Po pošti prijemati: la
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , četrt , , 6,50, mesec , 2 „ 20,
V upravništvu projoman:
za
celo leto naprej 20 K —h pol leta „ 10, — , «•trt , , 6»-. mesec , 1 »7U»
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnine ic inseraie sprejema upravniitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St, 2.
Rokopisi se ne vrača.o, nefrankovana pisma do
vsprejemajo.
Uredniitvo je v Semo-mških ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja voak dan, isvzeiuSt nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 7.
V Ljubljani, v sredo 9. januvarija 1901.
Letnik XXIX.
Dva tabora.
Naše stranke se ločijo po najrazličnejih momentih. Tu vpliva gospodarsko stanje, tam si stoje nasproti posamezni sloji, ki so bor6 za prvenstvo, drugod razkraja narodnost množice, zopet drugodi so osebnosti, ki ne puste sorodnim elementom blizu. A nad vsemi stoji veliko metafizično in versko načelo. Pogled v celo evropsko politično gibanje nam to dokazuje.
Ognjišče boja proti krščanstvu je sedaj, kakor je bilo prej, na Francoskem. Niti Nemčija, ki šteje mnogo protestantov, niti Italija, ki ima iramasonsko vlado, a faktično živi od katolicizma, niti Španija, ki je po liberalcih zašla v razne novejše boje, se ne upa tako odločno stopiti v radikalno protikrščanski tir, kakor Francoska. Tu so skotili najnovejšo in najostudnejšo gonjo proti samostanom in proti duhovščini, tu je že javen zločin, če duhovnik v talarju stopi na cesto, tu so išče povsod prilika, da se po civilnem in po kazenskem potu zaduši cerkev.
Francoska sodišča, zlasti p o -rotna sodišča, te pristno liberalne naprave, katere onemu sloju, iz katerega so vzeta, dajejo neoporekljivo imuniteto za vsako sodbeno krivico, in tramasonska vlada, katera po avojili plačanih, po avancementu hlepečih zastopnikih zatira vsako versko gibanje — ti dve oblasti tam v nekdaj krščanski državi delata z vso silo, da se proti vsaki pravici zaduši katoličanstvo.
In če pregledamo vse liberalno časopisje, vse razne protikatoliške stranke, od liberalnega veleposestva doli do zadnjih zakotnih socijalnodemokratiških listov — vsi pobirajo slastno te odpadke s Francoskega in jih prežvekujejo dan na dan. »Neue Freie Presse«, »Arbeiterzeitung« in Schonerer-janski listi in k sklepu še naš »Narod«, iz najpodlejših francoskih listov zajemajo novice in jih prikrajajo za naše občinstvo ter jim pristavljajo glose, ki kažejo, kako n e ločijo jeziki mišljenja, kako n e o d-ločujejo dežele, reke in gorovja nazorov, ampak kako se sploh celo naše javno gibanje loči v dva tabora: V tabor katoliškega mišljenja in v tabor protiverstva.
Boj proti »klerikalizmu«, katerega je Tavčar proglasil kot svoj edini smoter in kot svoje edino politično delo, združuje ljudi vseh narodnostij in vseh dežela. Naj govori ti ljudje kakoršenkoli jezik, če se le v tem vjemajo, pa so edini in vlečejo skup Kadar stori francoska vlada kako novo krivico, takoj se čuje zadovoljstvo in odobravanje iz nemških listov, in koj na to prinese »Narod« z velikim veseljem, kar je zraslo na nemškožidovskem polju.
S temi razmerami bo treba računati tudi v prihodnjem državnem zboru. Naši poslanci so izšli vsi iz boja proti oni grdi stranki, ki nima nič drugega v programu, kakor boj proti »klerikalizmu«. Vstopiti ne morejo v nobeno zvezo, katera no da garancij, da se bo upirala tej ostudni gonji.
Volivna borba v Trstu.
Iz Trsta se nam piše : Italijani so zmagali, mi smo — propali. Mi se radujemo, Italijani jočejo. „Čudovita glihenga!« bi rekel naš Volkmer. In vendar je tako.
O ožji volitvi je torej zmagal Hortis, za katerega je delovalo vse, kar leze in gre, z 2285 glasovi večine. Naš kandidat Rybar,
ki je imel o prvi volitvi 6438 glasov, jih je dobil o ožji 8414, torej za 1976 glasov več.
To je nepričakovano lep vspt-h. Le poglejmo si malo natančneje razmerje volivcev obeh kandidatov. 10.699 in 8414, okroglo 10 : 8 ali 5 : 4. Trst in okolica ima približno 160.000 prebivalcev. Po gorenjem razmerju bi bile naše štiri devetinke, to je okolo 71.000, a italijanskih pit devetink ali okolo 89.000.
In veste, koliko nas izkazuje uradno ljudsko štetje? Nekaj nad 30.000 v mestu in okolici.
V mestu samem je bilo za dr. Rybaia oddanih 4123 glasov, torej skoro polovica vseh oddanih. Iz tega moramo sklepati, da prebiva skoro polovica zgoraj navedenih 71 tisoč, torej najmanj 30.000 Slovencev v mestu samem.
In kaj mislite, koliko nas je po ljudskem štetju? V mestu: 3000 blovencev! TritisoČ Slovencev je oddalo nad 4000 glasov ! To je vendar malo čudno !
A še nekaj drugega moramo pomisliti o gorenjem računu. Od onih 89.000 Italijanov je 30.000 italijanskih podanikov, ki bi o normalnih razmerah imeli v Trstu le toliko pravic, kolikor jim jih zagotavlja mednarodno pravo. Te moramo vsekako odbiti od skupnega števila, kedar je govora o jezikovnem vprašanju, o pravicah na sodiščih, na pošti, financi in pred vsem v — šolah.
Nasproti si stoji torej le 59.000 avstrijskih Italijanov in 71.000 Slovencev, ali če hočete Slovanov sploh, če pomislimo, da so za našega kandidata glasovali tudi Hrvatje in Srbi.
V	najneugodnejšem slučaju moramo ra-čuniti, odbivši neznatno nemško naselbino, z enakim številom opravičenih Italijanov in Slovencev.
Kaj more govoriti bolj za popolno ravno-pravnost našega jezika v uradih in učiliščih, v posvetnem poslovanju in v cerkvah, nego ta račun! In kaj vidimo? V uradih gospodari ob strani oholega Nemca volja tukajšnje sinagoge italijanske; v cerkvah so vzeli zadnjo trohico pravice slovenskemu jeziku, a šole nimamo v celem mestu, ki šteje 30 do 35 tisoč Slovanov, javne slovenske ali slovanske šole nobene !
Vspehi volitev v peti kuriji govore glasen jezik in prej ali slej ga bo morala slišati tudi avstrijska vlada.
* *
*
V	slovenskem taboru vlada nepopisno veselje, ginljivo navdušenje za naše toliko časa teptane pravice. Ta vznešenost nam je porok bol|še bodočnosti ter radosten znak za izid volitev v tretjem kolegiju, ko se bo isti dr. Kybaf zopet meril z Italijanom, to pot ne s pesnikom, ampak z atletom, bivšim garibaldincem Mauronerjem.
Čudna je res ta naša ljuba Avstrija, da morejo ljudje, ki so so svoje dni bojevali v vrsti revolucionarjev proti njej, odločevati o sreči njene bodočnosti, sedeti v avstrijskem parlamentu. Mauroner je, kakor znano, že zastopal Trst in okolico v parlamentu, zastopal ali »zasedal«, kakor hočete. Drugega ne vemo ničesar o njem. Mož se je držal namreč načela : »Govor je srebro, molk je zlato.«
Pa-li pojde zdaj zopet na Dunaj? Magistrat mu je vestno pripravljal pot. Okolo 400 meščanov so imenovali nedavno. Vsi ti ljudje nimajo za mesto drugih zaslug, nego da so se po vzgoji ali po labtni volji prelevili v hude Italijanaše. Janičarji izvečine —
propalice. Taki so novopečeni kostanjari, prižigaloi svetilnic, čistilci ulic, krošnjarji itd. Vsi ti bodo glasovali za Mauronerja.
Našim pa so po stari metodi vzkratili volivno prvico, kjer so le mogli. O, za davke in vojaško službo nas že najdejo, kedar bi nam pa morali dati mrvico pravice, nas pa ne vidijo nikjer!
Doba za reklamaoije je bila tako kratka, da politično društvo »Edinost« ni moglo reklamirati volivne pravice za vse naše, ki so bili izbrisani iz volivnih imenikov. Mnogi se še tudi sami premalo zavedajo svojih pravic, ki jih imajo v državi, in svojih dolžnosti do naroda, ter se niso brigali za svoje volivno pravo. To velja zlasti o mnogih tr žaških trgovcih.
