S <>. številka.
Trat, v soboto 15. aprila 1 MJ9.
IVfcij XXIV
„Edinost"
i/.liaja il tuli rat mi dnn, razun nedelj in praznikov, zjutraj in r.vePer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izlitij« ol> 1». uri zjutraj.
Naročnini! znaSa : Obe izdanji iih leto . . . tri«!. 21-— Zh sum« večerno izdanje .	18'—
Zh pol let«, četrt let« in na mene« razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročile brez priložene naročnine ne uprava ne ozira.
Na drobno »e prodajajo v Tratn zjut-„JSUM.je Številke po 3 nvč. večerne Številke " po 4 nvč.; ponedeljke z jutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
II
Telefon Stv. 870.
4 nvč.
V edlnoatl Je moč!
Oglasi
ne računajo po vrntab v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom. I'orilaua. osmrtnice in javne zahvale, (lomači oglasi itd. ne računajo po pogodbi.
V»i dopisi naj se poftil jajo uredništvu. Nefrankovani dopisi «»e ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spre jema npnmiifttvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst,
l'rediilStv« lil tiskurmi se nahajata v ulici Catiiitia Stv. 12. Dpruvniltvo, od-pravništvo in sprejemanje lase rat o v
v ulici Moliti piccolo Stv. II, II. uadatr.
Izdajatelj In odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
UorU *ll 1"). Slovenski deželni poslanci s<> sklenili včeraj, da se ne udeležb današnje otvoritvene seje deželnega zbora.
Gradec 14. Deželni zbor je odklonil izročiti mitičnemu odseku predlog namškega konservativca Kerna glede uvedbe Šestletne šolske dolžnosti.
ltlldililpešta 14. V zbornici poslancev je finančni minister izjavil o posvetovanju finančnega proračuna, da o zvišanju užitninskega davka ne more biti niti govora. Borzni davek ne smo biti pretirano visok in mora odgovarjati dotičnim zakonom avstrijskim.
Killl 14. »Agenoia Štefani« objavlja noto, ki pravi, da je vlada v Kolumbiji angleškemu namestniku, kateremu je poverjeno tudi vodstvo italijanskega poslaništva, poslala noto, v kateri izjavlja, da je izplačala že veči del upnikov. Nadalje se je ponudila Kolumbija, da izplača vsem upnikom firmo Cerutti tirjatve od 1. januvarja 1885. z 20°/0 doklade. Italijanska vlada so je s to ponudbo zadovoljila in je sklenila dati Kolumbiji tri mesece časa, da poravna dolgove firme Cerutti.
Killl 14. Papež je vsprejel danes dunajskega župana dra. Karla Luegerja in kneza Ferdinanda Kudzi\vila.
Loildou 14. »Times« izražajo svojo zadovoljit ost na imenovanju barona Sternburga nemškim komisarjem za Samoa, in pravijo, da je Nemčija podala s tem nov dokaz, da odkrito želi, naj se kmalu reši samojsko vprašanje. Članek izraža nado, <la sedaj ni nikake ovire več, da «e reši samojsko vprašanje mirnim potom.
London 14. »Reuterjeva« pisarna javlja iz Washingtona: Navodila, ki jih dobe členi više komisije za Samoa, še niso natančno določena od treh vlasti. O tem predmetu se še vrše posvetovanja.
New York 14. Jutranji listi, katerim še ni znano, da je Anglija pritrdila nemškim predlogom glede Samoa, še pišejo deloma zel(5 ostro. »Gelbe Presse« dolži Nemčijo, da je vspod hujala Rose-a s tem, da ga ni odpoklioala, »Tribune« nasvetuje mir in obžaluje, da Nemci na Samoa ne delujejo ukupno z Angleži in Amcrikani. »Herold« se trudi biti nepristranskim in pravi, da je upati, iin se' stvar reši mirnim potom, osobito, ako sodeluje Nemčija.
Atene 14. Ministerstvo je sestavljeno definitivno. Ministri bodo popoludne zapriseženi in se nemudoma predstavijo komori.
lterolill 14. V državnem zboru je odgovoril državni tajnik pl. Biilo\v na interpelacijo glede Samojskega vprašanja. Izjavil je, da mu ni ničesar znano, da bi se bila Indiju «Falke» udeležila kakega konflikta. Nemčija zahteva, naj Anglija zaprtemu nemškemu naselniku ne stori nič zalega, v kolikor se da opravičiti njegovo postopanje. Anglija je vsprejela nemške predloge, tičoče se komisije, katero je sestaviti za Samoa. Nemčija vsprejme samo tako rešitev tega vprašanja, ki jej ne krši njenih pravic in interesov ter smatra kakor narodno častno stvar, da se ji ne krajšajo prava, ki jej gredo po pogodbi. Po menenju Bii-lowa bilo bi v največi meri malopridno, ako bi nastala vojna radi te skupine otokov, na kateri živi komaj petsto Evropejcev. (Živahno pritrjevanje.) O interpelaciji se ni več razgovarjalo.
Washillgtoil 14. Admiralu Kautzu so z poslednjim parnikom, ki je odplul od AuAlanda, poslali navodil, naj se izogiblje nepotrebnih sporov, a nnj varuje lastnino in ljudi, dokler ne sklenejo tri vlasti, kaj je početi z ozirom na položenje.
Kje je vzrok?
