Leto UCVL, SL 1J8 Ljubljana, torek 20. junija 1933 Cena Dbi fctiaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petlt t tC;—> 100 vrst 0111 2J50' 0(1 100 do 300 vrst a Din 3.—. večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN TJPRAVNI8TVO LJUBLJANA, Krm fl jeva ulica it. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg 6t. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva uli i l, telefon oL 85, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani 51. 10.351. Kocka je padla Razpust narodnosocialistične stranke in vseh njenih organizacij v Avstriji Istočasno je vlada razpustila tudi štajersko hitlerjevsko Heim* wehr — Vlada napoveduje najodločnejše nadaljnje ukrepe — Senzacionalna razkritja o zadnjih atentatih Dunaj, 20. junija, r. Sinoči pozno zvečer se je sestal ministrski svet k izredni seji, na kateri je bil po večurnem posvetovanju sklenjen takojšnji razpust narodnosocialistične stranke (Hitlerjev pokret) z vsemi njenimi vojaškimi in drugimi organizacijami. Razpust velja za vso državo. Vsako nadaljno delovanje teh organizacij pod sedanjim ali drugim imenom je zabranjeno. Policijske oblasti so dobile nalog, naj še v teku noči izvedejo razpustitveni odlok. Vsak odpor naj zatro radikalno, če treba tudi z orožjem. Sklep je bil še ponoči razglašen po radiju. Neposreden vzrok razpusta Do tega koraka je napotilo avstrijsko vlado, kakor naglašajo v vladnih krogih, dejstvo, da so narodni socialisti kljub ponovnim opozorilom nadaljevali s svojo teroristično akcijo ter izvršili celo serijo novih atentatov. Tako so nameravali včeraj pognati v zrak mestno električno centralo v Sol-nogradu. V centrali so nastavili več peklenskih strojev s tolikimi množinami eksploziva, da bi se bila vsa centrala porušila v prah. Mesto bi ni ta način ostalo brez luči, a prav tako bi bila prizadeta rudi vsa industrija. Poleg cele vrste manjših napadov na trgovine, orožniške postaje in javne naprave so hitlerjevci včeraj popoldne okrog 6. izvršili tudi atentat na oddelek pomožne policije v Kremsu. Oddelek se je vračal z vojaškega vežbališea v mesto. Nenadoma sta dva atentatorja vrgla na oddelek tri ročne granate. Dve sta eksplodirali in povzročili strahovito razmesarjenje. Osemnajst mladeničev je bilo hudo ranjenih. Mnogim je razparalo trebuhe, tako da so jim izstopila črevesa. Nekaterim je odtrgalo roke in noge in šest ranjencev se bori v bolnici s smrtjo. Tudi štajerska Heitnwehr razpuščena Istočasno z narodno - socialistično stranko je vlada razpustila tudi štajerski Heimvvehr, ki se je svoječasno priključil zaradi sporov v svojih vrstah narodnim socialistom. Razpust Heim-wehra je javnost presenetil, vendar pa vidijo v tem dokaz, da je vlada dr. Doll-fussa odločena s skrajno energijo na-uraviti red. Izjava ministra Feya Minister za varnost, major Fey je v zvezi z razpustom narodnosocialistične stranke dal novinarjem daljšo izjavo, v kateri pravi med drugim: Čeravno atentatorji, ki so izvršili napad v Kremsu, še niso izsledeni, je vendar že dosedanja preiskava ugotovila, da gre za dejanje narodnih socialistov. Zaradi tega sera ministrskemu svetu predlagal takojšnji razpust hitlerjevske stranke in vseh njenih organizacij. V interesu prebivalstva in javne varnosti je vlada trdno odločena storiti vse, da napravi temu zločinskemu početju konec. Vlada je dovolj močna ter se ne bo strašila ničesar. Čas oklevanja je minul, sedaj je treba prijeti s trdo roko. „Kocka je padla!" V enakem smislu piše tudi uradna »Wiener Zeitung«, ki pravi: »Kocka je padla! V Avstriji pričenja nova doba političnega razvoja. S še večjo strogostjo in energijo, kakor doslej, bo vlada sedaj nastopila proti vsem vele-izdajalcem, hujskačem in barbarskim propagandistom, ki prelivajo kri lastnega naroda, da bi dosegli svoje ne-ustvarljive politične cilje. Radikalni fanatiki so sami krivi, da je prišlo do tega, kar se je zgodilo. Toda tu ni več poti nazaj, nego samo naprej m vlada bo že v prihodnjih dneh pokazala da ie pričela neizprosna borba. Tudi vsi ostali listi se bavijo z raz-oustom Hitlerjeve stranke ter roud.i--:ajo, da vse prebivalstvo ^dobrav? ukrep vlade. Zločinski atentati zadnj'fc dm; so ogorči"! vso javnost, ki je z zadovoljstvom sprejela vest o odločnosti vlade. »Reichspost« prime rja početje narodnih socialistov v Avstriji z divjanjem komunistov v Monakovem in Budimpešti m piše, da so bili komunisti še prave ovce v primeri z narodnimi socialisti. Zaplenjen proglas hitlerjevcev Dunaj, 20. junija, r. Vodstvo narod no socialistične stranke je hotelo izdati danes poseben komunike, v katerem je hotelo protestirati proti razpustu in ugotoviti, da stranka ni v nobeni zvezi z atentati, ki se ji podtikajo s strani vlade. Vlada pa je obja > o tega komunikega prepovedala, s uatrajoč, da razpuščen? stranka nima več pravice Izdajti svojih objav. Velenemci in Landbund proti? Dunaj, 20. junija, r. V krogih vele-nemcev in Landbunda ne soglašajo z i ukrepi vlade proti narodnim socialistom. Kakor se zatrjuje v teh krogih je prišlo zaradi tega na sinoćnji seji vlade do ostrih konfliktov. Landbund in velenemci niso glasovali za razpust ki so ga potem takem sklenili klerikalci sami. Govori se celo, da bo zaradi teh nesoglasii prišlo v vladi do Izpre-memb, ker odklanjajo velenemci in Landbund odgovornost za to akcijo dr. Dollfussa. „črna nehvaležnost44 Gradec, 20. junija, r. Vodstvo Štajerske Heinrvvelir, ki je bila razpuščena istočasno s Hitlerjevo stranko, je objavilo danes vsem svojim pristašem oklic, v katerem ugotavlja, da je baš štajerska HeirnwehOhridska ribao V to gostilno Je prišel anoči tamahi po 22. nri mlad nennamec v črni obleki m s čepico na gflevl. Gostilničar Ivam Andonov je sedel za mizo pred pultom s svojim prijateljem železničarjem. Pregledovala sta ravno zadnjo številko tedmika vlfaistrovani tednik<. Neznanec je sedel za bližajo mizo in naročil kozarec vina. Ko je vino izpil, je potegnil Iz žepa denar in plačal, nato je pa zavil proti vratom. Gostilničar Andonov je vstal, vzel denar in spet prisedel k prijatelju železničarju. Neznanec še ni bil pri vratih, ko se je nenadoma obrnil, stopil k mizi, kjer je sedel gostilničar Ivan Andonov, naglo potegnil revolver in pognal gostilničarju v gđarvo dve krogli. Andonov je takoj izdihnil, ne da bi 6e zganil na stolu, njegov pridatelj železničar se je pa od strahu skril pod mizo, od kocer je prišel na dan šele, ko je morilec že izginil. Morilec je iz gostSfoe krenil po u&d Carice Leon ore in začel bežati proti ^lici Munrthv. Na vogahi u&ice Rusalka je naletel na nekega kapetana, ki ie stečajno šel mimo. ViđcJE, kako neznanec beži z revolverjem v roki, je kapetan potegnil revolverjem ustreli večkrat v zrak. Toda morilec m obsta.1., temveč je začel bežati proti bularjnj Gcorgajerv in zav*l proti mostu. Po mostu sta prihajala dva mehčana, bi eden je zakričal za morilcem: Počaikai, fant, kam pa bežiš? Morilec se je obrofi ustreli in zadel meščana v roko. Nato k moriJec bežal daije proti Regentski dffitci Tam ga je začel zasledovati stražnik. Morilec je streljal tudi vanj, a ga ni zadei Prispevši do skladišča lesa, se ie morilec skriE vanj. Med tem je bila policija obveščena o umoru. Močan oddelek policijske straže je obkolil skladišče in začel iskati morilca, ki se je naposled videč, da ne more pobegniti, vdal. Pred skladiščem se je med tem, ko je policija iskala morilca, zbrala množica meščanov. Mnogi so bili silno ogorčeni in policiji se je komaj posrečilo rešiti zločinca linčanja; Državni kongres JRKD Kongres je sklican za drugo polovico julija — Zaključen bo z velikim manifestacijskim taborom, ki je bil prvotno določen za 25. t. m., odnosno za 2. julij Beograd, 19. junija, p. Danes je izšla posebna izdaja službenega organa JRKD »Glasnika«, toi objavlja sklicanje kongresa JRKD. Razpi« se glasi: Predsedstvo JRKD sklicuje po pooblastilu začasnega glavnega odbora kongres stranke za dne 20. In 21. julija 1933 