st. 46 (973) L Xl.\ NOVO MESTO, četrtek. 14. novembra 1968 Danes proslava 70-letnice kmetijskega inštituta Danes dopoldne bo v klubu poslancev v Ljubljani proslava 70-letnice ustanovitve Kmetijskega inštituta Slove nije, naše najpomembnejše znanstvene kmetijske ustanove. Kot pravi zapis iz leta 1897, je »občinski svet deželnega stalnega mesta Ljubljane, uvažujoč nujno potrebo ustanovitve kmetijsko kemičnega poskuševališča, katero namerava ustanoviti slavna kmetijska družba kranjska, dovolil v ta namen kot ustanovni znesek 400 goldl narjev«. Deželni zbor je dal 1500 goldinarjev za ustanovitev, 1000 goldinarjev na leto pa za vzdrževanje. Tako je nastal inštitut, ki zdaj zaposluje 40 sodelavcev z visoko strokovno izobra;^-bo in ima veliko zunanjih sodelavcev. M. L. Ukrepi zoper slinavko v kočevski občini v kočevski občini so že storili ukrep«, da se slinavka in parkljevka ne bi razširili na to območje. Pri obć'nsk’ skup.ščini so v ta namen u.st^ncvili pnsebeii štab in zaceli s cepljcnjem živim*, čeprav li dve nalez i! vi bulrzni še ni?ta prodrli v obč i>o. Obe sta nevarni za parkijasto živino (-.rraši-če, govolo. ovce) in d'^vt'd (srnjad, '■elenjad, divji prašiči). Obč?.ni naj. up6.^^evai<' navoiila ^wblt tf^^f^rinar-s'c(' inšpektorja. BIL JE ŠE MOŠT, ki pa je že močno »Vlekel na vino«, kot radi povedo dolenjski vinogradniki; tole družbico smo srečali v prijetni zidanici na Gaberški gori. Mlado in staro je v nedeljo popoldne zavilo v gorce in zidanice, da se starodavna in lepa navada ne opusti: ljudje se srečujejo, posede in pomenijo o vsem, za kar čez teden ni časa. Martinovanje je bil prijeten praznik; popoldne je nekaj ur celo sijalo sonce (Foto: S. Dokl) SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS NOVO ME$TO Vztrajamo pri svojem predlogu ObK meni, da organizacija, ki šteje 1600 članov ZK in deluje v gospodarskem in kulturnem središču širše dolenjske pokrajine, ne more biti brez članov v CK ZKS ter vztraja pri svojem predlogu. Na 14. seji ObK ZKS Novo mestx> so 11. noveniibra med drugim razprav l:ali o predlogu za vodi’ne organe CK ZKS, ki ga J-3 sprejsla XIV. seja CK ZKSi. Na seji ^ozor pred slilHavki) in patklfevkoi v Slov?n jo je bila iz drugih republik zanesena nevar na kužna bolejzem parkljarjev; slinavka in parkljevka. SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO NOVO MESTO Številka: 322-025/64-5 Datum: 11. 11. 1968 Občinska skupščina Novo mesto, oddelek za medobčinske inšpekcijS'ke službe — vftl.erinarska in.4pek-cija, izdaja na podlagi 6. člena zakona o veterinarski službi v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS št. 14/65) in 34. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS št. 4/67), v zvezi s 37. členom temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ št. 16/65) ODLOČBO O ukrepih za varstvo živine pred slinavko in parkljevko Da se zavaruje živina pred slinavko in parkljevko, se odreja: 1. obvezno cepljenje vse govedi na območju občine Novo mesto; 2. cepljenje se iavrši z vakcino C tipa; 3. cepljenje izvrši na stroške lastnika živali veterinarska postaja Novo mesto po sprejetem raz-p>oredu, ki ga na krajevno običajen način javno objavi. II. Odločba prične veljati takoj. III. Vsak sumljiv primer je lastnik živali dolžan takoj javiti nfljbližjemu veterinarju. Obrazložitev; Na območju Socialistične republike Slovenije je zanesena kužna bolezen parkljarjev. Pojavila se je že v šestih krajih. Kot povzročitelj bolezni je ugotovljen C tip virusa slinavke in parkljevke. To je bilo treba odrediti zato, ker je edino učinkovito sredstvo razen strogega nadzora prometa zaščitno cepljenje še zdravih živali. Veterinarski inšpektor: FRANC PUČKO, I. r. Bolezen potvaroča virus, ki se zelo lahko prenaša k kra.ja v kraj. Prenos virusa je mogoč z živo živino, mesom. mesnimi izdelki, ki niso toplinsko obdelana, in z živalskimi odpadiki. Nadalje jo laliko prenašamo z vsakim predmetom, ki je prižel v dotiko z virusom, na primer s slamo, senom, emiba-lažo. na obleiki, čevi^jili itd. Da bi preprečili vnos in razširitev te kužne bolezni, je potrebna rajzen veterinar-sikih ukrepov, ki jih sestavljata zaščitno cepljenje in stroga kontrola prometa s parkljarji in z mescm, tudi disciplina saimdh rejcev. Hlevi mo'Taoo biti za vsatoogar zaprti! Lastniki ne smejo dovoliti, da razni prekupčevalci hodijo kuiK>vat živdno v hleve, ker jim lahko prenesejo bolezen v bleiv. Vsak sumljiv primer, sem pa štejemo sleherno spre-memljo na sluznicah ust, slinjenje, nenadno šepam^je, mora lastnik takoj prijaiviiti najbližjemu veterinarju, če se bolezen raizšlri, jo je težko ustaviti in je treiba obolele živaJi ubiti. so ugotovili, da novcmeSka občinska organizacija, ki združuje 1600 članov ZK, po omenjenam, že sptejetam predle^ nima svojega člana v CK. Meniii so, da kandidata Miroslaiv Vute in Jože Knez, ki ju je predlagala 4. seja cbčjiske konference ZK Novo mesto, izpolnj.uje-ta vse pogoje. Občinski komite je na seji sprejel sSklep, da se ne striitx:-a z odločitvijo CK ZKS, po kaiteri sta cmfinjena kajKtidata izpuščena iz prredloga za vodilne organe CK ZKS, in ju ponovno predlaga kot kandidata za člana CK ZKS. Ce je CK (ali pa komisija) spreminjad prvotni predlog, o katerem je razpravljala občinska konferenca ZKS Novo mesto, je bil predlagatelj spremembe (aJi CJK ali pa njegova komisija) dolžan sporočiti občiaisiki organiza-cLjl ZK Novo mesto, zaikac. njena kandidata nista sprejeta na listo. Kolikor CK ZKS tega opoaorila ne bo uicošteval, zadolžuje ObK ZKS Novo mesto svoje delegate, naj načno to vprašanje na prihodnjem kongresu ZKS. Na seji so razpravljali tudi o sprejemu mladih v ZK in sklenili, da bo 24. no-nica Boga Abrahamstoenga delcvnamu kolektivu INLES, izjave 4d članov kolektiva, ki so pri podjetju že 20 in več let, raagovor urednika Franceta Levstilca z d resorjem INLESA Vinkom Srao* rovcem o bodočnosti ja. OD 14. DO 24. NOV. IMtočnejše i^avine^-okrog 18- novembra. ostakm spremeni^ vOi vreme s pogostnimi { manjšimi ali kratko*, trajnimi padavinami., Večjih <^aditev še ne^ bo. Dr. V. M. M 396 novih! v ZADNJEM TEDNU smo zbrali 329 novih naročrukov — uspeh, ki je podoben našim akcijam v preteklih letih! Vsem pismonošem in drugim sodelavcem iskrena hvala, saj smo s tem do torka, 12. novembra, pridobili že 396 novih naročnikov, kar nas spodbuja k novim naporom. Stanje po občinah v torek opoldne; BRE2ICE; . . « ..........29 CRNOMEIJ:............... , 50 KOČEVJE: ...............53 KRŠKO:.......................37 METLIKA: ...............9 NOVO MESTO:..................66 RIBNICA:.................... 25 SEVNICA: ... .............48 TREBNJE: . ............. . 36 Razne pošte: .,•»•.«.32 Inozemstvo: . . * . ... . . II lit tedenski mozaik Sredozemsko morje postaja vsak dan bolj tesno. Poleg ameriške šeste flote brazdajo sredozemske vode bojne ladje Italije, Francije in Velike Britanije. Zdaj se polni s sovjetskimi ladjami. Čakajo samo še kitajskih ... Takoj po izvolitvi za novega predsednika ZDA je Richard Nixon po telefonu dejal svojemu poraženemu tekmecu Humphreyu, da ve, kako se človek počuti, ko izgubi. (Nixona je leta 1960 porazil Kennedy.) Ni pa povedal, kako se človek po-čiiti, ko dobi... Predsednik Johnson se poslavlja iz Bele hiše, toda ne brez sledu. Napisal bo spomine. Spomine bodo napisali še njegova žena, predstavnik za tisk, glavni sluga in menda celo kuhar. Vsak po svoje... Na pritisk okupacijskih oblasti so v Pragi prepovedali izhajanje tednika »Reporter«, ker je brez komentarja ponatisnil enajst let staro karikaturo iz sovjetskega humorističnega tednika »Krokodil«. Karikatura prikazuje tujega diplomata, ki odhaja iz Bele hiše. Pod njo piše: »Pustili so mu cilinder, frak in galoše, suverenost pa so mu vzeli«... Za delegacijo francoske KP je prišla v Moskvo delegacija italijanske KP. Obe sta ponovno obsodili okupacijo ČSSR. Sirijo se glasovi, da utegne Moskva V kratkem »izobčiti« KPI zaradi »krivoverstva«. Včasih so to delali papeži in cerkveni koncili... Na kongresu za-hodnonemških demokratov v zahodnem Berlinu je neka ženska prisolila kanclerju Kiesingerju močno klofuto, češ da je nacist. Po kratkem postopku so jo obsodili na leto dni zapora. Nauk: v politiki so dovoljene klofute samo v prenesenem pomenu ... Ob poroki Jacgueline Ken-nedy so novinarji izvrtali iz njene preteklosti razne anekdote in med njimi našli tudi tole: Nekoč je jezdila na konju, ki bi moral preskočiti oviro. Toda konj se je ustrašil in jo vrgel iz sedla. Fotografi so ta prizor brž posneli. Užaljena Jacgueline se je po telefonu pritožila pri možu predsedniku: »Draga moja,« ji je ta hudomušno odgovoril, »če prva dama Amerike pristane na zadnjici, je to dogodek.^ ... Poslovodni organi Potrebe po nadaljnjem, vsestran^em razvoju samoupravljanja so eden izmed vzrokov za bližnje spremembe v ustavi. To pa je hkrati tudi zahteva kolektivov in družbenopolitičnih organizacij. Zdaj prihajajo zahteve, da je treba ustavo še temeljiteje spremeniti, pri čemer naj bi položaj proizvajalci na račun pravic države še okrepili. Toda tudi za predlagane spremem.be niso vsi. Ko teče beseda o »poslevodečih organih«, ki jiJi omenjajo doslej napovedane spremembe ustave, je vmes precej odprtih vprašanj. Največ se jih vrti oikoli nerazčii^^ega — ali pa ne dovolj pojasnjecne-ga vprašanja, ka.j< naj bi ta novi organ v delovni oigani-zaciiji delal, kakšne naj bi bile njegove pristojiKJsti. Menažerstvo? Dokler to ne bo vsem jasno, o zadevi ob. novem predlogu nič kaj vneto ne raz- TELEGRAMI SAIGON — Minister za informacije saigonska vlade je dejal, da bo njegova vlada oodelovala na pariSldh ]>ogajanjih šele takrat, ko bo dobila »pismena in podpisana jamstva«, da bo delegacija NLF »anonimno« vključena v sevemo-vietnamsko delegacijo. VARŠAVA — Ta teden je bil v Varšavi peti kongr^ poljske združene delavske partije. Med drugimi je govoril generalni sekretar Go-nuUka pet ur. Po njegovem je glavna nevarnost za delavsko gibanj revizionizem. Povedal pa ni nić novega. NETW YORK — Izraelski vel^[>o-slanik v ZDA je dejal, da bo ame-riAka vlada posla'a Izraelu 50 reakcijskih letal »Phantom« do ao. januarja. PARIZ — V francoskem glavnem mestu je bila velika vojažka parada, v kateri je bila tudi jugoslovanska četa. Parada in druge slovcEnosti so bile v počastitev petdesete obletnice podpisa premirja v prvi svetovni vojni. MOSKVA — Bivši ameriški obrambni minister, zdaj predsednik mednarodne banke Robert McNa-mara. Je kot turist obidcal Sovjetsko zvezo. Sprejel ga je sovjetski premier Kosigin. pravlj.ajo niti v sindikatih niti v deloivnih organizacijah. Po predloženem osnutku sprememb ustave naj bi bil novi »poslovodeči organ« eden izmed organov upravljanja, namenjeno pa so mu »določene funkcije upravijan--a«. Kritiki novega predloga tMe, da bi s tem sprejeli »mena-žerska načela« samoupravljanja, katerim pa se Zveza komiuiistov in zveza sidika-tov upirata. Drugi — teh je zdaj manj — niso tako odločno ‘proti novemu predlogu o vzpostavitvi »poslevodečega organa«. Pravijo, da bi imela taka rešitev tudi precej dobrih strani, kot na primer: samoupravljanje bi lahko postalo užinkiovitejše, odgovornost posameznikov ali sikupin v podjetju pa bi bila jasneje ugotovljena. Zdaj, tako pravijo, direktor in strokovni kolegi podjetja (le-ti naj bi sestavljali >qx)slevodeči organ«) že tako v praksi odločajo o politiki delovne organizacije, toda vedno so »skriti« sildepi organov upravljanja. če gre kaj narobe, seveda osebno niso krivi, če pa je že tako, potem ’e treba dati direjctorju in kolegiju tudi formalno pooblastila, da bi laže govorili tudi o njihovi določeni odgovor-nostd Delovno področje Ko nekateri trde, da bi na tak način povečali učinkovitost organov upravljanja in dela kolektivov, kar naj bi bil tudi sicer eden izmed glavnih namenov uvajanja novih namenov uvajanja novih organov, pa trde v sindikatih, da je treba razčistiti še nekatera vprašanja v samoupravljanju delovne or-ganizaci.;*s. Pravijo, da so zlasti nejasni odnosi med funkcijo upravljanja in vodenja, če bi ugotovili, da gre pri tem za dvoje ločenih področij, bi sodilo v delokrog upravljanja sklepanje o pogojih dela in o delitvi dohodka. Tega, pravijo zagovorniki, ne bi smeli pustiti organom vodenga. Le-ti naj bi odločali o procesu proizvodnje in t^mologije, o strokovnem delu in usklajevanju poslov v delovni organizaciji. Š. V. WASHINGTON: Novoizvoljeni ameriški predsednik Richard Nixon je v ponedeljek obiskal Johnsona v Beli hiši, da bi se pogovarjala o zagati pariških pogajanj o Vietnamu. Na sliki od leve proti desni: predsednik Lyndon Johnson, njegova žena Byrd, gospa Nixon in novi predsednik, ki bo prevzel svojo dolžnost sredi januarja 1969. — Foto: UPI Lesna industrija: še vedno na dnu lestvice 2e tretje leto je lesna industrija v naši državi na dnu lestvice povprečnih osebnih prejemkov — s 626 din. Takoj >«iad njo« je tekstilna industrija s 631 din, sledijo pa jima industrija usnja in obutve, storitvena obrt, tobačna industrija m drugi. 2e peto leto pa so na vrhu najbolje plačanih ljudi v SFRJ uslužbenci projektantskih organizacij in drugih služb tega področja: letos s 1678 din na mesec, kar je za 212 din več kot lani. Na drugem mestu od vrha navzdol so uslužbenci gospodarskih zbornic (1376 din), na tret-je^m pa uslužbenci poslovnih združenj s pcp'rečnimi 1326 din. Sledijo jim delavci ter u’službenci v tehle gospodarskih panogah: nafta, letalski promet, družbene organizacije, filmska . industrija, znanost, elektroenergije, zunanja trgovina itd. LONDON — Veleposlanika ZSSR v Londonu so povabili v britansko zunanje ministrstvo, kjer so mu pojasnili, da bo treba zmanjšati število sovjetskih diplomatov v Britaniji. To je baje v zvezi z vohunsko dejavnostjo nekaterih diplomatov. tedenski zunanjepolitični pregled tedenski notranjepolitični pregled • tedenski notranjepolitični pregled ■ PREDSEDNIK TITO V SLAVONIJI — Predsednik republike Tito je v soboto in nedeljo obiskal več krajev v Slavoniji. V nedeljo je govoril v Osijeku na zborovanju, ki se ga je udeležilo kakih 200.000 ljudi. Med drugim je dejal, da je bilo letošnje leto eno najbolj burnih v našem razvoju. Sprejeli smo mnoge ukrepe, da bi hitreje premostili ovire. V kmetijski proizvodnji smo marsikje dosegli evropsko raven. Toda hkrati so se pojavile v kmetijstvu tudi hude težave. Le-te nastajajo zlasti tudi zato, ker zadevamo ob močne ovire pri izvažanju kmetijskih pridelkov in izdelkov. Države, ki so članice skupnega evropskega trga, namreč otežkoča-jo naš izvoz z večjimi carinami in drugimi zaščitnimi ukrepi. Mi pa smo, namesto da bi tudi sami zaščitili naše kmetijstvo, celo uvažali kmetijsko blago. Tito se je zavzel za hitrejšo modernizacijo kmetijstva. Pri tem naj bi družbeno kmetijstvo bolj pomagalo tudi zasebnim kmetov z moderno tehnologijo. ■ V VSELJUDSKI OBRAMBI BODO SODELOVALI VSI — Zvezni izvršni svet je poslal zvezni skupščini predlog novih zttkonov o vseljudski obrambi in vojaški obveznosti. Ta zakonodaja temelji na spoznanju, da je v naših okoliščinah možno učinkovito braniti našo deželo s sodobno organizirano in opremljeno armado, ob kateri so hkrati enote ozemeljske obrambe, v katere se bo praktično vključilo vse prebivalstvo. Predlog zakona o vojaški obveznosti pa vsebuje to novost, da se za šest mesecev (torej na normalni poldrugoletni rok) podaljša rok v Družbeno kmetijstvo naj pomaga zasebnim kmetom šolah za rezervne oficirje vsem, ki niso dokončali fakultete. ■ PREUSMERITI 750 POSTELJ — Tuberkulozo smo v Sloveniji uspeli že tako omejiti, čas zdravljenja te bolezni pa skrajšati, da imamo zdaj v slovenskih bolnišnicah za tuberkulozo kakih 750 postelj v te namene odveč. Gre za Pohorski dvor, Topolšico in del sežanske bolnišnice. Zdaj teče razprava o tem, za katere druge zdravstvene namene bi preusmerili odvečna 2anogiljivosit. ■ SPET SLINAVKA — Mesarsko podjetje na Jesenicah je bilo pred dnevi prisiljeno poklati in zakopati 120 prašičev in nekaj govedi, ki so zbolele za slinavko. Podjetje je to živino kupilo v Vojvodini. Republiška veterinarska inšpekcija je ob tem sklenila, da bodo začeli takoj cepiti na stroške lastnikov vso živino v Sloveniji. ■ DODATEK ZA BORCE — 800 N DIN — Zvezni skupščini je predložen osnutek zakona, po katerem naj bi borci imeli pravico do 800 N din mesečnega dodatka. To pravico bi imelo v Sloveniji kakih 2200, v vsej državi pa 18.300 borcev. Le-ti morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da so odšli v partizane do 13. oktobra 1943, da so v delovnem A^azmerju, da imajo najmanj 15 let pokojninskega staža in da so zavarovani najmanj 10 let. Pravico do tega dodatka bi imeli tudi borci v španski državljanski vojni. ■ V ITALIJO LE Z OSEBNO IZKAZNICK) — Obsto-ja predlog, naj bi zakon o potnih listih spremenili v toliko, da bi naši državljani lahko potovali v Italijo samo z osebnimi izkaznicami. ■ PREMALO ODVETNIKOV — V Sloveniji je zdaj vsega 220 odvetnikov, od tega 90 v Ljubljani. Pred vojno je bilo več odvetnikov kot zdaj. To so povedali na sestanku, na katerem so novinarje seznanili s pripravami na 100-letnico odvetniške zbornice, ki jo bodo praznovali 15. in 16. novembra v Ljubljani. Letošnji zmagov^^ec na predsedniških volitvah v ZDA Richard Nixon je dobil komaj 300.000 več glasov od svojega tekmeca, demokratskega kandidata Huberta Humphreya. Ce upoštevamo, da je za oba kandidata skupno glasovalo kakih 60 mili-milijonov volivcev, je ta razloček res majhen. Zato so nekateri komentatorji že začeli pisati, da bo Nixon »šibek« predsednik. Pozabljajo pa, da je leta 11960 predsednik Kennedy premagal svojega takratnega tekmeca Richarda Nixona z razliko samo kakih stotisoč glasov in da je kljub temu postal »močan« predsednik. Toda neposredni glasovi ameriških volivcev niti niso tako važni kakor tako imenovani elektorski glasovi.'Če predsedniški kandidat zmaga na primer v /vezni državi New York, dobi 43 elektorskih glasov, če pa zmaga na primer v državi Vermont, jih dobi samo tri. Vsaka zvezna država ima namreč toliko elektorskih glasov, kolikor Ima poslancev v predstavniškem domu in senatorjev v senatu. Ker ima vsaka država po dva senatorja v senatu in vsaj enega poslanca, ima vsaj tri elektorske glasove. Naj\'eč jih ima država New York. Zato se lahko zgodi — in v politični zgodovini ZDA se je že zgodilo — da je bil izvoljen za predsednika kandidat, ki je dejansko dobil manj neposrednih glasov kot njegov tekmec! Pač pa je zmagal v državah, ki imajo po največ elektorskih glasov. Letos se je bil na bojišču pojavil še tretji kandidat — rasist Wallace iz zvezne države Alabame, ki je zmagal samo v petih državah »globokega« Juga, to je v tistih državah, kjer je rasizem najbolj zakoreninjen. S to zmago pa ni mogel preprečiti Nixonu, da ne bi s 302 elektorskima pasovoma gladko zmagal na volitvah. Za zmago jih je potreboval samo 2'JO. Prvo vprašanje, ki se zastavlja vsakomur, je vsekakor vprašanje, kakšen bo DJAKARTA — Indonezijska armada pripravlja obtožnico proti b'.vSemu predsedniku Sukamu. Dolžijo ga, da je bil zapleten v poskus državnega udara leta 1965. LONDON — Sovjetski pesnik JevtuŠenko Je dejal, da bi sprejel stolico za pe«>ništvo na oxIordski univerai, 6e bi ga izvolili. Skupina študentov Je namreč predlagala Jevtušenka kot enega izmed kar»dl-datov. PRAGA — CeSkoslovaSka vlada Je osrtro obsodila nedavne proti-sovjet^e demonstracije v glavnem mestu. Med temi demonstracijami, ki so dosegle vrh ob obletnici bolJSeviške revolucije, so demonstranti sežgali sovjetsko zastavo. novi preflsednik ZDA, ki bo »zasedel prestol« 20. januarja prihodnje leto. Nihče ne ve, kakšen predsednik bo Nixon, toda nekaj je mogoče sklepati iz njegovih prejšnjih dejanj in izjav. Sam pravi o sebi takole: »Kar zadeva rasna vprašanja, sem liberalec. V gospodarstvu sem konservativec. V domači politiki, lahko rečete, sem sredinec. Ne maram etiket. Ne morete me Novi predsednik razvrstiti. — Sem pra^j^matik, toda ne tak pragmatik, da bi se ogreval za nekaj samo zato, ker uspeva. Sem pragmatik, toda spoštujem neka globoka načela, ki se ne spreminjajo. Kratko malo nisem dogmatik, če me že hočete opredeliti, recite, da sem zmernež.« Bomo videli. Dogodek prejšnjega tedna v Parizu je bil priliod delegacije osvobodilne fronte Južnega Vietnama (NLF). Vodi jo prikupna članica CK NLF Nguyen Thi Binh. S prilio-dom te delegacije se je začelo novo obdobje na pariških pogajanjih, ki bodo brez dvoma dolgi in naporni. Pogovori v Parizu so se premaknili z mrtve točke, brž ko je predsednik Johnson ukazal ustaviti vse bombne napade na ozemlje Severnega Vietnama. To je bil pb-soj, ki ga je postavljal Hanoi za začetek resničnih pogajanj o premirju. Prihod delegacije NLF v Pariz nikakor ni po godu juž-novietnamski vladi v Saigo-nu, ki je zahtevala, naj se delegacija NLF pogaja v sklopu severnovietnamske delegacije, ne pa kot samostojna delegacija. Ta zahteva je naletela celo pri Američanili na nerazumevanje. Sami uvidijo, da ni mogoče osvobodilne fronte potisniti vstran. Zato so začeli ameriški predstavniki v Saigonu pritiskati na vlado, naj se spametuje. Očitno je, da imajo Američani sredstva, s katerimi lahko spametujejo saigon-ske voditelje. Ti pa morda upajo, da bodo pri novem ameriškem predsedniku Ni-xonu našli nekoliko več razumevanja za svoje ozke interese kakor pri predsedniku Johnsonu, ki se bo v kratkem poslovil iz Bele hiše. Prodor mladih Med predvidenimi kandidati za vodstvene organe Zveze komunistov Slovenije je 75 odst. novih ljudi - Polemična razprava o predlogu statuta ZKS Prejšnji ponedeljek se je centralni komite ZK Slovenije sestal na svoji zadnji seji pred VI. kongresom ZK Slovenije, ki se bo začel 9. decembra. Na tej seji sta bila v ospredju predlog statuta ZKS in predlog o tem, kako naj bodo sestavljeni novi republiški organi ZKS. Predlog statuta teži k temu, da bi čim]x)lj prispeval k ustvaritvi sodobno organizirane Zveze komunistov, kakršno potrebuje samoupravno urejena družba. To pa zlasti tudi terja, da se člani ZK ne kot pasivni izvrševalci direktiv višjih organov, marveč da so samostojne osebnosti, ki odgovorno sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike ZK. Takšno vlogo člana ZK so komunisti v večtedenski statutarni razpravi zelo močno podprli. Na seji centralnega komiteja p>a se je razvnela polemična razprava o razmejitvi pristojnosti med novimi republiškimi organi ZK, predvsem med novo osnovano republiško konferenco in centralnim komitejem. Predstavniki komisije za organizacijo in razvoj ZK so namreč smatrali, da vloga nekaterih vodstvenih organov ter odnosi med njimi kot jih predvideva predlog statuta, niso p>ovsem jasni in smotrni. Po teh mnenjih naj bi bila vodstveni organ ZK v republiki le konferenca, ki bi določala politiko med dvema kongresoma. ne {>a tudi centralni komite, ki naj bi bi] le iz\’r-šilni organ konference, med-ten>j ko je predlagani sekretariat odveč. Pifedstavniki te koniS»iiJ^ ^''^'■jMemali za to, da bi poleg predloga sita-tutame^-ktKTHsije- tudi -njihov predlog dobil vizo za na kongres. Drugi pa so smatrali, da je centralni komite kot politično vodstvo nemogoče ločiti od kongresa; treba mu je dati možnast, da ob pol-odgovornosti oblikuje politična stališča t-er zanje odgovarja kongresu in konie-rencl. Po teh mnenjih bi stopili korak nazaj, če bi sprejeli predlog komisije za organi?acijo in razvoj ZK. Republiška konferenca bi v tern primeru postala sedanji centralni komite, novi centralni komite pa bi opravljal vlogo sedanjega izvršnega komiteja. To drugo stališče je na seji odločno prevladalo, tako da je centralni komite s 53 glasovi (ob 4 vzdržanih) odklonil spreme-njevahii predlog komisije za organizacijo in razvoj ZK ter sklenil dati v nadaljnjo ja\Tio ra2spravo in predložiti kongresu predlog statuta, kakršnega je pripravila sta-tutaima komisija. Pač pa je centralni komite sprejel nekatere druge sugestije. Tako je osvojil predle^, da naj bo v uvodnem delu statuta še bolj jasno poudarjena osvoboditev dela kot končni cilj komunistov. Med drugimi spremembami, sprejetimi na tej seji, naj omenimo še opustitev opomina, ker naj bi izrekanje disciplinskih ukrepov nadomestili s sprotno kritiko in opozarjanjem na nepravilna rajanja posameznih članov ZK. Tako predvideva sedaj predlog statuta le izključitev kot edini disciplinski ukrep. Centralni komite je na omenjeni seji sprejel ter dal v nadaljnjo javno razpravo tudi predlog za sestavo vodilnih organov ZKS. Pri tem naj zlasti omenimo, da je med predvidenimi kandidati za te organe kar 75 odstotkov novih ljudi, ki doslej še niso bili v republiš- — Naj govorijo ljudje kar hočejo, v mojem življenjepisu lepo piše: »rojen v siromašni kmečki družini...« (Karikatura iz je2A) Kmetijske organizacije za vse kmete Socialistična zveza in gospodarska zbornica Slovenije bosta podpirali kmete, da si po potrebi ustanovijo novo zadrugo ali delovno skupnost - Zakon o kmetijskih zadrugah je treba spremeniti - Kmetijske zadruge in obrati za kooperacijo naj bodo samoupravni organi kmetov Po dolgih razpravah, ali so nizacije pa naj bo, da bodo zacijami, je spodbudno, da kmetom potrebne še drugač ne kmetijske organizacije od stroški ter da bodo laže pro sedanjih — zadruge ali de- dali svoje pridelke. proiz^'ajali več in z manjšimi Socialistična zveza in gospodarska zbornica Slovenije poleg podpore za spremembo "lovne skupnosti, v katerih bodo gospodarili oni zakona o kmetijskem zadružništvu izjavljata, da bosta Socialistična zveza in go-S© spadarska zbornica Sloveni-predsedstvo in izvršni odbor je sta se zavzeli za spremem- kmetom tudi pomagali pri republiške konference SZDL 'bo sedanjega zakona o kme- uresničevanju njihovih, želja, Slovenije in upravni odbor tijskih zadrugah, kar so mno- da bi se organizirali. Podpi-gospodarske zbornice SR Slo- gi kmetje že dolgo želeli, rali bosta kmete zlasti na tikih vodstvih. To p« pomeni venije na skupni seji 29. okto- Kmetijske zadruge naj bodo stih območjih, kjer sedanje razveseljiv, moo-an prodor novih, zlasti mlajših kadrov, kar kaže na to. koliko novih ljudi je že zrastlo v samoupravljanju in kako odločno smo začeli pomlajevati Zvezo komimistov. Letos je namreč vstopilo v ZKS že do konca oktobra 3271 novih članov, zlasti mlajših ljudi, do kongresa oziroma v bližnjem Času pa jih namerava -vstopiti, iše več MIRO ZAKRAJŠEK bra zavzeli, da so potrebne. posebne vrste družbene in kmetijske organiz^ije ne ka- Povprečje za devet mesecev: 959 din Najnovejši podatki Zavoda SRS za statistiko kažejo, da so se povprečni osebni dohodki, obra^imani za avgust, iaplačani pa pretežno v septembru, zmanjšali na 1003 N din (julija: 1036 N din). Za obdobje 9 mesecev 'se je povprečje ustalilo po zadnjih podatkih pri 959 din na zaposlenega. Povprečje OD v sloverkski industriji znaša 973 din, vodi pa filmska industrija (-) s 1880 din. Slede ji: elekfcro-energija (!!) s 1555, grafična industrija 1238, tobačna industrija 106 din itd. Kme-tijstn^o zaostaja za to obdobje z 831 din, gozdarstvo je doseglo konec avgusta 915, gradbemštvo pa 983 din. Povprečni mesečni OD je znašaj v tem času v zbornicah 1675 din, v trgovini 1113, go-stimtvu 938, v obrti 960, v šolstvu 1018 in v znanosti 1290 din. September malce ' cenejši kot avgust Indeks cen življenjskih potrebščin za 4-^dansko družino v Sloveniji se je septembra v primerjavi z letošnjim avgustom zmanjšal za 0.1 od-sbotflca, hkrati pa je bil za 6 odstotkov večji kot lani septembra. Letos je morala 4-članska družina v primerjavi z lanskim septembrom izdati 4 odstotke več za hrano, 2,3 odstotka več za tobak in Velika večina kmetov v Sloveniji — več kot 80.000 pravih kmečkih družin ali, če upoštevamo le tiste kme- ^ ■t. . te, ki imajo veeja posestva ["J, od štirih hektarov, okrog 60 gospodarske organizacije, v katerih bodo imeli zadružniki vodilno vlogo pri oblikovanju proizvodnih odnosov naj postanejo enakopravni proizvajalci in naj imajo tisoč — ne more biti pre-nuščena samin sebi zunai stopam v zaaruznm svetm ir putena le samun sebi zunaj kooperantov ter v de sleherne kmetijske..ah »sta- . .. novske« organ zacije. Vsem ' kmetDm je treba omogočiti, ^ o- žejo dovolj razumevanja za pijače, 4,4 odstotjka več za sodelovanje — kooperacijo — kurjavo in razsvetljavo, 2,1 z vsemi kmeti. Vsi kmetje odstotek več za oblel:o. 7,6 odstotka več za stanov, opremo, 4,2 odstotka več za higienske potrebščine, 6.7 od- stotka več za promet, 11,6 od- da se organizirajo, če želijo. Osnovna vloga njihove orga- Delovni čas v državni upravi v spremembah zakona o petdnevnem delovnem tednu smo prezrli, da mora trajati delovni čas obvezno med 7. in 14. uro in ob sredah še med 15. in 19. uro, lahko pa traja posamezne dni seveda tudi več, vendar v enem dnevu ne več kot 10 ur stopani v zadružnih svetih in sestvih, izboljšavah zemljišč, stotka več za kulturne izdat- da bi več rodila, pri obnovah ke in kar 21,9 odstotka več nasadov in pri drugem gospodarjenju. Taki sklepi pomenijo velik preobrat v razvoju slovenskega kmetijstva, ki ga ni treba ali ga ne bi smeli več ločiti ustvarjajo s svojim delom in lastnimi sredstvi v skupni proizvodnji. Predvidene spremembe v zadružništvu ne pomenijo, da je treba porušiti sedanje sodelovanje med kmetijskimi ^akjmi organizacijami in nekaterimi kmeti. Gre le za to, da bi imeli vsi kmetje možnost, organizirati se in se med sabo povezovati v ustreznih »stanovskih« organizacijah, ki bo do skrbele za boljšo proizvodnjo ter prodajo pridelkov. Pri teh dejavnostih naj za stanovanje. Razveseljivo: 4000 več zaposlenih čeprav pridejo nekateri podatki v javnost z majhnimi na družbeno in zasebno. Naj zamudami, pa so tudi za se razvija skupno ali pod bralce tednikov vedno zani-imi pc^oji To pa hkrati mivi: tako je tudi s števil-pomeni, da bo razvoj kmetij- ko, ki govori o novo zapo-stva na kmečkih posestvih slenih delavcih v Sloveniji, v prihodnjih letih veliko bolj število zaposlenih se je av-odvisen od kmetov kot do- gusta povečalo za 2558 oseb. slej. Torej se splača pljuniti v roke. J. PETEK izračimali pa so, da se bo do konca leta povzpelo na 4000. Marsikdo se zdaj sprašuje, da so prezrli tisto, ko je v bo odločilna velikost orga nizacije, zato naj se povežejo v vsej republiki, kot je bilo pred desetimi leti. Skupno vodstvo, ki je lahko pri ko je republiška skupščina spremenjenem zakonu zapisa- že sprejela spremembe zako no, da traja delovni čas ob-na o petdnevnem delovnem vezno med 7. in 14. uro in tednu, kako bo delovni čas ob sredah še med 15. in 19. konkretno razporejen v pe- uro s tem, da se v enem Sospodarslri zbornici, se lah- tih dneh v tednu. Ni jih ma- dnevu ne sme delati dlje kot imenuje zadružna zveza lo, ki si razlagajo tako. da deset ur. Prezrli pa so tudi psdobno. Sodelujejo lah- bo vsak dan od 7. do 14. ure, določilo zakona, da bo izvrš- ^ drugimi kmetijski- ob sredah pa še od 15. do ni svet konkretno določil de- P^®<^®^oy^lnimi in trgov. 19. ure popoldne. Ko pa to lovni čas v okviru 42-urnega skimi organizacijami. O vsem sešteje, mu ne pride sku- delovnega tedna, paj 42 delovnih ur, ampak Naj stv-ar pojasnimo s pri- merom. Obvezno mora bili Vsa stvar pa je v tem, delovni čas vsak dan razpo- rejen med 7. in 14. uro- To- Kmetijski nasveti Učinkovite kontrole je premalof pa naj odločajo zadružniki ali kooperanti pri kmetijskih organizacijah. Za kmete, ki so bili v mi- _ __ nulih letih izločeni iz kooj>e- da delati je treba osem ur in ® kmetijskimi organi- potemtakem ena ura manj-ka. Ali bo začetek delovnega časa zjutraj ob šestih in konec ob štirinajstih, ali bo ob sedmih in konec ob petnajstih. ali od pol sedmih do pol šestnajstih — to pa Kazniva dejanja s področje zdaj stvar izvršnega sve- ja gospodarskega kriminala ta, ki naj to konkretno do- so se v Sloveniji v primer-loči. Ob sredah popoldne je javi z lanskim letom poveča-treba delati poleg osmih ur la; več je poneverb, zlorab dopoldne še dve uri popold- uradnega položaja iz koristo-ne. Ti dve uri pa morata po ljubja, ponarejanja ali viniče-zakonu biti razporejeni med vanja uradnih listin ipd. To 15. in 19. uro, se pravi, za- so ugotovili v informaciji, ki četek ali ob 15. ali ob 16. ‘ ali ob 17. uri. Tudi to bo določil izvršni svet. jo je pripravil republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo, obravnaval pa Republiški izvršni svet se pred dnevi odbor za notra- že dogovarja s sindikati in nje politična vprašanja in na- ti prek občiskih sindikalnih svetov s podružnicami, karš- rodno obrambo republišk^a zbora. Odprta vprašanja s — Kl(*.i •.. obeta se mi lep aenar ... (Karikatura iz JE2.\> na razporeditev delovnega ča- tega področja bodo posredo-sa v teh urah bi najbolj vali republiškemu in organi-ustrezala. Odločiti pa mora zacijskemu zboru skupščine še novembra, kajti po zako- SRS. Le ta dva naj bi spre-nu bo treba po tako ureje- jela ustrezen skupščinski akt, nem delovnem času začeti s katerim bi pristojni orga-delati 1. decembra. V. J, ni lahko uspe^eje ukrepali. Krmoreznice so preteldost Pred dvema desetletjema je bil še veGik uspeh, če je nekdo porabil za en kilogram prirastka piščanca le 4 kg krmil. Danes s tem nihče več ne bi bil zadovodjen, naj-bolj šli pitanci porabijo že samo 2 kg, težo enega kilograma pa piščanec doseže že po dveh mesecih življenja. To p>ot ne bomo govorili o krmilni vrednosti krmil, temveč o pri-pravljanju krmil ter njihovem vplivu na izkoriščanje krme. ■ Ko prehrana živali v bližnji preteklosti §e ni bila dovolj pojasnjena, so rejci precenjevali pomen priprave krme. To je bil čas slamoreznic, ki so šle dobro v denar; kmetijska znanost pa je pokazala drugače. Poskusi in merjenja so pokaaali, da rezanje in drobljenje krme prebavlji. vostd prav nič ne poveča. Ovržen p>a je bil tudi drug razlog, kd je govoril v prid rezanju, da je le na ta način mogoče živalim vsiliti slabša krmila: slamo in koruznico. Toda kdor danes krmi živino s slamo in koruznico, ni kaj prida živinorejec. Tudi drobljenje žita, lazen za prašiče, ne poveča prebavljivosti za toliko, kot drobljenje stane. Se več: trdijo celo, da je govedu bolj gospodarno pokladati cćlo peso ali repo. B Tudi parjenje in kuhanje ne poveča prebavljivosti in ga zato uporabljamo le še pri krmljenju prašičev, posebno če jih krmimo s krompirjem. Vsi drugi postopki: praženje zrnja, kisanje, oslajevanje ali kvašenje nimajo pomena zaradi boljšega izkoriščanja krmil, temveč je 'to le priprava bolj okusnih krmil za bolne in mlajše živali. Sama priprava krmil živinorejcu ne daje posebnih uspehov, mnogo več pa si lahko obeta od preučevanja lira. nilnili sestavin krmil in ugotavljanja potreb živali. Prav v tem pa je bil dosežen nesluten napredek. Čeravno cenenih, domačih krmil še zlepa ne bo mogoče nadomestiti z drugimi, smo na podlagi znanstvenih ugotovitev sposob. ni narediti take mešanice, ki zadostujejo za vse potrebe živali. Seveda so te mešanice primemo drage in jih v na. ših razmerah uporabljamo samo za dopolnitev doma pri-delani krmi. Inž. M. L. DOLENJSKI LIST * TEDNIK * VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! 3 v Kranju je bila minuli mesec prva velika vaja civilne zaščite v naši republiki VSELJUDSKA OBRAMBA IN CIVILNA ZAŠČITA Kranj, 19. oktobra — isto je bilo zavito še |v nočno tišino in hlad-la megla se je plazila IX) strehah hiš. Na ' Trgu revolucije je le .