Hl. Min. 9 UntOini. i m. M. liinllo »08. XLLIeio. janija vsak dan zvečer izvzemii nedelje io praunuke ter velja po poill prejemsn pa f 4 K, sa pol leta 12 K, as četrt leta O K, aa an aieae« 2 K, Kdor hodi sam ponj, plača ftlo leto 80 K. — Na naročbo brea Istodobna vpoaityatve naročnine so ne ozira. — Za — Dopisi naj sa lavole frankoratt — jRokoplsi m no vračajo. — Uradnlštvo ta Uiretatttva tolefon At. 14. avstro opfpfco dežele aa vse leto 25 K, aa poi leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za L jebi t an o 8 pošiljanjem na dom za vse leto aa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemelfo celo leto 28 K. Za vae druge dežele in Ameriko se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat je v Knaflovih ulicah it. 5, — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. PousMoine številko po 10 k. Upravništva telefon it 85. — Deželni zbor Kranlsbf. Zastopniki vseh ljubljanskih listov so vložili meseca aprila, kmalu po zadnjem deželnozborskem zasedanja na predsedstvo deželnega zbora motivirano vlogo, da se jim v deželni zbornici namesto dosedanje docela nedostatne časnikarske lože od kaže tak prostor, kjer bi mogli neovirano zasledovati razprave deželnega zbora in zanesljivo poročati o njih. Na to vlogo niso dobili časnikarji nobenega odgovora, pač pa se jim je danes zopet odkazala dosedanja časnikarska loža. Na današnjo intervencijo časnikarjev gospod deželni glavar ni odredil ničesar, in zato so zastopniki ljubljanskih listov zapustili svoje prostore ter izjavili, da se ne vrnejo v zbornico in opuste zase poročanje o deželnnzborskih razpravah, dokler se ne ugodi njihovim upravičenim zahtevam. Ljubljana, 19. junija 1908. Resnicoli. i. Koliko se je že pisalo, koliko se je že govorilo o invaziji regnikolov v naše dežele. A vse govorjene kakor tudi vse pisane besede so bile ob steno vržen bob. Avstrijske državne oblasti so v tej stvari gluhe in slepe: regnikoli so smatrani kakor podaniki prijateljske (!;!) v trozvezi stoječe države in kakor takim se jim ne * sme skriviti niti lasu na glavi. V slučaju, da je eden ali več regnikolov provociralo Slovenca ali pa tudi Laha domačina, mora provocirani lepo molčati, da se mu ne pripeti kaj biljega. Kajti gorje onemu, ali onim, ki bi se drznili storiti kaj zalega reg-nikolu: takoj se oglasi italijansko ministrstvo za zunanje stvari s zahtevo, da se dotičnik ali dotičniki najstrožje kaznujejo. In kakor smo dosedaj videli v premnogih slučajih, se avstrijska vlada vselej ponižno vda tej zahtevi. Regnikolov je sedaj tako polno po Goriškem, po Istri in posebno po v Trstu, da kamor dregneš, zadeneš v regnikola. Dobiš jih vse polno med zidarji, med težaki v svobodni luk i v Trstu, med vozniki, med čevljarji, med krojači, med brivci, in sicer med temi poslednjimi še največ. Regni-kole najdeš v službi raznih trgovskih tvrdk, po odvetniških pisarnah in v uredništvih raznih listov. Da ne govorimo o »Indipendentu« o »Pic-colu« in o »Gazzettinu«, ki so jim regnikoli prvi in najbližji sorodniki, naj povemo le, da je v uredništvu »Lavoratora« med devetimi uredniki nič manje, nego pet regnikolov. Ni pa sklepati iz tega, da so regnikoli morda zmožnejši od domačinov. Ne! Vzrok temu tiči le v tem, da oni delajo za manje plače, nego domačini. Kajti regnikolo se zadovolji s kosom polente in kosom sira za kosilo in z ravno tako večerjo. Kar prihrani pa ponese domov v Italijo, kadar se po nekolikih letih vrne tja. Pa tudi če je potratne j ši, regnikolo laglje izhaja, kakor pa domačin; kajti domačin ima vsak svojo družino: ali je oženjen in ima deco, ali je pa še samec in ima stare roditelje, za katere mora kolikor toliko trošiti, do-čim je regnikolo tu prav popolnoma sam. Konkurenca je torej regnikolu i lahka. Da podamo primer. Leta 1902 je prišel iz Milana v Trst brivec Cel-so Corno. V Trstu je takoj odpri lastno brivnico. Tržaški brivci niso imeli nikake tarife. Če te je obril, je bila navada, da si dal 40 stotink, a če te je obril in ostrigel, si dal krono. To je bil le običaj, a marsikateri je dal 60 in tudi več stotink, dočim jih je dal več nego eden samih 30, če ga je brivec samo obril. In kaj je storil Celso Carno ? Proglasil je potom le-pakov, da bo delal po tarifi, in sicer da bo vsakega obril za 30, a obril in ostrigel za 50 stotink. Brivci so nastopili proti tej konkurenci z demonstracijo, ki so je nekega večera priredili pred njegovo brivnico. No, posledica je bila, da je bilo 11 njih aretiranih in da so bili nekateri teh tudi kaznovani. A kako se regnikoli vedejo? Gorje našemu človeku, če bi se v Italiji vedel tako, kakor se vedejo oni tukaj. Ko so tukaj par mesecev se že ne smatrajo več za tujce, za goste, marveč mislijo, da so oni tu gospodarji in se temu dosledno tudi vedejo. Domačin jim mora biti v strahu. In to lahko poskusi vsakdo. Le naj gre v kako gostilno ali pa v kako kavarno. Srečen bo sicer, če ne naleti — bodisi v gostilni, bodisi v kavarni — na natakarja - regnikola. In če ne bo imel izredne sreče, da ne naleti na regnikola, naj napravi telil natakarju kako opazko: videl bo, s kakšnimi, močno izbuljenimi očmi ga bo natakar - regnikolo pogledal. In če gost ne umolkne in zahteva, da se mu postreže, ker zato tudi plača, zna natakar - regnikolo skočiti »k njemu in grozeče vpiti nad njim, kakor se je to pripetilo pred malo dnevi nekemu rojanskelu Slovencu v kavarni v Rojanu, in sicer zato, ker je ponovno vprašal po »Slovenskem Na rodu«. Ne bomo tu ponavljali, kako regnikoli zalezujejo in zapeljujejo naša dekleta in kako jih potem zapuščajo s kopicami otrok, ker smo to že povedali pred par meseci. Naj damo tu le izgled, ki priča, kakšna živinče-ta da so: Nekega dne minolega tedna je neki regnikolo opoldne izvabil neko lOletno deklico sieboj na novi sanitetni pomol. Na koncu pomola je deklico podrl na tla in tam pri belem dnevu pod milim nebom, kakih 200 korakov daleč od vedno jako obljudene ceste zadovoljil svoji pohotno-sti. Prepodil ga je in potem dal are-tovati neki človek, ki je med tem prišel na pomol in se mu je regniko-lova pozicija zdela sumljiva! A kako je »Piccolo« poročal o tem dogodku? Povedal je ves dogodek in dejal je, da je to živinče neki Jandovskv. Ni pa povedal, da je ta Jandovskv — dasiravno ima slovansko ime — doma iz Bellumo v Italiji. »Poecolo« je namreč računal: če povem samo ime: Jandovskv, bo vsak mislil, da je to Slovan in madre - »patria« ne bo pri tem nič trpela. A kako grozno je naraslo zadnja leta v Trstu število zločinov f Koliko umorov, koliko roparskih napadov in koliko tatvin ! A hočemo biti pravični ter nočemo vsega pripisovati direktno regnikolom. Vendar, kar se tiče umorov in roparskih napadov, smemo reči z mirno vestjo, da so direktni avktorji večine teh zločinov le regnikoli: regnikoli so bili že za-sačeni na roparskem napadu z nožem v roki in tudi na umoru. A glede tatvin, smemo ravno tako z mirno vestjo reči, da so regnikoli tudi onih tatvin, ki se jih — recimo — niso di-. rektno udeležili, indirektno krivi. Kako to? Evo: Povedali smo že v začetku, kako dela delavec - regnikolo konkurenco delavcu - domačimi. Vsled te konkurence ostaja nebroj domačinov brez dela. A med temi, ki ostajajo brez dela je tudi takih, ki se potem vdajo kraji. Koliko njih je jasno in glasno povedalo, ko jih je gospodar odslovil od dela, da je vzel regnikola: »Mene, domačina, ste zapodili, da ste vzeli tujca, regnikola. Dobro, naj regnikolo dela, a jaz bom šel krast!