z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev kongresa; 2. verifikacija mandatov; 3. poročila začasnega glavnega odbora stranke; 4. razprava in odobritev programa stranke; 5. razprava in odobritev statuta stranke; 6. Volitev predsednika stranke; 7. sestava glavnega odbora stranke. Začetek kongresa je dne 20. julija 1933 ob 9. dopoldne. Prostor, v kate- rem se bo vršilo zborovanje, bo objavljen naknadno. Po dosedanjem začasnem statutu so delegati za kongres stranke: 1. narodni poslanci, senatorji in člani banovin svetov; 2. vsi člani predsedstva banovinskih odborov; 3. delegati sre&kih organizacij stranke, in sicer na vsakih pet krajevnih organizacij po eden. ★ V zvezi s kongresom stranke se bo vršil dne 23. julija 1933 v Beogradu velik manifestacijski zbor JRKD, ki je s sklepom predsedstva stranke preložen od 2. julija na 23. julij. Enako so odgođena rudi napovedana manilestaclj-ska zborovanja na Cetinfti, v Banjahi-ki in v Kragujevcu, dočim se bodo ma-ntfestacijska zborovanja za ostale banovine vršila po že objavljenem rasporedu. SKJ in razpust lužiškega Sokola Organizacija, ki je kljubovala tisočletnemu nasilju, tudi sedaj ne bo klonila Beograd, 20. junija, p. Povodom razpusta lužiško-srbskega Sokola je izvršni odbor Saveza SKJ objavil izjavo, ki jo je sprejel na svoji poslednji seji. Izjava se glasi: Savez SKJ je z občutjem iskrene bolesti in žalosti sprejel vest o razpustu lužiŠko-srbskega Sokola in preganjanja njegovih prvakov ter vidi v tem nasilje nad nezaščitenim bratskim slovanskim narodom, Id se je po tisočletni borbi ohranil in ni podlegel nasilju in preganjanju. Lužiško-srbsko sokolstvo je v kratkem času svojega obstoja dovolj dokazalo, da deluje kot nepolitična organizacija le za poglobitev narodne zavesti, za kulturni, prosvetni in gospo- adrski podvig svojih krajev In da Je v tem svojem delovanju vedno spoštovalo državne zakone v svoji deželi. Savez SKJ veruje, da je, čeprav je lužlSko-srbski Sokol začasno izginil, lužiško sokolstvo ostalo ter da bo se nadalje požrtvovalno in rodoljubno delovalo za korist svojega naroda in njegove boljše In srečnejše bodočnosti. Savez SKJ Izjavlja svoje iskrene in bratske simpatije temu najmanjšemu slovanskemu narodu ter mu želi, da bi srečno prestal težke preizkušnje in vztrajal v borbi z nepravičnostjo in nasiljem. Jugoslovensko sokolstvo bo budno spremljalo njegovo borbo in bo dokazalo napram njenm svoje iskreno slovansko bratstvo. Seja senata Beograd, 20. Jun U a. p. Na današnji seji senata se je pričela razjprava o likvidaciji agrarne reforme. Po govorih poročevalca večine in manjšine odbora, ki je proučil zakone, je podal kmetijski minister g. Ljuba Tomašič obširen ekapoze. Po kratki debati je nato senat opoldne z 41 : 5 glasovom v načelu sip rej el zakon o l£k»vi.daciji agrarne reforme v severnih pokrajinah ter nato prešel na podobno raspravo. Pred prehodom na dmevni red" je senator g. dr. Ploj predložil predlog zakona o iapramembi uradniškega zakona, tako da bi se sodnikom in državnim tožilcem omogočilo napredovanje v tretjo skupino že po 21 službenih letih. Naši parlamentarci na Poljsk em Varšava, 20. junija. AA. Jug osi o venski parlamentarci so včeraj prispeli v Poznanj, kjer so si po slavnostnem sprejemu Ogledali mesto in obiskali kemični zavod, univerzo, katedralo in muzej, nato pa letališče. Opoldne jim je mesto prirsdilo kosilo, ki so mu prisostvovali poznanjski vojvoda Rasinski, francoski, češkoslovaški in jugosloveninki konzul. Predsednik občine Ratajski je pri tej priliki imel nagovor, v katerem je med drugim naglasil, da so prebivalci mesta Poznanja najprisrčneje sprejeli jugoslovenske goste. Poznanj je najbudnejši čuvar slovanstva na zapadni meji in spada med najtipičnejša slovanska mesta. G. Ra tajskem u se je zahvalil dr. Janković, ki je poudaril, da Igra podobno vlogo čuvarja Jugoslavija na Jadranskem morju. Vsi poznanjski listi prinašajo ob prihodu jugoslovenskih gostov otobrodošli-ce v srbohrvaščini. Sestanek med Daladier jem in Mussolinijem Pariz, 20. junija. AA Iz Rima poročajo, da trdijo v tamkajšnjih dobro poučenih krogih, da se je med Mussolinijem in Da-ladierjem dosegel sporazum v načelu glede nameravanega sestanka med obema premi-erjema. Dan sestanka med obema državnikoma, naglašajo v teh krogih, bo objavljen takoj, ko se končajo razgovori o tem med francoskim poslanikom v Rimu Jou-venelom in italijanskim zunanjim ministrom. Po vesteh iz Rima so italijanski listi navdušeni nad tem sestankom med Mussolinijem in Daladierjem. Pravijo, da bodo italijanski državniki m traftjaoako prebivalstvo priredili predsednfkti francoske rlade prisrčen sprejem. Cetnrumaški voditelj aretiran Stutgart, 20. ftzn. g. Btvtt vvdrtantoor-škj državni predsednik tah vodja oen truma, Bolz. je bil aretiran zaradi dogodkov na krščanska - socialnem straokrnem zborovanju v Solnogradu. Bolz jt>. kakor znano, na tem zborovanju lzr©k©| zeljo, naj krščanski soclaloi energično m odločno še pravočasno IzveJdeJo pottrebne reforme, če hočejo še v bodoče vJacVrttf v Avetrijl. Zakasnel protest itKmakovsfcega nadškofa Pariz, 20. junija. AA. Iz Moaiakovesa poročajo, da je tamkajšnji kardinal nadškof FauTha/ber posflal državnemu kasnce-lanJra Hitlerju pismo, v katerem protestira proti incidentu, ki se je pripetil v Mo-nakovean na zasedanju katolft&kega teoo-gresa. Obsojen laški špffon Pariz, 20. junija, AA. Iz Tnionvilte. po-j ročajo, da je tamkajšnje sodiSče obsodilo I na 18 mesecev zapora zaradi vohunstva italijanskega državljana Mlcardija, M je poskušal meseca maja t. 1. ukrasti is nekega državnega urada v Thianvillu važne listine o francoski nacionalni obrambi. Poljsko-mmunska antanta tiska Varšava, 20. junija. AA. Na osmem zasedanju poljsko-rumunske antante tiska so sprejeli resolucijo, ki naglasa potrebo po zaščiti interesov obeh držav pred vsako politično akcijo, ki bi imela namen Škodovati nacionalnim interesom Po1;«;kc .n Ru-munije. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2307.07—1818.43, Berlin 1360.14—1370.94, Bruselj 801^6 do 806.29, Curin H08.35-1113.85. London 194.42-198.02, Newvork čok 4674.95 do 4703.19, Pariz 225.88—237, Praga 170.79 do 171.66, Trst 299.63-^302-03 — (premija 28.5%). Avstrijski šiling v prrvatmeim "rii-rtngu 8.85. • inozemskke BORZE. Curi h: Pariz 20.3*, London 17.57. Newyork 424, Bruselj 72.30, Milaa 27.07*0 •Madrid 44.10, Amsterdam 208.15, Berlin •122.90, EKmaj 57.60, Praga 16AI, Var«ayva 66.06, BukereSta 3.08. 'SLOVENSKI NAROD«, dne 20. Jtandja 1933 Jutri nastop naraščaja in vojske Ljubljana, 20. junija, Hor bo nedeljski nalivi preprečili povorko in javen telovadni nastop dece, naraščaja in vojske, jo jiačelništvo SKJ v sporazuma s zlotnim odborom Sklenilo, da bo jutri ob 18. javni telovadni nastop na zletišču. Pri javni telovadbi nastopijo ljubljanska in okoliška sokolska društva s starejšo deco in naraščajem. Pri javni telovadbi nastopi poleg jugoslovanskega sokolskoga naraščaja po možnosti tudi bratski češkoslovaški naraščaj, ki se še mudi na izletih na Gorenjskem. Poleg naraščaja in dece nastopi tudi naša vojska, in sicer planinski polk iz Ljubljane in Škofje Loke ter ljubljanski kolesarski bataljon. Spored javne telovadbe bo naslednji: 1. moška deca: proste vaje, 2. ženska deca: proste vaje, 3. moški naraščaj: proste vaje, 4. ženski naraščaj: proste vaje, 5. Češkoslovaški ženski naraščaj :proste vaje, 6, češkoslovaški moški naraščaj: proste vaje, 7. planinski polk: Planinske slike, 8. kolesarski bataljon: vaje na kolesih. Vsi nastopajoči oddelki morajobiti zbrani točno ob 16. v svojih garderobah na velesejmu. Začetek javnetelovadbe ob 18. Kdor je gledal v nedeljo množice narodno zavednega in sokolstvu naklonjenega občinstva, ki so se zbirale navzlic nalivom okrog zletišča v Tivoliju, kdor je videl bodre čete sokolskega naraščaja in dece, kako nestrpno so pričakovale javnega nastopa, ni mogel dvomiti, da se bo tehnično vodstvo SKJ odločilo za