■nož srednjih let z metlo v roki opravljal svoije delo. V daljavi je zavijajoči žvižg vlaka pretrgal tišino- Nič neobičajnega se ni dogajalo, le hladna jesenska noč je 5ak2la na nov dan. Ob 2.30 pa je predsednik občinske skupščine v Kranju prejel odlok o mobilizaciji. S tem se je začela uresničevati taktična predpostavka vaje civilne zaščite. Predsednik je takoj pokli-čal člane sveta za narodno obrambo, vodje oddelkov občinske skupščine ter druge. Na pozive, ki so jih raznosili kurirji, so se najbližji odzvali že čez nekaj minut. Ko je prišla večina poklicanih, ih je predsednik takole seznanil z operati\Tio taktičnim položajem in odlokom o mo>bi-lizaciji: »Znano vam je, da je v zadnjih tednih zelo narasla mednarodna napetost in vzporedno z njo tudi vojno-hujskaška propaganda. V nekaterih državah se je zaostrila kampanja proti vsem naprednim silam. Pri nas se se je zelo povečala obveščevalna aktivnost tujih sil, v zadnjih dneh pa je bilo tudi več divendj. Organi javne varnosti so nekatere izvajalce teh akcij tudi prijeli. Zato je tudi naše vodstvo ukrenilo vse potrebno, da se zaščitijo meje in da se zagotovi red in varnost v državi...« Predsednik je potem razdelil programe in navodila. Načelniki odddelkov občinske skupščine so takoj začeli uresničevati naloge o izvedbi mobilizacije oziroma pripravljenosti: tako oddelek za go-spKXiarstvo, za blagovni promet, za promet in zveze, za družbene službe, za informativno službo itd. Upravni in drugi organi odidejo na vojno lokacijo Do pete ure zjutraj so bile vse delovne organizacije, ki imajo svoje civilne enote, seznanjene z odlokom o prehodu v vojno stanje. Prav tako so bile o tem obveščene tudi vse druge enote, ki naj bi poskrbele, da bi ob morebitnem letalskem napadu življenje v mestu normalno potekalo. Uredništvo Glasa je spremljalo vse te priprave in se hkrati pripravljale na izjdajo posebne številke. Del občinske uprave in drugih služb se je že začel pripravljati za odhod na vojno lokacijo. Ob 5.15 se je del le-teh tudi preselil. Vse druge službe pa so delale nemoteno naprej v prostorih občinske skupščine. Vendar pa so bili vsi pripravljeni za morebitno preselitev. Ob 5.25 je oddelek za informacije sporočil, da je ob 5. uri Tanjiig posredoval poročilo o nadaljnji mednarod- Ognjeni zublji in steber črnega dima so silili proti nebu. Tako je bilo nekaj minut po napadu na tovarno SAVA (slika zgoraj). Ekipa kranjskega zdravstvenega doma se je na kraj atomskega napada pripeljala z reševalnimi avtomobili. Takoj po prihodu so postavili ambu-la>ntne šotore in pomagali »ranjencem« in drugim žrtvam (v sredi) Dv& helikopterja sta s prizorišča atomskega napada odvažala najtežje »ranjence« v nekaj kilometrov oddaljeno namišljeno bolnišnico (spodaj) ni zaostritvi in premikih enot »modrih«. Ujeta so bila tudi poročila tujih radijskih postaj v slovenščini, v katerih so napadali našo državo. Ob 6. uri, ko so enote »modrih« na ozemlje naše države prešle v ofenzivo, se je v Kranju že zaslišal program radia Kranj. Predsednik občinske skupščine je prebivalce mesta oziroma občane takoj seznanil o nastalem položaju in jih pozval, da v okviru vaje civilne zaščite mimo in z vso resnostjo opravljajo svoje dolžnosti, delovne organizacije pa da nadaljujejo s proizvodnjo. Medtem so se nadaljevali boji »modrih« z »rdečimi«. Slednji so uspešno odbijali napade enot. čeprav je bil pritisk »modrih« vse večji, so »rdeči« z živahno obrambo in raznimi ovirami močno zavirali prodiranje »modrih«. Vse službe delajo normalno Vsa trgovska podjetja v Kranju so že ob 4.30 zvedela za odlok o prehodu v vojno stanje. Zato je nekaj ur kasneje preskrba prebivalcev s hrano in z drugim nemoteno potekala. V industrijskih delovnih organizacijah so se pripravljali na morebitni napad. Enote civilne zaščite so bile pripravljene'. Tovarna gumijevih izdelkov Sava je ustanovila štab civilne zaščite. Formirana je bila delavska protiletalska enota. Poskrbljeno je bilo za preskrbo z zdravili. Normalno je delala služba zvez. S sedežem org?nov na vojni in mirni lokaciji, z združenim odredom občine, s centrom za obveščanje in alarmiranje, z opazovalno postajo in s krajevno skupnostjo severno od centra mesta ^ ^ bile vzpostavljene žične', radijske ter kurirske zveze. Ob poslopju kranjske bolnišnice je že v zgodnjih ju tranjih urah zaplapolala zastava Rdečega križa. Osebje bolnišnice je dobilo tudi znake in izkaznice RK. Radio Kranj je z letaki seznanil prebivalce o svojem programu, časnikarji Glasa so obiskovali delovne organizacije, upravne in druge organe in pripravljali poročila. Letalski napad na tovarno »SAVA« Ob 8.57 so v Kranju zatulile sirene. Grozil je letalski napad. Enote civilne zaščite v delovnih organizacijah so se pripravile. V krajevni skupnosti »Vodovodni stolp« so bili prebivalci oziroma odgovorni za zaščito prav tako pozorni. Zaslišal se je hrup letal. Dve letali sta preleteli mesto in se spustili nad tovarno Sava. Sledil je dolg, grozljiv trenutek in potem je zabobnelo. Bombe so zadele skladišče gume, ki je vzplamtelo kot bakla. Bil je to napad s klasičnim orožjem. Enote samozaščite so hitro ukrepale. Zdravstvena ekipa je takoj po napadu nudila prvo pomoč. Hkrati so v štabu civilne zaščite v tovarni ugotovili, da bodo posledice napada lahko odstranile tovarniške enote samozaščite same. še dvakrat so to dopoldne sirene najavile letalski napad. Ob 10. uri so letala preletela letališče Brnik, ob 12-pa je bil na programu glavni prikaz vseh enot civilne zaščite. Severno od Kranja je bil izveden atomski napad. Kmalu po epsploziji atomske bombe so prihitele na področje »Vodovodnega stolpa« reševalne ekipe, gasilci in druge enote. Tako je bila postavljena postaja prve pomoči, hkrati pa je že stekla pomoč ranjencem. Reševenje iz stanovanjskih objektov je potekalo hitro in mimo. Gasilci so v nekaj sekundah pogasili ogenj. Tudi druge enote, ki so bile vključene v vajo, so ukrepale. Delavci cestnega podjetja so popravili poškodovano cesto, električarji zamenjali električni drog, predstavniki komunalnega podjetja so popravili odtočni kanal, vodovodni inštalaterji p£^ počene cevi. 2e dobre pol ure po atomskem napadu je izšla tudi posebna številka časnika Glas. Zakaj vaja civilne zaščite? Vaja, v kateri je sodelovalo okrog 1300 ljudi, je bila končana približno dve uri po improviziranem atomskem napadu, že nekaj ur po njej so strokovnjaki in opazovalci iz vseh slovenskih občin in drugih republik (bilo jih je okrog 400) podali hitro in nepoglobljeno oceno: ■ »Vaja vseh enot civilne ■ zaščite v Kranju je uspe- ■ la in dejansko pokazala, ■ kaj vse nas čaka v pri- ■ hodnje na področju vse- ■ ljudske obrambe in civil-H ne zaščite v krajevni ■ skupnosti, delovni organi- ■ zaciji, občini.« Kranjčani in opazovalci so lahko toieij to soboto videli, kaj vse je E>otrebno za dobro organizirano in vedno pripravljeno civilno zaščito oziroma vseljudsko obrambo. Posebno pozornost je v okviru vaje vzbudila razstava opreme za vse vrste zaščite. Takšno opremo bi morala imeti vsaka občina. V veliko pomoč pa bo v prihodnje občinskim skupnostim in še pctsebeij oddelkom za narodno obrambo fUm, ki so ga posneli med pripravami na vajo in njemm potekom. Kranjska 'vaja "vseh enot civilne zaščite in drugih upravnih služb v občini je bila koristna tudi za to. ker je dejansko prikazala v'se okolnosti in pogoje (geografske, gospodarsko-eko-nomske in druge), ki jih bo v prihodnje treba upoštevati v vseljudski obrambi. Republiški sekretariat za narodno obrambo je s svojo pobudo in z vajo nedvomno veliko prispeval k jasnejšemu in razumljivejšemu pojmovanju na tem področju. Če izhajamo iz osnutka zakona o narodni obrambi, kjer je določena organizacija in pomen enot civilne zaščite in če upoštevamo, da se bo v prihodnje v vseljudsko obrambo moral vključiti sleherni občan, potem vsekakor ne moremo zanikati pomembnosti te in podobnih vaj v prihodnje. Predvideno je namreč, da bodo takšne vaje organizirane tudi v drugih slovenskih občinah, da bi lete laže pravočasno rešile kadrovske, organizacijske in predvsem materialne težave ki jih še čakajo. V okviru vseljudske obrambe samo z zakonom o narodni obrambi seveda ne bodo rešeni vsi problemi in naloge. Gre za to, da bodo ob morebitnem napadu oziroma vdoru sovražnika morale biti enote civilne zaščite (kakor tudi občani) sposobne ukrepati in ublažiti razdiralr^ stihijo. Zato pa ni dovolj, da so ukrepi in naloge zapisani le na papirju; ni dovolj da so določeni v zakonu, amnak morajo -životi povsod: v krajevni skupiri-sti, delovni or,e:aniziici.ji. občini, reg'ji itd. To pa jp Irno poka/ala tudi prva takšna vaja v Sloveniji, ki je i) hi hkrati konkreten korak k nalogam, ki nas še raka,jo. ■ Tekst: A ZALAR Fotografije: F. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! . ^ Reformni dinar in človek sta se srečala na križpotju Vest: LABODOV obrat se seli v soboto v Krško, je prebivalce Kostanjevice zadela v živo. Protestni zbor občanov Kostanjevice je bil 6. novembra prej podoben revoluciji kot pa sestanku. Vprašanja in obtožbe so deževale na tak način, da predstavniki tovarne LABOD kljub najboljši volji niso mogli odgovoriti nanje. V dvorani je bila dobra iK)lovica vseh Kostanjevičanov. In vendar: niso imeli namena koga žaliti ali soditi. Oster spopad so v petek, 8. novembra, rešili s pametnim sporazumom. Kostanjevici pravimo dolenjske Benetke. R>azen slikovite Krke, ki jo obliva z dveh strani, zavidljivo razvite kulture, LABODOVEGA obrata v starem kostanjevi-škem gradu, tega gradu, ki ga že nekaj let obnavljajo, kleparskega obrata, nekaj gostišč in trgovin nima Kostanjevica ničesar. »Nimamo mož, ki bi bili na položajih in bi se potegovali za nas. Naši možje leže na pokopališču, ker so jih Nemci med vojno ustrelili!« je povedal nekdo na zboru. Po vojni je Kostanjevica izgubila občino in KZ in prebivalci se čutijo prizadete. Nič čudnega torej, če je boleče odjeknila vest, da se LABODOV obrat, v katerem je zaposlenih 120 delavk, seli v Kr’ko in da ga v Kostanjevici ne bo več. Nič čudnefca to”''" če je bil zbor obča. nov sklican v sredo ob 19 uri. abiskan tako. kot že dol go -e ■''^zdušje na zborvi ni bilo pr.mc^rno za pameten razgovor. Izvajanja direktorja tovarne perila LABOD Zdravka Petana je bilo kljub ozvočenju zaradi hrupa v f’-'^rani slišati zelo slalX). Ob topotu nog in medklicih se je težko razumeti Kostanjevičani so želeli zveieit, zakaj se njihov obrat seli v Krško. Direktor Zdravko Petan je pozdravil navzoče in poudaril, da želi, da bi se vprašanje preselitve obrata, ki je p>omembno za Kostanjevico in za LABOD, rešilo. Poudaril je, da kot zakoniti predstavnik podjet ja in njegovih samoupravnih organov ki so sklepali v okviru zakonitih pooblastil, ne želi glede n-a vzdušje v dvorani odgovarjati, kot da bi bil na zatožni klopi. Omenil je, da LABOD ni imei zahrbtnih namenov. DS podjetja je sprejel sklep o preselitvi. Kolektivu obrata je dal možnost odločitve. V sredo, 30 oktobra ob 15. uri, je bil v Krškem sklican se-staneic s predstavniki ObS Krško, političnih organizacij in krajH Kostanjevice. Zaradi pomanjkanja časa so bili našteti povabljeni samo po telefonu. Vabilu sta se odzvala edinole načelnik oddelka za gospodarstvo in predsednik sveta za plan in finance ObS Krško. Oba sta na sestanku izjavila, da sta ta tisto stališče, ki ga bo sprejel kolektiv. Nato je bil v ponedeljek, 4. novembra, sklican kolektiv obrata, ki se je popolnoma soglasno odločil za preselitev v Krško. Stroji bodo preseljeni v soboto, 9. novembra, delavkam pa je za gotovi jen breaplačen prevoz z avtobusom. Samoupravni or gani so se odločili za preselitev zato, ker so obstoječi prostori v kostanjeviškem gradu neprimerni, ker v njih ni možnosti za razvoj in ker zahteva tržišče preusmeritev proizvodnje. V Krškem ima tovarna na voljo obnov Ijene, sodobne prostore, kjei se lahko zaposli ves kosta njeviški obrat m mnogo novih delavk povrhu. Vprašanja in o'^ovnri. ki so utoni!! v vpitju Brez dvoma je lahko le mulo ljudi v dvorani iz direktorjevih besed izluščilo to, kar Je bilo pravkar napi sano Deževala so vprašanja in ugotovitve. Zakaj pa se Krško ne seli k nam? Seveda so bile . vse delavke za preselitev, toda pod pritiskom! Mar naše de lavke niso ustvarile nič? Go vorite o 42-umem delavniku delavke pa delajo vse sobo te in nedelje! Obrat je dobival vedno naislabše delo zato ni čudno, če nima sto rilnosti! Koliko bo stal pre voz v Krško in zakaj ne b: raje tP'r'i rtenaria porabili za raOTOj oibrata? Pred enim letom so bile vse delavke proti selitvi, kako to, da so iznenada vse zanjo? Koliko skladov je ustvarjal kostanje-viški obrat in kje je ta de nar? Zakaj niste v Kostanjevico ničesar vlagali? Ali ste razen gospodarske UF>ošteva-li tudi človeško in socialno plat selitve? če je dala občina Krško denar za obrat v Krškem, zakaj ga nima za Kostanjevico? Težko je odgovarjati v hrupu, ne-rtiogoče pa je pojasnjevati razburjenim ljudem, ki morda povrhu vsega nočejo rassumeti. Predstavniki LABODA utemeljujejo in skušajo zavrniti obtožbo Direktor Zdravko Petan je skušal odgovoriti na vsa vprašanja kar se da izčrpno, toda aaradi vzdušja v dvorani mu to ni uspelo. Razen redkih Kostanjeviča-nov, ki so pozivali k miru in postavljali razumna vprašanja, sta k uspehu zbora največ pripomogla republiška poslanca Edo Komočar in Milan Ravbar. Direktor Petan je pojasnil, da je organizacija dela v LABODU zaradi treh obratov zelo otežena. Podčrtal je, da v Kostanjevico kljub razpi- Edo Komočar in povedal takole: »Ne govorim v imenu ObS Krško, ampak kot odbornik. Glede trditev o sodelovanju skupščine Krško pri odločitvi o selitvi bi pripomnil: 30. oktobra dopoldne smo bili po telefonu obveščeni, da bo istega dne ob 15. uri sestanek o tem. Ker nismo poznali utemeljitev za preselitev, nismo mogli ustvariti nasprotnih stališč. Do sestanka je bilo na voljo le pet ur časa. Zato smo se odločili, da na sestanek ne gremo. Danes sam prišel sem, da bi slišal vaše utemeljitve in tudi stališče občanov. Ker niste v LABODU smatrali za potrebno obvestiti skupščino, kako in kaj, odgovarjajte danes ljudem vi! Ne moremo govoriti o gospodarskih vzrokih, ker še vedno niso do Direktor LABODA Zdravko Petan na zboru lo6ali samoupravni organi kolektiva sami, ker se zadeva ne odvija za tovarniško ograjo. Prav zato bi se morali podrediti politični situaciji. Nato so na zboru izvolili v 5-člansko komisijo naslednje: Emila Vukčeviča, Ludvika Selana, Janeza Strela. Jožeta Kupleni!?® in Pramca Derma- LABODOVE NALOŽBE Obrat V stavbe in stroje Dobili posojilo Od tega že vrnili Novo mesto 4,430.000 Krško 2,230.000 Kostanjevica 320.600 1,800.000 320.600 390.000 320.600 Skupaj 6,980.000 2,120.000 710.600 Denar, ki ga je LABOD dobil kot posojilo za obrat v Krškem (110.000 din). je zajet pod Novim mestom. Za obratna sredstva je dobil LABOD 2,270.000 din posojil, od tega pa mora vrniti še 1,060.000 din. som strokovnjaki ne marajo. Stroški proizvodnje so večji zaradi kamionskih prevozov, nemogoče je izvesti specializacijo dela, ki jo terja tržišče. Delavkam je v obstoječih prostorih v kostanjeviškem gradu nemogoče zagotoviti normalne delovne in higienske pogoje. Poudaril je, da so vse te težave vzrok za nižje osebne dohodke. čeprav si delavke zelo prizadevajo. ne morejo doseči večjih uspehov. Podjetje mora SVOJO proizvodnjo preusmerjati v izvoz, ker je do mače tržišče prenasičeno. Kvalitetno belo srajco ^a tuji trg ni mogoče izdelovati v starih prostorih kostanjevi-škega obrata. Tovarna ima veliko naročilo tujega kupca in vse našteto je skupaj s tem zadnjim spodbudilo samoupravne organe k odločitvi. »Ne strinjamo se z vašim postopkom!« Po dolgem besednem dvoboju v dvorani, ki očitno ni vodil nikamor, se je oglasil k besedi republiški poslanec Kostanjevičani, ki so prišli na zbor, so se glasno zavzemali, da ostane LABOD v njihovem kraju ' volj jasm, lahko pa rečem, da se osebno ne strinjam z vašim postopkom. Vsi razumemo, da ne moremo mimo ekonomike, ker JO zahteva reforma. Toda mimo človečnosti in socialne plati te zadeve ne moremo kar tako! Pri odločitvi gre za 120-članski kolektiv žensk, ki je v desetih letih gotovo že ustvaril tradicijo. V integracijskih procesih ne gre samo za združevanje ljudi, ampak tudi za združevanje sredstev. Predlagam, da preselitev odložite, da seznanite z zadevo občinski skupščini Novo mesto m Krško, za ta čas pa lahko vi kot direktor z vetom zadržite uresničevanje sklepov samoupravnih organov!« Obrat se je rodil v sodelovanju! Poslanec Milan Ravbar je začel z ugotovitvijo, da so o obratu v Kostanjevici v težkih začetnih letih (po njegovi ustanovitvi nemalokrat razpravljali v občinski skupščini Krško, S2JDL, ZKS ter sindikatu. Kolektiv in njegovi samoupravni organi so v okviru zakonitih predpisov brez dvoma pristojni sami odločati o preselitvi. To je sicer zakonito, ni pa moralno, in bi bilo prav, ko bi občinska skupščina Krško pri tem sodelovala. Pridružil se je predlogu poslanca Komočarja in poudaril, da je pametneje od ložiti preselitev in o zadevi še enkrat trezno premisliti Ce bo s številkami podkrepljeni račun pokazal, da ne gre drugače, se bomo s pre selitvijo vsi strinjali, čeprav nam ne bo lahko. Razumeti je treba, da pomeni 120 zaposlenih žensk za Kostanjevico zelo veliko, da je kraj v zadnjih letih izgubil občino in kmetijsko zadrugo, da gospodarstvo nazaduje; zato ljudem ni zameriti njihovega velikega razburjenja. Skoda bo manjSa, če stro-■>ev ne odpeljemo in rj^je počakamo! Ni prav, da so od- ža. Ta komisija naj bi na zboru sprejeta sta^šča zastopala v skupščinskih organih. LABOD - dolenjski samorastnik Komisija, oba poslanca predsednika skupščine Krško in Novo mesto, predstavnik: SZDL in ZKS Krško in člani DS in UO tovarne perila LABOD so se sestali 8. novembra v Novem mestu. Dir«k)tor Zdravko Petan je goste povabil pred razgovorom na ogled tovarne. Videli so svetle, sodobno urejene delovne prostore novomeškega obrata. Izvedeli so, da je v zadnjih šestih letih vse to ustvaril kolektiv skoraj brez družbene pomoči. Delavke so si pritrgovale od ust in gradile tovarno, kupovale stroje ter se učile. Vzdušje na sestanku je bi- lo tokrat drugačno, bilo je bolj tovariško in trezno. Predstavniki kolektiva so go stom povedali, s kolikšno zavestjo, predanostjo in z odpovedovanjem so kot pravi samorastiniki Zigradili to, kar imajo. Ponovno so poudarili, da ne želijo Kostanjevici škodovati, da pa jih nuja sili v odločitev. Delati morajo za iavoz, to pa se da le v sodobnih prostorih in teh v Kostanjevici ni. Priznali so, da je bila njihova odločitev o preselitvi obrata hitra, toda tržišče zahteva hitre odločitve in LABOD je takšen, kot je, prav zato, ker je vedno hitro ukrepal! Ponovno so zavrnili očitek, da so se delavke iz Kostanjevice pK>d pritiskom odločile za preselitev v Krško. Brezimna anketa, ki so jo zaradi takšni očitkov izvedli naslednji dan po zboru, je pokasala, da je Se vedno 77 delavk za preselitev, le 21 pa proti. Kar 89 vprašanih je v anketi izjavilo, da se 4. novembra niso odločale pod pritiskom. Beseda Je dala besedo io nato se je izoblikoval predlog: da omogočimo naročilo za izvoz, posodimo poloinco delavk skupaj s stroji krškemu obratu. Obe občinski skupščini bosta skupaj z LABODOM' v šestih mesecih skušali najti denar za gradnjo novega obrata v Kostanjevici. Delavkam, ki ostanejo v Kostanjevici, te LABOD izplačal razliko v osebnih dohodkih, prevoz delavk v Krško pa je brezplačen. Po še-sih mesecih se bosta DS in UO z istimi predstavniki ponovno sestala in bosta ponovno odločala o usodi kostanje-viškega obrata. Kostanjevičani so bili pripravljeni pretekli teden tudi s silo preprečiti prevoz strojev in ljudi v Krško. Polovica strojev in delavk iz kostanjeviškega obrata pa se je v soboto, 9. novembra, brez težav preselila v Krško. Dinar, ki ga kuje reforma v težkem in odgovornem vsa* kodnevnem delu, se je tokrat srečal s človekom, Kolektiv LABOD, ki je .šel skozi mnoge preizku.šnje, ki se je odpovedoval zaslužku in gradil tovarno, je v svojem boju toliko dozorel, da zna vrednotiti človeka. Skupaj s Kostanjevičani je našel rešitev, ki je sprejemljiva za oboje. To je kvaliteta, ki se je porodila v spopadu, v čast in ponos pa je lahko LABODOVCEM in Koštan jevičanom. MILOŠ J.'VKOPEC Foto: MIRKO VESEL Uspel tečaj v Gotni vasi Pred kratkim so v Gotni vasi pri Novem mestu zaključili tečaj prve pomoči, ki ga je obiskovalo 26 tečajnikov, organiziral pa ga je občinski odbor RK. Strokovna predavanja, ki so jih pripravili dr. IMarko Godina, dr. Zvonimir Vidic, Jože Štravs, demonstrator pa je bil Miroslav Gajič, so tečajnike zelo zanimala. Na zaključnih izpitih so pokazali, da so predavanjem skrbno sledili. Podobne tečaje prve pomoči bo občinski odbor RK organiziral v kratkem tudi v vseh večjih krajevnih središčih v novomeški občini. Sejmišča Brežice: velika ponudba Na tedenskem prašičjem sejmu 9. novembra v Bre-žicali je bilo naprodaj 745 prašičev, od tega samo 40 starejših od 3 mesecev. Prodali so 538 živali, med temi 22 starejših. Mlajši prašiči so biJi po 6,5 din kilogram žive teže, starejši pa po 5,6 din. Sejmišče v Novem mestu 11. novembra Je bil aelo živahen promet na novomeškem sejonišču. Naprodaj je bilo 916 pujskov, prodali pa so Jih S43. Cene so se tokrat giibaile med 110 tn 260 dinarji. % — Pot do vašega uspeha, moister? — Odlična oprema! — In pot do opreme? — Namensko varčevanje pri Dolenjski banki in hranilnici v NOVEM MESTU ali njenih poslovnih enotah v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI! NE POZABITE; Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,50%. za vezane vloge do 8%! — In ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka od 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še od 1.5 do 2,5 odstotka v dinarjih! NACE POLJANŠEK Spodnje Posavje je 4. novembra pretresla vest, da je ugasnilo življenje Naceta Poljanška iz Brežic. Pokojnikovo ime je bilo malone šest desetletij tesno povezano z vsemi naprednimi gibanji ožje in širše domovine. Že pred prvo svetovno vojno se 'je tovariš Poljanšek kot velik rodoljub uveljavil v boju proti ponemčevanju Slovencev in pritegnil v svoj krog številne mlade ljudi, zlasti obrtnike, delavce in kmete. Vojna je prekinila ta prizadevanja. Pognala ga je na goriško fronto, leta 1919 pa se je mladi Poljanšek kot prostovoljec pridružil generalu Maistru v boju za severno mejo. V obdobju med obema vojnama je nenehno spremljal vse politične tokove doma in v svetu ter dozorel iz dobrega poznavalca v upornika proti tedanjemu sistemu. V tridesetih letih je ^slutil, da stoji ljudstvo pred velikimi političnimi in socialnimi prelomnicami. Na Poljanškovem domu so se že pred drugim svetovnim viharjem začeli shajati komunisti. Okupatorji so ga kot zavednega Slovenca takoj po zasedbi pregnali na Hrvaško. Z družino se je nato zatekel v Ljubljano in se takoj vključil v delo za Osvobodilno fronto. Leta 1943 je s sinom Bojanom, ki je pozneje padel, vstopil v NOV. Po osvoboditvi se je spet vrnil domov v Brežice in postal prvi predsednik mestnega ljudskega odbora. Ves čas po vojni se je vneto posvečal družbeno-političnemu delu in vpletal vanj svoje dolgoletne izkušnje. Za vse, kar je pokojni Nace Poljanšek napravil pred vojno, med obema vojnama, v revioluciji in socialistični graditvi, so se mu govorniki v imenu organizacij in društev ter v imenu občanov Spodnjega Posavja zahvalili ob odprtem grobu. „Male avtorske pravice^ po novem zakonu tudi pri nas! Novi zakon o avtorski pravici, ki je bil objavljen v Ur. listu št. 30/68 in velja od 23. oktobra 1968 (od takrat velja tudi nova tarifa o honorarjih za to področje), vsebuje tudi določbe o Javnem neodrskem izvajanju del glasbe in književnosti (to so >vmale pravice«). Avtor (skladatelj, knjiže\'nik, prevajalec) iina. izključno pravico izkoriščanja svojega dela in kdo drug ga sme izkoriščati samo z njegovim dovoljenjem oz. dovoljenjem njegovega sastopnika, kj je na tem področju Zavod za zaščito avtorskih malih pravic (ZAMP). Za dovoljenje je treba plačati avtorski honorar, po posebni določbi tudi za ljudske stvaritve (pesmi, plese). E>alje so uporabniki dolžni vselej izročiti ZAMP seznam izvedenih del — programe, razen za radijski ali TV sprejemnik. Po načelnem stališču teorije in sodne prakse v državah Bernske unije -- tudi naša je v njej — je javno izvajanje vsako, ki ni v strogo zasebnem, domačem krc^. Zato niso to samo koncerti, proslave, akademije, komemoracije, revije, festivali, književni večen, glasba v kinu, cirkusu, vrtiljaku, ampak tudi v šolah, klubih, podjetjih, tovarnah, delavnicah, gostinskih prostorih, prodajalnah, raznih lokalih, ustanovah, zavodih, menzah, domovih, čitalnicah, prevoznih sredstvih, športnih prostorih itd., pri čemer ne odvzemajo značaja javnosti okoliščine, kot so npr.: namen prireditve, vrsta prostora, da ni vstopnine ipd., da je samo za člane, da izvajalci niso plačani. Brez pomena je tudi: lastnina glasbenih instrumentov; da so ti v zasebnem prostoru, glasbo pa je slišati v javnem deiu prostora; da gostilm-Čar oz. imetnik prostora ni najel godbe itd. Edini izjemi, ko nista potrebna dovoljenje in pilila honorarja, sta šolski p>ouk in brezplačna šolska slovesnost. Novi zakon določa raznovrstne in precej stroge ukrepe zoper kršilce, ki brez dovoljenja, brez plačila avtorskega honorarja javno izvajajo takšna dela: denarno kazen za storilca, za delovno organizacijo oz. pravno osebo za gosF>odarski prestopek do 50.000 novih dinarjev, za njeno odgovorno osebo do 2.000 novih dinarjev. Poleg uporabnika-organizatorja so kazensko soodgovorni tudi izvajalci, godbeniki, pevci, recitatorji in tisti, ki so jim dali na razpolago prostor. Programe je treba dostaviti v 15 dneh, sicer pride do prekrška, ki se kaznuje z denarno kaznijo do 1.000 novih dinarjev. če ni djvoljenja za javno izvajanje, mora na zahtevo ZAMP občinski upravni organ prepovedati izvajanje oz. prireditev. Kakor vse tuje pravice je treba spoštovati tudi avtorske pravice. Zato je prav, da tisti, ki imajo od njih korist, upoštevajo določbe zakona,- da izpolnjujejo te eriostavne in majhne obveznosti. Kot povsod in vse-lej se splača tudi tukaj ravnati zakonito in pošteno, saj stane tistega, ki krši tuje pravice, takšno nezakonito ravnanje vedno več. Tudi kulturne dobrine je treba torej uporabljati zakonito, zato se vselej vnaprej obračajte na zastopnika avtorjev ZAMP (Ljubljana, p. p. 3) ali njegovega zastopnika v občini, da dobite dovoljenje (lahko tudi za večkrat oz. daljši čas), plačate honorar in izročate programe. Takšno izpolnjevanje obveznosti bo predvsem v vašo korist. Zavod za zaščito avtorskih raalih pravic za SRS 2 ' POMEMBNI JUBILEJ INLESA V RIBNICI 110 let prve industrijske žage na Kranjskem Knez Karl Auersperg je pred 110 leti ustanovil prvo industrijsko žago na Kranjskem — To je bil začetek slovenske lesne industrije — Uvedel je tudi kolobarjenje v gozdovih — Les so vozili v Italijo — O kugi, zemljiški odvezi in upraviteljih Potoške žage — z najnovejšimi raziskavami o začetku slovenske lesne !ndU;trije smo iz obstoječih arhivov ugotovili, da je zgradil PRVO PARNO 2AGO na tedanjem Kranjskem med leti 1856 In 1358 lesni trgovec KAREL OBREZA, po rodu Slovenec, doma baje iz Cerknice in verjetno v lesni trgovini izšolan v Trstu, ki je bil takrat vodilna sila v lesni trgovini srednje Evrope. Potrebno hlodovino je delno kupoval od gozdne uprave Karla Auersperga, delno p« tudi iz gozdov ribniške graščine. Do 1962 je imela ta žaga monopolni položaj pri nabavi surovine, od takrat dalje pa so surovino delili In je odhajala delno v Loški potok, d^lno v Prezid in delno v Kočevje. Konkurenca je surovino seveda tudi podražila. — Db tej priložnosti se zahvaljujemo profesorju inž. Franju Sevniku, ki mi je dal Ijubecaiivo na razpolago arhivske in svoje podatke. Industrijska predelava lesa Za ga na parni pogon v Loškem potoku je bila zgrajena le 10 ^et potem, ko je bila ustanovljena prva parna žaga v Avstriji sploh. 2ago je gnal stoječi parni stroj z 20 KS. Po podatkih gozdarskega mojstra Obereignera oziroma Pabra je bilo na njej vgrajenih 6 vertikalnih žag venecian-skega tipa, od teh dve na dva lista in dve krožni žagi. Leta 1906 so demontirali vse vertikalne žage razen ene in postavili nov p>olnojarmenik, ki je bil hkrati prvi polnojar. meaiik v teh krajih. S tem je bila seveda tudi povečana kapaciteta žage. Do 1928 ni bilo nikaklh večjih popravil. tega leta pa so zamenjali polnojarmenik z novim znamke Esterer 75 cm in montirali tudi dve novi venecianki. Kakor pK>roča L. Hufnagl, je v vojnem letu 1866 gozdna uprava Karla Auersperga kupila od Karla Obreze iz Travnika njegovo parno žago za 20.000 goldinarjev in jo dalje vodila v svoji režiji. Isti avtor pravi, da se režijsko delo na žagi ni obneslo in je že leta 1868 prevzel obrat Prane Trevisan kot zakuimik za letno najemnino 1.200 goldinarjev. Leta 1880 je bil zakupnik žage v Loškem potoku Jožef Schwarz. Tedaj je žaga imela naslednja osnovna sredstva: 1 parni kotel s kurilno f>ovršino 29 m*, 1 parni stroj stoječ 16 KS, 6 jarmenikov po 3—3 žagna lista in 4 krožne žage. Od 1900 do 1919 je imel žago v zakupu Franjo 2^ar, lesni trgovec iz Loža. Ta je z njo gospodaril in kupoval po posebnih pogodbah surovino v glavnem od gozdne uprave Karla Auersperga in okolnih gozdov, ki so bili v kmečki lasti. Po končani prvi svetovni vojni so lesni trgovci brata Ivan in Franjo Rus ter Franc Košir ustanovili v Loškem potoku delniško družbo »Tabor d.d.«. Ta je prevzela olnojermenik, a kmalu nato tudi novo parno lokomobilo, moči 75 KS. V let« 1928 so morali ponovno zamenjati polnojarmenik. Postavili so novega 2orabi vse do 1960. Svetovna gospodarska kriza 1928—1933, ki je posebno prizadela lesno industrijo, ni prizanesla niti Loškemu potoku. Takrat so žagali na zalogo in te se je nabralo toliko, da je niso mogli izčrpati niti do druge svetovne vojne. Zaposlitev v obdobju med obema svetovnima vojnama je žaga za^ poslovala povprečno 40 delavcev, včasih več, včasih manj, .^akor so narekovale svetovne in domače razmere. Delavstva je bilo v Loškem potoku vedno dovolj. Zadovoljni so bili tisti, ki so lahko dobili zaposlitev doma, čeprav ob manjših mezdah. Tisti pa, ki so hoteli zaslužiti več, so morali v zimskih mesecih za zaslužkom v hrvaške gozdove. Njihova strokovnost v gocxiarskih delih je bila splošno znana, saj so živeli in rasli v gozdovih. , V drugi svetovni vojni v pričetku druge svetovne vojne Je žaga v Loškem potoku obratovala le še eno leto, do spomladi 1942, ko je z delom prenehala zaradi prepovedi NOV. Ob kapitulaciji Italije septembra 1943 so delavci p>osku-sili z obratovanjem, vendar jim zaradi prihoda nemškega okupatorja oziroma belogardistov to ni uspelo. Delavci so tedaj posamezne bistvene dele demontirali in poskrili, tako da ža^ ni mogla obratovati. Za časa okupacije žaga ni bila poškodovana m je po vojni bila kaj hitro usp>osobljena za obratovanje.- Obstoječe zaloge žaganega lesa, ki niso bile majhne, so za časa vojne služile našim partizanskim enotam za graditev barak in partizanskih bolnišnic v gozdovih. To stran ste hšpisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisati sami^ „Tako mi je tu vse prazno.. “ SPOŠTOVANI! Najprej vas prav lepo pozdravljam iz daljnega Jeraja v Nemčiji. Naročnik sem na vaš list že nekaj let in sem ga doslej dobival na domači naslov v Praprotnico 16 pri Mirni na Dolenjskem. Tu, v Nemčiji, pa se nahajam zdaj dober teden dni in vam povem, da mi je vse tako prazno, ko nimam našega domačega Usta, da bi človek zvedel. kaj je novega v domačem kraju, na Dolejskem in sploh v domovini. Na delo v Nemčijo sem odšel s posredovanjem novomeškega komunalnega Zavoda za zaposlovanje delavcev. Delam v papirni industriji; glede dela nimam kaj reči, plača pa tudi ne bo ravno slaba. Zdaj je pa takole: v vasi, kamor je moj Dolenjski „GORJANCI”, če^u tak odnos do potnikov? Tov. urednik! 9. novembra smo se i minute pred tretjo uro popoldan odpeljali iz Novega mesta z avtobusom, ki redno vozi na progi Novo mesto — Sevnica Nepotrebne zamude (ki pa tokrat ni bila prvič) je bilo 16 minut. Huje kot to pa je. da avtobus na postaji Gornje Jesenice (prvi za Bistrico/ m ustavil, že v Mokronogu sva se z materjo presedli v zadnji dela avtobusa, da bi lahko na Gor. Jesenicah čim hitreje izstopili, saj imava od tam še vedno skoraj dve uri do doma. Na Jesenicah je mama z druglimi žen skami vred prosila Sojerja, naj vendar ustavi — toda zaman- Niti na prihodnji postaji. pri Sv. Roku, kljub vpitju potnikov ni hotel ustaviti, temveč je zapeljal v sredo Hrastovice! Od tam sva morali z mamo. ki je starejša in bolehna, brez potrebe pešačiti po blatu pol ure nazaj pro ti Jesenicam: jaz slepa, mama pa bolna. Na tej progi sem večkrat potovala iz Novega mesta tudi ie sama in me je po dogovoru mama čakala na postaji Gor. Jesenice. Kaj bi bilo tokrat z menoj, ki nič ne vidim, če bi me šofer sa-nio pustil v Hrastovici? Nepotrebna zamuda je bila na tej progi tudi na dan mrtvih, ko je avtobus prepo zna odpeljal iz Novega mesta. tako da je neka ženska z majhngim otrokom popoldne zamudila vlak v Sevnici in morala tam čakati več ur do večernega vlaka. Ali je vse to potrebno? Smo potniki zavoljo takih šoferjev, ali pa je podjetje tu za prevoz ljudi in zaradi potnikov? Slepa telefonistka NEŽKA ZUPANC, Novo mesto JAVNO VPRAŠANJE PODJETJU »GORJANCI« Pritožbe zaradi posameznih šoferjev ali sprevodnikov, žal, niso tako redke, nanje pa kolektiv avtoprevoznega podjetja GORJANCI v Straži ne odgovarja. Prosimo vodstvo podjetja, da javno odgovori na gornji primer samovolje in nediscipline svojega šoferja, ki je 9. novembra popoldne vozil avtobus na progi Novo mesto — Sevnica. Uredništvo Dol. lista list doslej prihajal, imam ženo in troje otrok. Zato dosedanjega lista ne bi odpovedal, ker ga berejo žena in otroci, pač pa bi na moj sedanji novi naslov še posebej enega naročil. Torej: en Dolenjski list v Praprotnico domov k ženi, drugega meni v Nemčijo. Meni ga začnite pošiljati takoj in ga bom redno plačeval. Kakor pišete, ga lahko dobivam do novega leta zastonj, zato upam, da boste tudi meni ugodili. Ne pozabite name v tujini, da ne bi ostal brez lista! Sem nas je prišla skupina 27 dolenjskih mož in fantov in ga bomo vsi radi brali. Zaenkrat toliko, mogoče pa se bom še oglasil. Lepo pozdravljeni in vam že zdaj želim srečno novo leto 1969. ANTON BRINJEVEC Papierfabrik Scheufelen Oberleningen DEUTSCHLAND Pozdrav vsem znancem v okolici Metlike in v Vidošičih SPOŠTOVANA UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA! Pošiljam vam naročnino za Dolenjski list, 5 kanadskih dolarjev. Sem. precej pozen, zaradi česar vas prosim, da mi oprostite. Razlog je v tem: v letnem času sem veliko boZ; zaposlen, kakor tudi žena, pa se mi je tako iz dneva v dan vse skupaj odmaknilo. Lista dotim včasih kar po dva skupaj, včasih pa po ves mesec nobenega. Sicer pa, kaj moremo, ko smo tako oddaljeni. Vesel sem pa vseeno, ko ga dobim. Najbolj me zanimajo novice iz Metlike in njene okolice. V srcu gojim veliko željo: da bi prek Dolenjskega lista pozdravil vse znance v okolici Metlike, kakor tudi svojo in ženino rojstno vas Vidošiče. Vse vas prav lepo pozdravljam! MARTIN MALEVIGH 120 Cameron Ave S Hamilton Ont. Canada Okoli 3.000 din škode je terjalo trčenje avtomobilov 10. novembra dopoldne v Šentjerneju. Voznica ficka Majda Jordan iz čistega brega je zapeljala z neprednostne ceste pred »škodo«, ki jo je vozil Jeseničan Stanko Martinčič. Po nesreči se je v Šentjerneju zbralo veliko ljudi (Foto: Polde Miklič) Hvaia za novega prijatelja! Toxxiriš urednik! Rada bi se prisrčno zahvalila vsem, ki ste mi vorna-gali pri zbiranju denarja za televizor, ki rat je postal ie-snično dober prijatelj. Zahvaljujem sc predstavnikom družbeno-političnih organizacij iz Žužemberka, obratu »Iskre«, Kmetijski zadrugi, ZZB, krajevni organizaciji RK, krajevni skupnosti, osnovni šoli in poslovalnici »Dolenjke«. Močno sem hvaležna tudi Zalki Glavan iz Tržiča, Janku Košaku iz Šempetra 71, Tereziji Rogel iz Loke pri Zidanem mostu, Ivanu Cer-nigoju iz Gradenca, Ani Černigoj iz Gradenca in Tončki Pisanskp iz Kostanjevice, ki tudi po darilu niso pozabili name. Posebno zahvalo bi rada izrekla tovarišu Senici iz Žužemberka za njegovo požrtvovalnost in prizadevnost pri zbiranju prispevkov. Rada gledam zanimive televizijske oddaje. Napeto jim sledim, saj me popeljejo marsikdaj v svet lepote, hrepenenja, zmagoslavja, marsikdaj pa tudi v svet težav, napora in krute vojne. Z vsem sem seznanjena. Vse, ki so mi pomagali, pozdravljam in se jim j u-srčno zahvaljujem! STANKA GLAVAN IZ ŽUŽEMBERKA Darovalcem se zahvaljuje in jih pozdravlja tudi TONČKA ZUPANČIČ ŽUŽEMBERK 152 Spet smo se zbrali okoli domačega tednika... Uredništvu DOLENJSKEGA LISTA Kiseljak, 3. 