Po vsem tem ne smemo biti optimisti. Mogoče je, da propade naš Rybaf tudi v tretjem kolegiju. Ako pa smemo soditi po ljubezni, ki jo vživa v narodu, po navdušenju, ki navdaja naše okoličane, smemo pričakovati, da bo prihodnjo nedeljo izvoljen naš kandidat.
* *
*
Za prvi kolegij imamo zopet že tri kandidate, in sicer: pregresso - demokratičnega Josipa Acquarolija na Dunaju, sina bivšega župana Dompierija, Gina Dompieri, inženirja v Trstu, in Žida odvetnika Breitnerja v Trstu, ki kandidira na svojo roko. O taki zmešnjavi v nasprotnem taboru je lahko mogoče, da bodo odločevali slovenski glasovi, katerih je med največjimi davkoplačevalci kakih 25.
Za drugi kolegij še Italijani niso proglasili svojega kandidata. Uradniki pa kandidirajo, kakor slišimo, deželnega sodišča svetnika Pederzollija, za katerega bodo bržkone glasovali tudi Slovani. Naših glasov je v tem kolegiju kakih 500.
Za tretji kolegij dela našo politično društvo, kar le more. Upajmo najlepših vspehov1
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. januvarija.
Driavnozborake volitve. Izid včerajšnjih volitev v kmečki skupini na Štajerskem, Češkem, Moravskem in Gorenje • Avstrijskem je znan z malo izjemami, kjer bo vrše ožje volitve. O izidu na Štajerskem govorimo na drugem mestu. Vspeh volitev na Češkem in Moravskem je sledeči: Olo-muc po ožji volitvi pristaš nemške ljudske stranke Zimmer, Karolinov dol Mladočeh Heller, v Phbramu Mladočeh König, v Budjejevicah Mladočeh D w o f a k, Nemški Brod Mladočeh dr. Brzorad, Kolin češki agrarec Hruby, Brno Martine k proti kandidatu katol. ljudske stranke, Kremsir čeh V y c h o d i 1 proti kand. kat. ljud. stranko, Krumov S o u k u p, Plzen Mladočeh dr. Dyk, Roudnioa Mladočeh Gregr, Heb Jurij ochüneror, Zitec radikalec Kittel, Te-šin liberalec Nowak, Chrudiin Mladočeh U dr zal, Smichov agrarec K ubr, Mlada Boleslava agrarec Prašek, Litomerice nem. radikalec Kutscher, Jičin agrarec Zazvorka, Pisek agrarec Rata j, Iglava Mladočeh Pos p i šil, dalje na Moravskem kato). - narodni kandidat Ilruban, potem P raza k, Litva Mladočeh S vozil, Karlove vare nem. radikalec K 1 i e m a n n , Ca-slava dr. Paca k, dalje Mladočeh Loula, nemški liberalec Peschka, Mladočeh IIo-vorka, nem. radikalec Ras per, llofi-mann, Mladočeh Lang, nem. liberalec
Soukup, Grösslinv Libercih po ožj volitvi Glöckner. — Na Nižje-Av-strijskem : konservativni kandidatje Plass, Grifinger, Blöchl, Schachinger, Doblhofer, Wenger, Ze -hetmayer. Nasprotni kandidatja so na vsi črti sramotno pogoreli. — Ožje volitve se vrše v Novem Jičinu mej Baierjem in S e i d 1 o m , v Češki Lipi mej N i e s i g o m in Kögl er jem, ki so se vršile včeraj pozno proti večeru.
Driavnoxborake volitve. Doslej je izvoljenih 172 poslancev, mej njimi 11 ka-toliškonarodnih Slovencev. Liberalni Slovenci so 3. Nemška ljudska stranka ima doslej 5 poslancev, Schönererijancev 11 (prej 6), 4 nemški liberalci, 2 liberalna veleposestnika, 1 bauernbundovec, 8 nemških kršč soc., 16 nemških katoliških poslancev, 18 Mladoče-hov, 4 češki agrarci, 5 češkonarodnih scci-jaliBtov, 2 češka katolika, 37 pristašev poljskega kluba, 9 opozicijonalnih Poljakov, 5 Staro Rusinov, 5 Mlado Rusinov, 3 Rumunci,
8	Hrvatov, 2 Srba, 3 Lahi, 1 demokrat,
9	soc. demokratov (prej 14), skupaj 172 poslancev. Vseh poslancev je 425.
S propadom barona Dlpaulija se pečajo umevno vsi avstrijski časopisi. Naj-i večja radost vlada seveda v židovsko liberalnih listih, ki napovedujejo vsled tega malo manj nego popoln propad katoliške-Ijudske stranke. Vesele se propada tudi kršč.-soc. glasila, ker jo mesto njega zmagal Scliöpferjevec Schraffl, o katerem pa trdi neki list, da je precej liberalno nadahnjen. To veselje v protikatoliških krogih je pač najboljši dokaz, kaj je izgubila kat.-ljudska stranka z baronom Dipaulijem. Dunajski »Vaterland« našteva Dipaulijeve zasluge kot državnika, politika in parlamentarca in izjavlja, da so noben parlamoijtarec ni toliko trudil za pospešitev delavnosti parlamenti, kakor ravno baron Dipauli. List pravi ko-nečno, da Dipauli ne pride v parlament in jq torej častno propadel. Nasprotno se pa poroča iz Merana, da odstopi novoizvoljeni poslanec Trogmann svoj mandat v korist Dipauliju. Ta vest se pa oficijelno še ne potrjuje.
Češki listi o porazu Dlpnullje-vem. Tudi češki listi se obširno pečajo z udarcem, ki je zadel katol. ljudsko stranko. Praška »Politik« piše mej drugim: Vkljub raznim diferencam moramo izjaviti, da je bil Dipauli vedno zvest, zanesljiv somišljenik konservativnega avtonomnega programa, od • bijal jo vztrajno in vspešno vse napade na solidarnost desnice. Tudi po krizi, provzro-čeni po Kathroinu in Ebenhochu, so Dipauli ni izneveril svojemu programu. Češkemu narodu je bil baron Dipauli vedno naklonjen in akoravno jo formalno moral hoditi nekako druga pota, bil je v zadnjem času ravno tako odkrit, kot tedaj, ko so je pogajal s češkimi zaupniki. Cehi imajo torej ravno toliko vzroka, obžalovati propad Di-paulijev, kakor katoliška ljudska stranka sama, ki je izgubila jednega najzmožnejih in politiško najzrelejih voditeljev. — Skoro v istem smislu piše »lllas Naroda«. — Tudi liberalni »Narodni Listy« hvalijo Dipaulija in njegove zmožnosti ter zasluge, ob jednem pa pripominjajo, da je sedaj odstranjena ovira glede zjedinjonja katol. ljudske stranke in krščanskih socijalcev in da torej nemški liberalci nimajo povoda, preveč se veseliti Dipaulijevega poraza. — Dvomimo, če jo bil baron Dipauli jedina ovira nameravanemu zjedinjenju imenovanih strank.
Nemškoliberalni kandldatje »a dunajsko mestno skupino. Nemški liberalci kandidujejo 7* dunajsko mestno skupino mej drugim : dr. Jožefa Koppa, K. Noske, Karol VVrabetza, dr. Julija Ofnerja, dr. Voglerja, obč. svet. Schlechterja, dr. Avg. Nechanskega in Jtžtfa Schneiderhana.
Francoska poslanska zbornica prične tekom tega tedna razpravo o zloglasnem kongregaeijskem zakonu, ki bo zelo dolgotrajna in izredno vroča. Vlada si prizadeva na vse mogoče načine, da pribori zmago svojemu načrtu. Listi poročajo, da je posebno na delu finančni minister, ki bo skušal dokazati zbornici, koliko koristi bi imela Francija, če bi zatrla samostane. Govori baje že sedaj o neki svoti jedenajstih milijonov, ki jih ima neki nakupičene „mrtva roka."
Italijanski kabinet se je za silo zopet izognil krizi, ki mu je pretila. Na izpraznjeno mesto finančnega ministra je hotel Saracco postaviti bivšega ministra Sonnino. Pogajal se je ž njim dolgo časa in na Monte Citorio se je že resno mislilo, da ga pridobi na svojo roko. V zadnjem hipu se je pa mož odpovedal in Saracco je bil na tem, da odstopi s celim kabinetom. Krizo je rešil kralj s tem, da je pozval v kabinet Finalisa, moža brez vsake barve.
Slovstvo.
„Jug".
Na Dunaju je začel izhajati nov list s tem imenom. Izdaja ga Fr. Derganc. Izhaja kot mesečnik.
