39. številka. Ljubljana, v soboto 17. febrnvarja XXVII. leto, 1894 ■*e«er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstr o-ogersk e deželo za vse leto IS gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 g mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., z& četrt leta 8^ gld. 30 kr., za jeden mesec l gld.10 kr. Za pofiiljanje nadom računa Izhaja vsak dan na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina znaSa. istopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 za četrt leta 4 gld., za jeden se po 10 kr. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni 6 tvo je na Kongresnem trgu št. 12. D pravni itvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Proračunska razprava v naši deželni zbornici. i. Včeraj imeli smo v deželnem zboru zanimivo in dolgo debato o deželnem proračunu. V stanu nismo, da bi že danes na vse opozarjali, kar se je v ti debati z jedne ali druge strani povdarjalo. Saj hočemo pozneje po stenografskih zapisnikih priobčiti ta ali oui govor, s kojega bodo naši či-tatelji posneli, da so narodni poslanci tudi pri t«m proračunskem razgovoru v polni meri storili svojo dolžnost. Za sedaj pa hočemo nekoliko besed v obče spregovoriti ternaglašati vse tisto, kar se nam pri včerajšnjem proračunskem razgovoru najvažnejše vidi. — In tu se nam vidi pred vsem potrebno zopet in zopet povdarjati, da se od leta do leta bolj kaže, kako koristne so take proračunske razprave, pri kojih se ne govori samo o številkah deželnega proračuna, nego v prvi vrsti tudi o političnih razmerah sploh, in posebej se o politični upravi v deželi. Kar se je v našo zbornico vpeljala tako-imenovana politična proračunska debata, od tedaj postala je ta zbornica nekaka višja nadzornica nad delovanjem naših okrajnih glavarjev, in prav je tako, ker imajo omenjeni gospodje — dostikrat radi mladosti, dostikrat tudi radi nesposobnosti — živo veselje, tu in tam udariti čez meje svojega področju, ter v svojem glavarstvu časih obnašati se, prav kakor bi bili mali deželni predsedniki, kojim nima nikdo ničesar ukazovati! Vsaj za časa vladanja barona Winkler,a — imeli smo dostikrat občutke, kakor bi naši okrajni glavarji le preradi na lastno pest postopali, ter se ne brigali za svojega vrhovnega načelnika v Ljubljani. Baron \\ inkltt pa je bil tudi v pravi stiski: če bi bil nemško mislečemu okrajnemu glavarju ali tudi kakemu drugemu podrejenemu uradu ičku težko svojo roko na ramo položil, pa bi ga bilo nemško časopistvo takoj razkričalo in razupilo, češ, da žre po Kranjskem nemške uradnike in to na ljubo tistim Slovencem, ki drugače nego od nemške milosti živeti no smejo. Zategadelj dela se baronu Wiuklerju precejšnja krivica, če se mu sedaj očita, da ni kazal prave energije, in če se mu v izgled stavlja baron Hein, ki goni baje* svojega konjička kakor čili huzar po polju kranjske politične uprave. Baron Hein ima na svoji strani celo nemško stranko in vse nemško časopisje — in ni se mu bati, da bi ga obrekovali bodi si na zgorej, bodi si po listih. Zatorej mu je lahko energičnim biti, in le želeti je, da bi te energije v prvi vrsti mi Slovenci ne občutili, ker se nam vidi, da je poslanec dr. Tavčar pri proračunskem razgovoru baronu Heinu opravičeno očital, da so njegova dejanja v marsičem taka, da moramo Slovenci, ki v ti vojvodini v ogromni večini nadkriljujemo nemški živelj, nehote občutiti, da nas gospod baron nima posebno rad, in da nas dostikrat nekako prezira. Ne v uradu, temveč zunaj urada, kjer je baron Hein istotako zasebna oseba, kakor vsak drugi I Vtem oziruje poslanec dr. Tavčar omenjal, da je baron Hein ostenta-tivno pristopil k tukajšnji nemški kazini, kjer se zbira stara, in ne pod vodstvom rahlejšega barona Švegelja stoječa nemška garda, k o j i j e samojedna slovenska besedica naj več je zlo pod bo ž-jimsolncem, mej tem, ko se mu ni videlo vredno, pristopiti tudi h slovenski čitalnici, kjer je gotovo vsaj tolikanj inteligencije zdru •* žene, kotv nemški kazini, ki že precej časa na jetiki boleha! Vse to se tiče privatnega življenja našega deželnega predsednika, ali značilno je pa vender, in ne samo zategadelj, ker mora deželni predsednik tudi v zasebnem življenji dostikrat previdno postopati, temveč v prvi vrsti zategadelj, ker so zadnjih 25 let vsi predniki barona Heina svojo milost jednakomeruo mej obe narodnosti delili, ter bili členi tako pri nemški kazini, kakor pri slovenski čitalnici. Baron Hein je prva izjema, a i na vse to poslancu dr. Tavčarju ni odgovarjal, ter s tem prej kot ne hotel pokazati, da ostane tudi v prihodnje samo pri nemški kazini. Ali s tem bode pa ravno dokazano, da je resnično vse sklepanje, ki se je v deželni zbornici izvajalo iz tega, da se baron Hein v zasebnem življenji tacega kaže, ki išče svojega zave- tišča pri nemški kazini. Ali tu se baronu Heinu ne more in noče ničesar predpisati, ker je zopet resnica, da je v privatnem življenji VBakdo sebi prvi gospodar in da na deželnega predsednika nisti navezani niti nemška kazina niti slovenska čitalnica v Ljubljani I. Vsekako pa je koristno, če se dejanja in ne-hanja naših političnih uradnikov v deželni zbornici nekoliko pretresajo. Nemška stranka, koji tako pre-rešetanje političnih uradnikov, ki so navadno njeni politični somišljeniki, ni všeč, zavija svoje oči, ter naglasa, da so vse to denuncijacije, koje mora tem bolj obsojati, ker dotični uradniki, ki so bili na svoji časti napadeni, niso v zbornici navzoči, tako da se braniti ne morejo ! To pa je čisto napačno stališče! Tu se ne gre za denuncijacije in tudi ne za zasebno čast napadenih političnih uradnikov. Pač pa je vsak poslanec po svoji vesti zavezan, da vsako hibo, o koji je izvedel, in o koji je osebno prepričan, da je lahko resnična, spravi pred zbornico. Pri tem se ne gre za čast posameznega uradnika, tu se gre temveč za javni interes, in nespametno je o „privatni časti napadenega" govoriti, ko se vse, kar se graja, tiče uradovnnja in ne zasebnega življenja Osebna čast dotičnoga uradnika tedaj ne prihaja v poštev, in to tem manj, ker pritožbe v zbornici naravno druzega ne nameravajo, kakor ceRarsko vlado opozoriti na to in ono. Namen teh pritožb meri pred vsem na to, da se vse, kar se je grajalo, vestno preišče, tako da poslancu ravno radi javnih interesov, ki prihajajo v poštev, niti treba ni, predložiti stroge dokaze, kakor jih mora na primero na svoji strani imeti državni pravdnik, ki toži pred krvavim sodiščem ! Preiskava se zahteva in druzega nič. Če le ta izkaže, da je dotični uradnik nedolžen, potom se mu itak ničesar ne zgodi in njegova čast je svitla, kakor poprej! Ce pa je kriv, potem se pa zopet ni treba ozirati na njegovo zasebno čast, in tako dospemo vedno k jednomu in istemu sklepu, da je povsem krivo in neosnovano, če se očita denuncijacija deželnemu poslancu, kadar vpleta v svoj govor tega ali onega političnega uradnika. Toliko torej v odgovor našim Nemcem, ki s temi „denunci jacijaini" neprestano okrog sebe bijejo! LISTEK. „Prodana nevesta'. Nekako bridka čutila mi grene veselje, katero imam, če prisostvuj m v tujini kaki predstavi »Prodane neveste". Miuilo je polnih trideset let, kar je bila opeva zložena in baš sedaj je deset let, kar je umrl skladatelj. V tem času moral je siromašni mojster iskati kruha v daljnem severu, v Goteborgu, potem, vruivšt se v domovino, boriti se z umetniškimi filistri, ki niso razumeli njegovega idealnega hrepenenja, ustanoviti narodno češko opero po Wagnerjevih principih, in ga v tedanjem protivvagner-skem glasbenem listu zasmehovali; moral je izgubiti to, kar je za muzika prvo, sluh, moral je vsled prevelikega napora živcev zblazneti in v blaznosti umreti, ter moral na VySehradnbem pokopališči deset let čakati, — usUjenja njegovih oper in njih slavodobitne zmage v muzikalnom svetu! Drugo njegovo delo mu je pred vsemi pridobilo sedanjo slavo, ne pa njegov najdovršenejši umotvor. Ali bo širi svet tudi po Smetanovih drugih delih segal, da bi mogel spoznati celega mojstra? Slovenski I narod je že s tem začel. Videli smo „Prodano ne vesto", kateri bo četudi ne letos sledila prelepa idila „Hubička*. Smetana, katerega ni samo zmatrati za komponista nego za rnuzikalnega vzgojitelja češkega naroda, za katerega bo je sam zmatral , se je pri kompoziciji svojih oper vsaj v začetku držal nekega sistema V „Prodani nevesti" je pač že izrazil svoj muzikalui program, a Še z neko re servo. Iz ozirov ua tedanjo publiko ni mogel in ni hotel hkrati opustiti vse stare forme in muzikalno nepripravljenemu občinstvu ponuditi umotvor