1. 1968 Danes smo se Dolenjci spet zbrali okoli domačega pokrajinskega tednika. V njem res vedno najdemo za vsakogar nekaj. Všeč nam je tudi nova kulturna priloga lista — »DOLENJSKI RAZGLEDI«, seveda pa tudi po drobnarijah iz porodnišnice, iz tratiš fuzijske postaje in po vsem po dobnem gradivu pobrskamo. Včasih domačih novic kljub precejšnjemu obsegu časnika pa le še prehitro zmanjka. Ob Vaši akciji za nove naročnike smo se odlo čili naročiti še en izvod »Dolenjca« na naš gornji naslov, ker se ob izvodu lista, ki ga pošiljate zdaj Rudiju Bevcu, nikakor ne moremo vsi zvrstiti. Naročnina velja za prvo polletje 1969. Pošljite nam položnico z naznačenim zneskom, da bomo naročnino poravnali že pred novim letom! Upamo, da nam do tedaj pripada brezplačno prejemanje Vašega in našega lista. Lepo pozdravljeni! JOŽE KOŠLJAR in FRANC KASTELIC V. p. — Kiseljak pri Sarajevu Zahvaljujemo se bralcema Jožetu Košljarju, Francu Kastelcu in vsem drugim našim fantom, ki nam iz vrst JLA večkrat pišejo ter pošiljajo po Dolenjskem listu nam, domačim in svojim znancem lepe pozdrave. Seveda velja nova ugodnost — brezplačno pre* jemanje našega tednika do konca decembra 1968 — tudi za vse, ki so zdaj pri vojakih in ki si bodo ali sami ali pa prek staršev, znancev in prijate. Ijev naročili Dolenjski list v tej jeseni. Prvo na* ročnino bo treba poravnati šele januarja prihodnjega leta za prvo polletje 1969. STARŠI, SORODNIKI IN DRUGI: naročite Do-lenjski list sinu, bratu ali fantu, ki je v vrstah naše armade, vesel bo našega »dolenjskega pisma«, ki ga bo vsak teden zanesljivo dobil v roke. Morda mu vsak teden le ne morete pisati pisma ali kartice, namesto vas pa mu lahko vse novice, dogodke, fotografije in vse drugo prinese iz domačih krajev naš pokrajinski časnik. Polletna na-ročnina znaša samo 16 dinarjev, veliko več pa je vredno veselje, ki ga lahko s takim naročilom pripravite vašemu fantu, sinu ali bratu v vrstah JLA! Naročilnico za Dolenjski list ima tudi za vašega sina, brata ali fanta, ki je zdaj v vrstah JLA, vaš pismonoša. Vsem bralcem našega Usta v JLA ter njihovim sorodnikom — lep poz^av; UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Tu v Berlinu nas je osem deklet in žena..." Spoštovano uredništvo! Prejmite lepe pozdrave iz tujine! Tukaj v Berlinu nas je v podjetju zaposlenih osem deklet in žena. Zelo pogrešamo domači kraj, čeprav so ljudje tu- BREZ KVALITETNE MOKE -NI DOBREGA PECIVA m S m v! kaj zelo dobri. Posebno pa pogrešamo vaš list, ker ga je večina izmed nas doma redno čitala. Zato vas naprošamo, da nas u-vrstite med vaše stalne naročnike. Obenem vas prosimo, da nam pošljete račun in položnico. Za uslugo se vam lepo zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo! Dolenjski list naj prihaja na naslov: MARIJA TURK Restaurant »Zum Fal-ken« Berlin 27 — Konrad-shohe Sandlauserstr. 11. DEUTSCHLAND. OPOMBA UREDNIŠTVA: pismo smo dobili v ponedeljek z letalsko pošto! Kako zelo je človeku v tujih krajih hudo za domačimi obrazi in dogodki, ve mar^jkdo izmed nas — »pismo od doma« pa je lahko vsak četrtek tudi DOLENJSKI LIST, ki prinaša našim delavceni v tujih deželah vse novice iz njim znanih krajev. Zato ponovno svetujemo svojcem, da naročijo sorodnikom ali znancem, ki delajo začasno ali stalno v tujini, domači DOLENJSKI LIST. Pošljemo ga brezplačno tudi na ogled; sporočite nam zato naslove svojih sorodnikov, prijateljev ali znancev, ki so na tujem — razveselili jih boste z vsemi novicami in dogodki v domačih krajih, katerih zdaj najbolj pogrešajo! UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA OD DESKE DO OKNA IN VRAT Še pred nekaj leti so sedanji obrati INLES proizvajali in prodajali predvsem žagan les, danes pa samo še kvalitetno stavbno pohištvo ~ Slovenska lesna industrija se je rodila pred 110 leti, ko je začela v Loškem potoku obratovati prya parna žaga na tedanjem Kranjskem - Danes ima INLES delovne enote v Ribnici, Loškem potoku in Sodražici - INLES prodaja stavbno pohištvo tudi na kredit zasebnikom. Sedanje podjetje INLES Ribnica je po vojni prestalo mnogo reorganizacij, preimenovanj, pri-ključitev in odcepitev obratov, spreminjanj proizvodnega programa in drugih sprememb. Prav zato je težko primerjati, kako je v povojnem obdobju napredovalo. Vendar lahko ocenimo, da je sedanja proizvodnja INLES najmanj še enkrat večja, kot je bila takrat, ko je podjetje imelo največji teritorialni obseg in ko je proizvajalo največ različnih izdelkov. Udarniško delo za obnovo domovine Pač pa lahko primerjamo, kako je podjetje izpolnjeva- lo svoje letne plane. Leta 1W7 je doseglo plan s 110 odstotki, leta 194« s 111 odstotki, leta 1949 s 101 odstotkom, leta 1950 z 81 odstotki itd. Plani so bili že ta-karat zelo visoki, saj je na Pomembne obletnice INLESA Največje industrijsko podjetje v ril>ndSto občini INLES praznuje letos vrsto pomembnih obleftndc: ■ 110-letnico, ko je začela v Loškem potoku, v sedanji delovni enoti INLES, obratovati prva parna Žaga na Kranjskem. Leto 1858 je hkrati 2!aradi tega dogodka tudi rojstno leto slovenske lesne industrije. ■ 20-letnico ustanovit: ve samostojnega specializiranega lesno industrijskega podjetja (LIP) Ribnica, ki je imelo takrat obrate v Ribnici, Goriči vasi, Loškem potoku, Ortneku, Pod-preski in Kočevju, kasneje pa še v Robu, Sodražici in Dolenji vasi. ■ 18-letnico izvolitve prvega delavskega sveta, ■ 10-letnico, odkar je podjetje začelo izvajati specializacijo in proizvajati predvsem stavbno pohištvo. ■ 6-letnioo združitve lesno predelovalnih podjetij na kočevsko ribniškem območju v enotno podjetje INLES, kombinat lesne industrije Ribnica. ■ Letos pa je podjetje zaradi dosežene visoke stopje specializacije delno spremenilo naziv v »INLES, industrija stavbnega pohištva Ribnica«. primer že prvi plan leta 1947 znašal 64 tisoč kubičnih metrov žaganega lesa. Tista leta je bilo treba proizvesti čimveč za obnovo porušene domovine. Člani delovnega kolektiva niso gledali na delovni čas. DeLali so udarniško, se udeleževali prostovoljnega dela — kljub temu pa so včasih komaj s 30 odstotki planiranih zaposlenih uspešno izpolnjevali planske naloge. Vse do leta 1958 je bil glavni proizvod INLKS žag.an les, drugi proizvodi pa še lesna galanterija, zaboji in pod. Spoznali pa so, da morajo proizvozneje dobil od milice sporočilo: avto smo našli tam in tam ... Res je, lahko bi bil pošikodovan, vendar zavarovalnica bi to že uredila! ■Vlinili so dnevi, tedni — o ficku pa nobenega sledu. Do četrtka, 7. novembra. Ta dan je namreč pismonoša prinesel S. P. obvestilo o telefonskem pozival iz Zagreba za petek popoldne ob pol treh. S P., ki je že prej pomislil. mm I lil »Dejstvo je,« pravi^ načelnik uprave javne varnosti v Novem mestu Turk, 1 j en ih “primerov takih, ko sploh rte gre za tatvine, temveč za neopravičeno uporabo vozila ali za pozabljivost lastnika, ki je vozilo pustil, da sam ne ve kje.« da bi avto utegnil ukrasti kdo s hrv-aške strani, je poslal na pogovor ženo. V pet«k ob 14.30 je poklicala zagrebška pošta. Ženski glas: »Je tovariš S. P. prižel?« »Ne! Tukaj njegova žena. Kaij želite? On je službeno odsoten.« »Tukaj V. M. Kdaj pa vendar mislite piriti, da napravimo prepis za avto? Tudi Se dolžnih 150.000 sem pripra-brez avtomobila in brez de-vila. Zdaj vas pa že predol- narja... go ni...« Če že tatvine avtomobilov »Oprostite. Moj mož nima ne postajajo družbeni prob- vašega naslova, drugače bi lem v naši občini, pa vsaj že prišli...« je rekla Novo- občane resno skrbi, kaj bo. meščanka. |_______ Zagrebčanka je povedala naslov in kw- je^^ma4a -»pa-t€an;‘ ji je dobesedno vzela' 'dih:'"-' ^- V M>ta avto ^ ,bil . ukraden. bow- c^lasila ^ scrt)Ote.-;<^ani javr ne vantošti ugotitVljali na podlagi dokumentov pravega lastnika fička U 384-27, Zagrebčanki, približno 40-letni samski uslužbenki,, res ni ostalo drugega kot solze in breaanočni bes: »Vse življenge sem si pri-brgo>vala od usit za ta avto. Kupila sem ga v nedeljo, 13. oktobra ob 11. uri dopoldne na našem avtomobilskem sejmu. Prodajalcu sem izročila 650 tisočakov, raasliko v ceni do 800.000 pa je rekel, da bova poravnala, ko bo prišel med tednom v 2Sagreb zaradi prepisa na občini. Odpeljala sem se z avtom, on pa z denarj*Mn — za osebno izkaznioo ga nisem vipirašala. •.« Zdaj se je z avtom odjpe-IjaJ spet njegov pravi lastnik, Zagrebčanka na je ostala V nedeljo,'6. oktobra l96i8 ob 4. uri zjutraj, samo en teden pred slučajem š fičkom LJ 384-27, je inž. L. Z, z Mestnih cgiv prišel domov s prijateljevim avtom. Ko je šel po stopnišču bloka, le še videl svojega krem fička, ki ga je »večer pustil na parkirnem prostoru. Drugo jutro je avto izginil... L. Z. je pogrešii avto isti dan šele ob dveh popoldan in tavino takoj prijanraJ milici. Vozilo so miličniki našli naslednje jutro nekaj i>o 6. uri pri ločenski vrtnariji. V gu-■ni je bil velik žebelj, avbo pa 2saleten, kar se Je dailo sklepati po poškodbi pod sprednjim branikom. Tudi L. Z. j« pustil vse dokumente v sicer zafcle-t>jenem avtomobilu! Tat je vlomil ključavnico, namestil novo^ pobral prevleke s sedežev, izbrisal tablico YU, odnesel komplet orodja tn vso drugo drobnarijo, ki je bila v avtu, z očitnim namenOm, da bi ga bilo pri morebitni prodaji teže spoznati. Sneta in napačno pritrjena je bila tudi vžigalna ključaivndca. Imel pa je smolo in akvaro. Avto je ostaa v domačem kraju ... če se navada preveč razpase. Zanesemo se lahko poleg lastne previdnosti samo še na organe javne vainosti. Prosdli smo za l^^avo v zvezi s tem Jožeta Ficka, komandirja postaje milice v Novem mestu; »Glaivna krivda, da je bil avto lahko ukraden in prodan, je v tem, da je lastnik pustil vse dokumente v avtomobilu in seveda v lahkovernosti kupca, ki je brez dokumentov izročili denar. Tu- ... ------------- dii puščanje avtomobila na Levo origmalm ključi fička LJ 384-27 in desno ključi, odprtem je veliko pripomog-katere je dobila Zagrebčanka ob »pre\T:emu« ukrade- lo, saj do zdaj Se nismo nega avtomobila. Najbrž so tudi desni ključi z obe* imeK primera, ko bi bil av-skom kdaj imeli drugega lastnika. Dobro jih poglejte! to ulkraden iz zaiprte garaže. Isto noč je bilo v Novem mestu več poskusov vlomov v avtomobile, vse od naselja Majde Šilc do Mestnih njiv, se pravi, da je tat na vsak način hotel priti do vožiia. Mi ^o takoj ^ prijavi ukrenili vse potrebno za odkritje avtomobila na našem območju, sporočili pa smo primer tudi stalni služibi uprave javne varnosti. Pri vsakem takem primeru pa bi ivam tudi držaivljani sami mnogo pomagali, še posebej s tem, da bi natančno ■ opisali i-vsa tista dejstva ali siune, ki lahko odločno pomagajo pri zasledovanju. Večkrat se zgodi, da zaradi nepremiišljene prijave spravimo na noge v®o našo nire-žo, čez pol ure pa pride spet prijaviteilj ki pove, da se je spomnil, da je pustil avto ali moped v tej oili oni ulici za bo in to gostilno. Večkrat se tudi ^odd, da mi že prej najdemo tako pozabljeno voallo, ne da bi se ga sploh dotaknila druga K)ka ... Do adaj so bila še vsi avtomobili, ki so izginili t Novem mestu, tudi najideni. Na podlagi dosedanjih primerov smatram, da v Novem mestu ni organizirane skupine za krajo avtamobilov, da pa v tako prometnem mestu kot je naše, tudi tujcu ni težko odpeljati na primer fička svetle barve, kakršnih je največ ...« V avto S. P. je bUo vlomljeno skozi krilno okence na levih vratih. Zamenjana je bila vžigalna ključavnica, tako da je zdaj isti idjuč odpiral vrata in dajal stik za vžig motorja. Na delu so torej bUi strokovnjaki! Na uopcravi javne varnosti v Novem mestu so nam povedali, da so takoj potem, ko so obvestili republiški sekiretariait za notranje zadeve, začeli obravna/vati ta primer tudi v zvezi z drt^imi tatvinami, za katere imajo prijave. »Primer raziskujemo,« je rekel šef preiskovalnega oddelka ima podlagi zbranega gradiva in osebnega opisa prodajalca, ki nam ga je Zagrebčanka dokaj natančno podala. Upamo, da bo zadeva rešljiva in da vam bom lahko že za eno naslednjih številk dal ime storilca!« M. MOŠKON 24. in 25. novembra 1068 LICITACIJA pri CABINARNIO UUBUANA Carinarnica Ljubljana bo prodajala dne 24. in 25. novembra 1968 motorna vozila in ostalo blago in to: avtomobile 24. novembra, motorna kolesa in ostalo blago 25. novembra 1968 od 8. ure dalje v prostorih carinarnice Ljubljana, Šmartinska 152^ — Javna skladišča. Ogled blaga za prodajo bo v petek, dne 22. novembra 1968, od 9.—13. ure in v soboto, 23. novembra 1968, od 9.—13. ure in od 14.— 17. ure v prostorih carinarnice. MOTORNA VOZILA ZAĆETNA CENA N DINARJEV 1. mercedes 190 S, 1. 1962, nevozen 12.000 2. VW 1500, variant, 1. 1964-65, nevozen 9.800 3. ford taunus 12 M, 1. 1963, nevozen 9.800 4. fiat 1500, 1. 1965, nevozen 8.200 5. peugeot 404, l. 1963, karamboliran 7.200 6. tovorni avto opel blitz, 1. 1952, voaen 7.200 7. opel rekord-coupe, l, 1966, karamboliran 6,900 8. opel rekord, l. 19M, karamboliran, 6.800 9. peugeot 403, 1. 1959, nevozen 6.800 10. škoda 1000 MB, 1. 1965, nevozen 6.500 11. peugeot 404, 1. 1964, karamboliran 6.400 12. opel rekord, 1. 1957, vozen 5.800 13. opel rekord, 1. 1962, karamboliran 5.600 14. op>el rekord, 1. 1958, nevozen 5.200 15. opel rekord, 1. 1964, karamboliran 5.200 16. peugeot 403, 1. 1959, nevozen 4.900 17. jaguar, 1. 1959, nevozen 4.800 18. fiat 1^, 1. 19M, nevozen 4.800 19. VW, 1. 1959, nevozen 4.500 20. VW combi-keson,;l, 1961, motor, razstavi^. 4.300 21. ford ta\mus 15 M, 1. 1956, nevozen 4.300 22. opel caravan, 1, 1^1, karamboliran 4.200 23. opel rekord,. 1. 1958, karamboliran 4.200 24. BMW-glass, 1. 1962, nekompleten 3.800 25. mercedes 190 S, 1. 1957, motor razstavlj. 3.800 26. ford tauniis 17 M, nekompleten 3.800 27. ford taunus 17 M, 1. 1958, karamboliran 3.600 28. NSU Prinz-Sport, 1. 1964," karamboliran 3.200 29. fiait 1800, karamtoliran 3,200 . 30. VW, 1. 1^, karamboliran . 3.200^ 31. škoda pbpular, 1, ld63> karamboliran ..3.200 . 32. ford taimus 17 M, 1. 1960, nevozen 3.100 33. renault dauphen, I. 1959, karamboliran 2.900 34. ford zodiac, 1. 1958, zgoren 2.900 35. ford zephir, 1. 1959, karamboliran 2.800 36. DKW 3^, 1. 1957, l^amboliran 2.800 37. citroen-spaček, 1. 1955, karambolmin 2.500 38. BMW 600, 1. 1958, nevozen 2.400 39. alfa romeo, 1900, 1. 1958, karasi^Hran 2.900 40. VW, 1. 1959, karamboliran 2.200 41. t)Ov. avto VW-ke90(n, 1. 1968, karambodiran 1.900 42. opel reikord, 1. 1962, karamboUran 1.800 43. tov. avto 0|{^ blitz, 1 1961, karamboliran 1.500 44. D!KW 1000 S, 1. 1961-62, karamboUran 1.200 45. ford zephir, 1. 1967, karamboliran IJIOO 46. adler jvmior, 1. 1038, nevozen 900 PONOVNO NA LICITACIJI 47. triimiph, 1. 1967, karamboliran 6.900 48. opel rekord, 1. 1963, motor ras»t. 5.800 49. DKW jimior, 1. 1961, karamiboliran 5.600 50. VW, 1. 1953, nevozen 4.300 51. dostav, avto VW-keson, 1. 1953, nevozen 4^200 52. ford Anglia, 1. 1958, nevozen 3.800 53. renault 4 CV, 1. 1^, nevozen 3.200 54. opel rekord, 1. 1955, nevozen, 2.900 55. fiat 1100 R, 1. 1957, nevozen, 2.800 56. DKW 3-6, 1. 1956, nevozen 2.800 57. opel kapit^, 1. 1961, karamboliran 1.500 58. opel rekord, 1. 1957, karamboliran 1.600 59. ford taunus, 1. 1962, nekompleten 1.300 60. karoserija za VW — osebni, 1, 1960, karamb. 900 MOTORNA KOLESA: 61. DKW, 1. 1957, nevozen 800 62. motoconfort, 1. 1969, nevozen 800 63. puch, SVS 125, 1. 1959, nevozen 800 64. BMW 250, 1. 1^, nevozen 700 65. henschel, 1. 1958, nevozen 700 in ostalo blago (motorji za tovorne in osebne avtomobile, aivtodeli, kolesa, poljedeljski stroji, tehnični predmeti in teOcstil). Pravico do udeležbe na hcitaoijd imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh, določenih za ogled, vplačati kavcijo v višini 10 odst. od začetne cene v carinarnici Ljubljana, a zastopniki podjetij tudd pooblastilo. Vse Informacije o licitaciji se dobijo od 18. 11. 1968 dalje na tel. 316-588 — carinarnica loubljana. Seznam ostalega blaga za prodajo bo izobešen na oglasni deski carinarnice Ljubljana. IZ CARINARNICE LJUBUANA Prešernov koledar 1969 Okoli 160 strani obsegajoči Prešernov koledar za leto 1969 prinaša na koledarskih straneh umetniške reprodukcije v barvah, vsebinski del pa izpopolnjuje vrsta jubilejnih in drugih zapisov o življenju pri nas. Tako piše Josip Vimar o zgodovinskem pomenu zasedanja AVNOJ v Jajcu pred 25 leti, Miroslav Luštek o dogodkih leta 1944, dr. Maks šnuderl o 50-letni-ci bojev za severno mejo, Ivo Juvančič o 50-letnici razpada avstro-ogrske monarhije, Miro slav Ravbar pa o 50-letnici smrti Ivana Cankarja. O SZDL in današnjem času govori zapis Janez>a Vipotnika. Nadalje so objavljeni še zapisi o slovenskih izseljencih, planincih, o izkopaninah v Beli krajini (Tone Knez), o starih predmetih in podobnem. Jože Smit je objavil nekaj i>esmi. Zadnje koledarske strani so nekakšen priročnik za vsakdanjo rabo. Mladina ob 10-letnici avtomobilske ceste Učenci in dijaki iz osnovnih ter srednjih šol iz občin Trebnje, Novo mesto, Krško in Brežice, bodo te dni pričeli pisati naloge v čast 10-obletnice del na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb. V svojih nalogah se bodo spomnili pomena ceste ter njenega vpliva na nadaljni turistični in gospodarski razvoj Dolenjske. 10 najboljših učencev oziroma dijakov bo nagrajenih z denarnimi nagradami, ravno tako tudi razredi nagrajencev. V skladu za nagrade je 5.000 din, razdelili jih bodo 26. novembra v Novem mestu. 100 let slovenske bibliografije v študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu pripravljajo razstavo 100 let slovenske bibliografije. Te dni je v avli knjižnice še razstava Cankarjevih del ter dokumentov v zvezi s pisateljem. Priporočamo, da si ogledate to zanimivo razstavo, ki 00 jo postavili v počastitev 50-letruce Cankarjeve smrti. Kaj je sedma umefnost? M. Borčičeva predavala novomeški mladini o filmu — Led v filmsko izobrazbo je prebit Prejšnji četrtek smo na kulturni strani našega lista objavili sestavek »Prvo srečanje z Božidarjem Jakcem«, ki nam ga je poslala Marjeta Dajčman iz Žirovnice. Danes objavljamo še izvirno fotografijo, ki kaže malo Marjteko na dan, ko jo je v svoji sobi v leseni hiši na vrhu belokranjske Srednje vasi portretiral akademski slikar Božidar Jakac. Fotografijo je umetnik že med vojno podaril Marjetki, mali pastirički iz Srednje vasi... PRED V. KONGRESOM ZKPO SLOVENIJE Kulturni amaterizem ne izumira, pač pa je vse premalo upoštevan! ZKPO Slovenije želi odkrit pogovor o svoji dejavnosti in težavah, ki jih mora premagovati ob sila skopo odmerjenih denarjih OSNOVNA ŠOLA BRUSNICE razpisuje mesto UČITELJA za razredni pouk na podružnici Gabrje za določen čas (od 15. 11. 1968 do 20. 2. 1969). Osebni dohodki po pravilniku. Po zadnji seji predsedstva republiškega sveta Zveze kul-tumo-prosvetnih organizacij Slovenije je predsednik Branko Babič na ljubljanski televiziji dejal, da nikakor ne moremo govoriti o odmiranju kulturnega amaterizma, saj nas število prireditev, ki jih je bilo lani precej več kot deset tisoč po vsej Sloveniji, kvečjemu lahko prepriča le o nasprotnem. S tem podatkom je predsednik Babič dopolnil na seji nekajkrat povedano mnenje, da opravijo okoli 80 odstotkov vseh kulturnih dejavnosti v Sloveniji prav amaterske kulturne organizacije. Ta podatek pa se približno ujema s tistim, ki pravi, da živi 55 slovenskih občin domala povsem od kulture, ki jo dajo amaterske organizacije. Taki in podobm argumenti pa niso za med staro šaro in jih je treba upoštevati tudi, ko gre za dodeljevanje denarja kulturno-prosvetnim organizacijam. 2al pa je treba povedati, in to so poudarili tudi člani predsedstva republiškega sveta ZKPO, da se tudi s takimi argimienti ne da priti daleč, ker nekateri, ki so pristojni za delitev proračunskega denarja, uvrščajo kulturo med tretjerazredne dejavnosti. Zato se dogo-(osvetili kar največjo pozornost. Predavanje M. Borčičeve o filmu in filmskem jeziku, spremljano z odličnim filmom Daleč od Vietnama (Godard, Ivens, Klein, Lelouch, Resnais ter Varda), je znova dalo razmišljati o filmski vzgoji pri nas, o načrtnem seznanjanju mladih s sedmo umetnostjo. Predavanje namenjeno novomeškim srednješolcem, je naletelo na odobravanje, saj so prav mladi najzvestejši ■ obiskovalci filmskih predstav in so tokrat spoznavali film z drugega zornega kota s pvomočjo strokovnjaka. Najpogostejše srečanje mladih z umetnostjo je poleg srečanja s knjigo prav stik s filmom, ki je vseskozi živ, čeprav je njihov odnos do njega le malokrat pravi in pristop zrel. Seznanjanje s filmom, tem ljudskim občilom, je v družbenem življenju mladine pri nas najbolj zanemarjeno. Zanimanje, ki so ga pokazali dijaki za seznanjanje s sedmo umetnostjo, za raztuneva-nje filmskega jezika, ni čudno, saj je bil govor o njihovem prijatelju filmu. V Celju imajo že dlje časa filmske abonmaje za osnovnošolce ter posebej za srednješolce! Kako daleč smo v Novem mestu od tega, si lahko mislimo, saj mladina nima prostora, kjer bi se shajala in razpravljala, poslušala predavanja ter gledala filme. Pa vendar, začetek je! Zavod za kulturno dejavnost je organiziral brezplačno predavanje s filmom in storil prvi korak. Film je govorica sodobnega človeka in njegovi na j zvestejši obiskovalci so mladi. Z njim jih lahko vzgajamo ali pa tudi ne vselej. Ne more nam biti vseeno, kakšen pristop imajo do filma, ne more nam biti vseeno, če jih pustimo »nepismene«- Ko — ------------^--4---------_i?— gre film mimo mladega človeka, zapušča v njem sledove. Vprašanja se porajajo m zanimajo ga odgovori nanje. Zavod za kulturno dejavnost je sklenil organizirati še vrsto predavanj o filmski umetnosti. pb Novomeščani 80 za abonma še pred začetkom letošnje jesensko-zimske sezone je Zavod za kulturno dejavnost začel zbirati abonente za gledališke predstave. Akcija je dokaj dobro uspela. Čeprav je gledališki abonma v Novem mestu skorajda še novost, so doslej razprodali že več kot 100 sedežev. Zadnja leta so gostovanja nekaterih naših znanih gledališč plačevali delovni kolektivi, ki so si zaman prizadevali, da bi napolnili dvorano in tako zagotovili dober obisk predstav. Število letošnjih abonentov je razmeroma visoko, saj moramo na drugi sJtrani poudariti, da je dvorana Doma kulture majhna in da je razgled na zadnjih sedežih slab. Jubilej Ladka Korošca Kot narod smo zrasli ob knji^! Nekaj misli o knjigi za njen praznik - mesec knjige v novembru LJUBITELJI KNJIG ~ KNJIGE V DAR! v knjigarni MLADINSKE KNJIGE - NOVO MESTO lahko v dneh od 14. novembra do 31. decembra 1968 nabavite knjige po posebno ugodnih pogojih. Pri nakupu knjig v vrednosti nad 20 Ndin BOSTE PREJELI v DAR ENO KNJIGK), pri nakupu knjig v vrednosti nad 50 Ndin pa BOSTE PREJELI V DAR DVE KNJIGI. Izkoristite ugodno priložnost in obiščite našo knjigarno. — Solidno boste postreženi! Za obisk se priporočamo! Ni prazna splošnost govoriti o knjigi ob njenem mesecu. Oblika izražanja človekove misli, njegovega čustvovanja, oklevanja, nihanja, upora in vizij, spremenjena v črke, ki jih bralec v sebi znova oživlja, je knjiga. Johan-nes Gutenberg je ustvaril z mehaničnim razmnoževanjem črk, tehniko stavka in s tiskovnim postopka tiskarstvo. Ko so po njegovi smrti leta 1468 razširili njegovi učenci umetnost tiskanja še drugam, je tiskarstvo začelo razširjati pot znanju, izobrazbi in kulturi. Slovenci smo kot narod zrasli ob knjigi. Trubar se je zavedal njene izredne pomembnosti, goreč za idejo protestantizma, je našel v njej pot do ljudi. Prešeren je vanjo izlil svoja čustva do naroda in ubesedil v njej svojo bol: ta slovenska beseda, kot jo je zapisal veliki Vrbljan, je našla pot do nas še po dolgih desetletjih. Knjiga Je spremljala rast naroda; s Cankarjem jo je prehitevala in mu kazala pot k luči, k socialni pravičnosti. Ciril Zlobec o Magyaru Slovenski slikar, ki ga štejejo med naivce, Viktor Mag-yar s Čateža pri Trebnjem je v mesecih po I. taboru slovenskih slikarjev naivcev ustvaril vrsto olj in risb. Magyar se poglobljeno i>osve-ča upodabljanju dolenjske pokrajine in njenih ljudi. Pred dnevi je znani slovenski pesnik Ciril Zlobec po radiu govoril o umetnosti xiaivnih ter zastavil vprašanja tudi našemu slikarju. Ni prazna splošnost govoriti o knjigi ob njenem prazniku. In o tem, da vselej ne najde poti do bralca, ki mu je namenjena in ki je zanj. Kultura nekega naroda se naj-lepše pokaže, ko stopaš v njegove knjižnice. Dejavnost javnih knjižnic v občinskih središčih se po podatkih republiške matične službe zmanjšuje. Temeljna knjižna zaloga v javnih knjižnictdi je pri nas že presegla 2 milijona izvodov in v lanskem letu je bilo izposojenih na dom okrog 2.300.000 knjig, v čitalnicah pa 675.000, kar pomeni knjigo in pol na prebivalca. V nekaterih kulturno razvitih deželah, npr. v Veliki Britaniji, si izposodi prebivalec devet do deset knjig. V javnih knjižnicah Slovenije si izposoja knjige samo približno 10 odstotkov prebivalstva (povprečje v razvitih deželah je 25 odstotkov). Razvitejše občine imajo po večkrat bogatejši knjižni fond. Ta nesorazmerja so dostikrat vzrok za slabo razširjeno mrežo ljudskih knjižnic. Kakšen pa je pomen teh knjižnic, raztresenih po vaseh in zaselkih, si lahko mislimo ob primeru Prevol pri Hinjah, kjer so v tednu dni zgradili prostor za knjižnico, ko jim je matična knjižnica, SK Mirana Jarca iz Novega mesta, zbrala knjige. Ni prazna splošnost govoriti o knjigi še po prazniku, po mesecu knjige. Njeno poslanstvo je veliko: odpira pota in druži narode. Majhnemu narodu i>omeni posodo, v katero izliva svoje želje, svoje bistvo, pogled v pretek- lost in v prihodnje dni, pa naj gre za umetniško delo ali razpravo, za šolsko berilo ali knjigo pesmi. PE7TER BREŠČAK Akademija v Cankarjev spomin Na akademiji v počastitev 50-letoice smrti Ivana Cankarja, ki bo predvidoma 14. decembra v novomeškem domu kulture, bo razen Odra mladih nastopil tudi simfonični orkester ljubljanske Akademije za glasbo. Belokranjski motivi B. Jakca Za razstavo »Slovenski eks-libris«, ki jo je obiskalo več kot 2.500 ljudi, so v metliškem Belokranjskem muzeju razstavili belokranjske motive akademika Božidarja Jakca. Razstavljene so risbe in skice, ki jih je umetnik ustvaril poleti 1940. Prejšnji teden je vsa Slovenija počastila zaslužnega in povsod spoštovanega ter priljubljenega ljudskega umetnika, basista ljubljanske Opere, tovariša Ladka Korošca ob 25-letnici njegovega umetniškega nastopanja. Uglednemu pevcu, ki je tudi našim krajem posvetil vrsto nastopov in koncertov ter povsod navdušil tisoče in tisoče hvaležnih poslušalcev, iskreno čestita za delovni ter življenjski jubilej tudi naše uredništvo v imenu vseh delovnih ljudi širše Dolenjske! Na mnoga zdrava, srečna in zadovoljna leta, dragi tovariš Ladko Korošec! Razstavi v Dolenjski galeriji Obiščite v Dolenjski galeriji razstavo akad. slikarja Franceita Sla-ae in arhieološiko razstavo letošnjih izkopanin v Kandiji! Obe razstavi sta odprti vsak dan, razen ponedeljka, od 9.—12. ure do konca meseca. Prvi baletni koraki še ta mesec bo v Novem mestu gostovala baletna šola iz Kranja. Predvidoma bosta dve predstavi, po ena za osnovno šolo »Katja Rupe-na« in osnovno šolo v Šmihelu pri Novem mestu. Zavod za kulturno dejavnost je mlade kranjske baletnike povabil v Novo mesto zato, da bi tukajšnja mladina od blizu videla, kaj je balet. CJo-stovanje bo uvod v načrtno baletno vzgojo cicibanov in pionirjev v Novem mestu. Osnovna šola je že dala za začasno uporabo prostore, kjer bodo mali oziroma najmlajši vadili prve baletne korake. NOGOMET CELULOZAH na drugem mestu Kolo pred konccm so nogometaši Celulozarja trdno na drugem mestu. Pi-epričljiva zmaga nad Račami in poraz Velenja jim je pomagal, da so edini resni konkurent vodilni Dravi. Celulozar, ki bo igral spomladi najvažnej.ša srečanja doma, bo imel lepo priložnost, da se uvrsti celo v 1. republi.ško ligo. Vse tri dolen.)ske ekii>e so v tem kolu bile uspešne: Mirenčani so krepko pregazili solidne goste iz Ihana, Novomeščani so tokrat spravili v mrežo Borovničanov pol ducata zadetkov. Bela krajina pa je doma iztržila pol izkupička, kar .je majhen neuspeh. Prihodnjo nedeljo se bodo nekatera nogometna prvenstva že končala. Celulozar : Rače 6:2 Tokrat so igralci Celulozarja s povprečno, vendar zanesljivo igro premagali goste iz Raž pri Mariboru z visokim rezultatom 6:2. Gostje .so ob koncu drugega polčasa igrali brezglavo in brez volje ter tako dovolili domačim nogometašem, da so jim spravili v mrežo pol ducata zadetkov. Nešportno se je obnašal zilasti kape- Kje, kdaj in kdo? v drugi republiški nogometni ligi bo v zadnjem kolu Ce-liiluzar gostoval v Prekmurju pri nogometaših iz Bakovcev. V ljubljanski conski ligi bodo dolenjske ekipe gostovale na tujem: Mirna na Vrhniki pri Usnjarju, Novomeščani v Jevnici pri Enoina^ti ter Bela krajina na Rakeku. ■ NOVO MKSTO — V tekmo vanju kegljaških parov za prven stvo Dolenjske je še vedno v vod .,stvu par Ilrcn — 2idanek (164'i ■ kosljevl, pred pari Barbič — Mrz- lak (1615). Komih — Tiifk (1606) itd. ■ NOVO MICSTO — Šahovska zveza Slovenije je organizirala druso šahovfoveda', da ima telesna vzgoja v sevniški občini vedno večjo veljavo, zlasti je viden napredek v delu Partizana. S to njegovo izjavo se je strinjal tudi načelnik Franc Požek, ki msni, da bi z večjim številom inštruktorjev naredili dosti več. Drago Bizjak je na kratko odgovarjal na zastavljena vprašanja. — Koliko članov je v vašem Partizanu? »Skupno imamo 360 članov. To so v glavnem mladinca in nekaj članic.« — V kateri smeri deluje Partizan? V glvnem smo usmerjeni v osnovno telesnovzgojno dejavnost. Ni pa rečeno, da ravno tu dosegamo največje u?pehe! Razen tega imamo rokometno, nogometno, strelsko in kotal-karsko sekcijo. Vse te sekcije so močno zaživele, zato beležimo tudi večjo dejavnost v okviru celotnega društva.« — Kakšni so problemi pri vas? »Največji problem so kadri. Teh imamo premalo! Kolikor pa so, so v glavnem starejši, ki imajo svoje obveze. Primanjkuje nam tudi finančnih sredstev.« — Kdaj ste uredili igrišče? »Asfaltno rokometno igrišče snio uredili pred meseci. 2klaj Pa nameravamo usposobiti tudi košarkarsko igrišče. Cisto brez novih vlaganj pa smo prišli do kotalkarskega igrišča.« — Morda še kaj pogrešate? »Nekoliko manjka povezave po strokovni liniji. Kolca se nam po okrajnih športnih zvezah, ki so bile prav gotovo koristne.