« In tako se sme vse naraščanje števila vseh zločinov pripisovati invaziji regnikolov. Za danes dovolj. Drugič povemo kako in zakaj da italijanska vlada sni na in razne laške občine — kakor goriška in tržaška — podpirajo to invazijo regnikolov v naše primorske dežele! Državni zbor. D u o a j , 18. junija. Včerajšnja seja ni nudila nič zanimivega. Izmed govornikov je zbudil največ — smehu posl. \V o 1 f , ki je rekel, da diši iz angleško-ruskega dogovora po vojski na Balkanu. S tem je tudi v zvezi potovanje poslancev Hribarja, Hlibovickega in Kramara v Petro-grad. — Koncem seje so nemški socialni demokratje interpelirali na-učnega ministra ali je resnična vest v časopisih glede cesarjeve izjave o vseučiliščnih rektorjih. Nadalje so socialni demokratje vložili dva nujna predloga. V prve predlogu zahtevajo, naj vlada nemudoma in jasno naznani poslanski zbornici, v kakšnem stadiju so zakonski načrti o reformi zavarovanja za slučaj bolezni in nezgod ter kako je z zavarovanjem za starost in onemoglost. Kdaj misli vlada predložiti ta dva načrta državnemu zboru. V drugem nujnem predlogu se zahteva, naj vlada prepove rabo belega fosforja za izdelovanje žveplenk. Parlamentarno delovanje. Dunaj, 18. junija. Včeraj je imela vlada konference z voditelji parlamentarnih strank glede programa za konec parlamentarnega delovanja. S češkimi voditelji se ni doseglo sporazum ljenje, ker so Cehi zalite vali, naj se takoj skliče češki deželni zbor, dočim je ministrski predsednik izjavil, da zasedanje češkega deželnega zbora pred mesecem septembrom ni mogoče. V skupni konferenci klubovih načelnikov je ministrski predsednik razložil želje vlade .Potemtakem bi naj parlament do 15. julija razen proračuna dognal tudi obe vojaški predlogi, melijora-cijski zakon, predlogo o podržavljenju severne železnice in zakon o zvišanju davka na žganje. Finančni minister je napovedal zakon o reformi davka od poslopij. Pri hišnobrest-nera davku se opusti dosedanjih 200 razredov; istotako odpade v bodoče petodstotni hišnoobrestni davek od davka prostih poslopij. Končno je naznanil minister, da se porabi 13 milijonov kron za izboljšanje plač železniškim in poštnina slugam. Te napovedi so napravile pri načelnikih najboljši vtisk. Konferenca se bo nadaljevala v torek, ko bodo imeli načelniki odločitev svojih klubov v rokah. Rekrutno predlogo namerava vlada napraviti sprejemljivo z raznimi olajšavami, da bodo glasovali za njo tudi socialni demokratje. Kolikor je bilo razvidno iz včerajšnjih konferenc, bodo stranke ugodile vladi, da se parlamentarno zasedanje podaljša do 15. julija. Tudi socialni demokratje so pri volji, da dovolijo državne potrebe, ako se predloži reforma davkov od poslopij ter se zvišajo plače najnižjim kategorijam državnih uslužbencev. Ako se sprejme rekrutna predloga še pred poletnimi počitnicami, bodo hrambo vski rezervu i ki že letos oproščeni orožnih vaj v 11. in 12. letu. Do torka se položaj glede parlamentarnega programa popolnoma pojasni, nakar se bo podrobna debata o proračunu zaključila brez ozira na število ur, ki so še določene za debato. Zaradi kratke dobe bo imel državni zbor tudi jutri in v soboto sejo vkljub zasedanju kranjskega deželnega zbora. Odstop srbskega ministrstva, p B e 1 g r a d , 18. junija. Ker so se najuglednejši člani vladne stranke izrekli za mirno spravo z opozicijo, a opozicija stavi za prvi pogoj, ako se naj začno kompromisna pogajanja, da odstopi Pašičevo ministrstvo, ki je izišlo iz volitev oslabljeno, je sklenilo ministrstvo soglasno, da poda demisijo ter priporoči kralju, naj se sestavi koalicijsko ministrstvo iz staro i n niladoradikalne stranke. Odločitev se izreče še ta teden, nakar poklice kralj srbskega poslanika Mila n o v i č a iz Rima, da sestavi novo ministrstvo. Posledica angleško -[ruskega dogovora. C a r i g r a d , 18. junija. Dejstvo, da bo nemški poslanik baron Marschall v najkrajšem času odpoklican iz Carigrada, je dalo povod raznovrstnim kombinacijam. Neki vodilni turški državnik je o tem izjavil: »Odpoklicanje barona Mar-schalla, tega pametnega in nesebičnega prijatelja Turčije in turškega naroda, je za našo deželo in naš rod žalostno dejstvo. Baron Marschall se je najmočneje zoperstavljal ruski politiki, ki je naperjena na uničenje i Turčije. Odpoklicanje tega poslanika ne moremo smatrati drugače kakor za nemško koncesijo Rusiji. S tem hoče Nemčija pomiriti ogorčeno in v angleško naročje pognano Rusijo. Iz angleško-ruskega zbliža -nja se ne bojimo le velike spremembe v macedonski politiki, temuč tudi obnovljeno prodiranje (?) Rusije proti — Carigradu. Temu se Anglije sedaj zoperstavljati noče. Nemčija pa ne more.« Revolucija v Perziji. L o n d o n , 18. junija. Revolucija se je razširila tudi po deželi. Napadi, ropi in požigi so na dnevnem redu. Politična katastrofa lahko nastopi vsak trenotek. Politični klu- LISTEK. Žrtev. Slika. Ivo Trošt. »Samo kako lepo urejene kleti?« »Pa prazne.« »Lepo hišo ima in pripravno.« »A zadolženo in polno sitnosti, ki jo v nji raztresajo njegova mati in dve sestri.« »Kaj to? Posestvo je veliko in umno obdelovano.« »S tujim denarjem, Marica.« »V hiši je pošta in štacunca.« »Pa mu obe ne vrže t i groša na leto.« »Mama, ti vidiš vse črno na njegovem domu.« »In ti vse belo, moja mala.« »Saj je tudi prav: ali ni Polde lep fant.« »Ko bi le kaj vrgla njegova lepota.« »Ali mora biti vse za dobiček, mama?« >Ne; pri njem mora biti vse za obresti in dolgove.« »Sama bova vendar živela; toli-se ostane.« »Ne verjamem.« »Poskusila bova; če ne bo, pa—« »No, kaj; pa?« »Si bova služila sama, kar bo treba za življenje, a si bodo morali tudi drugi, ki zdaj lenarijo v hiši.« »Smele so tvoje misli, dekle.« »In pa resne, mama, verjemi.« Marica je pogledala mamo pozorno, se ljubko nasmehnila in začela peti tisto: »Oe mi ga branite, mi ga ne vzamete, Ta je za me, pa za moje srce.« Marica je skočila k mami, ki je sedela na drugem oglu mize, kjer ste pravkar popili popoldansko kavo, sedla je k nji. Okna so bila zastrta zaradi muh in vročine, vendar se je moglo opaziti, da je soba opremljena okusno, kakor sploh v najboljših hišah na deželi. Med okni na steni je visela slika pokojnega gospodarja Dolenca. Marljiv trgovec je prerano ostavi] svet, mlado vdovo in kopico otročičev. Posestvo je pa bilo lepo urejeno in po njegovi smrti je vodil vse posle gospodinjin brat Arinin. Vse se je sukalo v prejšnjem tiru. Otroci so doraščali, šli v šole, se vrnili in vadili doma v trgovini. Primeroma zgodaj so začeli mladeniči popraševati po dekletih. Lepa dota, prijetna vnanjost in prijazno, neprisiljeno vedenje v vsakršni družbi je molče priporočalo mladi lepotici v novo življenje. Najprej se je omožila starejša Viki. Bolj mirnega značaja, v vsem materina podoba. Poročila se je z bogatim sorodnikom svoje tete v dolino skrivnostne notranjske Reke. Dobro se ji je godilo. Živela je kakor grofica. Mlajša sestra Marica, bolj očetovega duha in postave, odločna in podjetna, se je ob ti priložnosti zagledala v bratranca svojega svaka. Leopold Debelec je imel res lepo posestvo v bližini svojega bratranca in lep dečko je bil, da malo enakih. Obširno posestvo je ostalo pa že ob očetovi smrti zadolženo, rodbinske razmere slabo uravnane. Rajni Debelec je računal z obilim vinskim pridelkom ter zapisal svojim štirim hčeram neprimerno velike dote. Ženi je izgovoril znaten priboljšek in — ker je to zahtevala izrecno — mogočen vpliv na razvoj in upravo gospodarstva. Vse to pa ni oviralo Marice Dolenčeve, da ne bi sanjarila o zlati sreči ob strani takega moža, kakor je Leopold, ko je videla, kako dobro se počuti sestra Viki z njegovim bratrancem. Branil ji je stric Armin, poslovodja in varuh, branil celo svak, Vikin soprog, branili so vsi njeni sorodniki. Nič. »Tega hočem in moram imeti ali pa — nobenega!« Otresla je kostanjeve kodre s čela, pogledala plaho, obenem pa tudi kljubovalno ter ugovarjala vsem. »Če hočeš sama v nesrečo, ti ne ubrani nobeden. Pojdi!« je govoril Armin, majhen, širok človek, rdečega obraza in dobrodušnega pogleda: Kar mu je bilo v srcu, to na jeziku. »Le pustite; kesanje je prazna stvar.« »Ko bi bil samo kes; treba bo tudi stradati, treba se ti bo zatajevati in premagovati, zraven pa požirati grenka in neutemeljena očitanja z zapečka od tašče. In delala boš kakor dekla.