali javnemu delovanju in kulturno-umetniško udejstvo- vanje preselili v ilegalo in objavljali v osvobodilnem tisku. 6. septembra 1941 je bila v Slovenskem poročevalcu, osrednjem glasilu Osvobodilne fronte, objavljena prva slovenska odporniška pesem Pojte za menoj! 3 podpisana z imenom dr. Anton Pesnik. Pesem, za katero se je kasneje izkazalo, da jo je napisal Oton Župančič, je silovit prikaz narodno- osvobodilnega boja in poezije, ki nastaja v takšnih okoliščinah. Kot ugotavlja Miklavž Komelj (2009: 108), je mejna eksistencialna situacija udeležence boja nenehno silila tudi k mejnim naponom njihove govorice in celo tisti, ki niso še nikoli napisali nobene pesmi, so poskušali pesniti. Njihovi verzi so bili preprosti in okorni, brez posebne metaforike in v nerodnih rimah; pesmi na eni strani izražajo sovraštvo do okupatorja, prezir do narod- nih izdajalcev, trpljenje zaradi vojnega nasilja, na drugi strani pa tudi željo po svobodi in vizije drugačnega sveta na drugi strani, ki so vlivale upanje in pomagale preživeti. Objav- ljali so jih v številnih periodičnih listih, 4 ki so jih izdajali odbori Osvobodilne fronte in v partizanske enote. Boris Paternu (1997: 590) ugotavlja, da je prav močna organiziranost 2 Projekt je kmalu prerasel meje seminarja in je potekal pod okriljem Raziskovalne skupnosti SRS (danes ARRS) in Znanstvenega inšti- tuta Filozofske fakultete UL. Miran Hladnik poroča, da je bilo vanj poleg 53 študentov, ki so v seminarju napisali diplomske naloge, vključenih še 14 sodelavcev pri Slavističnem društvu Slovenije (Sekcija za zbiranje slovenskega NOB pesništva 1941–1945), 22 drugih sodelavcev, 20 izdelovalcev kartotek in več deset informatorjev, pomočnikov in svetovalcev (Hladnik 2021). 3 Končno podobo je dobila leta 1945, ko je bila pod naslovom Veš, poet, svoj dolg? objavljena v Slovenskem zborniku. 4 Smolej (1971) navaja, da je leta 1944, ko je osvobodilni tisk doživel največji razmah, izhajalo 265 periodičnih glasil, od tega 193 vojaš- kih, in to v vseh slovenskih pokrajinah. Bibliografija partizanskih tiskarn in tehnik obsega 547 enot periodičnega tiska ter 830 knjig in brošur. Poezija upora se rojeva tudi v mirnem času kot izraz nezadovoljstva zaradi družbenih okoliščin, saj je stalna spremljevalka protestov proti družbenim elitam in način izražanja nezadovoljstva najširših množic, kar jo tudi dela vedno znova aktualno. Mejna eksistencialna situacija je udeležence boja nenehno silila tudi k mejnim naponom njihove govorice in celo tisti, ki niso še nikoli napisali nobene pesmi, so poskušali pesniti. RAZPRAVE I 5 Dr. Jožica Jožef Beg I Pesmi upora in Karel Destovnik - Kajuh I str. 2-11 partizanskega tiska najpomembnejši zunanji dejavnik, ki je vplival na obseg pesnjenja, pomembno pa je k temu prispeval močan aktivizem, navezan na »tradicionalni slovenski mit pesnjenja kot narodnega odpora in potrjevanja«. Prvi listi vojaških enot so pričeli izhajati že leta 1941. Pisani so bili na roko, pogostost izida je bila odvisna od vojaških razmer. V letu 1942 je imela že vsaka enota svoje glasilo, z ustanavljanjem brigad pa so nastala tudi brigadna glasila, razmnožena na ciklostilu. Bataljoni in čete so še naprej izdajali svoje časopise, pogosto pisane na roko. Liste so pisali borci in komandni kader, jih sami razmnoževali in ilustrirali, po formiranju divizij in korpusov pa so bili pri štabih ustanovljeni propagandni odseki, v katere so bili razporejeni predvsem kulturni delavci, ki so organizirali in vodili izdajanje listov ter brošur. Načrtno so spodbujali k pisanju in včasih skušali izvajati tudi