« S. DOKL Predsednik sevniškega Partizana Drago Bizjak meni, da se je v zadnjih letih premaknilo na bolje. V ;,domu TVD Partizan so se med seboj kosali sevniški strelci. Najbolj izurjeni so tekmovalci iz Kopitarne, ki' nimajo enakovrednih nasprotnikov (Foto: S. Dokl) ■ SKVNIOA — V počastitev ob čin-sk^a praziiika Sevnice je bi! tu odigran rokometni turnir osemletk, na katerem je nastopilo l ekip. Pri pionirk:ih je premočne zmagala ekipa Sevnice nad Bo Ktanjeni z 11:1. Posebno se je kazala Mejakova s G zadetki. Pri pionirjih je zmagala pre močno Sevnica I pred Kmii-I.jeni, Tiviščeni, Sevnico 11 in Boštanjem'. (B. D.) Sevniška športna nedelja v počastitev občinskega praznika sevniške občine je v pestren; programu bilo tudi veliko špo^^ nih prireditev. O šahovskem in rokometnem turnirju pišemo ns drugem mestu. V t«m sestavku pa bomo imeli nogometna, rokomet na. kegljaška t«r strelska srečanja. ■ Partizan (Sevnica) — Senovo 3:3 — Nogometaši Partizana so \ tekmi za pokal premagali mlado moštvo s Senovega s 5:3. ■ Kegljači .Sevnice uspešni — Na kegljaškem tiunirju so meti štirimi ekipami zmagali kegljači Sevnice s 40.5 podrtimi keglji, pred Svobodo (Krmelj) 385, Ko pitamo (.Sevnico) 350 in MP2 (Sevnica) 304. Zmagovalci so pre jeli lep pokal v trajno last in zlato diplomo občin^ega' sindikalnega svet h Sevnica. Za zmaga valno ekipo .so kegljali: Cigler. Kolar, Svab, Krpa. Drnač in Radej. ■ Sevnirani zmagali tudi v rokometu — Na rokometnem turnirju so zmagali Sevničani pred Kr meljčani. Zmagovalna ekipa je prejela v trajno last pokal. Za Sevnico so igrali: Krejan. Svažič Balant, Bizjak, Lovrek, Drugovič, Trbovc, Krnc in Mars. Krmeljčani so nastopili brez štirih standardnih rokometašev. ■ Kopitarna rmagovalec pri strelcih — Na ekipnem, strelskem tekmovanju so prepričljivo 2ana-gali strelci Kopitarne I pred II eki{X) Kopitarne ter Partizanom (Sevnica). V zmagovalni ekipi ki je prejela pokal v trajno la.st so streljali Zupan, Kozamernik in Mejak, med posamezniki so bil: najboljši: Zupan 312 krogov, Kozamernik 311. Mejak 308, Mirtelj 304, Polutnik 303 ita. **rvih pet strelcev je prejelo diplome. J. Blae ■ KOC;EVJE — v petek, 8. no vembra, se je začelo mladinsko šahovsko prvenstvo Kočevja za letos. Na prvenstvu sodeluje 13 igralcev (7 trefcjekategomikov, 4 je. Osvojili so jo: Tone Rakovič, četrtokategomiki in 2 brest kategorije). v prvem kolu so zmagali favoriti: Kozole — Cuk 1:0, Dobrič — Rakovič T. 1:0, Vizjak — Rakovič V 0:1, Klun — Kravanja 0:1, i^ega — Vovk 0:1. Podkoritnik je bil prost. (I. S.) Posvet o množični telesni vzgoji v četrtek popoldne so se na pobudo izvršnega odbora republiške Zveze za telesno kulturo zbrali v Novem meslu predstavniki telesnovgojnih organizacij in dužbeni delavci iz občin Črnomelj, Grosuplje, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Na posvetu, ki se ga je udeležil tudi predsednik Partizana Slovenije Tone Florjančič, so kritično govorili o razmers* v telesni vzgoji. Ugotovili so, da stanje trenutno ni najslab-še. Dalo bi se še marsikaj narediti, zlasti z nekoliko povečano skrbjo za usposabljanje mladine v pripravah na vseljudsko obrambo. Nekatere misli tega posveta bomo objavili prihodnjič. Sd M CkI i I i Posvetovanja o množični telesni vzgoji so se udeležili predstavniki telesno-vzgoj-nih organizacij ter zastopniki SZDL in ZMS iz občin Cromelj, Grosuplje, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Posvet je bi! koristen in zanimiv. (Foto: S. Dokl) Od tu in tam ■ KOČEVJE — Na mladinskem hitropotezaiem prvenstvu za meseo november je 2aiiagal Teodor Dobrič pred Podkoritnikom, Klunom itd. Dobrič je kljub enoletni odsotnosti pokazal solidno znanje in še vedno sodi med najboljše mladince v Kočevju. Težave mu dela le klubska disciplina, kateri pa ss bo moral prej ali slej prilagoditi. (I. S.) ■ METLIKA — Občinska zveza za telesno kulturo v Metliki organizira v počastitev občinskega praznika tek po ulicah Metlike. Na teku, Id bo v nedeJjo, 24. novembra, bodo tekmovali mladinci, mladinke in člani. Zmagovalci v vsaki kategoriji bodo dobili pokal z diplomo, ostali bolje uvrščeni tekmovalci pa samo diplomo. (N. N.) ■ NOVO MESTO — Naslov prvaka T Občinski kegljaški Ligi za leto 1968 je osvojil Železničar, prvak II. skupine pa je Šentjernej. Rezultati zadnjih treh kol: Krka — Pionir -187:465, Vseh devet — Železničar 416:453, Luknja — Toplice 50:0, Toplice — Piondi 0:50, Železničar — Luknja 472:465, Vseh devet — Krka 498:455, Pionir — Železničar 494:486, Vseii devet —- Luknja 439:478 in Krka — Toplice 50:0. Končni vrstni red: 1. Železničar, 2. Pionir, 3. Luknja, 4. Krka, 5. Vseh devet in 6. Toplice. Najboljši posameaniki: Rodič 341 kegljev, Barbič 286, Hrastar 225, Dravinec 224, Pestič in Blatnik 220. .Majerle 192, Moro 183, Karpljub 181, Vovko 180 Itd. (J. M.) ■ BREZICE — Komisija za rekreacijo in šport pri občiriskem sindikalnem svetu je ponovno pobudnik športnega srečanja. V nedeljo, 17. t. m., bo v Breganl dvoboj sindikalnih reprezentanc v šahu, malem nogometu, kegljanju, odbojki, namiznem tenisu in streljanju z zračno puško. (V. P.) ■ KRŠKO — V .soboto, 9. t, m., je bil na brestaniškem gradu slovesen zaključek letošnjih delavskih športnih iger. Tokrat se jih je udeležilo okrog 600 športnikov, ki so tekmovali v atletiki, nogo metu, šahu, odbojki, plavaryu, rokometu, balinanju, namiznem te-tiisu, kegljanju, streljanju z zračno puško in krosu. Obenem so se dogovorili, da bodo organizirali tudi zimske športne igre; le te naj bi zajele smuk, veleslalom, teke in sankanje. (V. P.) ■ SEVNICA — V počastitev občinskega praznika Sevnice je bil odigran moštveni šahovski hitropotezni turnir sindikalnih reprezentanc. Med šestimi ekipami j« premočno zmagala Kopitarna I # 14 točkami, sledijo Kopitarna IH 8,5, Kopitarna II 8, Lisca 7,5, Šmarje 4 in ZI^ Krmelj 3, Kopitarna I v p>ostavi Blas, iiti, Novak in Pfajfer je prejela prehodni pokal. Po ekipnem turnirju je M odigran tudi hitrcpoteaaii turnir posameznikov, kjer je med 10 udeleženci zmagal Blas, pred Debelakom, Pfajferjem, Sibiljo, Mejakom itd. (B. D.) ■ NOVO MESTO — Znani so udeleženci šahovskega turnirja v Novem mestu, ki se prične v soboto, 23. novembra. Na turnirju bodo igrali Gornik in Osterman (Kočevje), Milievc (Maribor), Bratko (Ljubljana), Vavpetič in Ivačič (Domžale) ter NovomeSčanI Penko, Škerlj, .Sunjič, Sitar, Nagi in Šporar. (N. N.) ■ BREZICE — Brežiški roko-metaši, ki so uspešno zaključiU tekmovanje v jesenskem delu republiške lige, so v ponedeljek, 11. t. m., že pričeli z zimskim »suhim« treningom v telovadnici. V soboto pa se bodo udeležili rokometnega troboja v Samoboru, kjer tamkajšnji rokometni klufi praznuje 10. obletnico ob^ja. (V. P.) ■ NOVO MESTO — Končano je kegljaško tekmovanje v drugi občbiski ligi. Zmagali so kegljači Sentjemerja, pred Iskro (Novo mesto). Dolenjskim gozdarjem, Starih devet. Bolnico in Krko II. Kegljači Šentjerneja so se irvrstiK v prvo ligo, Toplice pa gredo i drugo. Najboljši posamezniki: Kastelic 270, Serini 258, Rustja 253, inž. Stor 250, Cvar 209, Gomizelj 195, Gruden 179, Spendal 157, Za* krajšek in Žnidaršič 148 itd. (J. M.) ■ KRŠKO — V okviru ljubljanske con^e rokometne lige Je bdlo v Krškem srečanje med domačimi rokometaši in Hrastničani. Tekma se je končala z zmago gostot 22:16. Sodnik je že na začetku tekme večkrat neupravičeno oškodoval domače moštvo, zato so domači igralci izgubili vsako voljo za igro. Domači so ponovno pokazali raztrgano igro, ki ni kazala nikakršne volje, da bi dosegli uspeh. Po tej tekmi Je Partizan na repu lestvice. Tehnični vodje Jelčič je dejal, da bodo poskušali vse, da se do spomladi dobro pripravijo. V moštvu Je tokrat odigral poslovilno tekmo Toni Sulc, ki odhaja v JLA. Za Krško so bili uspešni: Sulc in Mlakai po 4, Gane in Kovačič 3 te«r Slamnik in Arh 1. (L. H.) Podpora za razširitev Dolenjskega lista Izvršni odbor občinske konference SZDL v Novem i mestu je podprl akcijo za ! razširitev glasila SZDL Do- i lenjskega lista. Izvršni odbor I je sklenil da bo o pomenu j akcije obvestil vodstva kra- : jevnih konferenc SZDL. Za j najboljše posameznike, ki se j bodo izkazali pri nabiranju novih naročnikov, je lO predvidel tri pnikf.čne nagrade- Šolarji se pripravljajo za dan republike Na osnovni šoli Katje Ru-pena so pred kratkim imenovali posebno komisijo, ki bo skrbela, da bodo novomeški šolarji lepo in svečano praznovali dan republike. Te dni so sestavili program proslave, pevski zbor, literarni in dramski krožek pa so že začeli z vajami. Proslava bo 26. novembra. Člani dramskega in literarnega krožka se bodo predstavili občinstvu z recitacijami, prikazom nove in stare šole, pevski zbor bo zapel nekaj priljubljenih pesmi, na proslavi pa bo sodeloval tudi priznani oktet »Gallus« iz Ljubljane. m frf. mmm POL URE MA KR^ lF^/MF^/1 l ipaou „Delo za ljudi in z Kristina Cvelbar uraduje pol tedna v Šmarjeti, pol tedna pa v Škocjanu Kristina Cvelbar, šefinja krajevnega urada v šmarjeti, se je po dveh mesecih in pol že navadila biti tudi na enakem delovnem mestu v Škocjanu Ko je odšel šef škocjanskega krajevnega urada Franc Gabrič letos 1. septembra v pokoj, so odgovorni odločili, naj prične v Škocjanu začasno uradovati šef krajevnega urada v šmarjeti. Tako je Kristina Cvelbar že dva meseca in pol po tri dni doma, trikrat na teden pa se z avtobusom odpelje v Škocjan. Delo na dveh delovnih mestih, ki sta drugo od drugega precej oddaljeni, ni niti hvaležno niti nenaporno. In vendar Kristiria Cvelbar kljub temu nima nerešenih zadev. »Ni tako malo dela, prej nosti pa kot tajnica sveta, to bi rekla, da ga je včasih delo vedno opravljam, je preveč. Ker pa nimam rada opravil še več in če hočem zaostankov, delam popold- imeti vse narejeno pravoča-ne, večkrat pa tudi zvečer, sno in v redu, je seveda nuj-seveda kar doma. Ker 'sem no, da delam tudi v prostem na sestankih družbeno poli- času. Tudi prenekatero proš-tičnih organizacij večkrat za- njo za tega ali onega sem že pisnikarica, pri krajevni skup- napisala po službi,« je pri- Reševanje stanovanjskih zadev borcev Do konca novembra morajo biti zbrani vsi podatki, kar je sicer neverjetno in brez potrebe kratek rok, vendar pa ga kaže upoštevati in posvetiti zadevi vso potrebno skrb! NAŠ OBISK Idealizem še ni izumrl! Starši se vedno bolj zanimajo za razvoj svojih otrok - Urejene materialne razmere prosvetnih delavcev bi omogočile večjo izven-šolsko dejavnost - Važno je priznanje znotraj kolektiva. Ob obisku na osnovni šoli v Dol. Toplicah me je zanimalo, kako na nekatera pomembna vprašanja gledajo prosvetni delavci. Zato sem zaprosil ravnatelja šole prof. Vinka Cirnskega, da je v sodelovanju s svojimi tovariši odgovarjal na zastavljena vprašanja. Te dni člani upravnih ZB, ki izpol- odborov krajevnih zdru- njujejo pogoje za na-ženj borcev NOV obisku- J®tj6 posojila za rešitev svojega stanovanjskega problema. Sekretariat občinskega odbora Združenja borcev NOV občine Novo mesto in komisija za reševanje zadev borcev pri občinski skupščini sta imela v soboto, 9. novembra, skupno sejo, na kateri so se dogovorili o izredno važni in odgovorni nalogi: do konca novembra je treba zbrati in obdelati vsak primer nerešenega stanovanjskega problema borcev NOV. Kot kaže, gre za zadnje in dokončno prizadevanje, da se stanovanjski problemi borcev rešijo v določenem roku. In to po enotnih merilih za vso republiko. Ker je do sedaj te občutljive probleme re- I*rofesor Vinko Cirnski, ravnatelj na osnovni šoli v Dol. Toplicah, je odgovarjal na nekatera vprašanja s strokovnega področja. Kako ocenjujete zanimanje staršev za rast svojih otrok? »če bi ocenjevali samo na osnovi povečanega zanimanja za roditeljske sestanke in govorilne ure, bi lahko rekli, da je zanimanje veliko, žal pa moram povedati, da starši ne nudijo dovolj pomoči pri usmerjanju in navajanju otrok na delovne navade. Razen tega jim gre bolj za ocene, kakor pa za resnično znanje, ki bo otroku pomagalo v življenju.« Kaj menite o izvenšol-ski dejavnosti? »Pri večini prosvetnih delavcev je Se vedno veliko idealizma, kar je v tem poklicu nujno. Seveda pa je večja ali manjša dejavnost odvisna od določenih činiteljev; z urejenimi materialnimi razmerami prosvetnih delavcev bi dosegli to, da bi ti lažje delali v šoli, ker jim ne bi bilo treba delati doma.« Kako se naj oddolžimo ljudem, ki delajo v izven-šolski dejavnosti? »Ljudje, ki delajo, naj dobijo najprej priznanje svojega kolektiva, potem priznanje širše .skupnosti, razen tega pa za svoj trud še materialno spodbudo. Tako je danes, kolikor pa se bo vrednotenje dela prosvetnih delavcev spremenilo v dobrem pomenu besede, potem zadnje vprašanje odpade.« Kaj je vzrok za boljši ali slabši učni uspeh? »Razen urejenega sodobnega in pripravljenega pouka je nujno, da spremljamo delo vsakega posameznika in razreda kot celote. Važno je tudi to, da so med učenci in razredi stalna spodbudna tekmovanja, ki pripeljejo do večjih učnih uspehov.« S. DOKL kredita za vsakega posebej je zelo krat^, zato je tembolj važno, da pri tem delu objektivno in nepristransko sodelujejo s komisijami vsi, ki jim je do tega, da bi stanovanjske zadeve borcev dokončno rešili. Ko bodo ugotovljeni vsi upravičeni primeri, kar je naloga krajevnih organizacij združenj borcev NOV. fco morala vsakega takega borca obiskati še stroko\Tia komisija, ki bo izdelala predračtm za vsak primer posebej in ugotovila, ali bo potreben kredit za nakup stanova- nja, za p>opravilo, adaptacijo, dograditev ali novo gradnjo. Krajevne organizacije ZB so v sodelovanju z občinsko komisijo za reševanje zadev borcev že veliikio prianerov popisale, vendar je sedaj potrebno podatke izpolniti in razširiti, kot to določajo enotna merila za vso republiko. Vsi podatki s številkami vred morajo biti na republiškem združenju do kcnca novembra. Rok je res brez potrebe kratek in naloga • za ugotavljanje kampanjska, kot da ne moremo iz staire pralcse. Toda tako pač je, in potrebno je pohiteti, ob tsm pa vendar ne v škodo velike družbene odgo-vomo-sti do slehernega člana Zveze borcev! povedovala Kristina Cvelbar 6. novembra v škocjanski pisarni, kamor so ljudje ta dan prihajali po živinske potne liste za semenj na Bučki. »Kako ste se znašli tukaj v Škocjanu, ko imate opraviti z neznanimi obrazi, z ljudmi, ki imajo druge navade, morda drugačne zahteve kot vaše stranke v šmarjeti?« »Znašla sem se, zelo hitro sem se vpeljala v delo, saj je to na vseh krajevnih uradih podobno, če že ni enako. Da bi sem prihajali ljudje, ki bi mi bili tuji, pa le deloma drži. v teh dveh mesecih in pol sem jih spoznala vsaj 50 odstotkov vseh starejših od 14 let. Seveda mi tudi njihove navade ni*so povsem tuje. Ljudi hitro spoznavam in to mi veliko pomaga, ko pripravljam znn e take ali drugačne spise. S:cer pa je vse delo na tem delovnem mestu delo za ljudi in 7, ljudmi.« »Kakšnega dela pa imate največ?« »Izdajanje izpiskov iz matičnih knjig je tako rekoč na dnevnem redu; v Škocjanu jih gre na leto okoli 300, v Šmarjeti 240. Največkrat pa pridejo ljudje po živinske potne liste. V Škocjanu jih gre na leto okoli 2.000, v šmarjeti polovica manj. Ljudje pogosto iščejo tudi informacije (o taksah, evidenci živine in dru'^^m), sprašujejo, ali smejo popravljati hiše, na koga js treba nasloviti tako ali drugačno prošnjo itd. Ljudje so tega navajeni še iz časov ko sta bili v šmarjeti in š'-o-’janu občini. Na takem delovnem msstu mora biti človek res Voe.« I. Z. NOVOMEŠKA Yi(mm ševala vsaka občina po svoje, kar je med drugim upravičeno povzročalo nezadovoljstvo borcev NOV, je sedaj toliko bolj važno, da bodo zajeti res vsi še nerešeni primeri. To terja najskrbnejše ugotavljanje ni sodelovanje prav vseh in tudi drugih občanov. Po merilih republiškega združenja borcev NOV imajo pogoje za najetje kredita za rešitev svojega stanovanjskega problema vsi člani ZB, ki imajo pri-2mano delovno dobo v dvojnem trajanju za sodelovanje v NOB do konca 1944, invalidi NOV pa tudi za pozneje, to je do konca vojne. Pravico do posojila po teh merilih jim gre ne glede na to, če so zai>osleni, upokojeni, nezaposleni ali kmetovalci. Prav tako imajo to pravico vdove padlih ali umrlih borcev ter njihovi otroci, če niso pridobitno sposobni. Rok za ugotovitev vseh upravičencev do kredita kot tudi višine potrebnega 26. novembra bo proslava dneva republike Osrednja proslava v čast 29. novembra bo v torek, 26-novembra v domu kulture. Program prireditve bodo pripravili novomeški srednješolci in učenci osnovne šole Katja Rupena. Ogled nazai m naprej Poročali smo že, da je bila 29. oktobra dopoldne v Mirni Peči slavnostna seja občinske skupščine, na kateri je govoril njen predsednik Franci Kuhar o nastanku in bojih Novomeške čete v zgodovinskem 1941. letu ter o gospodarskem razvoju ter napredku občine Novo mesto v zadnjem času. Zaradi pomembnosti objavljamo daljši odlomek iz govora tov. Kuharja na tej geji ObS. »Ob našem prazniku ne moremo in ne smemo mimo napredka v preteklosti, predvsem v zadnjem letu in ne smemo in ne rtioremo mimo načrtov za prihodnost. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja je naše gospodarstvo — čeprav se je do nedavnega razvijalo precej samorastniško — doseglo take uspehe in način gospodarjenja, da to že predstavlja dokaj solidno osnovo, da se je sposobno nap/ej organsko razvijati. Vsi ekonomski pokazatelji kažejo na njegovo uspešno rast. V oceni gosF>odarskega razvoja za 1968, ki ga je sprejela naša skupščina, je v primerjavi z lanskim letom predvideno, da se bo celotni dohodek F>ovečal za 18,1 odstotka, družbeni proizvod za 17,3 odstotka, narodni dohodek za 17,7 odstotka, dohodek za razdelitev za 15,6 odstotka, neto osebni dohodki pa za 8.8 odstotka. Zbrani podatki o devetmesečni realizaciji kažejo, da ne bo bistvenih odstopanj od naših predvidevanj. Največji delež v družbenem sektorju gospodarstva daje seveda industrija in če primerjamo celotni dohodek, ga odpade na industrijo več kot polovico. l’ri tem ustvarijo naše znane firme IMV, Krka, Novoteks, Novoles in Labod nad tri četrtine celoLiega dohodka. Prav te delovne organizacije pa doživljajo v tem času svoj novi preporod, pri čemer gre za izredno hitro modernizacijo, pa tudi za precejšnje povečevanje kapacitet. Pri tem pa ne smemo prezreli naših manjših delovnih organizacij, kot so šent.jernej-ška Iskra, Ela in druge, ki so v svojih di- menzijah tudi ujele in našle svoj go<>po-darski preporod, nekatere i>a ta pot še čaka m jo bo potrebno čimprej prehoditi. Sreča je, da se delovne skupnosti skoraj v večini primerov zavedajo svojega položaja in svojih nalog. Čeprav jim trenutno stanje kaže ugodno sliko, iščejo izhod za jutn in še pojutrišnjem. In prav je tako. Mislim, da mora takim delovnim organizacijam naša skupščina z vsemi svojimi organi nuditi vso možno podporo; tistim redkim, ki pa so kljub pravočasnim opozorilom samozaverovani v svoje sedanje stanje, pa jasno in odločno z dejstvi pokazati, kam vodi njihova pot. Dokaj ugodno sliko kaže tudi izvoz, ki naj bi se v primerjavi z lanskim povečal skoraj za eno tretjino. Tudi tu ima glavno besedo industrija, ki izvaža predvsem na zapadno tržišče. Padec izvoza kaže kmetijstvo, kar je posledica znanega položaja, predvsem pr; prodaji živine. Naša skupščina je problem v kmetijstvu posvetila svojo zadnjo sejo in pri tem postavila odločno zahtevo, da mora družba kot celota dati kmetijstvu tisto mesto, ki mu v nacionalnem gospodarstvu gre in to še posebno ob znani mednarodni situaciji. Naše gospodarstvo je predvidelo, da bo letos investiralo blizu 5 milijard starih dinarjev, od tega industrija približno 3 milijarde, predvsem v modernizacijo in razširitev proizvodnih zmogljivosti. Kaže, da se bodo tudi ta predvidevanja uresničila, če ne bodo celo presežena. Vidne rezultate je doseglo tudi gradbeništvo, saj je znašal porast družbenega bruto produkta v tej panogi v preteklem letu 28 odstotkov nasproti 18 odstotnemu porastu v poprečju. To dejstvo je potrebno pripisati uspešnemu prodoru SGP Pionir na gradbišča izven domačega območja in v sosednjo republiko. Stanovanjska izgradnja, ki tudi narašča, pa kaže prve znake urejenosti, predvsem na področju družbenih gradenj. Mislim, da je to edina možna pot za realizacijo sprejetih urbanističnih zasnov mnogih naših naselij. (Konec prihodnjič) če ne bo dovolj denarja, bodo šolske malice slabše Te dni je uprava novomeške osnovne šole »Katje Rupena« razposlala delavskim svetom večjih delovnih organizacij prošnje za denarno pomoč za šolske malice. V blagajni šolske mlečne kuhinje bodo ob koncu šolskega leta imeli kar za 12.000 din primanjklja- biva brezplačno. Iz blagajne krijejo tudi stroške za tople obroke, ki jih dobivajo otroci, ki se vozijo iz Jagodnika pri Karteljevem. Lansko leto so nekatera novomeška podjetja prispevala večje in manjše denarne zneske za kritje primanjkljaja ja, ki ga pa ne bodo mogli za šolske malice. Na osnov-kriti z denarjem, ki je namenjen za osnovno šolsko dejavnost. Letos dobiva na novomeški osnovni šoli šolsko malico 1410 otrok. 1258 otrok jo plačuje po polni ceni, ki znaša 10 din, 101 otrok po polovični ceni, 51 otrok pa jo do- Na vse drugo pa pozabljamo! Ivan Perhaj, predsednik KS v Brusnicah: »Svet naše krajevne skupnosti se pogosto sestaja, obravnava pa predvsem komunalna vprašanja. Kadarkoli skličem sejo, se pogovarjamo o tej ali oni poti, kot da nič drugega ne vidimo. No. to je razumljivo, saj so v svetu zlasti kmetje, ki jim popravljena pot vse pomeni. Za drue:e dejavnosti, ki so na dolgo in široko napisane v statutu. ni niti zanimanja niti denarja. Naj opomnim, da bi morala krajevna skupnost rešeta ti tudi kultumo-prosvet-no, zdravstveno-socialno in dru^a področja. Potro.šniški svet ne dela, čeprav ljudie nenehno kritizirajo trgovino, da iim ne preskrbi, kar potrebujejo. Ne rečem, da moralo 'lani sveta nastopati na od"'.! neti v pevskem zboru, biti knjižničarji, obiskovalci boln’kov in kaj vem kaj še. razpravljati pa bi kljub te mn morali o tem. Zakaj takih razprav ni že zdai, bi se morali vprašati tudi družbeno-politični delavci. Prepričan sem. da bi z boljšo kadrovsko sestavo sveta opravili naloge tudi na ne-komunalnih področjih. Statut zame ni prazno besedovanje, marveč zakon. Da bi v pri-hodnie reševali tudi druga vprašanja, bo treba v svet dobiti ljudi, ki ne bodo videli samo jamastih potov. anr^aK še kaj drugega. Vem. da take ljudi imamo: za to, da bi prišli v svet krajevne skupnosti, pa naj bi bila odgovorna predvsem Socialistična zveza.« Brusnice; slabo pobotanje Pred poravnalnim svetom pri KS Brusnice se je letos skušalo pobotati 24 sprtih strank. Uspeh ni kaj razveseljiv, saj se je p>oravnalo samo 11 klientov, vsi drugi pa So pravdo iskali drugje. — Največ sporov je med občani zaradi motenja posesti, dolgov, razžalitve časti, družin skih razmer in podobno. ni šoli upajo, da jim tudi letos ne bodo odrekle pomoči. DVE KRATKI IZ ŽUŽEMBERKA ■ SIVILJSKO-KROJAŠKI TEČAJ, ki ga vodi sodelavka tovarne šivalnih strojev Mirna, so organizirali v Iskrinem obratu v Žužemberku. Tečaj obiskuje 25 žena in deklet. ■ TEČAJ ZA PRVO POMOČ se je pričel pred kratkim tudi v Žužemberku. Slušatelji prihajajo iz vsega področja krajevne skupnosti. Tečaj so organizirale krajevna organizacija RK Žužemberk in krajevne organizacije SZDL. Vodovod in črpalka na Dvoru? Na prihodnjem zboru volivcev bodo občani z Dvora razpravljali o gradnji novega vodovoda in ---- bencinske 'ke Predstavniki družbe-no-političnih .jiuzacij in občani se živo zanimajo Uidi za vsa pereča vprašanja v kraju in okoliških vaseh. M. S. Martinovanje pri upokojencih Društvo upokrjcncev N:>vo mesto otvarja v soboto, 16 novembra, ob 19. uri prenovljene klubs^ke prostore. Ob tej prilož;nosti bo tudi Iradi-cicnalno martinovpjn’e Upokojenci in upokoi^'^’-e vi'urino vabljeni 90 let Mikličeve mame v ponedeljek 11. novembra, je dopolnila 90 let življenja Jožefa Mikličeva iz Mačkovca pri Novem mestu. Kljub spoštljivi starosti se Mikličeva mama kar dobro držijo. V svojem dolgem življenju je precej pretrpela: požgali so ji domačijo, ubili sina in domačem dvorišču, pregnali sinove m moža. Dobro si je zapomnila Jakosti okupatorja' Sedaj se je njeno življenje le nekoliko umirilo. Zenica je zelo skromrui in ima malo želja. Med največjimi je ta, da bi še mdela na svojem do- Preprecujmo nesreče in naučimo se pomagati! — je pisalo na tabli pri tečajnikih prv"« pomoči na Otočcu, ko so prišli na zaključek 20-umega seminarja prve pomoči. Seminar, ki ga je organiziral občinski odbor RK v sodelovanju z oddelkom za narodno obrambo pri občinski skupščini je uspešno opravilo 18 tečajnikov. Zdravnik Zvonko Vidic (na sliki) sprašuje tečajnico. (Foto: S. Dokl) Obisk v gostinskem šolskem centru Nada Žunič, direktorica zavoda za napredek gospodinjstva iz Beograda, v Novem mestu — Zanimala se je za spominke in kozmetične izdelke 7. novembra sta obiskali Se posebej sta se gostji za novomeški gostinski šolski nimali za ročna dela, kera center direktorica javoda za mične izdelke in druge spo- napredek gospodinjstva ter direktorioa vzgojnega progra- ma zavoda iz Beograda. Po ogledu novomeškega gostinskega centra, ki sta ga gost- minke ter za možnost nabave. Prav tako sta se kasneje v tovarni Krka zanimali za kozmetične i25delke ter dali pobudo za tesnejše sodelova- jama razkazala direktor Mar- *nje z beograjskim zavodom KO Ivanetič in strokovna sodelavka Milka Češarek, sta Beograjčanki pohvalili delo. V razgovorih o programu go-stmskega centra in financiranju sta sodelovali še Ema Muser, predsednica sveta za prosveto in kulturo, ter Francka Slak, prva direktorica novomeškega gostinskega centra. Spet 21 novih vzornih voznikov v naši občini 7. novembra popoldne sta v prostorih UVJ v Novem mestu predsednik komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri ObS tovariš Jože Gosenca in tajnik komisije Ivan Rolih podelila 21 voznikom plaketo »VZORNI VOZNIK«. Na predlog občinske komisije je zglednim šoferjem podelila to priznanje republiška komisija, dobili pa so ga: Aljoz Kos, šofer zdravilišča IZ šmarjeških Toplic; dr. Božo Oblak, zdravnik v Novem mestu; dr. Adolf Spiler, upravnik zdravstvenega doma v Novem mestu; Ludvik Me-Žan, šofer ELEKTRO Novo mesto; Anton Remec, namestnik komandirja PM v Novem mestu; Karel Antončič, Jože Fabjan, Anton Klevišar in Mirko šiško, vsi šoferji pri KREMENU v Novem mestu; Jože Pavlič, šef avtomobilskega parka, Jože Strugar, šef mehanične delavnice, ter šoferja Anton Gazvoda in Anton Prus, vsi pri SGP PIONIR v Novem mestu; Martin Uhemik, šofer hotela Grad Otočec; Alojz Pucelj, šofer podjetja PTT v Novem mestu; Ivan Mikec, šofer »Hmelj nika« v Novem mestu; Ludvik Rabzelj, šofer Gozdnega gospodarstva v N. mestu; Alojz Simončič, šofer pri SGP PIONIR; Alojz Šircelj in Ignac Krhin, šoferja mesnopredelovalnega podjetja v Novem mestu, ter Franc Bradač, šofer pri Gozdnem gosF>odarstvu v Novem mestu. šoferjem, ki so dobili priznanja tudi za tovariški odnos do drugih udeležencev v cestnem prometu in za varno vožnjo, čestitamo! Vzorni vozniki po spre.iemu plaket (Foto: M. Vesel) za napredek gospodinjstva V TRI KRATKE IZ DOL. TOPLIC ■ MUZEJ V TOPLICAH prav radi obiskujejo domačini in tujci. Gostje sl z navdušenjem ogledujejo etnografski oddelek, skoraj vse pa zanima tudi oddelek NOB. Škoda je, da so razstavljeni predmeti stisnjeni v premajhnem prostoru in da za mnoge predmete sploh ne najdejo primernega mesta. Obiskovalci si jih bodo lahko ogledali šele tedaj, ko se bo muzej preselil v večje in primernejše prostore. ■ TEČAJ ZA PRVO PO MOC, ki ga je organizirala krajevna organizacija RK, obiskujejo žene in dekleta iz Toplic in okoliških krajev. Udeleženke bodo pod strokovnim vodstvom obnovile znanje o prvi pomoči in bodo lahko pomagale ponesrečencem. ■ GOZDARSKI SEMINAR, ki ga obiskujejo gozdarji iz vse države, se Je začel pred kratkim v Dolenjskih Toplicah. Slušatelji stanujejo v zdraviliškem domu. DRAGO GREGORC Imeli bodo tečaj Ta teden se bo v Gaberju pričel tečaj prve pomoči, kot priprava na vseljudsko obrambo prebivalcev. Tečajniki bodo opravili 20-urni praktični in teoretični seminar, aa zaključek pa bodo še preverili znanje. Dr. Stane Pavlič predaval v Novem mestu 7. novembra je dr. Stane Pavlič, predsednik komiteja za ekonomske odnose s tujino pri republiškem izvršnem svetu, predaval na enodnevnem seminarju v Novem mestu o ekonomskih in političnih pogledih sodelovanja Jugoslavije 'z državami — članicami SEV. Seminar j€ priredil Zavod za izobraževanje kadrov, udeležilo pa se g:a Je 26 ljudi iz 68 delovnih ter družbeno-političnih organizacij sedmih dolenjskih občin. lastnem nacionalnem in kozmetičnem salonu v Beogradu nameravajo predstaviti tudi Krkine kozmetične izdelke, pokazali pa jih bodo še v Portorožu, kjer bodo v kratkem odprli podružnico. Dogovorjeno je bilo, da bodo prve stike poglabljali, ker je to za beograjski zavod in za novomeške partnerje koristno. Pobudo za prvi sestanek pa je dala podpredsednica JRK Mara Rupe-na-Osolnikova. Konference ne bodo povsod lO občinske konference SZDL v Novem mestu je mnenja, da ne bo razpisal volitve v nova vodstva krajevnih konferenc S2Z>L v vseh organizacijah. Volilne konference bodo samo v tistih organizacijah, kjer je treba učvrstiti vodstvo. mu sina ki še vrsto let dela v Nemčiji. Upamo, da se ji bo ta skromna želja kmalu izpolnila. Sd IZ NOVOMESKE^Ie. PORODNiŽNiCE^il Pretekli teden so v novomeSki porodnišnici rodile: Jožefa Murn Iz Trebče vasi — Jožeta, Zofka Judnič iz Kota — Jožeta, Marija Ladika iz Orljakova — Snežano, Anica Novak iz Krškega — Petro, Frančiška Švajger iz Vranovičev — Martino, Marija Čolnar iz Leš-nice — Janeza, Amalija Grahek iz Otovca — Moniko, Frančiška 2ulič iz Oštrca — Ireno, Marija Vidmar z Jame — Valerijo, Ana Cerov-šek iz Za vratca — Justina, Vida Golobič iz Bršlina — Magdo, Anka Miljavec iz F^avutine — Dušana, Jožefa Kolenc iz Cešče vasi — Marto, Ana Zoran iz 2dinje vasi — Janeza, Milena čopič iz Velikih Brusnic — Tatjano, Marija Šuštaršič iz Dolnjega Ajdovca — Janeza, Tončka Prešeren z Vrha pri Pahi — dekilco, Marija Gorenc z Vrha — deklico, Ljudmila Gmaj-nič iz Gorice — deklico in Marija Dragovan iz Rosalnic — dečka. Novomeška kronika ■ ULICO TALCEV, ob kateri so razen številnih stanovanjskih hiš tudi tri šole in en zavod, so te dni dokončno asfaltirali in je po njej že dovoljen promet. Gotovo je to ena najpomembnejših pridobitev v tem delu mesta, zavedali pa se Je bomo šele zdaj, ko nam ne bo več treba mesiti blata ali gaziti prahu. ■ VEČ KOT 1.86 MILIJONA din se je do prvih dni novembra nabralo v skladu za zidanje nove osnovne šole, ki bo, kakor je znano, na Grmu. Več delovnih organizacij z območja novomeške krajevne skupnosti je tudi že podpisalo pogodbe o financiranju te šole. ■ NOVOMEŠKIM SREDNJEŠOLCEM bosta v kratkem predavala o filmu Vitko Musek in Vojko Duletič iz Ljubljane. Njuni predavanji bosta sodili v ožji okvir filmske vzgoje mladine, ki jo je pričel Zavod za kulturno dejavnost. ■ ZA 3. DECEMBRA je novomeško amatersko gledališče napovedalo premiero Finžgar j eve igre »Razvalina življenja«. Ljubitelji gledaliških prireditev z zanimanjem pričakujejo odrski krst tega dela v domači izvedbi, zlasti še, ker Je »Razvalina življenja« uvrščena v abonmajski spor^ novomeških gledaliških prireditev v tej sezoni. ■ 40 SLEPIH ČLANOV osnovne organizacije Zveze slepih v Novem mestu, ki zajema 7 dolenjskih občin, je letos letovalo v treh počitniških domovih ob morju. S slepimi člani so odšli na letovanje tiidi člani njihove družine ali pa *lspremljevalci. Da bi omogočili prijetne počitnioe ob morju tudi nekaterim tlepim čla- nom s podeželja, je osnovna organizacija prispevala zanje denarno pomoč v višini 4000 din. Vs«n tistim, ki so socialno močno ogroženi, Je osnovna organizacija nudila letos tudi manjšo enkratno denarno pomoč. ■ TUDI V PONEDEUEK je bila novomeška tržnica res dobro založena. Solato so prodajali po 2 do 3 din kg, motovilec (na merice) po 1 din, čebulo po 2 din kg, grozdje po 4 din, jabolka po 2,5 do 4 din kg, smetano v skodelicah po 2,60 din in jajca po 80 par. Tudi kramarski del tržnice Je bil poln pletenin, lončenih izdelkov in konfekcije. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — Rodila je Elica Rus z Ragovske ceste 21 — Majo »Ena gospa ml je rekla, da Jt ni žal čakaU pol ure na meso v samopostreMci DOLE9f JKC v Brfr llnu, ker se medtem sijajno »i-bava, ko gleda vinjenega mesarja in posluis njegovo nerganje nad ftninkamiU --------------- DOLENJSKI LIST AKCIJA »NOVI NAROČNIKI 1968/69« Črnomaljski zgled Občinska konferenca Socialistične zveae v Črnomlju se je za našo akcijo zbiranja novih naročnikov resno ofn^la, toda ne samo v besedah, temveč tudi v dejanjih. Predsednik občinske konference Lojze Sterk nam je pre\^nji četrtek povedal: »Takoj po vašem obvestilu, da ste se tudi letos lotili zbiranja novih naročnikov, sem imel razgovor z upravnikom črnomaljske pošte Vinkom škofom. Dogovorila sva se, da bo stalno spodbujal poštarje za nabiranje novih naročnikov in mi retdno vsak teden poročal, koliko novih so že pridobili. Dal mi je tudi seznam vseh poštarjev v naši občini, s kate. rimi bom navezal še osebne stike, Ker imam v statutu naše organizacije zapisano, da je naSa dolžnost skrbeti za dobro obveščanje ol>čanov zlasti preko domačega Dolenjskega Usta, je tudi naša dolžnost vašo akcijo podpreti s političnega stališča. O tem smo pred kratkim razpravljali še na seji izvršnega odbora občinske konference SZDL, prav tako bomo na vseh krajevnih konferencah SZDL, ki se bodo v naši občini zvrstile v novembru. Dolenjski lisi osebno priiH>ročali. S pomočjo pošte smo tudi že ugotovili, koliko naročnikom' ie imamo v posameznih krajih in kje bi lahko še pridobili nove. Ponekod imajo Dolenjski list že v vsaki hiši, kakor je primer v Adlešičih. Tam imajo priMižno 160 gospodinjstev; od teh jih 138 že prejema časnik. Ce bi tako zasičenost z domačim tednikom dosegli v vseh krajih, bi bili zadovoljni. No — to pa bi radi dosegli in zato b še nekaj drugih pošt in pismonoš: Cericlje 9 novih naročnikov, Omomelj 8, Draga-tuš 7, Kočevje 13, Osilnica 18 (pridobil jih je Anton Janež), Kostanjevica 4, Krško 25 (od tega Karel Geršak sam 23), Podbočje 6, Dol. Toplice 5, Dvor 3, Hiiije 4 itd. — Novomeški pismonoše so nam do torka prinesli 20 naročilnic, iz Stopič smo jih dobili 7, v Senitjemeju so pridobili 10 naročnikov, v Skocijanu 9, Žužemberku 14, Sodražici 4, Krmelju 12, Tržišču 5, Zabukovju 4, na Mimi 4 itd. V Sevnici so zbrali: Ivan Knez 16 naročnikov, 25denko Kus 5 in drugi poštni uslužbenci 3, skupaj torej 34 novih naročnikov. Tudi Trebnje se Je postavilo: Anton Hren je zbral v nekaj dnevih kar 20 novih naročnikov, Henrik Jerman 9 in Jože Zupančič 3, skupno v Trebnjem 32. Dolga je vrsta pošt, ki so-d^ujejo! Čeprav ni pismonoša, pa naš lanski zmagovalec Cveto Križ iz Kočevja tudi ne miruje: v kočevsko-ribniški dolini nam je zadnje dni zbral že 38 novih naročnikov in pravi, da bo kdr nadaljeval. Precej se ljudje naročajo tudi sami z dopisnicami, raste pa tudi števdlD novih naročnikov, ki bi radi Dolenj ski list prejemali v tujino. Z RAZPRAVE PRED OKROŽNIM SODIŠČEM V NOVEM MESTU Dolgoletno gorje je prekipelo... v torek je novomeško okrožno sodišče obsodilo na 2 leti zapora, pogojno za dobo dveh let, Štefko Slak, računovodkinjo iz Trebnjega Ob grozotah, ki sta jih pretrpeli Slakova in njena 13-letna hčerka, človeku zastane dih- Na razpravi, kjer se je morala Štefka Slak zagovarjati zaradi uboja svojega moža Ivana, smo slišali pretresljivo izpoved: — Alkohol je bil zanj poguba! Takoj po poroki je začel piti in že po 11 mesecih sem se hotela ločiti, a md je zagrozil, da živa ne bom prišla 6ez prag sodišča. S hčerko, ki je bila takrat še majhna, sva neštetokrat na pol goli ponoči bežali z doma. Prespali sva pri sorodnikih, včasih pa na prostem. Streljal je name že z zračno puško, se me lotil z nožem, da o udarcih z rokami sploh ne govo rim. Zmeraj je imel pod posteljo sekiro! Najbolj sem trpela zaradi tega, ker je so vražil otroka. Surovost, ki jo je kazal do hčerke, me je strašno prizadela. Nekoč jo je z verigo ‘priklenil v majhno klet, kjer je bila zaprta do treh ponoči, večkrat pa jo je tako priklenil tudi na podstrešju. Za vsako malenkost jo je, če je imel povod ali ne, strašno kaznoval in sadistično mučil Dekletce je živčno uničeno. Več let sem v pisarni pisala dnevnik o vseh grozotah in ga kdaj pa kdaj poktizala hčerki M'ajdi samo zato, da bi videla, kaj vse sem morala prestajati. Rotila sem io. naj se nikar nikoli ne poroči... Vsi so se ga bali Lani sem se z vsem, kar sem prinesla k hiši, odselila. Teden dni sva bili s hčerko zdoma, ko me je začela žlah-ta pregovarjati, naj se vrnem Prišla je tudi moževa sestra s sporočilom, naj grem takoj nazaj ali pa ena od naju s hčerko ne bo doživela novega leta. Samo iz strahu za otroka sem šla nazaj k možu. Grozotni dogodki so se vrstili. Zanje so vedeli tako na milici, kot v službi. Tresla sem se vsak dan in vsako uro. Lani smo moža, ki je imel zaradi čezmernega uživanja alkohola že privide, spravili v novomeško bolnišnico na zdravljenje. Upala sem, da bo postal drugačen. Ko je prišel iz bolnice domov, je bil mir samo nekaj časa, potem sem spoznala, da spet pije- Se bolj kot prej! »Ne vem, ne kdaj, ne kako ...« V ponedeljek, 27. maja letos je rekel, da gre v Trebnje, in zahteval od mene večjo vsoto denarja. On je odšel, jaz pa sem pripravljala večerjo. Ker ga dolgo ni bilo, sem šla pred hišo in ga \'i-dela, kako je, gredoč iz Trebnjega, zavil še v Pavlinovo gostilno. Pred hišo sem se po- govarjala z znancem, ko je prišel. Vpričo njega je rekel: »Danes se ju bom spet lotil!« Take grožnje niso bile nič posebnega, saj je že večkrat telefoniral na postajo milice in rekel: »Danes bom ženo zaklal!« Takrat, ob vrnitvi, je bil spet pijan. Sel je naravnost v kuhinjo po nož. Na vsak način je hotel dobiti otroka. Z nožem je š^ za hčerko, ker pa je imel nogo v mavcu, mu je lahko ušla. Stekla je v sobo in se zaklenila. Zavpila sem ji, naj skoči čez balkon! Nato je zagrabil mesarico in dejal, da bo v sobo prišel tako ali drugače. Kot navadno je tudi takrat zaklenil vsa vrata, ključe pa spravil v žep. Sel je proti hčerkini omari, Z bergljo je zmetal iz nje vse njene stvari, nato pa z nožem sadistično rezal njeno jopico, obleke ... Medtem je izpulil telefonsko žico in zahteval, naj spustim še rolete. Ne morem opisati, kako strašni so bili tisti trenutki... čez čas je šel v klet po-gledat, če se ni morda hčerka tam skrila. Pri sebi je imel nož, mesarico in steklenico konjaka. Na srečo otroka ni bilo. Potem je prihajal po stopnicah navzgor proti meni in rekel: »Zdaj pa: jaz ali ti!« Vtem je zamahnil proti meni s kladivom, hkrati pa omahnil in padel po stopnicah. Ne vem ne kako ne kdaj ... segla sem po kladivo in ga nekajkrat udarila po glavi. Obmiroval je in videla sem, da je mrtev.ilz halje sem mu nato vzela ključe od dnevne sobe, se zgrudila na kavč in jokala. Ko sem prišla malo k sebi, sem šla na milico. Sram me je bilo, da bi vse »V akcijo Dolenjskega lista sem se rad vključil. Želim pomagati, da bodo imeli v vsaki hiši na Dolenjskem naš list. Na mojem koncu^ bom zelo težko uspel, saj imajo skoro pri vsaki hiši že zdaj Dolenjca. Wjub vsemu upam, da ne bom ostal praznih rok._ Pridobil bom najmanj 10 naročnikov!