« »Tega se ne strašim. Če bom delala, bom lahko tudi zahtevala, da se me zato primerno vpošteva. Saj nevesta ni samo zato v hiši, da nadomešča deklo.« »Največkrat jo mora nadomeščati, a spoštovana ni niti toliko kot dekla, ker je ni treba — plačati.« »Stara vendar ne bo na večno in sestri se sčasoma umakneti.« »Vse res; ali pa veš kdaj? Mogoče, da bi se morala prej umakniti vidva!« »Potem se jim naravnost pusti, naj delajo same in gospodinj i jo same-Midva lahko živiva, če si obdrživa samo pošto ali samo štacuno; opravljava pa lahko tudi oboje.« »Ko bi le ne bilo dolgov!« »Dolgovi ostanejo onemu, ki bo vodil gospodarstvo.« Marica, ti govoriš, kakor stvar umevaš.« »In mislim, da je ne umevain slabo.« »Veš kaj,« reče slednjič Armin: »če je zate tako prav, pa bodi tudi za nas. Mi ti ne branimo več. Ali pozneje se ne obregaj na nas, da smo mi krivi, ako ne bo tako, kakor se-dajle misliš. Nikar ne toži potem kako se ti godi; bo prepozno. Sedaj se da še pomagati ali potem bo zastonj, verjemi, Marica.« Armin, dobričina, je sam čutil solzo v očesu, ko je govoril nečakinji poslednje opomine. Tudi mama je jokala. Marička se pa dvigne s sedeža, pogleda očetovo podobo na steni in izpregovori trdo: »Ne, ne; tožila že ne bom, če nama prav prodajo streho iz nad glave.« »Trdna si,« so dejali vsi. »Naj bo tako trdna tudi tvoja sreča!« V široki dolini pod Gabrkom se vije počasi notranjska Reka proti svojemu koncu — škocijanskim votlinam. Čaroben je pogled na obdelano, plodovito ravnino in prijazen hribček na gorenji strani, kjer stoji rojstna vas Leopolda De belca, so- bi so zbrali že 32,000 pušk. Šah je poklical na vrt, kjer ima sedaj svoj šotor, tri baterije topničarjev in strelcev s puškami na stroj. Opozicija hoče proglasiti za šaha sina valija Saltaneha de Lajasa, a sedanjega šaha proglase za izdajalca. Zvišanje davka na žganje. Dunaj, 18. junija. Ker se je bati dolgotrajnih debat in opozicije, bo vlada za sedaj namesto zakona o zvišanju davka na žganje zahtevala le pooblastil ni zakon, ki bo dal vladi pravico, da začne že 1. septembra t. 1. pobirati začasno od žganja zvišani davek. Ta začasna pravica bo trajala do 31. avgusta 1909. Do tedaj upa vlada, da bo mogoče parlamentarno dognati tozadevni zakon. Mulej Hafid zmaguje. London, 18. junija. Na zborovanju ulemov in meščanov v Tetu-anu je bil včeraj proglašen Mulej Hafid kot edini upravičeni sultan Maroka. Paša tatuanski je nato izjavil, da se pokori volji ljudstva. Dopisi. Z Vranskega. Opozarjamo vse kroge savinskega prebivalstva na veliko ljudsko veselico, ki jo priredi podružnica sv. Cirila in Metoda dne 12. julija. To bo prava ljudska veselica, na katero hoče odbor pritegniti zlasti naše kmečko ljudstvo ter ga seznaniti z našo šolsko družbo. Veselica se ne bo vršila v Brodeh, kakor se je poročalo prvotno, ampak iz mnogih praktičnih ozirov na Konše-kovem vrtu sredi trga. Svojo korporativno udeležbo sta prijavila poleg že zadnjič omenjenih tudi celjski in žalski Sokol. Obeta se nam pa tudi obilna udeležba iz Kamnika in Ljubljane. Vstopnice se razprodaj a j o že po vsej Savinski dolini, na kar opozarjamo slavno občinstvo. Kakor vse kaže, se bo razvila ta veselica v veliko narodno manifestacijo. Zato bodi geslo vsakega Savinčana: V nedeljo, dne 12. julija vse na Vransko! Ostati ta dan doma , bi bil pravi narodni greh. Iz Slovenskih goric. Nekje pri nas se kuje veliko prijateljstvo med nekim učiteljem in tamkajšnjim kaplanom. Nadučitelj je že star, kmalu ga bo zmanjkalo, zato se sedaj pripravlja od strani gospoda »Šipkove-ga Pepeta« — znani reverz ,— o katerem je že »Slovenski Narod« svo-ječasno poročal, ki ga bo moral naslednik podpisati preje, ker sicer pod velikim vjdivom, ki ga ima Pepe, ne bo imenovan za nadučitelj a. Da bi pa starega, zaslužnega nadučitelja, ki se že blizu štirideset let muči in ubija po šolah, spravili preje pod okrilje — »modrega podna« — uprizorili so proti njemu vojsko. Čudno se nam zdi, da se družijo s kaplani učitelji, ki hočejo biti v družbi svojih kolegov skrajno svobodomiselni ter celo komandira jo gonjo proti staremu možu. Pa četudi podpisuje gotovi gospod učitelj v vedni družbi s kaplanom znani »reverz«, s katerim se zaveže, da ne bo delal proti kapla-novim nakanam, mu vendar — najbrž — ne bo nič pomagalo —; kaplan Pepe ga ne bo povzdignil do stolca, ki se mu ga tako strašno lju-bi.Nam je sicer vseeno, se li liže med v kaplani j i ali v stanovanju istega učitelja, vendar pa smo prepričani, da se bo zgrenil, ali skisal mogoče že preje kot si kdo misli. Da, da, čudna so pota, po katerih hodijo nekateri naši učitelji. Kje so značaji? Li res ne splezamo nikdar več iz stare mež-narije? To je petolizništvo!! Dnevne vesti, V Ljubljani, 19 junija. — Občinski svet ima jutri, v soboto, dne 20. junija t. 1. ob šestih popoldne v mestni dvorani izredno sejo s tem-le dnevnim redom: Personalnega in pravnega odseka poročili: 1. O pritrditvi novoizvoljenemu odboru »prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva«. 2. o prošnji Franca Hrena za izknjiženje neke služnosti na pare. 97/1, 96/3 in 99/5 kat. obč. Karlovsko predmestje. Finančnega odseka poročili: 1. O računskem sklepu mestnega loterijskega posojila in amortizačnega zaklada tega posojila za leto 1907; 2. o dopisu mestnega magistrata glede nekaterih popravil in adaptacij v Podturnskem gradu. Stavbnega odseka poročili: 1. O dopisu mestnega stavbnega urada glede poprave opornega zidu ob posesti Frančiške Muckove »na Oso-jah«; 2. o dopisu mestnega magistrata glede ponudeb za zidarska, tesarska, kleparska in krovska dela ter dobavo vezi in železnih nosilcev za zgradbo novega restavracijskega poslopja mesto dosedanje Šviearije. Šolskega odseka poročilo o dopisu upraviteljstva mestne elektrarne glede vpeljave električne razsvetljave v prostore ljudske in meščanske šole pri Uršulinkah. Klavničnega ravnateljstva poročilo o računskem sklepu mestne klavnice za leto 1907. Direktorija mestnega vodovoda poročali: 1.0 računskem sklepu mestnega vodovoda za leto 1907.; 2. o prošnji nekaterih posestnikov ob Dolen-ski cesti za podaljšanje vodovoda do njihove posesti. Samostalni predlog občinskega svetovalca Antona Liko-zarja v zadevi ljudskega šolstv«! ljubljanskega. Dnevni red tajne seje: Personalnega in pravnega odseka poročilo o prošnji Ide Fischer-jeve za koncesijo za trgovino s knjigami, muzikalijami in umetninami ter izposoj evan je knjig in muzika-lij. Finančnega odseka poročilo o prošnji vdove nekega mestnega uslužbenca za nadaljnje prejemanje miloščine. Šolskega odseka poročili: 1. O prošnji neke mestne otroške vrtnar ice za bolniško podporo; 2. o prošnji nekega šolskega sluge za bolniško podporo. Direktorija mestnega užitninskega zakupa poročilo o prošnji nekega uslužbenca za nagrado. Obrtnega odseka poročili: 1. O prošnji Ivana Zajca za razširjenje sta-rinarske koncesije; 2. o prošnji Štefana Koritnika za podelitev izvoške koncesije. Včerajšnja procesija je, kakor vsako leto, privabila na tisoče gle-dalcev. Vreme je bilo krasno, videti je bilo na stotine lepih deklet in gospa. Dame so imele nove toalete, godba je svirala, vojaki in uradniki so bili v paradnih oblekah — kaj čuda, da se je gledalcev kar trlo. Letos pa se je zgodilo, kar sicer ni navada, da se je občinstvo še prav posebno zanimalo, kako so razvrščeni udelež-niki pri procesiji. To je imelo svoj posebni vzrok. Razvedelo se je bilo namreč, da je deželni glavar na kategoričen način izrekel ^željo", da se morajo dež. uradniki udeležiti procesije. V soboto zvečer pa se je raznesla vest, da je dež. glavar svojo rželjo" preklical in da se dež. uradniki procesije ne udeleže. In res jih ni bilo pri procesiji. Ta dogodek ima svoje pikantno ozadje. V soboto je vladalo ves dan veliko razburjenje pri dež. vladi, pri dež. odboru in pri dež. sodišču. Nastal je