bodoč nosti, kakor je to storil v .Libuši", zloženi za otvo-rtev narodnega divadlH, ki pa je tedaj bilo še v daljni prihodnjosti. Napolnil je samo stare forme z novo vsebino. Narodni element se je moral prilagoditi obliki arije, dueta, terceta Kako se mu je to posrečilo, se je hitro pokazalo. To, kar je vzel iz naroda in kar je spravil v umetniško obliko, melo-diko in ritmiko njegovih oper, postalo je popularno — narod je tudi v umetniški obliki spoznal svojo last in si jo osvojil. Ako bi kdaj Smetanovo ime in njegova dela izginila z odra, njegove arije iz aProdane neveste" bi živele dalje kot narodne pesmi. Iz začetka držal se je Smetana tudi navadnih f o m komične opere in ni kompumral dijalugov, nego recitative za prozo zložil šele okolu leta 1870. Bil je glede kompozicije te opere prepričan, „da je zložena v tako lahkem slogu, da bi je lajšo ne bil mogel niti Ofldobach zložiti." Te besede je Smetana sam izrekel na nekem društvenem večeru Uinčlecke Besede. Dandanes smo seveda drugačnega mnenja. Dunajska kritika je te h ti. ko te opere primerjala Mozartovim in Cherubiuijevim uajdovršenejšim komičnim operam. Bogata pol fontja v orkestru, duhovita, BpHcififn > Smetani IdBtna modulacija, vse kaže, da je skladatelj mojster tehnike in kot umetnik pravo nasprotje ne samo Oftvnbacha, ampak skoro vseh novodobnih komponistov komičnih oper. Ta neskaljeno umetniški značaj skladbe je morda uzrok, da se je prej — izvzemši Prago, kjer bo v kratkem 300. repriza — le tu in tam poskušalo predstavliati to opero, da pa se ti poskusi niso obnesli. Praško občinstvo je po številnih predstavah imelo dovolj prilike, spoznati delo z vseh stranij in se uglobiti v njega krasote in zato je opera v Pragi tako popularna. Tudi nemška publika se je prenasitila Offen-bachijad in francoske mus;quette in to je povod, da je .Prodana nevesta" tudi na Nemškem prišla do popolne veljave. Slovenska publika je bila le po Deželni zbor kranjski. (XIV. seja dne 16. februvarja 1894) (Konec.) Poal. dr. Schaffer govori imenom manjšine finančnega odseka in razjasnjuje stališče, katero zavzema manjšina. Rtzklada, kaj je koalicija. (Poal. dr. Tavčar: To bode najbolje vedel povedati g. b»ron Schwegel — smeh mej poslanci in na galeriji.) Pravi, da za zdaj še ni smisla za koalicije v naši deželi, a nadeja se, da bode še prišel. Poal. dr. Tavčar pravi, da ne bode govoril mnogo, ker je že posl. Hribar povedal mnogo, kar mu je na srcu. Proteatuje proti očitanju dr. Schaf t f rja, da bi vsi oni, ki bodo danes glasovali v interesu ljudstva, to storili iz strahu za svoje mandate. Naj se stvar še ne reši definitivno, naj se odloži in še premiBli, bi se li ne dalo najti drugo Brtdstvo, nego zvišanje deželnih doklad, da se po-vikšajo dohodki. Razloček mej predlogoma večine in manjšine finančnega odseka je le v številki, sicer pa stvar m tako nujna, da bi se ne mogla odložiti še za nekaj časa. Glede postopanja dež. ob last« v je pač deželni zbor jedini proBtor, kjer se more slobodno govoriti. Kar se tiče koalicije, veruje, da nemška stranka gori za koalicijo, ker ničesar ne riskira. Koalicijska misel ni tako stara in baron Schvvegel bi pred dvema letoma gotovo ne bil čestital grofu Hohenv/artu in hvalisal njegovo „BtaatsiuaaniBCht) VVeisheit". (Smeh.) Kaj tacega bi takrat nikdar ne bil verjel. Nemci tudi pod grofom Tasfl om niso trpeli nobenih krivic, baron Wmkler pazil je istotako nad njimi, kakor zdaj baron Hein, da bi ne padel kak kamenček nanjo. Kako pa bi Slovenci mogli pritrditi koaliciji, ko smo pač na Kranjskem z lastno močjo ae dokopali tako daleč, da ae uana ni bati niti deželnih predsednikov niti nemških poslancev velicega posestva, a vidimo kako se godi Slovencem v drugih kronovinah. Slovenski državni poslanci, kar jib je še v Hohenvvartovem klubu, bo le provizorično. Ako je dr. Schaffer zadovoljen z g. baronom Hei-nom, je to naravno, kajti imenovanje njegovo bila je koncesija nemški levici. Prišel je kot nemšk prokonzul, to se pa nikakor ne strinja s koalicijsko mislilo. Načelnik deželne vlade mora tudi v malenkostih postopati tako, da ni žaljena večina prebivalstva. Doslej, vsaj zadnjih 15 let je vsak deželni predsednik postopal tako, da ni preziral jedne ali druge narodnosti. Baron Hein n p. pa je pač pristopil k nemškemu kazinskemu društvu kot član, ne pa jednakomu slovenskemu društvu. Ta sicer malenkostna stvar |e dovolj značilna. Omenja, kako je prišel novi ureduik uradnega lista dr. Noe, ki je moral sramotno od ti, ker je bil popolnoma nesposoben. Trinajst let služd je prejšnji urednik, a zaradi obskurnega skribenta ndpodil ga je baron Hein, češ, da je uradni list bil .Hetzblatt". Z malenkostnimi stvarmi mislil je baron Hein vladati, tako na pr. s prejiovedjo plesu v noči pustnega torka, slovanske pesmi bi se tudi ne smele več po-pevati, tako je sklenil g baron Hein. Šikana je bila prepoved, da bi Ljublianski župan pozdravil „Sokola". Nadeja se, da dr. SchurTer in baron Schwegel pridobita za koalicijsko misel tudi barona Heiua in ga presadita z nemško-levičarskega stališča na koalicijsko polje. Oblastuije polastile so se koalicjake misli in jo izkoriščajo za se. Omenja imenovanje nemškega zdravnika pri dež sodišči, akopram se je v razpisu službe zahtevalo znanje obeh deželnih jezikov. Protekcija in nemško mišljenje sta mu pripomogla do službe. Pri novem razpisu druzega zdravnika pa se niti v razpisu več ne zahteva znanje slovenskega jezika. Dosedanji dokazi za korist koalicije bo pač slabi, narod slovenski bode pač lahko izhajal brez koalicije, prestal bode pač marsikaterega dež. predsednika in hude čase. Koalicija bode prešla, narod pa bode ostal. (Dobro klici ') nekaterih operah pripravljena za to poleg »Oaro- J strelca" najznamenitejše delo našega repertoirja. Razumela je „ Prodano nevesto" takoj in jo vzprejela z nepopisnim navdušenjem, na kar je nekoliko uplival slovanski značaj opere, mnogo pa res izborna predstava. Gospod kajielnik G r b i c je soliste in zbora z največjo natančnostjo naučil dotične partije in jako spretno dirigiral predstavo, dočim jo je g. režiser N o 11 i skrbno in harmonično uprizoril. Glede pevcev je naravno, da so se češki pevci kot razširjevalci češke umetnosti mej slovanskim brati z največjo resnobo lotili svoje naloge in isto tako naravno je, da so slovenski solisti in zbor studiranju in predstavljanju slovanskega dela posvetili največjo skrbnost. Glavne uloge, namreč Marinke, Jankota, Kecala in Va-šeka so peli gospč. Leščinskain gg. Beneš, V a -šičekin Pavšek. Gospč. Leščinska je že v „Starem ženinu" sijajno dokazala, da ima prav vsa svojstva, katera treba za dovršeno pevaoje Marinke. Interpretirala je ulogo Marinke tako izborno, da je nadkrilila najsmelejše uase nadeje. G. Beneš je v partiji Jankota z najboljše strani pokazal prelepi svoj glas in dokazal, da ima izvrstno šolo. G Pavšek nas je presenetil. Znan nam je bil kot liričen tenorist. Kot tak je prevzel buffo-partijo in ni Dež. predsednik baron Hein odgovarja početkom slovenski na govor posl. Hribarja, potem pa kmalu nadaljuje nemški. Omenja vzrokov pri premembi v uredništvu uradnega lista in odgovarja na druga očitanja, posebno glede Sokolsao slavnosti ter ugovarja, da bi gojil »sovraštvo* do ao-kolstva, kakor se je reklo. Omenja vprašanja uličnih napisov v Kamniku in v predkrajih in pravi, da napisi bi morali v vsej deželi biti dvojezični, ker je njih namen, da se tujec orijentira, ne pa da se ž njimi konatatuje narodnoat prebivalstva. Razvija svoje nazore o jezikovnem zakonu in obžaluje, da se zasobni pogovori rabijo kot predmet razpravam v zbornici. Glede okr. glavarja v Krškem ugovarja, da bi dotični ne znal slovenski. KoneČno poudarja, da nikakor ne prez ra ali preganja slovenskega naroda in ga tudi ne pritiska na zid in skuša razložiti zakaj da je prepovedana bila pesem »Hej Slovani", ki je »Hetzlied*! Konča s podobo o drevesu, o katerega rasti ima vsaka stranka svoje mnenje. Posl. baron Scbwegel govori o resnobi finan-cijelnega položaja. Cikajo nas že v najbližji bjdoč-nosti veliki izdatki, katerim se ne bode moči izog niti. Nasprotuie proti temu, da bi se stvar odložila in je za predlog manjšine finančnega odseka. V političnem delu svojega govora poudarja, da neče po-oatrovati nasprotstev, a mora odgovarjati, ker je bil v to naravnost pozvan. O.nenja, zakaj je čestital grofu Hohenwartu, akopram ni njegov politični privrženec in nezaupnice, ki jo je prijavil »Slov. Narod". Obsoja grofa Taatl-ja volilno reformo, katero imenuje »monstrum", ki je neizvedljiv. Zagovarja