« je povedal pismonoša Jože Repar v Dol. Toplicah (Foto: Slavko Dokl) DESET NOVIH KNJIŽNIH NAGRAD Med nove nairočnike smo z žrebanjem razdelili v torek opoldne 10 knjižnih daril. Danes jih bodo dobili po pošti: Frančiška Hervol, Bojsno 53, Globoko; Franc i^p^ar, Hrast 37, Vinica pri Črnomlju; Pavel Sti-mec, Mirtoviči 7, p. Osilnica; Drago Maruša, Sre-miška 3, Krško; Franc Pibernik, Suhor 7 pri Metliki; Božena Lavrič, Stare žage 4, Dol. Toplice; Rudolf Košir, Sodražica 72; Helena Lindič, Goveji dol 2, Krmelj na Dol.; Milka Stepic, Dol. Dobrava 4, p. Trebnje in Ivan Cuk, Roška 33 v Kočevju. Kako je potekel zadnji teden naše nove akcije? Ta teden na novo prijavljeni oz. zbrani novi naročniki so »orazdedjeni« po posameznih občinah ta-kotle: Brežice — 27 novih naročnikov, Črnomelj — 50, Kočevje — 44, Krško — 33, Metlika — 7, Novo mesto — 52, Ribnica — 13, Sevnica — 37, Trebnje — 34. Iz raznih pošt po Sloveniji in SFRJ je 24 novih naročnikov, iz inozemstva pa 8. Prosimo za nadaljnje sodelovanje in se z vsemi dosedanjimi ter novimi naročniki, bralci in prija-telji našega lista veselmio novih uspehov akcije. prišlo na dan, zato sem sprva trdila, da je umrl zaradi padca, na zaslišanju v Novem mestu pa sem povedala vse po pravici in opisala vso zgodbo 14-letnega trpljenja. Vse, kar je na sodišču po vedala Slakova, so priče po trdile, zato je sodišče menilo, da je njena izpoved odkritosrčna. Ugotovili so, da je zagrešila uboj na mah v skrajno razdraženem dvjševnem stanju, in ji prisodili 2 leti zapora, pogojno za dobo dveh let- Sodoba pa še ni pravo-močna. Prestano gorje je končano, vendar ga matd in hči, živčno strti, najbrž ne bosta mogli pozabiti. R. B. 11 kg težkega in 108 cm dolgega sulca je uplenil 3. novembra v Kolpi pri Lazih kočevski ribič Milan Lampe. To je doslej največji sulec, ki ga je kak kočevski'ribič ujel v tem delu Kolpe. Dosetlanji rekord je imel ribič Janez Mtrhar, ki je uplenil 10 kg težkega sulca. (Foto: Herman Struna) DOLENJSKI LIST Kadar se tepejo ženske... Primer iz V. Loke: žrtev je lahko tudi moški Te dni je bil v Veliki loki pri Trebnjem velik »hec«, ki bi lahko postal tudi velika tragedija. Teple so se ženske. Srdito, celo z nožem tn smrekovo lato. Nedolžno kri pa je prelil moški, ki je po-gumno posegel v boj. Zgodilo se je takole: Ko je ena i2aned žensk stopila v gostilno, so tri sedele pri litru vina. Beseda je dala besedo, zafrkljiva šala F>a je dala koea-rec, ki je priletel mednje, da so zavreščale. Vendar prvi uspeli met še ni dal pravega zadožčenija. Sla je do-mov, se vrnila z nožem v roki in se z eno iz- med treh žensk spoprijela kar pri železniški postaji. Na sporedu je bila točka, da bi se splačalo zapreti tudi televizor. 2ensQd sta se držali za lase, kričali ter vabili občinstvo, ki se je muzalo v previdni oddaljenosti. Prva je vihtela nož, druga pa smrekovo lato, s kat-bero se dđ dobro isprašiti hrbet. Pa je prišel moški in za ceno malo obrezane roke končal cirktiško predstavo, kateri je botroval alkohol. Končni olbračim bo naredil občani sodnik za prekrške. M. L. Za zlet bo potrebna pod| Na 4. seji stalnega sekretariata X. zleta bratstv v Karlovcu je bila 9. novembra seja stalnega sekretariata X. zleta bratstva in enotnosti, ki bo drugo leto v Bihaću. Pogovarjali so se o uspehih dosedanjih akcij, predvsem o srečanju mladih likovnikov v Sisku in pohodu na Triglav. Sprejet je bil sklep, da bodo vsi zletnl odbori zaprosili za finančno pKMnoč občinske skupščine, ker zlet ni samo telesnovzgojna, temveč tudi politična manifestacija. Računajo, da bo na vseh prireditvah v okviru X. zleta sodelovalo več kot 10.000 mladih iz Slovenije, Hrvaške in Bosne ter Hercegovine. Ena pomembnejših letošnjih akcij bo pohod mladih odbornikov občinskih skupščin po poteh udeležencev drugega zased*anja AVNOJ. Mladi odborniki se bodo zbrah v Bihaću, obiskali bodo Drvar in sodelovali na zaključnih s!r>vesnostih 29.no-vemibra v Jajcu. 1969 VSEBINSKO BOGATEJŠA PAVLIHOVA (ratika 1969 laj najde mesto v vsakem slovenskem domu Proti podražitvi bencina Gospodarska zbornica SRS ne strinja s predlagano po-ažitvijo bencina, enako sta-^e pa že nekaj časa izra-tudi javnost. V zbornici Bnijo, da je podražitev me-edja usluga osebni potroš-i, ki že tako preveč zaosta-, in da bo razen tega ime-posledice v celotnem go-.odarstvu. Ko bodo v so--■'nji Avstriji in Italiji od-avljeni prispevki za poplav-ince, bodo njihove cene za ncin enake našim. To^ bo marsikaterega turista odvfhi-od poti v Jugoslavijo, ka-fir so mnogi zahajali prav radi nižjih cen bencina, »dražitev ni smotrna, saj se v Italiji še pred leti drva namenoma odpovedova-svojim obremenitvam v ce-*h bencina samo zato, da se cena bencina čimbolj ibližala jugoslovanski. ?akaj ubiramo v Jugosla-ji tudi tokrat nasprotno •t? Vsekakor bi bila boljša šitev prerazdelitev sredstev ■ ceste v korist republik in pt, kot pa je podražitev incina! ‘^oškodovana prikolica 28. oktobra ob 15.15 je na ®ti Loški potok-Sodražica .vozil v hudem ovinku pol-> naložen tovornjak s pri-)lico v obcestni jarek. Vo-lo, ki je bilo naloženo z-iskami, je upravljal Adolf Slokar, šofer pri AVTU Ko-«vje. Na prikolici je za okoli '00 din škode. Neznanec okradel ABODOVO delavko Pri mostu v GSotni vasi je J^nanec 11. novembra okoli i’ ure napadel 17-letno LA-ODOVO delavko Marijo '^aševec, ji vzel torbico s 460 **^jl in pobegnil po travni-u- Storilca še iščejo. pora občin Va in enotnosti seji je bilo sklenjeno da bodo vse družbene >lavce, ki so doslej največ 'ispevali k izvedbi devetih >sedanjih zletov, predlagali t delovna odlikovanja, še >sebej pa bodo Danila Ko-i^iča IZ Novega mesta pred-jgali za odličje »Partizana *^aške in BiH«. Planinska 'cza BiH mu je že pode-a zlato značko. Slovesno ^ Jo bodo izročili na pri->dn]i seji sekretariata v Ba ttluki. —c Veselice ob polšjih luknjah Danes pri lovu na polhe ni reda - Uredba grofa Ortenburškega o lovu polhov Hudič je zopet odgnal ix)l- 2e grof Friderik Ortenbur-he s paše na zasluženo zim- ški, ki je gospodoval tudi v sko tapnje namrtč one, ki so še preživeli letošnji pogon i>o kočevskih hostah . . . Ostalo pa je še precej polhov in sicer zato, ker so bili lovci bolj turističnega značaja. Na ljubo njim maličimo stare navade in običaje nekdanjih polharjev, zato tudi ni tako velika potreba po polhih, ker so se »polharji« do prvega pobiranja že pošteno najedl odojka, ražnjičev, čevapčičev in podobnih dobrot, ki jih stari polharji niso poznali. Vse to so razumljivo zalili z žganjem vsemogočih etiket in z vinom, odlikovanim od brona do zlata. Tudi sicer pravijo stari polharji, da ni več pravega reda in spoštovanja starih navad. Lov se začne prezgodaj. Lovijo celo otroci, ki pobirajo drugim polharjem skrinjice in pasti izpod polšenj. V gozdovih prirejajo nekateri cele veselice, zato se žival seli itd. Nekaj bi bilo v tem pogledu treba ukreniti, ker bomo 'Sicer to živalco iztrebili, ko že tako nima več takUi življenjskih pogojev, kot nekdaj. Na Muhaberju kradli koruzo Na Muhaberju so neznanci v noči od 9. na 10. november ukradli Mariji Kastelic iz nezaklenjenega gospodarskega poslopja okoli 100 kg koruze m 15 kg fižola. V Gor. Selcih pri T : . —i pa ie približno v tem času neznanec vzel električni varilni aparat. V Drežniku zgorel senik Francu Krušcu iz Drežnika pri Vinici je 4. novembra zvečer požar uničil senik, v njem pa je zgorelo še 10 ton sena, mlatilnica, okopalnik in vprežni voz. Škodo, ki jo je povzročil ogenj, cenijo na 40.000 din. Domnevajo da gre za požig, sicer pa je preiskava še v teku. naših krajih, je izdal gozdno uredbo kočevskega gospodarstva. Za pravico in užitek gozdnega deie^a je moral koristnik odrajtati med drugim tudi 5 polhov letno za vsako polšnjo (polšjo jamo), ki je bila ugotovljena, v njegovem gozdnem deležu. Torej je bil le neki red! Gozdni deleži so bili strogo ločeni in tako v njih ni bilo nobene samovo-Ii“ -ko Rin/a je gorela, smo poročali v prejšnji šte\ilki našega lista. Vanjo je iz cistern kemične tovarne Kočevje steklo po zadnjih podatkih okoli 37 ton mazuta. Gasilci so mazut na Rinži zajezili in zažgali, da bi preprečili še večjo v-kodo (Foto: Peter Šobar st.) Avstrijska tovarna za naše kmetovalce Delovanje Poltingerjeve gnojnične cisterne bodo prikazali na 6 posestvih na Dolenjskem Avstrijska tovarna kmetijskih strojev Pottinger bo na povabilo novomeškega dru- * ■ m v torek, 5. novembra, se je pred mrakom nasmehnila sreča avstrijskemu ribiču Tonyju Ehrenbegerju, vrtnarju z Dimaja. V Krki je pri vasi Gaberje med Sotesko in Stražo ujel 114 cm dolgega in 12 kilogramov težkega sulca. V letošnji siilčji sezoni so tu.jci uspešnejši od domačih ribičev (Foto: S. Dokl) štva kmetijske tehnike in grmske kmetijske šole prikazala na kmetijskih družbenih in zasebnih posestvih v štirih dolenjskih občinah delovanje svoje traktorske cisterne »Tiger« za črpanje, prevoz in razprševanje gnojnice po njivah in travnikih. Prva demonstracija gnojnične cisterne »Tiger« bo že jutri, 15. novembra, ob 9. uri v kmetijski šoli na Grmu. Popoldne ob 14. url pa bodo de^ lovanje avstrijske cisterne prikazali na kmetiji Toneta Darovca v Ločni. V soboto, 16. novembra, bodo delovanje »Tigra« videli ob 9. uri na Lokvah, ob 14. url pa tudi obratu čmomaljsike KZ v Lokvah, ob 14. uri pa tudi na Krasincu na kmetiji Toneta Pezdirca. V ponedeljek, 16. novembra, bodo Avstrijci prikazali črpanje gnojnice ob 9. uri na kmetiji Ivana Abrama v Dobravi pri Kostanjevici, ob 14. uri pa tudi v Gor. Lenartu pri Brežicah na Peitr-kovičevi oziroma Skrbčevi kmetiji. Rakovnik: spet lačen vlomilec Različne vrste cigaret, salam, mesa In slanine ter nekaj drobiža gotovine le neznanec odnesel iz gostilne Javornik na Rakovniku pri Šentrupertu zadnje dni oktobra. Milica še vedno išče storilca, ki je spretno vlomil skozi dvojna vrata, nakradene dobrine zavil v zaveso, na hladilniku pa pustil prstne odtise, ki utegnejo pomagati pri preiskavi. Toda med zadnjo prireditvijo se je nekemu borcu s odpela bomba in padla na tla. Nekdo je zavpil:. »Bežimo! nastali paniki je bila dvorana v trenutku prazna, seveda Ji največ poskakalo skozi zaprta okna, pri čemer so razbili in polomil okvirje. Potem je dcsplodirala še bomba in lirala dvorano. V oi^:anizacijskem odboru je seveda zavladal pravi obi^ Kje sedaj v tako kratkem času dobiti toliko stekla, kako omfr tati in pobeliti stene in popraviti vse, kar Je uničila bomba pa dekleta in fantje v paničnem begu? Na srečo nihče ni bil ranjen, obup spričo razdejanja pa hit«o pozabljen. »Tedaj,« se spominja Todor Vujasinovič, »je bilo lažje osto beti vso zavezniško fronto v Italiji, kot v dveh, treh dneh dol^i toliko šip. Pa vendar je dvorana pričakala dan zasedanja J^>-polnoma zasteklena, čista, lepo dekorirana in topla. Vsi inšo-stori so bili oštevilčeni in določeni tudi reditelji. Bili smo prepričani, da ob prihodu delegatov, od katerih je vsak imel oštevilčen prostor, ne bo gneče, ki bi motila slovesni trenutek.« V zadnjem hipu so bili o zasedanju obveščeni tudi člani ss&-vezniških misij. Zanje, kot tudi za člane partizanskega pevskega zbora, borce, goste in prebivalce Jajca, je bil rezerviran pw>-stor na galeriji. Srečanje starih borcev revolucije v mraku 29. novembra 1943 so se po mokrih in ozkih ulicah Jajca pomikale skupinice delegatov za drugo zasedanje Avnoja. Pot jih je peljala proti Domu kulture, "ki je bil za ta zgodovinski večer še posebno slavnostno pripravljen. Bilo je mrzlo in deževno. Znočilo se je, toda luči niso gorele. Po odloku Vrhovnega štaba je bila električna osvetlitev izključena za vse mesto, razen za Dom kulture. Toda tudi njegova okna so bila dobro zatemnjena, kajti nad Jajce so pogosto priletela fašistična letala. BOŽIDAR JAKAC: Livno (skica s poti v Jajce 1943) V veliko dvorano doma, vso svetlo in okrašeno, so delegati prihajali očitno vznemirjeni in zasedali svoje prostore v parterju. Meščani Jajca, vojaki in oficirji pa so se zbrali na galeriji. Delegati so se seznanjali. Srečali so se stari znanci, predvojni študenti, prijatelji iz šole ali iz vojske. Pozdravljali so se prekaljeni bojevnika, soborci iz mnogih bitk in spopadov. Na pobočjih okrog Jajca in na cestah proti mestu pa so partizanske brigade še budneje opazovale sovražnika in bile pripravljene, da ga ustavijo, če bi hotel oditi proti Jajcu. Pisana množica zborovalcev Okrog sedme ure zvečer je bila dvorana polna. Delegati so zasedli svoje prostore. Na galeriji so peli mladinci, spodaj v dvorani so vršeli glasovi. Vsi so čakali prihod vrhovnega komandanta in začetek zasedanja. Ob spominu na te zgodovinske trenutke pravi Rodoljub Colakovič: »Ta zbor je bil nenavaden že po svojem zimanjem videzu. Med delegati je bdlo videti sivolase glave in golobrade mladeniče, delavce in profesorje, kmete in književnike, višje oficirje naše armade in navadne borce, duhovnike: pravoslavne, katoliške in muslimanske, preproste ženske v rutah in intelektualko. Večina delegatov je bdla v unifoimah, z revolverji za pa. som, toda bUi so tudi »civilisti«. Tu pa tam je bilo videti črnogorsko kapo in bosen^o kučmo, pa fes in delavsko. kapo s ščitom. Toda zbor je bil nenavaden tudi glede kraja kjer se je sestal. Ta kraj je bil uradno sestavni del tako imenovane Neodvisne hrvatske države, ki je bUa sestavni del tako imenovane Hitlerjeve »neipremagljive evropske trdnjave«. Ta zbor pa je predstavljal narode, ki so z orožjem v roki vstaJi proti »nove-mu« fašističnemu redu — se uprli prav v sami tej trdnjavi, ustvartld svojo vojsko in jo oborožili z orožjem, ki so ga največ zaplenili sovražniku. To zborovanje naj bi prineslo odločitve, ki ne bodo samo zanikale to klavrno »neodvisno državo« in ta »novi red«, temveč bodo po svoji svobodoljubni vsebini in bistvu pK>meniile novo stran v razvoju odnosov mfed človekom in člove'kom, med narodom in narodom. Slavnostni trenutek zgodovine Ob 7. uri 2wečer je dvorana nenadoma utilmila. V spremstvu članov Centralnega komiteja in Vrhovnega štaba je prišel v dvorano vrhovni komandant Tito. Njegov prihod so delegati in drugi pozdravili stoje in z dolgotrajnimi ovacijamd. Razleglo se je vzklikanje in ploskanje Titu in narodno-osvobodilni vojski. Zadonela je himna Hej Slovani. Na galeriji jo je zapel zbor partiizansikefira pledališča, dirigiral pa mu je skladatelj Oskar • Da m on RK zbira obleko in obutev 2U. novembra od 15. do 17. ure bodo v Kočevju zbirali rabljena oblačila, posteljno perilo in obutev. Vse to bo zelo prav prišlo v primerih povodnji potresa ali drugih nesreč, pa tudi za pomoč občanom, ki žive v slabših materialnih razmerah. Prosimo vas, da prinesete na zbirni center vse stvari čiste, urejene in v omotu, vreči ali škatli. Zbirnih centrovbo 16. kje bodo, pa boste pravočasno obveščeni. Za razumevanje in sodelovanje v tej solidarnostni akciji se vam iskreno zahvaljujemo in vas tovariško pozdravljamo! OBC.1NSK1 ODBOR RKS KOČEVJE Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo » Kočevju in Ribnici naslednje ma- loprodajne cene- Kočevje: Ribnica: (cena v din za kg) icrotnpir 0,75 0,80 sveže zelje 0,70 0,60 kislo zelje 1,55 2,00 kisla repa 1,55 2,00 fižol v zrnju 4,85 in 6,75 4,00 čebula 2,45 2,50 česen 12,75 11,00 solata 2,20 2,00 paradižnik 3,80 3,00 korenje 1,70 2,00 peteršilj 4,00 — rdeča pesa 0,90 1,20 cvetača 2,80 3,20 radič 2,45 2,00 Jabolka 2,80 1,80 hru^e 3,30 2,50 pomaranče — 10,00 mandarine 10,00 10,00 limone 7,20 7,00 banane 5,80 5,60 grozdja 4,50 4,20 Jajca (cena za kos) 0.73 in 0,76 0,70 In 0.65 Jože Horvat-Jaki v Kočevju 31 slik v izvirni tehniki (olje—emajl) bo od 16. novembra do 3. decembra razstavljaj v Likovnem salonu v Kočevju Jože Horvat-Jaki, slikar iz Naaarij. Otvoritev rr Ttave bo 16. novembra ob 18. url. Udeležil se je bo tudi Jaki, pred otvoritvijo pa bo, kot je že običajno v Kočevju. izveden krajši kulturni program Razstava bo nato odprta ob sredah in sobotah od 15. do 18. ure in ob nedeljah od 9. do 18. ure Cene v Kočevju in Ribnici štiri srne je pripeljal v Kočevje lovec Maks Konečnik. Na dlako jih je položil v revirju Rog pri gojitvenem lovišču KGP. Po letošnjem planu odstrela bo moralo v tem revirju gojitvenega lovišča pasti. 12 sm in prav toliko srnjakov. Srnjake so že odstrelili gostje, medtem ko mora lovec Konečnik položiti na dlako še 4 srne, in plan bo izpolnjen. Seveda odstreljuje le bolno in slabo divjad. (Foto; Primc) V negospodarstvu so osebni dohoditi ietos bolj porasli V gospodarstvu letos za 2,4 odstotka višji povprečni osebni dohodki, v negospodarstvu pa za 17,4 odstotka višji - Septembra je znašal povprečni osebni dohodek v gospodarstvu 913, v ustanovah pa 1005 din Povprečni osebni dohodki v kočevski obč’*ni so bili v gospodarskih organizacijah in obratih septembra letos za 3,7 odstotka nižji kot v istem mesecu lani, v prvih devetih mesecih letos pa za 2,4 odstotka višji kot v istem obdobju lani. V ustanovah so bili septembra letos osebni dohodki za 6,9 odstotka višji kot septembra lani, v prvih devetih mesecih letos pa za 17,4 odstotka višji kot v istem obdobju lani. Septembra letos je zn.T^al povprečni mesečni osebni dohodek v delovnih organizacijah 913 din, v ustanovah pa 1005 din. Med gospodarslt^iii panogami sta bili le dve, v katerih je znašal letos povprečni rre-sečni osebni dohodek preko 1000 din in sicer v prometu in trgovini; najniž.|o povprečne mesečne dohodke so le-tors izplačevali le v kmetijski panogi. Med negospodarskimi dejavnostmi so imele letos povprečni mesečni orie jni c*.( ho-dek na zaposlenega na 1 lOOO din naslednje skupine: zdravstvo, družbene organizacije, finance ter državni organi in uprava, medtem ko je bil DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ CESTA N.\ STARO PO. KOPALIŠČE je opuščena ali pa zanemarjena, so ugibali mnogi obiskovalci grobov sTojcetv na dan mrtvih. Tu Je Se veliko grobov starih domačinov in drugih. Gro. bovi v notranjosM obzidja bodo verjetno ostali, zato bi bilo tudi nujno treba popraviti teh neka] metrov ceste do pokopaUSča. Ob. čanom je nerazumljivo, da gradimo nekaj novega, staro pa pustimo propadati. ■ ■ ■ NOVO POKOPALIŠČE Je lepo, a na njem bi moralo biti več reda. Nujno bi bilo treba urediti in označiti prostor za odmetavanje smeti. Sedaj leži staro cvetje, venci, razne nerabne posode, plevel in steklenice vse naokrog. Vsak odvrže smeti tja, kjer Je naj-bllžje. Vse to bi spadalo na skupni prostor nekje izven območja grobov ■ ■ ■ MOCAN VETER v za-dnjih dr.eh Je marsikoga presenetil, posebno stanovalce v viSJih nadstropjih. Kjer so imeli odprta okna, jim je veter razbil šipe. Po mescu Je veliko &kode in bodo imeli steklarji kar obilo dela. Dobro. da n' bilo zaradi padanja Cre-pin) na pločnUce tn cesto nesreč. ■ ■ ■UEmVNO MESTO ME. STNEf;^ P>TVIKA. bo razpisala krajevna skupnost-mesto, ker bo Sel dosedanji paznik prihodnji mesec v pokoj. 2e sedaj se jih veliko zanima za to delovno mesto, vendar je opaziti, da niso čisto na jasnem z dolžnostmi in odgovornostmi paznika. Pri izbiri bo morala komisija dobro preudariti, da bo dobila strogega, objektivnega in doslednega člov^a, ki bo kos tej zahtevni službi. ■ ■ ■ TR2N1CA DO SEDAJ NI BILA NEGOVANA in urejena, da bi povsem odgovarjala sodobnim potrebam in zahtevam. Razni prodajalci se tudi niso hoteli prilagajati zahtevanemu redu, zaradi česar je trpela predvsem čistoča tržnice. Krajevna skupnost bo razpisala mesto oskrbnika tržnice, ki bo urejal celotno obratovanje in vzdrževanje reda na tržnici ■ ■ ■ NA NOVEM POKOPALIŠČU opazimo, da dajo svojci prehitro po pokopu postaviti spomenike. Veliko res lepih in c&u-snih spomenikov in robnikov grobov Je urejenih, žal pa že kažejo znake posedanja zemlje in pokajo, posebno robniki. Zaradi tega izgubljajo spomeniki in tudi cclo-tno pokopališče lepo podobo Urejeno pokopališče kaže stopnjo kulture vsakega naroda, zato bi morali biti v tem doslednpJSI' najnižji v socialnem skrbst* vu, ostalih družbenih službah ter v kulturi in prosveti. Povprečni mesečni osebni dohodki so letos v vseh gospodarskih panogah nekoliko porastu, najbolj v stanovanjsko komunalni dejavnosti za Razprava o splošni porabi Za ponedeljek, 11. novembra zvečer, je bUa v Kočevju sklicana razprava o stališčih, sklepih in poročilih družbeno-ekoncmskih izhodišč za oblikovanje dohodkov 2sa kritje splošne porabe v prihodnjem letu. Podrobneje bomo o razpravi, ki jo je sklicala SZDL, pisali v prihodnji števHki našega lista. izletniki še prihajajo v nedeljo, 10. novembra sta se pripeljala iz Kranja v Kočevje dva avtobusa izletnikov, iz Trebnjega in okolice en avtobus, v ponedeljek pa še dva avtobusa iz Kanala pri Gorici. Potniki so si ogledali mesto tn muzej, nato pa še Bazo 20. Gibanje prebivalstva v oktobru je bil na območju matičnega urada Kočevje rojen en deček, poročilo pa se je 7 parov. Umrli so: Alojzij Dražumerič, delavec, stanujoč v Kočevju Tomšičeva 6, star 31 let, in Franc Kenda, upokojenec iz Kočevja, Rudnik 1, star 62 let. Še 7 mladincev v ZK 7 mladincev in mladink v starosti od 17 do 20 let je v soboto, 2. novembra, sprejela v Zvezo komunistov osnovna organizacija Rožni teren v Kočevju. Pri slovesnem sprejemu so novim članom spregovorili med drugim tudi prvoborec Nace Kamičnik, sekretar komiteja občinske konference ZK Stane Lavrič in stari komunist Andrej Pirnat. Sprejete mlade člane so obdarili s knileami Obrambna vzgoja se je začela Krajevne skupnosti in delovne organizacije uspe* šno izpolnjujejo program obrambne vzgoje Koordinacijski odbor za vprašanja narodne obrambe pri občinski konferenci SZDL Kočevje je imel v petek, 8. novembra sejo, na kateri je razpravljal o programu dela za jesensko in zimsko sezono. Seje so se udeležili tudi predstavniki delovnih in družbenih organizacij ter društev. Na sestanku so ugotovMi. da nekatere krajevne .sku n >-sti, delovne organizacije in društva že uspešno izpolnhi jejo dela, ki jih predvidcvn program obrambne vzgojp. pa tudi drugod ga bodo začeli izpolnjevati člmprej. Pogovorili so se še o okvirnem programu za delo posameznih organizacij in društev v zvezi z obrambno vzgojo. Po drobnejle programe bodo iz deljli v organizacijah in dvu- Slaba cesta Cesta Brezovlca-Predgrad v kočevski občini je zelo slabo vzdrževana, medtem ko je cesta od Livolda do Brezovice precej boljša. Cesto do Brezovice vzdržuje kočevski obrat novomeškega Cestnega podjetja, cesto od Brezovice do Predgrada pa črnomaljski obrat istega podjetja. Prebivalci Poljanske doline se boje, da cesta tudi pozimi ne bo zadovoljivo vzdrževana in plužena, s čimer bi bila ta dolina lahko odrezana od sveta. Najbolj bi občane prizadelo, če bi do njih ne mogel niti zdravnik. štvih. Pri tem jim bodo pomagali predstavniki koordinacijskega odbora. Na sestanku so se pogovorili tudi, kako še bolj pri.eg-nlti k temu delu mladino, kako poživiti delo nekaterih organ'zacij in klubov ter tako še bolj okrepiti politično enotnost vsega prebivalstva. Sestanek je bil zelo koristen tudi zato, ker so se pre:lstavniki društev in organizacij seznanili s čl ni ko'rdinacijskega odbora za vprašanje narodne obrambe, zaradi česar bodo v bodoče lahko tesneje sodelovali in si pri delu pomagali z nasveti, kot tudi z materialnimi in s tehničnimi sredstvi. Predgrad: 10.000 din škode zaradi divjadi Lovska družina Predgrad je imela 27. oktobra skupen lov. Padli sta dve košuti in srna. Predgrajska lovska družina po izjavi lovcev skrbi za pravi odstrel, ker potem iz tega izkupička plačuje škodo, ki jo povzroča divjad. Po oceni lovcev znaša letos na območju lovske družine Predgrad škoda že blizu 10.000 din. 16,8 odstotka. Znižali so se le v prometu za 8.2 odstotka. Podobno je tudi v negospodarskih panogah, kjer so osebni dohodki povsod pora-stli — najbolj v zavodih za socialno zavarovanje in sicer za 29,7 odstotka. Znižali so se le v kulturno prosvetni dejavnosti in sicer za 4,3 od sto tka. Seveda pa so znotraj posameznih gospodarskih in negospodarskih panog, se pravi v posameznih delovnih organizacijah, obratih in ustanovah še občutnejši premiki v povprečnih mesečnih osebnih dohodkih in to navzgor in navzdol. J. P. Nočnine oktobra v mesecu oktobru so v hotelu PUGLED v Kočevju zabeležili 621 nočnin (513 domačih in 108 tujih), v istem mesecu lani pa kar 840 nočnin (772 domačih in 68 tujih). Število tujih nočnin je torej občutno porastlo, število nočnin domačih gostov pa še občutneje. Med tujimi gosti je lani in letos prenočevalo v hotelu največ turistov iz Zahodne Nemčije. Prekupčevalci na tržnici Inšpekcija je zasegla mladoletnemu prekupčevalcu blago - Zasebniki nočejo konkurirati Kojevski potrošniki želijo, da bi na tržnici prodajalo čimveč zasebnih prodajalcev in podjetij ter da bi si med seboj konkurirali tako v cenah sadja in zelenjave kot tudi v kvaliteti. Hkrati pa naj b- zasebniki konkurirali še rednj domači trgovini 2al pa se dogaja prav ns sprotno. Domači prodajnim TRGOPROMETA uspešno kon kurirata prodajalcem na tržnici tako v kvaliteti blaga kot tudi v cenah! Zgodilo se je celo, da so tuji prodajale’ na tržnici napadli prodajalke TR(X>PROMETA, češ da jim »nelojalno konkurirajo!« Ko so prišle prodajat na tržnico, so jih napodili prodajat v trgovino... Tržna inšpekcija je posumila. da na tržnici prodajajo prekupčevalci, čeprav je tu dovoljeno predajati le proizvajalcem. Ti prekupčevalci poceni kupijo in Irago prodajajo sadje in zelen, ivo, ki so jo pripeljali na nržnico posamezni proizvajalci ali podjfetja s Primorske, iz Ljubljane in Zagreba. Tako je inšpekcija ugotovila, da je nek! mladoletni prekupčevalec kupil raznovr 'no sadje in zelenjavo po pavšalni ceni 1,40 din za kg, n:;to pa isto blago proda.jal na drobno po 3,80 do 3 din kg ali /a najmanj enkrat dražje! Inšpekcija je prekupčevalcu blago zasegla, n.i«*B:a pa prijavila sodniku za prekrške. Delo inšpekcije pri odkrivanju prekupčevalcev je težko, še težje pa je zbiranje ostalih potrebnih podatkov o tp-čevalcih, ki so običajno iz drugih republik. Težko jim je izreči tudi primem» Kazen, ker se običajno u.^otovi, da so sami socialno j^.*f>»cni ali pa so iz social.lo ogroženih družin. Ustanovili smo hortikulturno sekcš'o Kočevski ljubitelji cvetja so ustanovili hortikulturno sekcijo, za predsednika pa izvolili inženirja Oražma - Razdeljenih več nagrad, priznanj in pohval za trud pri ustvarjanju lepše podobe mesta V začetku tega meseca so v Kočevju pri turističnem društvu ustanovili hortikulturno sekcijo, za njenega predsednika pa je bil izvoljen inženir Dušan Oražem. Sekcijo so utanovili na se-cstanku s prebivalci Kočevja, ki so bili nagrajeni ali pohvaljeni za trud pri ustvarjanju lepše podobe mesta. 'Taijrade m pohvale so sprejeli tisti hišni sveti ali posamezne družine, ki so imele med turistično sezono najlepše urejene fasade hiš ter na vrtovih, oknih in balkonih največ in najlepših rož. Prvo nagrado v znesku 300 din je prejel hišni svet doma telesne kiilture. drugo v znesku 2'H) d’n družina Oražem, dve tretji po 100 din pa hišna sveta Kolodvorske ulice 2 in II. Posebna priznanja v «bl*ki nloščiop »Mladenka« so dobili Alojz Žnidaršič, Jože 2agar, Herman Kotar, družine Valič, Ožbolt (Prešernova c.), Ožbolt (Rožna ulica). Čolnar in Pšenica, hišna sveta Reške ceste 9 in 11 ter podjetje INKOP. Pismena priznanja oziroma pohvale je dobilo Se 38 drugih posameznikov, družin, hišnih svetov in delovnih orga nizacij oziroma obratov Za lepo urejene izložbe so dobili pismena priznanja prodajalne TRGOPROMETA r Galanterija, Manufaktura. Tk^nv na Teks*-fl in Prehrana ter aranžerja podjetja Marila Nosan: on Sf* proda jalna zagrebškega podjetja STANDARD KONFEKCIJA; Ljubitelji cvetja so ustanovili hortikulturno sekcijo predvsem zato, da si bodo med seboj izmenjavali izkušnje o gojenju cvetja in njegovem prezimovanju, da bodo prišli ceneje do sadik m semen, nekateri pa so izrazili željo, da bi kupili skupno tudi nekatero opremo oziroma strojčke (na primer kosilnico), ki bi jih potrebovali pri svojem delu Sestanka so se udeležili tudi predstavniki Ijubl.iansknjja hortikulturnega društva k' so or’kaz'ili d‘'’')07iM^’0 g'^e- niu cvetja In ure'aniu vrtov nri nas in po svetu, razen tega pa so imeli Se predava-ntano-vanjski blok v Semiču, ki ga je podjetje gradilo v sodelovanju s iovarno ISKRA. Da ^so ’ ju • lahko zgradili, so te-meljiiorizpraznili.: blagajno, zato.'ril' upanja"/. Tla hi se v :e-tu 1989 l^ikdk lotili novih gradenj. Ce‘ bo šlo pq sre čl, bodo v Črnomlju‘pfihrtd-njl stanovanjski blok začeli graditi šele 1970. Podjetje bo v kratkem prevzelo tudi kemi'jno čistilnico In pralnico. Za zdaj bodo prostore in stroje samo delno popravili, prihpdnje leto, če bo s pralnico že kaj zaslužka, pa se bodo lotili, večjih preureditvenih del. nih pripravah tesno sodelovanje obeh komisij in da bo treba glede na skupna nerešena vprašanja Belo krajino obravnavati kot celoto. Prav zato bodo skupno izbirali najprimernejše kandidate za poslance. Semiška šola dobi avtobus Večleten problem prevoza šolskih otrok iz Stranske vasi, Strekljevca in Črešnjevca, ki imajo več kilometrov daleč do šole v Semiču, bo urejen. Po sklepu občinske skupščine Črnomelj bo občina jamčila za pooojilo, ki ga bo šola najela za nakup 15-sedežnega avtobusa. Priporočili so, naj bi vozilo čimprej kupili, da bi že od 1. decembra dalje lahko vozili otroke v šolo. Kot kažejo izkušnje v Metliki, iolski avtobus ni nedonosna investicija, saj bi lahko opravljal še vrsto usluž-nostnih prevozov. Semiški oktet v Kranju 3. novembra je bila v Kranju javna radijoka oddaja »Kranj vabi Belo krajino«, na kateri so z velikim uspehom nastopili člani semiške-ga okteta ter Silvo Mihelčič iz Črnomlja, ki je igral na elektronsko harmoniko. Marda bo do povratnega srečanja prišlo v Črnomlju. Ta mesec nova vodstva v krajevnih organizaGijah Novembra 'bodo irhelc vse krajevne organizacije s:^bL na črnomaljskem ppclro'lju krajevne konference, na katerih bodo obravnavali dveletno delo, obenem pa izvolili nova vodstva-. Hkrati bodo .rsizpravljalj.* o rfedela'tfnih članih občinske konference SZDL ter namesto nnh predlagali boljše. Na konferencah, ki se bodo zvrstile do konca meseca, bodo razpravljali tudi o pripravah na skupščinske volitve. v zvezi s tem pa bodo oceriie-vali še delo občinake ?:V žepu imam tudi še nož!« Vaša trgovina je vedno polna kupcev. Kolikšen promet ustvarite, kako skrbite za za. loge in kako poslujeta bife m kuhinja? V poletnih mesecih je bilo prometa nekoliko več, zdajle pa je malce upadel. Vsak mesec prodamo približno za 200.000 din blaga, ki nam ga vsak teden sproti dobavljajo iz Ljubljane. V bifeju še ra di oglašajo domačini in tujci, ki potujejo skozi Belo krajino, m čeprav so prostori majhni, zabeležijo tudi lu vsak mesec okoli 35.000 din prometa. V kuhinji pripravljamo enolončnice in tople o-broke po dokaj zmernih cenah. Na tople malice prihajajo k nam delavci iz nekaterih delovnih organizacij, cb semanjih dneh pa tudi oko-iški kmetje. Ce bi se .število gostov še povečalo, bi se cena enolpnčniCj, ki ' naša zdaj od 1,80 do 4 din, £e zmanjšala. MARIJA PADOVAN JANEZ DULAR: Narodna čitalnica v Metliki (2) Kako so se odvijali dogodki na večer ustanovitve narodne čitalnice v Metliki pa naj lepše razberemo iz poročila, ki ga je anonimni dopisnik priobčil v Bleiwei-sovih »Novicah«. Takole pravi: »V nedeljo 15. oktobra imeli smo v Metliki prekrasen večer. Dolgo pogrešamo in željno pričakovano narodno čitavnico smo ta dan slovesno odprli. Akoravno vreme jako neugodno in hudobnega nasprotovanje čez mero, je vendar veliko domorodcev in domorodkinj od daleč in blizu skupaj prišlo, da so se prve čitalni-čine slovesnosti v beli Kranj i vdeležili. Tudi Hrvatje, naši vrli bratje, so nas s svojo navzočnostjo počastili.« Zbrali so se v hiši učitelja Schonbnma, ki je bila za to slovesnost okrašena z zastavami, s podobami, z venci in s transparenti. Razen tega je bilo na oknih šest grbov, poleg državnega tudi kranjski, hrvatski, ilirski, črnomaljski in metliški. Slovesnost se je pričela z nagovorom, kateremu je sledilo več zabavnih točk. Tako je »gospodičina Kapelletova izvrstno in prav s prijetnim glasom deklamovala«, pevci so zapeli več pesmi, med njimi tudi Hej Slovenci in Jenkov Naprej, ob odmorih pa je vrle domorodce zabala »gospodična Zoretičeva, ki je prav prijetno in mično na glasovir igrala in si občno hvalo zadobila.« Po končanem programu in zdravicah na čast škofu Juriju Strossmajrerju, dr. Bleiweisu in dr. Tomanu so domorodci zaključili svojo prvo »besedo« in odšli domov z željo, da bi si pripravili še veliko tako kratkočasnih In prijetnih večerov.* Iz prvih let delovanja Čitalnice nimamo ohranjenih nobenih zapisnikov. Na razpolago so nam le redka poročila v tedanjem časopisju ter nekaj dopisov čitalnice in tiskanih vabil v metliškem arhivu. Iz Bleiw8!isovih Novic že v prvem letu zvemo, da je čitalnica živahno zaživela. »Veselice, ktere so bile skoraj vsako nedeljo pred pustom so se tako prikupile. da je pristopilo obilo udov (šteje jih zdaj že nad 100), ki so jej bili iz začetka največji protivniki, spoznavši, da je stvar poštena in naravna.«* Istega leta so v čitalnici uprizorili Linhartovo veseloigro Zupanova Micka in imeli besedo, katere dobiček so namenili vojakom, ranjenim na italijanski fronti. Zelo zanimiv podatek iz tega leta je tudi, da je čitalnica imenovala djakovskega škofa dr. Josipa Juraja Strossmayerja za svojega prvega častnega uda. Strossmayer se je vodstvu čitalnice pismeno zahvalil za izkazano mu čast in ji ob tej priliki podaril 100 forintov. V letu isei zvemo, da je črnomaljski okrajni predstojnik grof Chorinsky čitalnici prepovedal igrati igro Bob iz Kranja, verjetno zaradi nemirov, ki so nastali istega leta v Ljubljani ob spopadu med člani Južnega Sokola in nemškega Turn-vereina. Naslednjega leta (1868) imamo o delovanju čitalnice le malo podatkov. V začetku leta so Novice sicer priobčile članek, v katerem hvalijo delavnost udov pri pripravljanju predpustnih veselic in plesov, vendar pa to prav gotovo ni vse, kajti Metličani so to leto takoj navezali stike z na novo ustanovljeno čitalnico v Črnomlju. To lahko izvemo tudi iz članka v Novicah, ki pravi, da v metliški čitalnici niso mogli napraviti za predpust več kot štiri veselice, ker so morali »tudi svojo mlajšo sestrico v Črnomlju pozdraviti in pohoditi.«’ Istega leta je prišlo tudi do spora med čitalnico in metliškim županom Sal-lokerjem, ki je zahteval nemško dopisovanje in je zavrnil neko slovensko pisano prošnjo. V odgovor je Slovenski Narod objavil članek, v katerem sprašuje metliškega župana, naj vendar pove, »v katerem jeziku se navadno razgovarja in kriči z ljudmi, ki k njemu kakor okrajnem ranocelniku po zdravila hodijo in kam bi prišel, da z ljudstvom v domačem jeziku ne obči?