korak, ki ga je Ljubljana z veseljem pozdravila. V vsem obsegu so višje sile sicer onemogočile mogočno revijo sokolskega dela med našo in bratsko češkoslovaško mladino, zato pa ni nič manjše zanimanje za jutrišnji nastop sokolskega naraščaja in naše hrabre vojske. Prepričani smo, da bo ljubljansko in okoliško prebivalstvo s posetom jutrišnjega javnega nastopa naraščaja in vojske pokazalo, da sokolski misli in sokolskemu duhu v neprestanem stremljenja navzgor niti višje sile ne morejo do živega. Vstopnice« kupljene za nedeljski javni telovadni nastopa veljajo za jutrišnji nastop naraščaja in vojske ob 18« na " "w v Tivoliju Staršem sokolske mladine Prosimo, obvestite miadiino o gornjem članku. ker poedima društva ne bodo utegnila obvestiti vse mladine radi kratkega časa. Počastitev spomina Vekoslava Spinčiča Na izrecno željo iz sokolskih vrst se prične spominski večer za pokojnim Veko-slavom Spinčićem, ki ga prirede ljubljanska obramba, emigrantska in druga nacionalna društva, jutri zvečer ob 20.30 v Sokolski dvorani na Taboru. Prvotno je bilo določeno, da se prične večer ob 2L>, ker se ga pa udeleži tudi mnogo Sokolov, ki bi morda ne mogli pravočasno prispeti z nastopa naraščaja in vojske, je bil pomaknjen začetek za pol ure naprej. Opozarjamo ponovno ljubljansko prebivalstvo na to počastitev spomina velikega istrskega in jugoslovenskega prvoboritelja v trdnem prepričanju, da se mu bo tudi Ljubljana poklonila tako lepo in dostojno, kakor so se mu druga naša mesta. Vsem vodnikom in vodnicam deee V kolikor vam je radi krarakega časa mogoče, privedbe jutri ob 16. vso deco v paviljon »G« na veJesejemska prostor. l>eca naj pride že oblečena v kroje ra ureje'na v Sfcjstopft Oboj-a miatsa deca ne bo nastopila z igrami, privedete jo pa vendar s seboj, da bo lahko nastop gledala, ke\r ji za-radi razmer ne moramo drugega noidijti. Vsa mlajša deca misijo, ki naj bi bila po odloku ministra za socišakio podrti ko pregTedaVa vse delovanje dnrš-tva. Poročilo te komisije je tako obšarno, da so na skupščini iatobo prečrtali samo izvleček. Iz tega izvlečka je razvidno, da komisija smatra za nepravilnosti odgovornega bivšega glavnega blagajnika Milana Todo-roviča hi nadzorni odbor. Milan T odoro-vič komisiji ni hotel niti odgovarjati, niti M pokazati originalni Uh dokumentov, povedati pa tudi ni hotel, zakaj si ie vse važne dokumente društva prisvojil m zakaj j:h v dveh letth, odikar ni več blagajnik, z arrrivom vred še ni oddal društvu. Prve nepravilnosti so se dogodile takoj po vojni. Trije društveni člani so b&i pooblaščeni, da prevzamejo zapuščino Nikole Petroviča od njegove družine. Izvr-ševakii odbor je pa samolastno izpremenil ta odlok m je bogato zapuščino prevzel Milan Todorovič v prisotnosti advokata Milana Srećkovića, vendar pa pri tem ni prevzel za društvo društvenih spisov m vrednostnih papirjev, akcij, srečk in drugega, kar ie bilo shranjenega pri soprogi pokojnega Petroviča. Iz nekega pisma advokata Milana Srečkoviča ie društvo tudi zvedelo, da so vrednostni papirji Efc-stavUjend v bainki Benciona Ml. Zetu pokojnega Petroviča je bilo izplačanih tudi 30.000 Din za prenos Petrovičevega trupla, čeprav je bilo odločeno, da se prenese na državne stroške. Tem« zetu je Milan TodorovCč izplačal povrhu še 12.«M0 Din za društveno spomendco in mu je že beta 1929 dal 8000 Din, čeprav je biila spomenica tiskana šde koncem leta 1930. V društvenih zapisnikih ni o tem nobenega sklepa, niti pravih dokumentov. Tudi pri zidanju društvenih zgradb bde velike zlorabe. Zidanje trgovine in kopatežča je vezalo 575.000 Din, čeprav ie Milan Todorovič leta 1926. predloži! proračun v znesku 350.000 Din. Milan Todorovič je pa za društvo Slabo gospodaril tudi z najemninami, ki jih ie dobival od najemnikov večin društvenih hiš. L. 1930. je najemnina donašala 1,151.263 Din. Najemnine je Todorovič sprejemal vsakega prvega v mesecu, ml-daial jih je pa društveni blagajni šele ob koncu leta. Tako je Todorovič 1. maja 1928. prejel od državnega posestva Beije 60.000 Din za prodan kinematograf, oddal ie pa denar društvu šele letošnjega februarja. Pri nakupu obveznic vojne škode le Todorovič društvo oškodoval za 12.250 Din, a 39 mesecev se ie okoriščal tudi z vsoto 41.000 Din najemnine, ki jo je pte-čafl neki pek. V društvenih knjigah je komisija našla polno popravljenih, zbrisanih in dodanih mest, ki upravičujejo najtežji sum, a tudi razne dobave so se oddajale direktno. Dobrodelni prispevki niso prihajali na društvenega blagajnika, temveč na naslov Milana Todoroviča in Eskomptne banke v Beogradu, ki sta jih oddajala šele po ve-čih mesecih društvu. Ugotovljeno je tudi nepravilno poslovanje z materijalom ameriške misije in pri nepotrebnem nakupu ter prodaji kočije in konja. Raznih nepravilnosti pri materijalnih in osebnih izdatkih je bilo toliko, da so naštete na 36 straneh! Po tem izvlečku iz poročila komisije je bilo prečitano poročilo glavnega odbora, ki obširno opisuje, kako je društvo izgubilo skoraj 700.000 Din zaradi nepravilnega ravnanja nekaterih članov upravnega in nadzornega odbora, ki so obenem člani Eskomptne banke, od katere ni mogoče sedaj dobiti tega denarja. 2e 1. 1932. je glavni odbor soglasno sklenil izključitev Dra-giše Matejica. Milana Todoroviča, Vase Jovanoviča in Radomira Janiča zaradi teh nepravilnosti. Po sklepu glavnega odobora je bil društveni denar prvotno naložen v Državni hipotekami banki, že oktobra 1921 ga je pa Milan Todorovič prenesel v Es-komptno banko, kjer je bil član. Čeprav sta aprila 1924 glavni in nadzorni odbor protestirala in zahtevala, da se denar spet prenese v Državno hipotekarno banko, vendar so to vedno preprečili oni člani glavnega odbora, ki so bili obenem člani uprave Eskomptne banke. Stvar se je vedno zavlačevala, dokler Eskomptna banka ni ustavila izplačil po čl. 5 zakona o zaščiti poljedelcev. Člani glavnega odbora, ki so obenem člani uprave Eskomptne banke, niso imeli niti toliko obzirnosti in vesti, da je društvo razen blizu 700.000 Din izgubilo tudi krvavo pritrgane prihranke 22 gojencev Doma sirotne dece v znesku 31.326 dinarjev. Poleg vsega tega so pa dotični člani ovirali pravilno poslovanje društva, kjer so le mogli, a Drasiša Matejič je celo za-pretil s tožbo nekemu odborniku, češ da škoduje ugledu Eskomptne b^nke. Razen imenovanih je pa kriv škode seveda tudi nadzorni odbor. Član nadzornega odbora Miroljub Gajič je namreč bližnji sorodnik Milana Todoroviča. drug član nadzornega odbora društva je pa direktor Opšte privredne banke, tretji pa upokojen knjigovodja Eskomptne banke. Podpredsednik nadzornega odbora N. VeliČkovič je odgovoren za 100 dolarjev prispevkov iz Amerike, ki jih ni nikjer, prav tako pa komisija ni nikjer našla 1600 dolarjev, ki jih je škof Nikolaj poslal iz Amerike in so jih zbrali ubogi izseljenci. Po teh poraznih poročilih je bil soglasno sprejet predlog podpredsednika glavnega odbora dr. Aleksandra Koštica, da glavni odbor za te zlorabe uvede kazensko in civilno postopanje ter da se imena Radiše Matejića in Milana Todoroviča zbrišejo z marmorne plošče pri vhodu v dom. Proti je glasoval samo kasacijski sodnik Vele-mir Ristič, član nadzornega odbora. O delovanju tega vzornega beograjskega^ društva za varstvo otrok bomo seveda še poročali. Te podatke smo posneli po beograjski »Politiki«, ki je o razmerah v Beogradu tako dobro poučena, da ji pač smemo zaupati, da so informacije točne. Z Jesenic — Lep »prejem češkoslovaškega sokolskega naraščaja. V ponedeljek dopoldne smo sprejeli na postaji češkoslovaški sokolski naraščaj ter naraščaj sok. žup Beograd in Skoplje, ki se je v skupnem vlaku peljal preko Jesenic, Blejske Dobrave in krenil pes skozi Vintgar na Bled in od tam v Bohinj. Dragim gostom v pozdrav so vinrale s postajnega poslopja, Sok. doma in osnovne šole državne zastave, na kolodvoru pa so jih čakali zastopniki jeseniškega in javorniskega Sokola s članstvom, nrasčajem to deco, v velikem številu