281. številka.
Ljubljana, v soboto 6. decembra 1902.
XXXV. leto
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejaman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K,Qza pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za po siljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuj« dežel« toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezna številke po lo.h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — ZaQoznanlla plačuje se od Btiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, 5e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se bla
govolijo pošiljati caročaine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo'je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Zaradi praznika izide prihodnji list v torek, dne 9. decembra 1902.
Kupčija s sužnji.
Nekaj tednov je tega, kar je prišel v javnost tajen dopis ogrske vlade na ogrske škofe. V tem dopisu toži vlada, da je med ogrskimi Malorusi in Slovaki v Združenih državah severoameriških nastalo živahno narodno gibanje. Malorusi in Slovaki se v Ameriki navzamejo na-narodne zavednosti, celo v toliki meri, da prestopajo v pravoslavno cerkev, ker je ta narodna, slovanska, a kadar se vrnejo domov na Ogrsko, razširjajo narodne ideje, ki bo jim prešle v Ameriki v kri in v meso ter s tem silno oškodujejo madjarstvo. Vsled tega je ogrska vlada naročila ogrskim katoliškim škofom, naj pošiljajo duhovnike v Ameriko, da tam zadržujejo narodno gibanje med Malorusi in med Slovaki ter vplivajo nanje v smislu madjarskih koristij.
»Slovenski Naho« v Novem Jorku je ta tajni ukaz obelodanil in zajedno so poklicani zastopniki v Novem Jorku živečih Malorusov in Slovakov proti tej nameri ogrske vlade protestirali pri ameriškem državnem tajniku Haveju.
Kaki diletantje so pač ti ogrski ministri in njim udani ogrski škofje proti kranjskim klerikalcem! O čemer ogrski ministri in ogrski škofje pravzaprav šele razmišljajo, to so kranjski klerikalci že davno jako spretno organizovali in so ravno sedaj Še na tem, da t^ organizacijo spopolnijo, in sicer tako, da jim bo nesla obilnega dobička v denarju.
Komaj je izseljevanje s Kranjskega v Ameriko dobilo nekoliko Yečji obseg in so klerikalci videli, da se vračajo rojaki iz Amerike vse drugačni, nego so šli tjakaj, namreč razumnejši, samostojnejši in podjetnejši, že jih je začelo Bkr-beti, da utegnejo ti, z novimi nazori prepojeni ljudje naše kmetsko ljudstvo »okužiti«. In hitro so prve črne suknje veslale
LISTEK.
Mušice.
Bahači.
Kaplan Škubic v Cerknici: Na moji novi maši smo izpili 100 buteljk refoška.
Kaplan Lavrenčič v Cerknici: Prava reč, na moji novi maši smo 100 buteljk refoška v pijanosti razlili.
Prijatelj živali.
Pri obedu povodom birme v D. M. Polju se govori tudi o trpinčenju živali, ki je posebno v tem kraju navadno.
škof vpraša župnika Kolarja: Ali ljubite živali, goepod župnik?
Župnik Koblar: O da, Presvetli, posebno rake in jerebice.
Galantnost.
Župnik Podboj na Planini ima priliko na lovu, da govori z neko damo, ki je gost kneza "VVindischgraetza. Razgo varja se ž njo o cvetlicah.
Dama: Jaz imam tako fine občut-nice za vsak vonj, da v temi lahko spo znam, če je na pr. mej oentifolijami šopek vijolic
čez ocean in tem je sledilo še obilo dru gih. Sedaj je Amerika nekaka kazenska kolonija za kranjske duhovnike. Kdor se tako pregreši, da mu v stari domovini ni obstanka ali se je celo bati, da ga zagrabi roka pravice, brž ga pošljejo kot »misijonarja« v Ameriko.
Ti »misijonarji« so se kaj dobro obnesli. Koderkoli se naseli večje število Slovencev, že jim je za petami »misijonar«. Ker polove ljudi kar sproti, čim pridejo v Ameriko, ker jih omrežijo po svojih bratovščinah tako, da se ljudje ne morejo orientirati, kaj še, da bi si razširili obzorje, je uspeh skoro vedno gotov. Dandanes se Slovenec vrača iz Amerike ravno takšen, kakršen je šel tja, ravno tako neveden, ravno tako nesamostojen, nezaveden in tercijalski. »Misijo narjem« se godi pri tem prav dobro. Sicer se tuintam ljudje proti njim puntajo in se hudujejo na nenasitno bisago, tudi do polemik pride časih, ali »misijonarji« so znali vse tako pripraviti in ure diti, da ostane velika večina rojakov v njihovi oblasti. Tako jih imajo v rokah, kakor doma.
Kierikalizem ima od tega obilno korist: na jedni strani dobivajo duhovniki od ljudstva obilo denarja, zidajo z ljudskim denarjem cerkve in iupnišča, s čimer množe premoženje katoliške cerkve v Ameriki, na drugi strani pa se klerikalizmu na Kranjskem teh »Aonerikan-cev« ni prav nič bati, kadar se vrnejo domov, ker ti ne bodo nikogar »okužili«. Z drugimi Slovani v Ameriki je seveda drugače. Poljski paviljon na gališki dež. razstavi 1. 1894. je pričal, na kako visoko kulturno stopnjo so se povzpeli poljski izseljenci v Ameriki, ki pa seveda nimajo toliko in takšnih »misijonarjev« v kožu hih, kakor naš ubogi kranjski izseljenec.
Naši klerikalci menijo, da je sedaj prišel čas, da jim nese izseljevanje še kaj več dobička, nego doslej. Ni jim dovolj, kar so dosegli s pomočjo famoznh misi jonarjev. Vstvariti hočejo tako organizacijo, da bodo imeli našega človeka v ro-
Župnik Podboj: Tak no3 — čudovito, čudovito! Milostna bi bili izvrsten lovski pes.
Lanovci,
»Napredni učiteljia I. II. in III.: »Kar je res, je res! Nobel pa je »Slovenec«. Honorarja za naše članke nam sicer ni dal nič, a obljubil je, ako kdo izmej nas umrje, da priobči njegov p a r t e — zastonj.
Dokaz.
Štefe (Lampetu): Zakaj pa liberalce vedno tako surovo psujete?
Lampe: Zato, ker je »Narod< rekel, da se znam kavaliraki boriti.
* *
Nadrah kot katehet.
Nekoč je Nadrah v šoli, ko slučajno ni pretepal otrok, pripovedoval, kako je Bog z ognjem in žveplom uničil Sodomo in Gomorrho.
Šolar: Prosim, gospod katehet, kaj ne, da znajo nekateri ljudje ogenj jesti?
Nadrah: Da, nekateri znajo ogenj jesti, (zase) nekateri pa še vodo piti. • *
kah od trenotka ko zveze svojo culico, da gre v Ameriko in da se zopet vrne ali leže v grob.
Priprave za to so že v teku in klerikalci upajo, da jim bo ta organizacija nesla sto tisoče. Te priprave se delajo doma pa tudi v Ameriki in sicer se vse tako vjema, da je ves načrt popolnoma jasen.
Meseca septembra se je vršil v Ljubljani shod klerikalnih nepolitičnih društev, na katerem je bilo sklenjeno, da mora »Zveza klerikalnih nepolitičnih društev« prevzeti regulacijo izseljevanja in vračanja izseljencev v staro domovino. »Slovenec« je v št. 207. z dne 10. septembra t. 1. povedal, da stopi omenjena »Zveza« v dogovor b pa-robrodnim društvom, ki bo izseljence prevažalo. Seveda je »Slovenec« zamolčal, da bo dobivala »Zveza« za to posredovanje provizije. Povprek zasluži agent pri vsakem izseljencu 10 K. Ako bo smela klerikalna »Zveza« posredovati, to se pravi, začeti agenturo, zasluži lahko lepe tisočake na leto, ker je gotovo, da jej bodo duhovniki dovajali izseljence in ljudi tudi nagovarjali k izseljevanju. Kakor delajo duhovniki za klerikalne zadruge, za klerikalno zavarovalnico in za klerikalne advokature, tako bodo delali tudi za klerikalno agenturo za izseljevanje, in morda še z večjo vnemo, ker bo več neslo.
Čim bi tak naš človek prišel v Ameriko, bi ga sprejelo slično tako društvo in ga spravilo tja, kamor bi kazalo klerikalcem, to je, p r o d a 1 i bi izseljenca kakor sužnja ter dobili provizijo. Čim poskoči n.pr. baker v ceni, bodo v Ameriki iskali delavcev in jih ne bodo mogli dosti dobiti ter d o v a ž e-valcem radi plačevali provizije, saj bi izseljencu vsaj nekaj Časa lahko dajali manjše mezde, kakor drugim delavcem.
Povrh pa hoče  omenjena »Zveza«
V društvu sv. Mete.
Pri vikarju Janezu Kalanu se oglasi deputacija dojilj: »Me bi tudi rade pri-Btopile društvu, če morete preskrbeti, da se nam plače zvišajo; me se tudi ne damo več izsesovati.«
Iz tajne okrožnice knezo&kofij-skega ordinariata.
.... Povodom vizitacij in birmovanja so Presvetli zapazili skoro po vseh farah razvado, ki je jako nevarna za nravnost mladine ter mora mladino spravljati na grde misli. Presvetli so namreč zapazili, da ljudje skoro povsod suše perilo na vrtih, in sicer tako, da se obešajo na ograje in na vrvi. To se mora odpraviti, kajti veter vzdiguje ženska krila in ženske srajce tako, da obide najkrepostnejŠega človeka meseno poželjenje. Jaz to vem iz lastne skušnje. Šiška.
Tedensko premišljevanje.
Ta teden se je zavrŠil v znamenja Miklavža in krampuža. V nemškem državnem zboru rožlja posebno silno parkelj ter sili neodvisne poslance h kozjim molitvam za novi carinski tarif. V Mostu plaši celi teden poslanca Wolfa; na Dunaju pa kaže rdeč
posredovati tudi pri pošiljanju denarja iz Amerike na Kranjsko. Sedaj gre ta denar večinoma v napredne hranilnice in posojilnice. To klerikalcem že dolgo ni všeč. Vsakdo se še spominja, kako nepošteno je postopal tisti metliški kaplan, ki >z Amerike poslanega denarja ni hotel vložiti pri metliški posojilnici, kakor je bilo naročeno, nego ga je vtihotapil drugam ter bil vsled tega sodno kaznovan. Klerikaloi bi radi dobili posredovanje pri pošiljanju denarja v roke, da bi imeli dobiček. Denar bi se nalagal v nezanesljivih klerikalnih posojilnicah, kjer je časih tak red, da pozabijo vloge vpisati ali jih napačno vpišejo, da se morajo ljudje za svoj denar tožariti ali pa vloženi denar vpišejo kot izposojeni denar. Največkrat pošiljajo ljudje denar iz Amerike v namen, da poplačajo dolgove. Tu je bilo zopet kaj zaslužiti, kajti klerikalni advokatje bi imeli priliko delati pobotnice, izbrisna p srna, ekstabulacijske prošnje itd. itd., kar vse nese.
Iz sinočnega »Slovenca« je razvidno, da se tudi duhovniki t Ameriki že pripravljajo na to kupčijo. Naprej hočejo svojo organizacijo spopolniti a tem, da dobe še več duhovnikov, vpeljejo šolske sestre in razširijo med naseljenci klerikalno časopisje, »Zvezi« pa bodo dajali vsa za njeno akcijo potrebna navodila in jej šli na roko, da bo aparat točno funkcioniral.
»Slovenec« je v št. 207, z dne 10. septembra naznanil, da ai je »Zveza« za svoje poslovanje z izseljenci vzela za izgled društvo Sv. Rafaela. Lep izgled! Ljudjem, ki hočejo poslovati z izseljenci po izgledu društva sv. Rafaela, je treba natančno na prste gledati in združiti je vse moči, da se njih nakane preprečijo, kajti njihovi nameni so naravnost občenevarni.
Le poglejmo, kako je društvo sv. Rafaela poslovalo v Gališki.
Mnogo let so gališki duhovniki kot
svoj jezik Šusteršičevemu „ lepemu klubu." No, sicer pa nova „Slovanska zveza" ni tako brez vpliva, kakor se misli doma na Kranjskem. Izkaže že baje lahko prvi uspeh svoje „pozitivne politike." Izprosila si je po načelniku Sušteršiču izpust katoliškega kajharja v Mariboru. Seveda je ta vspeh le „mimo-gredoč," kajti kmalu bo moral njen varovanec potovati nazaj v ječo. Le par bilanc „Gospodarske zveze" je treba še pred novim letom nnjno — falsiricirati.
Sv. Miklavž bi moral dandanes nositi pravzaprav grablje mesto zakrivljene palice. Ako je verjeti, je zgodovinski ta Škof metal pri oknih ženinov željnim deklicam polne mošnje dote. Njegovi nasledniki se dandanes sicer še tudi brigajo za dekleta, da, celo za stara babšeta, pa le tedaj, ako vohajo pri njih polne mošnje. Takim zapiše škof celo „preplonkane" verze v spominsko knjigo, kranjski dekan pa jih odvezuje na smrtni postelji obenem z grehi tudi hranilne knjižice. No, pa to so Človeške slabosti, ki se prav lahko pripete „med živimi."
Naši goreči božji služabniki so pripravljeni vse žrtvovati za „sveto katoliško vero," le bere ne. Saj bi pa tudi ne bilo več katoliške poezije, ako bi ne imeli poleg „vera" tako pripravne rime kakor je „bera.u Zato je „Slovencu" ljubše, da gredo Ric-manjci v pravoslavje, kakor c\a bi se vsta-
zvesti priganjaei šlahte zavirali izseljevanje kolikor so mogli, a ko je 1. 1895 društvo sv. Rafaela raztegnilo svoje delovanje na Gališko, so postali duhovniki nakrat največji pospeševatelji izseljevanja.
Društvo sv. Rafaela je izseljence odpravljalo v večjih skupinah in pri vsakem transportu preskrbelo, da so duhovniki imeli govore in izseljencem dajali blagoslov. To je bila velika reklama. Vsled duhovniške agitacije je glasom poročila gališkega deželnega odbora iz 1. 1896 zadobila emigracija tak obseg, da se je v času od meseca januvarja do septembra leta 1895 iz 15. političnih okrajev izselilo kar sedem odstotkov vsega prebivalstva. V tem je avstrijski generalni konzul dr .Scherzer razkril, da so bili ti izseljenci pravzaprav prodani kakor sužnji. Vsled tega je 29. junija 1895 takratni gališki namestnik grof Ba-d eni društvu sv. Rafaela pismeno zagrozil z razpustom, če ne neha s svojim prakticiranjem. Badeni je bil prej velik prijatelj tega društva, a je rečeni korak moral storiti, ker je generalni konzul dr. Scherzer javno izrekel take obdol-iitve proti društvu sv. Rafaela, da jih celo Badeni ni mogel prezirati.
Društvo sv. Rafaela se je vsled tega razšlo, a se »na mnogostransko zahtevanje« kmalu zopet oživilo in začelo zopet kup čijo s sužnji. Zaslužek ni bil sedaj več tako masten, kakor poprej, ker je ljudstvo izgubilo zaupanje in se ni dalo več ujeti.
Društvo sv. Rafaela je spravilo mnogo tisoč Galičanov v nesrečo in to društvo si je izbrala krščan-sko-socialna »Zvezan za svoj izgled.
Temu se nič ne čudimo, čudili pa bi ■e, ko bi poklicani državni organi kaj takega dopustili. Mi smo te organe posvarili; če tega posvarila ne vzemo v poštev, pade nanje vsa odgovornost
Stališče drž. pravdništva.
Pri prvi porotni obravnavi v novi ju-stični palači je imel državni pravnik gosp. Tren z govor, v katerem je splošno pojasnil stališče drž. pravdništva. Zdi se nam, da zasluži splošni del tega govora, da ga spozna širša javnost in zlasti tisti, ki so poklicani, da zdaj in zdaj zavzemo mesto ljudskih sodnikov. Gosp. državni pravduik je govoril približno takole:
Velečastiti gospodje porotniki!
Vsi se nahajamo danes pod vtisom, nečesa nenavadnega — novega! Danes se namreč vrši prva, občinstvu bolj pristopna kazenska razprava v dvorani nove justične palače pred porotniki.
To je zanimivo za sedaj, postalo pa bode gotovo tudi krajevno zgodovinskega pomena poznejšim rodovom. Zdi se mi tedaj kot zastopniku državnega pravdništva primerno in štejem si glede meni danih predpisov v dolžnost, da, predno stavim predloge v završeni kazenski stvari, — razpravljam o
vila vernikom dvojna bera. O blažena inkvizicija, kako bi te sedaj potrebovali katoličani za svoje utrjevanje v Rojanu in v Ricmanjik!
Vse staro se umika novim pojavom. To velja v svetovni, a ne v cerkveni po-vestnici. Za novo slovenščino še nimamo vseučilišča, a za staroslovenščino se ustanavlja akademija pod rektoratom samega škofa Mahniča. Upati je, da bodo zanaprej vsi protivniki staroslovenskega bogoslužja postali vneti glagoljaši, ker le na ta način pridejo kaplani do akademičnega dostojanstva.
V dobi moderne secesije si želi tudi naša „Krščansko-socialna zveza" kaj naprednega. Jutri uprizori v „Katoliškem domu" dve gledališčni igri. Baje je med njimi tudi repriza „Stare Škatlje," ki je v rokah „Katoliškega rokodelskega društva" tako izborno izpadla pod režiserjem Načetom Nadrahom. Monsignor Drozd v Pragi seje baje zelo laskavo izjavil o napredovanju krščanske ideje v Ljubljani ter sporočil režiserju, da bi tudi sam prav rad prišel občudovat „Staro škatlo," da pa (je baš sedaj zelo navezan na Prago. Povabil pa je klerikalne organizatorje Šeliskarja, Klobučarja in Pelca, naj pridejo za par mesecev prakticirat v njegov zavod. V Ljubljani so bili globoko ginjeni nad toliko ljubeznivostjo in pristno slovansko vzajemnostjo.
Avstrijska vlada ima globoko spoštovanje do vsega, kar nosi ime kakega svet-
načelu, koje mi je posebno pri srcu in katero hočem vam, g. porotniki v obliki, prošnje posebno toplo priporočati. Ta prošnja ne velja samo za danes in za vas, g. porotniki, ki snujete v tem trenotku porotniško klop, ta prošnja velja enkrat za vselej, ta prošnja velja sedajnjim in bodočim porotnikom v celem okrožju deželnega sodišča ljubljanskega, in ta prošnja se glasi:
Imejte pri svojih razsodbah vedno pred očmi, da imate razsojati med dvema strankama. Ena stranka, ki trdi, da se je kršil zakon in se jej storila s tem krivica, dru^a, ki to taji ali pa pripoznava. V slednjem slučaju se pa v ogromni večini slučajev tudi sklicuje na zakon, češ, da se je posluževala le zakonitega vedenja v obrambo svojih pravic.
Kaj sledi iz tega? Iz tega sklepamo in razvidimo, da se stranki ne sklicujeta na vaše usmiljenje, da ne apelujeta na vašo dobrosrčnost, da se ne ozirata na vašo naklonjenost, naj ista izvira iz političnih, narodnih ali verskih sočustev — marveč, da se obe stranki krčevito držita zakona, kateri naj jima da iz vaših ust pravico.
Zakon naj bo torej pri vseh vaših razsodbah ona vodilna zvezda, ki naj vam pokaže in razsveti edino pravo pot do razsod-stva. Ako se boste pri svojih sodbah držali zakona, potem lahko in z mirno vestjo odklanjate vsako odgovornost za posledice svojega izreka in nobena stranka vas ne bode mogla flotžlti strankarstva, kajti vsak si je svest, da je zakon za vsacega isti, da se njemu mora klanjati in pokoriti vsak avstrijski državljan.
Pri tem vas pa tudi ne sme motiti pomanjkljivost ali zastarelost zakona. Veljavni zakoni so za nas jedino merodajui, po njih se moramo brezpogojno ravnati. Ako bi se sodnik drznil, zakon v nemar puščati zaradi tega, ker sedanjim razmeram in naprednemu času več ne ugaja, zavladala bi v pravosodstvu prava, pravcata anarhija — potem bi si vsak sodnik v posameznem slučaju zakon drugače prikrožil.
Saj je resnica, da je ravno sedanji kazenski zakon, ki je že več kakor pol stoletja v veljavi, že v marsičem pomanjkljiv, zastarel in preosnove nujno potreben. Toda zboljšanje teh razmer pristoja drugim oblast-vom, nikdar pa sodniku samemu. Moja poglavitna, in skoraj bi ^ekel, jedina prošnja do vas, gosp. sodniki iz ljudstva, je torej : „da se pri svojih sodbah vedno zvesto držite zakona, kateremu ste dolžni po svoji vesti in prisegi dati veljavo".
Moja naloga kot zastopnik državnega pravdništva je lajša, v nekem ozira pa tudi odurnejša. Moja naloga je, očitne in dvomljive slučaje kršenja zakona dovesti pred sodnike v razsojo. Zločinci naj se kaznujejo. To predlagati, to utemeljevati je gotovo laglje, kakor pa soditi. Odurnejša pa je moja naloga, ker v nekaterih krogih ljudstva še zmeraj prevlada predsodek, da je državnemu pravdnikn le na tem, slikati slučaje kolikor mogoče črno in da stremi le po tem, da se obtoženci obsoilijo, naj že bodo krivi ali pa ne. To, gospodje porotniki, je bajka, kaj tacega utegnilo je mogoče biti v starodavnih
nika, zato z odprtimi rokami sprejema frau-cozke redovnike sv. Vincenca, sv. Frančiška, sv. Dominika, nune sv. Klare itd. Čudno je tedaj, da se je izrekel minister Call odločno zoper naselitev sv. Jožefa — uši, ki ima vendar pristno redovniško, in še francosko ime: San Jose-ns. In vendar bi našim kmetovalcem bilo s tem eksotičnim mrčesom ravno tako ustreženo, kakor s cistercijenci v Zatičini ali kartarzarji v Pleterjih.
Nemško-češki spravni načrti so vendar srečno preboleli revmatizem Biirnreitherjev, seveda jim vsled tega najbrže ne bo ugajala zimska sapa. Na Rumunskem so iznašli nov recept zoper revmatizem. Drgnejo ga s petrolejem, kar seveda smrdi. In to je vzrok, da se „snažni" Zidje od tam kar trumoma izseljujejo v Ameriko.
V državi Bismarckovega železa je umrl največji kovač Krupp. Cesar Viljem je tako čislal grom njegovih kanonov, da ga je imenoval za tajnega svetnika, po smrti pa za svojega najboljšega prijatelja, kakor je to povedal napis na grobnem vencu. Škoda samo, da je treba človeku najprej umreti, da se pobrati s tako visoko gospodo. Značilno za Kruppa je tudi to, da ga je, ki je izdeloval tope, ki požro v enem strelu nad 8000 mark, usmrtila neznatna zastrupljena pušica, ki so jo spustili nadenj iz zasede italijanski in za njim nemški socialisti.
časih, sedaj je tako domnevanje krivično. Slabo vest in čuden značaj bi moral imeti zastopnik državnega pravdništva, ki bi stre-mil po takem uspehu.
Tudi za vas, kakor za sodnike, velja določilo § 3 kaz. prav. reda, ki veli, da so vsa oblastva, katera imajo opraviti v kazenskem postopku, zavezana z jednako skrbnostjo upoštevati okolnosti, katere obdolženca obtežujejo, pa tudi flste, ki ga zagovarjajo. Bodite torej preverjeni, da, ako se bode tekom kake razprave kazalo, da je osumljenec nekriv, niti jaz, niti nobeden mojih gosp. namestnikov ne bode zadnji, ki vam ne bi zaklical: stojte, tega ne obsoditi, ta je nedolžen!
Saj državni pravdnik ne zasleduje lastne koristi, on uraduje v javnem interesu, ki zahteva, da se prebivalci civilizovane države pri svojih vsakdanjih opravkih kolikor mogoče varno in prosto gibljejo ; poleg tega pa tudi v interesu tistega, ki je oškodovan po kršenju zakona. Mi smo torej v drugi vrsti zaščitniki zasebnih udeležencev — kakor je častito zagovoru i št vo, — katero je ravno tako potrebno, kakor državno pravdništvo — zaščitnik -zakonov neveščega in vsled obdol-žitve kolikor toliko razburjenega in iz duševnega ravnotežja vrženega obdolženca.
Naši govori in predlogi se navadno razlikujejo, pa nikar misliti, da je nasprot-stvo mej nami tudi v zakonu. Ravno narobe: stremljenje obeh funkcionarjev je, da se obstoječi zakoni uveljavijo, kajti je tudi zakonitih določil, ki opravičujejo na sebi drugemu škodljiva dejanja obtoženca. Nasprotstvo mej nami je torej le navidezno, v resnici so zakoni medsebojna tla in stališča, s katerih pojasnujemo stvarni položaj in stavljamo svoje predloge. Vaša naloga je potem soditi, katera zakonita določila smatrate posameznemu slučaju primernimi. Vidite torej, da vsi z združenimi močmi stremimo po ugotovljenju zakona!
V E^Jllb&Js&fifl, G decembra.
Nemsko-česki spravni pogoji.