bil prepomemben, naravnost usodepoln konflikt. Za nič manj se ni šlo, kot za velikansko vprašanje, kdo bo pri procesiji prvi pred bogom, ali dež.sod- proga Dolenčeve Marice. Nad vasjo se vije v senci košatih borovcev železnica, višja reber pa kaže kraška gola rebra. Večerna idila ob zahajajočem solncu. Pod cerkvijo na južni strani pa teče počasi čisto v vznožju z nizkim grmičevjem poraslega hriba Reka, tiho in nedolžno, kakor da ni še nikdar provzročala divjaj e preko bregov po rodovitnem polju ogromne škode tukajšnjemu prebivalstvu. Lep kotiček slovenske zemlje, kakor bi ga človek ne mislil v tesni bližini pustega Krasa. Tudi vas sama ima gospodarsko lice. Visoke hiše se vrste ob cesti na liribcu in med hišami, vrtovi z bujnim zelenjem spomladi, krasnim sadjem in sočnim grozdjem jeseni. Ni čuda, da imajo tukaj tujci, Tržačani, stalna letovišča.Vsa prazna stanovanja se oddajoza visoko najemnino in vas sama dobi v poletnih mesecih podobo italijanskega gnezda z malo izjemo, da pogostoma pade v mehko laško ščehl janje spo kakšen krepak slovenski — hudič. Zakaj Slovenec v teh krajih ne more živeti brez enakih oddihljajev.Zakle-ti mora, če se podi tolpa preglasnih Italijanov skozi vas; če drdra vlak nad vasjo ponoči in spušča iskre na suho listje med borovci; če pritisne suša ali moča; naj bo lačen ali sit: povsod rad zarobi zabavo s krepko kletvico. Vsak kraj ima svoje posebnosti. Po vinogradih namreč gori ognjevita vinska kapljica, dišeča vreinščina, ki najbrž razburja kri stanovalcem teh krajev. Nižje pod vasjo proti Reki in župni cerkvi so širne njive s koruzo, rumeno pšenico, ajdo in dolgimi vrstami sadnega drevja. Tega se kmalu ne uagleda oko. Te različnosti se je veselila Marica, ko je došla na novo bivališče, kjer ima nji zasijati zvezda nove sreče. Tašča jo je sprejela preprijazno in ji razkazala hišo. Pozneje ste jo spremljali Poldetovi sestri po bližnjih zemljiščih, zvečer so se pa mudili v posetih pri tem in onem boljšem sosedu. Vladala je še jesenska vročina in o opol dan jih urah so ostali leto-viščarji doma ter počivali. Ko pa mine prva soparica, se prikaže tuin-tain plešasta glava, zazdeha, pogleda na uro in — odpre okno. Kmalu za-vrišče otroci na dvorišču. Večja družba se zbere in spusti po prašni cesti naravnost k Reki. Tu odpno čolne. Opoldanska senca že večinoma seza na severni breg. Tu se začne potem življenje kakor na jezeru. Col-niči švigajo v prijetno okrepčujočem hladu gori in doli. (Konec prihodnjič.) nija ali dež. odbor. Pri dež sod niji je bila oela „Prozessions-Sitaung", pa tudi pri dež. odbora je bila velika nevolja. Vlada je posredovala pri glavarju Šukljetu in pri sodnem predsedniku Levičniku, a dolgo časa ni hotel nobeden odnehata. S o dni j a je prva aa dež. vlado, so rekli na sod-niji, dež. glavar Šuklje pa je dejal, da je on prvi za dež. predsednikom in da ne odjenja, pa če se ves svet na glavo postavi. Ves dan je trajal ta boj. Končno je vlada vendar dosegla kompromis. Kakšen kompromis se je sklenil, to so ljudje videli pri včerajšnji procesiji. Pred škofom so korakali najprej poŠta, potem finančna prokuratura, potem finančna direkcija in končno sodni predsednik Levičmk s podpredsednikom Pajkom in nad-svetnikom Polcem. Za njimi — sam pred bogom — kakor baron Schwarz za bogom — pa ja korakal dež. glavar Šuklje. Deželnih uradnikov sicer ni smel peljati za seboj, kakor je nameraval, ali šel je vendar za sodnijo in prvi pred bogom. Niti najpleme-nitejši kohinkina-petelin ne zna nastopati s tako grandezzo, kakor je korakal včeraj dež. glavar Suklje. Pred njim je bilo pet korakov prostora, za njim pet korakov, tako da ga je moral vsakdo videti. Res, pri celi procesiji ni nihče vzbujal tolike pozornosti kakor Šuklje. Vroče je bilo kar se je dalo, udeležniki procesije so se potili in so komaj hodili, dva vojaka sta padla v nezavest vsled vročine, dež predsednik se je komaj še na nogah vzdrževal, škof je celo pod baldahinom omahoval, samo dež. glavar Šuklje se je držal pokonci do zadnjega, kakor bi bil od železa in ljudje pravijo, da bi hodil ves teden s procesijo, samo če bi ga bili ljudje vedno tako občudovali kakor včeraj. Prispevke za narodne uofte je začel nabirati „Slovenec", pa nič ne pove, kaj bo ž njimi, katere noše bodo kupili, koliko jih nočejo kupiti in čemu jih bodo rabili. Samo prispevkov hoče. Pa ne da se pod to pretvezo pobira denar za pokritje deficita, ki ga ima lokalni odbor za udeležbo pri jubilejski sprevod imenovani dunajski maskeradi? Če smo prav poučeni, je imel ta odbor prav malo sredstev na razpolaganje. Bil je celo v taki zadregi, da še posebnih vlakov ni mogel plačati, in da so posamezni gospodje morali dotični denar iz svojega založiti, ker sicer bi bili udeležniki sprevoda morali — doma ostati. Spričo temu je prav lahko mogoče, da so „prispevki za narodne noše" v resnici namenjeni za pokritje deficita. To pa tudi pojasnjuje, zakaj „Slovenec" tako strahovito hvali dunajsko maskerado, glede katere je sicer v vseh neodvisnih evropskih listov — izvzemši seveda dunajske — čitati prav malo ugodnega. — V Dravijah so otvorili gasilni dom prav slovesno, če tudi ga jim šentviški duhovni niso hoteli blagosloviti. To jih grize po vseh udih, da ne vedo so li zabodeni ali ustreljeni. V „Slovencu" od 16. t. m. se zaganjajo v g. župmka Berceta, dasi ni druzega storil, kakor da je prišel k slavnosti in izpregovoril par besedi gasilcem v pozdrav, občinstvu splošno pa v izpodbudo, naj skrbi tudi za obmejne Slovence, dane po-gore Zaganja se potem seveda tudi v g. Žirovnika, ki zopet ni druzega zakrivil, kakor da se je odboro-vemu vabilu odzval in s svojim dobro izvežbanim mešanim zborom sodeloval ter s tem izdatno pripomogel, da je bila vsa slavnost tem lepša. V ti svoji onemogli jezici pa ne ve „Slovenec" več povedati, nego da zopet konstatira, daje bilo vse res, kar je pisal o Draveljskem gasil, društvu. Predsednik društva g. Iv. Kregar, gostilničar pri „Slepem Janezu" g. Franc Šušteršič in g. nadučitelj Žirovnik so „Slovenca" prisilili, da te prinesel njihove popravke, v katerih so „Slo-venčeve" trditve ovrgli od prve črke do zadnje pike. On pa trdi, da je vse res. Tu se vidi, kako malo je Slovenčevim duhovnom za resnico in kako s silo in lažjo hočejo vse pod svojo komando spraviti! Oe bi s tako onemo razlagali verske resnice, bi bili že zemljo izpremenili v nebesa! Toda oni se presneto malo vlečejo za naše nebesa, pač pa za svoja. — Iz davčne slnibe na Štajerskem. Premeščeni so: evidenčni geometer Roman Doleczek iz Ljutomera v Murau, davčni asistent Jos. Živny od davčne administracije v Gradou k okraj, glavarstvu v Celje, davčna oficijala Anton Planine iz Celja v Ivnico, Matija Sevnik iz Šoštanja v Vildon za kontrolorja, davčni asistantje Makso Z\virn iz Konjio v Sevnico, K. Mraz iz Sevnice v Celje, Matija HabjaniČ iz Ormoža v Ptuj, Rod. Starki iz Sev-nioe v Ormož, K. Ž i v k o iz Radgone v Lipnioo in Ant. Gorinšek iz Lipnice v Celje. — Imenovanje. Glavni učitelj na učiteljišču v Kopru Vladimir Nazor je imenovan za profesorja na učiteljišča v Kastvu. — Umirovljen je na lastno prošnjo načelnik c. kr. davčnega urada za mesto Ljubliano davčni upravitelj gospod Frano Gregorič ter se pre-seli na svoje posestvo na Brezovico pri St. Jerneju na Dolenjskem. Ob okrajnih učiteljskih konferencijah na Spodnjem fitajer- SkeiUj ki so se že pričele, spet opazujemo, tako se nam piše, da tu naši okrajni šolski nadzorniki poročajo zgolj v nemščini, ne meneč se za tozadevne zahteve naše javnosti. To zapostavljanje našega jezika v skupščinah, namenjenih slovenskemu učiteljstvu, je skrajno Šaljivo ter z nova jasno kaže, kako malo nas Slovence na Štajerskem sploh uvaŽajejo. Radi par nemških, odnosno nemčurskih učiteljskih oseb, ki so ob teh konferencijah tudi navzoče, pa nadzorniki vse nemško poročajo. Kaj briga to „nemško" uči-teljstvo