pa je bila zastopana mladina osnovne in meščanske šole z učiteljstvom na čelu. V imenu Sokolskega društva Jesenice jin je pozdravil podstarešina br. Ivan sega, t imenu Sokolskega društva Javomik starešina br. Franc Kučina, v imenu uprave Sokolske župe Kranj pa br. Sušnik Matija. Za pozdrave sta se zahvalila vodja Češkoslovaškega naraščaja br. Van jak in sestra Pekofkova, Na peronu je vladalo živahno vrvenje. Domači naraščaj je kmalu navezal prijateljske stike z brati in sestrami s severa ter zamenjal zletne ln društvene značke ter zastavice z njihovimi. Le prehitro je prišel čas odhoda in ko je vlak izginil že za ovinkom, so še vedno vihrali robci in zastavice ooojestransko v pozdrav. Na Blejski Dobravi je sokolsko društvo pogostilo češkoslovaško mladino, Id je od-ffla. po zakuski peš skozi romantični vintgar na Bled. _ proslava 25-letnioe Prostovoljnega gasilnega društva na Blejski Oobravi se je vršila minulo nedeljo, pa se zaradi silnega dežja ni mogla izvesti v celoti tako, kot jo bila zamišljena. Dopoldne so se na slavnostnem prostoru zbrali poleg domačih še gasilci z Gorij, Bleda, Zasipa, Podhoma, Jesenic, HruMce, Sv. Križa, Javornika, Koroške Bele in od drugod ter tovarniška požarna bramba z Jesenic, ki so se udeležili slovesne službe božje in napravili obhod po z zastavami okrašeni vasi. Popoldne, ko se je nebo zjasnilo, se je vršila velika gasilska veselica z zelo pestrim sporedom, pri kateri je sodelovala kovinarska godba z Jesenic. — Udeležba jeseniških Sokolov na pokrajinskem zleta v Ljubljani obeta biti zelo številna. Poleg številnih članov in članic, ki nastopijo pri sprevodu in javni telovadbi, se udeleži en tekmovalec tekem za savezno prvenstvo, dalje ena vrsta članov v srednjem ter po ena vrsta Kanov in članic v nižjem oddelku v tekmi vrst in posameznikov v vrstah. — Pred ustanovitvijo podružnice Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Ljubljani. V ponedeljek 26. t m. bo v restavraciji g. Franca Dežmana na Jesenicah ustanovna skupščina podružnice društva ZATs', ki ima centralo v Ljubljani. Prijavilo se je že lepo število nameščencev in njih število še vedno narašča. _Muhasto vreme. V soboto in nedeljo, ko je bilo na Jesenicah na sporedu več cerkvenih obhodov in svečanosti, v okolici pa več prireditev, je lilo kakor Iz škafa. Deževalo je do treh popoldne, ko je zapadel sneg po planinah se je začelo naglo vedriti. Nekateri starejši Jeseničani so mnenja, da je dolgotrajnemu deževju vzrok hroščevo leto, stari očanci pa pravijo, da dežuje letos zato, ker Jeseničani niso šli na božjo pot k sv. Emi na Koroško, kamor so menda hodili dosedaj še vsako leto. Slovenski plesalci zborujejo Ljubljana, 20. junija Menda je prvič, da zborujejo slovenski plesalci v Ljubljani in v dravski banovini sploh. Na inicijativo našega neumornega plesnega mojstra Adolfa Jenka se je pred meseci, še v plesni sezoni, sestal krog navdušenih plesalcev ,ki so si nadeli nalogo, ustanoviti plesni športni klub v Ljubljani. Pripravljalnemu odboru na čelu je bil inž, Franc Lavrič, Čigar velika zasluga je, da je prišlo do ustanovitve kluba. Drevl ob 21. bo v damskem salonu kavarne >Emone< ustanovni občni zbor plesno športnega kluba, katerega naj bi se v polnem številu udeležili vsi naši plesalci, saj je splošno znano, da je ravno med Slovenci mnogo dobrih plesnih parov, ki bi se v klubu sam ogli izvežbavati naprej in tudi tekmovati. Ni pa klub samo za turnirske plesalce! Klub stremi za gojitvijo in izpopolnjevanjem narodnih to modernih družabnih plesov in vežba člane za tu in inozemska tekmovanja v narodnih in modernih plesih, goji družabnost med članstvom in prireja plesne tekme in turnirje. Plesalci, ki so že prijavili svoj pristop v novi klub, so n že par lepih družabnih večerov, kjer je Imel trener kluba g. Jenko predavanja o plesnih novostih to jih tudi pokazal. V plesnem klubu naj se zbere cvet naših plesalcev! Ples kot sport se pri nas še nI povsem uveljavi], kaže pa, da bo bas športno plesni klub lahko s svojim članstvom mnogo doprinesel k dvigu naše slovenske plesne umetnosti. Drevi bo izvoljen odbor in dogovorilo se bo, kar je za delovanje novega, potrebnega kluba potrebno. Vabljeni so prav vsi, ker edino ,ako bo obilna udeležba, bo mogoče pričeti z uspešnim delovanjem, r. k. Koledar. Danes: Torek. 20. junija katoličani. Mlverij. MHava, pravoslavni 7. junija. Današnje prireditve. Kino Matica: ženin greh. Kino Ideal: zaprto. •>nt»nln° Šiška: Dajna In »marasđ ob Ustanovni občni zbor plesno športnega kluba Ljubljana Ob 21. t damsfcl soBistrlca<, k; vzdržuje premet na progi Hercegnovi-Kotor, se je zaletel v Jadrnico bratov Ilic iz Bijele s taicšno silo, da se je takoj potopila Posadke so v zaJnjem hipu re- 811« _ Izpred mariborskega sodtšia. Pred senatom trojice mariborskega okrožnega sodišča sta se včeraj zagovarjala zakonca Franc in Alojeija Preac zaradi raznih tatvin. V maju leta 1S2S sta bila zaradi tatvin in vlomov obsojena na večmesečno kazen, jedva pa sta kazen presedela, sta zopet začela svoj rokomavharski posel Izvršila sta osem vlomov in tatvin ter odnesla za 7000 Din razne obleke in jestvin France Preac je bil obsojen na tri in pol leta ječe, žena pa na *ve leti in mesec dui. _ Gasilci in policija v borbi zoper blazneža. V nedeljo popoldme je bila Sor-kovičeva ulica v Zagrebu pozorišče razburljivega dogodka. Mesar Stjepan Hu-bek, kMe bil že flelj časa živčno bolan, je pričel nenadoma blazneti. Razbil je vse nohistvo ter s sekiro v roki planil nad ženo, ki je bežala v paničnem strahu. Tudi drugi stanovalci so morali bežati. Na pomoč so pozvali policijo. Hubek se jim je s sekiro v roki postavil v bran in zagrozil, da bo vsakogar ubil, kdor bi se mu približal. Na pomoč so pozvali še gasilce in kmalu se jim je posrečilo blazneža ukrotiti in prepeljati v bolnico. V borbi je bil neki stražnik lažje poškodovan. _ Obsodba sleparskih bankirjev. Poročali smo nedavno, da se je pred sodiščem v Paračinu pričela razprava proti bankirju Paračinske banke Milanu Popoviču in njegovima sinovoma Vojislavu in Branku. Sinova sta vodila banko in jo pritirala v konkurz. Ob otvoritvi stečaja so našli r blagajni 436 Din, ugotovili so pa, da znašajo zavodova aktiva 3,304.000, pasiva pa 8,312.000 Din. Za razpravo je vladalo veliko zanimanje, saj je bilo oškodovanih več sto revnih vlagateljev, premoženje je pa izgubilo tudi mnogo društev. Obtoženci so zanikali vsako krivdo, iz knjig je pa bilo dokazano, da so dvignili posojila pri drugih bankah in denarnih zavodih, izkoriščajoč jamstvo in tekoče račune Paračinske banke. Na ta način so dvignili nad 6 milijonov Din, popolnoma so pa uničili tudi rezervni fond. Ko je bila banka že insol-ventna, so zaključili nove obveznosti in reeskontirali menice, za katere ni bilo kritja. Milan Popovič je bil obsojen na 5 let ječe in trajno izgubo državljanskih pravic, Vojislav na 4 leta in štiriletno izgubo državljanskih pravic, Branko pa na poldrugo leto ječe in 1 leto izgube državljanskih pravic. Povrniti morajo tudi vso škodo oškodovancem. — Zraščena dvojčka. V noči od četrtka na petek je neka žena iz Grobnika rodila v bolnici na Sušaku dvojčka, ki sta zraščena od vratu do popka, ki jima je skupen. Nenavaden porod siamskih dvojčkov je seveda vzbudil na Sušaku veliko senzacijo, saj v naši državi tak primer še menda ni bil zabeležen. Otroka sta živa in zdrava. — Zaradi vaške lepotice dva na vešala. Pred dvema letoma je bil v Vranju obešen mladi Ilija Milosavljevič. Zaljubljen je bil v vaško lepotico Jelico Ratkovičevo. Ko je zvedel, da zahaja k njej tudi učitelj Sterija Vasiljević, ga je iz osvete počakal v zasedi in umoril. Jelica je kmalu prebolela umorjenega in obešenega ljubčka ter pričela ljubavna razmerja z drugimi. Med temi je bil kmet Randjel Stojanović, ki je bil sicer oženjen in oče več otrok, kar pa vaške Mesaline ni motilo. Nagovarjala je celo Randjela, naj jo poroči. Stojanović je najel 2ivka Ilica in Aleksandra Stojšiča in jima dal 300 Din podkupnine. Vsi trije so nato zadavili Sto-janičevo ženo in jo vrgli v vodo. Zločin je pa prišel na dan in morilci pred sodišče. Stojanović je bil obsojen na smrt na vešalih, druga dva pa na dosmrtno ječo. Pri zapeki, motnjah pri prebavi, goreči ci v želodcu, krvnih navalih, glavobolu , splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« g^rencice. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, je »Franz Josefova« grenoiea izredno dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh drosrerijah, lekarnah in špecerijskih trgovinah. Iz Llublfane —fj Zahvala ljubljanskomu prebivalstvu. Meetoa občina ljubljanska je priredila idoie 11. Junija 1933 na Kongresnem trem veliko tombolo v korist svojim Večjim počitniškim kolonijam. Tombola je nad vse pričakovanje tako v moralnem kot v gmotnem pogledu dobro uspela. Vsemu prebivalstvu mesta Ljubil ane, ki je s svojim sodelovanjem pri tomboli pripomoglo k uispehu in s tem omogočilo velikemu številu naše revne in bome dece. da si v počitniških mesecih »dra'vstveno opoanore v počitniških kolonijah mestne občime lđubfljamske, izrekam v Imenu te dece naiprisrćnejšo zahvalo. 2nipan in mestni n.n/čelmik: dr. Dinko Pnc. —IJ Slavni tenorist Tino Patlera na poti skozi LJubljano. Ponoči se je te Berlina ipriipeljal sloviti tenorist, dalmatinski rojak Tino Patlera. Prenočil je v hotelu >Slon<, davi se Je pa preko Trsta odpeljal v Dubrovnik, svoje rotfstno mesto, kjer preživi dopust. —lj Da ne bo nepotrebnega razburjanja. Po Ljubljani so se začele širiti vesti, da je v bolnici vse polno sokolske mladine, zlasti iz južnih krajev, ki so v Ljubljani zaradi mrzlega deževnega vremena oboleli. Povprašali smo pri zdravstvenem nadzorstvu, kakor tudi pri mestnem fizikatu, ki sta nam izjavila, da niso mogli ugotoviti nobenih posebnih obolenj. V bolnico so prepeljali le enega naraščajnika zaradi akutnega vnetja slepiča. Prav tako je dobil neki dečko iz Južne Srbije napad malarije, dočim so druga obolenja le malenkostna. Toliko v nomirjenje občinstva. _IJ Ostanku Radetzkega spomenika. podstavku v Zvezdi, ki je stal najpol podrt od prevrata, so se te dni tatekJe ure. Zakaj Je bil tako dolgo nedotakljiv, nas zdaj več ne zanima mnogo, gla*vno je, d« poiro kujp kamenja, ki je podoben žalost-nemai nagrobniku in je kakor nepotreben tnvtl povsem neprimeren v partku. Potreben je bil doslej samo zaradi tega, ker je smetar lahko sipravljai ob rujem metlo in za njim >cizeložirac Radetzlrv med razno šaro na mestni pristavi. Podstavek je zgrajen iz nabrežln-skega atpmenca, ki je dobro ohranjen. Kamnite kvadre razstavljajo s pomočjo diferenčnega Skripčevjja, dvigajo jih ter spuščajo na tla. Kamna seveda ne nameravajo razfbiti, ker bi ga bilo škoda in čeprav bi morda na ta način prej podrli podstavek. Kamenje bodo spravili na pri-st a vi. _lj Velika Ljubljana ae ustvarja* Vič je takorekoč že Ljubljana, tako vsaj pripovedujejo slavnostni govorniki na banketih in tako pišejo tudi časopisi. Tudi na Viču je že vse velemestno, zlasti je pa velemestna pošta. Zadnjič je namreč zbolel pismonoša, ki raznaša pošto po Rožni dolini. Pa naj raznaša oni z Gline, Je pogrun- tala brihtna glavica. Sedaj so bili pa na Glincah brez pošte. Torej naj pismonoša z Viča hodi na Glinee, je perečo zadevo duhovito rešila glava. Ja, presneto, pa se je izkazalo, da zato Vičani niso več dobili pošte. Na Viču je pa županstvo, šola, župnija, posojilnica, tam v glavnem kraju občine je pa tudi trgovina in obrt in nekaj industrije ter polno zaljubljenih deklet in fantov, ki kar koprne po pismenih dokazih srčnih občutkov. Občina je v nedeljo pred cerkvijo oznanila, naj ljudje sami hodijo na pošto po pisma, denar, pakete in časopise. Tudi s Ceste na Brdo in z Brda samega naj hodijo sami po pošto ln čakajo, da pride kaka pofiirjatev. Velik del prebivalstva je s to duhovito rešitvijo prav zadovoljen, češ, da se bodo vsaj davčni opomini malo zavlekli. Poštna direkcija je torej Viču izkazala prav dobrodošlo uslugo, ko je odklonila prošnjo poštnega urada za nadomestno moč. Dekleta in fantje so tudi zadovoljni, ker se zmenijo kar pred pošto, kamor hodijo po pisma. Ali bi ne bilo pametno, če bi tudi v Ljubljani posnemali Vič? Vsaj poskusili naj bi nekaj časa, saj so sedaj itak že skoraj počitnice. Poslovno življenje počiva, časopl sov pa ljudem tudi m* treba brati, saj samo zabavljajo. »Hubertus« milo ne pere samo toda pere cenejše. In domač izdelek je. Zahtevajte ga. Vaš trgovec Vas bo prav rad postregel. _lj Bazaltoidni tlak na Kongresnem tren se ni posebno izkazal in ga te dni popravljajo. Obrabljen je pa samo na črnih pasovih, ki so abetonirani iz malo drugačne mešanice. V materijalu je bila •namreč črna barva, ki je škodovala trdnosti betona. Zdaj bodo napravili beton s primesjo temino barvnega cementa. Popraviti bo"?o morali skoraj vse črne pasove. _IJ Barje zopet pod vodo. V nedeljo je začela Ljubljanica naglo naraščati in je ponoči med ponedeljkom prestopila bregove pri črni vasi. Včeraj dopoldme je še vedno naraščala ter je poplavifla zapadni del črne vasi z njivami in travniki. Komisija, ki jo je poslalo mestno na-čelstvo, je ugotovila, da je voda uničila ljudem vse, kar so posadili po zadnji poplavi. Zdaj ne morejo več upati, da bodo kaj pridelali, koruza srtodnevinica. fižol, krompir iu vse drugo je uničeno. Popoldne je začela voda zopet upadati, toda šikoda se ne da več popraviti. Včeraj Je bila ves čan odprta Ljubdjanicina zapornica v Trnovem, Gruberjev prekop je pa itak vetno odprt. Ponoči so zapornico sirNustill, ker je pa zaradi tega začela voda zopet naraščati, so jo morali zopet odtereti. Delo v Liju/bljanici mora seveda počivati. Morda bodo lahko spustili zapornico popoldne in začeli zopet delati, severia, če se vreme ne bo zopet siklsalo. Zdaj pa velja v polni meri rek, da ne smeš hvaliti dneva pred večerom. _lj Kmečki sadni trg je bil danes izredno dobro založen z jagodami, pa tudi domačih črešenj m gob, jurčkov, lisic ln mavrohov, Je bilo mnogo. Domače čreš-nje so pri-apele »danes prvič v večji množini na tng. Zdaj so že zrele dobnunjsike. Vendar še niso sladke, pač pa zaradi hladnega vremena in ker jih ni požlahtni-lo solnce. Danes je prispela tudi večja pošiljka bosanskih črešenj. Cene med domačimi in uvoženimi čresujami so se skoraj povsem zravnale, vendar so najcenejše dobrunjske, ki jih prodajajo po 4 do 6 Dki kg. Belokranjske so po 8 Din, ker pročtajaJike precej stane vožnja, zato bosanske črešnje niso nič dražje, razen boljših vrst, ki jih prodajajo branjevke po 10_12 Din. Črešnje torej še niso posebno poceni, kar je pa demo pripisovati slalbemu vremenu, ki Je zadržalo zorenje. Borovnice bodo pa letos prav tako poceni kot so "bile lani, dames so jih že prodajali po 3—4 Din liter. Rdečin jagod je od dne do dme več. Danes so Jih prodajali fpo 6—9 Din liter. -JI j Ne nadlegujte gasilskega ivada! V zadnjem času se dogaja, da kličejo razne privatne stranke ob požarih mestni gasilski urad in zahtevajo razna pojasnila o nastalem požaru. Ker obremenjuje s tem telefonske aparate mestnega gasilskega urada ravno v času, ko je brezfaibno funkcijoniranje teh aparatov neobhodmo potrebno, prosi mestno načel-stvo v Ljubljani vse prebivalstvo, da ob takih prilikah ne nadleguje mestnega gasilskega urada z nepotrebnimi vprašam*)!, ker s tem moti brezahibmo fnnkcijoniranje gasilske alužibe. _lj Jadranska straža v Ljubljani vabi ©voje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži komemoracije za pok. Istrskim voditeljem kn narodnim borcem Vekoalavom Spmčičean, katero pripravlja posebni odbor narodnih in obrambnih diništev. Spominski večer bo juttri ob 20. uri v tvuraaii ua Tabor-i. a Istega dine ob 7. uri zjutraj se bo brala maša /Aduthiica v cerkvi Sv. Jakoba. _lj Izjava In prošnja. Zadnji teden •krožijo po občini Vič pri Ljubljani o dobro znani, mgledini osebi čudna, neosnovana, ipodla obrekovanja. Kot zastopnik obre&ovanega v svarilo vsem izjavljam, da lsnazn nalog, da proti vsakomur, ki bo obrekovanje kakorkoli razaažal ki razširjal, povzročim sodno postopanje In kaznovanje. Obenem prosim tiste, ki bi mogli kot priče nastopiti, naj mi nemudoma javijo vsakogar, ki bi žaljivo govorico širil. Dr. Krek Miha, advokat, Ljubljana, Miklošičeva cesta 19. 