Nemški poslanci iz Češke so izdali po dolgem posvetovanju načrt, po katerem bi se naj dosegla sprava med Nemci in Čehi na Češkem. V načrtu se predvsem povdarja potreba, da se določi: 1. zunanji i n n o t r a n j i u r a d n i jezik; 2. razdelitev dežele v okrožja po narodnosti; 3. jezikovne pravice narodnih manjšin v mešovitih okrajih; 4. ureditev jezikovnega vprašanja pri deželnih oblastnijah; 5. imenovanje uradnikov in slug; 6. šolstvo m a n j š i n e, j e z i k o v n a ločitev trgovskih in obrtnih zbornic, volilna reforma in ustanovitev na« rodnih k u rij. Razdelitev v okrožja po narodnostih naj bi šla po posameznih vaseh in seliščih. Uprava teh novih okrožij naj bi bili dvojna: državna in avtonomna. Te okrožne vlade naj bi pre vzele večji del poslov namestništva ter bi bile nekaka srednja oblast med okrajnimi glavarstvi in namestnistvom, oziroma ministrstvi.  Namesto sedanjih okrajnih za-
Premagan.
Spisal Aleksander Hegediis. Večkrat sem imel priliko gledati strašni prikazni smrti v lice. Takoj sem spoznal njen korak, ako se je približavala. Ako se je bolnikova koža na čelu pričela vzdigo-vati, a nos vedno tanji postajati, tedaj sem vedel, da plava nad posteljo demon smrti, kateri pohlepno čaka na svojo žrtvo.
V istini, najstrašnejše je, kadar nas motri demon smrti skozi stekleno oko umirajočega, ki se je zagledal v nas. Ne da se opisati, kakšen je ta pogled, tako, da me je vsakikrat obvzel nekaki strah, ko se je približeval poslednji čas umirajočemu, ter da se temu izognem, sedel sem vedno h glavi bolnikovi in otipaval mu žilo, samo da ga ne gledam v lice. Tega pogleda demona nisem mogel prenašati.
V noči sva se često in čeatokrat srečala.
Jedenkrat ob postelji porodnice, drugič ob postelji slabotnega starca. Kasneje sem se vendar nekako malo bil privadil na njega.
Kadar je on, to strašilo, mene po gledal skozi ledeno oko umirajočega in mi zaklical: »Tu sem jaz gospodar in ta človek pripada mojemu carstvu!« tedaj mu je moja umirjena duša odgovorila: »Da,
stopov naj bi bili okrožni zastopi, oziroma okrožni zbori, ki bi prevzeli deloma posle deželnega zbora, dočim bi mesto deželnega odbora bili okrožni odbori. Posebno bi prišli v kompetenco teh zborov šolstvo, humanitarni zavodi in druge socialne uredbe. Nekatere zadeve bi se morale re sevati le v skupnih sejah okrožnega sveta in okrožnega odbora. Ta okrožja naj bi se tako natančno po narodnosti omejila, da bi ne bilo mešanih okrožij. Ako pa bi se ne dala izogniti nekaterim mešanim okrajom v okrožju, veljala bi okrožja le tedaj za mešana, ako je gotov odstotek drugojezičnega prebivalstva v istih. Za jezikovne potrebe narodne manjšine pri takih enojezičnih okrožjih bi bilo treba ustanoviti posebne oddelke pri okrožni vladi. Na ta način bi se sčasoma razdelile tudi poštne in finančne uprave. Glede notranjega uradnega jezika pri oblastnijah vztrajajo Nemci pri svoji zahtevi po n e m-škem državnem ali posredovalnem jeziku, a ne izključujejo, da bi ne mogla po potrebi biti tudi češčina notranji uradni jezik v čisto čeških okrožjih. Glede zunanjega uradnega jezika se priznava možnost, da se po vsem Će škem vlagajo vloge v obeh deželnih jezikih. Pri imenovanju uradnikov in slug je strego gledati na to, da se imenujejo v posameznih okrožjih le taki, ki so pri ljudskem štetju priznali zase občeval ni jezik dotičnega okrožja. V mešovitih okrožjih morajo znati uradniki in sluge popolnoma oba deželna jezika. To velja posebno za Prago in predmestja. Pri vsaki sodniji in pri vsakem drugem javnem uradu pa mora biti vsaj eden uradnik, ki zna oba jezika. Ravno tako mora biti pri vsaki okrožni vladi prevajalni uradnik za drugi deželni jezik. — Parlamentarna komisija mlado-češkega kluba se je takoj po obeloda-njenju nemškega elaborata sešla k skupni seji z zastopniki konservativnega veleposestva, čeških agrarcev in če š k o - n a r o d n ih socialnih demokratov. Vsi so povdarjali, da niso nemški predlogi sprejemljivi. Sklenilo se je izdelati skupni memorandum proti tem načrtom, a vsaka skupina si je še vrhutega pridržala pravico, podati o nemških načrtih lastno izjavo. Taka izjava čeških agrarcev in narodnih socialnih demokratov se glasi: »Zastopniki obeh skupin odklanjajo vsako razpravo o predlogih nemških strank glede ureditve narodnih razmer na Češkem ter bodo smatrali vsako pogajanje na tem temelju za dekadenco državnopravne narodne in politične zavednosti zastopnikov češkega naroda v državnem zboru«.
Zoper dvoboj.
Predvčerajšnjem se je vršil v nižjeav-strijski deželni hiši glavni shod za ustanovitev deželne lige proti dvoboju. Shoda se je udeležilo mnogo najodličnejših državnikov iu plemenitašev. Shod je otvoril baron Cklu-
sssaT* Dalje v prilogi. "Wtt
vem, da si ti silen in da je tvoja koščena roka usodna!«
Tedaj sva se še jedenkrat pogledala drug drugega.
On je izginil in meni ni preostajalo ničesar druzega nego javiti v predsobi nestrpljivo pričakujočim:
»Dokončano je! Ni ga več«. Kolikokrat doživi zdravnik tak prizor, kateri pretresa živce! Večkrat sem mislil, da sem očaral demonovo moč, tedaj je prebodel moje čustvo s strelico svojega pogleda. Od tedaj sem uvidel, da je njegova moč silna.
Bilo je to nekega dne, ko sem bil pozvan s svojim profesorjem kot njegov ljubljenec k neki operaciji. On ni bil napram meni kot moj šef, nego več kot očetovski prijatelj. Šlo se je za težek slučaj. Stari profesor je gledal zamišljeno predse, kakor da hoče več osnov jedno za drugo zvršiti. Donesel si je svoje najfineje instrumente in zbral skupaj vse svoje znanje. Kakor se mi je zdelo, je bil njegov zaključek, rešiti življenje bolnikovo za vsako ceno.
Pričeli smo takoj svoj posel. Bolnik je tiho dihal, a od časa do časa čulo se je jecanje izmučenih prsij. Posel je bil hiter; ostrina scalpellsa je rezala meso na drobne, ko&čine so odletavale pod dletom. Nakrat
mecky, ki je izvajal, daje dvoboj po božjih in posvetnih zakonih zavržen, da ga je obsojati s stališča morale kakor tndi zdrave pameti, ki je ravno tako nespodobno kakor nepripravno sredstvo za nadomestilo žaljene časti. Taka liga se je že ustanovila na Nemškem po prizadevanju kneza L o w e n-s t e i n a, tudi za Ogrsko že obstoji liga proti dvoboju v Vel. Varadinu, a enaki koraki se baš sedaj priprivljajo na Francoskem, t Italiji, Španiji in na Ruskem. — Potem je razpravljal prof. dvorni svetnik dr. Lam-m a s c h o varstvu časti. Fovdarjal je, da so v tem oziru kazenski zakoni veliko preveč pomanjkljivi. — Sekcijski načelnik dr. Klein je govoril o častnih sodiščih ter povedal, da se od časa tridentinskega koncila ni ničesar več ukrenilo zoper dvoboj. Častno sodišče naj bi bil tribunal brezmadežnih mož raznih stanov, ki bi naj razsodili, ali škoduje komu na časti provzročeno mu žaljenje. Ti predlogi pa se ne dotikajo dvoboja v armadi. Na predlog barona Chlumeckega se izvolita princ Alfonz Bourbonski in prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand častnima članoma „auti-dvobojne lige," ker imata glavne zasluge, da se je to gibanje v Avstriji pričelo. Predsednikom nove lige se izvoli grof Jaroslav T h u n-H ohenstein podpredsednikoma pa Chlunieckv in Bilinski. Velike nade se stavijo v novo ligo, da se že enkrat odpravijo ti staroveški običaji klanja zaradi časti. Toda popolno bi bilo tako prizadevanje le tedaj, ako se dvoboj odpravi tudi pri armadi.
Odpoved trgovinskih pogodb.
Nemčija pripravlja vsekakor neko presenečenje svojim zaveznicam. Posebno Avstrija se je zanašala, da se bodo debate o novem carinskem tarifu še vlekle v nemškem državnem zboru še mesece in mesece. Dokler pa se ta tarif ne ■prejme, se tudi Avstriji tako zelo ne mudi z nagodbo, ker Nemčija ne more odpovedati trgovinske pogodbe. Zato so se nagodbena pogajanja med Avstrijo in Ogrsko prekinila ter se je skrb obeh vlad osredotočila okoli vspešnega parlamentarnega delovanja. Sedaj pa se je hipoma zgodilo v Nemčiji nepričakovano. Vsled parlamentarne zarote se carinski tarif v najkrajšem času dožene, a potem odpove Nemčija trgovinske pogodbe. Novih pogodb pa Avstro - Ogrski ne bo mogoče prej sklepati, dokler ni dognana nagodba, na kar pa letos ni več misliti. Ni tedaj čudno, da je avstrijska vlada v hudih skrbeh, a ker jo agrarne stranke še interpelujejo, kako bo v bodoče, je dr. Korber naravnost nervozno jezljiv. Vidi pač, da je kriza v parlamentu vsled tega neizogibna. Prihodnje dni se pričakuje sestanek obeh ministrskih predsednikov.
Najnovejše politične vesti.
O spravnih načrtih se je izjavil posl. P rade, da pomenijo isti srečno rešitev, da pa nima mnogo upanja, da bi se uresničili — Nižjeavstrijski deželni zbor je izdelal trimesečni budgetni provizorij za leto 1903, ki se predloži deželnemu zboru v prvi seji. — Goriški deželni poslanec in župan, Compo-logni V. Michieli je umrl. — Nem-
brizgne kri v višino, ali ne iz bolnikovih žil. Profesor pospeši svoj posel. Končno je bila operacija gotova, žile in mišice povezane in rana zašita.
Ko smo si umivali roke, opazili smo, da ima profesor na roki globoko rano. Hitro mu operemo rano in obvežemo. Te daj sem ga vprašal:
»Jelite, Vi ste se tedaj urezali, ko je brizgnila kri kvišku«.
Pokimal je z glavo v znak, da je tako.
»Zakaj niste prenehali z operacijo ? Jaz bi jo bil nadaljeval mesto Vas«.
Nato reče on z blagim glasom:
»Jaz sem se bil stalno namenil rešiti bolnika sigurne smrti. Kakor se mi zdi, se mi je to tudi posrečilo. Operacijo sem avršil po neki posebni metodi, katero Vam hočem pozneje razložiti . . . On je sedaj rešen, tega sem siguren.«
Profesorjeve besede so me posebno vzradostile, akoravno me je nekako neizrekljivo čustvo sililo, da mislim na demona smrti. Ko sem prišel iz bolnišnice ven, bil sem takoj mirneji in solnčni žarki so mi naravnost prijali. Naslednjega dne sem moral po važnem poslu odpotovati, toda ko sem se za 48 ur vrnil, izvedel sem, da leži profesor t nezavesti in^'da
škemu oesarju se je vnelo levo oko.
— Angleško rusko trgovinsko pogodbo je angleška vlada odpovedala, ker se noče Rusija udati sladkorni oarini. — Velika bitka je bila v Maroku pri Ze m ur j u med sultanovimi četami in vstafii. Na obeh straneh so velike izgube* Ustaši bi bili skoraj sultana ujeli. — Novi grški ministri v Deljanisovem kabinetu so: Smolenski,Skanzesin M a u-romichales. — N ova ameriška država. V zvezo Zjedinjenih držav se je sprejela nova država Okiahoma, ki obsega 70.000 angleških kvadratnih mil s 600.000 prebivalci. To je 46. država v zvezi.
— Proti ločitvi zakona so vložili zbornici rimski klerikaloi peticijo s 31/, milijona podpisi. Agitacija se razširja po celi Italiji —Angleška naučna predloga se je sprejela v tretjem branju. — Spremembo poslovnika je izdelala večina nemškega državnega zbora, vsled katerega bo smel vsak govornik le pet minut govoriti. Število govornikov določi predsednik. — Glavni rumunski agitator dr. Ratiu je umrl v Šebenju. — Podržavljenje avstrijskih železnic. V plenarni seji državnega železniškega sveta se je sprejel predlog, da se podržavijo severna, severn o-z a h o d n a in državna železnica. Podržavljenje južne železnice se za sedaj še ne priporoča vladi.. — Ustanovitev planinskega sveta za Koroško je cesar odobril. — Boji na srbsko-arnavtski meji. V vas Koporič je vdrlo pet Albanezov in 10 turških vojakov ter so napadli srbsko mejno stražo. Srbi so se hrabro branili, dokler ni prišla pomoč. Od 1. maja letos je bilo pri takih mejnih bojih ubitih: trije podčastniki, pet korporalov, 20 vojakov in 15 srbskih kmetov.
Obrambna sredstva proti klerikalizmu.
ffJalje.)
Verska vojna proti „krivoverskim" ste-dinger8kim kmetom pa ni bila lahka. Ti kmetje so bih čvrsti možje, hrabri in neustrašni, in so prvo križarsko armado popolnoma potolkli in razgnali.
Papež Gregor IX. pa ni odjenjal in je pet škofov zarotil, da se morajo pridružiti vojni proti stedingerskim kmetom.
26. junija 1. 1233. je šla nova križarska vojska nad te kmete. Vojščaki, ki so šli v boj za sveto vero, so ropali in plenili po poti, kar so mogli. Zgodovina poroča, da je ta križarska vojska pomorila in požgala, kar je dosegla.
Sivolasi papež Gregor IX. je izdal še novo tretjo bullo proti stedingerskim kmetom, ki pač kaže, da je hotel to ljudstvo popolnoma iztrebiti, kajti obljubil je vsem, ki se udeleže te vojne, tiste odpustke, kakor križarjem, ki so šli v sveto deželo. Ta, 17. junija 1233. 1. izdana papeževa bulla je bila uzrok, da je bilo mnogo tisoč kmetskih mož, ž en in otrok ubitih in sežganih. V tej bulli dolži papež stedingerske kmete vseh mogočih reči; dolži jih tudi, da izdelujejo od voska podobe hudobnih du-hov(!!) in da so v zvezi s čarovnica mi (!!) in roti vse vernike, date kmete z ognjem in z železom pokončajo.
Lahko si je misliti, kako je vplivala papeževa beseda na tiste tolpe, ki so se
blazni. Takoj sem se napotil v njegovo stanovanje. Mrzlica ga je silno tresla ali me je vendar spoznal.
Tiho mi je govoril:
»Zastruplenje krvi, pridi jutri zopet«.
Težko je zaprl oči, a jaz sem se oddaljil iz sobe.
Na ulici mučila me je misel, da mrzlica ni ničesar druzega, nego osveta demona smrti, radi ugrabljenega mu plena. Nič ni moglo umiriti mojo nemirne duše. Kakor brez glave begal sem po ulici sem-intje. Kri mi je udarila v glavo, a v možganih čutil sem težino: strašna prikazen mi ni hotela izginiti izpred oči. Rad bi bil zakričal, rad bi bil kak glušeč krik čul okoli sebe, samo da utolažim svojo tesnobo. Ko sem šel sledečega dne v bol nico in videl bledo lice ozdravljujočega, na čegar licu je vladal mir, in ni bilo muke in strahu smrti, tedaj sem se raz srdil nad demonom smrti, kateri je vbrizgnil otrov smrti v žile mojega profesorja.
Nekaka zla slutnja me je obvzela, ko sem popoludne pcsetil bolnega profesorja. V predsobi me je pričakoval sluga in rekel z žalostnim glasom: »Celo noč je silno trpel, kakor se mi zdi, je sedaj mirneji, pri zavesti je in ne blazni«.
zbrale na vojno proti stedingerskim kmetom. Ta armada se je kmetov lotila z veliko silo, a kmetje so jo v gozdu Hamelskempe sijajno premagali in razbili in pognali škofe in njih križarje v beg. Kmetska pest je ugonobila v tej bitki 200 vitezov.
Sedaj je bremenski nadškof G e r h a r d izumil prav satanski načrt. Papež je bil nasvetov al, naj se stedingerske kmete pokonča z ognjem in z železom. To se je sicer poskusilo, a se ni posrečilo. Sedaj je hotel škof kmete z vodo pokončati. Poslal je svoje vojšČake, da porušijo jezove, ki varujejo to ozemlje pred povodnimi. Vse ozemlje leži namreč med vodami in ko bi se bilo škofovim vojsčakom posrečilo, kar je odredil škof, bi se bili vsi kmetje z rodo-vinami vred potopili. Toda kmetje so bili previdni. Ženske so stale na straži in čim se je kje pojavila škofova armada, so dale dogovorjeno znamenje. Kmetje so prihiteli in škofove vojake pognali v beg. To je bilo na jesen 1. 1233.
Na spomlad 1. 1234. se je zvršilo zadnje, najgroznejše dejanje te žaloigre.
Kar je v Človeških močeh, vse je storila duhovščina, da raz vname ljudi na boj zoper stedingerske kmete. Od mesta do mesta, od vasi do vasi so hiteli menihi in oznanjali križarsko vojno proti tem kmetom ter obetali vsem odpustke in bogat plen. Po vsi Nemčiji, po Nizozemski in celo na Angleškem so tako fanatizirali ljudi in zbirali velike armade.
Mej tem je papež Gregor IX. menda izvedel, da se godi stedingerskim kmetom strašna krivica in začel seje kesati, da je ukazal ta rod pokončati. To se vidi iz papeževega pisma z dne 18. marca 1234. V tem papeškemu legatu za Nemčijo, škofu Viljemu modenskemu pisanem pismu obžaluje papež, kar se je uganjalo na njegov ukaz in naročuje svojemu legatu, naj skuša doseči poravnavo mej bremenskim škofom in stedingerskimi kmeti.
A bilo je že prepozno. Duhovščina je ljudi tako fanatizirala, da jih ni bilo več zadržati. Hrepeneli so po krvi, hrepeneli po plenu. Aprila meseca 1234. 1. se je zbrala križarska vojska, kateri so se pridružili prvi plemenitaši, in 27. maja je ta armada šla iz Bremena na strašno klanje. Spremili so jo duhovniki s križi in banderi.
Odločilna bitka je bila pri vasi Alten-esch, ležeči mej tremi rekami. Križarsko armado je peljal v boj vojvoda Henri k bra-bantski. Na bližnjem griču se je zbralo vse polno duhovnikov s križi in cerkvenimi banderi in prepevaj e cerkvene pesmi so gledali strašno klanje.
Kmetje so se vojskovali kakor levi in ženske so jim pomagale, saj je šlo za življenje in za dobro njih pravico. Toda ves pogum, vsa neustrašnost jim ni nič poma-magalo. Bili so slabo oboroženi in bilo jih je v primeri s križarsko vojsko jako malo.
Po dolgem hudem boju so kmetje podlegli in križarska vojska je vse poklala moške, ženske in otroke, sežgala njih domova n j a ter opustošila njihovo deželico.
Dan te „zmage" nad kmeti je postal cerkveni praznik za Bremen, in Še tristo let pozneje so to grozno klanje praznovali s slovesnimi procesijami.
Dandanes stoji blizu mesta, kjer je bilo iz verskega fanatizma pomorjeno celo ljudstvo, železen spomenik, v čast tistemu vrlemu ljudstvu, ki je izkrvavelo, ker je imelo kaj moštva in kaj ponosa v sebi ter je branilo svoje pravice in politično in versko svobodo.
Cerkvene zastave pa v teh pokrajinah več ne vihrajo, cerkvenih bander ni več videti, ker je ljudstvo teh krajev dandanes protestantske vere. Dalje prih.;
Ko sem stopil v sobo in stal nasproti njega, prepadel sem takoj in zona me je prešinila po vsem telesu.
Dobrotljive modre oči tega dobrega človeka so imele izraz posebnega sijaja. Opazil je takoj moje začudenje in uganil moje misli ter mi rekel:
»Da! Gotov sem. Demon me je zgrabil. Vem, kaj je z menoj, do jutri me ne bode več«.
Nisem se upal ničesar odgovoriti; on je nadaljeval mirno:
»Zvečer ostani pri meni .... Jutri zjutraj lahko odideš.«
Oba sva bila zdravnika, zato se nisem upal, da mu ugovarjam nego storil sem mu po volji.
Velika je bila muka zame, sedeti v hladni sobi in čakati, dokler demon smrti ne ugrabi duše mojega dobrega profesorja. Zdelo se mi je, kot da sem v carstvu smrti, iz katerega ne morem ven, nego da pustim to ljudsko življenje.
Bilo je okoli devete ure, ko se je on počasi dvignil iz postelje in s kratkimi koraki napoti proti umivalniku in pomo-čivši roke v vodi ovlažil čelo. Tedaj vrže pogled v drugo sobo, kjer je bila knjižnica in druge dragooenosti.
Načrt in odredbe \
vseslovanske umetniško- obrtniška razstave v S. Peterburgu leta 1904.
(Izvleček iz načrta in protokola odborove seje 23. maja 1902 )
I. Z Najvišjim dovoljenjem ..Gosudarja Imperatora" pod Visokim pokroviteljstvom Njegovega „Imperatorskega Veličanstva kneza Aleksandra MihajloviČa, priredi „C.iaBSHCKoe BjaroTHoi'iiTejHoe OoinecTBo" v Peterburgu, pri udeležbi društva ruske obrti in trgovine „Co,vEiicuie" vseslovanske umetniško- obrtniško razstavo v Peterburgu leta 1904.
II. Razstava ima namen, da se s sodelovanjem ustanovijo neposredne zveze za obmen ruskih s sorodnimi jim prebivalci drugih dežel.
Da se to doseže, skrbi odbor razstave, mej drugim za organizacijo v slovanskih deželah pomožnih odborov za razstavo, kateri morejo nase vzeti tmd za povabila udeležencev pri razstavi, za zbirko stvari, njih poši-ljatev, uredbo na razstavi i. t. d.
III. Razstava ima dati jasni pogled na sedanje bistvo, plemenske posebnosti in gospodarski položaj vseh slovanskih narodov, na prirodne izdelke njih dežel, na njihove obrti in rokodeljstva, umetništvo, ter ima tudi služiti kot posredovalka in mesto seznanja z dotičnimi izdelovalci in izdelki Rusije.
IV. Požrtvovani in pridobljeni predmeti na razstavi imajo biti postavljeni v osnovanje stalnega vseslovanskega muzeja v Rusiji.
V. Vse slovanske naselbine bodisi evropske, bodisi živeče v drugih deželah sveta se povabljajo udeležiti se vseslovanske razstave s svojimi izdelki, pisateljskimi deli, statističnih vestij o deželah, v katerih prebivajo, o njihovem gospodarskem položaju, obrtu, njih umetništvu in izdelkih.
VI. Priredbo razstave in vse njene stvari ima v rokah odbor, kateri za bližje razredbe, tikajoče se razstave, voli glavnega komisarja razstave.
VII. Častnega predsednika razstave je volil odbor s soglasjem Njegovega Imperatorskega Visočanstva Visokega pokrovitelja razstave „ToBapuma MUHncrpa oiiHaHCOirh" taj-neva svetnika Vladimira Ivanoviča Kovalev-skega.
Pravila za udeležence.
1. ) Vseslovanska umetniško- obrtna razstava se odkrije v St. Peterburgu leta 1904, in bode trajala 3—4 mesece. Dan otvoritve in rok pošiljatve stvari v Peterburg bode posebej naznanjen.
2. ) K udeležbi na razstavi se dupuščajo vsi izdelki in prirodni pridelki dežel vseh slovanskih narodov, pri čem pa osebe živeče v predelih Rusije, in želeči udeležiti se razstave, morajo stopiti v razporazumljenje z glavnim komisarjem razstave.
3. ) Za mesto razstavljenih predmetov na razstavi se nič ne plača.
4. ) Stroški za doposlane stvari na razstavo padejo na udeleženca, pri tem po bodo v kratkem času za prevažanje stvari po ruskih železnicah objavljene olajšave.
5. ) Stvari se naslovljajo v Peterburg na glavnega komisarja vseslovanske razstave ali jih pa udeleženci dostavljajo neposredno.
6. ) Prej nego se odpošljejo stvari, se mora po pošti poslati podrobni popis stvari, katere se nahajajo v vsakem zaboju, naravno ta naslov v dveh eksemplarih.
7. ) Vse carinske formalnosti, ako se stvari pošljejo na naslov glavnega komisarja razstave, se vrše na mestu razstave.
8. ) Odbor skrbi v najstrožji meri za obrano stvari na razstavi.