naše slovenske učitelje in učiteljice?! Ako hočejo med nami Slovenci delovati, potem morajo itak razumeti slovensko! Zato naj se pa pri okrajnih učiteljskih konferencijah na Spodnjem Štajerskem le slovensko raz pravi j a. Učiteljstvo naj to samo glasno terja ter izvaja konse-kvence, ako se mu tozadevno ne ugodi! Naroden ponos sam že zahteva, da se tu enkrat radikalno nastopi. Kaj bi storili drugorodni narodni učitelji, Če bi se tako brez-ozirno žalilo njihovo narodno Čute-Okrajni šolski nadzorniki nje 919 imajo tudi navado, da v svojih iz-vestjih ob okrajni učiteljski konferencijah neljubo omenjajo, da se o Šolskih, učnih in učiteljskih zadevah sploh piše po naših časopisih itd. Verjamemo! Kje pa naj se sploh nerednosti in zapostavljanju ožigosajo, če ne v naših javnih listih? Se bog. da imamo take na razpolago! Tudi v bodoče hočemo vedno povzdigniti svoj glas proti nepotrebnemu nemškutarenju ia napram zlim izrodkom birokratizma in Šikanam brezstidnega pedantizma. Časopisje ima vendar nalogo, da odpravi nezdrave razmere ter se potegne za pravičnost in enakopravnost povsod v naših javnih napravah. Zato pa bode tisto tudi v prihodnje ko do-sihdob vestno tozadevno vršilo svojo dolžnost, če je potem ta praksa našim vladnim šolnikom že ljuba ali ne. Šolske knjige. Piše se nam: Povodom budgetne debate v državnem zberu, kjer sta si poslanca Markhl in Hofman-VTellenhof toliko jezike brusila o pomanjkanju učnih knjig za slovenske srednje šole, češ, da S9 že 15 let spisujejo in jih Še ni naprej, zdi se mi umestno opozoriti na sledeče dejstvo: V šolskem letu 1867/68 poučeval sem na čisto nemški gimnaziji. Učenci so bili do zadnjega sami Nemci in istotako vsi predstojniki, in razen mene vsi učitelji. Med učnimi knjigami, po katerih se je poučevalo, pa so bile: Za zemljepis: Geografija, spisal Slovenec Klun; kot pomožna knjiga: Atlant, izdal Slovenec Kozenn, za matematiko: Aritmetika za višjo gimnazijo, spisal Slovenec Močnik; Geometrija za nižjo gimnazijo, spital Slovenec Močnik ; Aritmetika za višjo gimnazijo, spisal Slovenec Močnik; Geometri j h za višjo gimnazijo, spisal Slovenec Močnik; pomožna knjiga: Logaritmi, spisal Slovenec Vega; manjša izdata teh: Logaritmi, spisal Slove-neo Močnik; Fizika za višjo gimnazijo, spisal Slovenec Šubic (Simon); Logika, spisal Ceh Lindner; DuŠo-slovje, spisal Čeh Lindner. To so bile torej učne knjige v 17.—18 letu po novi organizaciji avstrijskih gimnazij, pa ne samo na omenjenem zavodu. Preiskal sem izvestje iz istega leta mariborske, torej po svojem takratnem ustroju popolnoma nemške gimnazije, in našel sem tudi tam vse gori navedene knjige. Kako dolgo so ostale te knjige v rabi, ne vem, da so Močnikove knjige sicer močno predelane, še danes v mnogih zavodih v rabi, je znano. Zraven imenovanih pisateljev imajo pač še drugi slovanska imena, n. pr. Pokornv (Živalstvo za za nižje razrede), Pisko (Fizika za nižje razrede), Gindelv (Zgodovina), Hanak (Domoznanstvo), a ni mi znano, ali to niso bili ponemčenci. Putz, pisatelj zgodovinskih učnih knjig, je bil sicer pristen Nemec, pa ne Avstrije3, ampak iz zapadne Nemčije. Slovenski profesorji, ki so se morali svoje dni svojih predmetov naučiti v njim prvotno tujem jeziku, so torej daleč prehiteli Nemce, ki so se vsega tega učili v svojem maternem jeziku, in bo imeli svoja vseučilišča in vse pripomočke. Naj si zdaj g. Markhl izračuni, koliko let bi potrebovali nemški profesorji, ako bi morali napisati knjige v jeziku, v katerem se teh predmetov niso učili. In enako drzni, kakor so ti očitki radi učnih knjig, so tudi drugi, ki bi se jim dalo odgovoriti s prav blestečim „triumfom", a žal, da jih naši zastopniki vtaknejo rajŠe v žep. Spored razvitja zastave slov. pevskega društva „Ljubljanski Zvon": V soboto, dne 27. junija, ob 9 zvečer bakljada in podoknica kumi oi preblag, gospe Mariji pl. Trn-koozvjevi; potem prijateljski sestanek na vrtu „Narodnoga doma". V nedeljo, dne 28 junija, ob 9. zjutraj za društva sestanek na vrtu „Narod, doma", ob 10 dopoldne pred „Narodnim domom" razvitje zastave, zabijanje že bije v in venčanje vseh pri-s .tnih zastav. Po razvitju obhod po mestu. Ob 1. popoldne slavnostni banket v veliki dvorani „Narodnega doma". (Kuvert brez pijače za osebo 3 K in je Čas za prijavo samo Še do ponedeljka, 22. t. m) Ob 4. popoldne velika ljudska veselica na vrtu rNarodnega doma". Sodeluje popolna Društvena godba. Pevski nastopi raznih pevskih društev. Raznovrstna prosta zabava. Vstopnina 60 vinarjev za osebo. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v vseh notra njih prostorih „Narodnega doma". K mnogobrojni udeležbi vabi najvljudneje odbor. — To so samo poglavitni obrisi slavnosti, posameznosti, zlasti glede ljudske veselice, se še prijavijo. Mascagni v Gorici V goriškem gledališču je vodil te dni predstavo opere „Amica" sam Mascagni. Kadar je v Gorici kak sloveč Italijan, takrat so goriški Italijani s slovenskimi priimki vsi iz sebe. Tako tudi sedaj. Ko je odhajal iz gledališča v hotel „Siidbahn" (stanuje torej v slov. hotelu), so mu priredili ovaoije na ulici ter ga spremili do hotela. Prireditelji ovacije so bili pa preveč glasni z uitralaškimi vzkliki, zat jih je slednjič policija razgnala. Mascagni pa bi debelo gledal, če bi vedel, da so bili med temi navdušenimi po večini znani junaki kamenja in palic. Poročil se je v torek, dne 16. junija v Gradcu g. O t m a r ^legi i č, davčni cficijal v Feldbachu, sin g. nadučitelja Simona Meglica na Vranskem, z gospodično pl. K h a m iz Neuberga na Zgornjem Štajerskem. Bilo srečno! Nemško ljudsko šolo v Slovenski Bistrici na Spodnjem Štajerskem mislijo otvoriti prihodnjo jesen. Poslopje je dozidano, a notranja oprava še manjka. Zato pa tozadevno spet po nemških listih moledujejo prispevkov. To je tisto nem-štvo na slovenskem Štajerju, ki se le vzdržuje po beračenju in to vse iz same „ljubezni" do nas — Slovencev ! V prid Ciril-Metodo vi družbi so priredili celjski Slovenci, kakor se nam piše, keglanje ra dobitke v restavraciji laške delniške pivovarne „Skalna klet". Češki gasilci in cerkvene slavnosti. Zveza vseh Čeških gasilnih društev je imela na binkoštue praz nike občni zbor v Pragi. Med drugimi je bil sprejet tudi predlog, da vsa društva, spadajoča k češko slovanski zvezi, odklanjajo vsako udeležbo pri cerkvenih slavnostih in naj si bode katerakoli hoče in utemeljujejo ta predlog s tem, da ta društva niso za stafažo nekaterim gospodom, temveč da so gasilci za to, da v slučaju nevarnosti ali kake druge nesreče obvarujejo in rešijo imetje svojih someščanov. Ia pri nas'? Vipavske šolske mladine veselica v proslavo šestdesetletnega vladanja cesarjevega bo v nedeljo 21. junija v graščini na veži. Udeležencem izleta pevskega zbora »Glasbene Matice" se vljudno naznanja, da odhajamo v nedeljo z jutranjim vlakom 5. url 6 minut iz južnega kolodvora. Kdor želi kakega pojasnila, naj se oglasi jutri od pol 3. do pol 4. pop. ali zvečer od 8. do 9. v pisarni „Glasbene Matice". Savinjski hmelj vsled trajne hude vročine, kakor se nam piše, mnogo trpi v svojem razvitka. Škodljivci ga sicer ne nadlegujejo, a izdatnega dežja mu je nujno potreba. Velika narodna veselica šent- petrskih podružnic Ciril - Metodove družbe v Ljub'jani. Podružnica Ciril-Metodove družbe v Velikih Laščah je z nepričakovanim, naravnost neverjetnim gmotnim in moralnim uspehom svoje zadnje prireditve vzbudila občo pozornost vseh narodnih krogov in doprinesla sijajen dokaz, fia je tudi v skromnem kotičku na deželi z umno prireditvijo mogočo Črpati gmotnih prispevkov za družbo, ki jej je vzvišena naloga, čuvati meje slovenskega ozemlja. Vtlikolaška podružnica bodi ostalim podružnicam v vzgled, kako treba postopati na deželi v prid naše šolske družbe. Družba je ponosna na take svoje zastopnice in jim ve dostojno hvalo. Ostale podružnice po deželi pa naj se dvignejo in