mentorsko vlogo. Avtor uvodnika v mladinsko glasilo XVIII. divizije Mlada rast 5 na primer poudarja informativni in vzgojni pomen glasila, posebej izpostavlja pa tudi kulturni pomen: »/…/ naša narodna vojska in naši mladi junaki niso zavrgli knjige in opustili kulturnega dela. Kljub naporom in trpljenju si najde naš mladinec časa, da vzame v roko svinčnik in napiše svoje doživljaje, svoje borbe in svoja junaštva in zato je njemu namenjen ta list, ki naj bo zrcalo njegovega življenja v vojski. Naj bo ta list dramilo neštetim talentom med mladinci.« V prvi številki glasila Mladi strelec (1944), 6 glasilu mladine Belokranjskega odreda, pa urednik Tihomir takole svetuje partizanu Stanku: »Tvoj »Domobran« je odlične vsebine, toda kakor sam vidiš, precej sem ga moral spremeniti, da se kitice med seboj rimajo. Zapom- ni si, da pesem brez rime ni pesem. Pa še kakšno pogruntaj, samo na rimo pazi!« Poezija upora ni nastajala le med partizani, ampak tudi v zaledju med partizanskimi so- delavci, aktivisti in simpatizerji NOB, v zaporih, taboriščih in izgnanstvu, pa tudi med slovenskimi mobiliziranci v tujih enotah. Številne pesmi neznanih ali manj znanih pe- snikov in anonimnih avtorjev so ostale prezrte, mnoge pa so se razširile in ohranile med ljudmi po zaslugi napevov. Med najbolj priljubljenimi so bile uglasbene pesmi Karla De- stovnika − Kajuha, Mateja Bora, Milana Apiha in drugih. Čeprav šolski pevski zbori teh pesmi v veliki večini ne prepevajo več, jih uspešno ohranjajo že med vojno ustanovljeni partizanski pevski zbor, Kombinatke, Pevski zbor Pinka Tomažiča, drugi pevski zbori in posamezni pevci partizanskih in revolucionarnih pesmi. Manj naklonjen je čas pesmim, ki so ostale že ob nastanku neopažene in objavljene zgolj v partizanskih listih ali celo neobjavljene v zvezkih njihovih avtorjev. Med njimi so res številne zgolj »za današnjo rabo« in brez večje umetniške vrednosti, vendar so prav zaradi neverjetne eksplozije ustvarjalnosti tudi te pesmi dandanes vredne pozornosti. Boris Pa- ternu (1998) je v monumentalni zbirki Slovensko pesništvo upora 1–4 razdelil na partizan- sko pesništvo, zaledno pesništvo (nastajalo je v zaledju partizanskega boja med aktivisti OF in simpatizerji narodnoosvobodilnega boja), zaporniške, taboriščne in izgnanske pe- smi ter pesmi, ki so nastale v tujih enotah. V štirih knjigah je objavljeno okoli 2300 besedil oz. ena petina besedil, ki so jih v letih od 1971 do 1986 zbirali študenti pod mentorstvom Borisa Paternuja na njegovem seminarju za slovensko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V antologiji so pesmi znanih in uveljavljenih pesnikov objavljene skupaj z bese- dili anonimnih avtorjev, neveščih pesniške govorice; za literarno zgodovino so sicer sko- pe, vendar dragocene opombe o avtorjih, okoliščinah nastanka besedila in mestu hrambe. 5 AS 1887, zbirka NOB tiska, periodika, t. e. 48. 6 AS 1887, zbirka NOB tiska, periodika, t. e. 49. Boris Paternu je v monumentalni zbirki Slovensko pesništvo upora 1–4 razdelil na partizansko pesništvo, zaledno pesništvo, zaporniške, taboriščne in izgnanske pesmi ter pesmi, ki so nastale v tujih enotah. I 6 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXV I 2022 Besedila, ki so nastajala med narodnoosvobodilnim bojem, so bila posvečena in podreje- na ideji osvobodilnega boja. Kot taka tudi zaradi spremenjenih družbenih okoliščin očit- no niso dovolj zanimiva za literarne zgodovinarje in to se odraža tudi v učnih načrtih za književnost, saj je temu poglavju v osnovnošolskem in srednješolskih učnih načrtih posvečeno zelo malo časa. 