9. ) Stvari se morejo prodajati na razstavi, pri čemer se vzame od prodane stvari 5 do 10°'0 kupnine prodanih stvari v korist razstavi. Pogoji za prodajo stvarij bodo olajšani ; prodane stvari se morejo nadomestiti z
»Ah, kako je lepo tukaj ... in to vse moram zapustiti«!
In tedaj leže zopet v posteljo, katere živ ni več zapustil.
Nikdar ne doživim več take noči, tako težke, tako žalostne!
Umirajočemu moral sem vsakih deset minut dati zdravilo, katero je imelo biti proti otrovu, ki je besnel v njegovih žilah. On je zapovedal svoji lastni smrti.
In tako je prišlo jutro in on me je prosil, naj ga pustim samega.
Slušal sem ga. Ko sem pozneje stopil z dvema svojima kolegoma v sobo in cdprl okna, bil je moj profesor mrtev. V njegovih očeh videl sem demona smrti, kateri je ravnokar strgal plen svoji žrtvi.
Zgrozil sem se, pobegnil. Zasmehlji-vega smehu zločestnega duha iz steklenih očij pokojnika nisem mogel prenesti. Bežal sem, strašni pogled me je vedno spremljal, in ko sem že bil doma, mi je bil še vedno njegov zaničljiv posmeh pred očmi.
Naposled so me moči zapustile in v svoji skrajni obupanosti sem vskliknil na njega:
»Ti grda pošast! Ti vladaš z nami s svojo neizprosljivo silno roko ... Ti demon osvete ... Ti črna smrt!«
ravno takimi, v nasprotnem slučaju pa se dovoli odvesti stvari z rastave do njenega zaključka.
10. ) Razgledne omare in druge razstavljene hišne oprave gredo na raeuu udeležencev razstave, izvzete so priproste priprave, katere se vzamejo na račun razstavnega odb ora.
11. ) Udeležencem razstave dovoljeno je postaviti na razgled stvari vredne razstave.
12. ) Vse stvari, po želji udeležencev, se bodo postavile pod posebno oceno izvedencev po pravilih, potrjenih od ministra tiuanc', povabljenih za to svedokami iz vseh slovanskih narodov, in najboljše stvari dobe pohvalne dekrete.
13. ) Za udeležence, kateri žele udeležiti se razstave osebno, pres krbi odbor za ceno stanovanje in hrano.
Za predsednika: član   razstavnega odbora: A. Vasiljev. Glavni komisar razstave : K. Nikolajevskij.
Želi se dobiti posebno take stvari, katere so sposobne za trgovino, n. pr.: a) raznovrstne tkanine (iz volne, lana, žameta preproge, trakovi, sukno i. dr., b) Šivanja, čipke (špicei, in šitki v zlatu, e) Drobni izdelki iz lesa, tudi hišna oprava, d) Izdelki iz ko vine, tudi orožje in juvelirske stvari, e) Izdelki iz usnja, f) Keramični izdelki, kakor porcelan, glina, steklo, kristal, g) Muzikalni instrumenti, h) Igrače; i) Slike, umetniški izdelki, k) Razni drobni izdelki. 1) Prirodni izdelki, posebno taki, na kateri se mora računati, da pridejo v promet n. pr. koristnih tvarin, izkopanih iz zemlje, uzorci lesa sposobnega za industrijo; kar se tiče surovih in polusurovih tvarin bi se moglo poslati sledeče : volna, lasje, kože, masti in olje, tobak vino i. dr. Vsi tukaj našteti predmeti ne izključujejo drugih predmetov, kateri bi bili sposobni in koristni za razstavo. Želi se tudi razun tega dobiti na razstavo etnografske in zgodovinsko - arheološke zbirke raznih literarnih del in materijalov. Odbor želi te stvari dobiti kmalu, zato da iste katere spozna in sodi vrednim, da prevesti v ruščino popolno ali pa le v izvlečku.
Opomnja. Pisma sprejema odbor tud; v slovenskem jeziku pisana.
Volitev župana v Idriji.
Iz Idrije, 4. decembra.
Dejstvo je, da ostane uprava našega mesta v narodno-naprednih rokah. Žlindra, ki je stegnila svoje grabežljive roke tudi po idrijski občini, dobila je po svojih umazanih prstih, da to pomni. V nedeljo dne 30. novembra poverila se je mestna uprava čistim rokam narodno-naprednih mož, kateri imajo veselje in zmožnost delati v blagor nje, kar so določno pokazali v minoli dobi. Vsakega pravega prijatelja našega napredujočega mesta mora veseliti, da ostane Idrija izven ožlindra-ne klerikalne organizacije. Ker je -Slovenec" že poročal, „po svoie" o tej velepomembni volitvi, dovolite tudi meni, g. urednik, malo poročilo. Težko pričakovali smo prve seje novega mestnega odbora. Sklical jo je najstarejši voljen odbornik sod. svetnik g. F. Koršić in sicer minolo nedeljo ob V2I2 uri . na sporedu je bila voltitev župane in 4 svetovalcev. Ob določenem času zbrali so se vsi (18) voljeni odborniki in 4 virilisti v mestni dvorani, kjer je bilo tudi navzoče na galeriji polno občinstva, ki je z zanimanjem sledilo volilnemu aktu. Ko se je izvolila komisija, se je volilo najprvo župana. Oddanih je bilo 22 glasov, 14 prejel jih je dose-sedanji župan g. Dragotin Lapajne, T dobil je falirani trgovec, klerikalec Fr. Kos in 1 g. Valentin Lapajne. Rezultat je pozdravljen bil od narodnega občinstva z gromovitimi „Živio!" klici. Klerikalci pa so bili bridko presenečeni, tega niso pričakovali, da se jih prav nihče ne usmili, ^astonj je tedaj Mihec brusil pete! Zastonj je Kos dal sam sebi glas! Nič ni pomagal rCaecilienball" ! Hudo jim je bilo sosebno radi tega, ker so vpričo svoje otroške uajivnosti mislili, da se bo gotovo vsedel Kos na županski stol, a sedaj ta bridka prevara! Videli so, da so osameli, da nihče ne mora za ožlindrane ljudi, zato so pa bili primerno potrti, a vendar so še upali, da bodo uradniki in virilisti imeli sočutje s Kosom ter mu ponudili vsaj podžu-pausko stolico. A tudi ta zadnji up je šel po vodi, uradniki in virilisti bili so trdi in neizprosni. Mestnim svetovalcem izvoljeni so bili 4 narodno-napredni odborniki in so dobili vsi po 15 glasov, klerikalci po so bili zopet v manjšini s svojimi 7 glasovi. Izvoljeni so bili naslednji gospodje: dr. Fran Horvat, Josip Šepetavec, Kobal Matej in Ipavec Anton. Ker so dobili vsi jednako glasov, treba je bilo žrebati, kdo bo prvi podžupan. Žreb zadel je prvega g. J. Sepe-tavca, kar je bilo povod burnemu odobravanju na veliko jezo črnuhom. Klerikalci so računali, da gotovo prodere njihova lista, mislili so si, nas je sedem odločnih; virilisti so 3 in 6 uradnikov, izmed zadnjih dveh znamo dobiti nekaj glasov. „Slovenec" je še v soboto pisal: „Županom bo izvoljen brez dvoma g. D. Lapajne, ker razglašajo naprednjaki v I. razredu izvoljene odbornike uradnike za svoje odločne pristaše." To se je pisalo, da v slučaju, da se jim račun izjalovi, poreko, saj smo v naprej vedeli! Kako so odločni napredni uradniki, pokazala je volitev. Kako pa bi tudi mogel iti razumen  uradnik z
ljudmi, ki na najgrši način sramotijo njegov stan, denuncirajo njegove kolege po smrdljivih klerikalnih časopisih najinfamneje! Po končani volitvi se je novoizvoljeni župan zahvalil za izkazano mu zopetno zaupanje ter razvil v daljšem govoru program, katerega bo imel rešiti novi odbor. Prva potreba Idrije je železnica, da se to dobi, treba bo intenzivnega delovanja. Drugo nič manj važno vprašanje je naše šolstvo, ki je v drugem mestu za Ljubjano v najslabših razmerah. Dežela, kateri Idrija vsako leto plačuje do G0.000 K doklad, ne stori nič v prid nii. Učiteljstvu in poljedelskemu ministru se ne more očitati, da bi ono storilo premalo za naše šolstvo. Ko je g. župan omenil poljedelsko ministrstvo, čulo se je na galeriji več ogorčenih klicev kakor: Podpira se goljufijo, pospešujočo Gospodarsko zvezo, idrijski državni delavec pa prebiva v vlažnih kleteh itd. Omenil je nadalje, da bo treba skrbeti za obrtno nadaljevalno šolo. Dobro je tudi, da skušamo dobiti rudarsko akademijo. Idrija, je nujno potrebna sanacije. Iz temeljitega govora spoznati je lahko, da je treba za tako delovanje sposobnih in delavnih mož, a ne od farjev komandiranih kimovcev. Ko je še v imenu odbornikov častital g. J. Koršič izvoljenemu županu, čemur se je navzoče občinstvo pridružilo z viharno ovacijo, zaključila se je pomembna seja.
Na čast g. županu priredila so narodna društva, delavsko bralno društvo, „Sokol", mestno gasilno društvo in godbeni klub ba-klado in serenado. Pred stanovanjem gosp. župana zbrala se je velika množica idrijskega prebivalstva, katera mu je prirejala prisrčne ovacije. Pevski zbor del. bral. društva zapel je lepo 3 moške zbore. Od tu podala so se društva in občinstvo pred hišo g. podžupana J. Sepetavca, kateremu se je napravila tudi burna ovacija. Slavlje zaključilo se je z veselico v „Čitalnici", kjer je bila najbolja zabava. Vse je bilo navdušeno, saj se je slavila zmaga narodne in napredne misli.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6 decembra.
— Osebne vesti. Sekcijski svetnik v trgovinskem ministrstvu gosp. dr. Edvard Ur b a n t s c h i t s c h je imenovan ministerialnim svetnikom. — Imenovani so davčni pristav gosp. Josip Vardjan davčnim kontrolorjem, davčni pristav g. Jakob Milavc davčnim oficialom, davčni praktikant g. Rajko Mlejnik in pomor ski podčastnik g. Matevž Habjančič za davčna pristava.
— Nemško stališče. Postulati nemških strank za uredbo jezikovnega vprašanja na Češkem so razglašeni. V nas vlada splošno mnenje, da po tistih načelih, kakor se uredi jezikovno vprašanje za Nemce na Češkem, se uredi tudi za Slovence na Štajerskem in na Koroškem. Nemci niso tega mnenja, njih stališče je: koder smo v manjšini, zahtevamo zase vsaj ravnopravnost, koder smo v večini, n e priznamo nikake ravnopravnosti. To se je pokazalo tudi sedaj. Klub nemških nacionalcev je vzel omenjene postulate na znanje z izrecnim zavarovanjem, da smejo veljati samo za C e š ko in da se jezikovno vprašanje ne sme analogno urediti v druzih kronovinah. »Gra-zer TagblaU«, glasilo nemških nacionalcev, pravi celo, da zamore po sedanjem političnem položaju tistim, ki 30 v skrbeh, v pomirjenje namigniti: Ravno nasprotno. — Pisava »Gra-zer Tagblatta« naredi utis, kakor da je med vlado in med nemškimi nacionalci že dogovorjeno, da se zgodi na Štajerskem in na Koroškem Slovencem ravno nasprotje tega, kar se stori Nemcem na Češkem. Konštatujemo vse to danes brez komentarja in le vprašamo: Kaj pa »lepi klub«, tista »Slovanska zveza« pod čije ožlindrano zastavo so zbrani vsi slovenski poslanoi iz Štajerske?
— Oderuštvo na Dolenjskem. »Slovenčevi« članki o oderuštvu na Dolenjskem so napravili primerno senzacijo, in vsi poštenomisleči ljudje naglašajo v tem, da se rnora oderuštvo zatreti, oderuhe pa brezobzirno razkrinkati. »Slovenec« je v svojih člankih trdil, da se tisti, ki z visokimi obrestmi derejo kmeta, s ponosom imenujejo liberalce. To nas je napotilo, da smo pregledali svojo zbirko raznih dokumentov, češ, morda najdemo kak dokaz za to liberalno oderuštvo. Dasi je naša zbirka prav obilna, vendar niso našli nobenega taoega dokazila. Pač pa smo našli nekaj druzega, namreč sodni
odlok štev. 9356 III. 1893/617, odlok o razdelitvi izkupila, ki se je doseglo pri eksekutivni prodaji posestva Jožeta Kranjceviča iz Kobil št. 1. Kranj-oeviču so bila prodana zemljišča vložna številka 54 in 524 kat. obč. Senuše in vi. št. 114. kat. obč. Ravno. G 1 a v n i upnik je bil Viljem Pfeifer iz Krškega, katoliško narodni državni in deželni poslanec, branitelj vere in prijatelj sloven skega kmeta, o katerem je škof pisal v pastirskem pismu, da pripelje ljudstvo nazaj h Kristusu kralju. Način, na kateri skuša Viljem Pfeifer pripeljati ljudstvo nazaj h Kristusu kralju in mu pomagati iz vseh težav, je razviden iz zgoraj omenjenega sodnega odloka o razdelitvi izkupila. Tam so našteti vknjiženi dolgovi. Videti je, da se je Jože Kranjcevič z vsemi silami trudil, da zadovolji svoje upnike. Na prvih petih mestih vknjižene dolgove je ▼se poplačal in je tako prišel Viljem Pfeifer v prvo vrsto. O njem določa sodni odlok o razdeltvi izkupila.
»6. Na 7. mestu dobi Viljem Pfeifer iz Krškega napovedano tirja-tev iz dolžnega pisma z dne 30. julija 1879 in sicer:
a) glavnico .   .   .259 gld. 30 kr.
b) 6% obresti od
3 let   ....   46   »   67 »
c) stroškov popotnice in kolekov     3   »   — »
7. na 8. oziroma 12. mestu dobi isti Viljem Pfeifer tirjatev iz sodne poravnave z dne 5. septembra 1879 številka
10.252 in cesije z dne 7. julija 1882
na kapitalu . . . 110 gld. — kr. IO% obresti od
3 let    ....   33   »   — » in  vknjižene zvr-
šilne troske .   .   11    »   41 »
8. na 9 oziroma 16. mestu dobi isti Viljem Pfeifer na svojo tirjatev iz poravnave z dne 5. septembra 1879 štev.
10.253 in cesije z dne 27. februarja 1884 in sicer:
glavnico .... 200 gld. — kr. triletne 10 odstot-obresti ...   60   »   — »
in vknjižene troške   12   »   04 »
9. Ostalo skupilo z 24 gld. 58 kr. dobi tudi Viljem Pfeifer na račun svojih tirjatev na 10. stavku.
Ta uradni odlok govori cele knjige. Viljem Pfeifer pomaga kmetu s tem iz stiske, da ga spravi na beraško palico, pripelje kmeta h Kristusu kralju s tem, da ga z 10 % obrestmi sleče do na-zega. In ta mož je katoliško-na-rodni poslanec in je bil izvoljen na škofov ukaz in s pomočjo duhovščine. Jemati 1 0 °/0 o b r e s t i v časih, ko je povprečna obrestna mera 5%> je oderuštvo v smislu § 1. zakona z dne 28 maja 1881, št. 47. drž. zakona. Viljem Pfeifer je dobro poznal Kranjčevičevo stisko in je to stisko ubozega kmeta porabil, da je sebi naklonil dobiček, ^ki je po svoji brezmernosti v stanu spraviti dolžnika v gospodarsko pogubo — storil je torej v smislu citiranega zakona pregrešek, ki se kaznuje z ostrim zaporom od enega do treh mesecev in v denarjih od 100 gld. do 500 gld. Pfeifer ni bil kaznovan, ne v tem slučaju, ne v katerem drugem, d a s i ima na svoji vesti vse polno tacih slučajev ode-ruštva, zato pa je postal katoiiško-na-rodni državni in deželni poslanec, steber vere in zaščitnik kmeta!
— Proti zapriseženemu zasliševanju prič in strank piše nemški sodnik: Popolna odprava zaprisege prič je edini dosledni razvoj prava in pravde. Kakor je kanonsko pravo ▼ moderni državi odstranjeno, tako mora v njej tudi na polju pravdnega prava zginiti zadnji ostanek cerkvene moči, ki živi v rabi prisege. Prisega je brez dvoma religijozno dejanje, ker se ž njo na slovesen način Boga kliče. To se pa kaj malo poda v okvir naših današnjih sodnih dvoran. Krščanska religija prepoveduje priseganje. Sodnije v današnji državi morajo biti medkonfesionalne, ker one ne delajo razločka med ljudmi po njih nabožnih, političnih in drugih nazorih. Za narod brez religije je prisega prazna formula obljube, resnico govoriti, za religiozen narod pa je težka muka njegove
vesti. Kant označuje s pravico prisego kot »tortura spiritualis«. Raba tega mučila, da ae izsili resnici odgovarjajoča izpoved, daje našemu sodnijskemu postopanju še zelo srednjeveški značaj. Prisega pritiska na pričo, ki pa pove resnico skoro vedno samo vsled kazni, s katerimi se kaznuje kriva prisega. Isti uspeh bi pa moglo doseči tudi priprosto zagroženje kazni radi krive izpovedi pred sodnijo. Pridevek religijozno prisege, da se izkaže resnica, je popolnoma odveč. Vsaka priča izpove vedno le svojo resnico, svoje osebno opazovanje in pojmovanje stvari. Ako bi se vse krive prisege, ki se store pred sodnijo, kaznovale, kakor zaslužijo, potem bi se moralo pač zidati še zelo mnogo kaznilnic. Proti krivim izpovedbam imamo le jedno učinljivo sredstvo, in to je to, da jih sodnik, pred katerim se store, radi prisege same ne sprejme slepo za resnične, ampak jih po mogočnosti skrbno pretehta in prostega uvaževanja dokazov ne smatra samo kot pravice, ampak kot dolžnost. Ako krive priče zapazijo, da se jim vendar ne verjame, si bodo rajše prihranile riziko krive izpovedi in sploh ne bodo izpovedale. Prisega kot resnico izsiljujoče sredstvo j« pri tem popolnoma brez pomena in naj se, da se ohrani sveto ime božje, rajše opusti.
— „čujte, čujte, „Domoljub" dobi bratca!" Pod tem vabljivim napisom naznanja lažnivi »Domoljub«, da nameravajo klerikalci izdajati nabožen list »Bogoljuba« Omenjamo to zategadelj, ker ima ta list namen, izpodriniti »Zgodnjo Danico«. »Zgodnja Danica« ni več tako bedast list, kakor nekdaj in to klerikalcem ni po volji. Njih načelo je, da se mera ljudstvo poneumnje-vati in v ta namen ustanove »Bogoljuba«, ki bo menda nekak slovenski »Pelikan« ter bo vedel obilo pripovedovati o framazonih in o čudežih. Poleg tega imajo klerikalci tudi blagi namen, od -jesti Blaznikovi tiskarni nekaj zaslužka.
— Šinkovcu v slovo. Z Jesenic se nam piše: Izpolnila se nam je vroča želja. Šinkovec, naš Avguštin Šinkovec nas zapusti. »Slovenec« nam ni še nikdar prinesel tako radostne novice. Vse se je razveselilo sporočila, da smo se le izne-bili Avguština, samo »ajmoht« se je ski-sal. Skoraj pet let je Avguštin Šinkovec razgrajal in ščuval na Jesenicah. Srečno je napravil toliko prepira in sovraštva, kakor ga tu ni biio še nikdar in le gorenjskemu strahu pred vsako črno suknjo se ima zahvaliti, da mu tu ni bilo treba učiti prič-tretjrednic, kako naj govore pod prisego. Pač pa je dosegel, seveda s pomočjo škofa Jegliča, da je že dosti ljudij izstopilo iz katoliške cerkve. Kadar odide Avguštin, mu napravimo slavolok z napisom »Dobro od išli — dušni pastir«! Tudi pokadili bomo za njim in mu klicali: Adijo, pa zdravi ostanite, gospod Avguštin Šinkovec. Nas, nepoboljšljivih liberalcev nikari ne pozabite! Ko bi pa Avguštin še ajmohtarje odpeljal seboj in naredil v Škofjiloki za Ferjanko novo gostilno, bi mu tu še spomenik postavili. Kdo pride zdaj sem za župnika, nam ni znano, pa nas tudi dosti ne zanima. Če nam bo delal kaj preveč nadlog, pa pojdemo za tistimi, ki so se iznebili vseh katoliških popov z jednim samim korakom.
— Ricmanje in Rojan. Dunajska „Information" je pri „Slovencu" jako v čislih. Rad jo citira, rad se nanjo sklicuje in kadar je prilika, povdarja posebno, da izraža „Information" nazore vlade. Sedaj je „Information" spregovorila tudi o Ricman-jih in o Rojanu, toda to pot je „Slovenec-neče citirati, to pot je popolnoma zamolčal mneje „Information" o tej zadevi. Če „Slovence" kaj ne omeni, je gotovo zanimivo in zato podajamo v naslednjem mnenje „Information" o Ricmanjih in Rojanu. „Information" piše med drugimi: „Tu stojimo hkratu pred gibanjem „proč od Rima", ki se bo, ako visoki cerkveni krogi nemudoma ue spremene svojega vedenja nasproti slovanski večini prebivalstva, hitro širilo ter bi moglo po resnosti in intenzivnosti prekosi ti analogno gibanje na severu države. Vzroki gibanju so skoro izključno v narodnih motivi. Sistematično so
Dalj* v prilogi. "SS
Narodu" št. 281, dn& 6. decembra 1902.
2. Priloga „Slovenskomu
v zadnjih letih izrivali slovenski jezik iz cerkva Trsta in Istre; visoki cerkveni krogi so se le preradi pokorili diktatom liberalne camorre, so šestem vedno bolj odtujevali većemu delu prebivalstva ter so sami in skoro zavestno hranili nezadovoljnost, ki je sedaj hkratu buknila. Zlasti v imenovanih dveh krajih (v Rojanu in Ricmanjih) so zavladali naravnost neznosni odnošaji. Minolega leta je vse prebivalstvo v Ricmanjih prestopilo k unijatski cerkvi in unijatski škof Drohobecki je osebno prišel na lice mesta, da se prepriča o razmerah v novi župniji svoje školije. Od tedaj obstoji v cerkvi v Ricmanjih staroslovensko bogoslu-ženje in je do nedavno vladal razmereu mir. Sedaj pa se je novi škof tržaški, dr. Nagi, dal zavesti do koraka, ki je moral usodno delovati. Naložil je kapelanu v Ricmanjih, naj takoj odpravi staroslovensko bogosluženje, sicer bo on (kapelan) odstavljen od službe. Zajedno je bilo odrejeno nasilno iztirjevanje pristojbin za župnijo Dolina, h kateri so po-pred spadali Ricmanji. Odgovor prebivalstva na to je bil v prošnji do dr. Milaša v Zadru. V Rojanu so stvari nekoliko drugačne in kažejo več analogije z razmerami v ostalih župnijah Trsta in Istre. Postopanje rojauskega župnika Jurizze — tega tipa italijanske duhovščine v župnijah Primorja — je slednjič nezadovoljnost slov. prebivalstva prignalo do skrajnega. Slovenski jezik so izriva iz urada in šole in prebivalstvo noče več nikakor dopuščati, da bi se njega jezik sedaj izrinil še iz cerkve. Že davno so bile razmere v Trstu in Istri take, da je moralo priti do očitnega spora. Gibanje bo morda še možno utesniti, ali, to se umeje ob sebi, ne z malenkostnimi koncesijami, kakor se jih meče prosečim in premagancem, ampak le s privoljenjem p o-polne enakopravnosti. Ob nadaljevanju odrekajočega vedenja v Rimu Slovenci ne morejo nič izgubiti, nasprotno, oni morejo le pridobiti, kajti ustanova narodne cerkve bi bila zanje velike koristi tudi v narodnem pogledu. Na Rimu je torej sedaj, da si premisli stvar.
— „Splošno sumničenje ljubljanskih duhovskih krogov" imenuje »Slovenec« naša razkritja za čistost drugih (!) vnetega nečiatnika Lukca, ki je pred nekaj leti zakrivil v šenklavškem farovžu dejanje, ki spada pod § 125 k. z. Dekle, ki ni imelo prav nobenega povoda svojega nekdanjega kateheta obrekovati, pravilo je o tem dejanju pri raznih prilikah raznim gospodom, kateri so pripravljeni to tudi pod prieego potrditi. Uložite torej tožbo in mi nastopimo dokaz resnice. — Kar se pa tiče druzega dejanja, poglejte »fantov« obraz, zlasti jezuvitsko-dolgi — onemu »gospodu« frapantno podoben nos in vprašajte ona skrita vra-tica, ki peljejo (na potu in Študentovskih ulic — na Grad) na neki vrtič za »korar-skim ringom« kolikokrat so neki »gospod« skoz nje »smuknili« boječ se, da bi »jih« na »korarskem ringu« kdo videl iti k »rendezvous-u« potem boste tudi radi tega dejanja cbrr.olknili.