Mnogokrat ugibamo in pišemo o vzrokih temu, da se v Trstu tako grozno množe samomori ?! Res, prava samomorilska manija je to. Tudi mi se mnogokrat pogovarjamo med seboj o tem žalostnem pojavu naših žalostnih socijalnih in nravstvenih razmer. Mi govorimo navadno, da vir vsemu zlu je v javni vzgoji. Kdo bi mogel oporekati temu. Vera? — To stališče je premagano že davno. Rodbinsko življenje? Ti ljubi Bog, česar vsega ne vidi mladina v življenju premnogih naših mestnih rodbin. Mnogo vidi, premnogo, a nič dobrega. Kje naj dobiva taka mladina svojo moralno oporo? Kje navodila, da bi ubirala pravo pot v življenju ? Oim je otrok došel iz šole, je mnogim starišem le ta skrb, kako bi se ga iznebili, da bi jim no bil nadležen. Veseli so, ako ne treba skrbeti zanj, ako si »pridobiva« sam. — A kako ? s tem vprašanjem si ne belijo glav taki stariši. Brezbrižnosti od strani starišev, in slabim vzgledom v vsem javnem življenju se pa pridružuje še drugo zlo, ki je stokrat hujše — hujše — ljudje č i t a j o o n o novinstvo, ki tira nesramno in lukrativno spekulacijo z slabimi nagoni ljudstva. Takemu novinstvu, ki v svoji brezčutnosti gazi v blato vse ozire javne mon£le, — ni sveta nobena stvar, ker presoja vse stvari le so stališča špekulacije in piše v laskavih barvah tudi najpodleje stva ri, samo da draži itak že razdražene živce in da laska slabim nagonom. Tako ruši vso jezove nravstvenosti, čednosti in javno sramežljivosti -- takemu novinstvu je poverjena javna vzgoja v Trstu ! Pa da se približamo zopet k stvari, poglejmo le, kako se v tem novinstvu opisujejo samomori iu zločini. To se piše s tako vnemo o samomorilcu, o zločincu in o zločinu, da mora priprostomu človeku, ki ni utrjen moralno, kar sugerirati menenje, du se je dotičnik proslavil pred svetom se svojim činom in ga uprav vabi: pojdi in stori tudi ti tako! In sosebno tisti samomori radi »nesrečne ljubezni«, kako so opisujejo ti! Tako, da je mladenka, ki ima premalo utrjenih nravstvenih načel, a preveč razgretih živcev, res uverjena, da je ni slajše smrti nego je ona, ako položiš na-se roko radi — nesrečne ljubezni!
Taka javna vzgoja demoralizuje ljudstvo notri do korenike in je razorožuje popolnoma nasproti slabim instinktom, kakor jih nosi v sebi sleherni človek. Največi junak je oni, ki ume premagovati samega sebe in svoje nagone in le tam, kjer je takih junakov, je tudi javne morale. Ali pa morejo taki junaki rasti tam, kjer javna vzgoja daje le slabih izgledov, zavajajo ljudi, brezvestno in i/, umazano špekulacije, k slabemu, in ki dela iz ljudi sužnje slabih nagonov?! Se-li morejo vzgajati taki junaki tam, kjer se slabi čini slikajo v luči čednosti in slave, kjer se ljudstvu sistematično sugerira menenje, da je dobro, kar je slabo, kjer se z opisovanjem v slikovitih barvah vzbujajo simpatije do zločincev in samomorilcev, mesto da bi se zločin in samomor kazala za to, ker sta — zločin proti človeškemu zakonu in božji zapovedi. Tudi mi nočemo, da bi
svet preklinjal samomorilca. Imejmo usmiljenje tudi žnjim in ne blatimo njegovega spomina, ali ono, nad katerim bi javna vzgoja morala vzbujati gnus, je čin sam, je samomor.
In te svoje dolžnosti ne vrši javna vzgoja v Trstu, v kolikor je ista v rokah javnih glasil. Se več: * ona dela pozitivno v nasprotnem zmislu. Ona še glorifikuje, kar bi morala dušiti. To je jeden glavnih vzrokov uprav groznemu naraščaju samomorov v Trstu. In da je to res jeden glavnih vzrokov, priča dejstvo, da so naš" samomorilci večinoma mladi ljudje. Mlade devojke v cvetju svojih let polagajo roko same nase in si končujejo življenje. O takih mladih bitjih ni možno reči, da sta jih morda neozdravljiva bolezen, ali beda in strah pred nadlogami gnali v obup in v smrt. V dobi, ko vidi človek le lepo stran življenja, ko klijejo in evetejo v njem vso kali veselja do življenja, ko še ne pozna resnosti življenja in trdega boja za obstanek — v taki dobi obup!! Ne, ne! Tu je vzrok le kriva smer vzgoje, narekovana od umazane špekulacije, ki upropašča sočloveka, ki tira zlasti mladi rod na slaba pota iu mu jemlje sleherno moralno oporo, da brez vesla jadra v vulovju življenja in se pogublja.
Toda resnica je to, da ima poleg javne tudi šolska vzgoja nekoliko krivde na podivjanju čut-stev. Ni mesta tu, da bi kritikovali ves učni zi-stcin v naših šolah, ki popolnoma pušča iz vida ono, za kar bi so moralo skrbeti vsporedno in z isto ljubeznijo kakor za vednostmi izobrazbo: vzgojo srca. Le en slučaj iz naših šol hočemo navesti tu, o katerem so nam sporočili tc dni. Neki slovenski oče pošilja svojega sina v nclco šolo v Trstu. Ne treba praviti, da ta šola ni slovenska. In v tej šoli se dogaja, da oel<5 učitelj veronauka pita svoje slovenske učence z ščavi. »Ti ščavo povej mi to in to«; »tvoj oče je sčavo!« Tako in slično obgovarja svoje učence. V teh razmerah, ko itak že vihrajo narodne strasti, ko so pojavi narodnega sovražtva zadobili najodurnejo oblike, v takih razmerah dajo celo učitelj veronauka takih izgledov narodne netolerance! Ni dosti, da hiški otroci še doma in na ulici čujejo zasramovanja, pa se še v šoli vceplja v mlada srca seme sovražtva in nestrpnosti. Kje ostaja tu šola se svojo nalogo za v z g aj a n j e src a ?!
Javna vzgoja zastruplja čutstvovanje — iu šola, mesto da bi paralizovala tako vplive, pa še popolnjujo, česar ni storila zastrupljajoča javna vzgoja.
V slabi javni in v zgrešeni šolski vzgoji je vir našemu tržaškemu zlu.
Politični pregled.
TRST, 15. aprila 18«J5).
K položaju. Iz Prage javljajo v »Neue Freie Presse« dne 13. t. m.: Mod današnjo sejo deželnega zbora so se sešli ob '/,2. uri členi parlamentarno komisijo veleposestva, grof Karol Bmpiov, grof Palffv in princ Friderik Sc\varzenberg, ter člena parlamentarne komisije mladočeškoga kluba dr. Engel iu dr. Pacak v posvetovanje z finančnim ministrom drotu Kaizloin. Mej poslanci se je kmalu razširila govorica, da je finančni minister dr. Kaizl podal voditeljem obeh čeških strank pojasnil o namenili vlado glede rešenja najbolj perečih vprašanj,
HoRehno pM glede rešenja jezikovnega vprašanja potom S 14. Tej govorici pa se je hitro ojtorekalo od strani udeležencev na konferenci«.