Ne verjamemo, da bi ta list dolgo izhajal, a omenjamo nekaj njegovih idej, ker odseva iz njih mišljenje naših »mladih». Svetovno naziranje je pač precej medlo in nejasno. »Jug«, oziroma Derganc, se jako huduje nad liberalizmom. »V liberalizmu ne odločuje srce in pravica, ampak strast ¡n brezobzirna sebičnost.. . Moderna svetovna literatura je epidemična invazija ignorance in plitvosti«. To je res. A Derganc ne bo rešil slovenskega naroda iz te »invazije«, dokler ima sam take pojme, kakoršne razvija v članku o darvinizmu. Tu pravi: »Zdi se nam, da je ležala v 18. stoletju črna in neprodirna tema na svetu, da se je začelo v začetku devetnajstega na obzorju svitati, dokler ni leta 1859 nakrat pri plavalo veliko, svetlo solnce in posijalo po zemlji. Teme in megle so zbežale, solnce vzhaja čim dalje višje, imamo stoprav jutro in vendar, kako je že jasno in svetlo ! To solnce je angleški naravoslovec Charles Darwin ! . . . Živalstvo tvori eno samo nepretrgano vrsto, tako da se iz nižje živali razvije vselej višje organizovana . . .« Dergancu je popolnoma dognano, »da ni človek nikako izjemno bitje, nikak namen ali središče stvar-jenja, ampak samo posebna veja v tem velikem plemenskem drevesu, da ni človek nič drugega, nego višje razvita opica«. To trdi poleg Derganca »devet desetin evropskih najodličnejih učenjakov goreče in navdušeno oznanja novo resnico«. — No, tako hudo pa res ni. G. Derganc naj študira nasprotnike darwinizma, predno kaj takega piše ! Nečemo se tu ž njim prerekati. Za zdaj mu svetujemo, naj dobro prečita razpravo o darwinizmu v »Katoliškem Obzorniku«.
Dopisi,
Iz Logatca, 7. jan. Na dopis z dne 4 t. m. v »Slov. Narodu« sem prisiljen odgovoriti. Jaz sicer nisem pisal »olovenčeve« notice z dne 11. dec. m. 1., a pojasniti je treba liberalno nadutost, ki veje iz zgoraj omenjenega dopisa v »Narodu«. Povoda, da so se tako na široko razkoračili, gotovo niso imeli nobenega — ali pa so morda komaj čakali priložnosti, da poneso svojo lastno hvalo križem sveta.
Naš dopisnik ni očital nikomur pri mlekarni goljufije, ne sleparije, ker je le zaključil dopis, da bo gotovo pravica in poštenost zmagala nad liberalno sleparijo. Čudni interpreti so gg. narodno-napredne stranke, da te besede obračajo na gospodarstvo pri mlekarni ! Ali se mar ni slepa-rilo pri volitveni agitaciji z volivnim katekizmom, z imenikom, z vožnjo in z žaklji ? Se li ni dalo klicati pred cerkvijo, da Be mora narodno-napredni kandidat voliti, zato ker je narodno-napredna stranka napravila
vodovod in mlekarno? Ali bo niso delile volivcem katol. narodne stranke glasovnice brez uradnega pečata ?
Je-li mari tak pritisek in tako posto panje pošteno V Pravi liberalec pusti tudi drugim ljudem svoje prepričanje, in zato ne pritiska nanje ne z »vožnjo«, ne z mlekom, ne z vodo, ne z lažjo, ampak vpliva na vo livce le z dokazi, pa resničnimi dokazi. A vi imate toliko liberalnosti, kakor turški harambaša v svojem pašaliku, in ta pritisek in gonja zoper dobro krščansko ljudstvo je vaša sramota. Koristi mlekarne ni nikdo zanikal, da so pa dobivale osebe nagrade brez pravega posla, to sami veste.
Ako imata gg. nadučitelj Josip Turk in trgovec Deylara pri mlekarni mnogo posla — in dobivata zasluženo nagrado, jima tega nobeden ne očita, a sinekur pa ni treba b kmečkim mlekom ustvarjati, ker bistvo gospodarstva pri mlekarni jo : »Mleko km e-t o m in sploh zadružnikom kolikor mogoče drago plačevati«.
Sicer pa pustite enkrat že na miru logaško duhovščino, in ne lažite, da ima 24 ur časa, ko je obče znano, da je malokje tako obremenjena kot v Logatcu. Ne očitajte kapelanu darovanja, župniku pogrebov in nikdar polne bis.ige. Kar sta v Logatcu, nista še za pol vinarja obogatela in tudi dalje ne bosta. Pogrebi niso dragi radi žup-nikovega zaslužka, marveč radi vaše baha-rije. Pri petih cerkvah vam po dva dni zvoni, sveč vzameto od cerkve za kakih 14 gld., naročite celo tujega duhovna, potem pa zabavljate, koliko stane pogreb ! Mnogim ako ne vsakemu, ki hoče imeti imeniten pogreb svojca, odsvetuje g. župnik take baharije, češ da pridejo stroški. Cemu si jih napravljate ? Ako dober svet ne pomaga, je li mar on kriv, ko je treba plačati cerkvi sveče in zvonenje in organista in cerkve nika itd. Kar bo duhovščina v Logatcu zaslužila, bo lahko spravila.
G. kapelanu ste očitali, da so mu bo kolcalo po liberalskem darovanju. Darovanje se je odpovedalo, pa iz proste volje so ljudje več nabrali. Na grde psovke, ki jih kar mrgoli v dopisih iz Logatca, le toliko rečem : Ptica se pozna po petju, po ostudnih psovkah pa slabi značaj človekov. Toliko za enkrat, ako boste mirovali, ako pa ne, se vam lahko še marsikaj pove v brk, kar vam gotovo ne bo všeč. Pravi liberalec — in ne liberalna spaka
Logatec, 6. jan. Naši liberalci ne morejo pozabiti udarca in poraza. Strastno bi-jejo po nas, osobito po duhovnikih, češ, da so nas kmete strašili s peklom in žveplom. A mi nismo otroci, da bi se bali takih strahov. Izrazili smo, dasi nas je bilo malo, le svojo prepričanje. In ko bi vsi to storili brez strahu in s prosto voljo, gotovo bi bila večina volivcev na katoliško-narodni strani. A terorizem, ki se kaže pri vsaki občinski volitvi, pokazal se je tudi sedaj v vsej svoji krutosti. Sedaj smo se prepričali, da je le obrekovanje in laž, kar »Narod« in »Rodo ljub« pišeta o duhovnikih, ker tudi našemu g. kapelanu podtikajo same liberalne laži in surovosti. Saj poznamo naše velmože. Eden je danes liberalec, jutri klerikalec, tretji dan demokrat, kakor mu pade v glavo in mu bolj kaže. Drugi junak jo učitelj Pin. Ta jo bil vodja one pobalinske druhali, ki je za-sramovala dne 16. dec. na kolodvoru gg. dr. Schweitzerja in dr. Žitnika. Sram ga bodi, da kot učitelj daje ljudstvu takov vzgled.
Od takega učitelja se naši otroci pač ne morejo dosti lepega naučiti, če ta »olikani« mož ne da miru, nastopili bomo drugo pot in z drugimi dokazi. Istotako svetujemo g. učitelju S., da jezik previdneje drži za zobmi. Pri zadnji seji mlekarske zadruge ga je celo g. Majdič moral svariti, ko je zmirjal kmete, ki niso volili z liberalci.
Posebno strastno pa je agitiral deželni dacar K a s t e 1 i c Lazil je večkrat tudi po okolici. Tako je strašil tudi po Rovtah. Mi le vprašamo si. dež. odbor: Aii dežela Ka-stelica plačuje, da agituje ? G. dež. glavar, ali veste kaj je sedaj vaša dolžnost ? Vsak deželni uradnik naj voli po svojem prepričanju, kakor mu drago, toda agitator ne sme biti za nobeno stranko. To zahteva pravičnost. Mi ne potrebujemo dacarja, da bi peté brusil od hiše do hiše in agitiral.
Opisal bi vam še ostale agitatorje, pa
saj jih poznate. Ko bi naši kmečki možje imeli le malo več svoje stanovske zavesti in pa poguma, v kratkem bi se razmere iz-premenile. Pri volitvah sedaj odločuje število, ne pa bogastvo. Zato, možje, pogum in pa edinost v boju za svoje pravico nasproti lažiliberalizmu, ki je stari sovražnik kmetu in sploh delavskim stanovom.
Idrija, 4. t. m. Na novega leta p o p o 1 u d n e ob 4. uri jo imela tukajšnja »Katoliška delavska družba« svoj redni občni zbor. — Izvajanja raznih gg. odbornikov so kazala na lepi napredek družbe.
—	Vkljub strastnim napadom na družbo od obeh nasprotnih strank, je družba najmočneje društvo v Idriji, ker šteje koncem leta 1900 do 422 družbenikov moškega in ženskega spola. Naročena jo bila družba v pre-tečenem letu na 17 časnikov v 78 izvodih, zraven pa je še g. prof. Jan. R o p i t s c h na Dunaju zdatno podpiral družbo z raznimi časniki.