2.2 Pesništvo upora v učnih načrtih za slovenščino V učnem načrtu za osnovne šole so literarnozgodovinske smeri prve polovice 20. stoletja izpuščene, tudi tematiki uporništva v literaturi ni namenjena niti vrstica. To sicer ne po- meni, da učenci ne berejo tudi poezije upora, saj je osnovnošolskemu učitelju omogočeno dovolj avtonomnosti, da jo izbere za branje pri pouku. O tem lahko sklepamo tudi po rezultatih male raziskave 7 o poznavanju Kajuhovih pesmi in poezije upora. Na vprašanje, kdo je napisal pesmi Samo en cvet, en češnjev cvet in Bosa pojdiva, dekle, obsorej, je 24 oz. 30 % dijakov pravilno zapisalo, da gre za pesem Karla Destovnika − Kajuha. 61 % dijakov je poznalo Prešernov verz »v sovražnike z oblakov rodu naj našga trešči grom«. 48 % dijakov je na vprašanje, katerega pesnika od naštetih najmanj poznajo, izbralo Kajuha, medtem ko jim je najbolj znan France Prešeren (81 % dijakov). Ker je v učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli obdobje književnosti v prvi polovi- ci 20. stoletja izpuščeno, je nepoznavanje Kajuha pričakovano. Pesnika bi morda lahko spoznali v okviru medpredmetnega povezovanja pri zgodovini, vendar pa pogled v učni načrt za zgodovino v osnovni šoli pokaže, da narodnoosvobodilnemu boju pri zgodovini ni odmerjeno kaj več časa. Edini cilj, ki se nanaša na obravnavano obdobje, je, da učenci »z različnih perspektiv pojasnijo dogajanje na Slovenskem v času druge svetovne vojne« (UČNI načrt. Program osnovna šola. Zgodovina. Ljubljana 2011). Temu primerno je tudi razumevanje besedne zveze poezija upora in kratice NOB. 19 % dijakov povezuje poezijo upora z uporništvom, 6 % z revolucijo, 4 % z domoljubjem, 4 % z vojno, 4 % z reformacijo, po en dijak z rock glasbo, nestrinjanjem, pesniškim bojem, nezadovoljstvom, puntom itd. Na vprašanje, kdaj je po njihovem mnenju nastalo največ pesmi upora, so izbirali med odgovori: v času kmečkih uporov (44 %), v času prve svetovne vojne (26 %), med NOB (13 %), ob osamosvajanju Slovenije (16 %) in v času pandemije (1 %). Na podvprašanje, kaj pomeni kratica NOB, je pravilno odgovorilo 49 učencev (52%). Da pridobijo učenci skromno znanje o narodnoosvobodilnem boju tudi v srednji šoli, se pokaže na ustnem delu mature, ko se dostikrat zatika prav pri vprašanjih o književnosti med NOB. V učnem načrtu za gimnazije je med pojmi za interpretacijo sicer navedena tudi poezija upora, vendar sta med predlogi kot obvezni izbirni besedili ponujena primera za to ob- dobje netipični besedili: pesem Karla Destovnika − Kajuha Bosa pojdiva, dekle, obsorej in pesem Mateja Bora Srečanje. Obe pesmi sta bolj ljubezenski kot pesmi upora ali odpora: Kajuhova pesem je posvečena njegovemu dekletu Silvi Ponikvar, Borova pa njegovi ženi partizanki Nini, ki so jo ubili domobranci. Učitelj pesmi izbere alternativno; ob izbrani pesmi dijaki spoznavajo »obsežnost in raznovrstnost pesništva v času 2. svetovne vojne«. Da se zadosti temu elementu za interpretacijo, učni načrt ponuja kot obvezni izbirni be- sedili še Balantičevi pesmi Zasuta usta ali Nečisti čas oziroma pesmi Antona Hribovška Jabolko na mizi ali Osamelost. Ob interpretaciji teh pesmi naj bi dijaki spoznali tudi upor- niško medvojno pesništvo, vendar ta cilj ob predlaganih besedilih težko dosežemo, saj niti Kajuhova niti Borova pesem nista tipična primera poezije upora, glede na slogovne in sporočilne prvine pa prav tako ne spadata v ta kontekst Balantičeva in Hribovškova poezija. Med prostoizbirnimi avtorji so predlagani še neznani pesniki upora; izbira avtor- 7 V raziskavi je sodelovalo 94 dijakov prvega