Propitavši to vest, se nismo mogli vzdržati mal ici joznega nasmeha.
Mnogo dovtipnv se drla na račun voditeljev nemških opozicijskih strank, prav zato, ker lovijo slepe miši z javnostjo, snuje programe, ki naj bi bili sicer v direktivo nemški javnosti, ki pa prav zato ne smejo v javnost, V tem postopanju nemških strank je res toliko ne/miselnosti, da se svet po pravici roga tem modrim nemškim glavam. Tod a malicijozni nasmeh je kmalo zginil z naših ustni«', ko smo se spomnili, da istotako lovi vlada slepe miši z nami, na I atere se opira.
Tudi vlada ima haje zvoje naklepe, osnove in načrte, katere hoče menda izvršiti. S kom ? Z čegovo pomočjo? ('e hi vedeli, da je še kaj logike na svetu, rekli hi, da s pomočjo skupin v večini. In če je kaj logike na svetu, rekli hi nadalje, da hi morali biti vodje te večine prvi, ki hi bili obveščeni o namenih vlade. Dejstva pa nam pravijo, da tudi taktika vlade ne hodi po onih potih, na katere kaže logika. Kdo ve, kaj prav za prav namerja vlada Thunovii ? Kolikor smo obveščeni mi, pušča vlada vso večino istotako v temi glede svojih namenov, kakor puščajo nemški voditelji svojo in splošno javnost. O da, ako hi hila tajnost jamstvo v speli a, potem hi hila že davno in v tem tiči komičnost vse situacije — opozicija premagala vlado in vlada opozicijo. Nemci nočejo povedati, kaj hočejo, vlada noče povedati, kaj hoče — in mej tem se dobro počuti ves dosedanji z istem. Skoda pa je na naši strani. Nemci so v neizprosni opoziciji proti vladi. Italijani so v zvezi z istimi Nemci, so torej prav za prav tudi v opoziciji, a na Primorskem čutimo notri do kosti, kakor da smo mi v opoziciji, Italijani pa steber vlade. Mar meni vlada prav zares, da smo mi res taki politiški otroci, da se čutimo presrečne in da nimamo ničesar več želeti, da le smemo reči, da smo v večini in da jo smemo podpirati. GrofThun je tu v mali zmoti in naši poslanci se ne bodo mogli izogniti dolžnosti, da mu pojasnijo to zmoto.
Proti gibanju »Proč od Rima«. Pastirsko pismo, ki je je izdal knezonadškof in kardinal dunajski, dr. Anton Gruseha, proti frivolno izzvanemu gibanju »Proč od Kima«, je velezname-nit pojav. Pastirsko pismo pravi: da noče tožiti radi tega boja proti katoliški cerkvi, ker takih bojev je bilo vedno in jih ho; da to ni beseda strahu, kajti Izveličar je rekel : Zaupajte, jaz sem premagal svet; pa to tudi beseda skrbi radi vernikov, kajti cerkev ni zgubila ničesar, ako so se ločili od nje itak že mrtvi udje. Temu pastirskemu listu da je marveč namen, da hi vspodbujal.
Zanimiv je oni odstavek, ki govori o očitanju, da katoliška cerkev ni narodna, To je res in je krivo, kakor se že umova stvar. Rimska cerkev ni narodna, kajti ustanovljena je za vsa ljudstva in za vso narode. V drugačnem ztnislu pa se more reči : rimsko-katoliska cerkev je narodna, ker ob-jemlje vsako narodnost z vso ljubeznijo svojo in ker jo vso narode sveta povzdignila iz teme poganstva in barbarstva do oivilizacije, kakor dokazuje svetovna zgodovino. Kajti civilizacijo vseh modernih narodov je ziipričela rimsko - katoliška cerkev in jo negovala in nadaljevala eden in pol stoletja, prodno so se prikazala sedanja od cerkve ločena veroizpovednnja. Vse umetnosti in znanosti, vsa kultura in civilizacija krščanskega svetu prihaja od katoliške cerkve kakor njo učiteljice in matere.
Potem se obrača pastirski list proti očitanju, da katoliška cerkev prinaša nazadovanje, kajti katoliški narodi so jeli nazadovati še le potem, ko ko se obrnili sovražnood cerkve. Klic »Proč od Rima!« je naperjen v prvi vrsti proti papežu. A papež bode do konca sveta. Zaključujč poživlja pastirski list vernike, naj ostanejo trdni v veri, nuj ostanejo zvesti papežu, ki v sivi starosti tako modro vodi svojo cerkev.
»Vaterland« javlja, da so je to dni zbralo na Dunaju več politikov in zastopnikov organizacij, ki so so ustanovili kakor odbor za katoliško akcijo.
Avstro-Ogerska v Kitaju. « Pester Llovd» je dobil z Dunaja vest, da so je v sklopih odločilnih krogov na Dunaju izvršila temeljita sprememba z ozirom na dogodke na skrajnem Vztoku
Ko se jo nedavno temu razširila vest, da tudi naša država noče zaostati, kjer se vse drenja, da bi dobili svoj delež, ako pride do velike delitve velikega cesarstva kitajskega, so s kompetentne strani kar hiteli oporekati tej vesti. Sedaj pa javlja gori rečeni list, da na Dunaju prav pridno študirajo zemljevid Kitaja in da si pridobiva vedno več tal misel, da bi si tildi A vstro-< >gerska pridobila jedno pristanišč kitajskih. Do jeseni da sicer ni pričakovati nikakoga definitivnoga sklepa in za sedaj da se le proučuje in pripravlja.
Domače vesti.
Za jubilejno dijaško ustanovo došli so nadaljnji darovi :
Poprej izkazanih......3H42 gld. 07 n8.
Cilan Katarina, Trst ....	1 „ — „
Golja Ivan c. kr. fin. svdtnik . . 50 „ — „
Skupaj ;1H«»3 gld. 07 nč.