— Obsojen klerikalec. Matija Hladnik, gostaČ v Črnem vrhu pri Idriji, je vnet klerikalec. Vse verjame, kar čuje iz duhovniških ust in ker ima grd jezik, raznača vse laži, ki jih je čul od duhovnikov. Odslej bo pa menda previdnejši, ker jo je pošteno skupil. Dne 3. novembra t. 1. je namreč Matija Hlad nik v gostilni Dom. Rudolfa na Črnem vrhu, ko je bilo ravno jako veliko gostov navzočih, na različne načine napadal in sramotil dr. Tavčarja, kakor se je pač naučil od duhovnih gospodov. Trdil je, da je dr. Tavčar izdal knjižico, v kateri piše, da je Mati božja poganka, Sveto Rešnje telo pa da nič ni. Tudi je zatrjeval, da ima to knjižico doma in da je to tudi »Slovenec« objavil, šel je celo iz gostilne h kaplanu, katerega je dobil na cesti, in menda zahteval dotične »Slovence«. Ko je prišel zopet v gostilno, je izjavil, da mu kaplan že preskrbi dotične liste, potem pa rohnel, da je dr. Tavčar »lump«, ker izdaja takšne liste. Dne 28. novembra je Matija Hladnik pri sodniji v Idriji prejel za vse to zasluženo plačilo. Ta dan je bil namreč obsojen na deset dni za po.ra, poostrenega s postom. Morda bo zdaj previdnejši pri raznašanju tega, kar je slišal cd duhovščine.
— Repertoire slovenskega gledališča. Danes se ponavlja prvič krasno vspela slika iz pariškega in igral skega življenja »Z a z a«, v kateri ima ve-
liko in prelepo ulogo naša ljubimka, gdč. K. R a c k o v a. — V ponedeljek, na praznik, se igra popoldne ob znižanih cenah narodna igra s peljem »G o s p o d Jako b«, zvečer pa se poje velika Smetanova opora »D a 1 i b o r«. — Prihodnja predstava bo šele v petek, 22. t. m. Opera pripravlja veliko češku opero »P s o g 1 a v c i« K. K o v a r o v i č a in H. Sienkievvicza dramo iz Neronovih časov »Q u o vadiš?«
— Večer Konopnicke. Odbor »Sploš. slovenskega ženskega društva« vabi še enkrat cenjeno občinstvo na »Večer Konopnicke«, ki ga priredi jutri, v nedeljo, v SAolovi dvorani »Narodnega dotna«. Dobrodošel je vsakdo. Ako morda kdo po pomoti ni dobil vabila, mu je na razpolago zvečer pri blagajni. Začetek je točno ob polosmih zvečer. Med izvajanjem posameznih točk vstop v dvo rano ni dovoljen.
— „Radogoj", podporno društvo za visokošolce pošilja svojim podpornim članom za tekoče leto poštno hranilniČne prejemnice ter prosi, da se iste po možnosti hitro in gledo na dobri namen in pomanjkanje podpornih sredstev tudi izdatno uvažujejo.
— „Rokovnjači". Dr. prof. K. G1 a-ser je prevel „Rokovnjače" na nemški jezik ; nemški dialekt je priredil nemški dunajski ljudski pisatelj. Bivši režiser slovenskega gledališča, g. Rudolf Ine man n, je „Rokovnjače" na povabilo g. ravnatelja Vojte Slu-kova prevel na češki jezik ter se bodo igrali Rokovnjači" v praškem gledališču v „Uraniji". Bralno društvo v Zagorju ob Savi uprizori „Rokovnjače" o božiču; čitalnica v Kranju pa „Desetega brata".
— Obrtni shod. Opozarjamo novic na obrtni shod, ki se vrši jutri in v ponedeljek.
— Učiteljske vesti. Dež. šolski svet je imenoval za nadnčitelje na sedanjih svojih mestih gg. Fr. K u t n a r j a v Žužemberku, Jakoba Stuparja na Brdu, Vinkota Berceta v St. Janžu in Frana S k ulj a v Tržiču. Gosp. Fran Punčuh v Vipavi je imenovan nadučiteljem v Vrhpolju. Definitivni sta postali gospdč. Frančiška Martinčič v Vrbovem in gospdč. Ana Tome, ki pride iz Blok v Stopič. Na lastno prošnjo so premeščeni gospdč. Terezija Bole iz Vrabč v Vrhpolje, g. Fran R e i n i g e r iz Kočevja v Drago, in nadučitelj v Mošnjah g. Ignacij Rozman v Veliki Podlog. Očitelj v Starem trgu pri Ložu g. Gašpar Gašparin je šel v pokoj. Šolskemu vodju v Črnomlju g. Fr. Set ini je bilo na podlagi inšpekcijskega poročila izrečeno priznanje.
— O zavarovanju zasebnih uradnikov za starost in onemoglost in nedeljskem počitku v od vetniških in notarskih pisarnah se nam piše: Ti vprašanji je državni poslanec vitez pl. Berks zopet sprožil. Vsled inicijative društva, slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju je prve dni t. m. opozoril načelnika socialno političnega odseka dr. G ros s a, da je že preteklo poldrugo leto, kar seje predložil načrt postavi zavarovanju zasebnih urad nikov; rekel mu je, da nikakor ne gre, da bi tako važna stvar v odseku zaspala, to temboije, ker je v širših krogih obu dila upanje na ugodno rešitev. Nadalje se je tudi predložil socialno političnemu odseku predlog zaradi uvedenja nedelj skfgi počitka v odvetniških in notarskih pisarnah. Vprašal je toraj načelnika socialnega političnega odseka, če je isti voljen potrebno ukreniti, da bodeta te dve zadevi kmalu rešeni. Načelnik tega odseka, dr. Gross, izgovarjal se je na po-ročevaica dr. Ftfta. Dr. Foft pa je trdil, da bode o prvi zadevi poročal, kakor hitro mu bodo to dopuščale razmere v v zbornici, zlasti ker je vprašanje o za varovanju za starost in onemoglost itak tudi točka 6 čeških spravnih predlogih. Glede nedeljskega počitka je pa poročilo izgotovljeno, ter tudi že na dnevnem redu in se bode o njem razpravljalo, kakor hitro mine sedanji kritični položaj v zbornici.
— V Mozirju je po kratki bolezni preminol kaplan g. A. Šijane o. Pokojnik je bil tihe nravi in jako blagega in plemenitega srca. Med prebivalstvom ni delal sovraštva in ni vnemal nepotrebnih prepirov, kakor to dandanes, žalibog, dela toliko duhovnikov. Pogreb njegov je bil veličasten. Razun lepega števila duhovni
kov in velike množice domačih župlja nov udeležilo se je pogreba tudi dosti njegovih prijateljev iz Šoštanja, Velenja in še od drugod. In ko so krsto položili v grob ter ao mu pe/ci še zapeli nagrob nico v slovo, solzila so se vsa očesa, kar pač priča, kako ljudstvo ljubi pravega duhovnika, kakršen je bil pokojnik. Med mnogimi venci, kateri so se na krsto položili, bil je tudi venec mozirskih trža-nov z napisom: »Miroljubnemu svečeniku!« Ohranimo blagemu pokojniku trajen spomin!
— Staro licealno poslopje, v katerem so sa šolali tisoči in tisoči dijakov skoraj eno stoletje, bode kmalo izginilo s površja. Da se ohrani spomin na to zgodovinsko poslopje, fotografiral je tukajšnji fotograf gospod Davorin R o v -še k pročelje od Vodnikovega trga, od šolskega drevoreda in dvorišč*. Fotografije so v kabinetni obliki ter jako okusno izpadle. Vse tri slike dobe se v njegovem atelijeju, Kolodvorske ulice, za ceno 30 kr. komad. Sprejme se tudi naročilo za okvir.
— Panorama. Prihodnji teden jo udarimo v Bosno. Kraj je zato lep, ker je slovanski. Obiskali bomo Sarajevo, kjer se bomo delj časa mudili, potem kopališče Ilidže, potem glavno mesto v Hercegovini Mostar, Jajce, ki so jih pred 25 leti vzeli nasi Turkom, Banjaluke, Travnik, Kupreš in veliko drugih krajev. Za božič bo baje prišel Vatikan na vrsto.
— Izpred porotnega sodišča.
Na zatožni klopi je včeraj sedel 54 let stari vžitkar Jakob Demšar iz Jeličnega \rha v idrijskem okraju, zaradi hudodelstva zažiga. Iz gole hudobije in iz sovraštva je zanetil v noči od 11. na 12. novembra lotos na slamnati strehi Govekarjeve hiše, V kateri je sam na vžitku bival, ogenj. Ta se je s tako hitrostjo razširil, da so si domači komaj rešili golo življenje in živino iz hleva; gostinja Mica Leskovec je bila v smrtni nevarnosti, ker se je predolgo mudila v podstrešni sobi in se je pri tej priliki na žirotu hudo opekla Vsled burje vnela bi se bila kmaiu kakih 400 korakov oddaljena sosedna hiša, da niso ljudje mokrih rjuh na streho pokladali in jo pridno z vodo polivali. Matevžu Govć-karju je požar uničil hišo in kozolec z vsemi pritiklinami vred, katera škoda je zanj tem občutljivejša, ker je bil le za malo svoto 1400 K zavarovan. Obdolženec Jakob Demšar je svoje dejanje popolnoma priznal, in ker so porotniki vprašanje, če je on res kriv hudodelstva zažiga, potrdili, obsodilo ga je sodišče na šest let težke ječe in mu kazen tudi poostrilo s postom vsaki mesec. Demšar je bil znan kot goreč klerikalec in tercijal.
— Saltomortale pred naborno komisijo. Pri Židanu je bil včeraj naknadni nabor, na kateri je prišel tudi neki mladenič iz Galicije. Zali in lepo rasli dečko je stopil pred komisijo, a ko je bil potrjen, je napravil pred celo resno komisijo saltomortale, da seje stresla Židanova hiša. Seveda so vsi člani udarili v smeh, ker se na naboru kaj tacega pač še ni primerilo. Potrjeni fant je po poklicu akrobat.
— Ulom v Kolodvorskih ulicah. Danes ponoči se je v Kolodvorskih ulicah št. 28 utihotapil tat pkozi podstrešno okno v skladišče in odtod je šel k proda-jalnici, kjer je na vratih ubil šipo in po tem odprl vrata, ker je znotraj tičal ključ v ključavnici. Tat je odnesel dva črna kovčega, 24 ovratnikov št. 39 z napisom »Tolstoj«, »Manilla« in »Matej Orehek, Ljubljana« 12 belih in 6 pisanih manšet, dve denarnici, dve broži, ženske čižme št. 38 in 39, 12 moških srajc št. 39, moške črevlje za hribolazce, nekaj deških čepic, gumbe za manšete, 3 ali 4 volnene srajce in več žepnih nožev. Škode je približno 80 K. Tatu še dosedaj niso prijeli.
— Popadljiv pes. Včeraj popo-ludne je na Poljanski cesti pes mesarja I. B. ustavil na cesti natakarico Ano Po-gačnikovo na Francovem nabrežju št. 13 in je ni pustil naprej. Malo časa popred je isti pes popadel nekega neznanega mo škega za nogo.
— Nagajiv hlapec. Ivan Dolenc, hlapec na Starem trgu, je pripeljal včeraj popoludne s tovornim vozom po Poljanski cesti po tiru električne železnice in se ni hotel izogniti s tira tako, da je moral električni voz ustaviti.
— Voli in krave ustavili vsak.
Blizu postaje Dobrepolje so včeraj popoludne ušli gonjaču Francu Peterlinu iz Zlenske vasi voli in krave, katere je gnal nekemu mesarju v Ljubljano. Pobegla živina je krenila na železnični tir in dirjala naprej. V tem Času je privozil osebni vlak in ker se voli in krave nieo hoteli iz* ogniti, se je moral vlak ustaviti in počakati, dokler niso nagnali živine a proge.
— Zaprli so hlapca Andr. Finka iz Male Račne. Na Ambroževem trgu št. 7 je ukradel hlapcu Ivanu Vojcu kovčeg, ga nesel v neko gostilno in pobral iz njega vso obleko in črevlje, v vrednosti okoli 60 K. Hlapcu Ivanu Fležarju je vzel uro, srebrno verižico in zlat prstan in hlapcu Josipu Smejcu je ukradel suknjič. Prijeli so ga na kolodvoru, ko se je hotel odpeljati.
— Na električni železnici je
bil danes dopoludne v Sv. Florijana ulicah oviran promet Antonu PehiČu iz Turjaka so padle s sank vreče z moko na tir električne železnice in tudi sanke so obtičale na tiru. Morali so vpreči dva para konj, da so sanke potegnili naprej.
— Nepoštena služkinja. Včeraj popoludne so zaprli Marijo Schneeberger iz Voitsberga na Štajerskem, ker je svoji gospodinji, trafikantinji A. S., na Dunajski cesti, kradla denar in znamke. A. S. ima škode okoli 60 K. Tatico so izročili dež. sodišču.
— Težka poškodba. V Križih pri Tržiču je v neki gostilni udaril jeden fant potujočega pilarja Vencelna Artnerja s tako silo na levo oko, da sedaj nič ne vidi. Artnerja so pripeljali v bolnico.
— Ulom v Trnovski cerkvi. Včeraj zvečer utihotapil se je tat v Trnovsko cerkev in je ulomil z dletom tri pušice, v katerih pa je dobil le okoli 4 K drobiža. O tatu nimajo še nobenega sledu.
— Nezgoda. Andrej Žnidaršič, 46 let star, mizarski mojster v Grahovem, je nesel včeraj tram v ledenico, pri tem mu je spodrsnilo in je padel in si zlomil levo nogo pod kolenom.
— Nogo zlomila si je čuvajeva žena Jera šueteršič v Logatcu. Padla je po stopnicah. Prepeljali so jo v deželno bolnico.
— Z doma pobegnil je dne 30.
m. m. 15!etni posestnikov sin Fr. Šturm' Velike čolnarske ulice št. 13. Sel je menda na Gor njsko.
— Izgubil je včeraj v mestu inže-ner K. S. štiri zlate po 20 K in 110 K papirnatega denarja in dva gld. in to ali med vožnjo z električnim vozom iz kolodvora do Mestnega trga ali pa potem po poti od Mestnega trga, po Špitalskih in VVolfovih ulicah do Kongresnega trga in nazaj do hotela »Lloyd«.
— Izgubljene reči. Mizar I. St jo izgubil nekje v mestu zlat za 20 K in dva srebrnjaka  po 2 K in nekaj drobiža.
— Društvena godba koncertuje dne 8 t. m. zvečer ob 8. uri v restavracijskih prostorih gospoda Petra Maverja ml. v Kranju.
— Tedenski izkaz o zdravstvo nem stanju mestne občine ljubljanske od 23 do 29. novembra 1902. Število novorojencev 25 (=34 63°/00), mrtvorojeneo 1, umrlih 21 (=2809e/00), mej njimi jih je umrlo za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 3, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 12. Med njimi je bilo tujcev 10 (=47 6 °/o)i iz zavodov 14 (= 66 6 %). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 3 osebe.
* Najnovejše novice. Zastrup-ljeno mašno vino. V Pulstu na Koroškem se je župnik pri povzdigovanju zgrudil nezavesten na tla. Konstatiralo se je, da se je zastrupil z masnim vinom, ki je iz cerkvene kleti. Državno pravdništvo je začelo preiskavah' zagonetno zadevo. — V procesu S c h a 1 k-W o 1 f se stavi porotnikom 21 vprašanj. — Sestra kraljice Drage se poroči z ruskim diplomatičnim agentom Ma-rinkovičem. — Mlad par ustreljen so našli v vozu prvega razreda v Ludvvigs-hofnu na Nemškem. — Štrajk lekarniških pomočnikov seje začel včeraj po celi Galiciji. — Pisatelj načelnik tatov. V Budimpešti so zasačili zelo predrzno tatinsko družbo, kateri je načelo val pisatelj Neszterhazy. — Hotel „Lincoln" v Čikagu je zgorel. Zgorelo je tudi 14 oseb. — Slepar oproščen. Dunajski porotniki so enoglasno oprostili ravnatelja Anglo-banke, Vinc. Kriimerja. Potrdili so sicer vprašanje zaradi sleparstva 36.000 K, a so zanikali dodatno vprašanje o namenu Škodovati. —
Zaradi  uradnega poneverjenja je
bil obsojen tajnik okrajnega ubožnega sveta v Novem mestu, Fellner v triletno ječo. — Tri smrtne obsodbe. Sodni dvor v Gospieu je obsodil na smrt b.ata Vazo in Štefana Kongrga ter njunega prijatelja Ivančevća zaradi skupnega umora. — Za prenos Zole v „Pantkeon" so predlagali v zbornici socialistični poslanci. — Eksplozija. Na parniku rPongreso" v Južni Ameriki se je razpočila posoda olja, 11 mož je mrtvih.
* Nadvojvoda Ferdinand, naj
mlajši brat našega prestolonaslednika, je bil v jeseni imenovan poveljnikom 18. peš - brigade ter bo odslej stanoval v kraljevskem gradu na llradčanih, ki bo zdaj zopet oživel. Grad je zares »kraljevska zgradba«. Kakor znano, stanoval je v gradu tudi ranjki prestolo naslednik Rudolf. Sicer pa stanuje na gradu vselej tudi opatinja plemenitaškoga ženskega zavoda, ki pa je vselej avstrij ska nadvojvodinja.
' Gostija brez neveste. V Star-čovi je imel kmet Sircev hčerko, ki je slovela za prvo lepotico. Odbila pa je vse snubače, ker je ljubila revnega mladeniča Dušana Petroviča. Oče pa jo je prisilil, da se je udala za bogatim kmetom Rado Božičem. Ko so se peljali svatje v cerkev, skočil je nenadoma v nevestin voz, preden je mogel ženin prisesti, ljubček Petrovič ter pognal konje v tek. Šele proti večeru sta poslala voz nazaj, a njunega skrivališča niso našli. V kljub temu pa se je vršilo gostovanje dalje brez neveste, in ženin je celo plesal.
* Koliko stane strel iz kanona. Avstrijska mirovna družba je iz računala na svojem zadnjem shodu, da velja vsak strel iz velikega topa, kakršne imajo moderne vojne ladje, smodnik in krogla 4160 frankov. Ako pa se pomisli, da je tak top po 93 strelih neraben, kar zopet velja 4340 frankov, tako da znaša enkratni strel nič manj kot 8500 frankov.
* Društvo rešiteljev ži«ljenja se je ustanovilo v Berolinu. Namen društvu pa ni, ljudem reševati življenje, temučjele nekako športno društvo, ki bo opazovalo, pod kakšnimi okolnoslmi se rešuje ljudem življenje in kako se rešitelji in rešeni pri tem vedejo.
* Zviti tihotapci. Na belgiško francosko mejo se je pripeljalo po cesti k carinskemu uradu več vozov s svati, ki imajo navadno prost prehod. Svati so ustavili in bili veseli. Toda carinski uradnik se ni pustil motiti, nagovoril je nevesto, ki je bila zakrita z gostim zavojem a ta mu ni odgovorila. Odgrnil je predrzno zavoj, a to je bila napravljena postava iz cinka, v koji je bil najbrže špirit, ki so ga hoteli prepeljati tihotapci preko meje, ne na bi plačali visoke carine. Ko so videli tihotapci, da jih je uradnik izvohal, so se hitro vsedli na vozove ter kmalu izginili.
* Lev, ki ga je bolel zob. Veliki in stari lev v zverinjaku v St. Louis v Združenih državah je bolehal za obolenjem zob. Zobozdravnik mu je vrgel v mesu več porcij morfija, lev je zaspal in zobozdravnik mu je s kovaškimi kleščami izpipal pokvarjen, izglodan kočnik. Drug dan je imel sicer lev še malega »mačka« po morfiju, a zdaj je zopet zdrav in vesel.
* Ameriška kultura. V Lenox-villu je neki zamorec umoril ženo nekega meščana. Takoj se je vzdignilo celo mesto ter lovilo zamorca s psi. Psi so ga tudi dohiteli in vsega razmesarili. Ker pa je še živel, spustili so ga s truplom umorjene vred v neki izsušeni vodnjak ter ga pustili notri štiri dni. Ko so ga izvlekli s truplom umorjene, je mrlič že napol razpadel in črvi so lezli po njem. Zamorec pa je bil blazen ter si je bil v besnosti popolnoma zgrizel jezik.
' Kakšen je bil prazgodovinski Človek? V Krapini na Hrvaškem so izkopali deset odraslih ljudij in nekaj otrok iz prazgodovinske dobe. Znani antropolog, dvorni svetnik Hagen, je fotografiral in opisal te ostanke naših pradedov. Značilno je, da ho govorilne mišice še tako slabo razvite, da se lahko zanesljivo sklepa, da ti ljudje še niso imeli govorice. Glave so neizmerno velike, obraz širok, nos ploščat, truplo dolgo, noge pa prav kratke. Najdba bo močno vplivala na Darwinov nauk.
* Umrla ob mrtvaškem odru svojega sina« Zelo tragičen prizor se je prigodil te dni v Belgradu. Senator Peter Gjorgjević je umrl, preden je dospela njegova osivela mati. Ko je potem prišla ter našla sina že na mrtvaškem odru, jo je tako pretreslo, da se je zraven odra zgrudila po kapi zadeta mrtva.
* Svojo učenko poročil. Vse-učiliščni profesor v Gradcu, H. Spitzer se je poročil s svojo slušateljico Ireno Stepischnegg, hčerjo suspendiranega celjskega odvetnika. Kakor znano, ima eno nevestino sestro Wolf za ženo.
* Ptičja liga. Za varstvo ptičkov imajo v Petrogradu »otroško ligo«, ki ima vnemati otroke in mladino za ljubezen do ptičkov in živali. Sprejemajo se fanti cd 16, dekleta od 15 let, plačati ni treba nič. Tu se gre [za novo izgojo mladine.   Po zimi bodo za nje prirejali
predavanja, otroci  pa bodo na določenih
krajih krmili ptičke.
* Prebivalstvo Evrope je po
zadnjem številjenju 401 milijon ljudi ter se je pokazal za zadnje stoletje prirastek 129°/o- Na Francoskem je prebivalstvo samo za 44°/0 napredovalo.
' Dvojezičnost na Pruskem. Občinski svet v  Metzu je sklenil  z 18 glasovi proti 8 glasom, da je vse napise ulic napraviti dvojezične, to je nemške in francoske ter je svoj sklep motiviral, da je to  potrebno  v   interesu   trgovine in obrti.   32 let je, odkar so odstranili fran-1 coske ulične napise, a sedaj so se morali I zopet k istim vrniti nazaj.  Vlada bo naj : brže sklep razveljavila,  ker se je sicer i bati, da bi se začelo z dvojezičnostjo tudi I v Poznanju, a to bi bila taka nevarnost, t kakor bi bili nevarni za Avstrijo dvojezični napisi v  Trstu  in v spodnještajor-skih "mestih.
' Proračun praške občine za I. 1903. Rednih izdatkov je 10,700 878 K (+ 519457 več nego 1. 1902), prejemkov 6,316 673 kron (+ 283.739), primanjkljaj 4,384 205 K (+ 235.718) se pokrije z raznimi nakladami. Izvenredni izdatki znašajo 1,606.088 K, dohodki 685.507 K, primanjkljaj torej 620.581 K, ki se vzame iz rezervnega fonda. Investicijski proračun znaša 1,925.822 K, ki ga plača državna subvencija. Za češke ljudske in občanske šole je v proračunu 2,089.879 K, za nemške 280.543 K, za oskrbovalnice 169.878 kron in vrtce 37.857 K. — Praga je povišala že zdaj učiteljem plače.
' Čudeži iz zakonskega življenja. V Stanlavi na reškem se jc poročil Četrtič či4 letni dudlar Jos. llojda. Njegova izvoljeuka je 77 let stara ter je že pokopala štiri može. — V Schrambergu se je rodil otrok, ki ima 50 let starega brata. Oče je 78 let star ter je že tretjič oženjen.
— V Pardubicah živi mlada žena, ki je že 6 mesecev poročena, pa še ni zahtevala od svojega moža novega klobuka. Po poklicu je namreč modistinja.
' Elektrika za lepoto. Pariške specialistinje, ki morajo skrbeti bogatemu ženstvu za lepoto, so splošno uvedle elektriko. Z elektriko zravnajo gube in vraške na licu in vratu, napihujejo vpadla lica, iz-ruvajo nevšečne dlake z obraza, pospešujejo rast las na glavi ter dajejo obrvim všečno obliko. Gube in vraske se odpravljajo na ta način da zdravnica gladi dolgo časa prav rahlo zgubančene dele obraza z električnim valjarjem. Dlakam se izruje z električno iglo koren, ne da bi zdravljena kaj čutila bolečine. Ako ima deklica proti nosu preveč zaraščene obrvi, daje to obrazu osorno podobo, zato si dado nepotrebne obrvi izpuliti. Tako lepotično zdravljenje stane navadno pariško bogato damo do 2400 K na leto, toliko ali še več pa izda tudi za mazila in druga le-potila.