—« I To križišče, ki je zdaj zaradi Radmanove hiše nepregledno, bo kmalu najsodobneje urejeno. (Foto: R. Bačer) Radmanovo hišo bodo podrli v Metliki se lotevajo načrtnega urejanja prometnega vozla na križišču Metlika-Črnomelj-Karlovac - Zgradili bodo še avtobusno postajo! Občinska skupščina Metlika namerava v kratkem začeti z urejanjem prometnega vozlišča v bližini nove samopostrežne trgovine. Na prostoru, kjer zdaj stoji že precej stara Radmanova hiša, bo nastal sodobno urejen prometni otok, kar bo občina uredila na svoje stroške. Hišo so že odkupili in jo bodo v kratkem začeli podirati. Načrti za ureditev prometa na tem koncu Metlike so že v izdelavi, in kot vse kaže, bodo z deli začeli v najkrajšem času. Ob novem prometnem otoku nameravajo hkrati postaviti še bencin- sko črpalko, in kar je za občane še posebej pomembno; zgradili bodo avtobusno postajo. Medtem ko bodo potekala dela na križišču cest Metlika—Črnomelj—Karlovac, bodo zaprli skozi me’jto promet za vsa tovorna vozila ter ga preusmerili po stari cesti za pokopališčem. Spričo vse večjega osebnega in tovornega prometa skozi mesto, ki je v zadnjem času prav na omenjenem nepreglednem križišču postal že nevaren, bo urejeno prometno vozlišče ena največjih pridobitev za mesto. Prireditve za praznik Občinska skupščina, družbene in'O^tične organizacije v Metliki vabijo občane na prirMMV’e v čast ob. činskega praznika 26. novembra in dne\'^21r^publike, 29. novembra. Športna tekmovanja trajajo že od začetka meseca, 12. novembra pa je bila v Belokranjskem muzeju odprta tudi razstava »Belokranjski motava Božidarja Jakca«. I Danes, 14. novembra, bo ob 19.30 ljubljansko Mestno gled^išče gostovalo v TVD Partizan s komedijo »Zares čuden par«. ■ 21. novembra ob 19.30 priredi filmski klub »Fokus« v prostorih občinske skupščine večer ozkih filmov po BeJi krajini. ■ 24. novembra bo ob 9. uri tek po ulicah Metlike; ob 19.30 F>a nastopi vokalni koncert okteta »Gallus« iz Ljubljane. B 25. novembra bo ob 17. uri v sejni sobi občinske skupščine svečana podelitev nagrad športnim ekipam in posameznikom. ■ 26. novembra bo ob 10. uri slavnostna seja občinske skui>ščdne in občinskega odbora ZZB NOV; ob 11. uri otvoritev nove Postaje milice. ■ 28. novembra bo ob 19.30 v dvorani kina svečar na akademija v počastitev dneva republike. ■ 29. novembra pa bo ob 10. uri metliška godba na pihala priredila koncert na Trgu svobode. SPREHOD PO METLIKI ■ RAZSTAVA »SLO\’ENSKl EKSLIBRIS«, ki jo je Belokranjskemu muzeju posredovala Studijska knjižnica v Novem mestu, je bila zaprta konec oktobra. Ogledalo si jo Je nad 2500 ljudi. Minuli torek Je bila odprta nova razstava »Belokranjski motivi Božidarja Jakca«, ki prikazujejo zanimive risbe in skice, ki Jih je umetnik ustvaril, ko Je poleti 1940 nekaj časa letoval v Bell krajini. ■ NEKAJ NADOBUDNIH METLIŠKIH STUDENTOV, ki se že dalj časa ukvarjajo s fotografijo in filmanjem, se je pred kratkim združilo v filmski klub FOKUS, ki namerava prihodnje leto pos-sneti več ozkih dokumentarnih filmov. Člani pa se bodo poskusili tudi v Igranem eksperimentalnem filmu. Javnosti se bo klub predstavil v okviru proslav občinskega praznika v četrtek, 21. novembra, ko bodo člani na temo »Po Bell krajini« predvajali nekaj ozdcih barvnih filmov. ■ ZABAVNOGLASBENI ANSAMBEL »Bele breze« je znova pričel delati. Zadnji čas ni nastopal, ker je eden izmed njegovih članov odšel k vojakom. Zato pa se je pred kratkim vrnil od vojakov predmetni učitelj petja in glasbe Stanko Fux, ki Je prevzel strokovno vodstvo ansambla in ga številčno razširil. Menijo, da bo ansambel v novi zasedbi nastopil že okoli novega leta. ■ NA STREHI TANCIKOVE HIŠE na Mestnem trgu so minuli teden postavili železne nosilce in po njih usmerili električno cestno napeljavo. Doslej je tekla pod strešnim napuščem te hiše. pa bi lahko pri odpiranju oken ali kako drugače prišlo do hude nesreče. Zdaj Jo ta nevarnost odstranjena. ■ NA ZADNJEM ŽIVILSKEM SEJMU v Metliki so prodajali U-ter koruzne moke po 1 din, zmesi po 1 din, hter žitne kaše po 4 cUn in fižola po 4,5 din. Zelim-te glave so bile po 0,80 do 1 din, glave solate po 1 din, venec čebule po 2,5 do 5 din in venec česna po 5 din. Kepa sira Je veljala 2 din, jajce pa l din. Podjetja bodo zgradila novo varstveno ustanovo Večje gospodarske organizacije v Metliki so dale pobudo za akcijo, v kateri skušajo zbrati potrebna sredstva za gradnjo najsodobnejše otroške varstvene ustanove, kakršno v mestu zmeraj bolj pogrešajo. Ze začetni pogovori v delovnih kolektivih kažejo, da bodo do srede prihodnjega leta zbrali oko-li 700.000 din ter gradnjo še v istem letu končali. V novo varstveno ustanovo bodo lahko sprejeli 100 oirok in bo zrasla v bližini novega stanovanjskega naselja. Kačrt predvideva paviljonsko gradnjo s centralno kurjavo, prostore pa bodo lahko po potrebi prizidavali. O uspehu zbiralne akcije bomo še poročali. SZDL se pripravlja na volitve Občinska konferenca Socialistične zveze v Met^li.ci pripravlja osnutek volilnega pravilnika. Ta teden bodo gradivo predstavili vodstvom krajevnih organizaciji oljenem pa se bodo pogovorili o skupnem delu v predvolilnih pripravah. 40 slušateljev višje kadrovske šole v BETI Pri metliški tovarni BETI je začel pred kratkim delovati oddelek višje kadrovske šole iz Kranja, ki ga obiskuje 40 slušateljev. Večina je zaposlenih v tovarni BETI, nekaj pa jih je tudi iz Črnomlja. Sola ima prostore v Betini poklicni šoli, predavatelji pa prihajajo iz Kranja. Pouk je vsak dan popoldne, v želji, da bi se izobrazbena raven zaposlenih izboljšala, je sklenila tovarna BETI kriti Vse stroške šolanja za svoje delavce in uslužbence. Zares čuden par Drevi, 14. novembra, bodo gostovali v Metliki člani Mestnega gledališča Ijubljaiislvtga s komedijo Neil Simona »Zares čuden par«. Predstava bo v domu Partizana ob pol osmih zvečer. Vstopnice lahko dobite v predprodaji v turistični pisarni. Metliška ekipa je pripravljena Pri občiitškem odboru RK v Metliki je bila nedavno tega ustanovljena 7-članska zdravstvena ekipa, ki bo zmeraj pripravljena nuditi občanom prvo pomoč v slučaju elementarnih nezgod ali vojne. Ekipo sestavljajo prostovoljni bolničarji, ki so lani končali 80-ume tečaje prve pomoči, dobUl pa so tudi potrebno opremo In uniforme. Tečaji prve pomoči, ki so se lani na metliškem področju lepo uveljavili, se bodo nadaljevali tudi v letošnji zimi. Na terenu je predvidenih več 20-umih tečajev prve pomoči, v Metliki pa bodo začeli z novim 80-ur-nlm tečajem za vodje terenskih ekip, vodje gasilskih društev, prosvetne delavce in druge. ■ v NEDELJO, 3. NOVEMBRA popoldne. Je kmetijsko-živilski kombinat iz Kranja prikazoval v Drašičih delovanje univerzalrtsga traktorja PASOUALI, s katerim lahko kmetovalci z raznimi priključki opravljajo različnejša poljska, gozdna in domača dela. Delovanje tega traktorja so sl ogledali številni prebivalci. Isto demonstracijo so zastopniki kombinata iz Kranja ponovili na sema-nji dan v Metliki. Sindikat jutri o nagrajevanju Jutri, 15. novembra, bo v Brežicah plenum občinskega sindikalnega sveta. Na seji bodo obravnavali analizo o nagrajevanju v prvi polovici leta. Udeleženci so prejeli gradivo, da bodo laže sodelovali v razpravi in primerjali panoge med seboj. Beseda bo tekla tudi o izplačevanju nadomestil za dopuste. Sprejemanje cicibanov bo slovesno Pionirski odredi v občini se bodo vključili v Jugoslovanske pionirske igre le toliko, kolikor bo na razpolago denarja. Pripravili bodo likovno razstavo. V načrtu imajo slovesno sprejemanje cicibanov v pionirsko organizacijo, za kar prav tako potrebujejo nekaj denarja v blagajni. Pomap'nia jim bodo društva prijateljev mladine in šole. Na vse uredit ve na šolah bodo pionirji vabili ljubljansko televizijo. Pridelovalci koruze bodo nagrajeni To jesen je bilo zaključeno tekmovanje za pridelovanje hibridne koruze v Brežicah. Razpisali ga je oddelek za kooperacijo pri AGRARU v Brežicah skupaj s kmetijskim inštitutom Slovenije in živinorejsko-veterinarskim zavodom v Celju. Uspehi so bili zelo spodbudni. Odzvalo se je 29 tekmovalcev. Posamezniki so dosegli povprečno več kot 100 centov pridelka na hektar. Prvo mesto je osvojil kooperant AGRARIE Franc Mohor s Čateža; na hektar je pridelal 10.190 kg koruze. Drugi je bil Franc Gramc iz Gazic z 9.810 kg, tretji Anton 2i-bert iz Loč z 9.170 kg in četrti Martin Godler iz Brezi* ne. Najboljši bodo dobili nagrade. Darovalcem iskrena zahvala Občinski odbor Rdečega kriSa se najlepše zahvaljuje vsevi, ki so v zadnji akciji darovali kri. Posebno zahvalo in priznanje izreka dijakom brežiške gimnazije, med katerimi je bilo 40 krvodajalcev, trgovskemu podjetju Krka, kolektivu Tovarne pohištva, krajevni organizaciji RK Cerklje, kolektivu vojne pošte in organizacijama Rdečega križa v Pišecah in Mrzlavi vasi. Vse tiste, ki letos niso pokazali dovolj razumevanja, pa prosimo, da se prihodnje leto kar najbolj številno udeležijo krvodajalske akcije. OBČINSKI ODBOR RK BREŽICE ORGANIZACIJA. KI ZASLUŽI PRIZNANJE ZA DEI AVNOST Deset let pod taborniško zastavo v tem času se je zvrstilo deset taborenj, nešteto pohodov, zletov, tekmovanj, delovnih akcij in proslav - Taborniki so ponosni na to 17. novembra bodo taborniki partizanskega odreda MATIJA GUBEC praznovali deseto obletnico obstoja. življenje in delo v organizaciji bodo prikazali Občinstvu s fotografskim gradivom. Razstava bo odprta tik pred občnim zborom, ki bo imel slovesno obeležje. Spomine na tista prva leta nam je tedaj veliko pomagal po ustanovitvi taborniške or- profesor Dobovšek iz Novega ganizacije v Brežicah sta v po- mesta. Nobena večja prireditev ali proslava v brežiški občini ne mine brez sodelovanja tabornikov. Za desetletni jubilej jim občani, organizacije in društva čestitajo in želijo uspešno delo tudi v prihodnje. VSAKO ŠOLSKO LETO VEČ UČENCEV Svidenje za desetletnico govoru obudili nekdanja ravnateljica osnovne šole Rozika Bohinčeva in Božena Ce-šnovarjeva, ki je bila tedaj še pionirka. Tovarišica Bohinčeva je povedala, da je bil za tabornike na prvem občnem zboru najlepše doživetje trenutek, sprejeli darilo ODPi^U. S prisluženim ""de- taborniške zveze iz Novega ^ »Kako ste prišli do premoženja, ki ga imate danes?« »S pridnostjo. Prva leta smo imeli veliko delovnih akcij. Trgali smo koruzo in pobirali krompir na družbenih posestvih, pogozdovali smo v Vrbini in v Dobovi, zbirali star papir in ga prodajali V Brežicah so izšolali nad 1000 prodajalcev Letos mineva deseto leto obstoja šole za prodajalce v Brežicah. Utanovljena je bila za potrebe trboveljskega okraja. Po ukinitvi tovrstne šole v Novem mestu so prišli njeni učenci v Brežice, šolski okoliš se je s tem močno povečal, šolo so obiskovali učenci s Posavja, iz Zasavja, vse Dolenjske in celo s Kočevskega. Začetki »o bili zelo skromni. Malo je bilo učil in ustanova se je spoprijemala z mnogimi težavami. število učencev se je iz leta v leto večalo. Sprva jih je bilo 120, letos jih imajo 336. V Brežicah izšolani prodajalci delajo zdaj v prodajalnah na Dolenjskem in v Posavju, pa tudi v Celju, Trbovljah, Hrastniku, Zagorju in Ljubljani. Po kmetijskih zadrugah so zaposleni odku povalci, ki so prejeli osnovno znanje v dveletni šoli za odkupovalce. Tudi mnogo pK)Slovodij je uspešno končalo šolanje v centralni šoli ali pa je v njenih oddelkih širom po šolskem okolišu. RADIO BREZICE PETEK, 15. NOVEMBRA: 18.00 do 18.25 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 18.25—19.M — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. NEDELJA, 17. NOVEMBRA: — 11.00 — Domaće zantrodvostd — Aleksander Dominko: Osnovna na-Cela veljudske vojne — Vzgojno predavanje: Otrok puli lase in sesa prste — Za naše kmetovalce; inž. Lojze Pirc — Obisk pri Kmetijsko-industrljskan kombinatu Hercegovina v Mostarju — Zabavajo vas Benedki fantje — Magnetofonski zapis razgovora z letečim oktobrskim nagrajencem Stankom Ska-lerjem — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor 3 pslušalca — Obvestila. reklame in spored kinematografov. 12.50 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 19. NOVEMBRA: 18.00 do 19.00 — Novo v knjižnici — Jugoton vam predstavlja — Literarni utrinki: Mile Klopčič — Iz naše glasbene Sole — Obvestila in filmski pregled — Tedenski športni komentar. 19.00—19.30 — Vrtimo vam slovenske narodne pesmi v priredbi Miška Hočevarja. NOVO v BREŽICAH ■ GO.ST1NC1 SE IZOBRAŽUJEJO. V sodelovanju s šolskim centrom za gostinstvo bo brežiS^ delavska univerza priredila devettedenski tečaj. Obiskovali ga bodo tisti gostinci, ki nimajo ustreznih potrdil za točenje odprtih vin. Ob zaključku izobraževalnega programa b<^o kandidate izprašali. Tisti, ki bodo opravili izpit, bodo prejeli potrdila, ki veljajo kot dokument za polkvalifikacijo. ■ POVABILI BODO MOJSTRA IVAČIČA, Na pobudo občinske turistične zveze pripravlja delavska tmiverza tudi kuharski tečaj. Trajal bo deset dni. Vodili ga bodo mojstri kulinaričnih dobrot Iz šolskega centra za gostinstvo v Novem mestu. Na zaključnem dnevu bo prikazal pripravo jedi tudi znanec z ljubljan.ske televizije Ivačič. Ob deseti obletnici prireja šola srečanje z nekdanjimi učenci, da se bodo ob tej priložno'sti pogovorili o delu in uspehih ter obudili spomine na čase, ki so jih prebili v šolskih klopeh. Delovna skupnost sporoča, da bo prijateljski večer v soboto, M. novembra, ob 19. uri v Narodnem domu v Brežicah. mesta. Poklonila jim je dva šotora in to je bilo začetno premoženje brežiških tabornikov. Vsako poletje so odšli taborit, sprva s sposojeno opremo, pozneje z vedno več lastnimi Šotori. Na prvo tabore-nje so odšli v dveh skupinah, ena s Sevničani v Bohinj, ena z Novomeščani v Belo Krajino. »Koliko vas je bilo v začetku in kdo je bil pobudnik za ustanovitev taborniške organizacije v Brežicah?«« Rozika Bohinc: »Naše vr narjem smo vsako leto kupili nekaj opreme. Pozneje smo prirejali taborniške plese in izkupiček vsakokrat porabili za nakup postelj, šotorov, odej in kuhinjske po’aode. »Kaj vse ste razen taborenj še organizirali?« 9 Božena Cešnovar: »Udeleževali smo se vseh okrajnih republiških tekmovanj, zletov in pohodov ter sodelovali na mnogih obCinskih proslavah. Več let smo se sestajali v uti pred gimnazijo, ki so jo pozneje podrli. Po tistem smo dolgo ostali brez lastnega prostora in šele let&'j smo dobili svojo hišico na stadionu.« % Z svojo delavnost je taborniški odred MATIJE GUBCA prejel priznanja republi. ške taborniške Zveze in diplomo zveze tabornikov Jugoslavije. Posamezniki so bili odlikovani z zlatimi in srebrnimi značkami, odred sam pa je delil pohvale najboljšim. 0 V jubilejnem letu se taborniki s ponosom ozirajo na prehojeno pot. Iz nje črpajo delovno zavzetost ter spodbude za hitrejše vključevanje mladih v svoje vrste. J. TEPPEY Vojaki so slišali klic Nedavno tega je obiskala Cerklje skupina medicinskih strokovnjakov transfuzijske st^ so sprva štele okrog 60 postaje zagrebške vojne bol-članov. Zdaj nas je dvakrat nišnice. Zbrala je tri od 140 toliko in nekaj čez. Za tabor- prostovoljnih darovalcev. V ništvo nas je pred 10 leti na- zadnjem letu je to že tretjič. vdušil tovariš Tone Gošnik, z organizacij*c>kimi nasveti pa BREŽIŠKI KOMUNISTI O ODLOČANJI Točno razmejena. odgov.p^nq$t da so pripadniki garnizije v tolikšnem številu darovali dragoceno življenjsko tekočino, po kateri se potrebe v sodobni medicini vsak dan {jovečujejo. V vseh treh akcijah so zbrali nad 250 litrov krvi. JTudi ..zda^ se je^ odaroio priznanj. Ponekod ustanavljajo svoje klube, organizirajo prireditve za člane ipd. Hvala tudi vam tovariši, ki st« s svojo humanostjo rešili mnogo življenji Sledili vam bodo drugi, saj ste jim dali najboljši zgled. M. JARANOVIC Na pomlad spet kulturna reviia Člani občinskega sveta Zveze l«ulturno-p ros vetnih orga- Komunisti v brežiški občini-velilso razpravljajo’ n»Wa.J v^^^ov.hUijiia^ti. nizacij v Brežicah bodo do o odgovornosti. Zavedajo se, da sami ’ffosijo precejš- ki so kri že večikrat'’darovali decembra obiskali vsa pronio težo da pa Zveza komimistov ne more biti od- in ki so prejeli z» to zlate in svetna društva .v..x>bčini. V -■ ” srebrne značke. Nekaj vojakov . drugi pplovici prihcdnega je tokrat dobilo za peti Ku‘ mani odziv srebrne značke.' Znano je, da armada ' prednjači v krvodajalskih akci- jah, potreba po krvi pa na- govorna za vse odločitve na vseh r^eh. Mnogi ji to odgovornost po krivici naprtijo za stvari, o katerih so se dogovarjali hršz njenega, sode^lovanj^ Težo odločanja imajo sa- ni direktor in Člani delavske-moupravni organi od skup- ga sveta. Anc«iimnost torej ščine do delavskih svetov. Se- ni potrebna. Kritika se mora veda pa so njihova stališča ssačeli pri .posameznikih, udiri-delno tudi odvisna od komu- hainje na splošno ne bo kaj nistov, ki sedijo v vrstah prida ixMnagalo. S tem si za-upravnih odborov, svetov in megljujemo sliko in prelaga-skupščine. če kaj zašepa, po- mo ukrepanje z enih ramen tem smo ljudje vajeni kriti- na druga, zirati na Splošno. Premalo-kdaj iščejo posameznika, ki je neposredno odgovoren. Za zvezno politiko so odgovorni člani izvršnega sveta in zvezni poslanci osebno, za liških zborov, v občini pa predsednik skupščine, podpredsednik, tajnik, odborniki, člani svetov in predstojniki upravnih organov, v tovar- ■ 02IVLJEN0 DRUŠTVO. Pred dnev! se je sestalo vodstvo kul-tumo-prosvetnega društva STAN-KO CERNE3LC. Na seji so se dogovorili, da bodo že ta teden začeli Studenti dramsko delo PLINSKA LtJC. Uprizoritev bo januarja. Takoj zatem bo skupina starejših igralcev izbrala domače odrsko delo in ga predstavila Se v tej sezoni. V okvira druStva bodo zaživele še likovna, folklorna In literarna sekcija. ■ KOSTANJEVCANI PRIDEJO v GOvSTE. Nocoj bo obiskala Brežice igralska družina iz Kostanjevice. Uprizorila bo ljudsko igro DIVJI LOVEC. Zavod za kultura vabi občinstvo, naj sl ogleda Pinž-garjevo delo, s katerim je kosta-njeviSki igralski ansambel dosegel že veliko priznanja. V kratkem bo gostoval z igro v zamejstvu. Sodelovanje z Veliko Piano Delanrako prosvetno društvo republiško predstojniki repub- bratofv Milaivec je naijmarlji-liške uprave, poslanci repub- vejše v občani. V svojih vrstah ima 120 članov. Zimsko sezono bo obogatilo s vsestranskim delom, in občinstvo, ki pozna zlasti igrralsiko družino, tudi tokrat ne bo razočarano. Društvo bo navezalo stike Ježa po Bizeljskem s kultumiml delavci V po-r brateni srbski občini Velika pnjeina Plana. žetnski abor bo s po- Lovska družina Bizeljsko se sredovanjem Slovensike izbo dogovorila z Mokricami in seljenedce matice obiskal za-zdraviliščem Cateške Toplice mejske Slovence v Italiji in za izmenjavo gostov v prihod- Aivstriji. njem letu. V Mokricah so po-kazali za to precej navduše- BREŽIŠKA nja, zato bodo imeli na Bi- zeljskem celo nekaj konj. Go KRONIKA NESREČ stje bodo lahko na konjih rekuje širše akcije tudi v drugih organizacijah družbe. Ljudem bi morali to sistematično pojasnjevati na predavanjih in v drugih oblikah. Le z množičnim odzivom bi se izognili stalnemu pomanjkanju krvi. Prostovoljni krvodajalci dobivajo vedno več družbenih meseca bo sklicana razširjena seja sveta, na kateri bodo dohcnčno oblikovali program za prihodnje leto. Občinski svet Brežice bo še vedno gojil stalne stike s kulturno-prosvetnimi organizacijami in sevni.ški občini ter z občinami ob hrvaški meji. Vse naj bi sodelovale na reviji prihodnjo pomlad. OGLAŠUJTE V DL mimm- obiskali lovski dom in se zadržali V njem dan ali dva, potem pa se spet vrnili nazaj v Mokrice ali Toplice. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v breži.Ski p>o-rodnišnioi rodile: Marija Trampuž iz Rajca — Sonjo, Jožefa Kloko čar iz Pečic — Franca, Angela Gramc iz Cerkelj — Janeza. Zdenka Vunetič iz Drenja — Marinelo, Ljubica Korpar iz Harmice — Pranja. Ljudmila Tomše iz Gor. Pirošice — dečka, Marija Pajk ia Trnovca — Marijo, Neža Mlakar iz Brezine — dečka, Pavla Počeik iz Mosteca — Bojana, Tereaiija Munlč iz .Starega grada — dt'ćka, Ana škaloT i* Brežic — dečka. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Stjepan Ivia, sin kmeta iz Kraja Dolnjega, je padel s kolesom in ai poškodoval glavo in desno roko; Eva Topol, žena kmeta iz Sv. Križa, je padla v stanovanju in si zlomila levi kolk; Martin Meiič, delavec ia Malega Podloga, Je padel z motorjem In si poškodoval glavo, desno ramo in rebra; Miroslava Pirca, delavca iz Sel Raki, Je nekdo zabodel z nožem v rebra; Jože Starc, kmet iz Dol. Impolja, je paded na dvorišču in si poškodoval desno nogo; Alojzijo Jurman, ienn kmeta iz Gaberja, Je strnila krava v desno koleno; Mihael .Škrbec, kmet. Je padel na poti in si zlomil levo nogo; Rosalija Kostrevc. upokojenka iz Sromelj, jo padla na dvorl^u In si riomlia riesno nogo. Po 23 letih so na jugovzhodnem stolpu brežiškega gradu zakrpali sledove vojne. In ge bi bilo treba marsikaj zakriti, kar je zob časa že načel. Občinski odborniki so predlagali Stanovanjskemu podjetju, naj bi vsako leto sproti vračalo za ureditev gradu ves denar, ki se steka Iz najemnine za vinsko klet. (Foto: Jožica Teppey) BETONSKI MEŠALCI SPROTI PRODANI Zgoraj posluh za invalide v besedah - doma v dejanjih v Brestanici bo kmalu zrasla nova delavnica -Invalidom je v stiski pomagala ELEKTRARNA V zavodu za zaposlovanje invalidov v Brestanici se od vsega začetka bore z utesnjenostjo. Niti ravnega dvorišča nimajo, niti primerne strehe nad glavo. Ce bi prišel tja strog delovni inšpektor, bi morali delavnico že zdavnaj zapreti. Ni ga bilo, saj bi ostalo na cesti 30 delavcev ... Tudi z vodstvenimi kadri so imeli v podjetju dolgo težave. Težko so dobili ljudi za ta mesta. Zdaj j-e tudi to mimo in posel jim gre bolje od rok. Odkar delajo hidrofore in mešalce za beton, imajo razprodano vso proizvodnjo. Tu- Za obnovo gradu premalo denarja v torek, 29. oktobra, se je T Kostanjevici sestal upravni odbor sklada za ureditev gradu. Razpravljal je o letošnjem delu pri obnovi in preurejanju grajskih prostorov ter o finančnih vprašanjih. Člani so posebej spregovorili še o prihodnosti gradu, o ureditvi kmetijskega muzeja in bodočem gostinskem objektu. , Trenutno je kostanjeviski grad restavriran le toliko, da je zaščiten pred propadanjem. Kaj več si občinska skupščina kot glavni investitor v zadnjih letih ne more privoščiti. Za dokončno obnovo bodo Kostanj evičani potrebovali večji republiška delež. di nekaj drugih izdelkov so na novo vpeljali. Le še delovni prostori jih mučijo. Različne komisije so ugotavljale, da pod takimi pogoji ni mogoče delati. Kolektiv je iskal finančno podporo za zidavo nove hale, toda vse poti na tiste organe, ki bi morali pokazati največ raziunevanja za težave invalidov, so bile brezuspešne. Razumevanje so pričakovali predvsem pri republiškem zavodu za socialno zavarovanje, a so ga bili tam najmanj deležni. Potem je občinska skupščina poskušala dobiti denar za gradnjo iz lokalnih virov. Obrnila se je na podjetja in naletela na odziv. Gradnjo novih delovnih prostorov so zastavili 7. novembra v bližini brestaniške elektrarne. Hala bo dokončana v prvem polletju 1969, vsa dela pa financira tamkajšnja termoelektrarna. Ostala ^ njena last, podjetje pa je obljubilo, da bo pri zaposlovanju novih ljudi dalo prednost tistim delavcem, ki bodo čez čas morda izgubili delovna mesta v elektrarni. Jt. “■•c; Splošno obrtno podjetje v Krškem bo na dvorišču gradilo delo\Tio halo. Slabo vreme, mraz in sneg potem ne bodo več ovirali proizvodnje, pa tudi delavci bodo pod streho bolj zadovoljni. (Foto: Jožica Tepey) ŠOLARJI V DOLENJI VASI SO V NEVARNOSTI Kako smo včasih brezbrižni! Nekdo v občini je vendar dolžan ukrepati! V Dolenji vasi preži na otroke nesreča vsako minuto. Šola je stisnjena k obzidju pod cerkvijo, gkarpa je načeta in lahko bi se nenadoma zrušila na šolsko poslopje. A to še ni vse. Otroci se kljub prepovedi zelo radi igrajo na zelenem pasu ob cerkvi, ki je popolnoma nezaščiten. Obvezno bi moral biti ograjen, da bi preprečili morebitno nesrečo. Ali bodo pristojni organi zares ukrepali šele takrat, ko JAVNA UPRAVA NE SODI MED PREŽIVELE USTANOVE Novo vrednotenje upravnih organov v javni upravi za enotno nagrajevanje v republiki in občinah Odbor za organizacijsko politična vprašanja republiškega zbora in odbor za vprašanja javne uprave in splošne varnosti organizacijsko političnega zbora skupščine SRS sta imela v sredo v Krškem posvetovanje o vlogi javne in državne uprave s predstavniki spodnjeposavskih občin. Razen tajnikov občinskih skupščin in načelnikov oddelkov za splošrio upravo so bili prisotni tudi predstavniki občinskih sindikalnih svetov. Izvršni svet je že julija letos pripravil poročilo o organizaciji republiške uprave. Gre za novo vrednotenje javne uprave v družbeni skupnosti in celoten splet vprašanj se nanaša tudi na občinske upravne organe. Predstavnik odbora je na seji poudaril, da zahteva to daljše reševanje. Spremenjeni bodo nekateri predpisi s področja samoupravljanja in organizacije republiških upravnih organov. Skupščina bo s tem v zvezi sprejela resolucijo. Na seji v Krškem se je razvila pestra razprava, iz katere povzemam tole: na javno upravo še vedno preveč gledamo z birokratskega vidika, kot na organ, ki vsiljuje občanom in organizacijam svoje mišljenje. Sredstva za delo javne uprave naj bi bila v prihodnje dodeljena po primernejših kriterijih kot so narodni dohodek, število zaposlenih in podobno, ne pa po sedanjem proračunsko tehničnem sistemu. ko so skupščine dodelje- Slovesnost v Brestanici v soboto, 9. novembra, je bil na brestaniškem gradu slovesen zaključek delavskih športnih iger. Po udeležbi so te presegle vse dosedanje prireditve v tem okviru. Na njih je sodelovalo okoli 600 tekmovalcev Sinri vnt bo organiziral tudi zimske igre v januarju ali februarju prihodnje leto. vale denar v okviru možnosti za večinoma nerealne delovne programe. Nagrajevanje naj bi bilo enotno tako za republiške organe kot za organe občinskih skupščin. Za rešitev nagrajevanja naj bi v republiki napravili enoten predlog. Prisotni so nadalje menili, da je samoupravljanje v upra- vi specifičnega značaja in je zato treba učvrstiti soodločanje predstojnika s samo- Oktet Gallus povabljen v Krško Po krajevnih središčih in šolah že pripravljajo kulturne sporede za praznovanje dneva republike. V Krško bodo na svečano akademijo povabili oktet GALLUS iz Ljubljane. Po slavnostnem govoru se bo zbor prvič predstavil v tem mestu. Zapel bo narodne, umetne in partizanske pesmi. Izvoz povečujejo v tovarni papirja so v septembru izvozili za 272.000 dolarjev celuloze in papirja. Ta vredno'^t predstavlja 86 odst. plana. September je bO najboljši izvozni mesec v letu. Vsega skupaj so v devetih mesecih izvozili za 1,942.000 dolarjev oziroma 68.3 ®/o planirane količine. Letošnji devetmesečni izvoz je za 21,4 «/o večji od lanskoletnega, saj so lani v tem času izvozili za približno 350.000 dolarjevmanj celuloze. upravnimi organi in povečati njegovo odgovornost. V republiškem okviru pogrešajo organ, ki bo sistematično preučeval organizacijo in metode dela v javni upra- vi ter njeno vključevanje v sodobne tehnične dosežke. Opaziti je tudi premajhno navpično povezanost med upravnimi organi, pomanjkljivo skrb za izobraževanje v javni upravi. Seminarje naj bi vodili predvsem ljudje z bogatimi izkušnjami iz prakse. Izobraževanje naj bo čim cenejše. V republiki bi morali čimprej izdelati enotne profile zlasti za strokovna delovna mesta in vpeljati tako nagrajevanje, da strokovnjaki ne bodo več zapuščali uprave. M. Ž- se bo zgodilo nekaj hudega, se sprašujejo učitelji in starši. Domačini so zaradi brezbrižnosti krajevne skupnosti Krško ogorčeni. Na nevarnost za otroke me je v avtobusa opozorila domačinka v * upanju, da bi se ob vesti v časopisu le našel kdo, ki bo ukrepal. Pred poldrugim letom ali še prej je šola že vložila prošnjo na krajevno skupnost, a je dobila odklonilen odgovor zaradi pomanjkanja denarja. Letos pred pol leta se je ponovno obrnil na krajevno skupnost ravnatelj osnovne šole Krško Slavko Smerdel, vendar odgovora še ni prejel. Ko sem se zanimala, kaj je šola ukrenila, je dejal, da si sama ne more pomagati, da pa pričakuje, da tokrat odgovor ne bo odklonilen. Izjavil je, da tako nezavarovanega kraja Se ni videl in da ne more verjeti, kako je sploh možna tolikšna brezbrižnost do otrok. .§ola je otrokom prepovedala igranje na prostoru pred cerkvijo, vendar je to le izhod v sili. Otroci imajo v cerkvi verouk in takrat se vedno zadržujejo tam. Ograja je nujno potrebna. Samo za hip naj otrok izgubi ravnotežje ali po neprevidnosti stopi čez rob, in že bo omahnil nekaj metrov globoko. Na srečo se to še ni zgodilo, toda to še ni opravičilo za odlaganje varnostnih ukrepov. J. TEPPEY Velika vsota za stanovanja, ceste, vodovode Leto 19^8 pomeni za brežiško občino načrtno pot do izgradnje komunalnih naprav, do obnove Sol in zidave stanovanj. Skupna investicija za vse te potrebe šteje 7,832.956 dinarjev. S tem denarjem je bilo modernizira nih pet kilometrov cest, obnovljena je bila šola v Artičah, zgrajenih je bilo deset vodovodov in dokončanih 54 stanovanj. 615.000 dinarjev za zdravila Zavarovanci v krški občini so do konca septembra letos porabili 44.166 različnih zdravil v vrednosti 615.000 dinarjev. Ta izdatek je za 10,6 odstotkov večji kot lani v tem času. Med vsemi dolenjskimi občinami so stroški na zavarovanca naj večji na krškem območju, kjer znašajo 35,95 din, najmanjši pa v Novem mestu, kjer so dosegli le 33 dinarjev. 20. novembra referencium v elektrarni Delovni kolektiv Elektrar ne v Brestanici se bo 20. novembra odločal za pripojitev k Dravskim elektrarnam v Mariboru. Referendum bo isti dan v trboveljski Termoelektrarni. v Dravskih elektrarnah in ljubljanski Toplarni. v Brestanici je trenutno zaposlenih 180 ljudi. Kolektiv je majhen, zato si brez združitve ne obeta dolgega življenja. Delavski svet se je za pripojitev k Mariboru načelno že odločil 5. novembra na seji vseh štirih delavskih svetov v Celju, ko so izglar sovali sklep o referendumu. Posvet predsednikov SZDL Danes se bodo v Krškem zbrali predsedniki krajevnih organizacij Socialistične zve-23e. Na posvetu bodo obravnavali priprave na skupščinske volitve in se dogovorili za naloge, ki čakajo SZDL v času med predvolilno aktivnostjo. Današnji posvet je namenjen budi razpravi o bližnjila konferencah krajevnih organizacij SZDL. Ponekod so se priprav že lotili, drugod pa bodo zdaj bolj- pohiteli. Koliko denarja ima krajevna skupnost? Krška krajevna skupnost dobiva največ dohodkov iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Do konca oktobra se je nateklo v krajevno blagajno koli 360.000 dinarjev. Tudi izdatki so bili precejšnji. Za modernizacijo Hočevarjevega trga, za urejanje otroškega igrišča, za kanalizacijska dela, za javno čistočo, za čiščenje pločnikov, za osebne dohodke in druge stroške je krajevna skupnost porabila 250.000 dinarjev. Kmetijstvu so potrebne olajšave Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je na seji 7. novembra pretresalo položaj kmetijstva v občini. Razvila se je živa razprava. Sklepe bo ObSS posredoval občinski skupščini. V njih je poudarjeno, naj bi družbene kmetijske organizacije oprostili nekaterih družbenih dajatev, naj bi ustanovili združenje zasebnih kmetov, bolje poskrbeli za njihovo izobrazbo, jim približali kredite za nakup kmetijskih strojev ter še naprej spodbujali obnovo vinogradov s posojili. M. 2. SEDAJ JE ČAS! KRŠKE NOVICE SPLOŠNO OBRTNO PODJETJE KRŠKO je začelo sklepati pogodbe za gradnje zasebnih stanovanjskih hiš v prihodnji sezoni. Interesenti se lahko zglasijo na upravi podjetja v Gasilski ulici vsak dan od 9. do 12. ure, razen ponedeljka. Opravljamo tudi vsa kleparska, ključavničarska, steklarska In vodnoinstalaterska dela. Vse informacije dobite po telefonu 71-115. ■ PRIPRAVE Z.\ .SPUEJliM .NO Vlil ČLANOV. Osnovna . organizacija Zveze komunistov v tovarni papirja se temeljito pripravlja na redno delovno konferenco, ki bo v začetku decembra. Razen analize proizvodnih vprašanj in tovrstnih sklepov bodo sprejeli v svoje vrste tudi 11 mla&h članov. Večina kandidatov se je uveljavila z delom v mladinski organizaciji podjetja. ■ M.ALO obp:tov za zimski BAZEN. Precej aktivnih posameznikov, družbenih in športnih delavcev, se je že nekaj časa trudilo, da bi v Kiškem izpeljali načrl za pokritje bazena. 2al pa sta za sedaj Ideja in delo za njeno uresničenje popolnoma propadla. Samo potreba in dobra volja ne moreta roditi sadov, če ni denarja. Sedaj je tudi dobre volje zmanjkalo, le potreba je ostala. ■ SKLICALI BODO ZBORE OBČANOV. Svet krajevne skupnosti v Krškem se zavzema za to, da bi čimprej sklicali zbore občanov. Seznanili jih bodo z načrti krajevne skupnosti in jim jih predložili v potrditev. Tudi statut skupnosti še ni sprejet. Krajevnih zadev se je veliko nabralo, mnogo je zahtev in želja, za katere bi občani morali zvedeti, preden se bo krajevna skupnost odloCdla za dokončni program. ■ DELO PIONIRJEV NA ŠIRO. KO ZASTAVLJENO. V Jugoslovan ske pionirske igre se otroci iz & škega vsako leto množično vklju čujejo Za prihodnje leto so pred videna športna tekmovanja, kul turne prireditve, razstave, gasilska tekmovanja, poživitev. dela filatelističnih krofov in drugih oblik izvenšolske dejavnosti. V Ki’škem bosta cdo dve zvezni prireditvi, in sicer; razstava otroške grafike in državno pionirsko prvenstvo v plavanju. Za organizacijo in nemoten pot^ vseh prireditev bo skrbel obširen odbor, ki so ga imenovali 5. novembra na j>osyetu vs^ organizacij, ki vključujejo delo s pdonirji. Danes odločitev o proslavi tabora Na današnjem sestanku izvršnega odbora občinske konference SZDL ter odborov občinskih zvez bodo dokonč no sklenili, kakšna naj bi bila proslava 100-letnice sevni-škega tabora. Ta tabor je bil na sedanjem sevniškem sejmišču 2. maja 1869, zato so že predlagali, naj bi bila tudi proslava na ta dan. Na slavje, ki naj bi preraslo v veliko in privlačno kulturno prireditev, nameravajo pava-diti več znanih kulturnih skupin Podgorje: kako urediti prevoz za delavce? z razvojem Sevnice in njenega gospodarstva vse več okoliških prebivalcev prihaja na delo v občinsko središče. Samo iz Krakovega, Podgorja in Zabukovja ter nekaterih zaselkov je zaposlenih v Sevnici čez 50 ljudi, ki morajo prihajati na delovna mesta, kakor vedo in znajo. Dolina Sevniščice namreč nima stalnega avtobusnega prevoza, zato želijo prebivalci, da bi se podjetja domenila in kupila motorno vozilo, ki bi ga lahko uporabljali vsi delavci, zaposleni v Sevnici. Slednji so pripravljeni prispevati tudi k plačilu stroškov takega prevoza. S. Sk. Razdeljeni so zadnji denarji Po sklepu sveta z.a urbanizem, stanovanjske in komu-, nalne zadeve je bilo prejšnji teden dodeljenih 1500 novih . dinarjev za vodovod v Zleti-čah, ki spadajo v sevniško krajerao skupnost, 500' din pa za cesto Krakovo — Lisca, kar je na območju KS Zabukovje. )»S tem je ves letošnji denar porabljen in ni mogoče ugoditi novim prošnjam,« je izjavil podpredsednik občinske skup.ščine Jože Knez. V Šmarju se zdaj stiska v neprimernih prostorih 25 malčkov. (Foto; Legan) Spomladi gradnja otroškega vrtca v Sevnici se bodo vendarle pokazali sadovi večletnih prizadevanj Tokrat imamo veselo vest za sevniške zaposlene mamice. Spomladi bodo v Sevnici pri osnovni šoli začeli graditi prvi del otroškega vrtca, ki bo imel 4 oddelke za predšolske otroke, en oddelek za dojenčke ter kuhinjo in jedilnico. »Četrtino potrebnega denarja bomo zbrali v naših delovnih organizacijah, četrtino ga bo prispevala republiška izobraževahia skupnost, polovico pa bo posodila celjska kreditna banka,« nam je povedal načelnik za družbene službe Mišo Keršič. 2e 1. 