Političen list za slovenski narod. r« praJeauiB t«!}*: Ia oelo leto predplautn 1& fld., s» pol leU 8 fld., m Setrt leta i fld., 1» in mesec 1 icld* 40 kr. T •dmlnUtnciJt pnjemKH relji: Zk celo leto 12 fld., u pol let» < fld., ta uetrt leta I flA., M «0 mewrosim<} nafuljudneje, naj isvoUjo Hkora} zijlasiti ne, da venut določiti Htentlo listu. Kako \eiiici poiieni^iijejo. Pruskej vladi je stalo mnugo do tega, da počasi poaemči vse svoje državljane, icolikor jih št) ne spada k nemškemu plemenu. Da se Poljaki temu ponemčevanju upirajo, znano nam je iz razprav pruskega zbura; ali znano je tudi, da je ves ta njihov trud skoraj zastonj, kajti Nemci izvajajo zi-stematično svoje ponemčevalne osnove pri vseh narodih, s katerimi mejijo, saj imajo za to podpore dovelj v državnih, pa tudi v privatnih sredstvih. Pruska vlada je zato, da zve, kako napreduje po-nemčevanje Slovanov, Litvanov iu Dancev na Nemškem, odredila, da se v maju leta 1886. popiše, koliko šolskih otrok govori samo nemški, koliko nemški in še drugi materini jezik, a koliko samo le-tii. Po tem popisu je govorilo y maju leta 1886. šolske dece v Pruskej samo nemški 4,426.679 ali 87-00®o. samo poljski 503.064 ali G-gO^, poljski in nemški 72.740 ali l-48»/o, samo litvanski 12.754 ali 0 25<'/o, litvanski in nemški 4419 ali 0 990/0, samo češki 8761, danski in nemški 1627, konečno druge nenemške jezike 4538. Vseh učencev v maju 1. 1886. v Pruskej je bilo v ljudskih šolah vkupe 5,082.282 učencev. Za razumevanje teh številk je treba znati, da je v celi Pruski od 28,318.470 prebivalcev do 3,!;78.000 Poljakov, do 120.000 sorodnih njim Vendov, do 50.000 Čehov, do 300.000 Litvanov, do 140.000 Dancev itd., torej do 3'/, milijona Slovanov. Dovelj posla za ponemčevanje! Nemcem je za zdaj pred vsem le na tem ležeče, da čim več nenemških otrok nauče nemški, ravno tako, kakor pri nas na Koroškem in nekih krajih Štajarske, in še celo v Ljubljani se niso ti naši prijatelji otresli nesrečne misli o ponemčevanju naših slovenskih otrok, kajti potem bi laglje bilo storiti, da se počasi pozabi, ali vsaj zanemari materinski jezik. S številkami o jeziku šolskih otrok od 1. 1886. dala je pruska vlada primerjati jih s številkami od 1. 1861., 1867. in 1871., ter je dobila sledeče re-sultate: 1. Število Litvanov palo je skozi 20 let jako. V iztočnej Pruski so skoraj čisto izginili; v dveh okrajih, goldabskem in stolupanskem, je v šolah samo 27 učencev, ki govore le litvanski, dočim jih 240 govori tudi nemški. 2. Tudi Vendi nimajo boljše usode, kajti tudi tukaj je manje otrok, ki govore samo slovenski, dočim se množi število otrok, kateri govore tudi nemški; vse bolj raste število otrok, ki pozabljajo ali zanemarjajo materinski jezik. 3. Pri šleskih Cehih napreduje ponemčevanje bol) počasi; v ratiborškem okraji je govorilo 6828 učencev samo češki, a 1040 češki in nemški. 5. Še bolj počasi napreduje ponemčevanje Poljakov, katerih je največ in stanujejo skupno. Skozi 10 let se je pomnožilo poljski govoreče dece za 143.076, govoreče poljski in nemški samo za 2081. To ponemčevanje se dogaja potom šole, ali Nemcem v Berolinu se zdi ta napredek preveč počasen; da svoje nasilje, katero mislijo izvesti, pokrijejo, pripravlja vlada postavo, da se zabrani tla-čenje (!) nemškega prebivalstva v Poznanju in za-padni Praski. Fiat applicatio! Prusi ne morejo pri Poljakih po šolah ponemčevati, kakor jih je volja, kajti Poljaki so se v najnovejšem času v poznanskej pokrajini dokaj streznili ter opazili veliko nevarnost, ki jim preti od ponemčevanja. Vsa zakonita sredstva so proti temu nemškemu nasilstvu upotrebili. Ko so Prusi videli, da se poljski narod ne da tako lahko po šolah odnaroditi, upotrebili so drugo sredstvo. Začeli so namreč kupovati poljska posestva in tamkej naseljevati Nemce, da tako vtisnejo nemški živelj med poljski. Kjer je bila kakšna zadolžena graščina, gledali so, da jo dobe v svoje roke, pa so potem na obširnem posestvu naselili same Nemce. To so na vso srečo Poljaki kmalu opazili ter so osnovali zadruge proti temu početju, ter gledali, da ne pridejo več tako velika posestva Nemcem v roke. Na tak način se bodo Poljaki v tej njihovej starodavnej pokrajini z božjo pomočjo vzdržali vkljub vsema pruskemu nasilju in vkljub vsem njihovim sleparijam, kar jim gotovo tudi mi kot Slovani iz vsega srca želimo. Kako je pa pri nas? Kaj se ne snuje nekaj sličnega tudi pri nas na Štajarskem? Kaj pomeni najnovejše nemško društvo ^Sadmark" ? Ravno isto, kar so bila zgoraj omenjena pruska podjetja na Poznanjskem. Tudi pri nas ni mogel dozdaj glaso-viti ^Schulverein" z vsem svojim aparatom odtujiti mnogo naše dece od materinskega slovenskega jezika. Čim bolj so naši Nemci vsiljevali svojo nemščino po naših šolah, tembolj se je narod obračal od njih, vsaj po Štajarskem; pa nadejamo se, da se bode to zgodilo tudi na Koroškem s pomočjo dotičnih občin samih ter naših državnih poslancev, katerim ne moremo dovolj priporočiti teh žalostnih šolskih razmer na Koroškem. Ker