' Poroka med levi. Neki lastnik zverinjaka v New-Yorku je hotel prirediti občinstvu nenavadno predstavo ter je razpisal 2500 dolarjev mlademu para, ki bi se hotel poročiti med divjimi levi v zverinjaku. Oglasila sta se Nemka T. Berg in Holan-dec Horn. Po dolgem iskanju so našli tudi duhovnika, ki je šel za dobro plačo v zverinjak poročat. Ženin se je precej nervozno stresal, ako je prišla katera zverina preblizu, nevesta pa se ni toliko bala levov, kakor da bi ji ženin zbežal. Končno sta bila zvezana ter sta zmagovito med ploskanjem občinstva zapustila kletko.
* „Dajte mi kavo in moža!" Na Laškem so zelo občutljivi zoper zimo. Za to si ljudje <iajejo v posteljo prsten pisker s kropom, ki ga imenujejo ali „trate" (samostanski brat) ali „monaca" (nuna). Pisker s tlečim ogljem imenujejo „marito" (mož). Neki podjetni kavarnar pa je pred kratkim naznanil v časnikih, da dame pri njem dobe ne samo kavo in slaščice, temveč tudi pod noge „moža," zaprti pisker s tlečim ogljem. Vsled tega je vse ženstvo hrulo v kavarno ter so si naročevale: „Cameriere, caffe con latte e mio marito" — natakar, belo kavo in „rnoža!"
— „Natakar, hitro „moža," potem časnike in močno kavo." — „Za mene čokolado in „rnoža!" — „Dajte mi „moža," preden pride moj mož!" — In natakar je odgovarjal: „ Blagovolite, milostiva, malo počakati na „moža," tamle ona gospa ga ima ravnokar pod nogami. — „Smem, prosim, gospodična, vzeti vam za nekaj trenutkov „moža," ena dama ga že komaj čaka!" — Zgodilo pa se je že tudi, da sta se dve prijateljici takole nagovorili v kavarni: „Dobro jutro, moja draga. Danes si sama ? Kje pa si pustila „rnoža?" — „Pod mizo je." — „Ah, tega ne mislim, mislim tvojega moža!" — „Ali se zanj zanimaš?" Ah nikakor ne! Toda vidim, da je tu mrzlo, ker se treseš, vzemi si mojega moža na krilo. Tako in zagrej se."
Društva.
— Telovadno društvo ,Sokol< v Ljubljani priredi dne 31. decembra t. 1. svoj vsakoletni »Silvestrov večer« z jako bogatim in zanimivim sporedom ter plesom.
— Sokolov Miklavžev večer
privabil je včeraj kakor vsako leto vse polno naše nadebudne mladine, ki je v varnem zavetju skrbnih starišev nestrpno čakala prihoda sv. Miklavža. Po pozdravu podal se
je iz višave med mladino bogato založen z darili v družbi dobrovolnega sv. Antona in s številnim nebeškim spremstvom. Peklenska druhal pa je grozila, lovila grešnike v koš, vzbujajoč mnogo smehu in strahu. Ko je zginil Miklavž, hudobe se pa vrnile v peklo, nadaljevala je meščanska godba, ki je cel večfr dobro svirala in zato žela mnogo pohvale. Proti 10 uri se je začela prazniti dvorana; mladina je šla sanjat o Miklavžu in lepih darilih, drugi pa smo ostali in sledili godbi. — Letošen večer se vredno uvrsti, po vestnem aranžma brata O. T e r g 1 a v a in muogobrojim udeležb tradicijonalnim sokolovim Miklavževim večerom in dokazuje priljubljenost in simpatije, ki jih Sokol vživa. D.
— Božičnica gasilnega društva. Ljubljansko prostovoljno društvo priredi na sv. Štefana dan, t. j. dne 26. decembra t. 1. v veliki dvorani »Mestnega doma« svojo običajno božićnico, pri kateri svira ljubljanska društvena godba. Čisti dohodek božičnice je namenjen društvenemu bolniškemu skladu. Dobrodelni someščani so naprošeni, naj darila, katera so namenili gasilnemu društvu, izroče v »Mestnem domu« ali pa pooblaščenim članom gasilnega društva. Namen božičnice in društva v obče je plem»*™t in zategadelj gasilno društvo pri tej priliki najtoplejše priporočamo, tembolj, ker v krat kem prevzame še en plemenit posel — rešilno postajo.
— Društva „ Gospodinjska šola" občni zbor je bil 30. novembra t. 1. v društvenih prostorih na Rimski cesti št. 9. Po prisrčnem pozdravu predsednice gospe Ane L a h o v e je poročala tajnica gdč. šolska voditeljica Mmka M a-routova približno takole: Društvo je od 15. septembra 1901 do 15. julija 1902 obdržavalo 5 do 8 tedenskih večernih tečajev, v katerih se je ubožnim dekletom dajal najpotrebnejši praktični pouk v kuhi, šivanju, likanju ter teoretični pouk o redu, o domačem gospodinstvu in o higijeni. — Na vsak tečaj je prišlo povprek 11—14 gojenk; v vseh tečajih je bilo 63 gojenk.
Blagajničariča, mestna otroška vrtna-rica gdč. Zofija Grumova je izkazala za 1. 1901/2. 1630 K dohodkov ter 1147 K 88 b. treskov; torej znaša preostanek 482 kron 12 h. Pregledovalec računov g. Fr. Šturm je pregledoval račune in jin našel v vzornem redu.
Večerna šola je prav dobro vspevaia. Učenke so prav vrlo napredovale pod spretnim vodstvom društvene predsednice gospe Ane L a h o v e in ob marljivosti učiteljic: gospe Julije M o o s o v e , gdč. Alojzije Ravnikarjeve in gdč. Minke M o o s o v e. Občni zbor je izrekel tem in pa tajnici Minki Maroutovi ter blagajničarici Zofiji G r u m o v i prisrčno zahvalo za njihovo vztrajno in požrtvovalno delovanje.
V odbor so bile izvoljene sledeče gospe in gospice: Eliz. Černetova, Mar. Grošeljeva, Zof. Grumova, Marija Jerinova, Zora Krsnikova, Ana L ah o v a, Minka Maroutova, Julija MoOsova, J. Premkov a, Ana ProsenČeva, Adela Skaberue-tova, Jadviga Šubičeva, Franja dr. Tavčarjeva ter gg.: Jakob Dimnik, Alojzij K e c e 1 j, Mat. Kune in dr. Danilo M a j a r o n. — Za pregledovalca računov sta bila izbrana gg. Fr. Gale in Fr. Šturm.
Ko se je votirala vis. deželnemu odboru vdana zahvala za velikodušni dar 600 K, se predsednica iskreno zahvaljuje zborovalcem, vsem društvenikom in društvenim dobrotnikom ob njihovem truda-polnem sodelovanju proseč, da bi tudi v prihodnje ohranili našemu društvu dosedanjo blagonaklonjenost.
Književnost
— Blasnikova pratika za 1. 1903.
je ravnokar izšla. Gena 24 v. Pratika ima običajno vsebino in dve ilustraoiji.
— V krajevnem imeniku, ki
ga v založbi Alfreda Holderja na Dunaju po vsakem ljudskem štetju izda c. k. statistična centralna komisija, bi morala biti poleg nemških imen navedena tudi slovenska, češka in druga deželnonavadna imenovanja. Toda statististična centralna komisija postopa pri tem jako „politično". Celo statistika se zlorablja v politične namene. Tako se na pr. v slovenskih pokrajinah celo na Kranjskem izpuščajo slovenska imenovanja, s tem se vzbuja in utrja mnenje, da so tisti kraji nemški, tako izključno nemški, da, Slovenci zanje še imen nimajo. Nasprotno pa se za izključno slovenske kraje navajajo nemška imenovanja, katerih živa duša ne pozna in ki se nikdar ne rabijo, da navajajo se za izključno slovenske kraje celo laške skovanske, ki so uradno prepovedane. Tako niso navedena slovenska imenovanja za celo vrsto dvojezičnih krjy"ev na Kočevskem, pač pa je na pr. za Čepovan navedena uradno prepovedana laška skovanka. Proti takemu švindlu odločno protestujcino in opozarjamo poklicane faktorje, naj o primernem času to postopanje primerno ožigosajo.
— Mali vitez — Pan Volodijev-ski. Zgodovinski roman. Spisal 11. tiien-kievvicz. Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski.   V založbi knjigotrž-
nice Ign. pl. Kleinmavra & Fed. Bamberga v Ljubljani je začel izhajati sloveči roman H. Sienkieuicza »Pan Volodijevvski« (Mali vitez). Sienkievvi-czevo ime je danes znano vsemu svetu, a tudi mej Slovenci ima Sienkiewicz danes jako mnogo gorečih čestilcev. Ni čuda. Tolstoj in Sienkieuicz sta danes prva mej vsemi slovanskimi pisatelji. V romanu »Pan Volodijevski« obdeluje Sienkiewicz velezanimivo zgodovinsko snov in sicer tako dovršeno, da je ta roman preložen že na vse svetovne jezike. Slovenski pre vod, čegar prvi snopič leži pred nami, izide v 25 sešitkib, obsežnih po 2 do 21 , pole. Posamezni sešitki se bodo izdajali na vsakih 14 dni. Sešitek velja 40 vin. Prevod je gladek in se lepo čita. Izdaja bo bogato ilustrovana.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 6. decembra. M in i s trsk i svet ima danes popoldne sejo. V tej seji se razpravlja o odpovedi trgovinskih pogodb, ki se smatra kot popolnoma zagotovljena in o tem, kaj stori vlada, ako poj de poslanska zbornica 18. ali 19. na počitnice, ne da bi bila dovolila bud-getni provizorij.
Dunaj 6. decembra. Gospodska zbornica ima danes sejo, v kateri pride mej drugimi zadevami na razpravo tudi zakon o terminski kupčiji.
Dunaj 6 decembra. Včeraj sta b.la v avdijenci pri cesarju ministrski predsednik Kbrber in minister Rezek. Korberjeva avdijenca je v zvezi z novimi pogajanji zastran nagodbe, ki se bodo vršila te dni. Pojdeli Korber v Budimpešto ali pa pride Szell na Dunaj, še ni odločeno. Rezkova avdijenca je trajala poldrugo uro in se je nanašala na češko-nem-ško spravo.
Dunaj 6. decembra. Tu sneži danes silno močno. Vsi vlaki imajo zamude.
Trst 6. decembra. Včeraj in danes je tu strahovita burja. Več ljudij je ponesrečilo. Burja je tri žene vrgla s tako silo ob zid, da so bile težko poškodovane. Jedna teh, neka babica, je umrla, druga je v smrtni nevarnosti.
Praga 6. decembra. Češko Časopisje se bavi obširno z nemškimi pro-pozicijami glede uredbe jezikovnega vprašanja na Češkem Listi odklanjajo in merito nemške nasvete, izrekajo se pa za skupna posvetovanja v tej zadevi.
Reka 6. decembra. Burja je bila včeraj in danes grozna. Podrla je več dimnikov, poškodovala, streho gledališča in sploh provzročila mnogo škode. Vlaki imajo velike zamude. Nobena ladja ni mogla iz luke. Šele danes ob 11. dopoldne se je prvi parnik upal v Opatijo.
Most G decembra. V pravdi W o 1 f contra S c h a 1 k so danes zaključni govori. Razsodba se razglasi bržčas šele pozno zvečer.
Izjava.*)
Dne 25. avgusta t 1. objavil sem v »Slov, Narodu« »poslano«, v katerem očitam gospodu Josipu Hubad-u, c. kr. gimnazijskemu ravnatelju v Kranju, da je grdo lagal, ko je trdil, da imam jaz nezakonsko dete na Notranjskem. Vsled kazenske ovadbe, ki jo je vložil gospod ravnatelj Hubad proti meni, vršila se je preiskava, v kateri je gospod ravnatelj Hubad sam izjavil, da kaj takega ni govoril in je tudi gospod dr. Lampe to kot priča potrdil.
Vsled tega preklicem in obžalujem omenjeno poslano, ker iz-previdim, da sem se prenaglil.
V Ljubljani, dne 5. decembra 1901.
Josip Žilih, L r.
_ c. kr. profesor.
*) Za vsebino tega spisa je urednittvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (.3020)
1	1		
	Slovenci In Slovenk« 1	No zabito	
	družba sv. Cirila In	Metoda 1	
			r
MT Daljo v prilogi.
3. Priloga „Slovenskomu Naroou" št 281, dn6 6. decembra 1902.
Narodno gospodarstvo.
—  Dunajska   borza v preteklem  tednu.   Vzpnčo   bližnje od ločitve v notranjepolitični situvaciji vladala je pretekli teden  na  dunajski borzi skoraj   popolna   stagnacija   in brezposel nost. Le v osamljenih slučajih bilo je po vpraševanje po posameznih papirjih živah-neje, kar se je zlasti opažalo pri železnih papirjih,  na   katere  je vplival predvsem bližnji sklep železarskega kartela in njega brezčasno razširjenje. — Transportne pa pirie zadela je pri mlačni tendenci ne baš izdatna kurzra  izguba. — Naložbeni pa pirji BO Se vzdržali   vsled  obihh povpra sedanj s strani kapitalistov,   ki  so ravno zapah   decembarski   kupon    zopet nala gali,   kar  se je   posebno   opazovalo pri visoko obrestujočih ee naložbenih papirjih. 4 V2 % kom. obl'gacje peštanske komer cijalne banke z 10% premije poskočile so za cel odstotek Napram prejšnjemu tednu kažejo izmej transportnih papirjev delnice Ferdinandove   sev.  železnice. 30 K deln. drž. železnic 5 K. deln. južne žel a K 150 kurzne  izgube.   Bančni  papirji   so ostali skoraj neizpremenjeni. Izmej  obrtnih pa pirjev so poskočile  delnice  praške žele zarske dr. za 15 K, alpin«ke  so vzdržale kurz  prejšnjega  tedna.  Novci  in devize ostale so neizpremenjene. Denar je postal za nekoliko ceneji.
Borzna poročila.
Ljubljanska
KREDITNA BANKA V LJUBLJANI.
Uradni kurzi dunajske borze dne 6. decembra 1902.
Kaložbeui papirji. H Denar  j Blago
4-2% majeva renta......II 10110' 101 30
4 2% srebrna renta......L 101—: 101-20
100 45! 100 60
120 601 12080
97 90i 9810
120-351 121)45
97 75; — —
99 75' 100 75
100—1 101 —
99 50: 100 50
4*/o avstr. kronska renta 4°/. n zlata „ ... 4°/0 ogrska kronska „ ... 4% ii zlata „ ... 4°/. posojilo dežele Kranjske . . 4x/»*/o posojilo mesta Spljeta . . 4Vi°/o      >i »     Zadra.   . .
41/t°/o bosn-herc. žel. posoj. 1902 4°/0 CeSka dež. banka k. o. . . 4=7, ., ,, „ ž- o. . . 41/,°/o zast, pisma gal. d. hip. b. 4,.-'i°/o pe5t. kom. k. o. z 10°/0 pr. 41/j°/0 zast. pisma Innerst. hr. . 4V.4/0 „ u ogrcentr.dez.hr. 4,/j°/0 „ „ , bip. banke . 4V,°/0 obl. ogr. lokal, želez. d. dr. 41/s°/o »> Češke ind. banke . . 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. želez. 4°/0 ., dolenjskih železnic . . 3% „ južne želez. kup. */i Vi 4l/2*/o avstr. pos. za želez. p. o.
Srečfee. .
Srečke od leta 1854 .....
„      „   „    18607,    •   •   • •
„      it   ti 1864.....
„ tizske........
„    zemljske kred. I. emisije
,, i, v       H" 1»
„    ogrske hipotečne banke .
„    srbske a fra. 100 —    . .
,, turSke........
Basilika srečke.....
Kreditne , .....
Inomoške „ .....
Krakovske „ .....
Ljubljanske „ .....
Avstr. rud. križa „ .....
Ogr     „     „ b .....
Rudolfove „ .....
SalcburSke „ .....
Dunajske kom. „ .....
Delnice.
Južne železnice.......
Državne železnice......
Avstro-ogrske bančne delnice . . Avstr. kreditne banke .... Ogrske       „ „ ....
Zivnostenske „ .... Premogokop v Mostu (Briix) . .
Alpinske montan......
Pra&ke želez. ind. dr.....
Rima-Murdnvi........
Trboveljske prem. družbe  .   . . Avstr. orožne tovr. družbe    . . Češke sladkorne družbe .... Valute.
C. kr. cekin........
20 franki.........
20 marke.........
Sovereigns.........
Marke...........
Laški bankovci.......
Rublji...........
98-75
98 80^ 100 1*
99 75
99 50 100 60
105-8IS 10685
K0 50i 10150
100 50 101 25
100 60; 10160
99 50 100-fO
99—1 100 —
98
99-
99 50   100 50 289 60 291-60 99 50   100 50
182- -183 25' 247 — 156 75: 264—j 263 -! 253 50 87-— 11T75 18 85 434 — 88-76 — 75 — 55 — 26 50 70 —
429 —
62 — 67450 j! 1554-—: '; 6H5 — I 702—, 254—1 704.—! 358—; 1425 — 463 - : 385—j 296 -; 146—1
1130
19 08!
23 42
23 92^ 117 10
95-10 25275
186 — 18525 251 — 158 75 266 50 265 — 255 50 89 — 112-75 19 85 438 50 89 50 78 — 7850 56 — 27 50 74 — >0 — 433 —
63 — 675 50 1562 — 666 — 703 — 254 50
im—
3^9-
1435 — 465-— 3-8-298 — 14-'- —
11 36 19 10
23 50
24 — 117 30
95 30 25375
Žitne cene v Budimpešti.
dnč 6. decembra 1902. Termin.
FSenica za april.....za 50 kg K 769
Rž        „ april.....;] 50 „ , 668
Koruza   ,. maj.....„ 60 „ „ 577
Oves april.....„ 50 , „ 6 31
Efektiv.
Cena se vzdržuje.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „MolI-ovega Seidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po postnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.       1 (12—17)
40.000 kron znaša glavni dobitek loterije „Dunajskega umetnlško-obrtnega društva".
Opozarjamo svoje cenjene čitatelje, da se bo sreč-kanje vršilo nepreklicno dne 15. januarja 1903.
Dobro domaee zdravilo. Mej domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečino olajšujoče in odvračujoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriumu Richterjeve lekarne v Pragi izdelujoče LENIMENT. CAPS1CI COMP. prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica in vsako steklenico je spoznati na znanem sidru.
blavno znane čajeve vrste bratov K. in C.
Popoff, c. kr. dvornih zalagateljev, ki so bile na več svetovnih razstavah odlikovane z najvišjimi priznanji, so čimdalje bolj priljubljene pri občinstvu Naznanjamo p. n odjemacem, da se ta čaj dobiva v vseh priznano finejših trgovinah v izvirnih zavitkih.
Mađar kdo zavzlje kake težko prebavljive Jedi, potem se ga lotijo razne mučne bolezni, katere je treba ob pravem času zdraviti, da se iz njih ne izcimijo prav hude bolezni. Da se take hude bolezni preprečijo, za to jako dobro rabi in koristi sredstvo, ki pospešuje prebavljenje in kot tako je zelo dobro po svojem vplivu znan .dr. Ruse balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi, kateri se lahko kupi tudi v tukajšnjih lekarnah.     Glej inserat! b
(■osporili Juliju Sclittiinianii-u I« kuriiarjii v Slockerau-ii.
Ker sem poskusil Va&o buI za želodec ter jo spoznal kot posebno dobro sredstvo, da si ozdravim belehen želodec, torej prosim vljudno, da mi dopošljete novih 10 Skatljic po postnem povzetju na naslov: J u žrl* Krnft, toplice Bartfeld (vila Karolv). 24. junija 8199. C Dobiva  se  pri  Izdeloval*«, Juliju KrliuuiiiHiiiiu, drželHbeui mIuiioi itkeiii lekarnarju v  Ntorkrrau-u in v vseh tu- in inozemskih lekarnah Cena škatljice K 1 50 manj kot 2 škatljici se ne pošiljati. (2755—12)
Božirnlea IHO?!!! Znana eksportna tvrdka A Hirschberg, Dunaj II Rembrandt-strasse 19 razpošiljala bo tudi letos, kakor vsako leto tako priljubljene in slovefie ameriške paten-tovane srebrne garniture, obstoječe iz 42 komadov, in sicer nožev, vilic, žlic. zajemalk, svečnikov itd. za sramotno nizko ceno 660 gld. Vsi, ki hočejo svojcem veselo presenečenje za malo denarja, se opozarjajo na to ugodno priliko ter opozarjamo tudi na današnjo objavo med inserati.
Posebno vrednost gffff^ffi
ria-vrelec kot die-tetifine in zdravilne vode izpričuie najbolje „pri-merjalni in grafični opis rogaških in karlovarskih vrelcev", ki ga brezplačno pošilja zdraviliško oskrbništvo v Rogatcu-Slatini vsakomur, ki se za to zanima.   Prosi se, sklicevati se na ta list.
Opozarjamo nvoje eenjene elta-telje na inserat tovarne in razpošiljalne tvrdke na ure Ivana Konrada v M >stu (na Češkem) In priporočamo njegovo blago, čegar dobrota je bila brezdvomno priznana z mnogimi zlatimi in erebrnimi kolajnami na razstavah, kakor tudi s podelitvijo cesarskega orla Tvrdka, ki je na glasu tako v tu kakor v inozemstvu ter je krščanska in narodno-češka, pošilja ssmo pristne zlate in srebrne ure, ki so uradno puncirane in se pismeno jamči za čistost zlata in srebra, kakor tudi za to, da ura natanko gre. Bogato ilustrovani ceniki se pošiljajo na zahtevanje grati j in franko.
(Glej inserat.j
Za bolne na želodcu! ££f„ £»V£
želodec slab, ako se neredno prebavlja, pri glavobolu, če izvira od pokvarjenega želodca, pri želodčnem krču etc. etc priporočamo že od desetletij znane in vsled svojega izpričanega in izkazanega vpliva posebno priljubljene Brady-jeve želodčne kapljice (marijaceljske). Imamo v dokaz tega strokovnjaška odobravanja kakor tudi nebrojna priznalna pisma, v kojih se to sredstvo v toplih, da često nedo-povedljivivih izrazih zahvale, hvali in priporoča. Nizka cena 40 kr. za majhno in 70 kr. za veliko steklenico omogočuje vsakemu, da more to izkazano, izvrstno sredstvo v zalogi imeti ter se ga poslužiti, kadar nastane potreba.
Brady-jeve želodčne kapljice (marijaceljske) je možno kupiti v lekarnah, vsak pa naj zahteva izrecno Brady-j eve želodčne kapljice (marijaceljske) ter naj pazi na varstveno znamko in podpis, da se obvaruje ponarejenih izdelkov.
Proti prahajem, luskinam izpadanju las
in
deluje najboljše priznana
Tanno-
iiitniiurazB
katera okrepeuje la*!šee, odstranjuje luMke in prepreeuje Izpadanje lati. 1 Nteklesilea z navodom 1 14.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve
steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicina!, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih ob ez, svežih mineralnih VOd i. t. d. (520—41)
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil mostu
Dež. gledaiišde v Ljubljani,
Stev. 36. Dr. pr. 1234
V ponedeljek, 8. decembra 1902.
= Ljudska predstava ob znižanih cenah. -
Zučetek ob 3. ari popoludne,
Tretjič na slovenskem odru:
Gospod Jakob.
Ljudska igra s petjem v štirih dejanjih. Spisal Karol Morre. Poslovenil «%. Režiser A. Verovšek-Štev. 37. -
Dr. pr. 1235.
Zvečer ob url.
Tretjič v sezoni:
Dalibor.
Velika opera v treh dejanjih. Besede Wenziga. Poslovenil J. Finžgar. Glasbo zložil Bedrich Smetana. Kapelnik Benišek. Režiser A. Aschenbrenner.
Pr) predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peti. polka Leopold II. it. V.
Prihodnja predstava bo v petek, 12. decembra. Pripravljata se velika opera „Psoglavci   K Ko-varoviča in drama iz Neronovih časov „Quo vadiš?" H. Sienkievficaa.
Darila.
Upravnlštvu našega lista je poslali Za družbo sv. Ciril« In Metoda. Gospod Hrast iz Brda pri Lukovici 6 kron 60 vin. kot „sv. Miklavža napredni prevojski dar."
Umrli so v Ljubljani:
Dne 4. decembra: Vladimir Mittermajer, delavčev sin, 1 dan, Bleiweisova cesta štev. 20, življenska slabost. — Anastazija Goth, usmiljena sestra, 70 let, Zaloška cesta štev. 2. ostarelost. V deželni bolnici;
Dne 3. decembra: Ivan Vidrich, krojač, 38 let, vnetje sopilnih organov.
H MUteoroKogidno poročilo.
Vlilus u*u amt«c< Ri,6'-> rr. tfie^rjl rrt&ci U»Ji 13*-Q iri3'.
Ca« o^a-■lovanja
Staii't barometra v mm.
Vetrovi
Nebo
9. iiVoC&r i 733 9
7. zjutraj | 733 3 2. popoi.  734 3
— 26 sr. svzhod    sneg   i o
i 3
— 59'sr. j vzhod I oblačno B
— 4'4 |8r. jvzhodj oblačno ^
2 8°, nnr-
Sred^ia vcorajBnia t^mrjeratara male: — 030
Zahvala.