letnika tehniške gimnazije na Šolskem centru Novo mesto. Ker je v učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli obdobje književnosti v prvi polovici 20. stoletja izpuščeno, je nepoznavanje Kajuha pričakovano. V učnem načrtu za gimnazije je med pojmi za interpretacijo sicer navedena tudi poezija upora, vendar sta med predlogi kot obvezni izbirni besedili ponujena primera za to obdobje netipični besedili. RAZPRAVE I 7 Dr. Jožica Jožef Beg I Pesmi upora in Karel Destovnik - Kajuh I str. 2-11 jev prepuščena učitelju, zato je verjetno odvisno le od berila, ki ga uporabljajo dijaki pri pouku, ali bo ta tema sploh obravnavana ali ne. V katalogu znanja za srednje poklicne programe je v sklopu Slovenska književnost v času predlagana obravnava Kajuhove pesmi Bosa pojdiva, v katalogu za poklicno-tehniške programe pa pesem Samo en cvet. Katalog znanja za srednje strokovne šole navaja dve Kajuhovi besedili: bojevito Slovensko pesem v tematskem sklopu Dom, domovina, svet in nežno lirsko pesem Bosa pojdiva v literarnozgodovinskem sklopu. Čeprav je med NOB delovalo več priznanih pesnikov (Vladimir Pavšič − Matej Bor, Karel Destovnik – Kajuh, Ivan Minatti, Oton Župančič, France Kosmač, Jože Udovič, Edvard Kocbek idr.), se je v šolski literarni kanon prebil le Kajuh, ki naj bi ga spoznali dijaki vseh programov. 3 Kratek vpogled v biografijo Karla Destovnika – Kajuha K arel Destovnik − Kajuh (1922–1944) je tudi po zaslugi svojih številnih recitacij- skih nastopov zgodaj zablestel kot eden izmed najbolj nadarjenih mladih pesni- kov narodne osvoboditve in revolucije. 100-letnica Destovnikovega rojstva, ki se je spominjamo 13. decembra 2022, je priložnost, da po eni strani spomnimo na mesto poezije upora v književnosti, po drugi strani pa opozorimo na pesnika, ki je zaradi svoje ustvarjalnosti, kritičnosti in življenjskega optimizma primeren vzornik tudi za sodobne mlade bralce. Karel Destovnik − Kajuh se je rodil v Šoštanju kot nezakonski otrok Marije Vasle, ki se je po sinovem rojstvu poročila z Jožetom Destovnikom iz preproste delavske družine. Osnovno šolo je obiskoval v Šoštanju, po končanem petem razredu osnovne šole pa je opravil sprejemni izpit za nižjo gimnazijo v Celju, kjer je zaključil prvih pet razredov in že začel pisati prve pesmi. V gimnaziji se je vključeval v politične in kulturniške kroge ter objavljal pesmi v reviji Slovenska mladina, leta 1940 pa je bil zaradi komunističnih idej izključen iz celjske gimnazije in je lahko šolanje nadaljeval le v Mariboru. Tam je nada- ljeval s pisanjem pesmi, pripravljal literarne večere in druge kulturne dogodke, se preiz- kušal kot prevajalec iz ruske književnosti in sodeloval v političnem življenju. Obdolžen komunistične propagande je bil januarja 1941 interniran v Srbijo, se po vrnitvi udeleževal marčnih demonstracij v Mariboru, po napadu na Jugoslavijo pa se je aprila pridružil pro- stovoljnemu odredu, ki so ga ustanovili v obrambo domovine. Med pohodom na Mrzlico se je močno prehladil in ker mu je grozila pljučnica, je omejil svoje delovanje na politično delo v domačem Šoštanju. Da bi se izognil ponovni aretaciji, je pobegnil v Ljubljano, kjer se je ob ilegalnem delu posvetil pisanju, nastopom na literarnih večerih in usposabljanju na igralskem tečaju. Leto 1942 je bilo v njegovem zasebnem življenju pomembna pre- lomnica, saj je spoznal Silvo Ponikvar, tudi aktivistko Osvobodilne fronte. 