Nadaljne darove sprejema blagajnik dr. (i lista v Gre gor in v Trstu (Via Molin piccolo štev. :i).
Imenovanje v ti na nč lil služIli. Finančni minister jo imenoval finančnega tajnika Alberta Rešena finančnim svetnikom, finančnega tajnikn Maksimilijana J a h 1 o n s k e g a pa višim finančnim nadzornikom za ohsežje finančnega ravnateljstva v Trstu,
Slednjič je imenovan finančni tajnik Josip Tomažič finančnim svetnikom za ohsežje finančnega ravnateljstva tržaškega. To imenovanje beležimo s posebnim zadovoljstvom, kajti tu je resnična zasluga dobila svoje priznanje.
Imenovanje. Noš rojak, dvorni svetnik na najvišem sodišču na Dunaju, Filip A hram, je imenovan senatnim predsednikom na istem sodišču. Čestitamo iz vsega srca!
Cvetje z »laškega« shoda v Koštaboni.
S Pomjanščine nam pišejo: Človek bi ne veroval, in vendar je resnično, da so v Koštaboni, prek in prek slovenski vasi, zborovali »Lahi« isti dan, kakor smo mi. Na hiši, kjer je bil njihov shod, videl si raznovrstnih zastav, samo cesarske ne — saj vemo zakaj ! V krčmi je dobil vsaki pol litra vina, a oni, ki je bil bolj »ferbao«, ga je izpil tudi več. Da se ni baš posebno dohra godila gospodoma doktorjema iz Kopra, razvidiino iz tega, ker sta morala zopet obljubljati vse možno, samo da sta brzdala nemirne elemente. Neki mož jim je dajal nekako »pod nos«, vprašujč gospAdo, koliko so storili od zadnjih obljub? In gospoda doktorja sta bila v zadregi. Trebalo je zopet obljubljati. Gospoda doktorja sta rekla, da imajo sedaj v Kopru štiri tisoč goldinarjev na razpolago za občino Po-mjun in da začno kmalu delati razne potrebne reči. Ti moj Bog, ako hi Vi gospftda res imeli ta denar za našo občino, bili hi že začeli ž nji m vsaj ljudstvo »farbati«, bili bi začeli vsaj na videz in vsaj eno izmed kričečih potreb, samo da hi se ljudje nekoliko potolažili. Toda tega niste storili, ker Vam manjka v prvo pravo volje, in tudi vseh štirih tisoč. — Dalje so na shodu obljubili popraviti ono zloglasno cesto iz Smarij v Koper, po kateri hodi vsaki dan na stotino ljudstva iz Smarij, Kerkaveev, K oš ta bone, Puč, Nove vasi, torej iz vasi skoro vse občine, razven Pomjaneev in Ga-žoneev. Na tej glasoviti cesti se nahaja kamenje po kvintal težko, da po njem dan na dan, po dnevi in po noči, krevsa ubogo ljudstvo in kolno občinsko upravo, da poleg vseh lepili občinskih naklad ni novca za to cesto.
Poslušajte nadalje, Vi Smnrijci! Toliko let zbirate že denar za novo cerkev; škoda, da ste zbirali, gospoda sta obljubila, da Vam jo sezidata ona dva, ali vsaj pomoreta zidati. Vidite, kako lopo se kaže /a Vas! Lepa cerkev, lepa cesta v Koper, kaj no, to je kaj posebnega. Smont, da bi ne držali s takimi dobrotniki! Le Vaših glasov še potrebujejo, potem že začno; tako skrbijo ros za Vas, da Vas bo kmalu samih njih skrbi — konec.
Kaj pa pravijo Gažonci? Gospod Bartolioh jim je obljubil, da pridejo njih potrebe prvo na vrsto, v Koštaboni pa o Gažoneih niti govorili niso! Ti nehvaležni svet! Da bi so bili vsaj sporazumeli z g<»sp. Jiartoliohem, tla bodo »farbali« vsi z ono farbo« ! Tako pa so »farbali« vsak po svojo! To je vendar ros več nego smola!*— Tudi
oni preklicani most tam doli nekje pod Koštabono bi moral — |x> obljubah o zadnjih volitvah — že davno stati;* pa sam se neče zidati, onih štirih tisoč pa do sedaj še ni bilo. Oj, oj, kaj bo to?
Družili večih nesreč ni bilo na laškem shodu.
Kaj pa to? Ali ste čuli ? Gospoda doktorja iz Kopra sta govorila zbranim prodanoeni : »Saj s m o Slovenci!« Oho, kaj bo pa zdaj? »Slovenci«?! Menda sta se gospoda res sramovala imeti okolu sobo take »Lalic«, kakoršnjih sta zbobnala skupaj tisti dan iz slovenskih vasi ne samo Pomjanske občine, ampak tudi od onkraj Rokava; trebalo jih jo prekrstiti v Slovence, saj Lahi vendar no zametujejo sami sebe. Pomjanei, ali še ne izprevidite ?
Ako so bili na Vašem shodu, gospoda, kakor sto sami rekli, Slovenci, zakaj pa hodite semkaj z laškim shodom ? Ali niste s tem naravnost pokazali, da hodite delat le nemire med naše ljudi ? Iščite o belem dnevu z lučjo v roki, ne iztaknete Italijanov, ker jih ni; zatorej morate segati po Slovencih, seveda Vam prodanih, ki sedaj še ne vidijo; pa že izpregledajo in potem si lahko prihranite one troške za shode tu pri nas. Veste, kaj pravi istrski pregovor: »Cinit, pa ne preveč Činit.«
Dmia agitacija. Povedali smo že, kako drzni agitatorji tekajo po okolici in love podpise na nekov protest proti osnutju okrajnega glavarstva. Povedali smo tudi, kakih lažij in zvijač so poslužujejo, da love tudi take okoličane, ki bi gotovo ne podpisali, ako hi jim povedali resnico. Sedaj nam poročajo z Opčin, da tudi tamošnji oa-povila lovi podpise za rečeni protest in da postopa <» tem zvijačno in telojalno. Mož ima tudi taba-karno in gostilno in porablja to priliko, da nagovarja ljudi), naj podpišejo, da pa tudi on, kakor drugi slični agitatorji, noče povedati ljudem, zakaj gre. Pravi le: «Le podpišite, ni nič posebnega, je nekaj za naše mesto*. A skrajno grdo je, du lovi in pušča podpisovati tudi 17- in IH-letne fantiče.