Veselic je imela družba 4 in dva izleta: 1 v Godovič, 1 na Žalostno goro. Razven teh veselic pa je bil vsaki mesec na jedno nedeljo v družbinih prostorih z a • baven večer s podučnimi govori, petjem in godbo. — Družbina knjižnica šteje 1256 knjig v vrednosti čez 800 gld. — Drugi družbini inventar in mobilije so bile koncem leta 1900 vredne 567 gld. 91 kr.
—	Za družbin dom je nabranih in v hranilnici naloženih 1707 K 29 h, — za za stavo 37 K 90 h. — Vsled dohodkov je bilo v letu 1900: 1962 K 79 h stroškov pa 1913 K 30 h, tedaj blagajnični preostanek 49 K 49 h.
Sklenilo se je letos o sv. Petru in Pavlu napraviti izlet na Vrhniko, častnim članom družbe je bil enoglasno imenovan idrijski rojak gospod profesor Jan. Repitsch na Dunaju.
Iz Mirne peči, 4. jan. Sedaj ob novem letu moram voščiti veselo novo leto v prvi vrsti našemu gubernatorju, ki ga je postavil novomeški kan. Ta gubernator je bil ob času volitev največji prijatelj kmetov, dasi sicer kmeta gleda čez ramo. Vestno je izvrševal povelje svojega vrhovnega poveljnika. Pomočniki njegovi so bili sami vele-učeni in dolgonogi možici, katerih slavna imena so z zlatimi črkami zapisana v zlati knjigi liberalnih agitatorjev. Tudi bivši županski kandidat in brzonogi konjski mešetar niso bili brez posla. Slavni »goderner« pa je prekašal vse. Ker ni dobil dovolj posestnikov, lovil je neizkušene mladeniče, in tako je 12. dec. slavil mirnopeško zmago, na katero je bil silno ponosen. Upal je gotovo, da dobi zlato svetinjo od svojega šefa. A kako je mrdal, ko bo je prepričal, da njegova zmaga ni vredna piškavega oreha in da dobi le od starega piskra dno na svoje junaške prsi. Pričakoval pa je, da bode vsaj 18. dec. sreča milejša. A varal se je, ko takrat, ko je konja zamenjal. Volivci še niso pozabili njegove »ljubezni« do kmeta. Kla-verno je zapustil volivno sobo in pel jere-mijado. Svojo jezo je ohladil v gostilni z junaškim činom. Izražamo mu torej sožalje na porazu, ker so ne bo več vozil v kočiji svojega poveljnika. Tolaži naj se vsaj z zavestjo, da je verni sluga liberalne misli in poglavar mirnopeških agitatorjev — brez zvezde in reda.
Iz Vodic, dne 8. jan. Celih 30 let je minulo, odkar se je obhajal pri nas sv. misij on. Po 30. letih ravno ob koncu starega in ob začetku novega stoletja smo bili toliko srečni, da se je vršil od 29. decembra do 6. t. m. tu zopet sv. misijon in sicer z vspehom nenavadnim, z vspehom sijajnim. V tem mrzlem zimskem času so razgrevale goreče, naudušene in prepričevalne besede čč. oo. frančiškanov P. Kasijana, P. Avguština in P. Salvatorja srca Vodiških faranov, ki so se polnoštevilno govorov vdeleževali. In sad ni izostal. Nad 2000 obhajancev je pri mizi Gospodovi obljubilo zvestobo in ljubezen svojemu Bogu in Kralju Jezusu Kristusu 1
Ta vspeh sv. misijona v Vodicah je najboljši odgovor »Slov. Narodu« na vsa njegova nesramno lažnjiva poročila iz Vodic in Skaručine, objavljena ob času državno-zborskih volitev.
Vsaj še oni, ki so ob volitvah pri nas nemir provzročili — zdaj po sv. misijonu svojo zmoto obžalujejo. Krona sv. misijona
pa je bil prihod presv. knezoškofa, ki je prihitel 6. t. m. v slabem vremenu k nam, da poveča sklepčno misijonsko pobožnost in da zopet sprejme 43 mladeničov in 40 deklet v družbo Marijino. Častitiin oo. misijonarjem kliče vsa Vodiška fara hvaležno : »Bog Vam stoterno povrni trud in požrtvovalnost« !
Iz Bučečavca pri Ljutomeru 8. januv. (Bračkova nesreča.) Tako slabo se ni vršil noben shod za B r a č k a, voditelja gornjeradgonskega nemškutarstva. Sklical je shod v nedeljo popoldne ob 2. uri. Prilezel pa je že zgodaj zjutraj in hotel s pijačo pristašev nabaviti. Ali ostrmel je, ko je videl na licu mesta naenkrat ljutomerske slovenske pevce. Popoldne vršil se je shod. Predsedoval jo g. Matija Slavič. Govoril pa jo najprej dež. poslanec dr. Ros in a ter v poldrugo-urnem govoru razlagal politični naš položaj. Po njegovem govoru hotel je govoriti Bračko, a zaradi nemirov se jo zaključil shod. Ko pa jo potem »ginjen« prikolovratil med volivce in jih hotel znova obdelavati, zgrabile so tega žalostnega junaka krepke pesti in ga rahlo položile na cesto. Se enkrat jo poskušal svojo srečo. A iznova je frčal na zrak. Orožniki, ki so v tem trenotku prišli na torišče, spremili so ga med burnimi klici razjarjenega ljudstva z nasajenimi bajoneti na kolodvor.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. januvarija.
Ponesrečen napad na ljubljanskega škofa. »Narod« vedno laže čez našega škofa, mu podtika različne slabe namene tor se norčuje iz njegovega delovanja. To dela tem ložje, ker ve, da se škof ne bo ponižal tako, da bi kaj reagiral na te napade. Sedaj je pa začel »Narod« tudi vlado vlačiti v ta boj ter pisal o nekih »nosovih«, ki jih baje škof dobiva od vlade. Zato je pa bil včerajšnji »Narod« prisiljen, da je prinesel uradni popravek od deželnega predsednika barona Heina, v katerem se »Narodove« vesti obsojajo kot neresnične, o kislim obrazom so »Narodovi« uredniki požrli to grenko jabolko ter trdno sklonili, — da bodo lagali naprej.
Jutro na Moravi. Vsem nam je še v dobrem spominu simpatična oseba mladega olomuškega odvetnika, kateri je prihitel z groba svetega Metoda na katol. shod v Ljubljano, vnemat Slovence k vztrajnemu boju za katoliške ideale. Dr. Hruban, voditelj češke katoliške stranke na Moravi, je bil včeraj izvoljen državnim poslancem. Zmagal je liberalnega Čeha. Častitamo Mo-ravanom na lepem vapehu!
Umrl jo na Dunaju sin g. dvornega svetnika Šukljeja g. Fran Š u k 1 j e , c. kr. sodni avskultant v Novem mestu. Po praznikih je hotel delati drugi juridični rigoro-zum, a obolel je za legarjem, ki je mladega 271etnega moža položil na mrtvaški oder. Našo iskreno sožalje užaljeni rodovini! — V Trstu je umrl po Ljubljani splošno znani polir g. Fran Maccoratti.
Umrla je v Brežicah gospa Lujiza Razlag, 701etna vdova slovenskega prvaka dr. Razlaga.
Rešitelj „podšmarnogorskih na-prednjakov". Podšinarnogorski liberalci so bili doslej v silni »sužnosti«. Nihče ni maral za nje in ljudstvo jim je obračalo hrbet, ker te poštenjake dobro pozna. To je bila res silna »sužnost«. Ker pa je dr. Tavčar zmagal v Ljubljani, upajo podšmarno-gorski naprednjaki, da je sedaj njihova »suž-nost« proč. O tem so tako trdno prepričani, da so včeraj poslali iz Vižmarjev »Narodu« brzojavko, v kateri pripovedujejo, kako je ponosna Šmarna gora na Tavčarja. Konec tega telegrama je tak-le: »S Tavčarjem napočil je dan rešitve iz dosedanje sužnosti«. Značilno je, da so liberalci ondi, od koder sedaj pošiljajo take brzojavne vzdihe, povsod sijajno pogoreli. Zanimiva bodo statistika, katero bomo priobčili o teh brzojavkah.
Dva liberalna advokata združena.
Dr. Dragotin Treo iz Postojine in dr. Henrik Tuma imata odslej skupno odvetniško pisarno v Gorici. Dr. Tuma je računal že naprej, da prav gotovo pride na Dunaj.
Učitelj naiega cesarja. Od učiteljev našega cesarja je sedaj zadnji zapustil svet.
Dne 1. t. m. je umrl vpok. vscučiliški profesor dr. Karol Liborius Kopetzky v 90 letu svoje dobe. Pri inkognito-potovanjih cesarjevih je bil večkrat v cesarjevi družbi.