35€-n _lj Prekmurski rojaki iz Bogojtne pridejo na povabilo DruStva >So6a< v soboto 1. julija t. L v Ljubljano, kjer nastopijo pod- vodstvom šolskega upravitelja in režiserja g. Braliha s svojo originalni o velezanimivo >narodno prekmursko svat-bo< isti dan ob 20. uri v dvorani na Taboru. S tem nastopom pokaže nad 30 Igralcev vse zanimivosti lepe narodne prekmurske svaube v originalu- Zelo interesantno pretonursko gostuvanje, ki se vrši prvič v LJubMani ter zasluži vso pozornost 357-n _lj Mnogokratnik za odmero prirast- kartne v okolišu mesta Ljubljana se je določil za mesec maj 1933 na 7. Gospodje! Poznate že razirno kremo »LA TOJ A«? Preizkusite jo in sicer nadležno britje Vam bo postalo zabava. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: >CHEMOTECHNA< družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. Matični pevci na višku kulturnega dela Občni zbor pevskega zbora Glasbene Matice. — Zbor nam obeta še mi: ogo Ljubljana, 20. junija Med kulturnimi organizacijam: jt treba lazločevati dvoje: tiste, ki govore o svojih uspehih in one, ki delajo t;ho. a s tikspj s lo. vnemo ter ljubeznijo, da govori njiho->o delo samo na sebi o kultumero življeiju takorekoč na vsakem koiaku. ln med te slednje sodi pevski zbor Glasbene Matije, ki je imel snoči v Hubadovi pevski dvorani 42. redni občni zbor. Po njegovih uspehih poznamo vsi delo pevskega zbora GM, vendar si ne moremo napraviti dovolj jaj-ne slike o snovanju, delu, trudu in požrtvovalnosti neštetih delavcev, ki jih omenjamo le redko in onih, ki jih niti širša javnost ne pozna — o delavcih, ki širijo in dvigajo našo glasbeno kulturo, ter njih dela ne znamo oceniti in ceniti. To delo se je pa razkrilo na občnem zboru. Udeležba je bila lepa, pevci so tudi v tem pogledu disciplinirani. Predsednik g. SL Pečenko je otvarjajoč občni zbor prisrčno pozdravil pevce in pevovodjo g. ravnatelja Poliča. V širokih obrisih je očrtal delo zbora naglasa j oč, da tudi letos, po lanskem glasbenem festivalu, tempo njihovega dela ni postal počasnejši. Delo jih je gonilo od datuma do datuma z naglico; lani se je govorilo, da bi naj tudi drugi pevski zbori prevzeli nekaj tega dela, prirejanja ter studiranja velikih koncertov, vendar je ostalo skoraj vse na njihovih ramah. In razen na samostojnih koncertih, ki so dosegli Mni vredne uspeh*, j nastopali na skupnih nastopih HP2, sodelovali v gledališču in še ob neštetih prilikah. Predsednik se je zahvalil gg. pevovodjem, ravnatelju Poliču, Zepiču, Grmu in Juvancu in vsem drugim, ki so pripomogli, da je zbor opravil povsem svojo pevsko dolžnost. S pijeteto se je spomnil aktivnih članov in kulturnih sodelavcev ki so umrli med letom. Kako vestnega in agilnega tajnika ima zbor, je dokazalo že tajniško poročilo samo na sebi, ki ga je čital tajnik g. J. Ger-čar skoraj celo uro. Tajnik je naglasil rudi, da je treba njihovemu pevskemu zboru kot umetnostni ustanovi več časa za študij kakor tudi, da se pevske moči ne izrabljajo preveč nera-cijonalno z nastopi pri vseh priložnostih na ljubo vsem. To bi morala naša javnost razumeti, da bi ne izrabljala pevskega zbora z večnim nadlegovanjem za vse mogoče prireditve. Priredili so tri nove samostojne koncerte, 5 so jih pa ponovili; novembra so nastopili z deli Szvmanovskega in Stravin-skega, aprila so dosegli krasen uspeh z Beethovnovo »Misso solemnis«, a ta mesec so ponovili Gallusov koncert v stolnici. Sodelovali so pri proslavi na čast Gallusu v Ribnici, kjer so ponovili cerkveni koncert, nastopili so pa potem tudi pri odkritju spominske plošče. Januarja je zbor nastopil na jubilejnem koncertu ob proslavi 70Ietni-ce Ljubljanskega Sokola. Marca so peli na koncertu Hubadove pevske župe. Maja so nastopili na vižmarskem taboru. Razen tega je zbor sodeloval tudi pri gledaliških predstavah (pri Sleherniku in Parsifalu). Pevci so spremljali na zadnji poti s pesmijo svoje častne in redne člane in prijatelje. Sodelovali so še pri raznih prireditvah. Lani so tudi peli ob priliki kongresa narodnih noš pri maši na Kongresnem trgu, sodelovali so pri komemoracijah, pri pevskih svečanostih v podeželskih krajih, pri sprejemih pevcev itd. Zbor se letos izkuša tudi v založništvu; izdati namerava pesmarico Adamičevih skladb. — Člani p. z. GM se udejstvujejo tudi izven delovanja zbora, kar pa ni vedno v korist pevski celoti, izjema je pa Za-vršanov kvartet kakor tudi Slovenski vokalni kvintet. Obe pevski edinici se častno uveljavljata izven zbora, njuni člani so pa tudi najagilnejši v zboru. — Zbor je imel v devetih mesecih 26 vaj ženskega zbora, 25 moškega, 65 pa skupnih. Številke govore! Ravnatelj g. M. Polič je vodil poleg neštetih nastopov še 113 vaj; privečjih nastopih sta mu pomagala Zepič in Grm, pri manjših Juvanc. — Zbor šteje zdaj 65 pevk in 49 pevcev. Odbor in rediteljski zbor sta imela 8 sej, eksekutiva pa se je sestala če-šče po potrebi. Zelo podrobno ter vestno sestavljeno poročilo je podal tudi blagajnik g. Lasba-cher. Dohodki so bili bolj pičli, 13316 Din, izdatkov so pa imeli 9719 ter znaša saldo 3£97 Din. Arhivar g. Cerar je kratko poročal, da je z Bačnarjevo uredil arhiv, nakar je iz-pregovoril pevovodja g. ravnatelj Polič. Da je zbor bil med letom na višini, ki mu pripada po tradiciji ter zgodovini, je pripisovati predvsem zboru samemu, ki se je povsem zavedal svoje naloge, in glavnemu odboru, ki je poleg opravljanja administrativnih poslov nudil zboru krepko moralno podporo. Tudi g. pevovodja je izjavil, da je treba končno določiti točno in odločno, kje in kdaj naj zbor nastopa ali ne, da se bo mogel dovolj poglobiti v svoje delo. Pevski zbor GM naj se usmerja predvsem v smeri koncertne edinice, ki zavzema v pevskem življenju višji položaj, dan že po nalogah zbora S tem se ne nameravajo postavljati na piedestal pred drugimi pevskimi zbori, nego je le treba zaščititi njihovo stremljenje, ki jim ga diktirajo resne naloge. Potrebujemo koncertnih faktorjev, ki bi se lahko posvečali pravim pevskim nalogam s studiranjem velikih koncertnih del. Zadnja leta je pevski zbor GM nastopil to pot ter je stopil v vrsto evropskih koncertnih faktorjev. A GM bi naj obdržala naštudirana velika koncertna dela stalno v programu, da bi imela vedno naštudiran repertoar svetovnih del, ki bi jih naj izgladila do popolne dovršenosti Jeseni začno študirati Verdijev Requiem; priredili bodo nekaj Gallusovih koncertov v cerkvah na deželi. Gallusa hočejo izčrpati kolikor se bo dalo ter ga povzdigniti, da bi šla njegova dela med svet, kar nedvomno zasluži. — Za pevce, ki vstopajo v zbor, bi bilo treba prirediti nekakšno predšolo. Po revizorskem poročilu je izrekel g. dr. J. 2irovnik zahvalo odboru in reditelj skemu zboru. — Soglasno so bili izvoljen: gg.: predsednik S. Pečenko, Pelan, tajnik J. GerČar, Nada Bačnar, blagajnik K. Las-bacher, I. \Vohinz, arhivar J. Cerar, Iva Jurca; odborniki: J. JakSe. Dana Pavčič; namestnika šefman in L. Bufon; rediteljski zbor: 1. tenor Crnko Lučovnik, 2. tenor Mešek-Kramar, 1. bas \Vohinz-D. Završan. 