Mi opozarjamo tudi slavne oblasti na to naj-novejo agitacijo po naši okolici. Kajti menimo, da tudi njim ne bi smelo biti vsojedno, da se razburja ljudstvo s takimi lažmi — n. pr., da se jih hoče odtrgati od mesta in da pridejo «pod Kras» —, se zlorablja nevednost in zaupljivost ljudstva in se je demoralizuje na takov način !! Naša stranka hoče vestno storiti svojo dolžnost tudi o tej priliki. Svariti hočemo na mestu, a politično društvo priredi ■ drugo nedeljo javen shod za zgornjo okolico, kjer i govorniki temeljito pojasnijo vse vprašanje in raz-kujejo drzne laške spletke. Jedno pa svetujemo že danes okoličanom, kako naj odgovore, ako pridejo k njim laški agitatorji. Rečejo naj: Oe bi bilo res, da imaju laška gospoda kakor trde, le škodo z okolico, potem se ne bi tako bali vsake spremembe in ne bi lovili podpisov na toli nelep način! Ce bi magistrat ne zlorabljal svoje moči nad okoličani, potein ne bi gospoda napenjali vseh sil proti osnutju okrajnega glavarstvu! Prod vsem pa povejte laškim agitatorjem, da je grda in nesramna laž to, ako pravijo, da vas z okrajnim glavarstvom hočemo ločiti od mesta in da je marveč nasprotno res: da nikdo ne misli na to, da hi so okoličani ločili od občine, da se nadejamo, da'ravno v okrajnem glavarstvu dobimo sredstvo za krepkejo obrambo pravic okoličanov kakor členov mestne občine tržaške!!
Oblakov nagrobni spomenik. «S1. Narod* piše: Gospod dvorni svetnik prof. dr. V. Jagič je svojemu bivšemu učencu, pokojnemu profesorju, dr. V. Oh l a k u, naročil pri kamenoseku Feliksu Toinanu v Ljubljani lep nagrobni spomenik. Na visoki piramidi iz češkoga sionita je izdolben zlat križ in vdolbon medaljon iz kararskega marmorja z doprsno podobo Oblakovo. Medaljon je v modernem slogu izdelal kipar Bernekor na Dunaju. Na podstavku je napis:
Dr. VATROSLAV OBLAK r. 15/V. 1K<)4. in u. 15/1 V. I HM v CELJU.
Dostoinu hvstfi otflvrčsti kftnigv. (v cirilici.)
S rojemn prijatelju posta rili sloraiisfri f ilolozi r spomin. Starosto venski verz v legendi je vzet iz Apokalipse, o kateri je rajni Oblak spisal svojo disertaciji). Lepi spomenik je gospod Tomun včeraj poslal v
Celje, kjer ho slovesno blagoslovi in odkrije 15. aprila.
»verjetno — ali vendar resnično. Za-
derski »Narodni list« piAe: »Poslance dr. A. vitez Pajer je imenovan deželnim glavarjem v Gorici. Dr. l*aj*r ftripitfia Slorrnrem. Vlada se torej ni preplašila napovedane jej italijanske opozicije.
In tako piše hrvatski list o slovenskih stvareh! In o stvareh, ki so predmetom splošnega zanimanja v notranjem političnem življenju avstrijskem. To je pač kričeč dokaz, kako malo se brigamo jeden za drugega eelč mi Hrvatje in Slovenci, ki smo vendar navezani eden na druzega po ukupnosti krvi, kulturnih, narodnih in gospodarskih interesov ! Pa se čudimo, da nas ne upoštevajo drugi!
Kričeč slučaj. Neki Ivan Kraševecje kupil v marcu leta 1H<»H na Hrvatskem 24 volov, katere je hotel prodati v Trstu. V Karlovcu si je dal napraviti vse potrebne uradne certifikate. Ko pa so prišli voli v Trst — na sv. Soboto — so zaplenili živino po nalogu živinozdravnika, ker je namestništvo z razglasom od 10. februvarja 1H<>8 prepovedalo uvažanje živine iz Hrvatske. One voli so prodali na javni dražbi na račun c. k. erarja za svoto 200H gld. Vrhu vsega je bil Kraševec poklican pred sodišče na odgovor radi prestopka. Bil pa je rešen obtožbe. Državno pravdništvo je uložilo pritožbo ničnosti na najviše sodišče in to je odredilo, naj se uvedejo nova poizvedovanja. Včeraj se je vršila nova razprava na tukajšnjem deželnem sodišču, in Kraševec je bil obsojen na 100 gld. globe in na izgubo ostale skupine za voli v znesku 1908 gld. c. k. erarju na korist.
To je ta gol, suh dogodek, ki pa jo kričeč za slovensko javnost sploh po tem, kakor se je branil Kraševec. Dotični razglas namestništvn je bil priobčen v »Osservatore triestino«, a Kraševec je trdil ne le, da ni videl nikdar onega razglasa, marveč da mu nitf-znano ni, da sploh i z-h a j a ta list!!
In vlada v tej deželi, ki je po veliki večini slovanska, priobčuje sploh vse razglase svoje v tem listu, o katerega ekzisteuci niti ne sluti (.M)°/0 od te slovanske večine. Iz slučajn Kraševčevcga pa je jasno, kake posledice lahko nastanejo za ubogo ljudstvo, ker se uradni razglasi priohčujejo v listu, katerega nikdo ne čita, izvzemši one uradne osebe, ki — morajo ! Da, dn, med mnogimi nezmi-selnostmi imamo tudi to, da uradni list za slovansko večino izhaja samo na italijanskem jeziku! Kaj nam basne, ako je tudi včasih kakov razglas priobčen v krvavo slabem slovenskem prevodu, ko je pa priobčen v listu, ki je nepoznan med ljudstvom prav zato, ker jo uredovan le v italijanskem jeziku. Kaj de to, da je ljudstvu na škodo, da je le ohranjeno staro vladno kopito.