L&žnjivi kljukec. »Slov. Narod« piše v št. 4. z dne 5. jan. to le : »V cerkvi je (kaplan Nadrah) nametal celo vrsto psovk na liberalne ljubljanske dame«. Res je le toliko, da sem rekel : »Liberalstvo je velik madež na ženski ; najgrši je pa, če se katera z njim javno baha«. O celi vrsti psovk na liberalne dame ne vem ničesar ne jaz ne tisti, ki samo to slišijo, kar se jim pove. So seveda tudi taki, ki slišijo reči, o katerih se nič ne govori. V dokaz št. 6 »Slov. Naroda«. Tu se bere : »Surovost v cerkvi. Šentjakobski kaplan Nadrah je tudi minolo nedeljo rohnel na leoi tako, da so se ljudje kar spogledovali. Nadrah je v tej p r o p o v e d i infamno raz-žalil vso soproge liberalnih meščanov« . . . Jaz zadnjo nedeljo nisem imel propovedi, ampak sem bral pastirski list.. Pri tem pa nisem omenil dam niti liberalnih, niti katoliških ni z jedno besedo. Na drugo surovosti ne odgovarjam. — V Ljubljani, dne 9. jan. 1901. — Ign. Nadrah.
Volitve na Štajerskem. Včeraj so se vršile volitve v četrti kuriji. V mariborskem volivnem okraju je od 321 volivnih mož prišlo na volišče 298, Od teh je dobil prejšnji državni poslanec Franc Robič 193 in Lud. Kresrçik 105 Izvoljen je torej Robič. V ptujskem volivnem okraju je od 385 volivnih mož prišlo- na volišče 352. Izvoljen je dvorni svetnik pri upravnem sodišču dr. Ferd. P loj z 280 glasovi; Fr. Wratschko je dobil 62 glasov. V celjskem vol. okraju jih je od 340 volivnih mož prišlo volit 268. Izvoljen je vitez Berks z 249 glasovi; 15 glasov je dobil J. Apat, po 1 glas K. Rybar in Jos. Žičkar. — Na Gor. Štajerskem pa so izvoljeni kandidatje katoliške ljudske stranke: Wagner, Hagtnhofer, Iluber in Schweiger. Katoliška ljudska stranka pa je zgubila judenburški mandat; izvoljen je liberalni Bleikolm s 151 glasovi proti konservativcu Neumayerju, ki je dobil 137 glasov. V okraju bruškem je zopet izvoljen Posch z 81 glasovi; konservativni Duller je dobil 67 glasov. Znani kričač baron Rokitansky je pogorel.
V mariborski mestni skupini so
se oglasili s svojim kandidatom sedaj tudi socijalni demokrati. Imeli so v Mariboru shod, na katerem so proti nemškemu kandidatu Wolffhardtu postavili soc. de-mokraškim kandidatom g. Janeza Krai-nerja, predsednika »Hranilnega društva» v Mariboru. Kakor znano, Slovenci kandidu-jejo v tem okraju dr. P i p u š a. Nemci se boje, da bi se Slovenci in soc. demokrati na kak način ne združili.
Volitev v goriškem veleposestvu. Društvo slovenskih goriških veleposestnikov je postavilo kandidatom g. Andr. Kocjan čiča, veleposestnika v Podgori.
Volitev v peti kuriji v Istri »Naša Sloga« piše: Konečni vspeh ni bil dvomljiv, ko jo bila znana izvolitev volivnih mož za eno in drugo stranko. Imeli smo še malo upanja v postopanje c. kr. vlade. Mislili smo namreč, da se vlada zadnji čas še premisli in ne izroči izkaznic volivnim možem v Škofijah zaradi nerednosti, vol. možem v Sanvinčentu, kjer so glasove kupovali za italijansko stranko, in onim v Po-meru, kjer je italijanska stranka zmagala za par glasov, ker eo za njo glasovali neki kažnjenci, katerim še ni čas potekel. Ko bi ti ftducijari ne bili glasovali, bila bi ožja volitev, pri kateri bi odločili socialisti. Le tako je dr. Bennati dobil 313, a dr. Laginja 282 glasov. Pete kurije sicer nismo izgubili, ker zadnjič ni bila naša, a krivično je, ker je nismo dobili. Kupovali so glasove, vršile so se razne prevare, a italijanski stranki so dali tri ali štiri glasove tudi višji poslovodje c. in kr. arsenala v Pulju, ki po zakonu nimajo volivne pravice, ker so »uradniki oborožene sile — v aktivni službi«. Kar pa nas peče v dno duše, to je glasovanje vol. mož iz Bukovca, Veprinca, Lovrana in Moščenic. Ti so odtegnili svoje glasove možu, ki je rojen na tej strani, odgojen v istem jeziku, v katerem so odgojeni Jeletiči, Štigliči in Bačiči, pa so glasovali za Italijana, za človeka, katerega glavna skrb je, da s svojo izvolitvijo dokažo italijanski značaj Istre.
Pozor koroški rodoljubi! V težkem boju, ki ste ga bili te dni, niste našli milosti v »Narodovih« očeh. Duhovščina vaša je postala nakrat »nenarodna«. »Narod« pri-trkuje nemškim koroškim listom in vpije, da tudi koroška duhovščina hoče »nadvlado«. »Narod« pravi, da je sedaj sloga razbita in da se, kakor na Goriškem, tako tudi na Štajerskem in Koroškem ustanovi svobodomiselna narodna stranka.
Bohinjska železnica Poroča se nam iz Boh. Bistrice : Že nekaj dnij bo je širila po bohinjskih vaseh vest, da se v ponedeljek 7. t. m. vrši slovesno blagoslovljenje predora skozi Bačo. Vse se je veselilo tega pomenljivega, zgodovinskega dogodka. Ob 10 uri jo bila v župni cerkvi slovesna sv. maša, katere se je udeležilo na stotine domačega ljudstva. Nato se je med zvonenjem in streljanjem pomikal sprevod proti predoru, pojoč lavretanske litanije. Vhod predora je bil okrašen, nad vhodom je bil pomenljiv napis : »Bog daj srečo!« Zastave so vihrale ob levi in desni. Radovljiški vlč. g. dekan Novak je v spremstvu 6 duhovnikov blagoslovil zapričeto delo. Skrivnostno, vzvišeno je odmeval v predoru »Benedictus« in »Magníficat'. Predor, ki je že 192 m dolg, je bil krasno razsvetljen. Domači pevci so pevali: »Laúdate Dominum omnes gentes-«, »Liepa naša domovina-. Po končanem sv. opravilu je zunaj predora g. dekan z vzvi šenega prostora v izbranih besedah pojasnil zbranim delavcem in Bohinjcem pomen slavnosti in važnost žcleznice v vojaškem, trgovskem in gospodarskem oz;ru. Tudi za Bohinjce bodo nova železnica velikega pomena. Pač se je bati, da bi morda velika množica tujih delavcev utegnila slabo vplivati na dobro bohinjsko prebivalstvo. Zato naj Buhinjci tudi v prihodnje ostanejo zvesti veri svojih očetov, svoji lepi domovini in cesarju. G. nadinžener Fritž, ki vodi nevarno delo, je v svoji napitnici pri kosilu rekel mej drugim : Delo, katero smo na poziv železniškega ministerstva pričeli, je jako nevarno. Zato smo prosili božjega blagoslova, da bi tem srečneje šli na delo in da bi nas Bog varoval nesreče. Pazil bode, da se brez posebne sile ne bode delalo ob nedeljah in da se bodo odslovili vsi slabi življi pri podjetju. — Ta redka slavnost ostane gotovo vsem v trajnem spominu.
Neki »Unčan« je začel precej v prvi številki letošnjega »Naroda« prodajati svojo modrost in podajati planinskega kneza, ki ga črti kakor zelenega pajka, zato »ker ni liberalec«. Ta »Unčan«, ki morda nikdar vode no pije, vino pa vino, se nad tem spodtika, da je odtočni žleb iz gradu napeljan v potok Unco. Pr&vi, da ta žleb vodo kuži in pa ravno lam, kjer Unčani vodo zajemajo. Povejmo resnico, kaj je na tem! Odkar grajščina stoji, je odtočni žleb vedno na tem mestu, ker drugje sploh ne more biti, kajti vkreber ne teče ne voda ne gnojnica, ampak le navzdol. Dunajski inžener je odtok po novejšem zistemu napravil ravno tam, kjer je bil od nekdaj. Ako bi bilo le mogoče, bi ga bil obrnil drugam, pa se ni dalo. Recimo pa, da bi ta pritok v Unco vodo res okuževal, veste, kaj bi se bilo zgodilo ? Unčani, ki sem po vodo hodijo, bi bili že davno vsi izumrli, pa hvala Bogu se prav dobro počutijo in še na misel jim ne pride, zaradi vode umreti. — Ravno iz človekoljubja je dala grajščina narediti ono pot, po kateri Unčani z vozom pridejo do potoka; pot pa drži še naprej, ne samo do mesta, kjer Unčani vodo zajemajo. Ako se jim voda tukaj nečista in nezdrava zdi, jim živa duša ne brani, še par stopinj dalje iti in vodo nad kanalom zajemati. To je resnica, vse drugo je pretiravanje. — Seveda, ako bi bil lastnik grajščino liberalec, bi »Unčan" ne bleknil besedice, naj bi mu grajska gnojnica segala prav kvišku do nosa.