Hihenvvar-tove zasluge in se razburi vsled vprašanja poslanca dr. Tavčarja: Zakaj pa ste Winklerja tako sovražili? ter konča govoreč o osebnih obdolženjih raznih uradnikov, o katerih se je bilo govorilo in izrekajoč nado, da se koalicijska misel ukrepi tudi v naši deželi posebno ua gospodarskem polji. Seja se prekine ob Vs3. uri. Popoludanska seja. Ob '/45. nadaljuje se seja. Posl. Hribar odgovarja na nekatere opazke barona Schwegla. Ou ni mnenja, da bi že zda| bilo treba zvišati deželne naklade. Razloček glede posojila, kakor ga predlagata večina in manjšina finančnega odseka, je za našo deželo tako neznaten, da se ni nanj ozirati. Poglavitna stvar so stroški za bolnico, poročevalec večine predlaga, da se pokrijejo stroški s kreditno operacijo. N -pokriti znesek se bode dal pokriti iz preostankov blagajnice, tako se bode nepokriti znesek 191.000 gld. dal v kratkem poravnati. Oi poal. barona Schwegla zaželjeni red v izrednih stroških je pač težko takoj uvesti, a misliti je treba na'to, kako se doseže ravnotežje v deželnih financah. — Dalje odgovarja deželnemu predsedniku baro i. u Hein u. Izvajanja njegova so bila interesantna, z veseljem konslatuje, da je njegovo znaoje jezika velike večine prebivalstva znatno napredovalo. Dopadle pa so mu manj njegove primere o državnem drevesu. Ne samo formalno nego posebno še parlamentarno opravičeno je, da se pri proračunu o deželnem zakladu poseza v politično debato. Natoči naj ae načelniku deželne vlade čisto vino, da izve mnenje zastopnikov naroda in da od • pravi nedostatke. Omenja potem posamičnih faktov, o katerih je govoril deželni predsednik, o slučaju okrajnega glavarja v Krškem, o bivšem uredniku uradnega lista, o aokolski slavnosti itd , ter ga opo zarja, caj svojo eneržijo porabi v korist slovenskega naroda, ki je vedno zvest državi. Glede" privatnih pogovorov pač ni vse jedno, kake osobe so, o katerih privatnih govorih ae razpravlja. Nazori deželnega predsednika o nemškem državnem jeziku bo že zastareli. Ne jednotnega jezika, nego jednotne za-dovoljnosti je treba, da se dobro vlada. Omenja Še samo glede petja, nego, kar je pri njem še večjega pomena, tudi glede igranja jako častno uspel. G. Vaši ček a Kecal je bil ustvarjen po slo većih vzgledih. G. Vašiček je jako routiniran pevec in igralec, on je jeden glavn h stebrov naše opere in prav, ker ima šolo in glas in vtia svojstva, potrebna izvrstnemu basu, prav zategadelj bi želeli, da bi Kecala nekoliko bolj duhovito pel in igral. Tudi manjše partije, v katerih so na »topili goBpodičini Ki h ova in Ni-grinova in gospodje N o 11 i, Štamcar in Per-dan, pele in igrale so se dobro in korektno Izredno ljubka je bila gospdč. Polakovja kot Esmeralda, prav dober pa g. Rus, dasi je komedijanta nekoliko preveč tragično pel. Zbor je bil izvrsten in zasluži častno priznanje. Gospod B i tt n e r je s prav primernimi produkcijami nadomestil balet. O kostumih, ki so bogati in ukusni, smo že včeraj govorili, omenimo naj samo še, da je imela gospč. Leščiuska predpasnik, ki je mal umotvor specijalista za slovansko ornamentiko gosp. strokovnega učitelja Misa in g. infenOrja Htlberta. Ako reasumiramo, kar smo povedali, potem smemo reči, da je predstava naredila mogočen utis, ki se bo pri reprizab, ko se občinstvo z opero natančnejše seznani, le še povečal. —ff— nekatere točke govora deželnega predsednika in prepoved pesmi »Hej Siovam" in odgovarja konečno na govor barona S c b w e g I a, ki je tako obsojal vlado grofa Taafleja. In vender je ravno Taafla drŽavo izvlekel iz groznega defic sviho pred vsem primerno pouči občinske predstojnike. III. Z ozirom na ugodni uspeh deželne naklade na žgane opojne tekočine odmeri se za I. 1894. po-slujočemu osobju posebna nagrada v znesku 5 °/, od vsega čistega dohodka, kateri po odbitih rema-nencah presega znesek 100 000 gld. Dež-lni odbor se pooblašča, da po svoji previdnosti razdeli to svoto mej one pri pobiranji deželne naklade poslujoče osobe, katere se odlikujejo po posebni spretnosti in točnosti. Iz istega zneska naj se eventuvalno tudi primerno nagradi akcesiat Zvonimir Zor. IV. Deželnemu odboru se naroča, da se udeleži zakupne dražbe užitninskega davka na Kranjskem kot ponudnik imenom dežele, in sicer pri vseh zakupnih dražbah, katere se bodo vršile do prihodnjega deželuozborakega zasedsnjs. V. Deželnemu odboru se naroča, da brez zamude prične potrebne preiskave in poizvedbe glede vpeljave deželne naklade na pivo ter v prihodnjem zasedanji poroča deželnemu zboru, oziroma stavi potrebne predloge. Končno nasvetuje finančni odsek, da so b posameznimi točkami proračuna vred rešene dotične finančnemu odseku izročene prošnje. Ko se je rešila ta jedina obširna točka dnev nega reda jutranje in večerne seje, zaključil je deželni glavar Detela sejo ob 1/>9. uri zvečer. Prihodnja seja v soboto zjutraj ob V»ii uri. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 17. februvarja. Državni »bor. Proračunski odsek poslanske zbornice je sklican na sejo na dan 23. t. m Goriške srednje šole. V predvčerajšnji seji deželnega zbora goriškega razpravljalo se je zopet o neznosnih razmerah na srednjih Suh.h v Gorici Posl. dr. Gregorčič podal je primerno interpelacijo, italijanski posl. Ve nutti pa je predlagal, naj se sestavi posebna komisija, ki bo preiskala razmere na srednjih šolah. Ta poslanec kritikoval je tudi jako ostro učni red, postopanje profesorjev nemške narodnosti in zlasti postopanje dež. šolskega nadzornika Leschanofskega. Dr. Gregorčič je Venuttijev predlog toplo podpiral, vladni zastopnik pa je zagovarjal prizadete funkci-jonarje. Predlog je bil soglasno vzprejtt in isto tako primerna resolucija. Združenje Dalmacije a Hrvatsko. V včerajšnji seji deželnega zbora dalmatinskega vršilo se je prvo branje Ljubč*vega načrta adrese glede združenja Dalmacije s Hrvatsko. Načrt adrese se je odkazal posebnemu odseku sedmih članov. Potem se je vršilo prvo branje Trigarijevega predloga, naj se sklene adresa, v kateri se protestuje proti združenju in zahteva, naj ostane državnopravno razmerje mej Dalmacijo in G slitvansko nepremenjeno. V hrvatskih krogih se splošno pričakuje, da ne pride do razprave o teh predlogih, ker bo vlada prej zaključila dež. zbor. Voljaki in Malorusi, Začetkom tekočega zasedanja dež. zbora ga-liškega predlagal je maloruski poslanec Romančuk premembo volilnega reda in izdelal za to načrt, ki je točno posnet po Taafleovem v parlamentu zavrženem načrtu. Včeraj se je vršila razprava o njem in je bil načrt odklonjen. Pri tej priliki rekel je grof Badeni, da smejo Malorusi računati na prijateljstvo Poljakov le tedaj, če se na jedni strani drže določeb pora-zumljenja iz 1. 1890 na drugi strani pa se v državnem zboru drže tiste politike, kakor poljska delegacija. Vitanje države. Srbski rad tkalci. Za poznavanje srbskih razmer je jako karakteristično odprto pismo, v katerem zavrača bivši radikalni ministerski predsednik general Sava Grujic" očitanja, katera je bil izrekel kralj Aleksander v znani svoji napitnici. Grujic pravi, da se je kralj jel odvračati od radikalcev in proti njim neprijazno postopati koj potem, ko se je bil v Opatiji sešel z razkraljem Milanom. Vzlic temu že očitnemu na-sprotstvu mej kraljem in radikalci dal je kralj dva dneva prodno je ministarstvo odstopilo, v uradnem listu demontirati vse govorice o krizi. Milanov prihod v Beligrad naredil je v celi deželi kar najslabši utis in je dokaz, da so se spletke zoper ra dikalno vlado pripravljale v Parizu. Milanovo posezanje v državne opravke je močno kompromito-valo samostalnost mladega kralja. Napituica kraljeva pa kaže skoro nedvoumno, da namerava odpraviti sedanjo ustavo. To bi v Srbiji prouzročilo nove boje in nevarne homatije. Dal Bog, da bi kralj to novo krizo častno prebil. — To pismo Grujićevo potrja, da kani kralj res odpraviti ustavo, kakor se že dlje časa govori. Posledice takega koraka ne more nihče prorokovati, da pa bi se s tem prerezal prt mej dinastijo in narodom v kolikor je na strani radikalcev, to.ej mej dinastijo in ogromno veČino naroda, o tem ni dvoma. Italijanska kriza, V torek se anide italijanska poslanska zbornica, v sredo pa bo pokaže, ali je z imenovanjem Cri-spija miuieterskim predsednikom že toliko let latentna finančna iu politična kriza italijanska rešena in ima li miniBteratvo večino parlamenta na svoji strani. Vsled imenovanja dosedaoiega predsednika budgetnemu odseku Baccellija ministrom in tajnika Adamolija državnim podtajnikom popolniti je njuni mesti. Razmerje glaauv pri tej volitvi v budgetuetn