Za prisrčne izraze sočutja o bole zni in povodom smrti našega predragega soproga, oziroma očeta, starega očeta, strica, svaka in tasta, gospoda
Jerneja Vesel
kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, za ginljivo petje, za darovane vence izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, poBebno pa Se čast. gg. uradnikom in osobju južne železnice svojo najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, 6 decembra 1902.
(3013)
Žalujoči ostali.
kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvrsten je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. (30—8)
Najboljša dijetetična in osveževalna pijača.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnlk-u in v vseh lekarnah, večjih Spece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Več različnih
lahkih vozov in sanij
je po ceni na prodaj pri J. Ban-u na Dunajski cesti 31, v Ljubljani. (3022)
Važoo za bolne m MM
Kadar komu ne tekne jed, pri želodčnih nadlogah, pri slabosti, glavobolu vsled  slabega prebavljanja, pri želodčni slabosti, pri nerednem probavljanju itd. pomagajo takoj
Brady-jeve želodčne S; kapljice.
BES Na tisoče zahvalnih in priznalnih pisem I B9
Cena steklenici s podukom, kako jih rabiti, 80 vin., dvojne 1 K 40 vin.
Iloblv« se v vaeli le arnnh.
Svari se prod ponarejenimi Izdelki,        (2541—5)
pristne marijaceljske kapljice morajo - _
imeti ..varstveno znamko" In podpis
Zenitna ponudba.
Čeden vdovec, srednje starosti, s 4000 K premoženja, veči noma v gotovini, želi si dobiti tovarišice, gospodično ali vdovo, ki bi tudi imela nekaj gotovine in veselje do trgovine ali go stilne.
Samo resne ponudbe s sliko, katera se vrne, naj se pošiljajo pod šifro ,,Srečna bodočnost" na upravništvo »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. (3016—1) Popolna diskretnost se jamči.
Novost
v Ljubljani!
Jako dobro znana, od 1. 1870 obstoječa trgovina s perilom
Adolf Neurath nasl.
je v udobnost si. občinstva in radi splošnega zahtevanja priredila v hoteiu „pri Slonu"
razstavo
kolekcije perila za balo.
Velecenjeno občinstvo se vljudno vabi, da si blagovoli taisto ogledati. (2803- 5)
Ravnokar se ponuja prilika, da si nabavite lepo in ceno perilo za božična in novoletna darila.
0JST   Samo še 14 dnij! "SI Poslovodja: Albert Engel.
Stanovanje
z jedno sobo se odda v novi Pogačni-kovi hiši tik justične palače.
Več istotam. (3017—1)
Prodajalna
pripravna za rokodelca ali pa tudi za stanovanje in ena soba je takoj za oddati na Tržaški cesti št. 47. (3021—1)
Učenec
se s 1. januvarjem 1903 vsprejme v špecerijsko trgovino.
Več se poizve pri tvrdki J. Perdan v Ljubljani. (3015-1)
izvrsten špecerist, rodom Lah. 18 let star, govori izvrstno slovensko in laško ter je že 6 in pol leta v eni sluibi in ostane še do 12. decembra t. 1., išče stalne službe na deželi ali v mestu. Dobre informacije, na zahtevanje tudi malo kavcijo — Ponudbe na ,,J. D. P.", poste restante, Razdrto, Notranjsko.     (3'07—l)
SrifforC
je najboljši in najcenejši
pristno-amerika tiski (2846-5)
sumobrilni aparat,
Udobno se drži v roki
ter se ž njim lahko sigurno in prijetno brije!!
Dobiva se po izvirnih tovarniških cenah pri
Fr. Juvan-u, nožarju v Ljubljani.
ie with Handlc aotnplctc, rcady
iot packinjj.
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PR0SVEI0.
LETNIK XXII. (1902).
Izhaja po 4", pole obsežen v veliki oamerki po eden pot na mesec v zvezkib ter stoji vse leto g K 20 b, pol leta 4 K 60 b, četrt
leta a K 30 b. Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 b na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b.
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Epilepsija.
(2135-14)
Kdor trpi na padavi bolezni, krCu ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva 8e brezplačno in poštnine p r o b t o v Sehvranen-Aiiolheke, Frankfurt m..?*.
Podpisana naznanjam vsem hišnim posestnikom, da moj bivši poslovodja Ivan Kernc ni več pooblaščen za mene še kak denar jemati ali delo prevzemati. Z odličnim spoštovanjem
Elizabeta Poschvar.
(3003—1)
Ueliko denarja!
(12)
do 1000 K na mesec morejo si pošteno prislužiti osebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek).
Natančneje pod ,,Reell 118" na Annoncen Ab-teilung des MERKUR, Stuttgart, Schickstr. H.
Gospodična
se priporoča cenjenim damam v hišo,"da jim nameri nove toalete in jih preskusi, da si jih morejo dame izvršiti same.
Pismena naročila prosi na A. Kalin, Jurčičev trg št. 3. (3012—1)
Zaradi izpremembe tovarniških prostorov se proda
200 hI. „Gallus> in # # # vAntliracenacriiila
po 16 K za hI. in  20.000 litrov
z elegantnimi steklenicami za liter po 36 vinarjev v tovarni kemičnih izdelkov
C. Cfsaf, Gorica.
Uzorci na zahtevanje.
(2996)
Krasno knjižnico
iz zapuščine pisatelja Ivana Vesela, bivšega dekana v Trnovem pri Ilir. Bistrici
proda '«»
vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubjani.
Knjižnica in zaznamek taiste nahaja se v odvetniški pisarni društveneora razsodnika in zastopnika or dr. Fr. Siona, Križevniške ulice št. 2.
Naibohse črnilo sveta.
Kdor hoče obutalo ohranit? lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje Kamo
Fernobndt čreve!jsko črdlo;
za svetla obutala santo
Fernoienflt creme za naravno nsajs.
Dobiva 86 povsodl.
C. kr.
pri v.
tovarna ustanov. 1.1832 na Ounaji. Tovarniška zaloga: 111)1-39) Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
^adl mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
5W* St. F«x*r».oI*i2acli.
Trgovski pomočnik
zmožen slovenskega in nemškega jezika, izučen v trgovini mešanega blaga, želi stopiti v službo do 15. tega meseca.
Ponudbe pod: „S. L., poste restante Žalec". (2982—4)
(2837-10)
m
Varuj
SVOJU  i**itO'.
k vsako rodbino majvažneji ikujigo T otroškik zad.vah a fct tisoč zahvalnimi pismi pošilja diskretno za 90 vin. v avstr. zaamkili goapa A. Uanpa,
W. 220 Lin-
1902.
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Poobla&čen sem izvršiti ta nalog. Po&iljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega
komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica la juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čaaie za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj;
1 kom. najfin. sipalnice za sladkor.
4v komadov skupaj samo gld. tt-t»o.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Arrieri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to hraino «uruItnro, ki je posebno prikladna kot
prekrasno
božično in novoletno darilo
.akor -.udi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v (211—44)
A. lf ZHSCfli5£.KG-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Ounaji IL, Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597.
PoSiljase v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpo&lje.
Čistilni prašek, za njo tO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s poSiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartosch, c. in kr. stotnik v 27. peSpolku. S pat.
voljen.
Ker je VaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete Se jedno. St. Pavel ^ri Preboldu. Kamilo H« lir;   okrožni in tovarniški zdravnik.
3rebrno garnituro sem jako zado-Tomaž Rožane, dekan v Mariboru.
Ces. kr. avstrijski jfc državne že'eznlce.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dna i. o&tobra 1^02. ieta. Odhod is LJubljana juž. kol. Proga oai Trbli Ob 12. ori 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Be:;ai Celovec, Oranžen s feste, Inomost, Monako *o, Ljubno čez. Selztha) v Aossee, Solnograd, čez Kiein-Reirlmg v Steyr, v Line aa Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak Celovec, Fraazensfeate, Ljubno, Dunaj, čez 3elzthal 9 Solnogi-ad, Inomost, čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 11. iti: 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Ljabno, Seizthai, bonaj. — Ok 3, uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovoc, franzensfeste, Monakovo, Ljabno, C3z Selz-tbal v Soiuograo Lend-OasteLo, Zeli ib jt^e.-u. Inomost Bregenc, Curih, Genovo, Fariz, čez Klem-RsiShig « Steyr, Lino, Badejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove vare, iiariove vare, Prago Lipsko, na Dauaj čez Amatetten. — Ob 10. nri ponoči osobni vlak v Tr biž, Beljafc, Franzen&feste, Inomost, Monakovo. iTrst-Monakovo direktni vozovi I in 11. razreda.) — Prog* v Novo ceste is v Eočavje. Oaobni vlaki: 01. V. nri 17 m zjntraj v Novomesto, Struža, Toplice, Kočevje ob i. uri 5 m populudne istotako, ob 7. nri 8 m »večer % Novomesto, Kočevje. Priiiud 7 Ljubljano juž. kol. Proga ;i trintt,. Ob 3. uri m zjutraj osobni vlak z Uuaaja čez Amstetten, Monako7o, inomost, Franzen&feste, Solnograd, Line, Sreyr, lil, Aussee. Ljn-m o Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in IL razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobm viak ii Trbiža. — Ob 11. ori i G m dopcladne osobni vlak z Dauaja čez Amstt.tten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare. Heb, Marijine vare. flzen, bude-jevice, Solno^rad, Line, Steyr Pariz, Geaevo, Canh, Bregenc, inomost, Zeli ob jezera, Lend-Gastein, Ljabno. Celovec, bi. Mtbor; Pontabei. — Ob 4. nri 44 m p-->-polndnt- osobu vlak a lianaja, LjoDna, Selzthala, Beljaka, Celovc«, Monakovega, Inomosta, Franzenstesta, tontabia — Ob b. uri 51 m zvečer osobni vlak t Dunaja, Ljohna, Seljaka, Celovca, Pontabla, črez Seizthai iz Inomosta, Solnograda. — Pru^i is Novoga lisasta in Kos6Tja. Osooui vlaki; Ob b. u,i 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob '2. ari S'£ m popoiudise iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja m ob 6. ori vio m zvečer istotako. — Conod Iz Ljiljane drž. kol * Kamnik. Mešani vlaki: Ob 1. uri 20 rt zjutrai ob S, ari 5 m popoladne, ob 6. ari 50 m zvečer in ob 10 ari jfb m, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktoora, — Prihod v Ljabijano drž. kol. is JJunniki Mešani vlaki: Ob b. uri 4& m zjutraj, ob ii. ari 6 a aopoiadne, ob 0. ari 10 m svecer in ob b ari 55 a zvečer, poslednji 7Lak le ob nedei;ah in praznikih in samo v oktobru (1)
!!Redka prilika!!
Čudovito po ceni!
400 komadov za I gld. 80 kr.
Mično pozlačena, 36 ur natanko idoča anker-ura s sekundnim kazalcem, s 31etno garancijo, 1 eleg. double verižica za gospođe, en pristen srebrni prstan, fino pozlačen s tirkis kamnom za gospode ali dame ; 1 par pristno srebrnih uhanov, oba c. kr. puncirana; 1 ff nastavek za smodke z jantarjem; 1 ff žepni nožek; 1 prekrasni port-mone"; 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov 3°/o zlata; 1 prelepo žepno toaletno zrcalce z etuiem; 1 lepo žepno pisalno orodje; 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 držalo za pisma, za vsakogar primerno; 36 komadov japansko-kitajskih čudežnih orakelskih vedeževalcev, ki vzbujajo veliko veselost in poleg tega še 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro, ki je sama vredna tega denarja, stane M gldL SO M*m?m Odpošilja po poStnem povzetju ali če se denar prej pošlje. (2992—1)
„Versandthaus"
©fes« ^iigwis!tlk
Krakov F/5,
Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar.
Zasebni plesni pouk
v velikem salonu hotela „Pri Maliču".
Plesni tečaji za odrasle vsak torek in petek ob pol 8. uri zvečer. Poučuje se „boston" in različni moderni plesi.
ŠgSgf   Mladeniči iz boljših hiš se iščejo za zaseben plesni klub.
Posebne ure se dajejo ob vsakem dnevnem času. Plesni pouk v zasebnih družbah in zasebnih hišah v vseh antičnih in modernih plesih po lahko in urno unil)ivi metedi. Docela nov program novih in moderno figuriranih plesov. — Zglasi in vpiše se vsak dan od 11. do 12. ure predpoldno in od 3 do 4 ure popoldne v hotelu „pri Slonu", SObna Štev. 72. z velespoštovanjem
Giulio Mortepra
(3013-1) plesni učitelj.
Postranski zaslužek
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-ljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domare zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „I.)9§(< Gradec, poste restante. (1095—31)
Gospodična
popolnoma zmožnna v trjrovini, starejših let, želi službo kot prodajalka. Prevzame tudi fiilijalo ali pa majhno gostilno na račun.
Pisma se prosi pod „M. IVI.11, poste restante, Ljubljana. (2946—2)
Išče se kurjač
za parni stroj, imeti mora tudi skušnjo strojevodje ter se tudi razumeti na elektro-vodne zadeve.
Ponudbe   na   upravništvo »Slovenskega Naroda«. (3006—1)
Agenti za razpečavanje srečk agenti za zavarovanje kolporterji itd.
morejo na mesec 300 do 4C0 kron gotovo in stalno zaslužiti. Vprašav se pod „Mlehere i.\iMtt~iix." na anoneno ekMpedlelJo J. Danneberg, Dunaj ll., Prater-Htrastte 33. (2995—1)
Razglas.
Z odlokom c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 22 oktobra t. 1: št. 19.140 se je dovolilo preložiti okrajno bol. blagajno iz Litije v Zagorje ob Savi. Načelništvo naznanja strankam in upraviteljstvom bolnic, da uraduje okr. bol. blagajna od 1. decembra t. 1. v Zagorju ob Savi.
Okrajna bolniška blagajna v Zagorju ob Savi
dne 4. decembra 1904. (3004) Mihael Čobal, načelnik.
Lepo posestvo
blizo  postaje južne  železnice,  v večjem trgu, obstoječe  iz  mlina  in žage na močni vodi, hleva in zemljišča,
proda se iz proste roke pod dobrimi pogoji. oooo)
Naslov v upravništvu »Slov. Nar.«.
T T T v
^polekarja Schneid-a
čaj Eli kašlju
in
katarni prašek
iz (2937 - 2)
St, C-eorasrs-^ekitnae
na Dunaju, V 2, VVimmergasse 33
po zdravniškem predpisu napravljen, blagodejen za sopilne organe, odpravlja za-slizenje. blaži naporni kašelj, odstranjuje hripavost in šegetanje v grlu. — Prašek BO kr.. k temu pristojni čaj 50 kr., po pošti 20 kr več za zavitek brez poštnine). Manj kot 2 zavitka se po poŠti ne pošiljata.
St. Georgs lekarna Dunaj, V 2
\l iiiiniersuNNP 33.
Pazite na varstveno znamka St. Georgs-lekarne. I n Mera t izMtrizlte ln ohranite.
Fotografi!
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe: na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v „Zvezdi".
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
ž i m G. M. Pakič
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
f
r
i   Josip Reich
4 likanje sukna, barvarija in £ i kemična spiralnica na par £
j   Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 £
4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča j\
dela.
Postreiba toftna, ■^r^r-v w^a*
Oene nizke.
1
S
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval |
lastnega Izdelka za dame, gospode In otrok« g
Je vedno na Izbero. ^
Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in »
po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in c
zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih bla- C
govoli naj se vzorec vpoalati. P
Klobuke
najnovejše fazone
priporoča  po  najnižji ceni
Blaž Jesenko
IJubljana, Stari trg št 11.
Avgust Repič, sodar
LJubljana, Kollzojsko ulico šiov. 16
(v Trnovem) BO izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstna
l«r sode ~££Q
po najnižjih eenah.
Enpnje ln prodaja staro vinsko posodo, j
agtooaooMjocn«ahPOfrrtO»aaB8aa^ OJnawB
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
čtedilnili ognjišč
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žulto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali ka.hla.mi Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvršć.
Učenca
z dobrimi šolskimi spričevali, slovenskega in nemškega jezika zmožnega veprejme trgovina J. Razbor^ek v Kmartnem pri Litiji. (2994-D
Knjigovodkinjo
in štiri prodajalke
iz dobrih hiš išče za januvar 1903
za damski salon
glavna zaloga „Angleškega skladišča oblek", Mestni trg št. 5.
Take s prakse imajo prednost.
Pismene ali ustne ponudbe na Oro-slava Bernatovic-a, Ljubljana, Res-Jjeva cesta št. 3. (2991-2
PnnraVila šivalnih strojev
■ "|*.l-liWllli vseh sistemov točno, ■■MHffiffiiHBSiH      dobro in ceno.
Prodaja
najboljšega olja za šivalne stroje, igel, delov in pristojnih potrebščin, aparatov za razna šivalna dela,
Singer  Co. delniška  družba za
šivalne stroje Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4
in v vseh filialkab. (2904—3)
(3011)
Vr. VI. 941 1898-63.
Razsodba.
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja.
C. kr. dež. sodnija v Ljubljani je danes pod predsedstvom c. kr. d. s s. Harffen-a v navzočnosti c. kr. nads. sv. Schneditza, c. kr. d. s. s. dr. Traunar ja in c. kr. s. p. dr. Foersterja kot sodnikov, c. kr. drž. pravdnika nam. pl Luschana in c. kr. svet. prakt. Luscbina kot zapisnikarja na predlog obsojenega Štefana Homana iz Suhe hiš. St. 30 za obnovitev kazenskega postopanja, dognanega s pravomočno razsodbo od 16. oktobra 1898. Vr. VI. 941/98-27 po izvršenih novih poizvedbah v smislu §§ 353—3. in 358. k. p. r. dopustivši obnovo kazenskega postopanja preklicala razsodbo z dne 11. oktobra 1898. Vr. 841/27 in s privoljenjem obtožitelja izrekla po § 360 k. p. r. sodbo takole: tefan Homan, Pa-hovčev, 47 let star, ožerijen, posestnik na Suhi hiš. št. 30
opi*ošča s«
v smislu § 259—3. k. p. r. od obtožbe radi prestopka tatvine po §§ 171. 460 k. z. storjenega s tem, da je zavolj svojega dobička v gozdnih delih škofjeloške nadarbine in dr. Arkota ter Urbana Miklavčiča imenovanih nv Gabrovški grapi" brez privoljenja teh lastnikov posekal in si prisvojil yeč smrek vrednih skupaj manj kot 25 gld.
V Ljubljani, dne 26. julija 1902.
t Tovarna pečij
■ in raznih prstenih izdelkov
! Alojzij Večaj
i
l 1
f
1
Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča  vsem zidarskim mojstrom  in stavbenikom svojo veliko zaiogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
pecij
in naj trpežnej ših
štedilnih ogojišč
lastnega izdelka, in sicer ru-javib, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po
najnižjih eenah. Ceniki brezplačno In pošt-(32)      nine prosto. (49j
0
bleka, koci stari, komisni čevlji s podplati -
na debelo, tudi na 6 mesecev, se po jako nizki ceni dobivajo pri (2877—8)
M^tm Preistsnnrgei* «Sk JN»*m■»*m
Dun»j, XX, I, tovarn« 1% aKzen.
Vinarsko in sadjarsko društvo za Brdo v Gorici
priporoča
gg. krčmarjem in zasebnikom pravo pristno
Briško vino
z najboljšo postrežbo po prav
zmernih cenah. Vino se razpošilja v sodčkih od 56 litrov naprej ter na željo tudi uzor c e.
Obenem priporoča (2998—1)
najboljše sadje.
Točna poNti*«'žl>a.
sedež društva je: Gorica, ulica Barzellinj20.
Ženitna ponudba!
Trgovec, star 28 let, izobražen, lepe zunanjosti, z dobro idočo trgovino v prijaznem kraju na deželi, želi se seznaniti in poročiti z go spodično, staro 22—25 let, marljivo in izobraženo v gospodinjstvu, katera bi imela veselje do trgovine. Imetja se ne zabteva.
Resne ponudbe s priloženo sliko, katere zamorejo tudi stariši ali bližnji sorodniki podati, prosi se poslati do 31. grudna t. I. pod naslovom ,,Zvestoba in resnica" na upravnistvo »Slov. Naroda«.
Slike se vrnejo, molčečnost zajamčena. (2958—2)
Uniforma
za c. kr. sodnega uradnika, čisto nova,
se ceno proda.
Vpraša se pri A. Jereb-u (Žolarija) v Kranju. (2990-2)
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, VViedener Gurtel, na Dunaji
ali (2073—15)
Ant. Rebek, konc. agent
# Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Kdor potuje v
O o jri c o
priporoča se mu nova
kavama Central
na Travniku tik sv. Ignacija. Lastnik Filip Pečenko, prejšnji hotelir v Pulju. Na razpolago je nad 100 časnikov; kava in likerji najboljši, postrežba jako točna, čistoba vzgledna, opremba po najnovejših zahtevah, cene kot v drugih kavarnah.
(2475-12)
Stalne službe
išče vpokojen orožniški postajevodja v starosti 35 let, samskega stanu, vešč sloven skega in nemškega jezika v besedi in pisavi.
Vprašanja   pod  šifro  ,,J. S. poste restante v Postojni*-. (2978—2)
Zajčje kože
v vsaki množini kupi po najvišjih cenah tvrdka (2971—3)
J. S. Benedikt v Ljubljani.
Velika zaloga
telovadnih čevljev
s kaučuk podplati za dijake.
«J«~■*«»x od st. 34 do 37   .  .  .   .   H. !•»«
za moSke      „   „   43 n 46   .   .   .   .   „ *«30 kakor  tudi  velika   izbera gnntastln galoM iz najboljših ruskih, angleških in av atrijskih tovarn.
Za dečke in deklice od št. 29 do 34 14 9JŠB.
Za gospe in gospode
na|nli|e # jfJjlVI ^T" ,>'%.
Prekupovalci dobijo primeren popust. Vsakovrstne komodne čevlje iz usnja in klobučevine.
Ivan Kordik (2365-22) LJubljana, Prešernove (Slonove) ulice 10—14.
Kogar nadleguje kašelj 1
naj poskusi kašelj ubla- I žujoče in veleokusne
Kaiser-jeve
prsne bonbone.
A^ j f\  notarsko overovljenih sprl-///Lil  eevaljamel za grofov vspeh *■ I   i U  f r: kašlju, hripavostl, katarju in zasllženju.  Mestu teh ponujano naj se
zavrne! Zavoj 20 in 40 vin. Zalogo imajo: V orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusfega v Ljubljani in pri Ubaidu pl. Trnkdczvju v Ljubljani. V Novem mestu v le-a kami S. pi. Sladović. (2560—7)
JL
'.JAM.??-:
K<v».;.v.
tlll
Trgovina z železnino „MERKUR"
peter majdič
"W Oelju,  Graška cesta štev. 1#3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega  orodja in sicer orala, brane, motike,  kose, srpe, grabijo In strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za ~"— vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske pc tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščK V
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štoi lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železno trgovine spadajoče predmete.
' Tomaževa žlindra, najboljšo umetno gnojilo. ' V%
Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev.
ms? m
mm
Postrežba točna.
"T
je izšel * v proslavo * *
rr. Prcšcrncue
5to!etnice
PPrfišernovI
atau*
Cena   izvodu K 240, pti pošti 12 vin. več. Naročila sprejema
L. Schvventner
29      knjigo tržeč
k
1
I
8?
Anton Preoker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv.Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 50 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših ozorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje Lzgotovljajo.
»Ca
P. 11110
% m %
Ljubljana, Stari trg št. 28
urar, trgovec z zlatnino in srebrnino in z vsemi
optičnimi predmeti. Nikelnasta  remontoar ura od gld. i-OO. Srebrna cilinder remont, ura od gld a>—.
Ceniki zastonj in franko.
Konkurenčne cene!!!
il. Ivan M
stanuje samo
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni stroji po najnižjih cenah. Bicikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobra In eeno. Paenmatlk gld. A
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi ®   Ž§>   ®   1® priporoča   fj   ®   JI ^
U E M DIM I/CKII1A v Ljubljani, Glavni trg
nciiiiiiv rtiiUH ® m štev. r. ® ®
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove,  čipke, svileno blago, perilo, ~~   klobuka xm demo. tkane In kratka robe na debelo In drobno. —
U'tanov-liano
lata
1842.
Brata Eberi
Prodajalna in komptoar: Miklošičeva COStaŠt. 6. Delavnica: Igriške UllCB Št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. In e. kr. priy. južne železnica.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo. Valila izbirka dr. Sohoenfeld-ovih
barv v tubah za akad. slikarji.
Zaloga   ooplčev   xa  pleskarje, «11-Jsarje in zidarje, itedilnegra mazila aa hrastove pođe, karbollneja Itd.
Posebno pripoi*o£ava si. obči as t'm najnovejše najboljše in neprecenljivo  tredstvo c« iik.» . • •
cobnlh tal pod imenom „Rapldol ' Priporočava se tudi si. občinstvu &z vse v i a-iido stroko spadajoče delo v mestu in na dež*)) kot priznano reelno in fino po na i nižjih cenar.
51
Barvarija v Ptuju
popolnoma opremljena, se s hišo vred proda, oriroma na več let da v najem, ali se proda tudi samo stroje in drugo opremo po ceni, kar se more takoj prevzeti.