25. avgusta 1943 je zapustil Ljubljano in odšel v partizane, kjer je bil dodeljen XIV . diviziji kot vodja kulturniške skupine. Kot recitator je sodeloval na številnih mitingih po belokranjskih, dolenjskih, notranjskih in primorskih vaseh, januarja 1944 pa je s XIV. divizijo odšel iz Bele krajine prek Hrvaške na Štajersko. Pot je bila zanj usodna, saj je 22. februarja padel pod sovražnikovimi streli na Žlebnikovi kmetiji v Šentvidu nad Zavodnjem, nedaleč od svojega doma. 3.1 Kajuh kot pesnik Čeprav si je Kajuh prizadeval izdati svojo pesniško zbirko, mu to ni uspelo, kot si je želel. Svoje pesmi je objavljal v Slovenskem poročevalcu in ilegalnem mladinskem glasilu Mlada Kajuhove objave so bile anonimne ali podpisane s psevdonimom Jernej Puntar ali Blaž Burjevestnik. Šele konec leta 1942 je začel uporabljati partizansko ime Kajuh. I 8 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXV I 2022 Slovenija, objave pa so bile anonimne ali podpisane s psevdonimom Jernej Puntar ali Blaž Burjevestnik. Šele konec leta 1942 je začel uporabljati partizansko ime Kajuh. 8 Prvo pesniško zbirko z izborom predvojnih in medvojnih pesmi je začel pripravljati že leta 1942. Zbirka pod naslovom Markacije je bila poleti 1942 pripravljena za natis v okviru ilegalnega odporniškega tiska, vendar je bila ob italijanskem odkritju tiskarne Tehnika uničena. Nekaj najbolj priljubljenih pesmi mu je uspelo objaviti v ilegalnem odporniškem tisku, po prihodu v partizane pa mu kot vodji kulturniške skupine XIV . divizije ni uspelo skoraj ničesar več napisati. Kljub temu je dočakal izid svoje pesniške zbirke. Novembra 1943 je bilo na ciklostilnem stroju razmnoženih 38 izvodov zbirke s preprostim naslovom Pesmi (Kmecl 2012: 162–163). Obsega izbor mladostnih pesmi, vse ljubezenske in nekaj najbolj udarnih, za recitacije primernih pesmi, med katerimi je le ena, ki je nastala v par- tizanih. Zaradi odmevnosti zbirke in potreb po kulturnopropagandnem gradivu je prišlo zelo hitro do odločitve o ponatisu zbirke v boljši tehnični podobi (prav tam: 165). Izid so načrtovali še pred novim letom 1944, vendar se je XIV . divizija v Beli krajini že priprav- ljala na odhod na Štajersko, kjer so Kajuha nedaleč od doma 22. februarja 1944 pokosili sovražnikovi streli. Prvo posmrtno izdajo Kajuhovih pesmi je še istega leta uredil pesnik Mile Klopčič in jo je izdala Propagandna komisija pri IOOF. 3.2 Kajuhova poetika V enaindvajsetih letih svojega življenja je Karel Destovnik zelo hitro prehodil pot do pri- znanega kulturnega delavca in pesnika, čigar pesmi so se trdno zasidrale v slovenski lite- rarni kanon, kar se kaže tudi v številnih ponatisih njegove poezije. Kajuhove pesmi slikovito ponazarjajo ne le pesnikov ustvarjalni razvoj, ampak tudi zgo- dovinske okoliščine, v katerih je ustvarjal z vero v moč poezije, ki mora biti angažirana, opozarjati mora na pravo resničnost življenja, skušati spreminjati svet na bolje in buditi vero v to, da so spremembe možne in celo nujne. Tudi v Destovnikovih pesmih se pre- pletata ekspresionistični izraz in duh socialnega realizma, družbeni aktivizem z intimno izpovedjo. V slogu je čutiti vpliv Prešerna in Cankarja, pa tudi sodobnikov, pesnikov in pisateljev, ki so v slovensko poezijo vnesli socialno-kritiško noto, npr. Miško Kranjec, Tone Seliškar in Mile Klopčič. Kajuhova razgledanost na področju evropskega literarnega prostora se kaže v vplivih nadrealizma in futurizma; v nekaterih pesmih je še posebej oči- ten vpliv ruskega pesnika Vladimira Majakovskega, ki so ga mladi, socialistično usmerje- ni pesniki imeli za začetnika socialistične poezije. Formalno se to kaže s stopničastim ver- zom v pesmih Drobna pesem, Poetom, Mogočne pesmi bomo peli (1941), Mostovi (1941), vsebinsko pa v revolucionarnem