naj po vzgledu veiikolaške podružnice prirede prave narodne, splošne veselice, iz katerih mora ob umnem gospodarstvu družbi, ki ji vedno nedostaje dovoljnih gmotnih sredstev, privreti polno lepih denarnih podpor. Ljubljanski šentpetrski podružnioi Cinl-Metodove družbe sta se sijajno oddolžili družbi snoČi, ko sta v proslavo godu solunskih bratov, slovanskih blagovestnikov, na vrtu „ Meščanske pivarne" (A. Dekleva) priredili veliko narodno veselico. Računi sicer še niso sklenjeni, vendar pa je že sedaj gotovo, da odpade tudi od te imenitno uspele priredbe glavni družbi prav lep gmotni prebitek. Šentpetrski podružnici uživati že od nekdaj velike simpatije ljubljanskih narodnih krogov in njune prireditve so §e vsi k dar privabile veliko število udeleženoev, ker so bile vedno zanimive in privlačne. Ia tako je bilo tudi snoČi. Ves obsežni vrt „Meščanske pivarne" je bil do zadnjega kotička napolnjen veselo razpoloženega veseličnega občinstva, da je zakasnelim posetnikom sploh bilo nemogoče dobiti stolov. Senčnati, simpatični vrt je bil ves preprežen z umetnimi girlandami, ki so jih v svoji znani požrtvovalnosti bile spletle odbornice šentpetrskih podružnic same. Vmes so viseli, lični lampijončki in so plapolale zastave in zastavice, narodne in patriotične, kakor se spodobi, tako da je bilo zelo prijetno hoditi po vrtu, ki so ga od borniki teh podružnic odeli v prav mično veselično odejo. Tako je prav in vse hvale vredno, da store podruž-ničarji sami, karkoli jim je iz lastnih moči storiti mogoče, potem uspeh ne more izostati. Ob strani vrta so bili postavljeni šotori: za dobitke bogato založene šaljive loterije in za pecivo, ki so jima načelovale dame Podkraj-sek, VranČič in Žan in z neumorno jubeznivostjo stregle obilim svojim gostom. Gdč. Rozka Počivavnikova je v hčni, s cvetjem odeti lopi na prodaj nudila duhteče šopke, pod orjaško idečo marelo je etablirala gdč ViČi-čeva svojo nič manj oblegano lekarno, gdČni Podkrajškova in Snojeva pa sta neutrudljivo razpečavali razglednice, ki so jih iz vsepovsod obešenih lokalnih nabiralnikov urnokrači pismonoše razoašali per express. Da so šentpe-terčanke lepo pleme, je znano in zato je bilo docela nemogoče, ne vdati se volji gospodičen cvetličark in razpro-aajalk srečk za šaljivo loterijo, ki so z neomahijivo požrtvovalnostjo švigale od mize do mize in s prijazno besedo izvabljale iz neskopih žepov dobrovoljnih veseliČarjev desetico za desetico. Pred odrom je železniški uradnik gosp. Vučnik postavil svoje kašperl-gledališče in s presunljivo tra gičmmi epizodami iz pisanega človeškega življenja izvabljal obilim svojim gledalcem solze pristnega in ponare-jecega srčnega ganotja. Naš specialni reporter za kašperl-gledališča se je o umetnosti g. VuČnika opetovano izrazil zelo pohvalno. In mi mu dajemo prav. — G. B. pa je z veliko bravuro improvizoval potujočega pevca, peval h kitari in imitoval gramofon in nabral lepo svotico družbi v prid. Petje je izvajalo sloven. pevsko društvo „Ljubljanski Zvonu, ki si je v kratki dobi svojega obstoja vedelo pridobiti najširših simpatij. Ono razpolaga s svežimi in dobro izvežbani-ini grli in izvaja svoje pevske točke precizno. Zato je tudi snoči želo živahno pohvalo za lepo pesem vedno vnetega občinstva. — Društvena godba ljubljanska je nastopila z izbranim repertoarjem in žela zanj tolik aplavz, da je skoroda morala na vsako točko navreči vsaj še eno. In tako je zavladala med posetniki živahnost, ki se niti v pozni uri ni mogla izživeti. Cene so bile splošno prav zmerne, moment, ki ga ob narodnih prireditvah nikdar ni prezreti. Gostilni carjeva postrežba ne potrebuje posebne hvale, ker je itak že priznano izborna. In tako se je tudi letošnja prireditev šentpetrskih podružnic obnesla imenitno, kakor doslej še vedno. Od podružnic na dežeii pa pričakujemo sko-rajšnih poročil o njihovih uspehih na tem tako hvaležnem polju. Nsddavkar Aleksander Dnller. Piše s« nam iz Ljutomera na Spodnjem Štajerskem: Naš omnipotenten Haddavkar A. Duller, mož, o kate-rem se je svoječasno mnogo pisalo po naših časopisih in ki je kolovodja tukajšnjega nemštva ter ima pod svojo komando vse odvažne či aitelje tukajšnje javnosti, se misli Daje svoji sluibi odpovedati ter iti v ~~ pokoj. Se ve ob jubilejnem letu carjevem mu bode podeljeno vsekakor še kako odlikovanje, saj je bil vedno marno delaven za nemštvo m to slavna naša vlada vsikdar — "^pošteva. — Paj naj si bode, kakor že hoče, da Ksandel le enkrat gre! Oddaknil si bode potlej marsikdo; kajti skrajni čas je že, da premine doba Dullerjevega paševanja v lepem našem trgu! Orožniškega stražmojstra v Toplicah g- Josipa Dovgana je veliki vojvoda meklenburški odlikoval s srebrno kolajno za zasluge. Splošna organizacija zdravnikov na Kranjskem ima svoj občni zbor dne 20. junija ob pol 8 zvečer Y mali dvorani hotela „Unionu. Nedeljska tara ,,Slov. plan. toufttva": Kranjska gora, Vršeč, Mlinarica, Razor (2601), Križki podi, Splevtska jezera, Vrata, Aljažev dom, Mojstrana, 14 ur. Samo za izvežbane puriste, velegorska oprava in provi-jant. Odhod v soboto 21. t. m. ob 1140 min. zvečer, povratek v nedeljo °b 845 min. ali pa ob pol 12. zvečer. Vodi g. Fran Jesi h. „Slovensko planinsko dru itvo1' priporoča turistom in izletni kom poset Kadilnikove koče na vrhu Golice, kjer je sedaj najlepša nora in razgled. Koča je z vsem potrebnim zadostno založena in od 7. t. m. naprej oskrbovana. Is Kamnika s a nam |p;še Kamniška koča na Sedlu — 1879 m — se bode otvorila na splošno željo planincev in radi zares ugodnega vremena že v nedeljo, dne 21. rožnika t. 1. ter bode z vsem preskrbljeno. — V nedeljo, dne 14 rožnika je za planinstvo in tujski promet vneti krčmar gosp. Ferdo Miohl v kamniškem kopališču prire dil koncert v korist podružnici slov. planinskega društva v Kamniku ter ji izročil čisti dohodek 21 K. Hvala! Podružnični odbor. Nov slovenski časnik v Ameriki V Olevelandu je začel izhajati tednik nAmerika", ki ima geslo: „De-lovanje za mir in napredek Slovencev44. Predsedstvo drnštva avatrij skih železniških uradnikov na Dunaju snuje novo krajno skupino Ljubljana, drž. žel. Ustanovni shod bo v nedeljo, dne 21. junija ob 6. zvečer v hotelu Seidl, Kolodvorske ulioe v Ljubljani. Slovensko učiteljstvo kočevskega Okraja priredi v nedeljo, dne 22. junija v korist flUčiteljskega konvikta4* v proslavo 601etnega vladanja cesarjevega jubilejni večer, z igro in koncertoma. Prireditev se vrši v salonu g. A. Arko v Ribnici, na kar se vabijo gg. tovaršice in tovariši, pa tudi drugi gostje. Kdor želi prenočišča, naj se obrne do učitelja Be-triani v Ribnici. Moške podružnice dražbe sv. Cirila in Metoda v Logatcu redni občni zbor je dne 20. t. m. v soboto ob 8 zvečer v hotelu „Kramar". Podružnico c. kr. kmetijske družbe Štajerske ustanovijo v Slivnici, okraj Šmarje pri Jelšah na Spodnjem Štajerskem. Ustanovni zbor kmetijske podružnice V Žalca v savinski dolini se vrši v nedeljo, dne 21. junija ob 3. popoldne v Hausenbichlerjevi gostilni. Poštni nabiralnik so dobili v Šmarjeti pri Laškem trgu. Nabiralnik je stopil v veljavo 1. junija Umrl je g Alojzij K opri v-nikar, tiskarski strojnik, stari 25 let. N. v m. p. Umrl je v Kamniku zaslužni poveljnik ondotnega gasilnega društva g. Josip Fajdiga. Pogreb bo v nedeljo, 20. t. dopoldne. Lahka mu zemljica! V Zagrebu je bil včeraj pokopan Jurislav Janušić, absolviran filozof, urednik „Hrv. Djaka" in Član uredništva „Pokreta". Pokojnik si je priboril ugledno ime na hrvaškem književnem in publici&t.čnem polju. Zamorila ga je jetika. Janušić je bil navdušen naprednjak, ki je posvetil vse svoje moči razširjenju napredne ideje na Hrvaškem. Hrvaški narod bo gotovo ohranil časten spomin vrlemu boritelju za svobodo in napredek. Novi rektor na hrvaškem vseučilišču. Akademični senat hrvaškega vseučilišča v Zagrebu ie izvolil za rektorja za 1. 