1965 so v Sevnici začeli pripravljati načrte za otroško varstveno ustanovo. Takrat je bilo od 2190 zaposlenih 1075 žensk, leta 1868 jih je bilo med 2493 zaposlenimi že 1346, za leto 1973 pa jih predvidevajo okoli 1800. Posebna anketa je fKJkaaa-la, da bi v otroško varstvo lahko vključili 36 otrok v starosti do 3 let, 105 starih od 3 do 7 let in 120 Solarjev. Otroško varstvo je z novim zakonom dobilo večje možnosti, saj se n-a območju Sevnice nabere blizu 9 milijonov starih dinarjev na leto. Dobra priprava ter preučevanje razmer in potreb v zadnjih letih je pripomoglo, da je republiška skupnost vzela sevniški progrsma v prednostni red. Iz vse Slovenije je dobila za okoli dve milijardi starih dinarjev prošenj, ven- SEVNIŠKI PABERKI POZNAVANJE PROMETNIH PREDPISOV. V prejšnjem tednu je bilo v Sevnici drugo testiranje o poznavanju prometnih predpisov, kar je precej ugodneje za kandidate, saj opravijaijo v Krškem le praktični del izpita, seveda če prej pokažejo dovolj znane* o prometnih predpisih. Na drugem testiranju je test zadovoljivo opravilo le 7 kandidatov od 39. Naslednje testiranje bo 18. novembra. PRESTAVITEV SEJMIŠČA. Po sklepu sveta za urbanizem in komunalne zadeve bo treba najkasneje do aprila prihodnjega leta prestaviti sejmišče v Sevnici. Novi prostor za sejme bo v zgor- njem delu Klavniške ulice. Prestavitev je nujna zaradi predvidene organizacije 100-letnice slovenskega tabora in zaradi h’giene v Sevnici-NOVA KLAVNICA V SEVNICI. Kmetijski kombinat »Zasavj'3«, ki bo investitor nove klavnice v Sevnici, je najprej predlagal, da bi v Sevnici preuredili staro klavnico, medtem ko je bilo mnenje posebne komisije, naj bi v ta namen preuredili gospodarsko pcslopje v Klavniški ulici, ki je last kombinata. Nova lokacija bo primerna tudi glede na prestavitev sejmišča. Obenem je predvideno, da bo na tem kraju tudi prostor za veterinarsko postajo. Ustanovljene bodo ekipe 8. novembra so na seji občinskega odbora Rdečega križa razen o letošnji krvodajalski akciji in programu dela govorili tudi o ustanovitvi ekip za prvo pomoč v primeru elementarne nezgode ali vojne, ki jih je potrebno primerno usposobiti in opremiti. Člani teh ekip bodo morali obiskovati 20-umi tečaj, vodjo ekip pa 80-vu'nega. Ker je za to odgovorno nalogo potrebno najti najboljše ljudi, prosi občinski odbor RKi vse delovne organizacije, naj prijavijo svoje kandidate. Anketa o delu odbornikov Občinska konferenca SZDL je razdelila krajevnim organizacijam večje število vprašalnih pol, na katerih občani odgovarjajo na vprašanja o aktivnosti odbornikov, o vlogi Socialistične zveze ter o delu krajevnih skupnosti. Rezultati ankete bodo služili tudi za pripravljanje novih volitev. Kako naj plaču'em, če ne morem prodati? Kot že drugje, so to vprašanje postavili tudi na sestanku krajevne organizacije v Podgorju dar se je ozirala na predlagane načrte ter upoštevala pripravljenost tistih, ki prosijo za republiško p>omoč. Komisija temeljne izobraževalne skupnosti je odločila, da je treba otroško varstveno ustanovo v Sevnici graditi v dveh etapah. Prva bo veljala okoli 70 milijonov starih dinarjev; tak vrtec bo lahko sprejel 60 otrok. Stavba bo stala pri sedanji osnovni šoli in bo z njo uporabljala skupno centralno kurjavo. Prispevke delovnih organizacij bodo razdelili s posebnim ključem. Na podoben način nameravajo v naslednjih letih zgraditi še drugi del, tako da bo Sevnica vsaj za nekaj let uredila to pomembno družbeno vprašanje. M. L. Inž. Šeško novi vodja sevniškega obrata Kot je 4. novembra sklenil upravni odbor Gozdnega gospodarstva Brežice, bo no- vi vodja sevniškega gozdnega obrata Vinko Seške, diplomirani gozdarski inženir, ki je bil doslej zapKjslen na Planini. Novo delovno mesto naj bi nastopil 15. novembra. Inž. Zvone Pelikan kandidira za direktorja kombinata Na razpis za direktorja kmetijskega kombinata »ZASAVJE« v Sevnici se je javil tudi inž. Zvone Pelikan, direktor Hmeljarskega inštituta v Žalcu, znani organizator in strokovnjak. Kot smo bili obveščeni, je upravni odbor kombinata že sklenil, naj bi bil novi direkor inž. Pelikan, o tem pa mora razpravljati tudi delavski svet kombinata. 5. novembra je bil v Podgorju pri Zabukovju pomemben sestanek krajevne organizacije Socialistične zveze, na katerem so ljudje z.a vzeto razpravljali o prihodnosti tega dela sevniške občine, hkrati pa se tudi živo zanimali za splošno gospodarsko in zunanjo politiko. Podgorje je raztreseno na-.selje, ki ima veliko težav, ko se otepa z zaostalostjo. Vodja davčne uprave Franjo Mu-sec je imel veliko dela, ko je bilo potrebno odgovarjati na vprašanja o davčni politiki občine. Podgorci so tožili, da ne morejo prodati kmetijskih pridelkov in živine, zaradi tega pa težko zmagujejo bremena, posebno socialno zavarovanje. Glede prodaje poslopja nekdanje osnovne šole so menili, da jim je treba pustiti učilnico, v kateri bi se shajali, prodaji stavbe pa ne nasprotujejo. Ker- vse hiše še nimajo električne napeljave, so sklenili poiskati vse možnost;, sami pa so pripravljeni prispevati delo in les. Zanimiva je tudi želja prebivalcev tega naselja, da bi poživili razna družabna shajanja, da ne bi bili sestanki edina oblika združevanja občanov. Zdravstveni center pregleduje načrt Predlog za gradnjo novega zdravstvenega doma te dni preučuje regionalni zdravstveni center v Celju, kamor po tej plati spada tudi sevniška občina. Ko bo dokončno znano stališče vseh pristojnih, bo iniciativni odbor za gradnjo zdravstvenega doma natančneje preučil vse možne vire financiranja. Po vsej verjetnosti ne bo šlo brez prispevkov delovnih organizacij in posameznikov. Več partizanskega duha! Na plenarni seji občinskega odbora ZZB NOV so govorili o obrambnih pripravah v občini Na nedavni plenarni seji občinskega odbora ZZB NOV v Sevnici, katere so se udeležili tudi tajniki in predsedniki krajevnih organizacij ZB, so obravnavali zunanjepolitične dogodke po okupaciji Češkoslovaške. Predsednik občinskega odbora ZZB Jože Jenčič In sekretar občinskega komiteja ZK inž. Albin Ješelnik sta razlagala potek dogodk»’v, njihove vzroke in posledice, predsednik Obs in predsednik sveta za obrambo Franc Molan pa je govoril o nalogah družbenopolitičnih organizacij in posameznikov v vseljudski obrambi. Udeležence je seznanil s ak- konkretnimi obrambnimi cijami v sevniški občini. Na plenumu so potrdili načrt strokovnega izobraževanja rezervnih oficirjev in podoficirjev, ki ga je izdelala občinska komisija ZROP. Tako kot druge borčevske organizacije bodo tudi organizacije ZROP imela letne konference že v novembru in decembru, še pred tem pa bodo imele vojaška strokovna predavanja. Udeleženci so govorili še o vzgoji mladega rodu v domovinskem duhu in v duhu tradicij NOB. Menili so, da yo pohodi po nekdanjih partizanskih poteh najboljša oblika združevanja nekdanjih borcev z mladino. K. Z. OD LISCE DO MAIKOVCA ■ SEVNIC:A: kdaj STRKIIA NAD ČRPALKO? Na sevniški bencinski črpalki so te dni vgradili rezervoar za gorilno olje, Jci drži 20 ton goriva, črpalka je s tem veliko pridobila, še vedno pa morajo njeni delavci delati pod milim nebom, ker. ni strehe. Pravijo, da bi lastnik črpalke PETROL naredil streho, če bi občina podaljšala zakupno pogodbo. ■ GABERJK: ZAGRADILI BODO NOVO VAŠKO NAPAJALIŠČE. V Gaberju pri Jelovcu nameravajo postaviti novo napajališče za živino. Občino prosijo za nekaj vreč cementa in pesek, vse drugo pa so pripravljeni sami narediti. ■ JELOVEC: ŽELIJO O.SEME-NJEV.VLNO PO.^TAJO. Člani od bora SZDL so na zadnjem sestanku z odborniki prosili, naj bi bilo postajališče za osemenjevanje tudi na križišču v Jelovcu. S tem {X)t osenienjevalca ne bi bila Pravočasno preprečiti okužbo! c«lede na to, da sta se .slinavka in parkljevka pojavili na Gorenjskem in v okolici Ljubljane, j«* veterinarska služba v scvni.ški občini že opozorila živhiorejcc in druge občane, naj upoštevajo navodila za za.ščito pred to nevarno boleznijo, ki sc pojavlja pri govedih in prašičih. S pojavom te bolez. ni bi lahko nastala velika gospodarska škodu, saj bi morali okužene živali poldati. Predvsem naj se po navodilih veterinarske službe živinorejci izogi. bajo obiskov sejmišč in drugih oblik trgovanja z živino, nikakor pa naj v svoje hleve ne vodijo tujcev. V prihodnjih dneh bodo v občini vso govejo živino obvezno cepili proti slinavki in parkljevki. S&VNlŠKUfl|STMK OBČINSKI PRAZNIK: Športne prireditve so se začele žc v četrtek, v soboto je bilo tekmovanje med Sevnico in Gornjo Radgono v mladinski radijski igri »Spoznavajmo svet in domovino'<, v iiode’,fo so o(*.nrIi vodovod v Loki, v torek p:i novo knjižnico v Scvnici in nov trakt domu počitku nu Impoljci. Novo športno igrišče pri domu TVD Partizan (nu sliki) je bilo v prazničnih dneh zasedeno cele dneve. daljša, ljudem pa bi to velilto pomagalo. Na sestanku so se zavzeli tudi za Franca Felicijana ki bolan živi v veliki stiski in mu je treba hitro pomagati. Predlagali so tudi, naj bi olajšali Solarjem pot v 8 km oddaljeno Tržišče s tem. da bi preskrbeli prevoz. ■ SEVNICA: OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA. V kratkem bo sklican občni zbor sevni-pega turističnega društva, na katerem bodo izvolili tudi odbor, ki bo pomagal pripravljati proslavo stoletnice sevni-šlcega tabora. ■ LONCAKJE^’ DOL: VODE BO PREMALO. Vaščani Lončarjevega dola pri Sevnici ugotavljajo, da bo potrebno zgraditi novo zajetje in s tem povečati zmogljivost sedanjega vodovoda. Kako bi to akcijo organizirali, se bodo še pogovorili. ■ VELIKI CIRMK: HLSE NE PRODATI! Prebivalci nasprotujejo temu. da bi stanovanjsko podjetje prodalo hišo, ki je družbena last. V njej bi lahko imeli družben prostor, kjer bi se zbimli gasilci, mladina m člani drugih organizacij. ■ DROŽANJE: SLABO \ ZDR- ZEVANE CESTE. V Drožanjah se ljudje pritožujejo nad slabo vzdrževanimi cestami in neredno dostavo pošte. Sprašujejo tudi. ziikaj tako doljjo ne popravijo živinsko tehtnice v Sevnici? JUTRANJKA: vsi postati člani SZDL Razen razširitve in modernizacije tovarne otroške konfekcije in kopalnih oblek JUTRANJKE so člani tega delovnega kolektiva na zadnjem sestanku obravnavali tudi sodelovanje v družbeno-politič-nem življenju občine. Spontano in enoglasno so sklenili, da bodo vsi postali člani Sor^ialistiOne zveze, kar js izjc.Tien primer za tak ) velike delovne organizacije. 46 (B73) Kdo je dobil posojilo iz sklada Jožeta Slaka Obrat LITOSTROJA in KEMOOPREMA se bosta spojila, to pa mora potrditi še DS LITOSTROJA DEL NOVE ŠOLE NA MIRNI JE ŽE POD STREHO. S pomočjo krajevnega samoprispevka smo od sredine 1. 1966 zbrali 1,05 milijona novih dinarjev kot udeležbo za najetje posojila za mirensko šolo, ki bo veljala 3,21 milijona novih dinarjev. Zdaj je predlagano, da bi plačevanje samoprispevka podaljšali še za 5 let. (Foto: Legan) S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE 7. NOVEMBRA Skupščina soglaša s podaljšanjem plačevanja prispevka za šolstvo Končno bo o tem odločeno na referendumu v nedeljo, 15. decembra Leta in leta poslušamo poročila o slabem stanju šolskih zgradb, o velikih potrebah po popravilih in modernizaciji. Po daljših pripravah in iskanju možnosti za izhod, so vodstva družbeno političnih organizacij in občinske skupščine sklenile prebivalcem občine predlagati naslednje: mimo občine ne bo nihče uredil teh vprašanj, zato je potrebno poiskati lastne možnosti. To je podaljšanje krajevnega samoprispevka za šolstvo še za pet let, kar bi dalo 3,21 milijona dinarjev. S tako zbranim denarjem bi se lahko potegovali tudi za večjo republiško pomoč in kredite. Upravni odbor nedavno ustanovljenega sklada Tože-ta Slaka — Silva je 5. novembra obravnaval prošnje prosilcev za posojila, ki jih daje ta sklad na podlagi jav- Prijateljske vezi še potrditi 29. novembra bo v Trebnjem svečana seja občinske skupščine, ki bo posvečena 2.5-letnici ustanovitve nove Jugoslavije. Na seji bodo sprejeli tudi akt o pobratimstvu z obrenovško občino in s tem še potrditi že obstoječe prijateljske vezi. V Trebnje do ta dan prišla 3-članska delegacija občinske skupšome; Obrenovac. nega razpisa nadarjenim učencem. Za pomoč je prosilo 21 ljudi, upravni odbor pa je dodelil 9 posojil v višini od 100 do 250 novih dinarjev. Iz sklada bodo dobivali posojila naslednji dijaki: Jože Vertot iz Trebnjega, Antonija Puntar iz Slovenske vasi, Darko Borštnar iz Mirne, Martina Butara z Mirne, Danica Hrovat iz Mokronoga, Alojz Bandelj iz Dol. Praproč, Marija Streklej iz Dol. Praproč in Lojze Ratajc iz Kamne gorice. Posojila so bila dodeljena v skladu s pravili odloka. Osem učencev, ki so dobili pomoč, je lansko šolsko leto konča- lo z odličnim uspehom. Če se bodo potrudili tudi v prihodnje, posojila sploh ne bo potrebno vračati ali pa ga bo treba vrniti le delno. Posebna 8-članska komisija je imela nalogo pripraviti program nujno potrebnih naložb v šolstvo. Izkazalo se je, da so potrebe izredno velike in znašajo po približnem izračunu okoli 8,40 milijona novih dinarjev. S tem bi lahko popravili vse najnujnejše in šolska poslopja usposobili za normalni pouk. Ko je komisija izdelovala predlog In izračune, ni mogla mimo osnovnega vrstnega reda. Na Jelševcu je šola v takih prostorih, da o sodobnem pouku tam niti misliti ni mogoče. V izredijih^,težavah dela 2e vsa leta po vojni prma-ja iz Dola v Trebnje, Nevo mesto. Pusti delo na kmetiji, kadar je klican, da bi se pogovorili o tem in onem. Za svoj prispevek kot odbornik, član različnih svetov in komisij ni zahteval plačiia. JCa-vadili smo se njegove vztrajnosti in prizadevnosti m Čii-dill bi se, če ga ne lii bilo blizu. Te dni je slavil Franc Jev-nikar 50-letnico življenja. Skromno, kot je skromno življenje dolenjskega kmeta. Toda za moževo drobno postavo in ostrimi potezami obraza se skriva presenetljivo bistra misel, povezana z življenjsko izkušenostjo, privrženost resnici in svojemu prepričanju. Malo imamo pri nas takih kmečkih ljudi, ki bi ob svojem vsakodnevnem garanju mogli ali hoteli opravljati še toliko družbenega dela in se v težavnih razmerah velikokrat tudi proti vetru boriti za napredek vasi in braniti interese kmetov ter zadružništvo s tolikšno razgledanostjo in pogumnostjo. # tudi osemletka v Velikem gabru, v Sentlovrencu je šolsko poslopje staro že sto let, šole na Trebelnem, Dol. Nemški vasi in Dobrniču nimajo urejenih sanitarij. Opraviti je potrebno še celo vrsto del, ki spadajo sicer v redno vzdrževanje, vendar zanje ni bilo denarja in so se kopičila iz leta v leto. Krajevne skupnosti trebanjske občine so že sredi 1966. leta sklenile zbirati krajevni samoprispevek za šolstvo. Predvideno je bilo, da bo zbiranje trajalo do konca letošnjega leta, denar porabljen S svojim prepričanjem, delom in zgledom si je pndo-bil ugled in spoštovanje pri vseh tistih, ki cenijo resnico. Družbene funkcije, ki jih je bila cela vrsta — od predsednika zadružnega sveta, sveta za kmetijstvo, podpredsednika skupščine komunalne skupnosti za socialno zavarovanje kmetov, člana republiške skupščine itd. je opravljal ali še opravlja z odgovornostjo in osebno prizadevnostjo. Ce dvignemo čaše na njegovo zdravje in mu zaželimo še dolgo let, naj bo to vsaj skromen izraz družbenega priznanja. M. LEGAN O nagibih, ki so vodili podjetje KEMOOPREMO in trebanjski obrat LITOSTROJA, da sta začela skupaj s predsedstvom občinske skupščine razmišljati o spojitvi, smo že poročali. Prejšnji teden je o namerani organizacijski spremembi razpravljal tudi zbor delovne skupnosti občinske skupščine ter soglašal s predlogom in priporočil centralnemu delavskemu svetu LITOSTROJA, naj spojitev potrdi. Kaj se obeta 126 članom obeh delovnih kolektivov in kakšna so zagotovila za hitrejši napredek v prihodnje? Oba obrata imata soroden delovni program, v prihodnje pa se jima obetajo velika naročila in možnosti za razširitev proizvodnje. V KEMOOPRE-MI so se s pomočjo referenduma odločili za spojitev, s tem pa se je strinjal tudi obrat LITOSTROJA, če za delno preureditev mokro-noške in gabrske šole, glavni del pa za udeležbo pri najetju posojila za gradnjo nove mirenske šole. Vse to je bilo narejeno v skladu s programom, vsak plačevalec pa se o tem lahko prepriča. 2e poleti je občinska konferenca Socialistične zveze predlagala, naj bi podaljša- li plačevanje samoprispevka, kar bi bilo potrebno odločiti na ljudskem glasovanju — referendumu. Sedanja akcija gre preko občinske skupščine, ki je dolžna poskrbeti za razvoj šolstva v občini. Po novem predlogu naj bi plačevanje ostalo tako kot doslej (1,5 odst. od neto osebnih dohodkov, od pokojnin, od prispevnih osnov obrtnikov, gostilničarjev in drugih | oseb z lastnimi dohodki ter ; od katastrskega dohoka) le j meja za tiste, ki prispevka ne bodo plačevali, je zaradi večjih življenjskih stroškov pomaknjena na 500 din dohodka na mesec. Samoprispevek bi se zbiral na posebnem računu temeljne izobraževalne skupnosti in bi ga uporabljali po predlaganem načrtu za investicije v šolstvu. O uresničevanju bi morala izobraževalna skupnost redno seznanjati občinsko skupščino in ljudi na zborih volilcev. Za izvedbo ljudskega glasovanja je bil v torek na akti-vox družbeno političnih delavcev občine imenovan posebni odbor, ki bo vodil priprave, v četrtek, 7. novembra, pa so člani občinske skupščine navzlic nekaterim pomislekom povečini glasovali za podaljšanje samoprispevka, ki je edina realna rešitev, da se šolstvo v občini izkoplje iz se delavcem zagotovi sedanji delovni čas in dosedanje osnove za obračun osebnih dohodkov. Spojitev je predvidena za 1. januar 1969. Do takrat bodo dopolnjeni samoupravni akti in izvoljeni samoupravni organi, vodstvo podjetja pa bo pripravilo delovni program in novo organizacijsko shemo. Kot predvidevajo, bi prihodnje leto znašala vrednost celotne proizvodnje spojenega podjetja že čez 8 milijonov novih dinarjev, kar uvršča podjetje med srednje velike proizvajalce. France Škarja — sedemdesetletnik Upokojeni gradbeni tehnik France Škarja — Nejčkov France iz Drage pri Šentrupertu je 5. novembra praznoval 70-letnico življenja. Kdor ga pozna, kar težko verjame, da je že toliko let za njim, saj je še vedno čil in zdrav. Komaj 17-leten je moral France že v vojsko. Prva svetovna vojna mu je zagrenila kar dve leti in p>ol mladosti, vendar se je navzlic temu izšolal in postal gradbenik m priznan cenilec gradbenih del. V drugi svetovni vojni j« 1 Kar tri leta preživel v internaciji v Padovi in potem še dve let v Dachau. Nikoli ne do mogel pozabiti, v kako veliki stiski je bil, ko mu je ob vsem hudem umrl v taborišču najboljši prijatelj France Frelih iz Šentruperta. Kot invalid se je po osvo-Doditvi vrnil v domovino, kjer so sledila leta trde preizkušnje. Zato smo toliko dolj veseli njegovega jubileja in mu kličemo: še nrmogo mirnih in zdravih let! D. Z. Dovolj prostora za nove hiše ' Občinska skupščina je na j zadnji seji sprejela dva zazi- bloki na 6ha i>a voljo 37 parcel za zasebne hiše, prostor za nov blok ter rezervat za šolo in otroško varstvo. Parcele so velike 500 do 1000 kvadratnih metrov, celotna komunalna ureditev pa bo po predračunu veljala milijon novih dinarjev. Na Rojah na Mirni obsega zazidalni načrt 7 ha, kar d6 62 parcel za zasebne hiše in dve parceli za stanovanjske dvojčke. Komunalna ureditev bo tu stala 1,20 milijona din. V obeh zazidalnih načrtih so predvidene visokopritlične stanovanjske hiSe in gostota 53 prebivalcev na hektar. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka Na podlagi 44. člena in 14. alinee 153. člena statuta občine Trebnje je občinska skupščina Trebnje na seji ob5;nsi:ega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. novembra 1938 siprejela SKl.KP o raz]»isu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje izgradnje in adaptacij šolskih stavb v občini Trebnje 1. Na območju občine Trebnje se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samop-rispevka za financiranje izgradnje in adaptacij šblskih-^stavb v občini Trebnje. 2- „r,. Na referendumu glasujejo vsi občani, ki so vpihana v volilni imenik na območju občine Trebnje. 3. Kraje%Tii samop-rispevek se uvaja za dobo 5 let in to v višini 1,59b od neto osebnih dohodkov in pK>koj-nin, prispevnih osnov obrtnikov, avtoprevoznikov, gostilničarjev in drugih oseb z lastnimi dohodki ter od katastrskega dohodka zemljišč v lasti občanov. Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni; delavci z osebnimi dohodki, ki ne presegajo 500,00 din mesečno; upokojenci s pokojnino, ki ne presega 500,00 din mesečno; lastniki kmetijskih zemljišč, ki so oprcSčeni plačevanja prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti; občani od socialnih podpor, otroškega oddatka, invalidnin; dijaki in študentje od štipendij ter vajenci od svojih nagrad. • 4. Finančna sredstva za kritje stroškov referenduma zagotovi občinska skupščina Trebnje. 5. Referendum se iisvede v nedeljo, dne 15. decembra 1968, opravi pa ga občinska volilna komisija, smiselno IX) načelih, ka veljajo za volitve odbornikov občinskega zbora občinske skupščine Trebnje. 6. Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: »O uvedbi krajevnega samoprispevka za dobo 5 let, ki se bo zbiral za financiranje izgradnje in adaptacij šolskih stavb v občdnd Trebnje, in sicer v višini 1,5% od neto osejbnih dohodkov, ki so večji kot 500,00 din mesečno; od pokojnin, ki aaiašajo več kot 500,00 din mesečno; od prispev-nih osnov obrtnikov, gostilničarjev, avtoprevoznikov in drugih oseb z lastnimi dohodki; od katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč v lastd občanov, razen tistih občanov, ka so oproščeni plačevanja prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, glasujem ZA PROTI 7. Ta sklep začne veljati ta.koj in se objavi v Dolenjskem listu, SkuF>ščinskem Dolenjskem listu ter na krajevno običajen način. Številka: 014-1/68-1 Predsednik občinske Datum; 7. 11. 1968 skupščine Treibnje: Ciril Pevec, 1. r. 50 let Franca Jevnikarja hudili težav. Večje možnosti za oba M. LEGAN ! dalna načrta: enega v Trebnjem, enega na Mirni. V Trebnjem je nad osnovno šolo in 6-stanovanjskimi IZŽREBANIH JE 30 NAGRAD ZA VARČEVALCE Z VEZANIMI VLOGAMI PRI DOLENJSKI BANKI IN HRANILNiCI Sreča iz oglatega belega „bobna“... v/, < ' / v Takole je tovarišica Marija Ackovič iz Krškega v ponedeljek opoldne v prostorih DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE v Novem mestu izvlekla srečo za enega izmed varčevalcev, ki imajo v DBH vloženih vsaj 2000 dinarjev, vezanih na leto dni. Njen smeh je v tem trenutku pomenil toliko, kot je vreden nov avtomobil ZASTAVA 750. — Na sliki zgoraj so vsi člani komisije za žrebanje, izbrani iz \rst vlagateljev DBH, ter člani tehnične komisije iz vrst uslužbencev naše banke (Foto: M. Moškon) Teden za tednom je Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto objavljala na straneh našega lista zanimiv oglas: »Vaša korist in še nagrade po vrhu! — Res je: DOLENJSKA BANKA IN HRA NILNICA NOVO MESTO s podružnico v KRŠKEM in ekspoziturama v METLIKI in TREBNJEM je namenila vlagateljem vezanih vlog z odpovednim rokom nad 1 leto 30 nagrad ...« Teden za tednom je oglas vabil varčevalce, hkrati pa razveseljeval tiste, ki so že imeli vloženih najmanj 2000 din z odpovednim rokom nad eno leto. Prišel je 11. november, ko so se v prostorih Dolenjske banke in hranilnice v No vem mestu zbrali člani komisije, imenovane iz vrst vlagateljev: Jože Smajdek iz SDK v Novem mestu. Zvone Perc iz Novega mesta, prof. Jože Dular, ravnatelj Belokranć'skega muzeja iz Metlike, gospodi nja .Marija Ackovič iz Krške ga, in inž. Miha Krhin, kme tijski referent pri ObS v Trebnjem. V tehnični komisiji, ki je vodila žrebeuije v imenu ko lektiva DBH, so bili: Mart-tin Kramarič, šef likvidature DBH, ter Jurij Picek, Tončka Drobnič in Tončka Černe. Žrebanja se je udeležil tudi direktor Dolenjske ban ke in hranilnice Ivo Novšak, v imenu vseh bralcev in naročnikov našega domačega pokraj'nskega lista, med katerimi je dolga vrsta zvestih varčevalcev'DBH, pa sta 'se žreba nja udeležila glavni in tehnič ni urednik Tone Gošnik in Marjan Moškon. (Zaupamo vam; radovedni smo bili, kako izbira Sreča svoje ljub Poslovna tajnost banke 10«. člen Po samem zakonu veljajo za poslovno tajnost: 1. podatki iz proSenj za kredite in njim priložena do-Kumentacija; 2. podatki o poslovanju občanov preko njihovih žiro računov; 3. podatki o hranilnih vlogah. Podatke iz prve in tretje točke sme banka dati samo na pismeno zahtevo pristojnega finančnega organa. 107. člen Za pos'ovno tajnost veljajo tudi i^atki, ki ^h kot zaupne sporoči banki pristojni organ. 109. člen KrSitev dolžnosti rarovanja poslovne tajnosti pomeni huj-6o kršitev delovne dolžnosti. Izdaja poslovnih tajnosti lahko tvori tudi kaznivo dejanje. (Iz statuta Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu) Ijence v bančnih prostorih radi pa bi tudi povedali, ka ko je delala izvoljena komisija iz vrst vlagateljev doma če področne banke in hranil nice.) 938 »kandidatov« s 4.690 listki ... Komisijo za žrebanje je tovariš Kramarič najprej se znanil z načinom dela in pri tem hkrati povedal, da je v »žrebnem bobnu« 4690 listkov. Vsak listek je pomenil; lastnik številke oz. hranilne knjižice s to številko ima vloženih pri DBH najmanj 2000 dinarjev, vezanih nad eno leto. Seveda smo zvedeli še, da ima banka vseh vlagateljev z)d?.j* že kar 21.774 in da njihovo število še vedno narašča. Vsi varčevalci pri Dolenjski banki in hranilnici imajo na hranilnih knjižicah skupno za 32 milijonov dinarjev vseh hranilnih vlog, kar ipomeni po »starem«; 3 milijarde in 200 milijonov starih dinarjev privarčevanega denarja! To pa je že uspeh, na katerega je lahko vsa Dolenjska in njena domača področna banka ponosna! Komisija za žrebanje si je ogledala priprave in ugotovila, da je popcJna taj-nost imen in vseh vlog zajamčena. V bobnu oz. veliki beli škatli sredi mize je bilo 4690 listkov, na vsakem pa je bila napisana samo številka hranilne knjižice. Nobenega imena, nobenega podatka o stanju hranilne vloge. »Samo v zapuščinskih in kazenskih zadevah sme sodišče zahtevati od banke podatke o ix)sameznih vlagateljih, sicer pa takih p>odatkov ne dajemo nikoli in nikomur!« je pojasnil torariš Kramarič hkrati z direktorjem banke Ivom Novšakom članom komisije, ko so se še pK)drobneje zanimali, kako je tajnost vlog zajamčena tudi pri današnjem žrebanju. Nato 50 se zmenili, da bodo zapored kot člani komisije segali v škatlo in žrebali posamezne listke. Prvi je bil na vrsti osebni avtomobil »Zastava 750«, trideset* nagrada pa je bil jedilni pribor za 6 oseb. »Tovarišica Ackovlčeva, pa bi morda kar vi potegnili srečo našemu prvemu neznanemu vlagatelju, ker ste edina ženska v 5-članski ko-mi'aiji,« je predlagal tovariš Jože Smajdek, pravni referent DBH tovariš Jure Ficek ml. pa je vpričo vseh še enkrat temelj^ito potresel škatlo, v kateri je ta hip čakalo 4690 belih listkov. Tovarišica Ackovičeva se je nasmehnila in povedala: »V Krškem so mi rekli, da ne smem domov brez avto- nK>bila...« Zvone Perc pa ne bi bil Zvone, če ne bi v Sali takoj pristavil: »Saj boste SU domov v av tomobilu, če ne v izžreba nem, v s kakšnim drugim ...« Ne bi bili natančni poroče valci, če ne bi v tem hipu opazili med člani komisije vendarle majhno nervoznost, pomešano z velikim pričakovanjem, kaj bo tovarišica Marija Ackovič potegnila iz velike škatle. Potegnila je — in izročila listek tovarišu Kramariču. Vsi so mu gledali pod roke, ko je listek razvil in prebral: »Prva izžrebana Številka je 386...» Takoj s» jo vpisali v za pisnik in že ugibali, komu se je sreča najprej nasmehnila. »Vse kaAe, da bo avtoanobil ostal v Novem mestu oz. na področju novomeške občine, saj je bila izžrebana zelo nizka številka, kar pomeni, da je lastnik njene hranilne knjižice eden izmed prvih in torej zelo zaslužnih varčevalcev!« 90 ugibali člani ko misije. Delo Je teklo naprej. Druga Je bila izžrebana številka 3405 K in komisija Je ugotovila, da bo druga nagrada, motoma kosilnica ALPINA, odšla v Krško. Sledilo je tret je vlečenje: pokazala se je Številka 684 M — šivalni stroj bo tekel nekje v metliški ob čini Spet so dobro potresli veliko škatlo in pokazala se je četrta številka: 9812 — kolo »Pony« bo ostalo v novome ški občini. Na petem listku je pisalo: 5045 K — drugo dvokolo »Pony« bo osrečilo nekoga izmed varčevalcev v krški občini. Žrebanje se je nadaljevalo. »Bom pa enkrat z desno pomešal!« še petindvajsetkrat so segli člani komisije v boben sreče in vlekli na dan številke. Vsi so se zasmejali, ko je prof. Dular vstal in dejal: »Bom pa enkrat z desno roko iKjmešal, morda pa potegnem kakšnemu Metličanu ali okoUčanu malo sreče ...« Bila je šala, pa hkrati resnica: prav takrat je potegnil iz škatle številko 862 M in lastnik njene hranilne knjižice bo dobil jedilni pribor za 6 oseb. Tudi inž. Miha Krhin, kmetijski referent v Trebnjem, je tako kot drugi člani komisije segal v boben, toda kot 2sačarano: ne on ne nihče drugi izmed članov n! ves čas žrebanja potegnil nobene številke z oznako »T«. po čemer snw sklepali, da Je morr^a v trehf^niskl občiji5 le precej manj vezanih vlog kot v drugih občinah. žrebanje je bilo 2jaključe-no. Trideset srečnežev je dobilo praktična darila. Njihova skupna vrednost znaša nekaj nad 2,628.000 starih dinarjev in je lepo priznanje zvestim varčevalcem, ki so zaupali svoj denar domači banki in s tem pomagajo sebi ter vsemu gospodarstvu. »NE - to je poslovna tajnost!« Ne bi bili to kar smo, če ne bi takoj pristavili naš »novinarski firbec« in vprašali komisijo ter predstavnike banke: »številka 386 je eden izmed zaslužnih varčevalcev, tako rekoč eden izmed prvih pionirjev povojnega varčevanja na Dolenjskem. Ker številka nima oznake, sodimo, da gre za varčevalca iz novcnieike občine. Ali nam hočete zaupati njegovo ime? Radi bi ga še danes obiskali in fotografirali ter mu v imenu vseh vaših varčevalcev javno čestitali!« Direktor banke, njen pravni referent in drugi uslužbenci domačega denarnega zavoda pa so se nam samo nasmehnili in dejali: »Tovariši novinarji, podatki o hranilnih vlogah so poslovna tajnost banke. Imena Izžrebanega varčevalca vam ne moremo in ne smemo povedati.« Razumeli smo. Tajnos‘ hranilnih vlog je v n?.š’ državi zajamčena in delavci ba^k jo dosledno spoštujejo. Všeč nam je bilo. dn so vztrajali pri takem sta :jču tudi tokrat! P. M. Izid nagradnega žrebanja v Dolenjski banki in hranilnici 11. 11. 1968 je bilo v prostorih Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu od 12.30 do 13.30 nagradno žrebanje vlagateljev vezanUi hranilnih vlog pri DBH in njenih poslovnih enotah: podružnici Krško ter ekspoziturah Metlika in Trebnje, žrebanje je potekalo po načinu, ki je bil določen in objavljen v Dolenjskem listu ter na posebnih obvestilih, ki so bila izobešena v prostorih banke, njenih poslovnih enot ter pošt na Dolenjskem. Izžrebane so bile naslednje številke: NAGRADA: ŠTEVILKA KNJIŽICE: avtomobil »Zastava 750« 386 kosilnica ALPINA 34» K šivalni stroj MIRNA 684 M dvokolo »Pony« 9812 dvokolo »Pony« 5045 K mikser »Girmi 32« 6701 mikser »Girmi 32« 12056 mikser »Girmi 32« 9375 mikser »Girmi 32« 12002 mikser »Girmi 32« 2702 transistor KOJA 4510 Kp transistor KOJA 8989 transistor KOJA 9832 transistor KOJA 1932 K transistor KOJA 1662 K jedilni pribor za 6 oseb 2672 K jedilni pribor za 6 oseb 1883 K jedilni pribor za 6 oseb 862 M jedilni pribor za 6 oseb 8744 jedilni pribor za 6 oseb 3558 K jedilni pribor za 6 oseb 2567 K jedilni pribor za 6 oseb 3175 K jedilni pribor za 6 oseb 9729 jedilni pribor za 6 oseb 1362 P jedilni pribor za 6 ose\ 3414 likalnik avtomat EVS 9975 likalnik avtomat EVS 9218 likalnik avtomat EVS 11559 likalnik avtomat EVr 5577 likalnik avtomat EV 7054 žrebanje je poteklo v redu, posamezni izžrebanci pa bodo pismeno obveščeni o vrsti in načinu dviga izžrebane nagrade. CLANI KOMISIJE: Jože il^majdek. 1. r. — Zvone Perc, 1. r, prof. Jože Dular. I r — Marija Ackovič, 1. r. inž. Miha Krhin. 1. r. ZVONIMIR DRVAR: KAKO SE PIŠE SCENARIJ Mislim, da na svetu ni lažjega opravila kot pisati scenarije za film in televizijo! ON in ONA se morata ljubiti na sodoben način, malce morata tudi trpeti in konec koncev se mora vse dobro končati. Spoštovani bralci, tu imate čudovit scenarij, scenarij nad scenariji! »ON se s prijateljem dolgo, dolgo prepira zaradi NJE, v katero, sta oba na smrt zaljubljena. S scefranimi živci in s počenim srcem odide ON po pozabljenje v turistično rekreacijsko središče. Njegov prijatelj pa ostane pri NJEJ in med njima vzklije ljubezen z napetostjo 20.000 voltov (do groba). V turistično-rekre- — Kako to: včeraj 500. nocoj pa že 1000 din za pesem? — Zakaj? Zaigrali smo vam »Kafu mi draga ispeci« — no, in po čem je zdaj kava? (Karikatura iz JEZA) ZORAN BOGDANOVIČ: POPOTNIK Popotnik }e oseba na če u po. n.n kovčkov. Medtem ko so popotniki odkrivali svet, je svet odkrival nje. Popotniki so raznaša- li kulturo, prinašali pa spo. minke, kugo in kolero, sifilis. koze, gripo .. . Popotniki so si izmislili meje, da bi lahko potovali v tujino. Izmislili so si tudi potniške blagajne, da bi lahko po zvezah dobivali vozovnice. Izmisli i so si brzovlake, čakalnice, potovalno mrzlico, bliž- njico in robček za mahanje ob slovesu. Potnike delimo na službene, zasebne in mrtve. Sluz. beiie popotnike delimo najprej na tiste s potnim nalogom^ in na Jiste s službenim' ^divtoniabilom. Razlika med njimi je v konjskih silah, denar pa jim je skupen. Mrtvi so samo nekdanji popotniki. Popotnikom brez cilja je najlepše: sami si izbirajo pot. Popotniku preti nevarnost, da bo z vozovnico v žepu — hodil peš. Lojze Jakopič; AKCIJA acijskem središču se ON spet na smrt in do groba zaljubi v drugo. Ko pa ONA to izve, kupi vozovnico drugega razreda za potniški vlak in hiti v objem svojemu dragemu. (Ob tej priložnosti naj bo njen prikupni obraz v prvem planu, da bi gledalci lahko spoznali trpljenje vsega trpljenja.) Jezna na nezvestega (kot da ONA ni prevarala NJEGA) vtihotapi ONA v njegov hotel »B« kategorije peklenski stroj! Toda spomladanska vlaga je' škodila dinamitu, da ni eksplodiral. (Tu je treba pošteno namučiti gledalce. Naj mislijo, da se bo zdaj zdaj razlegla detonacija! ) Po četrtem neuspelem atentatu na njegovo življenje, jo ON povabi na sestanek, da bi uskladila svoja stališča. ONA pride s smehom na ustnicah in s sekiro v roki. Potem začne ONA vihteti sekiro, ON pa ji grozi, da jo bo prijavil sodniku za prekrške. (Kamera pozorno spremlja burne čustvene spremembe na njegovem obrazu.) Ta odlomek se godi v majlmi, tihi slaščičarni. Kamera drsi po sladkarijah (kot kontrast sekiri.) Gledalcem se zazdi, da je življenje lahko zelo sladko in brez ljubezenskih prepirov s sekiro in iM)dobnih operacij. ON in ONA sedeta za prazno mizo. Sekira pedantno leži med njima. V slaščičarno prideta deček in deklica, seveda brez sekire. Dobri fantek, mamin srček, kupi deklici sladoled s smetano. (Kamera razkriva čistost otroške duše.) ONA in ON se nenadoma spomnita svojega otroštva in planeta drug drugemu v objem. Pride do intenzivnega poljubljanja in podobnih stvari. V drugem planu pa je za kontrast \ideti svetlo bodočnost, v kateri vsi ližejo dvojni sladoled s smetano... 00©®©©©©©©©€30©©000©©©G0©©0©06 OaM^IiK ^ \/©l4N9M »Prepričan sem o tem, gospod ober-sturmfiihrer!« ' »Oprostite, tx> je popoln nesmisel. Nelogično sklepanje po poročilih, ki so točna. Toliko prakse v svojem delu imam, da vam lahko zanesljivo zagotovim, da gre v primeru Capeccia za sicer nevarnega sovražnikovega agenta iz komunističnih vrst, vendar nikakor ne za britanskega agenta, ki je bil poslan z določenimi nalogami sem, v sredino naše dežele.