ne gre tako gladko s šolo, mislijo Nemci, naj se upotrebi drugo sredstvo z naseljevanjem Nemcev v slovenske kraje, LISTEK. Izpovedanja bivšega prostomisleca. (Spisal Leo Taxil. Iz francošcine preložil Martin Žiltir.) Delajmo se ponosne, kolikor drago, bodimo mo-droslovci in umovalci — prizadevajmo si kolikorkoU za trenotne vspehe, zaprimo se v ječo učenosti, — in vendar, kdo izmed nas čuje brez sledu šum teh lepih krščanskih praznikov, kdo more prezreti oni ginljivi glas zvonov, ki je kakor materino očitanje? Kdo gleda brez zavisti vernike, ko gredo v trumah iz cerkve, ko gredo pomlajeni in prenovljeni od mize božje? Duh ostane pač trden, a duša je žalostna, tožna. Rahleje čuteči odloži takrat pero in zapre knjigo. Zdržati se ne more, da ne bi rekel: „0j, zakaj nisem tudi jaz med njimi, če tudi najpreprostejši, najmanjši med njihovimi otroci ? Zakaj ? .. (Michelet, histoire de France.) Mislite si človeka, ki je prehodil vse stopinje hudodelstva. Naložite mu na rameni najgrozovitejših zlodejstev, ki si jih morete izmisliti. Evo! tu spi tisti človek. Vsemu dobremu domneva se odtujenega; ne čuti več nemira, nima več vesti, vsaj tako mislil . . . Toda uresničuje se zopet Nabuhodono-zorjev senj. Kamen odtrga se visoko v gori; bobni navzdol ter razbije podobo velikana z glinastimi nogami . . . Prišel bo dan, in utrnila se bode solza brez viduegft vzroka v tem obupanem srcu; vskipela bode v srcu in hitela po potu od Boga ubranem, dokler mu ne dospe v utrujeno oko. Rosila mu bode lice. In jedina ta solza odkrila mu bo resnico, vrnila spoštovanje do dobrega. (La cordaire.) L Otroška leta. Naša družina. — ZavodpresvetegaSrca. — Mongre. — Dobro prvo obhajilo. Pisati svojo zgodovino je gotovo najzoprnejše, kar si moremo misliti. Vendar lastni životopis, ki ne namerava služiti nečimurnosti pisateljevi, marveč nravnosti, olajšuje to neprijetnost. Takšno je tudi moje stališče. Sedemnajst let pobijal sem cerkev s silo in srdom, kakor malokdo. Naenkrat pa se mi je izpre-obrnil duh, nepričakovano in izredno; izlezel sem iz brezdna sovraštva. Dolžnost mi je torej, izpovedati se pred občinstvom svoje preteklosti. In ta dolžnost mi je sladka: ker naštevajoč svoje blodnje, in pripovedujoč skrajne svoje zmote in pa ko sem poslednjič pošteno se vrnil k resnici, prilil bom — tega sem prepričan — nekoliko zaupanja onim, ki objokujejo zaslepljenost sorodnika ali prijatelja svojega. Zdelo se je, da sem izgubljen za vedno ter zapleten popolno t zmote in zlobe. In vendar sem se jim iztrgal. Nevidna roka me je prijela in potegnila zoper mojo voljo iz žrela. Zato, ker je usmiljenje božje toliko, ker je v resnici neskončno, ker vsi kristijani moramo brez nehanja staviti ndnje svoje zaupanje. Rodil sem se — povem naj to najprej — iz neke južnofrancoske družine, kjer je bila pobožnost vedno v časti. Od strani mojega očeta so v našem rodovin-skem drevesu sv. Frančišek de Regis, občudovani apostel languedoški in oče Klavdij de La Colombike; častitljivi vodnik blažene Marjete Marije; od strani moje matere gospod Affre, nadškof-mučenec, ki je padel na barikadah v predmestju sv. Antona v Parizu, v trenotku, ko je izpolnjeval junija 1848 po-slanje miru in ljubezni. Smrtno zadela ga je kroglja morilca, do danes neznanega. Moj ded po očetovi strani, Karol Jogand, imel je petero otrok. Bili so: Viktor, umrši v službi božji, kot duhovnik dobrodelne naprave v Marseillu ; Marij, moj oče, Josipina, moja teta, sedaj redovnica v Lyonu. Ljudevik umrl je, zapustivši vdovo in tri otroke; Gabrijel pa je poginil prav mlad v žalih okoliščinah na zahodnji strani Afrike, kot žrtva divjih prebivalcev. Moja mati, rojona Josipina Pages, ima le eno sestro, Rozo po imenu. Le-tA je sedaj vdova z dvema otrokoma. Rodbina Pag^ je prvotno iz Languedoka, gand pa iz Provanse. Pri prvih dobi se nekaj republikancev zmerne stopnje. Tak bil je moj ujec, I^o-nida Pages, in njegov brat Junij, bivši mestni svetovalec v Marseillu, v dobi 4. septembra. Le-teh, kakor kakor se je to delalo t sredajem Taka. Namee ja povsod enak, na severu, kakor na juga; on ho6e, da postane ilft^ gospodar na kakoršeuktfli način. Ce se mu ne posreči eno sredstvo, upotrebi drugo; dn hoče s silo doseči svoj cilj. Zatorej Slovenci pozor i Vsako posestvo slovensko mora ostati slovenska« naj bode naše g&slo. Premožni Slovenci DAj vikfajo semkaj svoj denar, ki jim bode dvakrat blagoSlotljen, kajti relili bodo na ta način kos slovenske zemlje za svoj narod in sebi na korist. Kakor Poljaki na Poznanjskem, osnujmo tudi mi društvo proti nemškemu društvu in ne pustimo uiti pedenj naše slovenske zemlje propasti. Ohranimo svojo predrago domovino svojim potomcem! Politični pregled. v Ljubljani, 2. januarija. Kotran)« dežele. Vofaško 2>o»vetoi'anje pod cesarjevim predsedstvom se je v nedeljo vršilo. Navzoča sta bila vojni minister Bauer in nadvojvoda Viljem. Vojni minister je predložil uzorec zboljšane \V'erndlove puške z bajonetom. Spravne obrattiave. V soboto se bo na Dunaji pričelo posvetovanje pod predf^edstvom grofa Taaffeja. Sklepi te konfereucije dotičnih strank ne bodo vezali, marveč bodo stranke same na podlagi teh prostih razgovorov odločevale. Koliko vspeha moremo od teh obravnav pričakovati, kaže nam najbolje pisava F. P.", ki trdi, da Nemci ne morejo odnehati od svojih tirjatev niti za las, kakor se tudi .