zanosu, ki se izrazi v »osrednji ideji – preživeti, zmagati, triumfirati« (Poniž 1982: 92–94). Kot meni Denis Poniž, se v Kajuhovi poeziji dopolnju- jeta »izvirna pesniška skušnja, oplemenitena z vsem, kar je Kajuh prebral v slovenski in svetovni literaturi, in zahteva časa, ki terja od pesnikov nečloveški napor, rjutje, kakršne- ga poezija še ni poznala« (prav tam). Podobno kot Župančič v pesmi Veš, poet, svoj dolg nagovarja pesnike, da ni čas za milozvočne pesmi, ampak za rjovenje. Postavi jih ob bok z bajoneti, kajti pesem je njihovo orožje. S ključnimi besedami rjoveti, poeti in ogenj, ki so izpostavljene kot samostojni verzi, poudari nalogo pesnikov v vojnem času: v ljudeh razvneti ogenj, ki jim bo pomagal v boju za svobodo: 8 Kajuh je bilo domače ime po dedovi strani (Kmecl 2012: 125). Kajuhove pesmi slikovito ponazarjajo ne le pesnikov ustvarjalni razvoj, ampak tudi zgodovinske okoliščine, v katerih je ustvarjal z vero v moč poezije, ki mora biti angažirana, opozarjati mora na pravo resničnost življenja, skušati spreminjati svet na bolje in buditi vero v to, da so spremembe možne in celo nujne. RAZPRAVE I 9 Dr. Jožica Jožef Beg I Pesmi upora in Karel Destovnik - Kajuh I str. 2-11 POETOM Ne peti, rjoveti bi morali v teh dneh, poeti. Kajti pesmi tihe več ne ranijo srcá; ni ljudem za vzdihe ni jim do solzá. In zato, zato, poeti naših groznih dni, pojte, kakor v boju bajoneti. Skušajte v ljudeh razvneti ogenj, ki jim v srcih tli ... (Kajuh: 1982: 45) Če je bila Kajuhova pesem pred vojno socialno obarvana, postaja z okupacijo vse bolj usmerjena v prikaz trpljenja zaradi okupacije in boj proti okupatorju in njegovim so- delavcem, pri tem pa poln upanja in vere v boljši svet. V ljubljanskem obdobju je nasta- la Slovenska pesem, ena izmed najbolj spodbudnih partizanskih pesmi, nastalih v času narodnoosvobodilnega boja. V njej pesnik zanika majhnost slovenskega naroda in po- udari njegovo upornost ter neuničljivost. Pesem je zelo hitro postala stalnica na parti- zanskih mitingih in bila že med vojno večkrat uglasbena. V Kajuhovem opusu izstopajo materinske pesmi, s katerimi prikaže novo podobo slovenske matere: ljubeča, vendar nič cankarjanska, ampak pogumno in ponosno prenaša žrtvovanje svojih sinov za svobodno domovino. Med izrazno najmočnejše pesmi spada Kajuhova ljubezenska lirika, cikel Lju- bezenske pa spada med najlepše partizanske pesmi. Sestavlja ga osem pesmi, s katerimi je Kajuh dopolnil pisma svojemu dekletu Silvi Ponikvar, ki so jo fašisti zaprli 8. decembra 1942. V pesmih izraža občutek nemoči in obupa, strahu, da se ne bosta več videla, pa tudi vere v življenje, spoštovanje do padlih za svobodo, sočutje do žrtev okupatorjevega nasilja in upanje v skupno življenje. Nekatere pesmi iz cikla so uglasbene, šesta (Samo en cvet …) celo dvakrat. Karel Destovnik − Kajuh je ustvarjal v času, ko je bilo delovanje na področju kulture in tudi pisanje poezije prav tako nevarno kot upor z orožjem. Zaradi svoje angažiranosti je bil interniran, zaprt, preganjan, bil priča najhujšemu vojnemu nasilju. Njegova lirika je imela nalogo spodbujati k boju proti okupatorju, vendar pa v nasprotju s premnogimi besedili, ki so nastala v času narodnoosvobodilnega boja, prerašča okvire svojega časa, verjetno tudi zaradi optimistične vere v prihodnost in nov, boljši svet. Kajuhove pesmi so v času nastanka, ko so ljudje potrebovali »pesem za današnjo rabo«, dobro odigrale svojo vlogo: spodbujale so k boju, dvigovale bojno moralo, tolažile in vli- vale upanje. Čeprav so imele odkrito agitacijsko in mobilizacijsko vlogo, so uspešno