odseku utegne biti kriterij za aodbo, kako močna je vladna stranka in kako opozicija. Tudi predsednika poslanski zbornici je voliti. Dosedanji predsednik Zanardelli je namreč demisijouiral. Vlada ga sicer zopet kandiduje, a Zanardelli se brani, dam je večini poslancev mej vsemi kandidati se najbolj všeč. Čuden preludij bodočemu zasedanju parlamenta so tožbe italijanskih listov, da se finančni minister Sonnino se ni približal poslancem večine in da ne črbne besedice glede finančnega programa. To je obudilo v nekaterih političnih krogih precejšnjo ne-zaupnoat proti vladi. Toliko je gotovo, da bi nastala takoj velika kriza, če bi parlament zavrgel vladne finančne predloge. Crispi samo računa z eventuval-nostjo, da za finančne predloge ne dobi večine in se zato že pripravlja za nove volitve, od katerih bi bila potem odvisna usoda vsega sedanjega političnega sistema. Angleški parlament Gladstone se je odločil za boj zoper sedanjo gospodsko zbornico. Minister William Harcourt go voril je te dni na shodu liberalne stranke v Porta -mouthu. Očital jegoBpodaki zbornici, da je j.okrovi-teljica korupcije in sovražnica vsakeršnih reform, in da imajo njeni člani le jedno, zaničevanja vredno načelo, varovati svoje stanovske predpravice in svoje koristi ter teptati vse, kar je narodu v korist. Vlada, rekel je imenovani minister, se je odločila za borbo proti pairski zbornici in bo za to skrbela, da se pokaže članom te zbornice, da je poslanska zbornica v državi prvi faktor Tako ne govori minister, če ni avtorizovan in Če njegov predsednik ni pripravljen za odločilno borbo. Dopisi. Iz Celovca, 16. februvarja. [Izviren dop.] (Prostovoljna izjava.) Okrajni glavar baron Mac Nevin in vsi, ki stoje za njim, slutijo, da utegne stvar glede slavnosti pri otvoritvi HollenburSke ceste priti tudi v državnem zboru v razgovor, iu ker vedo, da ondu govornikom ni tako labko zamašiti ust, kakor v deželnem zboru koroškem, zato jib je — strah. Da, ti mogočni gospodje se boje, da bi jim tista stvar utegnila škodovati in zategadelj nabirajo že sedaj materijal za obrambo. In kakov materijal! Gospodje Mac Nevin, neki Tobeitz, vodja fužin v Bistrici v Rožni dolini, in njiju verni sluga župan Krassnigg so po dolgem in napornem prem;8ljevauji spoznali, da se da še največ efekta doseči z izjavo prizadetih Županov, v kateri izjavi bi ae povdarjalo, da župani v Rožni dolini niso nikako marijonete okr. glavarja MaeNevina iu da so iz lastnega nagiba storili vse, kar se je zgodilo za znano otvoritveno slavnost in pri njej. S to izjavo bode naš goBpod deželni predsednik stopil pred ministre in dokazal, kaka krivica se mu godi iu kako nehvaležni so ti preklicani Slovenci. Ta izjava slove v natančnem prevodu tako-le: „Vaša ekBcelenca, visokorodni gospod deželni predsedniki — Nepre atano in neutemeljeno zavijanje glede predzgodovine razkr tja spominskega kamna na Hollenburški cesti nas je napotilo, doposlati Vam, visokorodui gospod, to-le pisanje. — Res je, da se je naš spoštovani gospod okrajni glavar Mac Nevin pri prvem pogovoru glede nameravanega počeSčenja Vaše ekscelence postavil na nesebičen način komiteju na razpolaganje, ker živi v stolnem mestu in je v zvezi z raznovrstnimi krogi, ter je tako gotovo imel bolj priliko, storiti pripravljalne korake, nego mi po svojem poklicu često zadržani ljudje na deželi. — To pa še ne dokazuje, da smo bili, kakor se trdi, gospoda okr. glavarja orodje brez svoje volje, nego zagotavljamo Vaše visokorodje, da smo se veselega arca sami ponudili, zahvaliti se Vaši ekscelenci za dobrohotnost, katero ste Rožni dolini vedno izkazovali, in da je gospod okr. glavar samo v našem zmislu ravnal. — Nihče ne more tajiti hvaležnosti prebivalstva in njega priznavanja zaslug, katere si je VaSe visokorodje pridobilo za uaše siromašne kraje. — Vsako drugo trditev proglašamo za obrekljivo izmišljotino s strani tistih ljudij, kateri se ne plašijo nobenega sredstva, da bi kalili mir v naši ljubljeni koroški deželi. — Ta izjava, katero tu predlagamo, je spisana prostovoljno in brez tujega upliva, ter bodi na jedni strani majhno zadoščenje in jamstvo Vadi ekscelenci, na drugi pa naj brani nas in naše moštvo. — V Spodnji Rožni dolini meseca decembra 1893. Z odličnim spoštovanjem: S. Krassnigg, F. Doujak, župan, J. Schonlieb, župan, J. Laussegger, župan, Ivan Gabron, F. Pack, Franz Tobeitz, obč. svetovalec v Bistrici v Rožni dolini, J. Feinig, obč. svetovalec v Bistrici, Jakopitsch, Schellander." — Da se spozna, kako so se dobili ti podpisi, naj še priobčimo okrožnico, s katero je na prvem mestu podpisani župan Krassnigg svojim tovarišem priporočal doposlano izjavo. Okrožnica slove : Slavnim soursdom v Bistrici, v Borovljah, v Bilčovesi, v Spodnji Veseci, v Sjiodnjih Borovljah, Podljubeljem, v Slov. Plajbergu, v Selu pri Bajtifiab, v Svetni vesi. — častiti gospodje župani se uljudno prosijo, naj podpišejo priloženo pisanje in naj je dajo čim hitreje cirkulovati. Če ni vsem gospodom uradnim tovarišem znan članek „Stldstr. Post", naj verujejo mojim besedam „da se župani, ki smo bili pri slav-noBti, predstavljamo kot orodje okrajnega glavarja brez volje in brez značaja." Toliko v pojasnilo! — V Svetni vesi, 18. decembra 1893. S kolegijalnim pozdravom. Župan: S. KraBsnigg." — Tako se je torej skovala ta čudna izjava, s katero je mislil gospod dež. predsednik na laž postaviti tistega po -slanca, ki bo to stvar v državnem zboru sprožil. Z objavljenjem teh spisov smo njih efekt tako pokvarili, da bodo gospodje Mac Nevin e tutti quanti morali misliti na kako drugo obrambeno sredstvo. Iz Opatije, sredi februvarja. [Izv. dop.] (Raznoterosti.) Pozdravljam te, lepo slovansko morje, pozdravljam te biser kvarnerski, gosposka Opatija! Kdo se ne oveseli, ko te prvič že od dalječ ugleda, vozeč se na parobrodu od Reke sem. Pred nekaj leti čisto pozabljena, postala si v teku malo let poznana celemu izobraženemu svetu. Poprej se-lišče siromašnih ribičev, oblekli so te po gosposko tsko, da moreš gostoljubno vzprejeti tudi najbolj razkošnega bogatina. Tam, kjer so poprej bosi in goloroki ribiči razpenjali svoje mreže in sušili jadra malih svojih čolničev, drobe! bogato oblečene gospe in gospodične z malimi, v ozke čevljičke oblečenimi nožicami jiesek mej vedno zelenimi nasadi. Zares: „ Isti a nima lepšega kraja, Kot je Opatija — podoba raja". Toda, čestiti bralec ali ljubezniva čitateljica, ne mislita, da se mi Opatija zato zdi lepa, ker se tu vidijo lepih žen zapeljive oči, nego meni kot kronistu treba, da i to omenim. Seveda, kdor hoče prezimiti na tej solnčni obali, naj pripravi lep broj zlatih kron, ker tukajšnji hoteli in gostilne vedo prav dobro izkoristiti svoj položaj. Pri tej priliki prišlo mi je nekaj na misel. Ne bi li bilo umestno, da bi recimo Ljubljansko „Slovensko pisateljsko društvo" v Opatiji ali nje bližini zgradilo malo vilo, v katero bi potem proti večji ali manjši odškodnini zahajali njegovi, posebno pa bolni člani. To je samo misel, ne konkretni predlog, vender pa je stvar vredna premisleka. Vreme je krasno: za izlete po kopnem in po morju kaj prikladno. Tudi pisatelj teh vrstic je tako srečen, da more vsaj za nekaj časa ostati v krasni okolici Ojiatijski. Ako bodem napravil kak izlet v bližnjo ali daljšo okolico, hočem Vam zopet poročiti, ako ne bodem dolgočasil čestitih prijateljev in čita-teljev .Slovenskega Naroda"? Domače stvari. — (Deželni zbor kranjaki) vzprejel je danes jednoglasno barona Schwegla predlog, ki ga je podpiral imenom vseh slovenskih poslancev g. Svetec, naj deželni odbor predloži v bodočem zasedanji primerne nasvete, kako naj kranjska dežela praznuje petdesetletnico vladanja Nj. Veličanstva. Pri razpravi o posl. Hribarja pred- logu glede nedeljskega posvečevanja, pridigoval je nn dolgo posl. kanonik K I u n in si seveda nekoliko privoščil tudi radikalce, na kar mu je dobro odgovoril posl. Hribar. Potem so se redile razne cestne zadeve in se je zaključila seja ob 7*3. Sledila je tajna seja, v kateri so se rešile nekatere zasebne Btvari. Javna seja nadaljevala se je ob 4 uri in zaključilo zasedanje. Poslanec Šuklje odložil je svoj deželnozborski mandat. — (Potovanje N j. Veličanstvo cesarja na jug.) Ker se cesarica vsled zdravniške odredbe vrne Še le koncem spomladi na Dunaj, odpotuje početkom bodočega meseca Nj. Vel. cesar za nekaj časa na jug in se bode soidel na rivieri s cesarico ter ostal tam neboliko dnij. — (Osobna vest.) Z» deželnega knjigovodjo imenoval je dež. zbor oficijala g. F Pre lesnika. — (Iz Zagreba) nam dohajajo