češka ravnopravnost" ne vjema z državnimi temeljnimi zakoni. — .Sonn- und Montagsztg.* pravi, da se Mladočehi nn bodo udeleževali obravnav vsied ,najodločivnejše" želje. Češko vseučiUSče nn. Moravskem. O tem predmetu piše .Moravski Orlice": To zadevo je pred vsem treba v državnem zboru sprožiti. Ugodna v tem oziru je okoliščina, da so letos izročili poročilo o naučnega ministerstva proračunu češko-moravskemu poslancu dr. Fanderliku, ki se že več let bari s tem vprašanjem. ItevScina na SlovaSkem. Iz Požuna se poroča, da beda na severnem Ogmkem in posebno v trenčinskem komitatu vznemirljivo naravšča. Ker manjka krme, prodajajo konje po 10 do 15 gld., vole po 30 in k večjemu 35 gld. Osnovali so na raznih krajih podporne odbore. HHpa. Za to boleznijo so zboleli nadvojvodi Albreht in Karol Ludovik, nadvojvodinje Margareta, Marija Anuncijata in Elizabeta, dveletni sinko nadvojvode Otona, nadvojvoda Karol, nemški veleposlanik princ Beuss, ministri Schonborn, Falkenhayn, Bacquehem in Pražak. Hripa posebno hudo tudi v Trstu razsaja. Tnanje držare. Rim. Dne 30. t. m. dopoludne so šli nad-škofje pariški, Ijonski in praški (Richard, Foulon in grof Schonborn) v sikstinsko kapelico, kjer so prisegli kot novi kardinali. Potem jih je sv. Oče v kraljevski dvorani sprejel ter jim izročil kardinalske klobuke. Papež je potem šel v tajni konzistorij, v katerem je bilo več škofov imenovanih, mej temi tudi že naznanjeni za rusko Poljsko. Bolgarija, .Timeg* so minole dni poročale, da Tarčija st&atra prKnaaJe bolgarskega posojila n« duBijskl borti ob eneih la prizaiBje sedaDja vlada ▼ Boflji in da je zaukaula svojim testopniliem, naj (loitvado mnenja raaiiib dvorov flad^ tafa upora loper »turške anceraolia pravice*. Bnskl listi so fsled ta vesti jako vaseli ter edino la obžalujejo, da ni storila dotičnih prvih korakov rn«ka diploma' cija, ki je mnogo odločnejša, nego tariki. Sofijski krogi taj trditvi sedi) Se oporekajo, pritnavajo pa, da se bo morda Se dresničila. Bolgtrske vlade to ne bo preplašilo, kajti .Svoboda" trdi, da bi Bolgarija v slučaji, ko bi Turčija delala ovire bolgarskemu t>080jilu, ustavila plačata&je vzhodno-fulnelj-skega tributa, v katerem slučaji bi škoda gotovo ne bila na bolgarski strani. Rusija. .Neue Preuss. Ztg.* in .National-Zeitung" oporekate pariški brzojavki, da je car zbolel vsIed zločinskega poskusa (zastrupljenja), marveč se mu je le hripa povrnila. Izvestje carjevega zdravnika Petrovskega pravi, da bolnikovo stanie nikakor ni nevarno. Francija. Skof Tr^garo v Seezu je prvi izdal jdločen protest zoper znano okrožnico pravo-soi uega ministra Theveneta in zoper vladno postopanje nasproti duhovnikom. Mej drugim pravi: .Ali so ti duhovniki krivi, ali ne? Postava v tem oziru ni še govorila, tudi ne kdko sodišče. Odrekli so katoliškim duhovnikom, kar je sicer najnavadnejšemu lopovu dovoljeno: sodnika in zagovornika. Z dragimi besedami: Duhovščina stoji izvan postave." Ob enem je ta cerkveni knez pričel po listih nabirati podporo za one župnike, katerim je vlada vzela plačo. Italija. Turinsko obrtno društvo je na čast mornaričnemu ministra priredilo banket, pri katerem je slednji jako nežuo piskal na mirovno flavto. Obžaloval je, da evropske razmere nalagajo taka bremena deželi (Italiji), ki hoče edino le v miru živeti, ker čuti potrebo, da se prerodi v socijalnem in go-spodarstvenem oziru. Vendar upa, da bo prišel dan, ko bo mogoče deželi olajšati bremena. Vlada pozni to svojo dolžnost ter jo hoče tudi strogo spolnovati. TurUja. Obravnave mej turško in nemško vlado glede trgovinske pogodbe so dozorele; pogodbo bodo že v kratkem podpisali. — Dne 31. dec. m. 1. je izšel irade, ki potrjuje postavo gled6 trgovine s sužnji. — Novi turški poslanik Mahmud Nedim bej je v ponedeljek srbskim regentom izročil poverilno pismo. Brazilija. Dopisnik londonskega lista .Times" pravi, da so se najhujše slutnjej glede brazilijske vstaje obistinile. Sedanja vlada je odpravila civilne zakone, uvedla obsedno stanje, zatrla opozicijonalno časopisje in ustanovila .