2. bas Hočevar-Kremenšek: ženske: Vid mar-Horvat, Jurca-Šebcr, Počivalnik-Jerne-jec. \Veber-Mohorčič; revizorja: Hladnik in Ajdič: delegata za obč. zbor JPS: Pečenko in Gerčar. Zbor bo otvoril v Hubadovi dvorani čitalnico za člane. Pri raznoterostih ni bilo debate. Občni zbor ;pokazal, da lahko pričakujemo Še mnog*, od pevskega zbora Glasbene Matice. Iz Celja — Občinski svet za Celjc-okolico bo imel v petek-23. t. m. ob 19. redno javno sejo v občinski posvetovalnici na B-regu. Na dnevnem redu so poročila odsekov. —c Proračunska seja krajevnega šolskega odbora za Celje-mesto za obe mestni osnovni in obe meščanski šoli bo v četrtek 22. t. m. ob 18. v zbornici mestne narodne šole. —c Netelovadci, člani Sokolskega dni štva v Celju, ki se nameravajo udeležiti pokrajinskega zleta v Ljubljani v slavnostnem kroju, naj se drevi ob 20. udeleže skupne predelave redovnih vaj ^ telovadnici v mestni narodni šoli, kjer bodo prejeli ostala navodila. —c lTmrla sta v celjski bolnici: v nedeljo IS. t. m. 271etni brezposelni kovač Franc Valentine iz Borovja v občini Tolstem vrhu pri Vojniku, v ponedeljek 19. t. m. pa 661etna mati rudarja Marija PeČar-jeva iz Liboj. —c Druga prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Atletiko se bo pričela v nedeljo 25. t. m. ob 17. na športnem igrišču pri »Skalni kleti«. To tekmo je odredil LNP, ker je bila jesenska prvenstvena nogometna tekma med obema kluboma razveljavljena. —c Izguba zlatnine. V soboto 10. t m. med 19. in 20. je bila na poti od Lise do Celja izgubljena okrog 300 Din vredna zlata ženska zapestnica, v ponedeljek, 12. t. m. popoldne pa ie bila izgubljena na poti od Celjske koče do Zavodne 800 do 1.000 Din vredna zlata moška verižica. Iz Trboveli — Nedeljske nogometne tekme. V nedeljo dopoldne ob 10. se je vršila na igriSču SK Trbovlje ob skrajno neugodnem vremenu prijateljska nogometna tekma med celjskim SK Olimpom in trboveljskim SK Dobrno. Ves čas tekme je močno deževalo, kar je oviralo normami potek igre. SiK Olimp je bil stalno v rahli premoči. Končni rezultat 4 : 1 za SK Olimp. Sodil je g. Lunder iz Trbovelj. — Popoldne ob 17. se je vršila prijateljska nogometna tekma med SK Hermesom, prvakom D. razreda iz Ljubljane in domačim SK Amaterjem na igrišču slednjega. Tekma se je sicer vršila ob ugodnejšem vremenu, vendar je bil teren tako razmočen, da je močno oviral pravilen potek igre. Prvi polčas 1 : 0 za SK Hermes. — II. polčas je SK Hermes s svojim ostrim startom in hitrim tempom ter preciznim podajanjem žoge potisnil Amaterja v obrambo. Docela sta popustila desni in levi half, ki nosita glavno krivdo na porazu. Tudi leva in desna zveza se nista znašli in sta pokvarili precej zrelih šanc. Končni rezultat 6 : 1 za SK Hermes. Sodil je g. Božič iz Trbovelj. — Neprevidni kolesarji. Dasiravno se je v dnevnem tisku že večkrat ostro grajala hitra in neprevidna vožnja mladih kolesarjev in so bili nekateri že ovadeni, se dirkanje po naši glavni prometni cesti nadaljuje, kakor bi šlo za stavo. Nič bi ne imeli proti dirkanju, če bi ti neprevidneži ne ogrožali pešcev. Zadnje dni so povzročili zopet nekaj telesnih poškodb. Tako je pretekli teden opoldne, ko so se otroci vračali i ^ole, pred Lamperjem podrl neki slikarski vajenec lOletno šolarko ter ji povzročil na glavi t.žjo poškodbo. Ta kolesar je bil še vseeno tol*';o obziren, da je svojo žrtev spravil v ambulanco, kjer so okrvavljeno revico obvezali in poslali v domačo oskrbo. V soboto pa je nekdo drugi podrl pred hišo posestnika g. Pungerčarja 61etne-ga dečka ter ga na glavi in obrazu precej hudo poškodoval. V nasprotju s prvim pa se ta nepridiprav ni zmenil za malega ponesrečenca, marveč je urno zdirjal dalje. — Da se take nesreče v bodoče preprečijo bi bilo priporočljivo, da bi se uradno normirala dovoljena hitrost vožnje po naši glavni prometni cesti in stranpotih, ker bo le na ta način mogoče odpraviti grdo razvado naših kolesarjev, zlasti mlajSih. Ce bi pa tudi to ne zaleglo, potem pa je takim brezobzirnežem treba zapleniti kolesa, kakor je tudi predlagal jeseniški dopisnik našega lista za Jesenice, kjer so očividno kolesarji tudi precej brezobzirni. Laž. Plešasta priča: Verjemite mi, gospodje porotniki, ali ne, toda ko sem našel umorjenčevo truplo, so se mi od groze najezdu* lasje. Predsednik sodišča: Ne pozabite, priča, da ste prisegli, da boste govorili či sto resnico. ve sirot* RomM XXXVIII. Kako opisati noč, ki jo je preživela Henrika v hotelski sofo i? Prva jutranja zarja jo je naSla na Kolenih z žarečimi očmi. z drhtečimi ustnicami- šepetajočo že tisočkrat isto molitev. Z mladim jutrom je posvetil v njeno srce žarek .panja. Ni mogla pričakati, da zve ime svojega rešitelja, da bi ga priključila v molitvi imenom dragih ji bitij. In to novo hrepenenje v njenem srcu je razpršilo vse muke noči. Henrika je pričakovala Rogera, kakor da bo z njegovim povratkom v njenem srcu oživelo upanje. 3ogeT Je k^če potrkal na vrata. Zagfledal je Henriko v prečuti noči vso izpremenjeno. Podala mu je roko in ga molče odvedla k naslanjaču, kjer je oblečena presedela do jutra. — Pripravljena sem, — je dejala. Takoj sta odšla in znova se je pričelo beganie po vseh pariških okrajih. By je to brezuspešen trud. ki je izčrpal Henriki vse moči, mladega viteza je pa še bolj vzpodbudia. da se je ves posvetil ubogemu dekletu. Kako povedati resnico temu bitju brez nade? Tisti hip se je biLa Henrika po prevelikem naporu sicer pomirila, toda bati se je bilo, da se je obup kmalu zopet polasti. Drugi del naloge, je pomislil vitez, bo mnogo težji. Slednjič je stori.1 trden sklep, zbral je ves svoj pogum in iz-pregovorM: — Gospodična, veseli me in počaščenega se čutim, da mi tako neomejeno zaupate. Vaše zaupanje mi je najboljše jamstvo, da boste premagali vse strašne napade obupa, ki vas pretresajo od včeraj; v tem vidim jamstvo, da mi boste po svojih najboljših močeh olajšali poslanstvo' ki sem ga pre-vzei in ki ga bom tudi izpoJnil. — Govorite, gospod! — je vz-kriknila Henrika, — govorite; kaj naj torej storim? — Poslušajte moj nasvet in opustite to tavanje po mestu, ki vas samo utruja. Pustite mene samega nadaljevati iskanje do uspešnega zaključka. Dokler ne bom tako srečen, da zopet najdem vašo sestro, boste stanovali v hiši vrle žene, ki jo že dolgo poznam in ki ji boste plačevali gostoljubnost z delom svojih rok. — Delo!... O, da! — je odgovorila Henrika žarečih oči. — V delu najdem uteho in pogum, da bom lahko čakala morda še dolge dni, predno bom zopet videla svojo ubogo Luizo. Vitez je hotel izrabiti Henrikino dobro voljo in kmalu sta sedla na trgu v kočijo. — Precej daleč je, — je pripomnil. Ko sta že sedela v kočiji in je Ro- ger povedal kočijažu naslov, Je načei vprašanje Henrikinega stanovanja. Henriko je hotel predstaviti kot podnajemnico stari vdovi, zelo pošten: in zanesljivi ženi, ki jo je bila moževa smrt prisilila preživljati se s pranjem perila. Gospa Dervignv — tako se je pisala vdova, — je sprejemala samo delavke, ki je o njih dobro vedela, da so poštene. Globoko jo je pretreslo pripovedovanje o bridki usodi slepe sirote, izročene sredi Pariza na milost in nemilost prvemu lopovu' ki jo je srečal. Henriki je prijazna vdova obljubila, da ji odda v najem sobico in preskrbi delo. Potem se je pa obrmla k Rogeru, rekoč: — Gospodu vitezu se zahvaljujem, da se je spomnil mene za... — Za dobro delo, — je pripomnil Roger. — No, diraga hči, — je zaključila vdova in odprla vrata, — takoj vas odvedem v vašo sobico. In odšla je naprej po kamnitih stopnicah v tretje nadstropje. Vitez de Vaudrev je stopal za njima. JC1 i Od tretjega naxlsrtnx«>ja najprej je vodiio vedno ožje leseno stopnišče. Bodoča Henrikina sobica je bila na koncu hodnika. -— Sobica ni razkošno opremljena, 7- je dejala gospa Dervigvjeva smeje, — toda sosedje vas ne bodo nadlegovali. Samd boste tu. Odpri a jo vrata. —Čakala sem zelo dolgo, predno sem oddala to sobico v najem. Nisem je hotela oddati moškemu, ki bi mi zakadil zastore. In tako sem zelo vesela, da imam vas na stanovanju, dete moje. Pozdravila je viteza in odšla. Roger je zapr! vrata za njo in sto-pil boječe k dekletu, rekoč: — Dovolite mi, gospodična, da vam dam za prvo silo nekaj denarja, ki ga nujno potrebujete... S tem dokažete, da me smatrate vrednim naloge ki sem jo prevzel... Storiti hočem vse, kar je sploh mogoče, da najdem vašo ubogo slepo sestro. — Jaz, — je pripomnila Henrika otožno, — bom pa obsojena ... — Da^ čakati boste morali, dokler ne dosežem v svojem prizadevanju za žel j enega uspeha. Vsak