Pouk v mestnih ljudskih šolah. Ker škrlatica in davica v Ljubljani ponehu-jeta, je c. kr. mestni šolski svet sklenil, da se imajo ljubljanske ljudske šole zopet otvo-riti v petek dne 11. t. m.
Ogenj v hiralnici. Danes zjutraj okolu 3. ure nastal je v tukajšnji hiralnici na Radeckega cesti ogenj v spalnici hlapcev, ki se nahaja na dvorišču. Vzrok ognja bila je nedostatna konstrukcija peči. Na lice mesta je prihitela požarna bramba, ki je VBako nevarnost odstranila.
Včerajšnji živinski semenj je bil
slabo obiskan. Prignali so 426 konj in volov, 163 krav in 51 telet. Kupčija pa je bila precej živahna.
Zvest narodu - do skrajnega. Iz
Trsta se poroča naslednji ganljivi dogodek: Na volišče v Skednju je prišel pri ožji volitvi, spremljan po lastnem sinu tudi nad SOletni častitljivi starček Josip Mrla k. Storivšega svojo domovinsko dolžnost ob tako grozni zimi in vračajočega se domov, zadela je starčeka kap. Umrl je v rokah svojega sina.
Razpisani učiteljski službi Na dvorazreduiei v Štrekljevcu je popolniti mesto drugega učitelja z normalnimi dohodki in prost m stanovanjem. Prošnje do 25. t. m. okrajnemu šolskemu svetu v Črnomlju. — V Senožečah je na ondotni štirirazrednici do 28. t. m. razpisano jedno učno nvsto. Prošnje vsprejema okr. šolski v Postojni.
V Ameriko se jo minuli mesec iz litijskega okraja odpeljalo 12 oseb.
Strupeni plini so se pojaviH v rudniku pod Pečovnikom. Dest t delavcev je padlo v omedlevico, vendar so jih še pravočasno spravili na dan.
Pojasnilo. Naprošeni smo objaviti, da deželni dacar v Š. pri L. svojedobno v službi ni bil pijan, kakor se je pred kratkim o njem trdilo v nekem poročilu o volivnem gibanju.
Matica Hrvatska broji sedaj 11.033 članov.
Hrvatski sabor se bode sešel zopet začetkom ftbruvarija.
Požar na Sušaku. Včeraj kmalu po polnoči je začelo goreti na Sušaku pri Reki v skladiščih trgovca Korošca (Corossacz!) Nastal je velik strah, ker v poslopju stanuje 195 oseb, ki so v največji zmedenosti po-skakale iz postelj. Nesreča je bila, da je voda zmrznila v vodovodnih ceveh. Načelnik ognjegascev je dal cevi politi s špiritom in je ogenj otajal led. V eni uri so ogenj udu
šili. Škode je do 10 000 kron.
#
Pametna odločitev. Na Nižje Av atrijskem bo kmetje sklenili, da v one gostilne, v katere zahajajo liberalci in imajo liberalne gostilničarje, ne bodo več hodili!
Grozno dejanje učiteljskega kandidata. V Dunajskem Novem Mestu je 18-letni učiteljski kandidat Rudolf Miihlholer pred začetkom svoje maturitetno skušnje svetemu razpelu z nožem zadal mnogo udarcev. Za to svoje napredno dejanje je Miihlholer dobil samo štirinajst dni zapora. In takim rokam naj bo izročena vzgoja katoliške mladine 1
Pokažite nasprotniki katoliškega kaj sličnega! Katoliško ljudstvo je v preteklem stoletju samo za misijonsko kulturne namene nabralo dve milijardi. Koliko pa je še-le nabralo za razne siro-tičnice in bolnice. Kje je tolika požrtvovalnost pri naših političnih nasprotnikih. Niti „Družbe sv. Cirila in Metoda" bi brez duhovnikov ne mogli voditi.
Novi znanstveni poskusi Slavni elektrotehnik Tesla, rodom Hrvat, dela sedaj poskuse, da se bo lahko elektrika oddajala brez žice in da sc bode lahko brez žice brzojavilo preko morj a. Tesla je izjavil, da je svoje stroje sedaj spravil do tolike moči, da si upa poslati obvestila na zvezdo Mart, ako imajo ondi tudi kaj telefonskih in telegrafskih aparatov. Tesla misli, da nas je Mart gotovo glede teh iznajdb že prekosil. Elektriki sc morajo pridružiti astronomom pri preiskavanju sosednih svetov. O najvažnejšem vprašanju, katero sedaj obdeluje Tesla, ni hotel nič povedati.
Samomor. Bivši ogerski trgovinski minister in generalni komisar ogerskega oddelka na pariški razstavi, B e 1 a pl L u-k a c s, jo v ponedeljek skočil v Donavo. Odkar Be jo vrnil iz Pariza, jo bolehal na živcih. Najbolj ga jo vznemirjala govorica, da njegovi računi glede pariške izložbe niso v redu. Zadnje tedne je bil v neki zdravil-niči, odkoder je ušel in z mosta skočil v vodo. Truplo so takoj potegnili iz vodo
V postelji ustreljen Iz Petrinje se poroča, da jo bil te dni kmet Dmitar san-kovič v Sjeverovcu na strašen način probu-jen iz spanja. Nepoznani lopov ustrelil jo
okolu polunoči skozi okno na v postelji ležečega moža. Strel je zadel Sankoviča v sredo obraza, izbil mu obe očesi in nos popolnoma razdrobil Grozno razmesarjenega moža so prepeljali v petrinjsko bolnico, o zverinskem napadniku pa ni nobenega sledu.
Pariško svetovno razstavo je obiskala 48,130.301 oseba. Plačalo je vstopnino 39,026.977 OReb.
Od raznih strani. Stavko tiskarjev ima »Leipziger Volkszeitung« — soci-jalno demokraško podjetje. — Vsako pogajanje so soc. demokraški voditelji tega podjetja odbili. Res velik prepad je mej soc. demokraško prakso in teorijo! — Zopet jeden. Na Dunaju jo soc. demokraški predsednik Holly ukral društvu »Zukunft der Arbeit« 1790 K. Člani godrnjajo nad tako »delitvijo«. — Katoliških društev na Ogerskem je 1077. — Princezinja usmiljena sestra. Princezinja Alice bchünburg Waldenburg, sestra princa Jeana Bourbonskega, je vstopila v službo ruskega rudečega križa. Kot usmiljenka bode stregla na kitajskem bojišču. — Komunistiška kolonija se je zopet razrušila y Georgiji v Severni Ameriki. Trajala je samo jedno leto. Vsled lenobe posameznih članov je prišlo do prepirov. — Indijanci se m n o ž e. L. 1860 je bilo Indijancev le še 264.000 v ameriških Zjedinjenih državah, sedaj pa so jih našteli 331.000. — Poroka holand-ske kraljice Viljemine bode 7. febru-varija t. 1. — Slovesna intronizacija solnograškega knezoikofa dr. Katschthalerja se vrši 13. t m. — Beda. Na Dunaju je hotela skočiti s svojimi otroki v Dunavo neka žena, ker ji je gospodar zapovedal, da mora zapustiti stanovanje. Bolni mož si ni mogel prislužiti, da bi plačal stanovanje. Ženo in otroke so še ob pravem času rešili. — Obolela je belgijska kraljica. — Angležem prede. Angležem niso dovolj pomagali ogerski konji. Nedostaje jim ljudi, ki bi pobili Bure. Sedaj so njihovi mešetarji pričeli vabiti ogerske kmete na boj proti Burom. V Kis Küküllöäkem komitatu 80 že pridobili 30 kmetov ter jim zagotovili po 1600 K plačila naprej in prosto vožnjo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Gorioa, 9. januv. Gabršček dobil 142 glasov, Rutar 139.
Dunaj, 9. jan. (C. B.) Enketo o pouku v državnih obrtnih šolah jo otvoril danes na učni minister. R izgovor je bil v glavnem o vsprejemnih pogojih. Določilo se je mej drugim, da se odslej zahteva pri vsprejemu v višje obrtne šole dokaz v dovršenem četrtem mesto tretjem razredu kake srednje šole.
Dunaj, 9. jan. Grof Thun se je poročil z groiinjo Erne9tino Rasti-slavovo.