črni kabinet" za pisma. Evropo bodo morda že v kratkem dogodki v Braziliji bolj iznenadili, nego je to storila vest o vstaji. Iz\driii dopisi. Iz bližine nemškega jezikovnega otoka, 27. decembra. Znano je, da naša družba sv. Cirila in Metoda, akoravnose je šele pred nekaterimi leti ustanovila vsled skupnega sporazumnega delovanja naših rodoljubov, vrlo napreduje, da podpira jako mnogo šol na obalih slovenskega ozemlja, ter je vredna, da jo po vseh močeh podpiramo. Akoravno pa se ona ozira na najbolj nevarne kraje, ne sme pozabiti, vsaj to iz srca želimo, da bi Nemci jako radi nemški most ractegnili do Jadranskag« itiorja, da aa ▼ sredini sio-Tenskagt ozemi,a nahaja močatt uamški steber t poddbi nemškega jaaikovnega otoka, kitari od »seh atrani nekateri mogotci podpirajo in Utrjujejo. Treba je tudi na ta stabar in njaga okolico nekoliko otirati se, ne da bi s tem hoteli reči, da je ves slovaDski ftivelj okoli tega jatikovnega otoka v nevaroosti. D« niravnoat govorimo, anaoo ja, da se ob kočevski meji, ali kakor Kofievoi sami pravijo .im Herzogthume Gottschee" ali pa .im Lande Gottschee", nahaja precejšnje število vasij, katere Id flb t)rvotnem času bile popolnoma slovenske; v sredini tega ozemlja nahajajo se vasi kot .Slovenska vas" (Windischdorf) in mnoge druge, katerih ime že kaže, da so s prva tam bivali Slovenci; ravno tako pričajo imena priimkov, imena krajev (Mala-gora = Malgernj, jako veliko besed kočevskih, ki se dado iz slovenščine izvajati, da je ves ta otok na-pojen s slovenskim življem. Toda pustimo .deželo kočevsko" — nemško, ozrimo se le na nje obrežje. Ne bodem imen navajal. Tu pa bi bilo želeti, da bi se slovenski živelj podpiral v zdatni meri, ue da bi se sicer nemščina zatirala, ampak da bi se veselje do materinega jezika vzbudilo in negovalo. V tej zadevi imajo ljudske šole največ vpliva. Ne nasve-tujem sicer metode nemškega .schulvereina", on ima v primeri z našo družbo' večja sredstva na razpolaganje in jih uporablja ravno tu v najizdat-nejši meri, vendar želeti bi bilo, da bi naša .Narodna šola" in družba .sv. Cirila in Metoda" večjo pozornost obračali na nekatere ljudske šole na Kočevskem in ob meji ter jih podpirali z večjimi doneski. Zlasti pri nameščevanji učiteljskih močij morali bi naši merodajni in uplivni prvaki kolikor mogoče na to gledati, da bi se na teh šolah nameščali samo zanesljivi in nneti slovenski učitelji. Ni namen tega dopisa, da bi s temi vrsticami zoper .Kočevsko deželo" in nje živelj hujskal, naj ohranijo oni svoj značaj, naj se ohranjujejo še stoletja in stoletja med nami, posebno t sedanjem času, ko so se ravno valovi vsaj na površju nekoliko ugla-dili in ne ploskajo tako mogočno in srdito, a da bi * ravno slovenski živelj vsled naše tolerance trpel in to izdatno trpel, da bi naši nasprotniki pod krinko .miru in sprave" jačili svoj nemški element, to vendar ne gre in ne sme biti. Slovstvo. Drobtinice XXIII. letnik. (Vredil dr. France Lampe, profesor bogoslovja, vodja Ka-rijaniSča. Izdala »Katoliška družba« za Kranjsko. V Ljik-Ijani 1889.) (Dalje.) .Naše nabožne pesmi" zaklepajo vso knjip. Skoda, da je ravno tega zaključka prvi oddekk največja hiba letošnjih .Drobtinic". Volja me je zato, da se nekoliko dalje pomudim ravno pri ten. Pod naslovom: .Uvod" graja g. J. M—č sploh naše pobožne pesmi, katerih oblika mu ni- tudi njih sorodnikov AfTrov ni zadržaval liberalizem, da ne bi bili globoko udani veri katoliški. Moj oče je pred vsem katoličan, za politiko se ne meni dokaj, ter jo deva brezpogojno pod vero, ki je v njegovih očeh bistvo. Rojen sem v Marseillu 21. marca 1854. Stariši dali so me krstiti na ime Gabrijela v spomin na mladega strica, umorjenega po dahomejskih divjakih. Po navadi zelo razširjeni na jugu sem zedinil materino ime z očetovim. Zato se imenujem Gabrijel Jogand-Pages (Žogan-Paže). Drugorojenec sem v naši družini; prvi, Mav-ricij, je štiri leta starejši od mene; ker je tudi on pisatelj, naju ljudje velikrat niso prav ločili; dasi-ravno bi mislil, da zmota ni mogoča, ker sem jaz iz kasneje navedenih vzrokov vsprejel pisateljsko ime Leo Taxil, in nisem nikdar podpisal kacega spisa s svojim družinskim imenom: pa tudi v nazorih o verskih tvarinah je velika razlika med menoj in bratom. Imel sem tudi sestro, Marjeto; ni dolgo kar je umrla. Starega polpeto leto dali so me kot izrednega učenca v neko marseillsko učilnico, v zavod pre-svetega Srca, v bartolomejski ulici. Spominjam se te šole, kakor da sem še sedaj ondi. Imel sem malo okrajšano obleko malih dečkov. UčenceT bilo nas je nekako dvajset. Brati je učila sestra Marija-Antonija. Dali smo jej veliko opraviti. Pa blaga sestra imela je neverjetno potrpežljivost. in bila je zelo dobra; ljubila nas je, kakor da smo njeni otroci. Pozneje nisem bil zadnji izmed prostomiselskih časnikarjev, ki popisujejo z vso strankarsko silo divjost sester, učiteljic majhne dece. Najmanjša krča po nosu, poslana mej svet po kacem časniku, zaslužila nam je v pretvezo za visokoleteče govore; uho manjali bolj potegnjeno, kako lepa prilika kričati, da je trapilo zopet uvedeno. A dobro sem se ogibal govoriti o svojih osebnih spominih; ker bil bi prisiljen spoznati, da dobra sestra Marija-Antonija, sestra Bonbon, kakor smo jej rekli, ker je imela vedno žepe polne sladkarij, bila je za nas prava mati. Ostal sem pri presvetem Srcu, da sem bil star devet let. Učeniki, ki sem jih imel, so mi dali dober prvi pouk. Bili so: g. Ripert, dober star očka, ki nam je ukazoval vsem vkupaj peti: .Maitre corbeau sur un arbre perch^" (.Zletevši mojster krokar na drevo"). G.FillioI-a imeli so