še vedno britke tožbe o Račkega smrti: „Mi smo mnogo, vrlo mnogo izgubili ; mi nemamo nikoga, koji bi mogao podpuno nadoknaditi nam dr. Račkoga*. — Pokojnik ni bil namreč le izvrsten zgodovinar, nego delal je vsestranski za napredek in kulturni razvoj svojega naroda. Bil mu je svetovalec in voditelj tudi v politični borbi proti kršiteljem nagodbe. Na zgodovinskem polji pa je njegova izguba zato nenadomestljiva, ker si na žalost ni mogel vzgojiti nobenega učenca in preiskovalca hrvatske zgodovine. — (Iz pisarne slovenskega narodnega gledališča.) Jutri nedeljo, dne 18. t. m. predstavlja bo jako šaljiva veseloigra v 5 dejanjih „Stric bogatin", ki bode gotovo privabila mnogo občinstva v gledališče. B idoči teden ae ponavlja tako Bijajno uspela Smetanova „Prodana nevesta" in sicer v sredo dne 21. in v petek dne 23. t. m., na kar opozarjamo posebno vnanje rodoljube, da se pravočasno oglase za sedeže pri g. Č e S a r k u v stari čitalniški trafici v Šelenburgovih ulicah. One so nekoliko nižje, nego so bile pri premijeri — (So kol nk i dr u ž bi os ki večer.) Pri današnjem zabavnem večeru, ki je namenjen rodbinam Sokolovih članov, nastopijo društveni telovadci v vajah na bradlji, ki obsezajo: 1. redovne vaje, 2. proste vaje, 3. dvojica, 4. skupine. Iz prijaznosti sodeluje oddelek bratskega društva „SlavecV društveni tamburaši pa udarjajo več točk, mej njimi „Podoknico" -z „ Teharskih plemičev" in nov kvintet „Santa Lucia". Reditelji skrbhli so torej za res izredno zabaven vzpored. — ( „Slo venskega plan. društva" odbor) prosi prav uljudno vse dosedanje čč. člane in druge prijatelje slovenske turistike, da bi se sedaj, ko se zopet bliža premili čas veselih izletov v prekrasne pokrajine slovenske, blagovoljno spomnili društva in v prospeh domoljubnega, vse slovenske dežele obsegajočega delovanja njegovega Žrtvovali neznatni letni prispevek 3 gld. Novi člani plačajo po 1 gld. vzprejemn ne. Kdor ne vzmore takoj celega zneska, plača ga lahko v obrokih do 1. maja t. I. Izkaznico o članstvu dobode ud, kadar je že plačal članarino. Denar je pošiljati: „Slo venskemu plan. društvu" v Ljubljani. — (M u z i k a I ti o • d e k I a m a t o r i č n o akademijo na korist dijaškemu podpornemu društvu v Novem Mestu) prirede" gimnazijski dijaki pod vodstvom pevovodje g. J. Hladnika v sredo dne" 21. t. m. v dvorani „Nar. doma" v Novem Mestu. Vzpored je jako raznovrsten, obseza tudi nekatere točke klasične glasbe, na svršetku pa glumo s petjem „Če vi j ar-baron". Začetek ob 7. uri zvečer. Preplačila nad zmerno postavljeno vstopnino se hvaležno vzprejemajo. — (Pogumen kregulj.) Na okno neke hiše v Šmihelu pri Novem Mestu priletel je te dni kregulj in odnesel ptička s kletko vred. Ker je pa kletka bila precej teška, izpustil jo je kmalu iz krempljev. Ptiček pa, ki je bil ranjen od kregulje-vib krempljev, je bil takoj mrtev, menda tudi od strahu in vsled padca kletke. — (Nemčurski volkovi v ovčji obleki) hodijo po nekaterih občinah Celjske okolice in pregovarjajo občane posebno v Gaberji, Sovodnji in na Bregu, da bi se pridružili Celjskemu mestu, ter jim obetajo razne dobrote, katere bi uživali, če postanejo Celjski „purgarji". Nekateri nezavedneži so reB podpisali pri mestnem uradu neki zapisnik. Dovolj pa je zavednih mož, ki o teh laskavih obljubah ne-čejo ničesar slišati in se ne dajo zvoditi na led. — (Volitve vSlatinski o bč i n i) na spodnjem Štajerskem, kjer bo zmagali Slovenci in potisnili nemškutarje v manjšino, ne dajo poslednjim miru. Vložili so prošnjo, da smejo ustanoviti svojo občino, kjer bi zopet lahko gospodarili po svoji volji. Gotovo bodo slovenski rodoljubi vedeli preprečiti nakane nekaterih zagrizenih nasprotnikov. — (Učiteljsko društvo Ormoškega okraja) imelo je, kakor se nam pile, v šolskem poslopji v Ormožu pod predsedstvom gosp. Antona Porekarja, dne* 1. t. m. svoj občni zbor. Mej točkami vzporeda bile so posebno zanimive „crtice z lanske deželne razstave v lnomostu", katere nam je podal g. Franc Vabič. V novi odbor so bili izvoljeni gg.: predsednikom Anton Porekar (Hum), podpredsednikom Franc Vabič (Runeč), tajnikom Avguštin Sabec (Hum), blagajnikom Adolf Rozina (Ormož). Odbornikom gg.: Ivan Košar (Vel. Nedelja) in Martin Šalamun (Sv. Miklavž.) 'Pregledni kom računov za leto 1894 gg : Fianc L*cbtenwallner (Središče), Ernest Slane (Sv. Bolfank) in Simon Štrenkl (Središče) — (Cesta iz Luč v Solčavo,) za katere napravo je dovolil deželni zbor Štajerski vsoto 26 000 gld , se bode začela graditi na spomlad, ako tudi okrajni ziatop v Gornjem gradu priapeva z vsoto 5000 gld , katero je obljubil. — (Obrtne nadaljevalne šole) na spod* njem Štajarskem so dobivale nastopne državne in deželne podpore: Celje 1300 gld., Slovenska Bistrica 480 gld., Ptuj 850 gld., Konjice in Žalec po 50 gld. Teh koristnih šol je še premalo na Štajerskem. — (Štajerskim vinogradnikom) dovolil je deželni zbor v Gradcu na predlog posebnega odseka, katerega poročevalec je bil slovenski poslali c tir. Lipold, vaoto 10.000 gld. za brezobrestna jiosoj ila. — (Zanimiva iznajdba.) I& Oseka se poroči, da je dobil neki meščan Matej Mdoa patent na s o j o iznajdbo, ki vsakomur omogoči prekoračiti kakoišn. koh vodo, ue da bi se zmočil. Izumitelj je v svoji obleki že večkrat prekoračil Donavo. Zdaj bode izdelal več tacih oblek in naredil javno poskušnjo v Oieku. O svoji iznajdbi varuje izumitelj največjo tajnost, le toliko se ve, da taka obleka stane od 30—300 gld , kar se ravna po blagu, iz katerega je izdelana. Izumitelj trdi, da se prekorači v njegovi obleki še tako deroča voda in da se celo lahko spi na vodi. Na vsak način bodo poakušnje posebno zanimive. — (Razpisane službe.) Na dvorazredni ljudski šoli v Smledniku je izpraznjeno drugo učiteljsko mesto z dohodki IV. razreda in prosto sobo za stanovanje. Prošnje do konca meseci marci pri okr. šolskem svetu v Kranji. — V moški kaz-niln ci v L ubijani je izpraznjeno mesto začasnega psznika II vrste z letno plačo 260 gld. 25% akti-vitetoo priklado in drugimi normiranimi emolumenti Prosilci ue smejo biti staii nad 25 let. Prošnje do dne 12. marca pri državnem pravdoištvu v L ubil ani. — Pri okr. sodišči v Mariboru 1. D. b. sta razpisani dve službi uradnih slug, eveutuvelco pri kakih dfuzih sodiščih. Prošnje do dne 15. marca pri predsedstvu okrožnega sodišča v Celji. r -t Slovenci in Slovenke! ne z&bite i družbe sv. Cirila in Metoda 1 —--------------4 Razne vesti. * ( S t a r o h 1 o v a n 8 k i misale.) Car Aleksander III. je dal izjaviti svojo zahvalo katoliškemu nadškofu Barskemu č. g. M i 1 i n o v i d u za poslani, v Rimu tiskani staroslovanski misale. * (Deželna razstava v Lvovu) Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. cesarja bode letošoie poletje splnšiia deželna ravstava v Lvovu, ki bode imela 34 posamičnih oddelkov. Nekateri oddelki bodo mej-narodni, n. pr. oddelek za stroje, za optične in ki-rurgiške izdelke in za šolske pripomočke. Razstava bode trajala od 1, junija do 1. oziroma 15. oktobra t 1. * (Usmrčenje polkovnika Gri-g o r j e v a , ) ki je bil obsojen zarad vohunstva, se je vršilo v Odesi. Našli so se pri njem neovrg-Ijivi dokazi krivde in vsa obravnava ni trajala dolgo. Sedmi dan potem, ko so obtoženca zaprli, bil je že obešen vsled sodbe vojnega sodišča. * (Senčna stran razstave v C h i c a g u ) kaže se vedno bolj črna. Nad 175.000 Ijudij je brez vsega zaslužka. Ljudje boljih stanov morajo opravljati najnižjo vrsto del, samo da zaslužijo boren živež. Število zločinstev se množi vsled tega strahovito in javna varnost ni posebno velika. * (Velika tatvina.) Iz shrambe dragoce-nostij velicega kneza Luksemburškoga odnesel je drsen tat več ju vel v vrednosti 200:000 frankov. Tatu so zasačili in prijeli. * (Štirinajstleten morilec svojega očeta.) V Levalloisu poleg Pariza ustrelil je 14 leten deček z revolverjem svojega očeta, trgovca Buachon, ki ga je okregal. Potem prebodel se je morilec z nožem v sence in se teško ranil. * (Grozna eksplozija) se je pripetila v neki tovarni sa izdelavanje zamaškov v Gibraltaru. Ubitih je bilo 13 oseb, mnogo pa teško ranjenih. * (Povoženi železniški potovalci.) V Cambraiu v Belgiji pripetila se je nenavadna nesreča. Brzovlak povozil je več potovalcev, ki so ravno šli čez tir, da dospejo do druzega že pripravljenega vlaka. Šest oseb je ostalo mrtvih, 11 pa je bilo ranjenih. Knjltovnost. — „Vesna", mesečnik slovenskega dijaštva ima v št. 1. to-le vsebino: Slovenijanska; — Bo-ganovi; — Nekaj o lepem; —■ Črtice o blaznosti; — Psevdoklasicizem in rusko slovstvo; — Vestnik ; — Listek. — — „Učiteljski to var i š", glasilo „ Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani", ima v št. 4. to-le vsebino: — ič: Bodi jasno; — J Dimnik: Spisovni pouk; — Fr. Trošt j Popis priprav in poskusov pri obravnavi beril iz prirodoslovja; — Književnost; — Listek; — Naši dopisi; — Društveni vestnik; — Vestnik; — Uradni razpis učiteljske službe; — Popravek in dodatek. — „Popotnik", glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" ima v št. 3. to-le vsebino: Slovniška teorija Kernova; — Učni načrt za računstvo v štirirazredni ljudski šoli; — Prirodopisni pouk v jednorazrednicah; — Listi slovenskega učitelja-kolesarja; — Učiteljski listi; — Društveni vestnik; — Dopisi in druge vesti. — — „Stenograf", glasilo hrvatskog ste-nografskog družtva u Zagrebu ima v št. 7. in 8. to-le vsebino: Uradna razglasila;— „Slovenska stenografija, priredil Anton Bezenšek"; — Hrvatska stenografija; — Slovenska stenografija; — Stenografija u Hrvatskoj; — Načrt naputka za polaganje izpita iz stenografije; — Mirko Hrvat. — V stenografovani prilogi je mnogo vaj za hrvatske in slovenske stenografe. Priloga je jako fino lito-grafovana. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 17. februvarja. Trgovinski minister je prof. Šukljeju, dr. Schlesinger-Gorianvju, Jeršinovcu in S a v i n -scheggu dovolil, začeti tehnična pripravljalna dela za zgradbo lokalne železnice iz Novega Mesta ali iz Straže čez Črnomelj ali Metliko do deželne meje. Dunaj 17. februvarja. V sredo vršil se bode pogovor glede delavskega programa za poslansko zbornico, katerega se bodo udeležili ministerski predsednik, predsedniki poslanske zbornice in načelniki klubov. Praga 17. februvarja. V mestnem svetu predlagal je včeraj dr. Cernohorskv, naj se takoj napravijo v celi Pragi saraočeški javni napisi. Predlog je bil jednoglasno vzprejet. Praga 17. februvarja. Deželni maršal zaključil zasedanje dež, zbora z govorom, v katerem je povdarjal, da je bilo to zasedanje jedno naj plodovitej šili, in s Slava-klici na cesarja. Kolonija 17. februvarja. „Kčln. Ztg." javlja iz Belegagrada, da odpotuje ministerski predsednik Simić s tajno misijo v kratkem v Peterburg. Berolin 17. februvarja. Sodišče obsodilo je dr. Gumplovicza, sina Graškega vseučiliščnega profesorja istega imena, zaradi razširjanja anarhističnih idej na poldrugo leto v ječo. Helsingfors 17. februvarja. Utrgala se je od obale ledena skril, na kateri je okolu 500 žensk in otrok. Prebivalstvo se trudi, da bi ponesrečencem dopeljalo hrane in je rešilo. Bratje Soholt! it P Bi* Danem 17. t. m I. družbinski večer l/^^Bi v vrtnem 8al°nu „Pri Malici". (K MM Ztkčeiek ob S. url sveier. |\ Reditelji: ^ Bratje: Bahovec, Barborič, D. Vernik. ITa zdar! ODBOR. W~ V»e one e«wtlte p. n. unroćulke, kateri *o a naročnino na dolgu, opozarjamo nl|ii«liio, đ» nam blMgovole I«to vpoftlatl, Iker drugače |lm bollst mlav ,,e,i* Upravništvo ..Slovenskega Naroda". Začetek ob '/e.9« uri zveeer. "^sj stev. 4b. Deželno gledališča v Ljubljani, ur.pr.574 V nedeljo, dne 18. februvarja 1894. Stric bogatin. Veseloigra v petih dejanjih. Nemlki spisaln E. Henle, preložil Vekoslav Benković Režiser gospod Ignacij Borfltmk. Začetek točno ob '/,8. uri, konac ob 10. uri zvečer. :OxcbxaaLSk.-ti&xxQ dr-afitv-o. Pri predBtavi svira orkester slavnega peipolka Leopold II., kralj Belgijcev it. a 7. TjHtnć 16. februvarja t. i. J"/, državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld. 148 gld. — kr Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.? . 197 . — Dunava reg. srečke 5<>/0 po 100 gld. . . 128 ! — " Zemlj obč. av.tr. 4«/,V. zlati zast listi . 122 n 25 ! Krsditne> srečke po 100 gld...... 195 " _ " Ljubljanske srečke Rudollove srećke po 10 gld. Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .* . Tramway-drast. velj. 170 gld. a v. . 273 Papirnati rubelj . . , 1 \ 24 22 157 30 sapnih organov, kašlji, nahodu, hripavoati in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na • LAVNO SKLA D I ITI_. nojčlstilo lutfU ki se rabi uspelno sama »li z gorkim mlc-(II.) kom pomešana. (51—2) Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirujoči učinek, posebno pospešuj« razslizenje ter je v takih slučajih poznana kot jako dobro zdravilo. ■e viprrjiue v prodajalaleo metaneK« blaten pri Ferdinandu Hlebš-u v Kranji. (ib9-3) Na prodaj je ali se da v najem v HrakovNkrm pr«'itiičitSu v Izubijani. (196-2) 34V4 Prodajaln ica oddaja se od I. majnika naprej. Povpraša naj se v Florijanskih ulicah h. št. I, v I. nadstropji. (191—i) Trgovski pomoćnik trgovino F. Bendeković v Karlovcu. Isti uiora biti srednje starosti, vesc poslovanju osobito m konlVkeijo. tako da boda mogel v tej stroki samostnlno dt-lati, dalje z modnim, platnenim in drugim v to stroko spsdajocim blagom. Mesto su lahko nastopi takoj in b:cit pr«j ko mogoče. (197—.H) Vizitnice priporoča „Naredna Tiskarna" v Ljubljani. C. tr. jtavne ravaateljstvo avslr. M Menic. Zadnja ftMia ! 88 m m m m % S S R. MIKLAUC i Ljubljani, v Spitalskifi ulicah it. 5. Zaloga (,9-'> vsake baze gvantnega blaga za moške in ženske knkor tudi vseli vrst plaht, kovtrov, srajc, jop, nogo-vic, svilenih in tkaninskih rut po najnižji ceni. S 98 J (t liclllj;. C.'tMlM, ! Pravi zaklad za nesrečno žrtve s a m o o h k r u m h e (onanije) in tajnih razpašiiostij jo izborno delo I > i-ii. !Ketau-a češko izdanje po 80 neinlki izdaji. S 27 podobami. Cena \i gld. a. v. Oita naj ju vsakdo, ki trpi na strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki refiijo vsako leto na tisoče bolnikov gotove smrti. Dobiva so v založni knjigarni „Vorlagn-Magaziii B. p. Blerey v Lip-skeiu Saško i, Nouinurkt 34", kakor tuui v vsaki knjigarni. (291—50) Izvod iz voznega reda ■vel?ecvxi.egra, od JL. okto ora 1893. Nastopno omenjeni prihajal >i in odhajalni 6aai oanaćeni ao v tmtinj*« r roptUr m čn*tt. Hreilnjoavropiiki 6aa je k rajnem a č»»n r Ljubljani ia 9 minuti naprej. Odhod ls LJubljane ijuž. kol.). Ob 19. uri 8 tnin. po noM oaebni vlak r Trbii, Ponlabel, Beljak, Oe-loreo, Franaenifeate, I.Juhno, Dunaj, cea 8elithal t Amaee, Iaohl, Omunden, Šolnofiraft, Tjend-Gaiteln, Zeli na. Jeaeru, Hte^r, Lino, Bu-dejevioo, Plaenj, Marijine rajre, B«er, Franuove Tare, Karlom Tare, Prago, Praldane, Dunaj vin Amafattin. Ob 7. url OO men. tj**traj oiebni Tlak r Trbii, Pontabel, Beljak, Oe-Iotoo. FraDienjfeate, Ljubno, Dunaj, 6aa Helzthal f Solnog-rad, Dunaj Tia Amatetten. Ob 11. uri BO min. đopol*tdt%* oeebni Tlak t Trbii, Fontabel, Heljak, OeloTeo, KrHUionafeato, Jijobno, Dunaj. Ob 4 uri Vrt min. pOpolutlnm oeebni Tlak t Trbii, Baljak, Celoreo, Solnograd, Lend-Oaatein, Zali na jeaeru, Inomoit, Bragnlo, Ourib, Oonavo, Paria, Lino, Iiohl, Budajerioe, Pisanj, Marijine Tare, Ktfer, FranooTe Tare, KarloTe Tare, Prago, Draidane, Dunaj Tia Amatettea, Prihod xt LJubljano (jut. kol.). Ob S. uri Kft min. mfutraf oaebni Tlak a Dunaja Tia Amatatten, Draa-dan, Prage, FranooTih rarov, KarloTih raroT, Kgra, Marijinih varoT, Planja, BudejeTia, Solnograda, Linca; Htarra, Iachla, Omundena, Zali« na jeaeru, Lend-Gaatelna, LJubneRa, Heljaka, CeloToa, Franaeaafaat«, Trbiia. Ob 11. uri H7 min. dopoludn« oaebni Tlak a Dunaja Tia Amatatten, Draadan, Prage, FranooTih TaroT, Karlovih »arov, Kgra, Marijinih TaroT, Planja, BudejeTio, Solnograda, Iachla, flmundena, Linoa, St«yra, Pariaa, Oeneve, CurUia, Bregnioe, Zella na jeaeru, Land-Oaatelna, Ino- moeta, Ljubnega, OelOToa, Pontabla, Trbiia. Ob 4. uri M min. jtopoimine oiebni Tlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, CeloToa, Franaenifeate, Pontabla, Trbiia. Ob 0. uri U7 min. mvnror oiebni vlak a Dunaja, Ljubšega, Beljaka, Ca- lorca, Pontabla, Trbiia. _ Odhod lm LJubljano (juž. kol.). Ob S. uri fi& min. zjutr<*J t Ko^erje. „ IU. ,, OO „ ojtoiuaJtuf n , „ 6. „ lO ,, BV*šrr „ „ Prihod ▼ LJubljano (juž. kol.). Ob H. uri lO min. *}utraj la Kočerja ,, t. „ O i „ jmpolintnf n „ „ H. ,, 40 ,, mvri-er . ■ Odhod lx LJubljane (drl. kolj. Ob 7. uri 18 min. tfutra) r Kamnik. . H. n OB n pitjinlmlnr „ „ „ 8. n SO , mvri-rr „ „ Prihod v LJubljano (drž. kol.). Oh 0. uri 81 min. sjutrfj ia Kamnika. n H' n 18 „ dopoltulnm n ,, „ 0. ,, VW ,. inwr ,, ,, (4-39) > A^^^^r^a.