1908 9 profesorja na filozofski fakulteti dr. JaneČka. Za dekana Da pra^osLovni fakulteci je izvoljen dr. I. Rorauer, na mo-droslovni fakulteti pa dr. Gj. K o r b 1 er. Od dolenjske železnice. Iz prijateljskega pisma povzamemo: Z velikim začudenjem sem v poslednjem času zapazil, kako se na tej želez-nični progi šopiri in kako vsemogočno nastopa nemščina! Navadno se kliče najprej nemško ime postaje — večkrat spakedrano do nesmisla — potem pa Šele slovensko. Ali je to oni novi „kurzus" ministra Derschatte? — Sicer sem opazil, da se ta proga nahaja v dobrem stanju in vlada vzorni red na postajah Tam, kjer je že živa meja, se je letos primerno in pravilno porezala, tako da bodejo imeli čuvaji, vešči vrbopleta stvu, jako veliko gradiva za priproste koške, košare itd., ki se nujno rabijo pri razpošiljanju raznega sadja ali sočivja. Zraven sem pa tudi zapazil, da po mnogih, da celo po mokrih prostorih oi zasajene meje vsaj z vrbami, koje se spomladi kar kratkomalo zataknejo v vlažno zemljo in precej poženejo. Drugo leto naj bi se nasadilo posebno vrsto vrb (za pletenje), o katerih je po slanec dr. Žitnik govoril na — kraškem Vremu!! Zakaj ne priporočate gojitve te vrbne vrste ob Temenici ? Na naslov Južne železnice Iz Ptuja se nam piše: Novi vozni red od 1. maja fc. 1. nudi sicer Ptujčanom jako ugodne vožnje na vse strani, odvzel je pa „Poljancem" zlasti občinam Sv. Lovrenc, Cirkovoe, Ptujska gora, Majšperg i. t. d. najboljšo zvezo s tem, da se na postajališču „Sterntal" brz o vlak več ne ustavlja, dočim gre lokalni vlak iz Ptuja v Maribor Že ob 3/4ll. dopoldne. Navedene občine nimajo torej od */4ll. dopoldne pa do 1 ,6. ure zvečer nobenega vlaka. Ako se pomisli, da ljudje, ki imajo dopoldne v Ptuju pri sodniji in drugod opraviti, ob 11. uri ne morejo vsega izvršiti, da se nadalje ptujski sejmovi, ki so od Poljanoev najbolj obiskani, začenjajo ob 11. šele prav razvijati, se razvidi, da je vlak, ki bi šel iz Ptuja okoli 1.—B. ure popoidn neobhodno potreben. lat o t ako neobhodno potreben pa je tudi vlak, ki bi šel v tem času v nasprotni smeri, t j. iz Pragerskega proti Ptuju, kajti ljudje, ki pridejo iz južne strani ob 1 212. nri dopoldne na Pragersko, nimajo od tukaj proti S t ar d taki do 8. zvečer nobene zveze. Ker imajo gori navedene občine tudi velike sej-move in ker pride zlasti na Ptujsko goro mnogo romarjev, bilo bi pač tudi v interesu južne železnice, da se oba dnevna brzovlaka na Sterntalu zopet ustavljata, saj se gre vendar samo za eno minuto! Zopet nemška realka na Štajerskom. Jeseni se otvori v Fiir-stenfeldu nižja realka. Potemtakem bodo Nemci kmalu imeli v vsakem mestu realko in v vsakem trgu meščansko šolo, dočim nimajo Slovenci ne ene šole niti prve niti druge vrste. Nova poštna oddajalnica seje ustanovila v Št. Jedrti nad Rimskimi toplicami ter ima trikratno zvezo na teden s pošto v Laškem trgu. Okrajni za stop šoštanjski. Cesar je potrdil izvolitev Karla Ada movioha pl. Czepiua za načelnika okrajnega zastopa šoštanjskega in Josipa Skaze za njegovega namestnika. Dasi imajo Slovenci v tem okraiu večino, vendar je načelnik nemŠkuta**, ker so se klerikalci, na čelu jim dobroznani Skaza, zvezali z Nemci in raje volili za načelnika Nemca, kakor da bi se sporazumeli z ostalimi slovenskimi odborniki naprednega mišljenja. Klerikalci so pač povsod izdajioe! Strela upepelila gospodarsko poslopje. V ponedeljek popoldne je strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika Antona Jerovška v Novi vasi pri Slovenski Bistrici. Požar je upepelil gospodarsko poslopje, svinjski hlev in kozolec. Škode je 5003 kron, a je večinoma pokrita z zavarovalnino. Zločin na vojaškem ve zbali* ŠČU. Na vojaškem vežbališČu v Mariboru sta 12. t. m. napadla dva potepuha 161etno Marijo Hrustelj, jo vlekla v neko uto in jo tam posilila. Po izvršenem zločinu sta ubežala in jima dosedaj Še niso prišli na sled. Zločinca sta stara 17 do 18 let, med sabo sta govorila nemško, dekletu pa sta grozila v slovenskem jeziku. Nesreča« Pri gradnji železniškega mosta v Stampljarku pri Gra-tscbaelu je 15 t. m. ponesrečil 26 letni Alo zij Meni ž, doma v Borjanu pri Tolminu. Vozil je s sanmi z brega kamenje k zgradbi mostu. Vsled dežja je bila pot spoJska Sani so skočile s tira in Minež se je valjal 15 m globoko po brega, kamenje pa za njim. ZKmilo mu je dvakrat roko. Vs ed notranjih poškodb je na potu v bolnico umrl. Uzoren Sin 171etni Peter Butala v Radencah v Beli Krajini je že dolgo časa s svojo materjo ravnal surovo. Ko ga je mati 12. t. m. zjutraj budila, je zgrabil puško in ustrelil mater, ki je dan pozneje vsled dobljenih poškodb umrla. Ko je mlajši brat priskočil materi na pomoč, je Peter ustrelil tudi nanj in mu razstrelil kost v negi. Ta Peter bo skoro gotovo po zasluženja povišan. Bitka med delavci in kmetskim! fanti v Gaberpb. Svoječasno smo poročali, da je prišlo do krvavega pretepa med delavoi cinkarne v Gaberjih in med kmetski mi fanti. Pretep je povzročil neki Škorjaneo, izdatno pa mu je pomagal pri pretepu njegov tovariš Papež. Pri obravnavi pred okrožnim sodiščem v Celju je bil Škorjanc obsojen v triletno, Papež pa v enoletno težko ječo. Ostali pretepači so bili kaznovani z zaporom od 1 do 3 tednov. Samomor- Na Bledu je skočil v jezero zasebnik g. A. D. zaradi neozdravljive bolezni. S 'Črne gore pri Ptuju. Pri popravi na Črni gori pri Ptuju so trčili delavci ob votline in rove pred hišo učitelja Klemenčiča. Te votline so prahistorične. Gotovo pa so se rabile tudi v času turških vojsk Koliko žita se Jo pridelalo na Štajerskem leta 1907? Pšenice se je pridelalo na 62 098 ha 955 951 hI v vrednosti 16,383.000 K, rži na 77.726 ha 1,096 375 hI v vrednosti 13,863 000 K, ječmena na 15.522 ha 273.130 hI v vrednosti 2 555.000 K, ovsa na 76.065 ha 1,913 865 hI v vrednosti 15.621000 K, koruze na 37.495 ha 1,014.148 hI v vrednosti 12,875.000 K. V prid tnristike in prometu S tujci Letošnje leto je po raznih Kranjskih hribih mnogo strupenih kač, t. j. gadov in modrasov. So ljudje, ki to golazen v naravi zelo radi vidijo, so turisti, ki uganjajo s kačami razne bravure, a mnogo več jih je pa, ki se ravno v take kraje ne upajo, kjer je zalega strupenih kač. In to popolnoma upravičeno, kdo si bo upal v naravo se naužit svežega zraka, ko mu preti nevarnost, da se mu pošast ne ovije okoli noge, ali Če se nekoliko hoče odpočiti, celo okoli vrata. To vendar ni za prospeh tnristike, od katere je toliko odvisno splošno blagostanje. Mar naj se pusti, da se ta golazen popolnoma zaplodi ? Drugod s a razpisujejo za uničenje strupenih kač nagrade. Bi-li ne bilo tudi pri nas to umestno? Torej, poklicani faktorji ganite se! Morilca Viktorja Pangerca sta včeraj zjutraj pripeljala tukajšnjem deželnem sodišču dva tržaška stražnika. Iz tega se da sklepati, da Pan-gero ni identičen z morilcem tržaških kočijažev, ker bi se v tem slučaju vršila preiskava proti njemu v Trstu. Pangerc je bil uklenjeo in mu ni bilo videti, da bi bil posebno prepaden. Nesreča. Ko je v sredo pri zgradbi Hamersohmidove hiše v Knaf-lovih ulicah nesel delavec Fran Krmelj rodom iz Škofje Loke po odru vrečo cementa, se mu je izmaknila deska, ter je padel meter globoko. Poškodoval se je na desni roki in na rebrih tako, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. Ogenj Včeraj dopoldne, ko se je vršila stolna procesija, je začel goreti v Velikih čolnarskih ulicah kozolec s skednjem, oziroma s hrambo za mrvo, ki je last posestnika s Krakovskega nasipa št. 14 Jerneja Klemenca. Ko je prišlo na lice mesta pod načelstvom g. Ludovika Štricija gasilno in reševalno društvo, ni bilo upati več na rešitev, kajti kozolec je bil že ves v ognju. Gasilci so po svojih močeh gasili goreči kozolec, posebno pa so obrnili pozornost, da se ogenj ni razširil Še na druga poslopja. Delo je bilo trudapolno vsled tega, ker so morali celo pogorišče, kjer je bilo 12 voz