za kralja lepopisja. Gosp. Roubaud pa, častitljiv majhen rentier, postal je učenik, da bi si zboljšal nedostateF skromnih svojih dohodkov. Kader je hotel ta tobaka v nos vzeti, zginil je naenkrat v svojo stolico in se zopet vzdignil kriče: „.Iogand, sklanjaj: rosa, roža!" No, vrhovni nadzornik pa je bil strašen. Bil je duhoven Plane, in nesrečnež imel je najnehvalež-nejŠi obraz. Tako jamičast je bil, da ra nikoli ni mogel popolnoma obriti. Mislite si grovski sir, ko bi mu lasje v jamicah zrastli. Temu je bil podoben. Imeli smo pred njim grozen strah. Ko se prikiže g. Plane pri durih, nihče si ne upa več črhniti; vsakdo zadržuje svojo sapo. Bali smo se, da nas ne zaloti .raztresene", da ne bi trebalo .kak glagol prepisavati". To pravico zasluži, da s kaznijo ni skoparil. Priden si pri njem moral biti. Kratko, bil je najboljše strašilo. Pa sedaj, ko je pretekJl čas otroških strahov, rad verjamem, da ni bil hujši mimo druzega in da ga je vodja izbral brez Ivoma zaradi svoje glave, nezmožne za ostra opravila vrhovnega nadzornika. Vodja, duhovnik Ytier, bil je uprav drug mož. Kolikor smo se tresli pred g. Plane-om, toliko smo se oklepali izvrstnega g. Ytiera. Vedno je bil prizanesljiv, vedno pripravljen nam šolo omiliti. On si je posebno pridržal verski pouk; on je tudi tisti, od katerega sem pridobil prvo znanje krščanskih resnic. Oktobra 1863 pošljejo me stariši v kolegij naše Gospe de Mongre, v Villefranche-sur-Sadne, pri Lyonu. Mongr6 je prosto učilišče, lastnina družbe Jezusove. Hiša je zidana, da se je čuditi, stoji na obširnem posestvu. Učilišče more sprejeti do šest sto gojencev. Ondi se biva prav dobro v vsakem oziru. V gmotnem pogledu Mongr4 prekosi katerikoli licej in celo veliko katoliških učilišč; o tem govorim iz skušnje: ustav vzdržujejo v taki zložnotti, da si je težko misliti. Kar zadeva višino učenja, je med naj-višimi. \ kakor oe agaja. .Zato bi kak spreten pesnik-prvak veliko ulagu storil sloTenskemu ljudstvu, ako bi dobro popravil vse pesmi, ki se tako rade pevajo med aami. Skuštjmo po svoji slabi meii tukaj popraviti nekatere takih pesmij.' In dalje spet pravi: sem se v svoji slabosti trudil delati čiste daktile." Čemu vendar ta ponižnost? Kaj se pa tako slab revež spravlja nad tako delo? Vendar poia-kajmo, da se vidi, kako se mu je trud spouesel! Svojo nneteljnost je hotel neznani gospod ska-sati najprej nad pesmijo: .Slava Mariji". Njemu je ta petem snana le v treh kiticah po štiri vrstice. Y opoubi mčni: .Morda ima prvotna pesem še T^ kitie, a jaz je zdaj ne najdem. Saj sem najlepše nvsii ali kitice si prepisal in sicer že zdavno." Čudno, da pravi tii: .najlepše misli ali kitice", zgoraj ()a stoji »pisano: .Pesniške lepote in vrednosti nt morem najti mnogo v tej pesmi". In prej Je piše! .Naš pesnik zaienjt Marijo častiti koj z najgroztejšimi izrazi: .Divje zverine naj Tebe častijo*. Ako na zna začeti z boljšimi besedami, naj bi raje molčal.* Tako torej! 8e^j pa pazite, prosim, kako sem jaz našel to pesem Ttdveh molitvenikih, ki mi ju je podala prva pevka, iktero sem o tem poprašal. I Tebi Marija, o Mati premilal \ Kad bi jax peiuioo novo zapel, Rad bi raziil ti vsa erina iutila, Revei ne vem le, kako bi zaiel. Vei, o Marija! kako eem začetiV Šel bom na griček, in tam bom začel: ,Slava Mariji, oj »lava prelepi!" Tak', o Marija! bom Tebi zapel. Ostal kitici mi za naš namen ni treba prepi« aati. Že k priča dovoij. Sed^ pa vprašam: Kako se drzne kdo kako pesem tak* prerešetavati, ne da bi mu bila znana do cela? Mko jo javno precenovati, pri tem pa polovico izptsLiti? Ali je mar premišljen stavek: .Naš pesnik pa meša — ne vem, po kakem vzoru — iivali, zverne, vodo, potem zopet živali, tičke, vetrič, Dato hribe in doline, travu ke, gozde itd?" In dalje pravi: .tprašamo: Ako uavaja nekaj iz živalstva, potem iz rudninstva: zakaj pa ne ničesa iz rastlinstva?" Tema nasproti vprašam spet jaz: Ali mar po hribih, plioinah, goricah, dolinah, travnikih, logih, širokem p()Ljn, gozdih ni prav nič rastlinstva? .Trudil pa sem se (pravi g. kritik) — da bi jo popravil. Pogled moje duše se obrača najprvo kvišku, pofem čem dalje niže in naposled se po-▼rne proti tišavi. Tudi sem uvel — zdi se mi — prikladnejše izraze in nekaj oblike sem dostavil. Tako-le bi sa glasila" : Tebi, Marija, o Mati premila, lesmico zopet prerad bi zapel; frčna razkrival bi rad Ti Sutila, Olj me, o Mati! ko bodem Ti pel. l\ubke naj tiče Ti vse žvrgolijo. Vurie po gozdu naj Tebi pihlja, DEne živalice naj Te častijo, Hlidna vodica naj Tebi sumlja. Ce mi maja vest očita veliko ocenjevanje prostovoljne zlohctnosti, če sem v svoje zadolženje izustil veliko presojevanj zoper svoje prepričanje v neumnem svojeia boju zoper cerkev, imam vsaj to tolažbo, da sem bilvedno pravičen do svojih mongreskih učenikov. Vtis, Ui sem ga ohranil na tem učilišču, ostal je stanovitno tako dober, moji izvrstni spomini nanj so bili tako neizbrisni, da se tudi za svojih najhujših napadov na jezuvite sploh nisem mogel