pre- pletale tematiko boja z motivi ljubezni (cikel Ljubezenske), družine (Pesem matere treh partizanov, Materi padlega partizana) in smrti (Partizanovo slovo, Pesem talcev). Priljub- ljene so postale zaradi preprostega izraza, neposrednosti in melodičnosti, ki spominjajo na ljudske pesmi. To niso izrazito domoljubne pesmi, vezane na domačijski prostor, tem- več predvsem pesmi upora proti vojni, krivicam, trpljenju, nasilju, žalosti. Pa tudi ljube- Kajuhove pesmi so v času nastanka, ko so ljudje potrebovali »pesem za današnjo rabo«, dobro odigrale svojo vlogo: spodbujale so k boju, dvigovale bojno moralo, tolažile in vlivale upanje. I 10 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXV I 2022 zenske pesmi niso le pesmi, posvečene dekletu, ampak se intimna občutja povezujejo z bojem za svobodo in upanjem v nov, drugačen svet. Prav o tem je zapisal že pred vojno: Med ljudi bom šel s knjigo Hugoja v rokah. In klical ljudem bom in klicali bodo milijoni z menoj. »Dol z vojno, nasiljem, krivico!« Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo. Začutil bom dneva novega sij. (Kajuh 1982: 35) T udi v partizanskih pesmih celo tedaj, ko je najhuje, zaključuje z upanjem in tako postavlja na prvo mesto občečloveške vrednote, kot so ljubezen, mir, svoboda, za katere se je vred- no boriti. Osebni pogled združuje s pogledom skupnosti, kar je še posebej izrazito v zna- meniti Slovenski pesmi, kjer je glas milijonskega naroda odločen v boju za svobodo in se niti za trenutek ne sprašuje o smiselnosti upora, kajti: »Edino hlapci cvilijo ponižno kakor psi / in lajajo, da nas je malo, / da bi v uporu vse pobralo ...« (Slovenska pesem). 4 Kako približati Kajuhovo liriko in pesništvo upora učencem? K er Kajuhove poezije kljub njeni preprostosti v izrazu in formi ne moremo obrav- navati ločeno od zgodovinskih okoliščin, je to temo smiselno obravnavati med- predmetno v povezavi slovenščine in zgodovine, pa tudi z drugimi predmeti. Pri zgodovini se s pomočjo dokumentarnega gradiva seznanijo o obdobju, v katerem je Kajuh ustvarjal. V predstavitev vključimo tudi obisk v Muzeju novejše zgodovine oz. naj- bližjem muzeju, ki ima tudi zbirko iz obdobja druge svetovne vojne. Ogledamo si doku- mentarni film o Karlu Destovniku − Kajuhu in poslušamo posnetke recitacij ali uglasbitev njegovih pesmi. Eden od dijakov (ali skupina dijakov) lahko pripravi referat o pesniku. Po seznanitvi z okoliščinami, v katerih je deloval Kajuh, lahko pripravimo ustvarjalne delavnice ali obravnavamo izbrano Kajuhovo pesem po metodi šolske interpretacije. V prvem primeru se učenci razdelijo v skupine glede na svoje interese, npr. literarna (ustvar- ja lastne pesmi upora ali le priredi Kajuhove), recitatorska (pripravi recital Kajuhovih pesmi), glasbena (uglasbi eno ali dve Kajuhovi pesmi), likovna skupina (izdela plakate na temo Kajuhovih pesmi), novinarska skupina (pripravi razredno glasilo o projektu). Poezijo upora lahko učencem približamo na različne načine: • upor v poeziji: pripravimo izbor najbolj znanih verzov iz posameznih obdobij slo- venske zgodovine; učenci umeščajo verze v obdobja, ugotavljajo motive, značilnosti zgradbe in jezika, avtorstvo, teme in motive povežejo z zgodovinskimi okoliščinami; • poslušanje pesmi upora: učenci na primerjajo različne izvedbe Kajuhove Slovenske pesmi, npr. lastno in umetniško recitacijo, glasbeno priredbo skupin Agropop in Stara šula: https://www.travel-slovenia.si/slo/karel-destovnik-kajuh-slovenska-pesem/; • folklorne prvine v partizanski pesmi: učenci primerjajo izbrane ljudske pesmi in njene partizanske