Ženska podražil I en družbe sv. Cirila in Metoda priredi prvo nedeljo meseca maja izlet k sv. Ivanu. Tu se bo vršila na vrtu »Narodnega doma« veselica s krasnim, povsem novim in vele-zanimivim programom. Dotlej hočemo za vsako nedeljo napisati kako notico o namerjanem izletu tem in o veselici. Častite družahnice pa posebno prosimo, da pač ne prezrti nobenega spisa ter da kolikor mogoče agitirajo v svojih krogih. Sploh prosimo vse častito občinstvo, da se zavzame za stvar; saj je namen vzvišen, plemenit! Ali nam moro biti katero društvo bolj pri srcu, nego družba sv. Cirila in Metoda ? ! Ni treba, da se le pedantno vprašujemo : kaj pa bo? Za družbo sv. Cirila in Metoda je! In to je dovolj ! Samo to ime mora imeti toliko moči, da privablja vse zavedne Slovence.
Jutri v Skedenj! Vrlo pevsko društvo »Velesila« priredi jutri svojo veselico z jako zanimivim programom. Možki zbor tega društva je že slavnoznnn v naši okolici, a jutri bodo sodelovali tudi tamburaši, mešani zbor in vrli gledališki di-letantje. Veselica se prične ob 4. uri popoludne in se bo vršila v novi krasni dvorani gosp. Marije Sanein po domače Cemot. Plesalo so bo seveda tudi, kaj pak! V Skedenj! to bodi jutri parola našim mestnim izletnikom.
Pevsko bralno društvo «Doiu» na Repen-tabril priredi v nedeljo dne 7. maja, (in no dno 28. maja, kakor je bilo že objavljeno) svojo prvo veselico s petjem, godbo in igro, na odičenem dvorišču gospoda Štefana Ozbič-a na Repcntabru. Ker pa bode dotično prostorno dvorišče skoro vso pokrito, ne bodo nič motilo ev. neugodno vreme. Pro-
simo torej, da vzamejo to naznanje druga bratska in okoličanska društva.
To novo društvo nastopi prvikrat na odru pod vodstvom g. pevovmlje Ivana Bole-ta. Godba bo iz Sv. Križa (primorskega) pod vodstvom gosp. I Fr. Maicena.
Vspored objavimo svoječasno Odbor.
V	Riemanjih se obhaja na praznik varstva sv. Jožefa, 3. nedeljo po Velikinoei, običajni romarski shod. Vspored službo božje je sledeči :
V	soboto, dne 22. aprila ob 7. uri zvečer slovesne veČerniee z blagoslovom.
V	nedeljo dne 2.'l. aprila, ob f>. uri zjutraj cerkveni govor, na to peta sv. maša ; ob S. uri in pol tiha sv. maša; ob 10. slavnostni cerkveni govor, potem velika sv. maša; popoludne ob .'». nri slovesno večernice z blagoslovom.
Izpovedovati se prične v soboto ob 2. uri popoludne.
Letos in sicer dne 5., 6. in 7. maja se bode obhajala slovesna tridnevniea v spomin stopetdeset-letnice, kar se je začela tukajšnja božja pot k sv. Jožefu. Nntančen vspored cerkvenih svečanosti se objavi v kratkem po časopisih in posebnih naznanilih.	Cerkveno predstoj uištvo.
Povodom otvoritve deželnega /bora istrskega v Kopr u dne 1:>. aprila t. 1. ima poštni in brzojavni urad v Kopru in Poreču od 15. aprila do konca zasedanja polno dnevno in nočno službo.
Ameriška vojna iadija na Reki. Dne l.t. m. je priplula na Reko ameriška vojna ladija «Nasty Fog». Na ladiji je 180 mož posadke. Tuja vojna ladija, ki je v ameriški pomorski vojni igrala veliko ulogo, vzbuja veliko pozornost med Rečani radi njene posebne zgradbe in opreme. Na krovu je tudi godba, sestoječa iz dvajset — zamorcev. Gornji del krova te ladije je ves iz kristala. Na istem se nahajajo štirje «hopsking»-topovi in dva metalca torpedov.
Zanimivosti za premislek. Čitatelji »Edinosti« se še spominjajo, da je bil znani gostilničar «pri petelinu*, gospod V odo pivec, povodom lanskih izgredov v mesecu septembru zaprt iti pozneje tudi obsojen na 6-mesečno ječo. Spominjajo se še dalje, da je vrhovno sodišče uničilo to sodbo in za u kazalo novo razpravo, ker se ni bilo možno prepričati iz zapisnikov, dn-li je bilo sploh dokazano kako kažnjivo dejanje, tem manje pa javno nnsilstvo.
Včeraj dne 14. t. m. se je torej vršila nova razprava in g. V o do p i v e c je bil popolnoma rešen vsake krivde.
Sedaj pa nekoliko zanimivosti.
(}. Vodopivee je navajal v svoji obrambi, da je dotičnega večera v mesecu septembru postopil pogledat za sinom in ga klicat domov, da ne bi zašel mej demonstrante. Iz vrta »ginnastiehe» mu je priletel preko zida — kamen, a on je pobral kamen in ga zagnal, seveda srdito, od sebe v zid. Daleč na okrog ni bilo človeka ki bi bil ra<U tega v nevarnosti in niti jeden dotičnih redarjev ni potrdil kakega zlobnega namena.
Dalje! Se tisti dan, ko je bil Vodopivee obsojen, je prišel sluga od preslavnega magistr. in zahteval, da se gostilna Vodopivčeva zatvori in takoj! G. Vodopivee se mu ni uda!. Prav je imel. — Sedaj mu vsaj ne treba na novo otvarjati gostilne.
Dalje ! Svetiljko nad gostilno Vodopivčevo so pobili hudobneži že dostikrat. To zimo pa se je posrečilo marljivim redarjem, da so zalotili krivce ravno na delu, ali bolje rečeno: na laškem —begu. Bili so obsojeni; a ta teden so bili zopet oproščeni, ker se ni moglo dokazati, kdo je vrgel, i s t i kamen, ki je ubil svetiljko.
Slednjič še to: Povodom pritožbe Vodopivčevo radi zopetnega pobi tja svetiljko so mu odgovorili na redarski postaji, da mu ne bi pobijal nihče, ako bi bili napisi nad vratini — laški!