vzdržati, izjemno govoriti o mongreskih očetih. To je bilo močnejše »d mene. In vendar tfsem več ko dve leti preživel v lej hiši. Jezuviti sprejitli so način poučevanja, ki je po mojih mislih najl^ljši, ki pa terja učenikov, ka-koršnih je prav t|žko dobiti. Pri njih otrok ne menja vsako leto učenika, kakor je to navada v -drugih učilnicah. tKd«n oče ima opraviti z gojenci od najnižega razr«ia do najvišega. Tako otrok, ki ima vedno nvno tskaga uČenika, dela rajši, in od druge strftni učenik, ki pozna do dna posebne sposobnosti svojega dčenca, vodi ga bolje skozi težave ličen j a. Zato je potrebao, da je vsak oče-učitelj nenavadnih smožnostij ter zna h krati udati se vsem zahtevam svojega p5sla. No, recite kacemu profesorju retorike na vseučilišču, da se poniža eno leto v začetnem r»:^redu učiti francoščino .. . (Dalje lUdi.) Za tem sledita še dve kitici po štiri vrste. V , Tse podrobnosti se ne morem spuščati, tudi ne primerjati izvirnika od besede do besede s popravkom. Le gledč druge vrstice v prvi kitici vprašam: Kaj pa, če je bila to pevčeva prava pesem? Druga kitica pa rani preveč pomanjšavnih besed in rime tudi niso kaj posebno izbrane. ,Q6zdiči" ? tretji kitice tretji vrsti je prisiljeno. Dalje pravi: .Tako in enako sem se trudil še nekatere druge popraviti. Zboljševal sem pa le tiste, ki imajo 1. ali več lepih mislij, 2. ali tudi večjidel lepše kitie«; nekatere kitice sem opustil, a nekatere tudi dostavil." Odkrito rečem, bojim se, da bi to, kar je lepega in lepšega, ne bilo izgubilo naravne prve in druge stopinje. Sploh pa, če je .Cecilija" sedaj merodajna, in če so besede že popravili visokočast. gg. Luka Jeran, Janez Bile in Anton Dolinar, kaj treba še druge poprave, saj se itak vdomačila t.e bo, zlasti če se kar število kitic pre-nareja. Gosp. kritik in zboljševalee sklepa tako-Ie: .Drugi bi morebiti še bolje in lepše izvršili tako nalogo, a storil sem, kar sem mogel: vse pa naj bode v čast božjo." Torej meni vkljub prejšnji ponižnosti, da je vendar dobro in lepo izvršil svojo nalogo. Habeat sibi! Jaz le rečem: Če se bodo pesmi popravljale tako šiloma, kakor ta, potem jenja poezija in vsa pesniška prostost. (Dalje sledi.) Dnevne novice. (Presvetli cesar) je potrdil proračun deželnega zaklada kranjskega. (Slovensko društvo) za Spodnje Stajarsko je imelo dn^ 39. decembra v Mariboru občni zbor, kateremu je predsedoval društveni načelnik gospod državni poslanec dr. Gregorec. Ta je poročal o delovanji društva v minolem letu, blagajnik pa o bitgajničnem stanji. Dalje je zbor sklenil: 1. Povodom bližajočih se volitev v štajarski deželni zbor naj vodstvo društva skliče z vsega Spodnjega Sta-jarskega zaupne može, ki naj se posvetujejo o skupnem postopanji pri volitvah in o kandidatih. 2. Vodstvu so naroča, da pazi na delovanje društva .Sild-mark" in, če treba, stori potrebne korake. 3. Zbor z veseljem pozdravlja sklep slovenskih deželnih poslancev kranjskih, da se v Ljubljani snidejo vsi slovenski deželni in državni poslanci, da se dogovore o skupnem programa; vendar zbor izraža željo, da bi bil ta shod že sredi meseca janua-rija pred zopetnim zasedanjem državnega zbora. 4. Na predlog g. Ferka naroča se vodstvu, da odpošlje prošnjo na državni zbor za oproščenje davkov od vinogradov, poškodovanih po trtni uši, strupeni rosi itd. 5. Zbor izreče zahvalo štajarskim slovenakim poslancem, ki so v deželnem zboru neustrašeni zagovarjali koristi svojih poslancev. V odbor so bili izvoljeni vsi dosedanji člani. Na to je predsednil^ končal zbor s trikratnim .živio" na presvetlega cesal||«. Zborovanja sta se udeležila tudi gg. poslanca dti Badey in M. Vošnjak, ki sta poročala o delovanji deželnega in državnega zbora. (Ljnbljanski mestni zbor) je v zadnji tajni seji imenoval drugega toestnega inženerja g. Ha-nuša stalnim vodnim upraviteljem z letno plačo 1500 gld. in petletnicami. Za čas, da bode vodovod gotov, določil mu je zbor mesečno doklado po 50 gld. — Začasnemu poslc^odji na tukajšnji obrtni šoli, g. A. Molnarju, je d^estni zbor dal zagotovilo, da ga bode vsprejel v \ občinsko zvezo. Ko-nečno so sklenili, naj se takoj razpiše mesto drugega mestnega inženerja. (Novo leto.) Trgovci in obrkuiki imajo navadno boljšo kupčijo pred božičnimi pratniki. Letos pa se je opažalo, da je nakupovanje opeklo povsem radi tega, ker državni, deželni, občinski,Vasebni uradnik, penzijonist, profesor, učitelj in na tWe onih, koji so navetani na stalno plačo, čutijo, ktko se živežne in druge vsakdanje potrebe vedno po^ražujejo. To razmerje seveda tudi vpliva na trgovskeMn obrtniške kroge. Število naročilcev se krči, rodbinske potrebe rastejo, in s temi neljubimi pojavi bilo le je boriti našemu obrtništvu o Božiči. Tudi slaba letina je ovirala gmotno stran našega kmetsva po deželi, in torej tudi trgovec na deželi ni mogel bliga raz-pečavati, kakor bi bil rad. Boljša se je godUa prodajalcem otroških igračio, spisov s podobluni za mladino itd. Zato se je pa leposlovnih knjig, pesmic itd. v krasnih vezbah