dan bom prihajal obveščat vas o vsem, kar bom dosegel o svojih razočaranjih in nadah. Naenkrat se je pa Henrika sp-orrmi-la Luize, ki ji previdnost najbrž ni bila tako naklonjena kot nji. Ni ji bilo treba izgovoriti misli, ki ji je bila šinila v glavo. Roger je uganil vse iz njenih oči. — Zaupajte mi. — je dejal in stopil k vratom, — zdaj, ko vem, da vam ne preti več nevarnost, preisčem ves Pariz; zdaj izpolnim svojo dolžnost do konca... Gredoč mimo sobe gospe Dervig-nvjeve je opazil, da ga vdova čaka. — Počastite me s svojim posetom, dragi vitez, — je dejala prijazno. — zelo vam bom hvaležna, če mi boste posvetili nekaj minut časa, dragi vitez. Pri prvih njenih besedah je Roger spoznal, da se vdova najbrž boji misli, da bo vitez zahajal k njena podnajemnici. — Ne morem vas prepričati o absolutni poštenosti svojih namenov, — je dejal Roger; — na vašem obrazu čitam, da se bojite od moje strani nekakšne ljubavne pustolovščine, ki bi si jo rad privoščil skrivaj. Toda motite se, gospa, — je pripomnil ponosno dvignjene glave, — in prepričan sem, da ne boste imeli več pravice dvomiti, če vam dam častno besedo plemiča. Gospa Dervignvjeva se je v znak spoštovanja priklonila, toda zadovoljila se s plemičevo izjavo ni. — Jamčite mi za mojo podnajemnico, — je dejala. — Dobro, tudi jaz hočem nekaj storiti za njo... Njena nesreča je dovolj težka, da ji lahko oba po svojih močeh priskočiva na pomoč. — Kaj nameravate storiti? — Najprej ji preskrbim delo — najboljše, kar ga morem. In ker najbrž še ne pozna niti najenostavnejših sredstev za vsakdanje življenje, jo sprejmem obenem tudi na hrano. ta. kar bo pri meni delala. Tako bo. dokler ne najdete njene uboge sestre, da se bo lahko vrnila z njo v Evreux. Roger je poslušal nekam raztreseno; pri besedi Evreux se je pa mladi mož zdrznil, kot da se je zdramil iz trdnega spanja. In takoj se je poslovil od prijazne vdove. Pustimo viteza de Vaudreva, naj napne vse sile v iskanju slepe sirote. Najstarejša kuharska knjiga sveta Napisana je bila v prvem stoletju krščanstva in nosi naslov „Apicius Coelis in re „quoquinaria" Minilo je mesec dni, ne da bi se kaj izpremenilo, ne da bi vitezu upadel pogum. Klepetulje vsega okraja so se bile že davno lotile nove podnajemnice gospe Dervignyjeve; zlobno obrekovanje je prišlo tudi nji na ušesa. Spočetka se za to ni zmenila, ker so pa postajali zlobni jeziki vedno nesram-nejši, se je začela razburjati. Vendar pa Henriki tega ni omenila; zapletla bi se biLa v prehud spor s samim seboj, ker je vedno hvattla viteza, češ, da ni zmožen podle misli, kaj šele podlega dejanja. Literatura sladokuscev odnosno kuharske umetnosti ima svoje začetke v najstarejših časih. Tako opisuje Ana-harsis atensko gostijo in omenja mnoge gastrozofe, ki spadajo njih dela po njegovem mnenju v knjižnico sladokuscev. Najodličnejši med njimi je bil Ar-hestratos, M se je izborno spoznal na filozofijo okusa in je bil Brillat-Savarin antike. Njegovo delo, piše An aha rs is, je zaklad, ki kar žari in ki obsega predpise za večnost. Z zatonom antičnega sveta je propadla tudi starogrška kuharska literatura in se je izgubila brez vsakih sledov. Pač se je nam pa ohranilo iz starih časov rimsko delo, napisano v prvem stoletju krščanstva in priznano za najstarejšo kuharsko knjigo sveta. To znamenito delo nosi naslov »Apicius Coelius in re quoquinaria«. Pisec rimske knjige pa ni istoveten s sladokuscem enakega imena, živečim za časa cesarja Avgusta. Ta mož je bil znamenit po svojem finem okusu, ki ga je veljal mmogo denarja, končno pa tudi življenje. Kot sladokusec je zapravil vse svoje premoženje, končno se je pa iz strahu pred lakoto zastrupil. Najbrž je napisal prvo kuharsko knjigo sveta neki Coelius, iz simpatije do popularnega sladokusca si je pa prilastil ime Apicius. V najstarejši kuharski knjigi ni navodil glede prirejanja delikates, ki so tako dišale omenjenemu sladokuscu, kar najbolj dokazuje že dejstvo, da knjige ni izdal on. Večina receptov iz najstarejše kuharske knjige bi se zdaj ne dala porabiti, ker se zahteva preveč začimbe. Za zelo važen problem je smatral Apicius soke odnosno omake in je postal tako predhodnik nazorov sladokusca Soyerja, živečega nekaj stoletij pozneje. Sover je trdil, da je sok pri Novo odlikovanje v Rusiji Sovjetska vlada je sicer odpravila vsa carska odlikovanja, pa je uvedla namesto njih svoja, med njimi tudi odlikovanje za delo. Najkočljivejše vprašanje je zdaj v sovjetski Rusiji povečanje površine obdelanega polja in vzpodbuda kmetov k delu na polju. Zato je sovjetska vlada ustanovila za zasluge pri poljskem delu posebno odlikovanje. Najmarljivejši kmetovalci dobe v znak priznanja rdeča prapor, najmalomarnej-ši in najbolj leni pa rogozni prapor. Prapori kot odlikovanje so določeni vedno po dva in dva za več okrajev, kjer tekmujejo med seboj poedine vasL U spe hi vasi se zabeležijo na kandidatni listi, potem pa dobi vas, ki je dosegla v eni dekadi (10 dneh) najboljši uspeh, rdeči prapor, vas z najslabšim uspehom pa rogozni prapor. Svojo sramoto v obliki rogoznega prapora obdrži, dokler se ne najde vas, ki je pri obdelovanju zemlje še bolj lena in mora prapor prevzeti. Z rdečim praporom odlikovana vas pa obdrži odlikovanje do prihodnje pomladi. Kako je z največjimi uspehi v praksi, nam pove glasilo severnega Kavkaza »Molot«. Rdeči prapor je dobila Adihejsko-črkeska republika za 70% izpolnjenega načrta, Remontni okraj za 89%, Prole-tarski okraj za 68, Karačajevska (gorska) republika pa za 79%. Rogozni prapor sta dobila Krasnodarski in Kanev-ski okraj, ki sta zase jala nekaj nad 20% rodovitne zemlje, Aleksandrovski okraj za 22%, Georgijevski pa za 21.5%. Zanimivo je, da so kandidati za rogozni prapor skoraj izključno okraji, ki so bili prej najrodovitnejši, ki pa zdaj delo na polju sabotirajo. Nekateri okraji na rdeči prapor niso posebno ponosni in si ne prizadevajo obdržati ga. Tako ga je imel Korenovski okraj samo 10 dni, potem se je pa potegoval za rogozni prapor. V okraju dobi prapor vas, ki se kuhanju enako važen, kakor slovnica pri izuČevanju jezikov, da je torej podlaga vse kuharske umetnosti. Prva rimska kuharska knjiga je bila podlaga poznejše kuharske literature, ki se v nji jasno pozna vpliv rimske kuharske umetnosti. Moderno nasprotje prve kuharske knjige je Marcela Boulestina knjiga »Almanah dobre kuhinje«. Kakor večina sladokuscev in avtorjev kuharskih knjig je tudd Boulestin iz vrst estetov. Prvotno je bil literat, pozneje glasbenik, slikar in arhitekt, končno se je pa posvetil gastronomiji in na tem polju je dosegel največje uspehe. Jedilni listi v njegovi londonski restavraciji so najboljši dokaz, kako visoka je bila Boule-stinova kuharska umetnost. Največja prednost Boulestin ovih receptov je njihova enostavnost in njihov zakon je priljubljeni izrek: »On ne mange bien, que chez soi.« b Boulestin zavrača tudi naziranje, da kuhanje ni umetnost, če je vsega dovolj na razpolago. Po njegovem mnenju se da kuhati varčno in vendar dobro. Priporoča naraven okus jedi boli. nego razne rafinirane primesi. Čeprav rabi pri kuhi mnogo masla, smetane in vina, ne moremo govoriti o potratnosti, ker vedno misli na porabo vseh ostankov in s tem se da pri kuhanju največ prihraniti. Če hočemo dobro kuhati, obenem pa varčevati, moramo biti pri delu z razumom in ljubeznijo. Kuhanja ne smemo podcenjevati, ker je važno za naše zdravje in življenje. Dobra gospodinja prihrani mnogo denarja, pa vendar pripravi možu in družini prijetno domače ognjišče. Ni važno, kako delo opravljamo, glavno je. da delamo vse z veseljem in ljubeznijo, pa bomo zadovoljni. najbolj odlikuje. Odlikovanja pa dobe tudi poedinci za zasluge, zlasti delavci, M imajo opraviti s traktorji. Zlato Je teklo Zlato je bi;0 in bo največja privlačnost za ljudi, ki mislijo, da je sreča v bogastvu. Iskalci zlata imajo večkrNar«too tiskarno«: Fran Jezeraek. - Za opravo Id toeeratni M Usta: Oton Chrtotot. - v« v Ljubljani.