Vse to in še več drugega se je pripetilo jednemu Slovencu tekom jednoga poluleta. Lahko si mislimo, da tudi drugim ne cveto ravno cve-tičice ob teh razmerah v Trstu.
»Piccolo» — molči! Tako so ti ljudje. Ko so gostilničarja Vodopivea potegnili v zapor radi znanih dogodkov povodom smrti pokojne cesarice, in potem vse tri tedne, ko je rečeni sedel v preiskovalnem zaporu, so prinašali po cele kolone o njem, kjer so trgali njegovo ime in čast njegovo rodbine; in ko je bil Vodopivee obsojen v prvi instanci, to so trimfuvali in so dvigali roko, da z
jodnim udarcem porušijo njegovo ekzistonoo. O včerajšni razpravi pa, ko j«- bil Vodo|Hvee popolnoma rešen vsake krivde, molče kakor grob. Čast krasti, to znajo ti novivarski rokovnjuči; da bi pa potom, ko se je pokazalo, da so dolžili nedolžnega, zopet popravili, kar so zagrešili, da bi glodali, da bi povrnili ukradeno č:ist, tako daleč ne sega novinarska vest njihova!!
Sedaj molče in niso toliko lojalni, da bi vanj konstatovali suhi fakt, da se j<« vršila druga razprava. S takimi lfiidmi sc nam je boriti tu !
Ilrlirantstvo. s Pomjanščino smo dobili daljši zanimiv dopis, ki nam pripoveduje, kako so Italijani po vsej Pomjanščini zbirali »prodano« meso za shod v Koštaboni, kako so divjali po shodu in kuko so na potu proti Krkaveem čakali iu s kamenjem ranili nekega starega moža, ki se je sam — toda še o dnevu —vračal z shoda v Koštaboni.
To je že res uprav abruško brigantstvo, ki iz zasede preži na svojo žrtev, na slabotnega starčka, o katerem ve, da se ne more braniti. Taki so sadovi one kulture, katero laška gospoda zanašajo med naše ljudstvo! Večna sramota jim !
1%-pred deželnega sodišča. 512-letni Goltati Petronin iz Pirana je brez vsacega povoda napal na ulici nekega Andreja Parenzana in njegovo ženo. Hkrntu jo Petronin vdaril Parenzana s pestjo v obraz, a ker so je žena potegnila za moža, je žugal le-tej, da jo vrže v morje. Pa tudi potem, ko je bil že odveden v zapore, se Petronin že ui mogel pomiriti. Razsajal je in je razbil jedno okno. Včeraj pa jo bil tožen radi javnega nasilstva, radi lahkega telesnega poškodovanja in radi zlobnega poškodovanja tujega blaga. Dobil je 10 mesecev ječe.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadime vesti.)
Koper 15. Deželni zbor istrski se je otvorij danes opoludne po deželnem glavarju dru. Cam-pitelliu. Deželni glavar je predstavil vladnega za-1 stopilika, okrajnega glavarja Fahianija; poslednji ( je pozdravil deželni zbor v obeh deželnih jezikih 1 ter je prečital cesarsko poslanico deželnemu zboru, najprej v italijanskem in potem v hrvatskem jeziku. Po dovršeni volitvi se je spominjal deželni glavar smrti Njenega Veličanstva cesarice, na kar se jo seja zaključila v znamenje žalosti. Prihodnja seja hov torek.
tiorica 15. V današnjo otvoritveno sejo deželnega zbora so došli vsi italijanski poslanci in knezonadškof dr. Missija. Vladni zastopnik je v imenu namestnika predstavil deželnega glavarja dr. viteza Pajerja. Poslednji se jo zahvalil na imenovanju iu je obžaloval odsotnost slovenskih poslancev. Zagotovil je, da si hoče prizadevati, da sc doseže kako sporazumljenjo s slovenskimi poslanci. Po dovršenju dnevnega reda se je seja zaključila trikratnim klicem Nj. Veličanstvu.
IMlliaj 15. Glasom poročila v »Notic Freie Presse« je došel odgovor angležke vlado na prigovore avstrijske vlade radi retorzijsko carino na sladkor, ki ne uživa premije. Odgovor da pravi, da bi so takoj odstopilo od rečene carine, ako avstrijska vlada dokaže, da sladkor, ki se uvaža v Indijo, ne uživa izvozne premije. O tej stvari bode jutri v finančnem miuisterstvu informat.vno posvetovanje z industrijalci sladkorja.
Dllllllj 15. Sodi se, da potovanje finančnega ministra tira. Kaizla v Prago je imelo ta namen, da potolaži Cehe, ki so ozlovoljeni, ker se je seja oksekutivnega odbora desnice odložila.
Dunaj 15. «N. Fr. Presse* potrja, da vlada no misli sklicati državnega zbora do pozne jeseni ter da hoče med tem s pomočjo £ 14. dovršiti pogodijo /. Ogersko in izdati jezikovni zakon. Potem, ko bosti rešeni ti dve vprašanji, se nadeja vlada, da bo laglje premagovala nasprotstvo v parlamentu. In če bi sc poslednji vendar ne hotel lotiti normalnega delovanja, bi vlada mogla vlndati daljo tudi brez parlamenta.
Poštna in brzojavna
vpraviteljica
/možna slovenskega, nemškega iti itulijun-| skega jezika išče službo.	Ponudbe na
upravništvo.
Tvrdka M. AITE
Via Nuova. ogel ulice S. Lazzaro št. 8.
I nojam si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim odjemalcem, <Ia sem preskrbe! svojo prodajalnieo z mnogobrojnem povsem novim blagom po brezkon-
kurenčnih penah: Raznovrstni perkal, moderno risanje, barve
garantirane . ...........po l,ri n vi.
Fini perkal /.a srajce..........*24
Oxforđ, barve garantirane........ 1H „
Francozkl sateni...........,.
Plquet, barvan in bel za obleke ......Ki ..
Perkalln za podloge v vseh barvah .... „ Blago močno za podloge v vseh barvah . , 15 .. Blago za Senake obleke dvojna širina o<l "2.1 nvč. naprej
„ ,, možke obleke-n iiiu l.'iO <111. „ M Alpagas črni za ženske obleke velik
izbor ............. 50 „ .,
Kotenina............ 13 r
»> .............21 n
Navidezno platno.......«15	..