različice; • pesništvo upora v besedi in glasbi danes: učenci poiščejo sodobne primere poezije upora in jih predstavijo sošolcem; pogovarjajo se o vrednotah nekoč in danes. Ker Kajuhove poezije kljub njeni preprostosti v izrazu in formi ne moremo obravnavati ločeno od zgodovinskih okoliščin, je to temo smiselno obravnavati medpredmetno v povezavi slovenščine in zgodovine, pa tudi z drugimi predmeti. RAZPRAVE I 11 Dr. Jožica Jožef Beg I Pesmi upora in Karel Destovnik - Kajuh I str. 2-11 Seveda lahko obravnavamo poezijo upora in še posebej Kajuhov pesem, predvideno z učnim načrtom, tudi zgolj s pomočjo didaktičnega instrumentarija v berilu. Če učenci odgovarjajo samostojno, poskrbimo, da bo dovolj časa za pogovor o njihovih odgovorih in za aktualizacijo, saj s tem še posebej poudarimo pomen in vplive poezije, ki odpira vedno aktualna družbena vprašanja, ki si jih zastavljajo tudi mladi. 5 Sklep K ajuhove pesmi uvrščamo v poezijo upora, ki ima v slovenskem pesništvu že dolgo tradicijo, čeprav jo pri slovenščini po navadi omejujemo le na pesništvo NOB. Verjetno tudi zaradi ideološkega predznaka, ki se drži partizanskega pesništva, je ta poezija potisnjena na rob ali pa se je sploh ne obravnava, čeprav v sebi nosi pomembna sporočila tudi za sodobnega bralca. Če namreč želimo vzgajati samozavestne in kritične posameznike, ki spoštujejo svojo domovino in kulturno dediščino, je poezija upora še posebej navdihujoča in primerna za obravnavo in aktualizacijo tako v osnovni kot srednji šoli. Povzetek R azvoj slovenskega pesništva upora lahko zasledujemo od prvih tiskanih besed v slovenščini prek ljudskih vojaških pesmi, poezije upora med prvo svetovno vojno, množičnega ustvarjanja med narodnoosvobodilnim bojem do sodobnosti. V slo- venski poeziji je do druge svetovne vojne malo bojevitih pesmi, verjetno tudi zato, ker so se slovenski vojaki borili v tujih vojskah. Med narodnoosvobodilnim bojem se okrepijo motivi sovraštva do okupatorjev in njihovih sodelavcev, še vedno pa je močno prisotna skrb za bližnje, ljubezen do doma in domovine, želja po miru in svobodi. Te teme so prisotne tudi v pesmih Karla Destovnika − Kajuha (1922–1944), ki so zaradi svoje me- lodičnosti in sporočilnosti zelo hitro postale stalni del programa na partizanskih mitin- gih, priljubljene pa so ostale še desetletja po vojni. Po osamosvojitvi Slovenije je ostalo v šolskih programih manj prostora za poezijo upora in tudi za Kajuhove pesmi. V osnovni šoli se tej poeziji ne posveča posebne pozornosti, v srednji šoli je predvidena obravnava ene Kajuhove oz. Borove pesmi. Manjša raziskava o poznavanju poezije upora in Karla Destovnika − Kajuha v prvem letniku gimnazije je pokazala, da petnajstletniki tovrstne poezije ne poznajo (za primerjavo: Kajuh je bil pri šestnajstih letih že angažiran kulturni delavec). Viri in literatura Destovnik, Karel − Kajuh, 1982: Markacije. Ljubljana: Mladinska knjiga (Zbirka Kondor). Kmecl, Matjaž, 2012: Intimna in družbena usoda pesnika Kajuha. Karel Destovnik − Kajuh: Enaindvajset pesmi za enaindvajset let življenja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Komelj, Miklavž, 2009: Kako misliti partizansko umetnost. Ljubljana: Založba /*cf. Paternu, Boris (ur.), 1997: Slovensko pesništvo upora 1941–1945. Boris Paternu: Slovensko pesništvo upora/ Zaporniške in taboriščne, izgnanske, iz tujih enot. Ljubljana, Novo mesto: Tiskarna, Dolenjska založba, Znan- stveni inštitut Filozofske fakultete. 585–608. Poniž, Denis, 1982: Kajuh, pesnik za vse čase. Karel Destovnik − Kajuh: Markacije. Ljubljana: Mladinska knjiga. 87–113.