« Kersten je mimo, toda odločno vztrajal pri svojem. »Zakaj pa ne? Capeccio odlično obvlada nemški, italijanski in slovenski jezik. Kot tak se torej lahko giblje v katerem koli delu Evrope. Znal bi se pogovoriti z nemškimi ljudmi in se skrivati med italijanskimi in jugoslovanskimi delavci, ki jih je na sto tisoče na prisilnem delu po vsej naši državi.« Šef taboriščnega gestapa je Kerstna prekinil. »To so zelo šibki argumenti.« Kersten je postal odločnejši. »Nisem povedal do kraja. Kaj je odkril vaš agent Plevnik o Capecciu? Da je to bivši karabinjer, ki je delal na karabinjerski komandi v Ljubljani. Poročilo ljubljanske izpostave gestapa potrjuje odkritje s pomembnimi dodat-' ki, da je karabinjer Bartolomeo spretno delal na karabinjerski komandi v korist partizanske obveščevalne službe in da je pobegnil tik pred aretacijo, ko so ga hoteli prijeti vaši kolegi v Ljubljani. Nadalje je iz poročil gestapovskega urada z Bleda razvidno, kako pomembno vlogo je odigral na Gorenjskem in štajarskem partizanski obveščevalec Nejc, ki je istoveten s prejšnjim Bartolomeom in s sedanjim Ca-pecciom. Za koliko časa izgine vsaka sled za partizanskim obveščevalcem Nejcem? Natanko pet mesecev. Nato se sredi Ljubljane nenadoma pojavi pod lažnim imenom Emilio Capeccio. nekdanji italijanski vojak iz Sicilije, noro zaljubljen v nekdanjo oficirsKO cipo, črnoborzijanec in tako dalje, dokler ne odkrije prevare pravi Capeccio, polkovnik fašistične policije iz Milana, ki pa svojega odkritja ne more sporočiti, ker je bil prej ubit. Ubita je bila tudi bivša Emilijeva ljubica. Zakaj sta bili ubiti kar dve tako pomembni priči? Edini, ki bi lahko razkrinkali Emilia Capeccia. Pa jih ni ubil in odstranil on. Takrat je bil že v naših rokah. Na delu je bila močna organizacija, ki je imela interes zaščititi svojega človeka. Trdim; da je bila to britanska obveščevalna služba, ki je hotela Capeccia spraviti v Nemčijo. Trdim, da je Capeccio delal za isto službo že kot kara- binjer in pozneje partizan. To, da je Bartolomeo in pozneje Nejc, na videz delal tudi za partizane, me popolnoma nič ne moti. Nasprotno, potrjuje moje prepričanje, kajti Britanci imajo radi svoje agente v treh, štirih ognjih.« šef taboriščnega gestapa je skušal omajati Kerstenovo zgodbo. »Capeccio je bil aretiran v Ljubljani, izdan zaradi črnoborzijanskih poslov.« Kersten je vzplamtel. »To je najbolj žalostna stran našega, pravzaprav vašega dela. Aretirali so ga, ne da bi preverili, kdo je Capeccia izdal in zakaj, ne da bi se potrudili prijeti tudi ljudi, ki so prišli na sestanek v kavarno, če gledam Capecciovo aretacijo sedaj, ko vem za petnajst specialnih agentov, ki so jih Angleži poslali v Nemčijo prek severne Italije in Slovenije, ne morem mimo suma, da je partizanska kontraobveščevalna služba sama odkrila dvoličnost svojega človeka Nejca in ga s spretno izdajo izročila v naše roke. V tem primeru so se ljudje vašega četrtega urada zopet ravnali predvsem kot policaji, ne pa kot obveščevalci. šef taboriščnega gestapa je odvrgel mapo na mizo. »Prosim, gospod sturmfuhrer Kersten! Ne dovolim nobene kritike mojega urada. Najprej pred svojim pragom ...« »Prav zato zahtevam, da ravnate z jetnikom Capecciom po mojih navodilih. Po navodilih šestega urada.« šef taboriščnega gestapa je divje zasrepel v Kerstena. Zbral je v sebi vse sile, da je premagal svojo jezo in sovraštvo, ki ga je gojil že od nekdaj do intelektualcev in nadutih polizancev v šestem uradu, ki so menili, da je vohunska in protivohunska služba gledališko uprizarjanje, oni pa so tisti, ki za ta uprizarjanja pišejo scenarije, postavljajo kulise, prižigajo in ugašujejo luči pa odpirajo ali zapirajo zastor. Tudi da sami odločajo, kdaj se bo igra pričela, kje, kako in kakšen bo konec. »Pooblastila imate. Odgovarjate!« »Oprostite, gospod obersturmfiih-rer, mar ne uvidite, kaj hočem dobiti? Popolnoma se strinjam v vsem ostalem z vami in vašimi ljudmi. Meni dajte v roke le imena ljudi in postojank, ki so jih dali Britanci agentom Capecciu in njegovim pajdašem. Potem je usoda Capeccia zame nepomembna. Hočem tudi podatke, v katerem vohunskem središču je bil izšolan in kakšna je bila ta šola. Po kakšnih in katerih kanalih je bil poslan v Nemčijo. Kje je oddajnik, po katerem bi moral pošiljati poročila. Lahko, da ga ima še vedno pri sebi. Ste pregledali njegovo obleko in predmete, ki leže v skladišču? Nemudoma moramo popraviti zamujeno! Jaz sam bom izdelal načrt, po katerem me bo Capeccio, če je resnično britanski agent, kot sklepam, pripeljal k ljudem, kamor je bil poslan.« šef taboriščnega gestapa je Kerstena zopet grobo prekinil. »Vse lahko storite, toda na lastno odgovornost. Osebno bom sestavil podrobno poročilo za četrti urad.« Sli a t I 4. Pred semaforjem je sunkovito pritisnil na zavoro! Ali je videl prav? Semafor je utripal: zeleno, svetlo zeleno, temno zeleno ... Ne, tega ni bilo moči razložiti z maligani. Trikrat zeleno na sefamorju. Vse solidrvo predvojno šofersko znanje je tu odpovedalo. Paradižnik je stal pred semaforjem in buljil vanj. Avtomobili za njim so nestrpno zahupali. Treba se je bilo odločiti! Paradižnik je zapeljal v temno zeleno. Kako ga je polomili - Gnečo, ki jo je povzročila na križišču ta Paradižnikova poteza, je težko opisati. Miličnik, ki je nadzoroval promet v bližini, je bil tedajci tu. - »Ne poznate barv?« je vprašal Pa- radižnika. Paradižnik je tedaj snel ZELENE naočnike in še enkrat pogledal v semafor. Semafor je utripal, razločno in disciplinirano: rdeče, rumeno, zeleno .. . Zalučal je Paradižnik zelene naočnike v zeleno travo, miličnik pa mu je pomolil pod nos - balonček ... Ali bo po7pionel? MIZARSKO PODJETJE »PODGORJE« ŠENTJERNEJ razpisuje več prostih delovnih mest KVALIFICIRANIH MIZARJEV IN NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV, ki imajo veselje za priučitev. Prednost imajo interesenti, ki so vojaščine prosti. Razpis velja do popolnitve delovnih mest. TEKSTILNA TOVARNA SUKNO ZAPUŽE, p. Begunje na Gorenjskem razglaša prosta delovna mesta za obrat v Jurjeviči pri Ribnici: 1. tkalskega mojstra za volnar-ske statve z določeno prakso in sposobnostjo za samostojno vzdrževanje statev in vodenje izmene 2. tekstilnega tehnika — tkalske smeri z odsluženim vojaškim rokom. Za vsa delovna mesta je določen poskusni rok. Osebni dohodek in drugi pogoji so predvideni z internimi akti in v smislu osebnega dogovora. Razglas velja do zasedbe navedenih delovnih mest. Prošnje z opisom dosedanjih zaposlitev sprejema kadrovska služba v Zapužah. »AIVA Na slabi cesti zelo udoben sodobna oblika in prostoren prtljažni prostor udobna vožnja za pet oseb varnostni zapiralci na vratih kakovostna jeklena pločevina karoserije najenostavnejše in najcenejše vzdrževanje To so odlike osebnih vozil iz uvoza znamke WARTBURG katere lahko dobite pri Slovenija avto na potrošniško posojilo brez porokov in brez pologa do 10.000 Ndin. VVARTBURG 1000 CARAVAN Ndin 24.000.- fco Ljubljana VVARTBURG 1000 STANDARD Ndin 22.500.- fco Ljubljana Obiščite nas v Ljubljani na Prešernovi 40, .soba 15-1. — tel. 317-234. Potrebne informacije dobite tudi v naši poslovalnici v Krškem. JTTffc LOVCI IN ŠPORTNIKI! LOVSKO IN RIBIŠKO OPREMO. SMUČI. SANKE, DRSALKE IN VSE ZA ŠPORT KUPUJTE V TRGOVINI >1 n\/FP< mesto. Cesta herojev 8 POIZKUSITE NASE MESNE PROIZVODE In ostanite tudi njihov potrošnik! POSEBNO VAM PRIPOROČAMO; # kraojske UobaM # lovsko salamo % fiunkaiico 9 vse ostale mtc klobas in salam Za brenovke, pečenice In safalade spre.femamo posebna naročila. kmetijsko in trcovsko podjetje BREZICE OBRAT KLAVNICA tel 72-231 PREVOZNIKI, POZOR! GP »SAVA«, KRŠKO, vabi k stalnemu tx>.?<>dben(‘inu sodelovanju .AVTOPREVOZNIKA s kamionom - kipcrjem nosilnosti 5—6 ton z dvema diferencialoma. Ponudbe pošljite na gornji naslov. vsak Četrtek m ZA MLADF PO SRCU Opozarjamo interesente na izredno ugodno priložnost, da si nabavijo kvalitetne ter poceni ZIDAKE IZ ELEKTROFILTRSKEGA PEPELA že v zimskih mesecih. Dobava takoj. Zidak nadomešča iH*t normalnih opečnih enot. Prednaročila in naročila sprejemamo ter dajemo potrebna pojasnila pismeno, telefonično ali osebno vsak delavnik od 6. do 14. ure. Za nakup se priporoča ELEKTRARNA TRBOVLJE obrat tovarne zidakov Trbovlje tel. .štev. 80-113 Trbovlje Podjetje OBRTNIK LJUBLJANA DELOVNA EN(yi’A NOVO MtISTO razpisuje prosta delovna mesta krojilca in več kvalificiranih krojačev in krojačic POGOJI: pod 1. visoko kvalificiran krojač — pogoji pod 2. kvalificirani krojači ali krojačice. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku podjetja.. Pismene ponudbe pošljite na naslov: »Obrtnik«, delovna enota Novo mesto. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. GRADITELJI! PRISKRBITE Sl PRAVOČASNO OPEČNE ZIDAKE! LJUBLJANSKE OPEKARNE izdelujejo vso zimo nu svojih obratih vse vrste opečnih izdelkov. Posebno priporočamo MODULARNI BLOK in zidni blok BH 6 Zahtevajte ponudbe! Vse informacije daje PRODAJNI ODDELEK ■■■ranB LJUBLJANSKE 1 OPEKARNE LJUBLJANA Ciesta na Vrhovce 2, telefon 61-965 in 61-805 IšlalglallEšIšSištEilalllšIšlalšIšlaSSIaladIšlIšIšIšišlaBI RASTLINSKIH SPECIALITET IS KAJlg VAM H NUDI Ig i§ DOLENJKA: ^ BI ZA JESEN IN ZIMO g| ŽENSKE IN MOŠKE PLAŠČE, MOŠKE OBLEKE, TRIKOTAŽO, [qI PLETENINE, SPODNJE PERILO, METRSKO BLAGO IN OSTALO BI TEKSTILNO BLAGO — V VSEH PRODAJALNAH DOLENJKE. BI OBIŠČITE NAŠE PRODAJALNE! @ BI RADIO Za mehko linijo frizure taft fi(;lu\nr/kopf taft Taft-Soft je specialno izdelan za mehko linijo frizure, za njeno previdno, a tudi zanesljivo oporo. Vaši lasje bodo ostali ljubko razgibani in mehki ter bodo obdržali svoj naravni lesk čudovit je tudi novi razpršilec: rahlo, drobno, enakomerno in kot dih nežno razprši Taft-Soft po laseh. In samo po sebi se razume, da taft lahko brez težav izkrtacite in izperete Schvvarzkbpf • VSAK DAN; poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. ■ PETEK, 15. NOVEMBKA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Naši ansambli in vokalni solisti. 10.15 Pr; vas doma. 11.00 poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Boris Skalin; Učinek namakanja hmelja v letošnji suši. 12.40 Cez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.25 Glasbeni intermezzo. 15.45 Turistična oddaja. 16,00 Vsak dan za vas. 17.15 Koncert po željah pokušal-cev 19.00 Lahko no, otroci! 19.15 Minute z Ladom Leskovarjem. 20.00 Poje akademski zbor »Branko Krsmanovič« iz Beograda. 20.30 rtobiroo se ob isti uri. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. ■ SOBOTA. 16. NOVEMBKA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Cez travnike zelene. 9.50 »Naš avto-stop«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični m^potki za t^e goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Veterina. 12.40 Slovenske narodne in ponarodele pesmi v pri-redbi Vlada Globa. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.05 Glasbena pravljica. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Naš podlistek — St. Hem-lin; V temnem svetu. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 »Novi ansambli — nove melodije«. 21. 30 Iz fonoteke radia Koper. 22.15 Oddaja za naše izseljence. ^pecial ZAHTEVAJTE .10 VVA.ŠITI!(iOVINI ■ NEDEUA, ll. .NOVEMBRA: 6.00—8.00 Dobro Jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Ištvan Foky: »Počitnice poslednjih po-rednežev«. 9.05 »Velenje vabi Novo Gorico«. 10.05 Se pomnite, tovariši ... a) Darinka Jošt: Spomin, b) Marta Pihlar-Jeretina: To ni moj sin. 10.30 Pesmi borbe in dela. 10.45—13.30 Naši poslu?a’ci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 — poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Popoldne ob zabavni glasbi. 14.30 Humoreska tega tedna — Neverjetne prigode prof. Modrinjaka. 14.45 M3nute z narodno-zabavnimi ansamblom Kmetec. 17.05 Igra orkester Man-tovani. 17.30 Radijska igra: Momo Kapor: Prebudi ss, Trnuljčica. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zve^r. 22.15 Serenadni večer slovenske glasbe. 23.05 Literarni nokturno. ■ PONEDELJEK, 18. NOVEM-IIK.A; Glasbena matineja. 9.10 »Cicibanov svet« in »Pesmica za najmlajše«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — prof. Erik EMselt: Kako presušimo kravo. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Pripcffočajo vara. . . 14.05 Lahka glasba s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljane. 14.35 Naši ix>sluša]ci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni Intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 13.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Kdvinom Fliserjem. 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Zagreb. 22.1a Za ljubitelja jazza. ■ TOREK. 19. NOVEMBRA: 8.06 Operna matineja. 9.25 Nekaj zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 ma. 11.00 Poročila — Turistični m^tki za tuje goste. 12.30 kmetijski nasveti — inž. Franjo Urleb: Poklici v gospodar- NEDELJA, 17. NOV. 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (Beograd) 9.30 Poročila (Hubljana) 9.35 Dobro nede/jo voščimo z ansamblom Pavla Kosca (Ljub-ijana) stvu. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 priporočajo vam . .. 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Jezikovni pogovori. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, ot-loci. 19.15 Minute 3 pevcem Ninom Robičem. 20.00 Radijska igra — Toni Stoppard: »Albertov most«. 21.15 Deset melodij — deset pevcev. 23.05 Literarni nok-tvimo. ■ SREDA. 20. NOVEMBRA: £.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz albuma skladb za niladino. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. 2arko Vozelj: Opazo\’anJe novih zaščitnih sredstev v naših raame-rah. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Koncert za oddih. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Naš p>odlistek — Prežihov Voranc: Doberdob. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Laliko noč, otroci! 20.00 »Ti in oi^ra« — 6. oddaja. 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK. 21. NOVEMBRA; 8.08 Ppema matineja. 9.25 Iz zakladnice resne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Rovan: Prednosti in pomanjkljivosti različnih načinov uporabe zaščitndh sredstev. 12.40. Pihalni orkestri na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.05 »Mladina poje«. 14.45 »Mehurčki« — lirika za otroke. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.45 Kulturni globus. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Rafk(Hn Irgoličem. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer, 21:40 Glasb«ii nokturno. 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb) 10.45 Cmi biseri — mladinski film (Ljubljana) 16.55 Saga o Forsj’tih — serijski film (Ljubljana) 17.45 Del hokejske tekme MLADOST : PARTIZAN (Zagreb) 18.15 TV kažipot (Ljubljana) 18.35 Cikcak (Ljubljana) 18.50 Novi ansambii — nove me lodije I. oddaja (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.45 Vljavaja (Ljubljana) 20.50 Barok 68 — zabavno glasbe na (Kldaja (Zagreb) 21.50 Športni pregled (JRT) 22.20 TV dnevnik (Beograd) PONEDELJEK, 1«. NOV. 9.35 TV v Šoli (Zagreb) 10.30 Ruščina (Zagreb) 11.00 Osnove ^lošne izobrazbe — (Beograd) 14.45 TV v šoU — (Zagreb) 15.40 Ruščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Angleščina (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled (Beograd) 17.00 Poročila (Zagreb) 17.05 Mali svet — oddaja za otroke (Zagreb) 17.30 Kuomboka — film iz serije Skrivnosti narave — (Ljubljana) 17.55 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.20 Propagandna medigra (Ljubljana) 18.25 Tuje prvine v slovenskem knjižnem jeziku — iz cikla Slovenščina (Ljubljana) 18.50 Reportaža (Ljubljana) 19.30 Vokalno instrumentalni solisti (Ljubljana) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Jeremy Sandford: KATHV, VRNI SE! — TV drama — (Ljubljana) 21.55 Glasbena (xidaja (Ljubljana) 22.10 Poročila (Ljubljana) TOREK, 19. NOV. 9.35 TV V Soli (Zagreb) 10.30 Angleščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.45 TV v Soli — ponovitev — (Zagreb) 15.40 Angleščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 16.40 Francoščina (Beograd) 17.55 Risanka (Ljubljanu) 18.10 OBRE2JE — c^daja za italijansko narodnostno skupino (Ljubljana) 18.30 Propagandna medigra (Ljubljana) 18.35 Novosti is studia 14 (Ljubljana) 19.05 Evropa m mi — oddaja iz cikla Svet na zaslonu (Ljubljana) 19.55 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.40 DESTRY — ameriški celovečerni film (Ljubljana) 22.15 Ples skozi svet — IV. oddaja (Ljubljana) 22.35 Poročila (Ljubljana) SREDA, 20. NOV. 9.35 TV V Soli (Zagreb) 17.05 Madžarski TV pregled (Beograd) 17.20 Poročila (Skopje) 17.25 Oldaja za otroke (Skopje) 17.45 Pisani trak (Ljubljana) 18.20 Dvajset slavnih — oddaja za otroke (Zagreb) 19.05 Od baleta do veselja in nazaj — baletna (xldaja (Ljubljana) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Razpotja in odločitve — oddaja iz cikla o I. svetovni vojni Ljubljana) 21.20 Glasbena oddaja (Ljubljana) 21.30 Televizijski film (Ljubljana) 22.20 Poročila (Ljubljana) ČETRTEK, 21. NOV. 0.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Nemščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.45 TV V ŠoU — ponovitev — (Zagreb) 15.40 Nemščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 17.10 Poročila (Ljubljana) 17.15 Ringaraja — oddaja za otroke (Ljubljana) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.20 V narodnem ritmu (Beograd) 18.45 Po sledeh napredka (Ljubljana) 19.05 Dekleta in fantje — serijska oddaja (Beograd) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Sa^ o Porsj’tih — serijski film (Ljubljana) 21.25 Kulturne diagonale (Ljubljana) 22.25 Poročila (Ljubljana) PETEK. 22. NOV. 9.35 TV v šoli (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 11.30 Francoščina (Beograd) 14.45 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne lzobra2J)e — (Beograd) 17.50 (7kuckwagon — kanadski film (Ljubljana) 18.20 Glasbeni zaslon (Beograd) 18.40 Na sedmi stezi — šporma oddaja (Ljubljana) 19.30 Delovni proces — proizvodni proces — oddaja iz cikla Ekon(xnska šola na malih zaslonih (Ljubljana) 19.55 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.45 Vijavaja (Ljubljana) 20.50 Odporniško ribanje v filmski upodobitvi: Mladi uporniki — kubanski film (Ljubljana) 22.10 PoročUa (Ljubljana) 22.15 Simfonični koncert (Ljubljana) SOBOTA, 23. NOV. 9.35 TV v šoli (Zagreb) 13.25 Bukarešta: Nogomet Romunija : Švica (IV — Beograd) 18.15 Poročila (Ljubljana) 18.20 Mladinska igra (Zagreb) 19.20 Sprehod skozi Libijo — oddaja iz cikla S kamero po svetu (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Pariz po notah — zabavno glasbeaia oddaja (Ljubljana) 21.45 Scherlook Holmes — serijski film (Ljubljana) 22.35 Waterpolo Mladost : Dinamo (Moskva) posnetek (Ljubljana) 23.30 TV kažipot (Ljubljana) 23.50 Poročila (Ljubljana) SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA ZA SVOJCE V TUJINI! Imate v tujini sorodnike, prijatelje, znance? Ali ste že pomislili, s čim bi jih razveselili za novoletne praznike? Podarite jim SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR za leto 1969! Spominjal jih bo domačega sveta in jim prinesel v besedi in sliki košček rojstnega kraja. Hvaležni vam bodo za dobro Izbrano darilo! Koledar bo izšel že konec oktobra. Pohitite z naročili, kajti za to knjigo je vedno večje zanimanje in je v zadnjih dveh letih bila tako zgodaj razprodana, da naknadnim naročnikom nismo mogli ugoditi. Tiste, ki želijo poslati koledar v Ameriko, obveščamo, da ga bomo poslali z letalom, če ga bodo naročili do 30. novembra. Naročila sprejema; SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA LJUBLJANA, Cankarjeva 1/11. Telefon: 21-234 kdor ponudi DONAT ponudi zdravje TELEVIZIJSKI SPORED DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! 31 v TEM TEDNU VAS ZANIMA NOVEIVIBRSKO VREIME V PREGOVORIH Deževni vsi sveti, pozimi bodo hudi zameti. — Martin naj bo suh, da pKDzimi raste kruh. — Sneg svetega Andreja polju ni kaj prida odeja. — če mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije LUNINE MENE: 20.11. • ob 9.02 27.11. ) ob 0.30 5.12. ® ob 0.07 13.12. € ob 1.49 Petek, 15. novembra — Leopold Sobota, 16. novembra — Jerica Nedelja, 17. novembra — Gregor Ponedeljek, 18. novembra — Milko Torek, 20. novembra — Elizabeta Sreda, 20 novembra — Srečko Četrtek, 21. novembra — Marija ■=kIK[ BRE2ICE: 15. in 16. 11. angleški barvni film pKaj je novega, mucka?« 17 in 18. 11. ameriški barvni lilm »Štirideset morilcev«. 19. in 20. 11. italijansko—španski barvni film »Sedem hrabrih žensk«. ČRNOMELJ; od 15. do 17. 11. metii&ki film SLUŽBO DOBI M1Z.\RSKEG.\ p<»nočtiika za po~ hiStvena deJa sprejmem. Stanovanje v W5i. Snedec, Bohinčeva 14, Ljubljana. GOSTILNA (10 km od Norega mesta) zaposli delavko, ki zna opravljati delo v kuhinji in strežbi. Samo resne ponudbe pošljite na oglasni oddelek pod »November 19<^. SPREJME.MO gospodinjsko pomočnico. Možnost za psiučatev Slaščičarske stroke. Marija Barbič, Podgora 2S-a, p. Šentvid nad Ljubljano. SPREJAti^ iensko za varstvo dveh otrok. Nudim hraiio in stanovalce. Interesentke naj se zglase 20. 11. 1968 po 5. uri popoldne. PMdirc, Mestne njive, blcrfc 5, Novo mesto. sprejmem dekle, ki bi se rado zaposlilo v Ljubljani, Galjevica 14. ISCEM pekovskega vajenca. Pogoj: končana osemletka. Hrana in stanovanje v IdSl. Martin Ho-devar, pekama Krmelj. ZA DOPOLDANSKO 6-umo varstvo otroka na domu iičemo takoj dekle ali mlajdo i^okojen-ko. Metka I^vlič, Partizanska 3, Novo mesto. - ■ ISCEM pošteno fiensko za pomoč KUPIM T gospodinjstvu in varstvu dveh _______________ otrok: (5 in 3 leia) pri družini t Ljtđ>ljaĐi. Pogoji odlični. Ogla-sito se na nasloiv: SoniA Franč»> Skin, Ptujska 3B. Ljufaijana. ganje. primerno za delavnico, stanovanje in kuhinje, žensko kolo in gašperček. Ljubljana, Ga-ljevica 14. PKODAM ali zamenjam 2 slamoreznici s puhalnikom in motorno kosilnico ali zamenjam za živino. Andrej Starman, Suha 18, p. Škofja Loka. PRODAM kavč, solo gramofon, dvodelno omaro in radio Melodija. Vprašajte: Muzejska 8, Novo mesto. LGODNO prodam dve visoki lončeni peči. Naslov v upravi lista (1890/68). V NOVEM mestu ugodno prodam malo rabljen šivalni stroj Ba-gat (še pod garancijo). Plačljivo tu^ na obroke. Naslov v upravi UsU (1888/68), KUPIM dobro ohranjeno 80—80 basno klavirsko harmoniko. Franc Po^^, Otočec 26 ob Krki. PRODAM 800 kosov kostanjevine (suhe), primerne za obnovo vinogradov. Janez Verbič, Ostrog 19, Sentjemoj. POCENI PROD.\M 13-, 15- in 16-colski gumi voz. Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana. PROD.\M enoosni traktor 11 KS s prikolico kiper, plugom in kultivatorjem, vse v dobirem stanju. Cena 450.()00 Sdin. Stanko Gra-bovac, Mahovnik 3T, Kočevje. KUPIM rabljeno hannoniko — 4ft-ali 60-basno. Ponudbe pod lAIe-lodija«. MOTORNA VOZILA POSEST PRODAM moped T—13, letnik 1067, in aparat za varjenje na 220 voltov. Emil Vidrih, Smolenja vas 45, Novo mesto. PRODAM moped T—12 v dobrem Starcu, prevoženih 5000 km. Cona primerna. Alojz Luiar, Vinioa 37, p. Smarjeta. I/GODNO prodam motorno kolo Galeb in žensko kolo Rog. Zajc, •terebova 3, Novo mesto. STANOVANJA ODDAM opremljeno sobo dekletu. Bršlin 39, Novo mesto. PRIJETEN DOM nudim pridnemu deklet ali mlajfii upokojenki. Ponudbe na naslov: Marija Ahačič, Radovljica, Cesta Staneta 2agarja. ODDAM V NAJEM enosobno stanovanje in garažo. Na^ov v upravi lista (1902/68). NEOPREMLJENO SOBO oddam dvema dekletoma, ki bi paadH na otroka v dopoldnaskem oziroma popoldanskem času. Naslov T upravi Usta (1911/68). ODDAM prazno sobo. Naslov v upravi lista (1909/68). ZARADI iselitve prodam hite v bližini tovarne Kika in Labod. Ponudbe pod »Nova«. PRODAM enostanovanjsko hiAioo z malo vrta v lepem kraju na Do* lenjskem. Voda, elektrika v hiši. Pripravno za upokojenca. (}ena ugo(b)a. Naslov v upravi lista (1889/66). PRODAM stavbno paroelo, primerno za sadovnjak, in vinograd v izmeri 1,43 ha na Okrogu pri Šentrupertu na Dol. Jože Mar-kelc. Straža 2, p. Sentr\g>ert. PRODAM majhno hižioo z nekaj zemlje. Mirko Verbič mlajši, Re-gerča vas 08, Novo mesto^ PRODAM hišo za primemo ’oeno in 120 arov zemlje. Prodam lahko samo hiAo ali gradbišče. Smo-lenja vas 27, 7 minut od asfaltne ceste. PRODAM POSESTVO s hite in gospodarskim poslopjem ob ce-std. Franc Gregorčič, Sred. La-kenc 1, Mokronog, V SEVNICI na Glavnem trgu St. 25. v I. nadstropju ugodno prodam 4 stanovanjske sobe (skupaj 78 m>) s pritiklinami 40 m>. Sobe so primerne tudi za poslovne prostore. Naslov v upravi lista (1907/68). PRODAM RAZNO PRODAM ozvočenje in trajne harmonike. Anton Peterlin, Vinji vrti 38, p. Bela cerkev. PRODAM televizor RR — 865 zne-kaj rezervnimi deli. Cena 1.500 Ndin. Marjan Kopina, Pionir, Novo mesto. ZARADI selitve ugodrto prodam spalnico, kuhinjsko opremo, štedilnik na drva, preproge in dve karnisi. Pepca Brodarič, Jerebova 8, Novo mesto. POC£NI prodam rabljeno sobno pohištvo, nekaj pa podarim. Og«, led vsak dan pri Ranzinger, Ljub»‘ Ijana, Kosesluiga 20 ' ' PRODAM pola^-tomatskJ pralni stroj K vgrajeno centrifugo. Bo-škovič. Biilin 42. Novo mesto. ZitRADf selitve pnvlam spalnico, kuhinjske potrebščine, peč na ža- 28-LE:TEN Slovenec, živeč v Kanadi, bi rad spoznal resno dekle iz Dolenjske do 28 let staro in do 165 cm visoko. Ponudbe na upravo lista (1898-68). DENAR IN CAS vam morda ne ck>puščata zdravljenja v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolezni jeter, žolča in črevesja, čire, zaprtja in h^o-loide z rogaškim DONAT vrelcem. Zalitevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dobi v Novem mestu pri Hmeljniku — tol, 21-129, Standardu (Mercatorju) — tel. 21-168 in pri Dolenjki — tol. 21-440. ^ FKSPRi-:SNO oMsU oblačiU Pralnica In kemična čistilnica. Novo mesto, Germova 5 K .MODERNr OBLEKI — mode ren nakit! Dobite ga po naro^^itu ali izbiri pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka S (poleg univenee). »l’od mehiškim nebom«. 19. m 20. 11. angl. barv. film ».\lfi« K(X;EVJE — JADRAN: 15. do 17. 11. amer. barv. film »Kaj sl delal v vojni,, očka?« 18. in 19. 11. Japon. barv. film »Na sodu smodnika«. 20. 11. fran. barv. film »Trije mušketirji« — I. del. 31, 11. amer. film »Vrnitev nevidnega človeka«. KOSTANJEVICA: 17. 11. angl. barv. film,»Fantom londonske opere«. METLIKA: od 15. do 17. 11. amer. barvni film »Boeing — Boeing«. 15. do 17. 11. fran. film »Nebo nad glavo«. 20. in 21. 11. ital. barv. film »Noči Orienta«. .MOKRONOG: 16. In 17. 11. fran.-ital. barvni film »Vitez Pardajan«. NOVO .MESTO: od 15. do 18. 11. amer. barvni film »Deset zapovedi« — I. del. 19. in 20. 11. domači barvni film »Breza«. 20. in 21. 11. francoski film »Zanka za Pepelko«. RIBNICA: 16. in 17. 11. angl. film »Kako sem premagal strah in vzljubil bombo«. SEVNICA: 16. in 17.11. amer. film »Tanka rdeča linija«. 20. 11. amer. film »Operacija opij«. SODR.\ŽICA: 16. in 17 11. angl. barv. film »Džingis Kan«. ŠENTJERNEJ: 16. in 17. 11. »Ameriška vesela parada«. TREBNJE: 16. in 17. 11. amer. barv. svetovno znan: kriminal, film »Gold-finger«. besede. Najlepša hvala za {razornost podjetju Keramika iz Novega mesta, Agrokombinatu Grosuplje in podjetju Pionir iz Novega mesta. Posebna zahvala pevcem in godbi iz Novega mesta za žalostin-ke. Lepa hvala vsem in vsakemu posebej! Žalujoči: žena Jožefa, hčerke Pep. ca, Mici in Milka, sinovi France, Lojze in Slavko z družinunii Lskreno se zahvaljujem vsem. ki ste spremili mojega očeta MATIJA KOPARJA na zadnji poti v Ločno 5. novembra 1968. Hvala č. duhovščini za pogrebno svečanost, tov. Mrazu za poslovilni govor, prav tako pevcem za ganljive pesmi ter vsem darovalcem vencev in cvetja Sin Rudnir Ob bridki izgubi naše drage mame MARIJE BLATNIK iz Zagradca se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ji darovali vence in cvetje, vsem sosedom in sorodnikom. Posebno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma iz Novega mesta, kolžttivu NOVOLESA in dr, Lobetu za vso skrb in nego v času njene bolezni. Žalujoči: družina Kužnik in sorodniki Ob nenadni, nadvse boleči izgubi najinega preljubega sinka ROBERTA LONGARJA iz Romanje vasi se vsem, ki ^ nama v t^ težkih urah st^ ob strani in nama pomagali, še posebej vaščanom iz Romanje vasi in gospodu župniku iz Vavte vasi, iz srca zahvaljujeva. Bogomir in Anka Longar Ob bridki izgubi dragega brata JANEZA ŠTEFANIČA iz BuMlnje vasi 33 se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku, gasilski četi Suhor, godbi iz Novega mesta, pevkam ter vsem sorodnikom in sosedom. Žalujoči: nečak Ivan x ženo Marijo, brata Franc z ženo Rezko in Tone 2 ženo Marijo, sestri Kati > možem Ivanom in Mici Vsem sosedom in vaščanom, posebno družini Jakša in Lojzetu Starihi iz Osojnika, se zahvaljujem za vso pomoč v času m'.ačve. Jože Golobič, Maline 2, Sctnlč. Ob bridki izgubi našega dragega očeta in starega očeta JURIJA FLAJNIKA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru osnovne ki so nam izrekli sožalje, kakor šole Vinica pri Črnomlju ter vsem, tudi sosedom za vso pomoč. Žalujoči: šena, hčerki Barbara in Ani, sinova Fraoo in Ivan icr drugo sorodstvo. Ob teSki izgubi naJSega dragega moža, očeta In stai^a očc^ ANTONA GRANDLIČA ix Mirne peči izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in sočustvovali z nami. Posebna zahvala vaščanom za pozornost In pomoč, organizaciji ZB Mima p^ za oskrl>o pogreba ter govornikom za poslovilne l\laročite svoj list na domači naslov f mi Anton Fir, po«>estnik ix Sel pri Jugorju St. 16, p. Suhor pri Metliki, preklicuje kot neresnično vse, kar sem izrekel o Jožetu Pašiču iz Sel pri Jugorju št. 13 dne S. 9. 1968 in se mu zahvaljujeta, da Je umaknil predlog na moj kazoiaki pregon in zasebno tožtK> zoper men«. |(?OBi/ESTllA I SOL.\ ZA 7J)RAVSTVENE DELAVCE NOVO MESTO objavlja razpis za vpis v prvi letnik izrednega oddelka Sole. Pogoji: končana osnovna Sola, nižja zdravstvena strokovna iao-braaiba in zapoirienost na ustreznem delovnem mestu. Rok prijave: 15 dni po objavi. — Prijavi je potrebno in«dložiti dokazilo o izobrazbi in z^;x>slitvi. RAVNATEUSTVO SOLE DOBRO cementno strešno opeko izdeli^em in dostavljam po 1 Ndi-nar. UUca Milana Majcna 47, Izubijana. Lojzki Kekovi za odlično opravilno diplonto iskreno čestitajo vsi domači. Janezu Ivanušiča s Preloke 64 pri Vinici želijo vse najboljše za njegov 70. rojstni dan, posebno _ 11 otrol vnulcov. pa zdravja' žena, njegovih in 11 Dragima mami in bratu Katarini in Francetu Loparen, ki živita T Franciji, želijo za njuna rojstna dneva in godova še mnogo zdravih let Francka in Marica z družinama in vsi, ki Ju imajo radi. I KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA S Preteku teden so darovali kn na novomeški transfuzijski 1 postaji: Franc Cečelič, Anton Lazar in Jože Gorenc, člani g IMV Novo mesto; Janrz Salehar. upokojenec iz Dolenjslcib 1 Toplic; Terezija Zupančič, gospodinja iz Sevnega; Cvetka p StmL^ in Anica Rajk. gog>odlnJi iz Dolenjskih Toplic; g Pavl« Bradač, gospodinja iz Soteske; Ivan liOvse, upokoje- s nec iz Slovenske vasi; lAdo Longar, član Novotehne. Novo js mesto; Viktor Barle in Franc Slak, člana Petrola Trebnjo; S Cvetka Pršin« in Franc Kren, člana Bora, Dolenjske Top- S lice; Franc Gašperšič, ionet la Gornjega Medvedjega sela; Dragica Zaiazina, Marija Peterlin. Alojz I.amut in Milan Koršič, člani ObS Trebnje; Alojz Veselič in Slane Penca, člana GO Trebnje; Janez Koželj, član ObS Trebnje; Milk« Babnik, gospodinja iz Trebnjega; Antoo Strumbelj, član kmotljske Sole Grm; Vida <»racl. gospodinja iz Praproč: Zofija Slak, članica Stanovanjskega podjetja, Trebnje; Joie g Pungartnik, obrtnik iz Trebnjega; Silvo Stui>ar, Drago Rad. K minič, Ludvik Janežič, DuSan Urana, Bruno Bartoli. Anton g illebcc, Prter Mikec in Anton Udovč, člani Litostroja — olcrat s Trebnje; Jelka Marš, Tatjan« Kužnik. Ada lxingar, Marija ® Ceme, Jožefa Mikec, Cveta Tra\-n»k, Anica Peterle in Darink* " Uhan, članice Modnih obiočii, Trebnje; Franc Zaleo. član g postaja Ljudske milloo. Ti^bnle. Trčil v žensko In fička 11. novembra ob 8.40 je peljal Slobodan Vukojevic tovornjak iz Kočevja proti Livoldu. V Dolgi vasi je nenadoma stopila na cesto Angela Kna^vs. šofer je zavrl. Tovornjak je začelo zanašati, da je z bokom zadel žensko, nato pa trčil še v fička, ki je last Antona Stimca in je bil parkiran izven ceste. Knavsova je bila hudo poškodovana in so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Na fičku je za okoli 500 din škode. Voznik tovornjaka ni bil vinjen. Mirna: mopedist umrl dan po nesreči 7. novembra je v novomeški lx)l-nišnici umrl Ivan Lipar iz Slovenske vasi, ki se je dan poprej ponesrečil z mopedom pri Straži. Nesreča se je pripetila dopoldne na ovinku asfaltirane ceste. Mopedist Lipar je prehitel kolesarja, nato oplazil osebni avtomobil, s katerim se je naproti pripeljal Mirko Vene iz Martinje vasi. Mopedist Je izgubil ravnotežje, padel in hudo poškodovan obležal. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, vendar Je že naslednji dan ix>dlege} poškodbam. Črnomelj: avtomobil treščil v nasip 7. novembra se Je na Ulici heroja Starihe v Črnomlju zaletel z osebnim avtomobilom v nasip ob cesti domačin Martin Senica. Poškodovanega voznika so odpeljali v bolnišnico, nekaj potnikov pa Je bilo le lažje poškodovanih. Škodo so ocenili na 5.000 din. Nesreča se je pripetila na mokri cesti in očitno zato, ker je voznik neprimerno voail. Poljane: dva sopotnika ranjena 15.000 din škode je zahtevala prometna nesreča, ki se je pripetila 8. novembra ponoči pri Po Ijanah. Iz Novega mesta se je peljal Vladimir Ule z osebnim avtomobilom Jane Pavček, pri Po-IJanah pa treščil v stolni v»ek, ker ga je zmklel neki tovornjak, ki pri srečanju ni zasenčil luči. Dva sopotnika sta bd)a i^jena. Novo mesto: kolesar v tovornjak 6. novembra opoldne se je kolesar Milan Drenik na kani^jskem križišču pri mostu zaletel v tovornjak, s katerim je proti 2abjl vasi potoval Jože Beru. ICo^esar se ni prepričal, ali je prednostna cesta prosta, in si je pri ne>reči zlomil roko in nogo, Trebnje: kombi zbil pešca Ljubljančan Metod Kocjančič se je 5. novembra zvečer odpeljal iz Trebnjega s kombijem proti magi-stiali Ljubljana—Zagreb, ko je nenadoma stopil s Plesnika na cesto Jože Gabrijel iz Gor. Nemške vasi. Avtomobil je pešca zbil, da je obležal hudo poškodovan, vendar so ga takoj odpeljali v novomeško bolnišnico. Škodo so ocenili na 1,500 din. Šentjernej: mopedist se je prevrnil Alojz Hribar iz Ostroga se jo 5. novembra ^utraj peljal z mopedom od doma v Šentjernej. Na asfsUtni cesti v Grobljah pa ga je zaneslo, zapeljal je na bankino ia se prevrnil. Nezavestnega so odpeljali v novomeško bolnišnico. Breza: Italijanov avto v jarku 4. novembra zvečer je italijan;^ voznik Rosano Aiuto z osebnim avtomobilom pri Brezi pr^iteval osebni avtCMnobil, ko se je naproti pripeljal z osebnim avtomobilom Karel Zorko iz Zgornjega Obreža. Vozili sta trčili, Italijanov avtomobil pa je po trčenju udaril še ob jekleno ograjo. Škodo so ocenili na 7.000 din. Vlagajte pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri' njenih poslov lih enotah v Krškem i\^etllki in Trebnjem! MALI OGLAS, Ki ga objavita v Dolenjskem listu — zanesljiv uspeh! Prebere ga 130 tisoč gospodinj, vdovcev kmetovalcev dijakov, uslužbenk in vojakov doma in po svetul — Poskusltel m vsak eetrteK DOLENJSKI LIST DOLENJSKIUST UASTNIKl IN IZDAJATELJI: občinske Konteren-ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika Novo mesto, Ribnica. Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Fone GošnUi (glavni m odgovorni urednik), Ria B