Platno čisto laneno........ 22 „ „
,, .. „ za rjuhe dvojna Širina „ 45 „ ,.
Muiolln bel prve vrate......„ 16	,.
Chiffon za srajce......... 1H „ „
Srajce za gospode, velik izbor belih in
barvane............ JM) „ „
Srajce za gospe .........,.50 „ „
Moderoi, zadnji kroj........ 00 » „
J*- Velik izbor
trakov, dlpk, bordur, vezenj, svile in razll6nih garnitur ter vaeh drobnarij za Šivilje ln modistinje. — Vsprejemajo aa naročbe molkih oblek po meri in najnlijih cenah.
Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah.
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo in vrtom, pri H. Andreju, se da v najem le rodbini brez otrok, zii letnih 130 gld. za 24 avgusta t. 1. — Pojasnila pri J a n e z P o ž u n-u. — Sv. Andrej stev. 20.
♦ *	z z z z z z z z z
Slavnemu občinstvu, v Trstu okolici in na deželi, javlja se, da tvrdka manifaturnega blaga
ir D. Zadnik
preložiia se je v
•I „via Nuova" itv. 28.
Prodajalo se bode raznovrstno blago za možke, ženske in deco po najnižjej ceni.
Nadejajoč se mnogobrojnega obiska priporoča se udano
D. ZADNIK.
* Priznano najboljša in najtrpežnej-šavinogradna in sadno-drevesna brizgalnica je
Czimeg-ova
„Noi piliš ultra"
Peronospora
brizgalnica
Na vsaki sesal ki so vlite besede »Non plus ultra«.
( )pisi brezplačno. Kjer ni zastopstva, naj se naroča
Ferit. Korosi Grra.ies
Varstvena znamka: SIDRO.'
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz Kicliterjeve lekarne v Pragi
pri poznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva ho po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v originalnih steklenicah z varstveno znamko I „sidro" iRichterjeve lekarne ter vzaine previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek.
Ricblerjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi.
Službo
si ist e mladenič, zmožen italijanskega in slovenskega jezika, — Spreten je za natakarja, katero službo tudi sprejme bodisi v mestu
ali na deželi. Več pove naše uredništvo.
Cvet r.roti trganju.
(Liniment caspici).
Preiskovano mazilo — odpravlja bolečine pri kostibolu, ganjn in revmntizmu. — Kna steklenica z navodilom 50 nv Razpošilja z obratno poŠto najmanje dve steklenici
Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj"
Ph. Mr. M. Len steka v Ljabljanl.
100 do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebo vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Pontidce pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, Vili Deutschegasse 8.
C. Klemt.
Tovarna za zatvorniee (Jaloiislen)
Braunau na Bavarakem.
Priporoča svoja fl-kratno odlikovana novo vrstna lesena zastirala (Rouleanx), zatvorniee in obok-nice na valjček. — Cenik gratis.
Agentje
-•f privatne odjemalce se iščejo. >-
It lav. gospod
Uk Piccoli
J
lekarnar ,,pri angelu",
dvorni založnik Nj. svetosti
papeža Ijeona XIII., v Ljubljani, Dunajska cesta.
/Irezje na Spodnjem tmjarskem, /_/. nov. iS()H. / 'a te blagorodje !
Ker smo se te velikokrat prepričali, da je ta l "aSa tinktura za ielodec, katero je rabi/a še ce/a moja hiSa a najboljšim uspehom, res najboljiSe sredstvo »oper ielodine in tudi mnoge druge bolezni, se Vam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me je na to izvrstno tinkturo opozorit, sem hvaleien.
To potrjujujem s tem, di Vam izrečem svojo na/iskre nejSo zahvalo v imenu cele moje druline ter Vas uljudno prosim, da mi poSljete zopet jedno S kutijico tinkture aa ielodec z \2terimi stekleničičami in jeden lonček (rlicerin C rime.
S spoštovan jem
Tomaž Dobe k.
PoS/jite mi s poStnim povzetjem pod spodaj stoječim napisom 24 stekleničk izvrstne „ielodčne esence", ki se rabi s najboljšim uspehom
Jeief Černko, iupnik, Vlili red.—Štajersko.
PoStjite mi s poStnim povzetjem 12 steklenic VaSe ielodčne tinkture. Na S gosp. iupnik Jielec jo vsakemu bolehnemu prav gorko priporočajo in skoraj vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi.
S spoštovanjem
Iran V i das
pri Sv. Martin-u, p. Sv. Nedelja, II	S. Domenica d'A/bona, Istra.
Vse stroje za poljedelstvo
Vnovič znižane cene!
Trljerl (čistilni stroji za žito) v natančni Izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov. Aparate za sumporavanje lozov.
Mlatilnice, mlini za žito, Rtiakalnice (preše) za vino iu sadje različnih sestav. — Samoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi
Ig. Heller, Dunaj
Cenike in spričevala zastonj.	ll/3 Praterstrasse.
Iščem zastopnikov I — Čuvati se je ponarejanj I
Slovenska gostilna
W „PRI PETELINU"
v Trat u
sprejme v svoje lope prostore vsaeega lačnega in utrujenega gosta ter ga pogosti Z jedjo in pijačo, da bo zadovoljen.
Gospodar gostilne
ANTON VODOPIVEC priskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, Ijeino noo, vina belega in črnega ipavskega in butiljke
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim zajuter-
kom, kosilom, večerjo, na željo gosta. Da bolje ustreženi svojim eenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice z mehkimi, in čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom na
željo v prenočišče. — Cena je zmerna. Vse prav čedno, zdravo in ceno. — Popotnik, ko prideš v Trst, ozrl se na krasno tablo:
ulica Ghega št. l - „pri petelinu" - ulica &bep št. I
uDr. Rosa Balzam I Praško domače mazilo^
za želodec.
••#1 iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi |
je že već kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prelmvljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica t gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
Svarilo! Vsi deli e zraven stoječo, po; varstveno znamko.
je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
embalaže nosijo
postavno položeno
s
ziaovKaa: Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu"
Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avatro-Ogerske, v Trstu v lekarnah: (J. Lnclaul, E. Leltenburg, P. Premlliil,S. SeiTuvallo, A. Siittina, C. Zanettl, A Pruxmarer.