^ Ar^^lv ****** Semena ^ aaiiCMlji* o kalji« n dobe se |»o iihJ-■■Ižjlli 4*enali pri Mih. Lavrič-a nasledniku v Xjjiiblj&ni« vi9fi—i) Iščejo se nujno: peHinn|i»> k dvema večjima otrokoma; — ve* prlpro« atlli in tiuejalb kubarle (deloma tudi k dvema osebama), jako dobre, trajno službe, plafi* H—12 gld. — Priporočil ■e veq pridnih in zaraĆunajoćih natakaric, ki znajo z gosti občevati in ki mogo eventuvelno kavcijo poloiiti, za tu in drugod. — Vve 2<»6) v posredovalnici FLUX. na Bregu št. 6. "1* 5t m Zahvala. Moj mož Jurij Kraigher zavaroval se je pri slavni banki „Slaviji" v letu 1892 za 200O goldinarjev. Ko je v pretočenem mesecu umrl, Izplačala mu je banka »Slavij a" ves zavarovani kapital točno in brez odbitka. Radi tega zahvaljujem naj topleje ta zavarovalni zavod, kateri zajedno z najboljšim prepričanjem priporočam občinstvu. V Hra&ah, dne 15. februvarja 1894. (20'1 9 ~ vi; Antonija Kraigher. ^TjfcV VgftV V»ViV Vj, Najboljše voščilo s vel a ! Femolendt voščilo za čevlje. * Oes. kralj dež. priv. tovarna irtem. I. 1835 { na Dunaj i. To vo.šdilo brOZ galice (vitrijola) 36 lepo črno sveti ter vzdržuje iiMiif« trpežno. == Povsod v zalogi. (801-29) Zur.uli poimrejitii j naj s« pazi natanko na moje liti« p|r St. Femolendt. "mm Pošiljam nataiiriio cenike o vseh nojih proizvodih zastonj in pii-tiiini' prosto. Pustni krofi vsako nedeljo In vsak praznik od 11. ure dopolnilne, začenši tt sladčičarnici Rudolfa Kirbisch-a. ,165_2) Proti kaliju in kataru, slasti pri mali doci, proti zasllzenju, bolesnim v vratu, telodou in mehurja se najbolje priporoča Koroški rimski vrelec. IN it i ti ii4»Jmii. ii m m i vit ti voda. '^BJ V zalogi pri M. E. Supan-u v LJubljani in pri Fr. Doleno-u v Kranju. (196-51) Prostovoljna prodaja stiskalnic za seno mej ujimi tudi Izborna tluciliilen z vitlom, ki jo gOO'ja koruški moei, da'j« ol*-n. Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let avtoritete, ker odpravi vsako neprirojeno gluhoat, uklanja takoj slab poalub, ušesni tok in vsako ušesno bolezen; dobiva se proti dopoSil-jatvi gld. 1-70 v vsej Avstro-Ogerski Iran* kovano po poŠti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv. Duhu" g. Ede nI, Tomava, v lekarni gasp. A nt. K ogla in v mestni lekarni v Zagreba t nadalje pri Za-n«'t ti -j u v Trstu i Jožefu Cristofoletti-ju v Gorici : na Dunaj! pri c. in kr. vojni poljski lekarni, na Štefanovem trgu fit. 8, in pri lekarju Twerdy-ju, Mariahilferstrasse 106. — Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z ntisnenim napisom: e. in kr. sekund, sdravulk dr. Sipe U na Dunaj!. (1161-10) Vozni listki t Se?. Ameriko ( (6—7) pr-i nizozemsko-ameriški 4 ; ^ parobrodni družbi. J I Kolowratring 9 X|TT"VT A T l IV WeyringergasHe 7« jj \J J.l| f\»Jj . Vsak dan odprava z Dunaja. i*'>jtiwniln kiimIoiij. na razstavi za zdravje in varde vanje bolnikov v Stuttgartu 1890 odlikovana % nagrado, je po zdravniškem izreku iu mnogih zahvalnih pismih, katerih število ?re v tisoče, prizna 8|>eh kakor pri gospodih lepa in "bujna rast lasij in se prepreči, da ne izpadejo in da se ne dela mej njimi prhot; mladi gospodje dobe po nje rabi močne brke. Za uspeh in za neškodljivost se garantuje. Lonček tO kr., če se poilje po pošti ali proti povzetju i*0 kr. K.Hoppe. VVien, XIV., HOtteldorferstrasse 81- _ 20 I 1) „THE MUTUAL" največja in naj premožnejša zavarovalna družba na svetu zavaruje osebe srednje starosti za 20 let in da se po preteku te dobe vrne HSi do im> odstotkov uplačano premije. Razven tega povrne družba zavarovancem svojim ven nabrani dobiček, s čimer se uplačane premije obrestujejo z okoli 4 % -o brentu I h obresti) (ir,9) Glavna reprezentanca v Trstu. Glavni zastoj) v Ljubljani Primož Hudovernik Kolodvorske ulice št. 18. ■ TTststsa.O'vljan.o leta. 1863. = Nv«tm iioznaiie (1031—16) ao sanioi/.de ano, nagrajene ročne harmonike Ivana N. Trimmel-ja na Dunaji, VII 3, Kaiserstrasse Nr. 74. Velika ?aloga vseli glasbil gomil j. «*iter, plAcal, okarln, ustnih harmonik, ptičjih, orgiji«* itd. itd., švicarskih ocelnih orglj!o, ki igrajo samo od sobe in so nedotelne glede ^lasn, glasbeni albumi, kukala itd. itd. Knjiga z uzorci zastonj iu franko. Tj LE IC HT LOS LICHER CACAO K° - 200 TA S S E N Nnhrl ,■>( t Na Karlovski cesti št. 16 v Ljubljani proda se hiša ki \h blizu kolodvora in ji* zelo pripravim za gostilno sli prodHialntco. — C«m a« na 7500 g!o.— Wfc pove Isstmk Fran Nonlar. (157— 3) Na najnovejši in najboljši uačiu 7 umetne (694—63 J [iole In zobovja | J ustavlja brez vnukih bolečin ter opravlja plombo-VMti|a in vse soline operarij«', — odstranjuje £ sobne bolečine z usmrtenjein živca zobozdravnik A. Paichel, poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hiii, l. nadatr. proda jalnica (stscuna), katera ima vs > potre! no opralo za ftpe- ceripjko in muiiuf*kturim bl»gn, v nekem mestu na glavnem trgn. Nap-umik tud l.-hk.. d- bi ove sobi, kuh'n;o in diuge prontore — Pogon se izvert6 pri F rn u u 14 h h toli«*-u Htiuriš»-iit v JNovem Mestu (Kudolfsvvvi thi. (201—1) J. KUNĆIČ priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo v Ljubljani iin. »v. Potni coHtl It. At. S („l'ri avstrijskem cesarju") z opomnjo, da rabi vodo iz mestnega vodnvoils, a v svoji lilij uli v Lescah rabi vodo iz tekočega studenea nad (64—6) cesto proti Bledu. Zunanja naročila lsvriujejo se točno. puškar s» v Borovljah (Fcrlacb) nn KoroAlcens izdeluje in prodaja va». ko vrstno nove puške in revolverje ter vse lovake priprave, patrone ter drugo streljivo po najnižjih cenah. — Puško so vso pre-skuSene na ces. kr. i^kušavalisči ter zaznamenovane z znamko tega zavoda (438—43) Za izbornost blaga jamči izdelovatolj. — Stare puške popravljajo se cono. — Ciniki pošiljajo se brezplačno. Tinct capsici compos. (PAIN-EXPEKLER), priprave«]? v Rlohtrovi lekarni v Praze, všoobeenč znam?, bolesti utifiujioi domaoi lek k mazani, jest na skladfl ve včtainfi lekaren, lahev po 1 zl. 20 kr., 70 a 40 kr. — Pfi kupovani tf oba s« miti dobre na pozoru a pfijinouti jen lahve • ochraii-nou znam k on „k o t v o nu jakožto prave. tfattedni saarlatelatvii Rlcktnva lekarna „1 zlatiho lil" v fnzi. s IfflMilibiibbsilliesM^iMiilak Vel poki Gtiiaii. Restavracija, kavarna, vrt, ribnjak z lO ladijami in 1 propelerjem, vrtiljakom, vse z električno rnzNvef IfavO, s tramvaji m neposieduo zvezan ■ glavn'm mestom ZHgrebom, ne «1A v r.akiip, t-v n«u-velno Ne imIiIA takoj spretnemu poNlovo«l|i9 ki m te položiti kavcijo. Vprafta naj h- direktno pri gospodu 71. ItlileiiNiii«* u v .TI a b Mi hi i ru pri XiUg;rcl»ii (1S2-3) Pristno Brnsko sukneno blago za spomladno in poletno sezono 1894. Jeilen kupon 8.10 metra dolic. sa pupulnu gospod* h U o obleko (suknjo, blaee In telovnik) stane samo gld. 4 NO is dobre gld. B.— is bolJAe gld. 7.7S is fine gld. O__U tiii«'i*e gld. 10.50 Iz un|tlnejAe pristne ovčje volne. Kupon ta < urar v LJubljani, »lavni trs *<• (Podružnica v Trbovljah) priporoča si občinstvu ter posebno preč. duhovščini svojo bogato zalogo švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (i2o-4) in vseh v to stroko spadajoči h stvarij po najnižjih <-, ki se da prati za hlače iz gredašano tkanine ........ za puiuet-telovnik . . . tudi najfinejšo vrsto sukna močneje kakovosti, poletnega lodna, trlkota in rogozovega platna nedosežno ceneno. 7-— 4 — 2-75 3' — —•40 i Pošilja se proti povzetju aH pa če se poprej posije denar. Jamatvo t Povračilo kupnine, če komu kaj no bi ugajalo. Vzor« I: (144 — i) Zastonj in poštnine prosto. D. Wassertrilling trgovec s suknom Boskovvitz blizu Brna. Tisoč priznanje. P ■ Podpisana tvrdka prodaja Naroča naj se hitro, kajti zaloga ni preveč znatna. 1 ogrinjača za gospe, velika, v vseli najlepših Benzačnih bojah, neobhodno potrebna stvar, samo 95 kr. 12 komadov batistastili žepnih robcev z okrajkom, ki ne pušča barve v milnici in lužnici, vsi obrobljeni, samo 95 kr. 1 srajca za gospe, s pr< krasnimi vezenimi vkladki, jako lepa, z nagrado odlikovana, samo 95 kr. 1 izborna gospodska srajca, bela ali pa tudi barvana, samo 95 kr. 1 spodnje hlačo za gospode alt gOBpe, iz barhanta, platna in na statvah narejene, debele in tople, samo 96 kr. 1 sortiment igrač za otroke, 8 jako lepih komadov, za dečke ali deklice, vkupe samo 95 kr. 1 barvani dnmastni namizni prt, v krasnih desinih in živih hojah, tudi bel, samo 95 kr. 6 komadov damastnih prtičev (sorvijet) lati uzorci, samo 96 kr. 3 pare zimskih nogovic za gospe, vsak par druge bojo. do preko kolen segajoče, samo 95 kr. 4 pare zimskih obujkov za gospode, vsak par druge bojo, debeli in topli, samo 95 kr. 1 francoska stenska ura iz brona, z dolgo žolto verigo, izborna in dobro idoča, samo 95 kr. 1 vrč za vodo, visok, iz najfinejšega porcelana iz Karlovih varov, ki ne bi smel manjkati v nobenem gospodarstvu, samo 9!