Vpraša se pri Jožefu Kravagna V Ptuju. (2976-2)
K
Najcerejše dobavi šče dobrih
Uy> 8 kletnim pismenim jamstvcm.
VMM KONRAD
eksportna hiša ur in zlatnine IRoM (BrUx) it. «<* (Češko).
Lastne izdelovalnice za izgo-tavljanje ur in fino mehaniko. Dobra nikelnasta remontoarka gld. 3 75
Pristna, srebrna remintoarka gld. 5 25.
Pristna srebrna verižica . . ,.....gld. 120.
Nikelnasti budilec............gld. 175.
Moja tvrdka je odlikovana"s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem (2758-101)
llustrovani katalog zastcnj inpa^tnine presto.
ffjotspodJiiJa, ki ppeskrbnj<
potrebščin za domačijo, mora priznati, da se redko najde kak predmet na božičnem sejmu, ki bi bil toli izvrsten, toliv koristen in za vsakogar primeren, kakor izpričano lfoerlna;-o%o milo m *«»»© v elegantnih bozlenlh kartonih. V vsakem kartonu so po 3 komadi .najboljšega mila na svetu", kaitoni so elegantno opremljeni in radi svojega vpliva ki ga ima to milo na kožo in polt, so jako dobrodošlo darilo. Opozarjamo vse, ki želijo kupiti kaj dobrega in koristnega, na ta pratični božični pridevek. Doeringovi kartoni z milom se dobivajo povsod brez zvišanja cen.
Življenska vzajemna zavarovalnica
^gjgg  v Gotha. @bis^*
Stanje zavarovanj dne 1. junija 1902:
815Va milijonov mark. Bančni fondi 1. junija 1902: 271 „ „
Dividenda v letu 1902: 30 do 135 „ letne normalne premije, po načinu in starosti zavarovanja.
(405-12) Zastopnik v Ljubljani: Ed Mahi?.
3 hiše v Gradcu,
LepO  pOSestVO  s staro, dobro
vpeljano gostilno v Mokronogu,
Lepo hišo s trgovino in dve drugi hiši v Kamniku,
HiSO   z zemljiščem in z gostilno V
Dolenjem Logatcu, Vilo v Kranju, (26B3~3) 2 vili na Bledu, istotam tudi
2 hiši z restavracijo, Hišo v Dovjem in več drugih hiš in posestev v Ljubljani in v okolici
ima na prodaj
c. kr. konc. pisarna za promet posestev in zemljišč
Jos. Perhauc v Ljubljani
Dunajska cesta it. 6.
Dr. Friderika Lengiel-a
BrezoT balzam.
Že sam rastlinski
sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi "pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane V3led tega čisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnoeti na polti. — Cena vrču-z navodom vred gld. 1-50. (828—17)
Dr. Triderika Lengiel-a
m
Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo*nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobava se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-Ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema"W. Henn, Dunaj, X.
je mešana iz najboljših vi- t kitajskega, indijskega in cejlonskega čaja v katerih deželah, kakor znano, se že dolgo let prideluje čaj. Docira pa se je doaedaj uporabljal edino le kitajski čaj, obstoji ČHJ „Marke TlieekttUlie'* iz zmesi, ki združuje prednosti in lastnosti čaja vneli teh dežel ter tako nudi popolnejšo pijačo.
Splošno rečeno daje Kitajska še vedno čaj, ki je nedosežen, kar zadeva finost in blag okus ; indijski čaji se nasprotno  odlikujejo  po močnem in izdatnem poparku (Aufguts), dočim imajo cejlonski čaji sicer intenziven,  toda jako aromatičen okus.   Te tri Intl iiosti.   zdrftšene z dolgoletno izkušnjo in strokovnim mešanjem,  napravljajo čaj .-« 4 K K I     1 II t. I. K A N > 1.     kot pijačo, ki združuje
„finost kitajskega čaja" — „aromo cejlonskega (angl.) čaja" — »izdatnost indijskega čaja"
in zato je smatrati kot najpopolnejšo marko.
Kdor ljubi čašo dobrega čaja, naj si preskrbi zavitek za poskušnjo pri:
Mihaelu Kastnerju, Kham & Murniku, Antonu Staculu.
(2805—4)
®    Modni salon
I5«nril< trenda
v Ljubljani. <2688-8)
Bogato ilustrovan cenik klobukov za dame in dekleta za jesensko in zimsko sezono razpošiljam brezplačno in mmmhh«« poštnine prosto, bmm«
Naznanjam, da sem  prevzel od  .Narodne Tiskarne"  v Ljubljani v izključno ^
razpredajo Jurčičeve zbrane spise, udem  letnike in posamezne te- A
vilke „ljubljanskoga Zvona m vse one knj ige, katere so lzle v "•" založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so:
Turgenjev: Otol ln sinovi. Roman, broširan
a 50 ki.        ' •  " %    - r — Štiri novele, bro*. a 20 kr. Beneš-Tfebizsky: Blodne dnie. Roman, brofiiran a :0 kr.
Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI. broširan a BO kr., elegantno vezan a 1 g!d.
„ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice k 4 gld. 20 kr.; — letniki VII in VIII, broširan k 4 gld., vezan v Bonačeve platnice k 5 gld. 20 kr ;
- letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.
Posamezne številke »Ljubljanskega Zvona 4
po 4<r kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gid. 8< ■ kr.
Zarnikovi obrani spisi. I. zvezek, broširan a &U kr.
Dr. Neves,e kdo: ,.4000 '. Povest, broš. a 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike in reki
nanio 30 lii-.
L ef e b v r e: Pariz V Ameriki, broširan a 50 kr. Stat Jiominis ambra: Časnikarstvo in
nail časniki, broširano a 40 kr Tolsto;: Đva romana, broširana a 70 kr. J e 11 n e k : Ukrajinske dume. Povest, broširana
a 15 kr.
Halevv: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Basne  pripovedke,   broširane k 40 kr.
— Dve povesti, broš. k *25 kr. Thruriet:   TJndina.   Povest, broš. a 20 kr. A. Trstenjak: Slovensko gledališče, bro-
širan izvod a 1 gld. Jurei'Ć: UstkU, broS. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. k 30 kr. Avstrijski   patrijot: ,,Part©iwo£>en der
Slaven", broširano a BO kr.
Prej 50 kr., sedaj
V
ch-^rentner
w
5f knjigotržec fi V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. I
yy Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse doznače in tuje časnike ter knjige. *"££Q
do 3C0 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stana v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Osterrelcher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (2940—2)
4 pari čevljev
2060
(2)
se le zaradi nakupa večje kvantite za nizko ceno prodajo 1 par modnih čevljev za gospode, 1 par za dame, 1 par za dekleta, 1 par za otroke, elegantnih in toplo opremljenih, najnovejše fagone, ki se jako lahko nosijo. Vsi 4 pari za K 2 80. Pri naroČilu zadošča naznaniti dolgost. Pošilja se po poštnem povzetju. Zamena dovoljena.
Export obutja
Dunaj, XXI poštni predal.
LjuUjarLa, Fogačarjev trg.
Fotoplastična umetniška razstava.
Senzačno, poučno in izobraževalno. OB Odlikovana na vseh svetovnih razbtavah. ssV Danes, v soboto, dne 6. decembra zadnjič razstavljeno : drugi ve I e za n i m i v i cvklua
IčaŠT SlAIrl.
Nihče naj ne zamudi ogledati si te veleinteresantne serije.
Od nedelje, dne 7. decembra do vštetega 13. decembra 1902.
Drugo zanimivo potovanje po
Sarajevo, Mostar, Travnik, Doboj, Maglaj itd. itd.
Novo,  senzačnb in amisantno so amerikanski
Mtito»k:opi.
JgC 5 novo dottllh zabavnih »lik. "Vfeg
Za 5 krat se plača 50 vin. Otvorjeno vmak dan. tudi «»*» nedeljah In  praznikih,  od  9. ur«'  zjutraj do ». ure zveeer. (3009)
Cf^AND PRIX
PARIŠ j. 1900^^^
chocolatS
<5UCHARD
\caca0
LE COUTER C EST
L'>\DOpTER
Prodaja na drobno In debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam po —Žsđsdi ««bs*M»
J. S. Benedikt"
Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu.
" f "1
Darila za vsako priliko šrriri. Hoffmann
v LJubljani, Dunajska cesta
Popravila s« I0BEBB0BB
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. iTo^roatl v žepnih in stenskih arah so vedno v zalogi. Izvršujejo najtočneje.
It
g I g      -^^•^■^■^Hf> -.: I su   niti ostankov vedno veliko v zalogi.
i
Optični zavod
. P. 60L0STELN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh  optičnih predmetov.
Zaloga in edina prodaja
za zaznamovanje perila.
Zaloga
•7 grammophonov S
ki igrajo izrecno močno in natančno.
Zi jBSBiisto in f mm mm
se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x
HDGOIHL
i      xxxv Ljubjani x x x i »pitalskih ulicah it.4.
Vzorci na zahtavanje poštnine prosto.
592319
3     M     §§     M     M    &va$it\čvia ko&xc\\<x daxAX&    m     M K
jn^foiočata gg       največja, fo&ovina gg g§
g^ičor & g^gč, Zptvtjana R     - zgotovljeno oMebo m
(2955-2) §w&pnovp ti lice 9 <jospo3e, cpospe iti oteo&e.     gg gg
i. aec^m'Gia naptej- em&»tif cene. <S)9 y>ze'pW}\h sz&on zaostati fzedmcti oe ftodajajo, doktet jih je 5e -fcaj v zalogi, za vsako ceno.
Žrebanje dne 31. decembra 1902. Glavni dobitek:
Srečke ogrske državne loterije ... a K 4 K 150.000
Žrebanje dne 2. jannvarja 1903.
Promese k kreditnim srečkam .... a K 14 „ 300.000
k srečkam uravnave Donave a „ 10 „ 140.000
priporoča in se dobe pri
„Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani.
99
(3019)
Izognite se nakupa
manjvrednega in vmes se ponarejenega ruma I
Esence so zdravju škodljive.
"r""' jf Si kS""*The Nectar of Jamaioa.
Vsaka izvirna steklenica se polni pod osebnim nadzorstvom tvrdke:
A. A. Baker & Co., London E. C.
T» mvlca j. t v»eh kulturnih držarib n» »votu postarno t.roraa..
V LJubljani      dobir. pri Anton Staeuln. (2566-22)
p^r Priličen nakup, "»i
SledeCi predmeti se prodajajo za čada n&aeko «3«*»« *
Jiigerjeve srajce za gospođe, dobra vrsta..............smmo 39 kr.
Jagerjeve srajce za gospođe s kožuBno podvlako, tople......... »»     *® »»
Flanelove tmristovske srajce ~a gospođe z ovratnikom........ »» **
Vuristovske srajce za gospođe, zelo tople s kožusno podvlako...... *•     " »»
Ovratniki za gospođe iz dobrega sifona, vsake vrste, samo Vi tucata .   .      ..     73 „
Staniete za gospođe, bele ali barvane, najnovejše fagone,     tacata..... »»    73 ,,
tUlace-rokavice za gospođe v vseh barvah, par............ »» »*
Srajce za dame iz močnega platna, compl. velike............ »» »»
Srajce za dame z bogatim vezenjem ali s čipkami............ •*     7fi ,,
Suknjt- zm dame iz Valerija-barhenta, pristno barvane, compl. velike..... »» ••
MMlače za dame iz Valerija-barhenta, primerne k suknji.......... ** *•
Msamski modrci, najnovejše fagone, dobro pristojne............ *» »»
Glace-rokavice za dame v vseh barvah, dobra vrsta........... *•     79 ,,
Msamske rokavice iz dobre, tople berolinske volne............ »»     " »*
Dalje se dobiva Se po čuda nizkih cenah: Vse vrste Jiigerjevega perila za gospode, dame in otroke, platno, blago za postelje, preproge, li noten m, zavete, koznkovina, rute za ogrniti in vse potrebščine za domačijo.
Lastni oddelek za zlatnino in srebrnima z žepne ure (iz zlata, srebra, jekla ali nikla) od 3 gld. naprej.  IV«? na mikala od 9 gld. naprej, bndilmiki od M'SO gld. naprej, prstani itd.
Dobiva se le, dokler zaloga zadošča v (2923— 3)
Yer8andt»Waarenhau8 Adolf Natzler
Dunaj V/11, SchčnbrunnersiVasse 131.
Narcčila na deželo se izvrSujejo po poštnem povzetju.
P£|^        () ^ železito* redilno in krePiln0 sredstvo, ki množi kri in jači živce, ter
Josip Mayr
je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika. rrnmnM. zal««***  »a UranJNko i (1166—30)
lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
Dovoljujem si vljudno sporočiti, da je dospela velika izbera najfinejših
glasovirjev
#aW (Statzaiigel) W
in pianin iz Draždan (Saksonsko) in iz Dunaja, od H najbolje renomiranih tvrdk, ter se isti po znano nizkih eenah prodajajo in tudi posojujejo. Razigrani glasovirji so vedno v zalogi. Tudi se priporočam za uglašanje glasovirjev in za popravila v mestu kakor tudi na deželi. Z velespoStovanjem
uglaševalec glasovirjev In zapriseženi cenilec c. kr. deželnega sodišča
v Ljubljani, Florijanske ulice štev. 42. (2396—10)
Zelo znižane cene
od 4. do 24. decembra
v »Angleškem skladišču oblek"
Ejubljana, vogal sv. petra in Resljeve ceste it. 3
Dobra zimska obleka za gospode  ....   prej gld. 12.— zdaj 8.— gld.
Športne in zimske suknje....... „    „   12.—   „    8.— „
Havelokl.........,   .   .   .     „    „   10—   „    8.— „
Jopice s svileno podvlako in kožušnim obrobom  „    „   10.—   „   5.— „
Double-paletoti...........„    „   10.—   „   5.50 „
Fini vatirani ovratniki s ali brez kož. obroba    „    „  20.—   „   12.— ,,
Croul- In Double-ovratnlki.......„    „   10.—   „   5.50 ,,
KožDhovtna in vsi drugi izdelki za 30 , ceneji. — Naročila p« meri se jake točno li figo Izvršujejo na Dunaja. Pošiljatve na izbero brez postnega povzetja na vse strani. Z velespoStovanjem
(2985-3.        F M Ketschek — Oroslav Bernatović.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
regis trovana zadruga s neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1
obrestuje hranilne vloge po 4f|,°|0
brez odbitka realnega davka, katerega posojilnica nama ca vložnike plačuje.
Uradne ure: razun nedelj ln praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (304—19)
Poštnega hranilnicnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
-&}| Založene 1847. ||
-§H| Založen« 1847. \j$>
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 50
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan it. 8-10
priporoča po najnižji oenl:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate ffio-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
Ciidezna svetilka.
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana! svetilk, zrcal, šip itd. itd. po najnižjih cenah.
Lekarna #„priorlu"
Lastnik M.iMardetschlager, tokanir ta kealk
Vegove ulice      Glavni trg št 12. št 6.
1 Za Miklavža
priporoCa
pekarija in slaščičarna
I Jakob Zalaznik
Statvi tvg stav. 32.
najrazličnejša in najfinejša
nasladna peciva.
Naročila z dežele se sprejemajo in točno Izvršujejo. =
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoCa ]
R. Miklauc
Ljubljana, Spitalske ulice št 6.
BO
27
Originalni
Singer-jevi šivalni stroji
za rodbinsko rabo
in
za »sako stroko fabrikacije.
(2021—16)
Pariš 1900
,6RAND PRIX'.
BrezplaCen pouk v vseh tehnikah modernega umetnega vaaenja. Elektromotori za
gonitev šivalnih strojev.
Singer Go., delniško društvo za šivalne stroje
Ljubljana, Sv. Petra cesta st. 4.
Vprijazno pozornosti »i
Vsi stroji, katere ponujajo druge trgovine s šivalnimi stroji pod imenom .,Singer", so napravljeni po enem naših starejših sistemov, pa daleC zaostaja za našim novejšim strojem rodbinskih strojev, kar se tiCe konstrukcije, zmožnosti in trpežnosti.
Samo že malo dni)!
Srečkanje že dn<3 30. decembra 1902
ogrske državne dobrodelne loterije.
Glavni dobitek 150.000 kron.
W Vsi dobitki znašajo 965.GOO kron.
Srečke a 4 K se dobivajo: pri kr. ogrskem loterijskem dohodnijskem ravnateljstvu v Budimpešti (IX. Csepelrakpart, carinska hiša), potem pri vseh postnih, davkarakih, carinskih, merosodnih in solnih uradih, na železničnih postajah, v tobačnih trafikah in menjalnicah, kakor tudi v vsth loterijah. Budimpešta, dne 1. julija 1902. (2659-6)
Kr. ogrsko loterijsko dohodarsko ravnateljstvo.
Za Miklavža in Božič
se dobivajo jako priporočanja vredna
(2967-3)
v najnovejši, najbogatejši izberi in po ceni
pri
Sarelu Tillu
Ljubljana, Kongresni trg
trgovina s papirjem in akcidenena tiskarna.
Naznanilo otvoritve.
Usojamo si cenjemu p. n. občinstvu naznaniti, da smo s 1. decembrom t. I. odprli
„Prvo ljubljansko parno pekarijo".
Obenem se p. n. odjemalci, in kateri hočejo kot taki postati, najvljudneje vabijo, da si pekarijo ogledajo.
Z velespoStovanjem
(2977-3)
Prva ljubljanska parna pekar ija
£jubljana, Rimska cesta 16.
©©©G©©©©©©©©©®©
K sezoni
K sezoni
• 5
— c
-1
a o o> <
S 3
Jo
9 O
< 3
o 7
priporočam svojo bogato zalogo pušk. najnovejših »Uipmo* in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in niunielje, posebno pa opozarjam na
®mr trocevne puške ""HM
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in prirochosti vsakuem najbolje priporočajo
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam pv n. občinstvu za mnogobrojna naroČila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoCe naroebe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z veleBpoBtovanjem (106— 49.)
Fran SevČik. puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Čistilo usnja
99
66
nadkriljuje vse, kar je bilo doslej enakega.
Globin" daje najlepši močni lesk,
napravlja usnje jako mehko in trpežno.
V zalogi imajo črno in barvenos
Viktor SehlfTer, (J V/utscherja nasl.), trgovec s Špecerijskim
blagom, Marijin trg; Ivan Jebaeln, trgovec s Špecerijskim blagom, Emonska cesta; Anton Mtaeul, trgovec s Špecerijskim blagom, Šetenburgove
ulice; (2938—3)
Peter Lassnlk, trgovec s Špecerijskim blagom, Wolfov. ulice.
Razglas.
Dne 15. decembra t« I. ob 9. uri dopoludne vršila se bode v občinski pisarni na Vrhniki
ponudbena razprava radi oddaje zgradbe novega, dvonadstropnega deškega in dekliškega, 10 razredov obsegajočega šolskega poslopja na Vrhniki.
Oddajalo se bode zidarsko, tesarsko, kleparsko, mizarsko, ključarsko, pleskarsko, steklarsko, slikarsko delo in dobava železnine.
Načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki so razgrnjeni pri navedenem občinskem uradu v navadnih uradnih urah in so vsakemu na razpogled.
Zapečatene ponudbe, katere je obremeniti s 5%nim vadijem, določenim na podlagi proračunjenih skupnih zneskov in v katerih je navesti posamezne cene, in na njih podstavi določene skupne zneske, so vložiti do določenega termina, t. j. 15. decembra t. I. do 9. ure zjutraj. — Določuje se, da sa ponuja bodiaf na posamezna dela, bodisi na vsa dela Bkupaj.
Na ponudbe, katere ne bodo vsem razpisanim pogodbam odgovarjale, ali na take, kaiere se bodo pogojno glasile, ali na prekasno vložene se ne bode oziralo.
ŽTJipa.ri.stT7-o risi T7"xl^xxils:i
dne 24. novembra 1902. (2907—5) Župan: Gabrijel Viktor Jeiovsek.
Ustanovljeno 1870.
Perilo
Ustanovljeno 1870.
za gospode« dame in otroke
(lastni izdelki)
priporoča v nedosežni izberi renomirana
(267«.—6)
trgovina 5 perilom
Jttestni trg 8.
C. J. Hamann
Jttestni trg 8.
ZalagatelJ perila veš častniških zavodov.
Perilo po meri se ugotavlja v najkrajšem času. — Natančno delo ii znano dober kroj.
Štefan ZŠTetgf 37-
trgovina z železnino, Vodnikov trg 5
priporoča svojo bogato ^sortirano zalogo peeij, pesnih podstavkov, priprav za lopatke ln klešee, peenlli zaslon (secesija), štedilnik pešlj najnovejše vrste, samovarov, strjralnle za kruli In mandeljne, kakor tudi pristno amerikanskih strojev za sekanje mesa, kuhinjskih tehtni«*.
.Dalli'-likalnikov, kaset in košev za denar. Skrinjic za orodje za Izrezljevanje In izdol-bavanje, kakor tudi aparatov za slikanje z ognjem.
gSST Drsalice
vseh vrst se bodo prodajale radi velike zaloge po tovarniških cenah, kakor tadi stari (2956— 2) modeli od 50 vin. naprej.
vsakovrstnih gumijevih izdelkov
tehničnih kot tU 1 prva s* gfi^nih. tako n. pr. t
cevi za pivo in vino, predpasniki iz gumija, namizna pogrinjala iz gumija, pristne ruske galoše ter sploh vse v to stroko spadajače stvari.
ISII!
haloga
.M
mm
la-
vna zaloga koles (bicikljev)
in U5okoi>r5tnir) jeklenih) izdclKcu.
Lastna delavnica za izdelovanje in popravljanje koles. Zavod za ponikljanje in pobakrenje.
Slavnemu občinstva se pri točni postrežbi in nizkih cenah vljudno priporoča z odličnim spoštovanjem
Josip Kolar in drug tjubljana. — Jvtestni trg št. 9. — £jubijana.
Sp rejema zavarovanja človeškega življenja po
najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.   Zlasti ugodno je zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
■v zaje m rx a, zavarovalna banka tt Prag-i. Rezervni fondi: 25,000.000 K Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vseskozi slovansko - narodno upravo. (3002—1)
Vsa pojasnila daje :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši
W «• *js» |» «» «1 «9 zU fc •»    Hlleuh •S*t«'W«
Zavaruje poslopja in premičnine proti požar
nim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši
sloves, koder posluje.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
"CTracLn-o clovoljeia-a. (3008)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
priporoča In namešča le boljše
službe iskajoče vsake vrste
za lijubljano ln drugod. — Potnlna tukaj.   \atunrne|e v pisarni. Vestna in kolikor možno lil trn poutrezba zagotovljena«
j-
Od
likovan s kolajno na parlHkl razstavi leta itMIO.
1
Vse vrsto
2409-3
priporoča tvrdka
J. Stjepiišin
v Sisku
ta Hmiskem.
liustr. ceniki
8« pošiljajo na zahtevo franko.
Odlikovan s kolajno na buda- J peštanskl razstavi leta 1§96. f
Jtfajvečja zaloga
ženskih ročnih del in pripadajočega materijala.
Ljubljana
Različne veznine in tamburna tehnika se na perilo itd. najhitrejše izvršujejo.
Razpis
službeIzdravnika
o n |gr* e « n i tr*fg
M.DRENIK
Kongresni ***g:
za sodnijski okraj Kobaridski s sedežem v Kobaridu, letna plača 1600 kron, v pojasnilo za druge dohodke se lahko obrne na tukajšnjega zdravnika g. Fr. Votočka, službo bo nastopiti dne 1. febr. 1903, prošnje je vložiti do 31. decembra t. 1. na župan* sivo v Kobaridu. (2950- 3)
^T«* ^ _^ fitS StS ^.T^ SB StS Bfi 8J8 s^TJ BtS StS »Ti        * ~
3010—i)
Ljubljana
Risarski
atelije ia predtiskarija!!
Zunanjim naročilom se točno ustreza!!
Udano podpisani vljudno naznanjam vsem dosedanjim odjemalcem vin svojega pokojnega očeta, da imam v svoji zalog; sledeča (2747—5)
desertna in * * * namizna vina:
Peneči prošeka r,,, K 2'- steklenica
Refoško........, 2'40
Namizno belo vino . „   '80 „ ,,   črno „ .   -'90 „
Priporočajo se nadaljnim naročilom bilježim udani
Ant, NabargoJ
naslednik pok. Iv. vit. Nabergoja na Prošeku pri Trstu.
7*
m
m
■te
m
6
m m
m
ALI ISCETE
"božičria, in novoletna
DARILA?
IŽivio! Kupite si kaučukov tiskalni stroj, čigar lastnik postane samostojen tiskar. Male Tako tiskamonjj» tiskovine kakor: posetnice, naslovnice, vabilni listi, vsake vrste naznanila so v
malo trenotkth gotovi. V istini praktično darilo, ki napravlja veselje starim in mla-
Jako elegantni agatovi pečati z mičnim monogramom a. gld. i*m, *•—, s"50.
dim. Cena tiskarne  z vso pritiklino s: &\   65 črkami gld. —so     «53 črkami gld. •-*© 11 •©    _     _  —«85    354 3«—
..•iti 1-60
«-—
468 «40 §09
360
6--
Napolnjeni peresni k   s 14- karat, zlatim per.som se enkrat napolni in se ž njim lahko več tednov piše, a gld. 2-50.
t Fini portmone s 4 predalčki in izločljivo štampilijo a gld. 2-—. ^2476—9)
Naši mali pri tiskanju.   Samofcarvilna kavčukova štampilja s 3 vrsticami kot fino ponikljan peresnik s svinčnikom in pečatnikom a 80 kr.