le malo prodalo. Dosti dobro 80 prodajali galanterijsko, porcelansko robo, svetilke itd. Zeld so se spominjali trgovstva in obrtništva dobrodelna društva z nakupovanjem blaga za obleke in obutalo; zlasti mnogo se je prodalo ženskih oblek. Tudi prodajalci papirja in sličnih izdelkov, dalje usnjarji se ne pritožujejo, da bi bili slabo prodajali. Mnogo se je razprodalo smodk, zlasti specijalitet ali inostranih. Trgovstvu in našemu obrtništvu želimo v novem letu boljših vspehov, koje pa naj pospešuje ugodnejši narodnogospodarski preporod. (Družina kneza Windi8chgratza) je tudi letos darovala 100 gld. za reveže in 100 gld. za obleko revnim šolarjem župnije planinske na Notranjskem. (Na graSkem vseučilišči) so bili od 16. do 25. minolega meseca promovirani doktorji zdravilstva J. Schauf iz Ptuja, Jos. HOrmann iz Aflenza, E. Krall iz Gradca, Jos. Klabzuba iz Požuna in P. Lučič iz Rusije; doktorji prava B. Leitgeb od sv. Heme na Koroškem, Nik. O goreli ca iz Okučan v Slavoniji in Fr. Vrečko iz Žegarja na Štajarskem; doktorji filozofije: Milan vitez Be-setar iz Dubrovnika in T. Kukula iz Ljutomera. (Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani) je napravilo včeraj svojim udom in podpornikom .božičnico". Lepa in prostorna dvorana je bila polna občinstva, med katerimi smo opazili mil. g. prošta dr. Klofutarja, sveti, prelata dr. Cebaška, prečast. g. kanonika Ur basa, prof. in častnega kanonika prečast. gosp. J. Mar na itd., mnogo mojstrov in obilno mladih obrazov, kar je dobro znamenje mladih src, ki imajo veselje do nedolžnega in poštenega razvedrila. Pevci so najprvo dobro zapeli Kohmovo božično pesem .Pri jaslicah". Nagovor čast. g. A. Kalana je bil po obliki in vsebini prav lep ter času primeren. Da bi le dosegel namen! Znani Nedvedov zbor s tenor-solo .Popotnik" je umetna in jako lepa skladba. Izvež-bani pevci so to skladbo peli v občno zadovoljnost, le basi so večkrat preglašali tenore. Hajdrihov čve-terospev .Lastovki v slovo" so morali pevci ponoviti. Deklamator je dostojno prednašal pesem .Mladim dnem". Tudi dr. Ipavca .Danici" je zbor pel dovolj dobro. Igra .Rokodelska družba" nam je bila prav všeč. V drugem oddelku je ^Andrejeva povest" predolga. Igralci smejo biti zadovoljni s svojim vspehom. Želimo društvu še več naklonjenih prijateljev Bog živi pošteno rokodelstvo! (Otroška varovalnica.) Na dan nedolžnih otro-čičev je bila, kakor vsako leto, v tukajšnji otroški varovalnici božičnica z razdelitvijo daril. Navzoče je bilo vodstvo, gospa baroninja Winkler in več gospa. Vcdja, preč. g. mestni župnik Rozman je nagovoril otroke ter se v njih imenu zahvalil dobrosrčnim prijateljem. Otroci so dobili po celo obleko, nogovice, obutev itd. Vodstvo vsem dobrotnikom izreka zahvalo. (Klnb slovenskih biciklistov) je sklenil, da bode v predpustni dobi priredil v dvorani ljubljanske čitalnice .sijajen ples" v korist ljudske in dijaške kuhinje. Minulo leto se je enaka zabava kluba slovenskih biciklistov v korist mestnim ubogim sijajno obnesla navzlic velikim zaprekam ter vrgla 150 gld. čistega dohodka za mestni ubožni zaklad. Ker klub priredi tudi letos veselico v plemenit, hvalevreden namen, nadeja se še boljšega vspeha. (Dolenjsko pevsko društvo) je imelo dne 20. decembra 1889 občni zbor. Predsednik je pozdravil došle člane; tajnik, blagajnik in arhivar pa so poročali o delovanji odbora in društva v minolem letu. Za predsednika je zopet izvoljen g. J. Sturm, za odbornike pa gg.: Ig. Kline, J. Mechora, dr. Fr. Preveč, Fr. Rogina, Fr. Rosina, Fr. Sakser, O. Skale in A. Virant. (.Zgodovinskega zbornika") priloge .Laib. Dioecesanblatt"-u, ste pred prazniki izšli 6. in 7. številka. Vsebina 6. štev.: Diplomatarij: Ukaz gled^ izplačevanja ustanove celjskih grofov pri cerkvi Matere božje v Solčavi. — Podeljenje pravice ljubljanskim škofom, imeti na Savi dva ribiča. — Po-trjenje svoboščin fari Slovenji Gradec. — Pode« Ijenje sodne pravice ljubljanskim škofom v Gor. Gradu in na Goričanah. — Stare pisane mašn» bukve kranjskega farnega arhiva. (Nadaljevanje.) — Doneski k zgodovini zvonarjev in zvonov na Kranjskem. — Vsftoina 7. štev.: Diplomatarij: 2., 3., 4. in 5. listine rožeških graščakov v fevdnih tadevMh. — Stare pisan« mašne bukve kranjskega farnega arhiva. — Slovstvo: Die Kloster in Erain. Von 'Wladimir Milkowicz. — Mitthei* lungen des Musealvereines fOr Krain, (UmH) je doe 31. decembra t Zagrebu za mrtvoudom znaui podjetnik Gvido Pougratz, vitez reda Fran-Josipovega, v 67. letu življenja. Rodom iz Slovenske Bistrice naselil se je v Zagrebu 1. 