> kr. 1 vedrica n porcelana s pokrovom in ročajem, samo 95 kr. 2 prekrasni vazi iz porcelana ali stekla, samo 95 kr. 6 komadov žlic iz najfinejšega Britania- srebra, ki ostanejo vedno bele, Mino 95 kr. 6 nožev s klinjami, ki se svetijo liki srebm, in vilic, samo 95 kr. 1 zajemulnica za juho iz Uiitania-srebra, težka in jako trpežna, krasen komad, samo 96 kr. 1 briljantni prstan iz doublo zlata, z imi-tovanimi dragulji, samo 96 kr. 1 par uhanov i imitovauimi dragulji, z jako lepim svitom, samo 96 kr. 1 peresni no2ek, pristno »ngleski, z 4 raznimi klinjami, z imitovano iolvino, samo 95 kr. 1 umetna pipa iz štive z kineskim srebrom okovano, senzačen komad za sleharnega kadilca, samo 96 kr. 1 ustnik za smotke iz stive, povsem pristen, b pristnim jantarjem, umetno rezljan, v finem baržunastem etni-n, samo 95 kr. 1 verižica za uro, iz najfinejšega Rrebra nikelja, v najdražestnejši zlati iu srebrni faconi, samo 95 kr. 1 prekrasna ruta iz svile za na giavo ali okoli vrata, v najlepših in najkrasnej-Ših hojah, 1 vatelj velika, samo 95 kr. 1 novomodni klobuk za gospode, raznih barv in vsake velikosti, s>mo 95 kr, Samo 3 gld. 50 kr. prekrasen service za kavo iz najfinejšega porcelana iz Karlovih varov, najlepše slikan in z zlatom dekoriran, za (> oseb, mesto za 8 gld., samo 3 gld. f)() kr. Kar ne bi komu ugajalo, se drage volje nazaj vzame in zamenja. Razpošiljanje se vrši pod najstrožjo kontrolo samo proti povzetju, ali pa če se poprej e denar vpošlje. Komisijski bureau Apfel, Dunaj I. Flei8chmarkt I4/Sn. (163-2) L Luser-jev obliž za turiste. fjiotovo in hitro vajoee sredstvo prot kurjim oeeoiotii, šuljeni na pod- ^^^J^ plstib, petah iu S^aST v,,,iko drugim trdim ^/^jSS^. 9S P" analnih praskam & i*Jži! ( Hminii) Btaroizkušeno in poznato zdravilo, ki oživlja lunkcij'e želodca in ga krepi, će je prebava motena. Pristno le z zraven natisneno varstveno znamko in podpisom. mm Cena steklenici 40 kr., veiiki steklenici 70 kr.nn Navedeni so tudi sestavni deli. Marijaceljnke kapljice za želodec dobivajo se pristno v I.|ul>ljuiii : lekarna Piocoli, lekarna Hvvoboda; v l»oMtoJtnti lekarna Fr. Haccarcici; v ŠKolji Loki : lekarna Karol Fatnani; v Katlovl |lel t lekarna Aleksander Itoblek; v Ku«lolfoveiui lekarna Uotu. Itiz/.oli; v 1'riicrbucliu: lekarua V. Payr; v Kamnika t lekarua J. Močnik; v CVuoiulJu: lekarna Ivai. Blažek. 1 i:; v /A Hcbulzui^rke. C. #*/««r/V. Bensdorp-ov holandski kakao izfboreaa.,, zdrav In. redilen ^947—23) r Kamnoseška obrt in podobarstvo. Vinko Čamernik i i- l : i kamnosek -v* Zjjiz'blja.žil, Parne ulic© S filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvora (poprej Peter Tomun) priporoča ae za izvrševanje cerkvenih umetnih kamnoseških del kakor oltarjev, tabernakoljev, prtžnlo, obhajilnlh miz, krstnih kamnov itd., nadalje za vsakovrstna »liivhciui kamnoseška dela kakor tudi za izdelovanje ploid ls vsakovrstnega marmorja za pohištvo. Ima tudi bogato zalogo 3MB" nagrolonili spomenikov "TsssW£ iz raznovrstnih marmorjev, napravljenih po najnovejših arhitektonldnlh obrisih po Jako nizki oeal. §mw~ Oskrbuje napravo kompletnih drnžblnsklh rake v ln vsakako popravljanje. ( 0—7) m -Obrise, načrte in vzorca pošilja brezplačno na vpogled, i—sssi m aSssa++BWe*BBaoeBB^essae*M i i i i : „Kupuj pri kovaču, a ne pri kovačku I" v. n star pregovor. To velja po vsi pravici o mojem etablissemrntu, kajti le tako velika pro-dajalnica, kakerina je moja, ima vsled tega, da kupuje jako • unogo blaga, ki ga plačuje sproti v gotovini, in v-led drugih ugodnih okolš in minimalne stroške, ki so potem v prid tudi kupcem. Draiestnl norci zasebnim nar oči tel Jeni aastonj Iu poAtalue prosto. Knjig*' « vzorci, kakeršnih doslej še ul bilo, sa krojače uefrankovano. Sukneno blago za obleke. 1'eruvion in doaking za visoko duhovščino, potem blago, kakor je predpisano za Drlformp c. kr. uradnikov, tudi za vetersmee« poftarae bruinbp, telovadce, livreje, za l>il|ar«le. Igralne nilae, prevleke aa vozove, lotlen, tudi nepreiuočljiv za lovske sukn|e. blago, ki se da prati, potni plaldl od 4 —14 g d. i t d. §0y 1'oHteno, ceul primerno, tra|no, cisto volneno snkneno blago in ne malovrcdno cunje* ki komaj toliko stunejo, kolikor iznaša aaalusek krojaeev, priporoča Iv. Stikarofskyf Brno Manchester). Največja tovarniška zaloga anknenega blaga v vrednosti */» milj. §mw~ Pošilja se le proti povzetju! TBssj Dopisovanju v nemškem, o^eiskeni, češkem, poljskem, ital jauskein, francoskem in angie>»v«in jeziku. 15*9 — 1) Zobozdravnik Avgust ordinuje Wmr v hdtelu „Pri Maliču" ^eja« vsak dan od 9. do 12 ure dopoludne ln od 2 do 5 ure popoludne, ob nedeljah in praznikih od 9 do 12 ure Mnun f Živec *»© uniovl brez v moli bolečin |JAun I NOVO ! m oocaiuom. NOVO I (38—7) ijF W fF r w r llFiF ^W\W ||F i|F w WWWW FHFF^IF Podpisana usojam si p. n. častitim gostom in sIpv. občinstvu uljudno naznanjati, da sem se preselila dne 7. februvarja t. I. it Krojaških ulic gt§>~ itsi Breg »t. 1 'asa in prevzela gostilno „Pri EaroIiT (l>i-c|o ,,r*rl .Tnkou"). Zahvaljujoč se za doaedanj > naklonjenost, zagotavljam p n. čast. goste, da bodem tudi nadalje stregla a prlatno pijnčo in akutnimi jedili. Za mnogobrojni obisk se priporočam z vulespoštovanjem na Bregu št, 1. F iF F F F F F F F F F F F F F F F F F F F F F F F Zahvala in priporočilo. Zahvaljujoč se slavnemu p. n. občinstvn za dosedaj izkazano mi zaupanju, priporočam ae tudi nadalje velečastiti duhovščini, Btavbinskim mojstrom in drugim za naročila pleskarskih in likarskih del (164-3) katera bodem vselej solidno in po najnižji osni izvrševal. Z odličnim spoštovanjem Frančišek Bončar pleskarski in likarski mojster lita Rimski cesti Nt. 9* ■ i *,*: tiJlcdalialtc ulir«» nt. H. |^^> FSki___ta ;>j----i-icJcR?=s In! Restavracija „Pri Zvezdi" cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče. Priznano is vratne .jedi in pijače in -kupno obedovunje. (22) F. Ferlinc, restavraber. ^▲AAAAakAAAAAi^ Uran & Večaj ► Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulice it. 3 ► priporočata p. n. čast. oheinstvu svojo ^ vel ko zalogo vsakovrstnih pečij in glinastih snovij t kakor tudi ^ štedilnikov £ in vseb v to stroko spadajoči!) dol po kv nizkib cenah (8t) r* 4f w wm v v w w wt w. w w iViklor Kantin (<27) J,) iit>l |>i lin, >llil-i,in tffg 1 priporoča veliko zalogo oprem Za krojače in čevljarje, bel oprto negi blaga m podvlek, bombaža in ovčje volne, preje za vezenje, pletenje, šivanja in kivlji-fcanje, tkanega in nogovičarskega blaga, i' predpasnikov, životkov in rokovic, po-zamentir8kega in drobnega blaga, tra-I kov, čipk m petljanj, čipkastih zaves in a preprog, umeteljnih cvetk in ojih delov. a^r----t^.t^i —ta ttLtfa-----gag Josip Rcich (-'*■ 2 Poljanski nasip, Ozko ulice št. 4 ■ priporoča čast. občinstvu dobro up-jeno _ ♦ kemično suiralnico I ■ v kateri se razparano in nerazparane J moške in ženske obloku lepo ocedyp. ■ Pregrinjala VSpreJmć se za pranje in B cieiu v pobarvanje. V liarvariji vapre-£ [ejns se svilnato, bombažno iti mešano .igo. Barva so v nujuovej.šib unolab^p I Q>. Tčnnies v Liubljani. Tovarna sa stroje, ielezo in kovino-llvnloa. Isdetuje kot poiobnoai: vse vrste strojev sa lesoreznioe in žage. (21) Prevzame oela naprave in iiBkrlni.il> itnroHtr<>|*> in koti« pn iiiijlniljhi aeatuvi, alučujna turbine ln vodim koleata. aSSSBBSSSBBBBSSSalBr Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval <83> lasttiega izdelka za damo, gospode in otroke je vedno na i/.buro. Vsakeršna naročila izvršojejo se točno in po nizki ceni. Vso mere se ebranju-ji-io in /.a/.i i anionu j rjo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec v poslati. • •■•••••••••••••••••••••a' HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (34) ttr J. J. NAGLAS P tovarna pohištva % v Zajnbljanl, Tarjaikl trs; it. 7 in Oospodske nlioe (Knežji dvoreo). Zaloga jednoatavni'ga in najfinejega le-se neg a in oblazinjenega pohištva, zrcal, g strugarskega in pozlatarskega blaga, pohištvene robe, zavra, odej, preprog, za-X° atiral na valjcih, polkuov (žaliuij). Otro- ški vozički, železna in vrtna oprava, ne- ^ ^ progoinr. Iila^ajnirr. (3fi) Z Ljubljana, Frančiškanske ulice 4-fc laa Slikarja napisov, ■tavbinska in pohi^trena pleskarja. Tovarna za oljnate barve, jlak ln pokost. (20) Glavni zastop Rarlholi-levejra originalnega ltMrlH»lltie|av. Maščid>a >.a k'-niska kopita in usnje. J. Hafner-jeva pivarna Izubijana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko dvorano sa koncerte itd. iu lepim vrtom. CM) = Kegljišče je na razpolago. = Ubod je tudi iz Poljskih ulic. Izdajatelj iu odgovorni uiedink: Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne TiBkarne".