Dunaj, 9. jan. V okraju Favoriten je mizar Wanyek ustrelil sinoči ženo ključarja Siegharta, ki ga je zasačila pri tatvini, potem še nekega voznika, ter nevarno ranil tri druge osebe.
Dunaj, 9. jan. Mladočehi so izgubili včeraj 6 mandatov, 5 so jim jih vzeli agrarci, enega katoliška stranka. Vsega skupaj so izgubili Mladočehi doslej 10 mandatov. Izvoljenih je štirinajst Cehov, ki ne vstopijo v mlado-češki klub : 2 katoliškonarodna, G agrar-cev in 6 narodnih socijalistov.
Judenburg, 9. jan. Nimestu umrlega dr. F o r c h e rj a kandulujejo nemški naoijonaloi v mestni skupini dr. H. R e i c h e r j a.
Solnograd, 9. jan. (C. B.) Dosedanji poslanec in predsednik poslanske zbornico dr. Fuchs je zopet izvoljen z 81 od 153 oddanih glasov. — V okraju Bruneck je zopet prodrl dosedanji kršč,-soc. poslanec Sehopfer.
Solnograd, 9. jan. Bivši predsednik državnega zbora dr. Fuchs je izvoljen.
Meran, 9. jan. D i p a u 1 i je bil
pred volitvami izrazil, da ne kandidira več tudi v prvi kuriji ne, ki so mu jo ponujali. Konservativci so ga pa postavili vkljub temu za kandidata, i m danes je D i p a u I i izvoljen.
Bolzan, 9. januvarija. V kmečkih občinah Bolzan-Meran je liberalni kandidat župan iz Montane Emil pl. Le i s s.
Praga, 9. jan. Nemški listi poročajo, da bo predsednik drž. zbora baron d' E1 v e rt. To je seveda le želja Nemcev.
Praga, 9. januvarija. Mladočehi so zgubili včeraj štiri mandate na češke agrarce. Padli so v Sinihovu Kruinb-holz, v Melniku Janda, propadli so dalje Mladočehi v okraju Kolin in Nova Bo-leslava. V Piseku je izvoljen Rataj, ki se bode pridružil češkim agrarcem.
Praga, 9. jan. Poleg že naznanjenih novo izvoljenih poslancev so še prodrli: češki agraree J a r o š, radi-kalec Iro, nem. agraree Niesig na Češkem, ter Lu ksc h, Sei d e 1, skupni češki kandidat Heinrich in R ozko šny na Aloravskem.
Brno, 9. januvarija. Katoliško narodna stranka je poleg dr. Hrubana prodrla tudi s Svozilom. Tako so Mladočehi zgubili zopet dva mandata.
Budjejevice, 9. januvarija. Budje-jeviški Nemci so sklenili, da se dr-žavnozborske volitve v mestu ne udeleže, ker je vsak poskus, podreti vpliv kneza Schwarzenberga, brezvspešen.
Opava, 9. jan. Nemški radikalec T ur k je danes drugič propadel.
Lvov, 9. jan. „Slowo polskie" pravi, da je avdijenca ces. namestnika Pinin-skega v zrni z ministersko krizo in da bo Pininski pri rekonstrukciji minister-stva prevzel vodstvo jednega minister-stva.
Berolin, 9. jan. „Localanzei-ger" poroča iz Kopenhagena: Ruski car je nevarno obolel na pljučih. Pravijo, da je to posledica njegove zadnje bolezni. Na ruskem dvoru so zelo v skrbeh zanj.
Brnselj, 9. jan. Tu je veliko ogorčenje, ker nek belgijski polkovnik dr. Carne trdi, da je dobil v roke dokumente, ki dokazujejo namero francoskega generalnega štaba polastiti se Belgije.
London, 9. jan. Me Kinley je obolel na influenci.
Bloemfontein, 9. jan. Reuterjev urad javlja: Nekaj vplivnih oseb je baje sostavilo mirovno komisijo, ki se poda k Dewetu, Steinu in drugim bur-skim voditeljem v državi Oranje in jih skuša pregovoriti, da se udajo.
Kapstadt, 9. jan. V sedmih mestih kapske kolonije je oklicano vojno stanje. To je uspeh zadnje ministerske konference.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški
spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—C.
(Dalje.)
Renzo se obrne naravnost na slepo srečo proti novim vratom, katerih še v bližini ni mogel opaziti, ker so bila skrita za utrdbo. Kmalu čuje neko zvončkanje, ki preneha, a se zopet začne. Tudi človeško govorjenje sliši.
Ko pride mimo utrdbe, zapazi leseno hišico, na pragu pa vojaka, utrujeno in ne-skrbno ob puško uprtega. Za njim je plot iz kolov, zadaj pa vrata, dva zidana stebra namreč s strešico, ki naj bi ju varovala.
Ravno pred vrati leži na tleh žalostna zapreka: nosilnica, na katero dva ,monattija,
polagata nekega ubožca. Bil je glavni mit-ničar, kateri je malo preje za kugo zbolel.
Renzo se ustavi in pričakuje konca. Nosača odideta, a nikdo ne pride zapirat vrat. Tedaj se mu zdi ugodna prilika in hitro stopa naprej.
A vojak osorno zakriči: „Stoj!"
Renzo znova obstane, izvleče iz žepa zlatnik in ga pokaže vojaku.
Ta je menda že imel kugo, ali pa se je je menj bal nego je ljubil zlatnik; zato namigne, naj mu Renzo vrže zlatnik. Ko vidi, da mu leti pod noge, zagodrnja: „Le hitro!"
Renzo si ne dd dvakrat reči, gre skozi kole, a ne opazi ga nihče.
Ko naredi štirideset korakov, čuje drugi „stoj!" Neki mitničar namreč kriči za njim.
Renzo navlašč presliši, ne ozrč se, temveč se celo požuri.
„Stoj!" zakriči zopet mitničar bolj ne-potrpežljivo nego odločno.
„Ker ga Renzo ne posluša, strese z rameni in se vrne v svojo kolibo, kakor bi se ne hotel preveč približati potnikom in jih izpraševati.
Cesta, po kateri je šel Renzo, je držala naravnost, kakor še sedaj, tja do vodotoča Naviglio; na straneh so bili ploti in zidovi vrtov, samostanov in hiš. Koncem te ceste in sredi druge, ki je držala ob vodotoču, je stal steber, zvan križ svetega Evzebija.
Renzo gleda pred sebe, a vidi samo ta križ. Ko pride do razpotja sredi te ceste in pogleda na obe strani, opazi v ulici svete Terezije meščana, ki mu gre nasproti. — Vender jedna živa duša! — misli si Renzo in se obrne proti njemu, da bi mu pokazal pot.
Meščan zapazi tujca in ga sumljivo od daleč gleda tem bolj, ker vidi, da ne gre svojo pot, ampak njemu nasproti.
Ko je Renzo že blizu njega, sname klobuk kakor sploh znajo gorjanci. Drži ga v levi roki, drugo roko pa dene pod-nj ter gre proti meščanu.
To ga gleda od strani, stopi korak nazaj, dvigne grčavo palico, pokaže železno konico in kriči: „Proč, proč, proč!"
„Oho, oho!" kriči tudi Renzo; pokrije se zopet. Nič kaj ga ni veselilo, začeti se pretepati, kakor je še pozneje pravil, zato obrne hrbet neotesancu in gre naprej po cesti.
Tudi meščan mrmrajoč odide; ozre se večkrat. Ko pride domov, pripoveduje, kako se mu je približal neki mazač ponižno in pohlevno, kateremu se je pa z obraza brala malopridnost, kako je pod klobukom držal škatljico maže ali zavitek praška, da bi ga okužil, če bi ne stal predaleč. »Če bi se mi približal, takoj bi ga nataknil, predno bi se me on dotaknil", pristavi naposled. „Skoda da sva bila na samotnem kraji; če bi bili sredi Milana, poklical bi ljudi, da bi ga prijeli. Gotovo bi mu ono mažo našli v klobuku. Ker pa sem bil sam, moral sem biti vesel, da sem se ga znebil brez težave. Kajti nekoliko praška se lahko hitro vrže. To so predrzni ljudje; sam vrag tiči v njih. Danes hodi po Milanu in Bog vč, kaj doprinaša!" To zgodbo ponavlja vse svoje življenje vselej, če se govori o mazačih, in dostavi: „Le meni naj nikari ne pravijo, da ni mazačev, videti je treba, potem se lahko govori."
Renzo si ni mislil, kakšni nevarnosti je ušel, bolj jezen, nego prestrašen premišljuje ta sprejem in ugiba, kaj je neznani mož mislil o njem. Stvar se mu zdi tako čudna, da misli, da je mož nekoliko pri-
smuknjen. — Slab začetek, — misli si Renzo: — Milan je za me nesrečno mesto. Izprva mi gre vse dobro, ko pa sem notri, pridem v sitnosti. Dovolj, z božjo pomočjo, če najdem ... če se mi posreči najti... e j! Vse je bilo prazen strah.