J. LEWINS0N Marne "** ""SSSSfTabl?^7 inw ■SSsjf /2Kn8k,)
Zastopniki se iščejo.    Aeujcajajoče se sprejme nazaj.    Ceniki zastonj.
gih-, v nožarsko stroko zmernih cenah od
vana tvrdka
0 m> k;-kor tudi vsakovrstne žepne, kuhinjske,
i S m1mm\ 1T^"-^'s<e  m   namizne   nože,   fine britve, L# m^r   samobrilnike, vsakovrstne škarje, stroje za ■ aV lase striči, gumi cevi za pretakanje vina,
^ različno vrtnarsko orodje in še veliko dru spadajočih predmetov priporoča slav. občinstvu po I. 1839. obstoječa,  s svetinjami in  diplomami odliko-
Jffestni trg št. 12. N. HOFFMANN JKestnš trg St. 12.
Tu se vsprejemajo tudi  vsa v  nožarsko  stroko  spadajoča popravila in vsakovrstno brušenje ter se vse jako dobro izvrši.
K obilnemu obisku se najvljudneje priporoča z velespoSt /anjem
(2912—3) ^VI Sl< *~ i    IV ?■ 1 ?l <3
imejiteljicn fvrdke.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten fortland-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote ti al c c nadkriljujoči dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in n a j s i o v i te j S i h tvrdk so na razpolage.
Centralni urad: (2609-7; >m ■ , -    Dunaj, I., Masimiiiaastrasse 9« ==
Božično darilo!
Zabava za velike in male.
GRAMOFONIod
Avtomati, v koje se vrže 10 vin., za gostilničarje jako dobičkanosnl. Prodaja se tiifli na obroke
Zahtevajte moj veliki ilustrovani cenik.
Velika zaloga plošč.
Vse plošče se lahko zamenijo pri
Rudolfu Weber-ju
(2412—18) urarju
v Ljubljani, Stari trg štev. 10.
Poje, se smeje in govori v vseh jezikih.
Na tisoče zdravnikov v tu- in inozemstvu so preskusili ter priporočajo
Lovacrin - vodo za lase
pri gologlavosti, pri pomanjkljivi rasti brade, pri slabi rasti las pri damah,
pri izpadanju las in pri prhajih.
■ff^^-***! ,| n n To naznanilo je za vsakomur, tako
za dame kakor za gospode, ki so doslej brez uspeha uporabljali druga nestevilna sredstva za ra-stenje las, jako važno. Zdržim se seveda vsake razsodbe o drugih sredstvih, ali to vam morem določno zagotoviti, da je LOVACRIN" najvspešnejše sredstvo. Ono se vedno izgotavlja po slavno-znanem receptu in mi vsak dan prinese na stotine priznanj. V malo dneh po prvem namazanju začnejo lasje rasti in to se nadaljuje , dokler se ne doseže zdrava in polna rast močno zakoreninjenih, naravnih las. Haz-ven tega ne gredo več > glave lasje, ki so zrastli vsled uporabe „LOVA0RINA". Mogel bi vsako stran tega časnika izpolniti z izpričevali, ki sesa jih prejel tekom sadnjih S mesecev.
„IiOVACRIN" učinkuje v tako kratkem času, kakor si le moremo želeti. Fini m»h majhnih, toda krepko vraičeuih las so najpoprej prikaže, ki se razvijejo potem s tisto močjo kakor pri mladem zdravem človeku.
„LOVACRIN" uporabljajo osebe vseh družbinskih slojev, obojega spola in vsake starosti. Veliko izmed slovitih oseb sedanjega časa so ga uporabili z vspehom.
„IiOVACRIN" preprečuje izpadanje las, odpravlja prhlaje,  daje pred časom osivelim  lasem zopet izvirno naravno barvo, blaži srbenje ter pospešuje rast obrvij, trepalnic, brkov in brade, kakor tudi rast las na goli glavi.
Cena velike steklenice „LOVACRINA", ki zadošča za več mesecev, 6 K, 8 steklenice 12 K, 6 steklenic 80 K. Pošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje, evropejsko skladišče:
M. Feith, Dunaj VI. Mariahilferstrasse 45.
Zalogo y IJ ubijani Imajo t (2999)
Anton Kane, droguerija; Edvard Mahr, Židovske ulice; lekarna pri zlatem jelenu.
I Božična in novoletna darila! f
0
«
0 0 0 0 0
Do vrhunca dognane, vse zunanje tvrdke prekašajoče cene!!!
Kupujte in naročajte le pri domači tvrdki in prepričani bodete, da bolje in ceneje kupite in se izognete prevaranju!!!
Priporočam svojo bogato zalogo vsakovrstnih osebno v Švici nakupljenih ur kakor tudi zlatenine in srebrnine. W*V  Nad  20     znižane cene
0 kakor je razvidno iz mojega, na novoizdanega cenika.   Na pr.: Stvar, ki je 0 preje stala 10 gld., stane danes le 8 gld., torej čudovito po ceni. mk Priporočam dalje posebno stenske in salonske ure z novim jako krasnim
j*l bitjem (Thurmsohlag). Vsakovrstne budilke v secesionističnem okviru, zalogo —- še nad 6000 vsakovrstnih, osebno v ovici nakupljenih žepnih ur različnih ^ sistemov. Priicession, veliko izbero zlatih in srebrnih moških verižic najmo-0 dernejših facon, dolge damske ovratne verižice »Lergnon«, vsakovrstne lepe 0 garniture iz kina-srebra, dalje namizne oprave (B^steck) v etuijih, lepe palice 0 s srebrnim ročajem. — Zaloga šivalnih strojev najboljših izdelkov. Za vsako j*l blago jamčim ter se priporočam
« FRANC ČUDEN
4Qt urar in trgovec z zlatenino in srebrnino, delničar prve švicarske družbe tovarn ur RUnion" jm v Genovi in Bielu, založnik c. kr. državne dolenjske železnice
2 tjubljana — Jtfestni trg — tjubljana. uu-ui)
W*T~ Prosim zahtevajte novi veliki ilustrovani cenik! — Pošilja se zastonj in poštnine prosto. ~W
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
0 0 0 0
Jfemm A    ^a zdravniškem kongresu je konstatoval prof. pl. Leyden, da je samo v nemSki državi okoli 1,200.000 ljudi stalno bolnih za jeliko, izmed katerih jih umrje na leto okoli JLaJdL  JCIACUCi   180000 za to grozno boleznijo. Jetično bolezen provzročujejo tuberkulozni bacili, kakor se je spoznalo.   Te bacile vdihava va-se sicer vsak človek, zakleniti jih ne moremo.
vsled podedovane bolezni, slabosti ali drugega organičnega motenja ne moreta dajati dovolj soka, in kjer so postala pljuča valed prehlajenja ah praha ali drugih vplivov občutljiva, tam se morejo vrivajoči se tuberkulozni bacili vseliti in prej ali pozneje izbruhne jetika.
Pametna misel je torej nasla, da se morata utrditi in ojačiti oni bronchialni žlezi, ako se namerava uničiti tuberkulozne bacile.
Tega se je oprijel dr. Hoffmann ter je sam iznašel iz one okrepčujoče snovi pljučnih žlez zdravilo zoper pljučne bolezni (kronične katarhe in jetikoV, katero je imenoval Glandulen.
Glandulen ni nič strupenega pa tudi nič kem čno izmišljenega, temveč se napravlja iz svežih bronchialnih žlez popolnoma zdravih in pod živino zdravniškim nadzorstvom zaklanih koštrunov — narava sama ponuja nam zdravila zoper bolezni, treba jih je le poiskati. Bronchialne žleze se pri nizki toploti suše v brezzračnem prostoru ter stisnejo v tablete. Vsaka tableta tehta 0.25 g. ter obsega 0 05 g razmlinčenih žlez in 0 20 g mlečnega sladkorja, da je stvar bolj okusna.
Ako se rabi Glandulčn po predpisu, potem povspešuje tek, razvedruje, moč in debelost se množi, izginja pa mrzlica, nočni pot in kašelj — hrakeljni izginejo in človek začne okrevati.
Veliko število zdravnikov in zasebnih oseb je potrdilo velikansko vrednost tega sredstva zjper jetiko — Kjer niso že pruga sredatva pomagala, tam je pomagal Glandulen.
Glandulen se izgotavlja v kemični tovarni dr Hotfmanna naslednikov v Meerane (Saksonsko) ter se dobiva v vseh lekarnah, kakor tudi v zalogi JU. Fragner -Ja, c. kr. dvornega zalagatelja, Praga 203. III, v steklenicah po 100 tablet a 6 50 K, 5'J tablet a 3 K — Natančne brošure o zdravljenju ter poročila bolnikov pošilja na zahtevanje tovarna gratis in franko. 1(2485 - 3)
The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v Londonu.
Filijala za Avstrijo:
Dunaj, L, Giselastrasse št. 1 h*-
% hini druida.
Društvena aktiva dnč 31. decembra 19C0................ kron 184,387.703 —
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1900 .   ..........                                      . „      33,357.497"—
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za nazaj-kupe itd. od obstajanja
družbe i 1848)........................ ■    ^5-307 367-
Med letom 1900 je društvo izpostavilo 5556 polic z glavnico........ „     60,898. 267—
Za specijalno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Gresham" do dne" 31. decembra 1900
založilo vrednostnih papirjev v znesku (936—9)
nunm. kl-on 21,03».000* pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
1'rospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje
brezplačno
glavna agentura v Ljubljani pri Guido Zeschko
vila nasproti „Narodnomu domu".
Najnovejše in najboljše v
za gospode In dečke (2669-6)
izdelke prvih avstrijskih, nemških, italijanskih In angleških tovarn
priporoča *v najbogatejši izberi in po najnižjih cenah
Mestni **"fl S.
03T  Zaloga  klobukov ~2£Q
privilegovanih   %z£   dvornih klob. tovarn
W. CIl Pless, Dunaj, in J. Pichler, Gradec.
Klobuki se po lastni širjavi slave in po lastni napovedi oblike lidelu-jejo in se vzprejemajo stari klobuki za barvanje in moderuizo* anje.
Za Miklavža
V priporoča
'mw priporoča
H Rudolfa Kirbischa slaščičarna
iS Ljubljana, Kongresni trg
"~5 svojo bogato izb ero v a trap ah. figurah, bonbonih, košičkih s sadjem, pocukranem ln glaziranom sadju v škatljicah, najfinejših bonbonih. \Jk Suhar, mandolato, medene potice, popernike, najfinejše pecivo za -j čaj, patience-pecivo, bisquit za šampanjec, kakao, čokolado, čaj, J rum, konjak, najfinejša desertna vina in likere, prepečenec, skladan ec (Wafiel), karlovarske oblate za pischlngerske torte.
najfinejSe potice, pinca, šartelj, vina iz c. kr. dvorne kleti (c. kr. dvorni grad na Dunaju).
(2972—4)
Vse jestvine sam izdelujem.
\ a r o r 11 a  na  zunaj   se  Izvršujejo točno.
♦ Pozoi i
Podružnica R. A. Smekal, Zagreb
priporoCa od svoje najstarejše in najzmožnejše
tovarna za gasilno orodje
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Hrlzjtalniee   najnovejše sestave, kakor m patentom proti zmrz-lini, s priredbo, da brizgalnica na obe strani Jemlje  In nteee a o 11 o : „unlvrrzalho", prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parne brlzjralnlee, vodonogt, sesa I h e vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., eevl iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje erlade, pase, sebi-rire, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano.   171 o tor-vozove ive za aeet) len-lue. tij»ko orodje vsake Mr*e    vrste — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru.   Naročila franko na vsak kolodvor. (279—23; OeaaJJce 3?ošll]a.x».o ToreziplGLcanL© lir poštnina prosto.
Podružnica R. /L. SMEK A T. v Zagrebu.
. in lepo izdeli
1 Dalje hmell
Dovoljujemo si najvljudneie na to opozoriti, da smo razun
I > ii r*r* I*: o 131 j» = Diana = lcole^,
ki so že 12 let na glasu, tudi samoprodajo kar najbolje znanih
Styria=ikoles
iz tovarn za Stvria kolesa *"  Iv. Puch & C@mp. =
za Kranjsko prevzeli.
Novi modeli za 1903 bo v naših prodajalnih prostorih že zdaj na ogled; deli koles, reparature itd. se najhitreje in po jako nizki ceni oskrbujejo.
Z velespoStovanjem (2980—2)
Ivan Jnx & sin
Ljubljen«, buna]ska cesta. štev. 17.
^
Kako si moremo zlasti letos
napraviti
vesele božične praznike?
To, za vsakogar važno vprašanje je rešeno, ako
ne izmeče denarja za božična darila, temveč si ga prihrani vsled nakupa pri (2979—2)
^ۤf veliki tf^e
božični prodaji
ki se prične 1. decembra 1.1.
v trgovini z manufakturnim
blagom
..pri Amerikanc"
v Ljubljani
ari trg st. 1
(preje F. Detter).
Da to ni nikako navadno pulilo hvalisanje, razume vsak, ki ve, da se prodaja v konkurzu se nahajajoče jlago za 30°/0 pod prejšnjo kupno ceno, na pr.:
m ze oa — gta. as kr. naprej
„  pulvolnena   „   „ 6 m že od 1 „ 20 „ „
srajca za gospode iz šifooa..... že od — „ 78 „ „
dober iratoi ovratnik (elepaoleo)..... že od — „ 1 „ „
Prodajalo pa se bode tudi najfinejše domače in nozemsko modno blago, svilene šerpe in rute, in
vse to blago je sveže, ker izvira isto iz zadnjih dveh sezon.
m-m
P c
C
C
C-
c-
c-m-
w
m m c
ۥ C C
*■
m-m
976689
Važno! Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knolppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redilne In poslpalne moke a. a otroke, dišave, mila in splob vse toaletne predmete, I of ogrruflene aparate in po-treličrlne, klrurgična obvezlla vsake vrste, sredstva za deslnfekcijo, vosek In paste za ti« Itd. — VeLka zaloga najfinejšega ruma In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel. 49 Oolastv. konces. oddaja strupov.
Kam dK£m-ttM«»*»«5f «5« posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, 8oHter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d. Vnanja naročila izvršuje o se točno in solidno.
Drogerija ^ntnn KanC
Ljubljana, Šelenhuraove ulice ti 3
Alni7li l/raP7mor prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
filUJClJ IViab^lllul Izubijana, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop diorne tvrdka bratov Sfingi na Dunaju.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: ,,Glasbena Matica" ter „Filharmonično društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
Pranja Mersol gBg;
priporoča svojo bogato zalogo pričetih ln Izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monograml ln risarije se v poljubnih hojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
i
cd
Spredaj ravna oblika,
ne tissei n«. želodec.
PriporOft« v najvo6;i izberi
Alojzij Persche
*    Ljubljana, Pred škofijo 21.
M^aez'Aaal izdelek! IVa debelo  in drobno!
Največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine
Jožefa. T^Gr*JL^&t2z&L
na Duaju XVII.,  i alvarienberggasse  štev. 62.
Velikanska zaloga vseh vrst nr, »Iutnlnr in srebrnine po
čuda nl2kih cenah. Naročila na deželo se izvršujejo jako točno in vestno. Bogato
ilustrirani ceniki se peSljajo na zahtevanp gratis in franko.
Velilifi božična prodaja. (2997—1)
Za neugajajoče se vrne denar. *ajaj asajr* Urarji in prekupci čiob6 rabat.
OVI
šivalni stroji
P3T so najboljši. "SU
To sliši sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v Šivalni stroj, tem manj, kako iati Siva, toda jaz sem se v dveletnem svojem poslovanju v Pfaffovi tovarni za Šivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah NemCije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s Pfaffovim.
Pfaffovi šivalni strojid Pfaffovi šivalni stroji Pfaffovi šivalni stroji
Se vedno brezSumno. so nepresegljivi za domačo rabo in za obrtne namene, so   posebno  pripravni za umetno vezenje ter se poučuje brezplačno
Pfaffovi šivalni stroji "'SSSfcScTStaSS
jamstvom za 10 let. udi pred nakupom si ogleda«! PloHove vitalne stroje.
Xihee naj ne zam
Zaloga Pfaffovih šivalnih stroev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg
F. TSCHINKEL
Popravljajo se vse vrste Šivalnih strojev in koles najcenejše.
(170-22)
!TJre na nihalo m godbo.
je zadnja novost v fabrikaciji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm dolge, skrinjica popolnoma po narisu je iz naturnega orehovega lesa, fino polirana, z umetniško izrezljanim nastavkom in igrajo vsako uro najlepše koračnice in plese. Cena z zabojem in zavitjem samo 8 grd. — Ista ura brez glasbenega stroja, toda z bilom, ki bije vsako pol in celo uro, z zabojem in zavitjem samo © srd. — Te ure na nihalo ne gredo samo točno na minuto, za kar se jamči, temveč so tudi vsled svoje v istini prekrasne opreme jako lepa in elegantna hišna priprava. Budilnik z zvončkom in ponoči se lesketajočim kazalnikom 1.3© gd. Budilnik z godbo, ki mesto zvonenja igra, G aid. — Niklasta remont, ura 3 g; ti. — Pristna srebrna remont, ura z dvojnim pokrovom, 5.50 gd. Pošilja se samo proti poštnemu povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj, denar se povrne, zato nobeno riziko. Veliki ilustrovani cenik ur, verižic in prstanov Itd. gratis in franko. (2817—7) Kristjanska tvrdka, ustanovljena leta 1860.
Dunaj, L, Postgasse št. 2|G.
Jtajvečja in najstareja parobrodna družba na svetu poseduje 279 parnikov.
Najvarnejše, najhitreje in največje vrste velikanskih parnikov, ki vozijo samo
potnike in cesarsko pošto
■z
Hamburga v Novi -York
»Deutschland« »Auguste Victoria« »Moltkea »Pennsvlvania« »Graf \Valdersee« »Pe latia« »Batavia« »Bulgaria« »Fiirst Bismarck« »Columbia« »Blilcher« »Pretoria« »Patrioia« »Phoenicia« »Belgravia« »Armenia«
ao
212 m dol)
168 » »
160 » »
171 » »
170 » »
140 » »
152 » »
152 » »
200 » »
140 » »
160 » »
170 » »
171 » » 140 » » 152 » » 170 » »
Hemburg-Novi-York le 6 dni.
Vozne karte po predpisanih najnižjih cenah prodaja ter daje pojasnila točno in
brezplačno        oblastveno potrjena agentura (2768-6)
Hatnbtirg-Aimerilca Ivinie
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 31 takoj na desno od južnega kolodvora, ob progi električne železnice.
St. 41520.
(2970-3)
Občinski svet ljubljanski je sklenil v svoji izredni javni seji dne 25. 1 m. izreči se, da je glede na živahni promet, ki se je — odkar je novo justično poslopje izročeno svojemu namenu — razvil po Miklošičevi cesti in po frančiškanskih ulicah na javno korist, da se ta cesta in te ulice ob zemljišču dr. Vinka Gregoriča že sedaj razširite na projektovano širino.
To se z ozirom na določbe §. 8 stavb, reda za deželno stolno mesto Ljubljano daje javno na znanje.
dne 27. novembra 1902.
ISPafis&effaao 'boiidn.o darilo I	
Srečkanje nepreklicno 15. januvarja 1903	kron 40.000 kron
Srečke umetniško-obrtnega društva j.c.mayer (2927-e)                 i fcpono                                v Ljubljani.	
	
frak s svileno podvlako.
Obleke za gospode in dečke, havetoki, menčikovi, klobuki, perilo, kravate
itd. itd. po čuda nizkih cenah.
Modeme damske jopice, ovratniki, predpasniki, boa, mufi
se dobivajo v
S
s
?a\v
-*«
aaai
-m -m
-s
-ga
si
.aam
„Burskem skladišču oblek"
Ljubljana, Kolodvorske ulice 41.
(2984—3) z *eleBPostovanjem J. Druml.
Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad:
16 milijonov kron.    nad 370.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 nre dopolndne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu.  Rentni davek od vložnih obresti plačuje
hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg: lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malolet-nih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/*0/,, na leto. Z obrestmi vred pa pla6a vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. (13—26) Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4,/»0/0 do 5°/0.
Polnovplačani akcijski kapital
K 1,000.000 -
Kupuje in prodaja
▼se vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
vsakemu žrebanju.
LJUBLJANSKA
KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
^pltalske  ulice v Zamenjava ln eakomptnje
izžrebane vrednostne papiij s in vnovčuje zapale
kupone.
Vaje predujme na vred. papirje.
ZSa.vstr-a.3e   srežlce   proti Ic-vajcztil 11  i*B-u.-toi. li -
vTnku"luje in devinkuluje vojaške tenitninske kavcije. v2975-4)
pry   Borzna naročila TS-fl
Podružnica v Spije tu
(Dalmacija).
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Pozor!
Mraz je že in sneg blišči. Se dela gladek led. Doma čepeti noć'mo mi, Drsali bomo spet.
Gospodje in gospice, Vi cenjeni ljudje I Kje dobre m pa lične Drsaliee se dobe?
\a iiKii, glej, na glavnem
številka je deset,
V ljubljanskem mestu slavnem
Drsaliee so za led.
Cxolol> jih tam prodaja, Železno perje ima, + Po nizki ceni daja, Na izbiro Vam jih da!
(2895-3)
Valentin*
Istrsko brinje
suhe bosniSke slive in fige
za žganje kuhati kakor tudi
naravni brinovec in slivovec
se dobi po ugodni ceni pri:
Antonu de Gleria, trgovcu
v Dol. Logatcu. (2942-2)
a rs:, zaimka: Sidro.
LINIMENTCAPS.COMP.
iz Rlehterjeve lekarne v ■»■-»ajl
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 1*40 in K 2-— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z naSo varstveno znamko „sidro" iz Rlehterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2411—10) Rlehterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, I, EliSčina cesta 5.
i
* t)
fc « a
o >t: Ts K O P i?
lamčeno pristno:
Za pristnost
se na zahtevo pismeno
am jamči. 6*ci
—I slivovko,
tropino vec, |H
brinovec in
jamaika ™»
priporočata po nizkih cenah
Schmidt & Jurjovec
špec rijaka trgorina
Ljubljana, Turjaški trg.
CIRIL * * METODOV KOLEDAR
90
se dobi v (29tib 3)
raznih prodajalnah in »t ine
1 krono
'4f pli pa se naroča pri ^ ^-   ^  založništvu V
Tiskarna Slatner, Kamnik.
Po pošti 20 Tin. Teč.
Poskusite
J.KIauer-jev
Jriglav'
istllnski Uker>!
Ogreva in oživlja želodec in tel6.
Probuja tek in prebavo.
Daje dobro spanje. (415-241)
Edini založnik In Imetniki
Edmund Kavčič v Ljubljani.
••aaaaaai«
Ljudevit Borovnik
pnikar v Borovljah fFerlaen) na koroikrm
se  priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pusek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre-a deluje stare samokresnice, vsprejema vsake-
• vrstna poprsvlla, ter jih točno in dobro a izvršuje. Vse puike so na c kr. preskuBe-
• valnici in od mene preskusene. — Ilaitro-
• (96) vanl oenlkl isitonj. (49)
'-•g op 09-1 '|3 po apodsoS ez >|nqo|)| a09*Z '|3 op 'J)j OZ po e^oap ez )jnqo|)|
S   (11—189)       vaoiođuđ ■
$ !Jaqzi i)fi|OA a »
$  ui ueuodej.' ififfaaourou a ■
C  9>J!ULUB|S  Uj  GOjdO? e
-i 9jpUI|iO 8*
•55 OOHBaf
Špitalske ulice št 7 JLjllbljaTlCt ŠpHalske ulice št 7
priporoča ja
božična darila
5110JO ucli^c lepo zalogo
konfekcij 3a dame in deklice, blu3, modnega blaga 3a dame in gospode, bar-hanta, perila, ovratnikov, manjset, kravat, modercev, preprog,  3<*storov, serp  in K
Žepnih robcev.
UeliKa izbera tapestric, pclccb« in linclcum-prcprcg v u«liltc$til>
Zelo znižane cene!
Br. Rose balzam
■mr. srn. želodec
iz lekarne
B.FR.lG\EU-ja v Praji
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuja v pravem teku.
SVARILO! Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno depenovano varstveno znamko. Cilavna islog«:
lekarna B. Fragnerja t Ptaj^^tSST
..pri črnem orlu" Praga, Mala Strani, ogel Nerudove ulice.
Velika steklenica 2 K, mala 1 K. = Po pošti razpošilja ■• vsak dan. ■■ , i Proti vpoailjatfi K 266 se poSlje velika steklenica in za K 1'50 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogersks. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjib: C. Piccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mardet-ac h I ager, J. Mayr. (14*20)
lsdaia>tal| i» odgoraui uiadnik   D? T»tI»»-
I i »ti rit nt, ia ttak »Narodne tiskarna«
649966