tleče mrve, do tal premotati, kajti bati se je bilo, da ni pod mrvo tudi kaka Človeška žrtev, česar k sreči ni bilo. Za red je skrbela policija, nekaj orožnikov, sosebno pa so še dobrodošli dragonci, kajti občinstva je bdo toliko, da se je vse trlo, in sicer pri pogorišču, kakor tudi po vseh tja vodečih cestah in ulicah. Škode ima g. Klemene kakih 1600 K, zavarovan je bil pa za 1200 K. Kako je ogenj nastal, ni znano. Izgubljene in najdene reči. G. Karel Lapajne je izgubil srebrno žepno uro s kratko verižico, vredno 30 K. — G. Caharija Curlini je izgubil denarnico, v kateri je imel ne-fcaj čez 5 K denarja. — Gimnazijec Fran Vole je našel dežnik. — Zaseb-nica g. Helena Smoletova je našla bel solnčnik — Delovodja g. Makso Guček je našel žensko žepno uro z verižico. Iz Amerike se je včeraj pripeljalo 70 Hrvatov in Slovencev. „Društvena godba ljubljanska11 konoertuje jutri zvečer v hotelu Južni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Drobne sovice. — Profesor Wahrmund je imenovan za profesorja cerkvenega prava na vseučihšču v Pragi. — Nemci za češčino. Društvo „Deutsche Mitte sohule" v Brnu je sprejelo resolucijo, da je nujna potreba za obstoj nemštva, da se uvede Češčina kot obvezni učni predmet v vse srednje šole na češkem, Moravskom in v Šleziji. — Zaradi ponarejanja menic so zaprli v Zagrebu podjetnika in zalagatelja ondotne garnizije Aleks. Ebenspangerja. — 50 ribiških čolnov s 350 Osebami SS Je potopilo na japonskem nabrežju pri Kagošimi. — Princ Viktor Napoleon je bil zadnje tri dni v Belgradu kot gost kralja Petra. — Za predsednika srbskega kasacijskega dvora je imenovan državni svetnik Jovanović. Telefonska in brzojavna poročilo. Afera Wahrmund. Praga 19 junija. "VVahrmund je privolil v to, da ga vlada premesti iz Inomosta v Prago. Svoje mesto nastopi 1. oktobra. Svobodomiselno dijaŠtvo mu hoče takrat prirediti sijajen sprejem. Boj na vseučiliščih. Dunaj 19- junija. Rektorji dunajskih vseučilišč naznanjajo, da se začno predavanja v ponedeljek. Za danes so zastopniki svobodomiselnega dijaštva zopet poklicani k rektorjem. Dijakom se grozi z n aj brezobzirne j šim preganjanjem, če bi motili predavanja. Poslanska zbornice. Dunajf 19. junija. V današnji seji poslanske zbornice se je Choo pritožil, zakaj da je za danes sklcana seja poslanske zbornice, ko je vendar seja kranjskega deželn. zbora. Predsednik je izrazil, da se je kranjskim deželnim poslancem, ki so ob enem državni poslanci, dal dopust. Po tem je zbornica nadaljevala proračunsko razpravo. VVahrmund kapituliral? lomnost 19 junija. Na napredne kroge je napravilo zelo mučen vtisk, da je Wahrmund kapituliral pred klerikalci in pred vladnim pritiskom. Govori se, da se je profesor "VVahrmund včeraj celo udeležil procesije. Vročina na Dunaju. Dunaj 19 junija. Danes je tu zavladala takšna vročina, kakršne že ni bilo od leta 1775. Ogrsko hrvaški parlament. Budimpešta, 19. junija. Zbornica je pričela danes razpravo o davku na žganje. Prvi je govoril hrvaški delegat dr. Vrbanić, ki je stvarno kritiziral zakonsko predlogo. Za njim je vpisanih še 10 hrvaških govornikov, ki imajo namen staviti razne spreminjevalne predloge. Vsled tega bo najbrže vlada prisiljena skrbeti za to, da se bo predloga razpravljala nujnim potom. Stavka Italijanskih žurnal nsleško skladišče oblek" O. BERNATOVIČ v Ljubljani, Mestni trg štev/5. S S zobna voda, zobni prašek, zobna pasta eilxfr Poudre DEIMTIFRICES Elixir,Poudre,P&te DES RR.PP. BENEDICTINS deivAbbayede 1185-7 "V orla- n al nI •* vrt* v oj Hi *«* dobi« n w «ftr«»a?erljt»li In »|iolfkah ei±8 5 OVCC gticerinskk Novosti: kos Savon fin „Don Juan" v 10 parfumih K — 30 „ „ „Lilas Blanc" .... K —-40 „ n iiVielette de Meo11. . K — 50 „ R yal extrafln „Rose de Schiraz" K 2 50 mila I Dobiva se v vseh boljših zadevnih trgovinah. Jakaj v tujini iskati, *e najboljše pred pragom leži. pianinškova pražena kava se je vpeljala v kratkem času širom sveta. In zakaj ? ? ? er je najfinejše kakovosti; zato povsod priljubljena. er je strokovno potom vročega zraka pražena ; zato fino aromantlčna. er je prosta nezrelih in nezdravih zrn; 2ato zdravju neškodljiva, er je najizdatnejša zato najcenejša, KAREL PLANINŠEK SjtsfeSJssa, Suirajska cesta, nasproti kavarne Si rope. 470 20 Samo 6 dn> Havre-New Yor Francoske prekomczs&e družba Edina najkrajša trta čez gazel, Pariz. JCavre v Ameriko. Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine IV samo sta 20 oblastveno potrjena potovalna pisarna Cjnbtjana Dunajska cesta 18 Cjubtjan* ▼ novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Figovcu". Oe*. kr. avstrijske m| državns železnice. izvod iz voznega rada. Veljaven od dna 1. maja 1908. leta mhod H L|cH!j[nsa \xtA. **U Sofeod v Ljuljane Jei. ieLi •~vrc , Prago. 7 07 zjutraj. Osebni vlak ia, . Toplic, RudaJfoveop. Orosuplja. _ . „ „ v smeri: Gro- „.22 pred pola r. o. Osebni vlak iz Prajz* »upije, Rudolfovo, Straza-Toplice, Kočevje Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčfcc 9- 2G procipoirtno usebni vlak v smeri: |n Trbiž, Gorice drž. žeL Jesenic, itacnice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, 232 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja . «1**°* r, w 1 , Straže Toplic, Rttdo&ftgL Orosuplja, 11-38 pr©dpoidrt*. Osebni vlak v smeri: 3.3© popeldno. Osebni vlak ia Beljaki menice, Trbiž, JJeljak juž. žel.. Gorico Jui. ie[ Trbife, Ceiovia, Beljaka (č»» «Tra ^ Beliak» C« Pod- Podrožčico) Gorice drž, žeL, Trsta d/3 rožčico) Celovec. jej Jesenic. '•OS popoldne. Osebni vlak v smeri: Gro- 650 zvečer. Oseb. vlak iz P~3$r% Oelova •uplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. Beljaka (čez Podrožčico) jesenic 3 40 pa poldne. Osebni vlak v smeri: s 37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Str aic jesenice, Trbiž, Beljak juž, žel. Gorica Toplic, Rudolfovega, Orosuplja, drž. želn Trst drž. žel., Beljak, (čez Pod- 8-4o zveOer. Osebni vlak 12 Beljaka jui roždco) Celovec, l^tAga. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod 7-IO 1 veder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel Joifovo, Straža-Toplice, Kočevje. Jesenic. 7-38 zveder. Osebni vlak v smeri: Jesenice, n-so penoOl. Osebni vlak Iz Trbiža, Ca irbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Tnr Hraga. 10- 40 ponedf. Osebni vlak v smeri: je* senice, Trbiž, Beljak, juž. že!., Gorica dri. *el., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic Dohod v Ljnbli&no dri. kolodvori 6-46 ijucraj. Osebni vlak ia Kamnika. 10 59 predpoldne. Osebni vlak ia Kamnika 6 10 zveder. Osebni vlak Is Kamnika. 9 59 peneoi. Osebni vlak ia Kamnika. (5aa o u o nedeljah in praanlkib MMI Is LjafeljaA« dri. kolodvor t 7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 200 pepeldne. Osebni vlak v Kamnik. 7-10 zveoer. Osebni vlak v Kamnik 10-50 peneči. Osebni vlak v Kamnik. (Same (Odhodi in dohodi so naznačeni r srednja ob nedeljah in praznikih.) evropejskem času.) G. kr, maatoijstvo državam želerais v Trsta. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrotnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nooena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšaj očimi se vplačili. Vsak član ma po preteku petih let pravico do dividende. te SLflVIJft" - - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - . Rez.fondi: 41,335.04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814 430 97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ v ■riboKl ■lo> anake-narodno upravo. Vsa pojasnila daje: Seneralnl zaitop V Ljubljeni, cigar pisarne so v lastnej baninej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceniuje takoj in najkolantneje. Uživa najbo^ši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obČnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek. - WM 'T/"^v*^';V.^iHđSfflt^JSi1 1 Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«