Pri mostu zavije brez obotavljanja na levo v ulicí di san Marco; zdi se mu, da pelje v sredo mesta, ozira se naokrog, da bi videl kako živo dušo. Namah čuje kričanje: „Hej mož!" Ko se ozrč, vidi ne daleč na pomolu samotne hiše ženo, katere se drži par otrok.	(Dalje prih.)
Umrli so:
7. januvarija. Helena Lukek, postrtškinja, 62 let, "tuberculosis pulmonum.
V hiralnici-7. januv.vrija. Uršula Barle, gostija, 80 let, cau-cer oss. facici.
V bolnišnici: 7. januvarija. Franc Kramar, Čevljarski pomočnik, 58 let, carcinoma iutestinalis. — Ana Baltazar, delavca hči, 8 let, nephritis scarlatinosa. — Matija Brovet, ključavničar, 76 let, bronehitis acuta. insuffi-cientia cordis.
Cena žitn na dunajski	boni
dnó 8. januvarija 1901
Za 50 kilogramov
Pšenica za pomlad . K 7-87 do K	7-88
Rž za pomlad . . » 7-76 »	»	7-76
Turšieazamaj junij /01 » 5 29 »	»	5 30
Oves za pomlad . . • 6 36 »>	»	6 37
Meteorologično porodilo.
7i3ina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0011!).
Oft« opa-	Stanje	Tempe-
	baro-	rata ra
zeTunja	metra	po 1
	t mm.	Olzija
Vstr»vl
N.bo
S'e •
'E o g
i n ►
8¡ y. r.v»< \ 746-7 | — 6 6 | al. jzah. | oblač. gT 7. zjult
00
717-1 j —11-81 ar. sever I megla |2. popol.| 735 81 —69 j brezv. | jasno \ S ednja včerajšnja temperatura —8 5' normale: - 2 7
Odprto pismo
gospodu J. Dekleva, kot načelniku okr. cestnega odbora v Postojni.
Pri prekladanji okr. ceste na Bukovje-Gorenje imajo delo razven dveh izključno le Landolei in Predjamci, ki so pri zadnjih volitvah liberalno volil', za vožnjo kamenja pa so se privzeli samo pribtiši liberalne stranke iz Bukovja. Katoliško narodna stranka, ki obsega nad '¡l Bukovljanov, se je namenoma od dela izključila. Vprašamo Vas, g< sp. načelnik cestnega odbora, ali je to ste ril kak podrejen organ svojevoljno, ali pa ste sami tako ukrenili ? In če je to Vaša volja, kar sicer neradi verujemo, povejte nam, ali nismo tudi mi davkoplačevalci z jednakimi pravi-cimi kakor drugi — ali hočete liberalni terorizem zanesti tudi v javna dela, ki jih plačujemo vsi davkoplačevalci, tudi katoliški —-ali ni marveč Vaša dolžnost kot javen funk cijonar stati nad strankami? Pričakujemo od Vaše razsodnosti in pravicoliubnosti, da odpravit) krivico, ki sa nam s takim pre-ziranjem godi, in se vprihodnje pri tem in in drugih javnih delih ozirate v prvi vrsti na domačine ne glede na politično mišljenje.
V Bukovju, dne 4. jan. 1901. Josip Mrliar in Janez Marinšek
v imenu prezrtih Bukovljanov.
Nabirajte že rabljene
poštne znamke najnavadnejše. S tem po-"
magale ubogim dečkom pri vzgoji za duhovski stan Lepe nabožne spominke, zlasti križevniške rožne vence, svetinjice sv. Antona in praškega Jezuška dobite za marke. — Pisati in poslati je pisarni »Betlehem« v Bregenou (Predarlsko).	1113 25—3
priporoča raznovrstne
yizitiiice
po nizki ceni.
t
19 1-1
Potit m srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je pre-IjUb ji-ni naš sin, oziroma brat, gospod
Franc Šuklje
o. kr. sodn. avskultant
po kratki in hudi bolezni danes ob 2'/» uri popoldne v 27. letu svoje starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega rajneega se blagosjovi v sredo, 9. t. m., ob 2. uri popoldne v stolni cerkvi pri sv. Štefanu na Dunaju ter se potem prepelje k večnemu počitku na šmihelsko pokopališče pri Novem mestu.
Svete maše zadušnice bodo se brale v četrtek, duč 10 t. m., ob 9. uri zjutraj pri sv. Štefanu, potem v kapiteljski in frančiškanski ceikvi v Novem mestu in v šmihelski farni cerkvi.
Na Dunaju, dne 7. januvarija 1901.
Frano Šuklje, c. kr. dvorni svetnik, oče. — Roza Šuklje, mati. - Vladko, MIlan, Janko in Ludoslk Suklje, bratje. — Mlnka Šuklje, sestra.
T n 7/. kovlnastl, mrzel uporabljiv, v poljubni Jjll/tf hoji. za pozlatarje, optike, kieparje itd , je-v zalogi pri tvrdki RRATA EBEB.Ii v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 23 11—7
V Šent-Vldu nad Ljubljano Je na prodaj
enonadstropna hiša,
katera stoji tik državne ceste, lilizo farne cerkve, in ob začetku stavb>šča za nameravane škofove zavode, torej prav primerna za vsakovrstne obrte.
Več se ooizve ravno tam hiš. št. 7. (lili 9)
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št.«
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
tz trpežnega in solidnega blaga po nlzklli cenah.
Opozarja na veliko srejo zalogo
izgotovijene obleke
posebno na haveloke v naj -
večji izberi po najnižjih cenah.
7 3
Trgovina: mešanim blago m
Radi rodbinskih razmer se odda pod zelo ugodnimi pogoji v lepi vasi na Notranjskem ia nad 30 let uspevajoča trgovina z mešanim blagom. Letnega prometa nad 40.000 K.
Več pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«.	11 3 a
m* Proti malokrvnosti.
Železnato vino
lekarnarja G-. Pioooli
v Ljubljani
dvornega založnika F!j. „	Svetosti papeža
SpP" ima v scDi QQkrat več železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča china-želesnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino.	3—12 Vslfid tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, ner-voznihalivsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. H 690 50-27 Dobila se v steklenicah ps pol litra.
iSw»
w ti a j s k a borz a.
»ni 9. januvarija.
Bkupiii državni dolg v notah . . , . •	98 30
Skupni državni dolg v srebru............98 20
Avstrijska zlata renta 4°/0.......117'—
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	98 30
Ogcrska zlata renta 4°/0........117-05
Ogeraks kronska renta 4°/u, 200 ..........92 16
Avstro-ogerske bančne delnice, 6 00 gld. . .	1698—
Kreditna delnice, 160 gld. ...... .	663 75
London vista.........240 57'!»
NernPki urž. bankovci 100 m. ne».dri. vel;	117 65
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
I?ač 8. januvarija.
3-2":„ državue srečke i. 1851, 250 gld.. . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dur.avske vravnavne srečke 6"/0 . . •
23-54 1914 90 80 11-37
180 -168— 197-50 95 20 140 25 267—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice
>	» južne železnice 3°/0
>	» južne železnice 5°/„
»	> dolenjskih železnic 4°/„
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečko, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » Budimpešt. bazilika - srečke, 5 gld. . . . itudolfove srečke, 10 gld.....
107 50 93-75 429"— 338'ñO 12075 99 50 388-60 357 — 47"— 22' — 13 65 59—
Salmove srečke, 40 gld. ......
SI. Genöis srečke, 40 gld.......
VValdnteinove srečke, 20 gld. ..... Ljubljanske srečke.........
Akcija anglo-avsirijnke banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t- v. Akcije tržaškega Lloyd», 500 gld. . . . Akcijo južne železnice, 200 gld. sr. . . Sploina avstrijska Jtavbiaska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska preraogarsk» družba, 70 gld. Papirnih rabljev 100........
179 —
201 -
270 — 6220 — 8*4 -10á 50 145.— 429 — 443 — 253 75
Nakup In prodaja r&ffi vsakovrstnih državnih papirjev, sre-ik, fiejiivrjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dc bitka. -- Fi-omftfle m >m'»« irebanje. Ku lan I ti a is. v r a i t ti v ao-roiti ca bc-rzL

1
Menjarnicna delniška družba
pj m® C! U
é6
,, Wollzeila 10 in 13, Dunaj,!., SirobelgassB 2.
jfrfl- pojasnila v vseh gospodarskih in flnanfiaili Btssrviis, potem o kursnih vrednostih vseh žpekulaoljskih vrednMtsIh papirjev in vestni svftti za dosego kolikor je mogoče visocog» obrestovanja pri popolni varnosti n 1 <> •>, e m 5 1» (X * u v n i