185^. ter se udeleževal reijih podjetij; gradil je železnici Zagreb-Zidani Most in Zagreb-Žakauje ter sodeloval pri vodovodu v Gradci in pri gradnji tržaškega pristanišča. Z bistrim umom, obsežno izkušnjo in srečnimi rokami si je pridobil veliko premoženja. Hrvatska mu je bila druga domovina, Zagreb drago bivališče. Zasnoval je s pokojnim svojim bratom hrvatsko eskomptno banko, kateri je bil od bratove do svoje smrti predsednik. Sploh je poipeševal vsako vrsto industrije. V Sremu je vložil mnogo denarja v rudnike in na svoje troške je zgradil železnico Vrdnik-Ruma, ki je bila pred šestimi me^fci izročena prometu. Sicer je bil vesele m blage narave. Zapustil je ženo, rojeno Ljubljančanko, dva sina trgovca Gustava in doktorja Maksa, graščaka v varaždinski županiji ter hčer, omoženo z generalom Gjorgjevičem. (Izneveril) je v Zagrebu iz gledališke blagaj-nice pristav deželne blagajnice Ferdinand markiz Strozzi več tisoč goldinarjev._ Telegrami. Budimpešta, 1. januarija. Novoletno voščilo niinisterskeniu predsedniku Tiszi jo bilo zanj in za celo ministerstvo veličastna uda-nostna izjava. Veliko število strankinih članov je v svojih nagovorih neomahljivo zvestobo preteklosti in neprenienljivo zaupanje v pri-hodnjost izrazilo. Ministerski predsednik je na govor barona Huszarja odgovoril, nagla-šajoč, da je trodržavna zveza koHkor moči utrjena; ta zveza jamči evropskim narodom mir, kateri posebno potrebuje magjarski narod, da bo mogel varno izvršiti preosnove. Tisza je rekel, da bo vzlic ljutim napadom vstrajal na svojem mestu, dokler bo užival zaupanje večine in kOrone. Nepristranska sodba mora dognati, kaj je bilo v 15 letih storjenega, koHka razlika je mej današnjim in prejšnjim stališčem Ogerske v notranjem, v avstroogerski monarhiji in nesproti inozemstvu. Doseglo se je ravnotežje v državnem gospodarstvu, in to je tako za sluga vlade kakor tudi požrtvovalnosti narodove in liberalne stranke. Pariz, 2. januarija. Pri novoletnem sprejemu diplomatskega kora je Carnot na voščilo" papeževega nuncija odgovoril: Zahvaljujem se za voščila, izražena francoskemu narodu in republiki. Naše skupne težnje imajo eden cilj, da bi nadaljevali pričeta velika dela mini in napredka. Dosegli bo-demo to z vzvišeno podporo in dobro voljo vlad in narodov, katera Vi tako častno zastopate v naši sredini. Bruselj, 1. januarija. Kraljevi grad je deloma pogorel. Vse umetnijske zbirke so uničene, ohranjene pa so kraljeve dvorane. Princesinjo Klementino so komaj rešili. Ogenj je izbruhnil ob tri četrt na 5. uro popoludne vsled slabe kurilne naprave. Bruselj, 2. januarija. Ogenj v laeken-skem gradu se je hitro razširil; redili so le malo. Poslopje je do obzidja pogorelo. Beroiin, 1. januarija. „Berl. Tageblatt": Petersova ekspedicija ni pobita, marveč je po došlih poročilih na potu mej Kenia-go-rovjem in Baring-jezerom. Rim, 1. januarija. Pri sprejemu zborničnih odposlanstev je rekel kralj, da se novo leto pričenja z boljšimi nadami, nego leto 1889. Vsi narodi vedno bolj zaupajo, da bo mil- ohranjen. Madrid, 1. januarija. Kraljica-vladarica je bolehna. V Barceloni hripa narašča; dosedaj je 52.000 oseb zbolelo, mnogo umrlo. Umrli ho: 2G. decembra. Feliki lianovc, delavcev sin, 18 mas., Cesta v mestni log 4, boijast. — Viljem Plleschnig, delavec, S3 let, Poljanski n»»ip 50, jetika. — Anton Perko, gostaf, 74 let, Kurja vas 13, v»led raka v želodcu ■— Anton Tomas, računski svetovalec v pokoji, 83 let, Gospodske ulice 17, vsled irčne bolezni. 27. decembra. Jernej Koželj, orkostareo, 58 let, Dolge uliue 7, rnetica trebušne mrene. V bolnišnici: 36. decembra Marija Knavs, hišina, S7 let, valed raka VrcnienNko nporo^llo. I Ca* Stanje g g ----------— VBler Vreme iS-j 1 opazovanja | , | |Žg 17. u. ijut. '~745-t ti-O brezv. megU 31 2. n. pop. 745 4 2-8 ti. szap. oblačno jj _ 9. u. iveS. 74() Ž O 3 „ megla d 7. u. zjut. 746« 0-8 brezv. oblačno - Ž. u. pop. 743 2 2 0 8l. vzh. 9. tt. ivec. 746 2 0 8 brezv. 0-!)0 dež Srednja temperatura obeh dni 1-2® in l-O" za 41'' in .S-9' nad normalom. ]>uuaj8ka borza. (Telegrafično poročilo.) 2. januarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (■ 16% davka) 86 gld. 10 kr. Srebrna „ 5% „ 100 , „ 16 % 5% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta .... Akcije avstr.-ogerske banke .... Kreditne akcije ........ Važno za bolne na prsih in plučih! Neobhoden za kaSelJ, hrlpaTost, zutilizeuje, katur, oslovski kuSelJ, in za take,, ki ohraniti si čist in glasen Kla«; za sit.-ofolozne, krvične, slabotne, bledične 'u krvirevne je 80l 12 imli zeli 8 fflmesanini podfosfornasto kislim arnom in ieiezom.^^f Laitni 'zdelek. — 0«na 66 kr. (3) Dobiva le v lekarni Tmk6czy liazposilja se vsak dan po pošti. Srebro ..... Francoski napoleond. Cefarski cekini . . . Nemške marke . . 86 „ 70 . 108 „ 75 . 101 „ 15 .924 , — . 321 „ 50 . 117 „ 85 ! 9 I 34 . 5 „ 58 . 57 „ 77' Cenike pošiljam zastonj in franko. Velika sa- lona Ivanih strojem (2'-9) Tujci. 30. decembra. J'H avHtriJitkem enrti: Klemenčič Franc iz Štajar-skega. — Zaumscheg iz Krope — Ulepič, poštni uradnik ii Podnarta. % aiiitiiiiii 1 I lilllfs "rt 0 ^ R\ i ti -2 ff rt»4" fe P sa-s s jfllits ""Hi [3 > .s ti o H [k s § i i § > a.:; p. a Mm zavod za cerkvena dela Inomosf, Tirolsla) se priporoča za naročila kanili liiopij, spovediiic, lilečaliiilio' altai»jev iii pi-ižiiic, v gotiškem, romanskem in bicantinskem slogu. lesene^ fino oljtiatoharvnne in pozlačene, v >'HaI