Poštnina oiačana w gotovini Leto LVII. V liubiiani. v petek, dne 9. avgusta 1929 St. 179 St. 2 Din celoletno 300 Din za inozemstvo Naročnina ^abr^ ^^^BBOet*. - a mam^mmsa^*. mm*. JOa dnanHa^ ^g^. Cene oglasov Dnevna JK ^ ^^^ J^T ^ ■ • ^^ f^^^ ^o«« Mf^m ^^M fflffift BB ff fln^^ fl^H^. m ^^m mzD.veenooiaai mesečno 23 Din fl^V ^^^M fl9D 0DHH J» ■ fl^^B^ft ^^^M nad 43mm vtSlne polletno 130 Din ^BV flMBP fflH ^ flflBf B ^^M H po Din 2-30. veliki ^^m ^BV a ^^M n^H po 3 m 4 v VJ^ 1/ JL#/ ^f m meseCno 40 Din ^"Vl itftll aflLMV ^Tk 11 lljfMT*^ HKfclP JSHhH^^ V lIHHil llUT ^hMP vrstica po 10 Din nedeMSKn Izdala -—-; -p1-— naročilu popusl ^ikSSH S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« SSat&icSSS« inozemstvo 140 r> * dneva po prazniku Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. 61111 Rokopisi se ne vračajo, nelranhlrana ptsma »e ne sprejemalo ^ Uredništva Yorka Lakchurst, 8. avg. (Tel. Slov.«) Zrakoplov »Zeppelin« je startal ob 0.40 newyor-škega časa (5.40 srednjeevropskega časa). Dr. Eckener je na podlagi vremenskih poročil izbral severno pot, po kateri je letel Lind-bergh, nekako 100 milj severno od parniške proge in upa, ker ima dober veter za hrbtom, da bo opravil pot v 45, največ 50 urah. Morda bo letel preko Londona, vsekakor pa hoče leteti nad Berlinom v nedeljo, 11. avgusta, na obletnico nemške ustave. Na krovu ni 19, temveč 22 potnikov, 19 poštnih vreč z 20.000 pismi in 15.0000 dopisnicami, katerih poštne pristojbine znašajo na korist »Zeppelina« okroglo 100.000 dolarjev. Dalje vozi »Zeppelin« s seboj filmske aparate, svilene nogavice, avtomobilske obode, pisalne stroje, in kot posebnost, pošiljatev zmrznjenega mesa neke chicaške mesarske tvrdke ter enega terierja in aligatorja. Skupna teža pošiljk znaša 3200 angleških funtov. Zrakoplov bo startal polagoma po programu brez razburjenja, dasi je zopet poskušal neki 18 letni mladenič s stropa po vrvi doseči streho zrakoplova. Piše se Moric Rotli ljena. Nasprotno je res, da bo Anglija s to potezo delavske vlade le še ojačena. Če bi konservativci za Macdonaldom spet prišli do vlade, bi se te njegove linije gotovo tudi držali. Macdonald ni prelomil tradicije, ampak je napravil potezo, ki odgovarja modrosti in da-lekovidnosti angleške politike sploh in je bil takoj aretiran. Izgovarjal se je, da je hotel obiskati sorodnike v Nemčiji, da pa je postal lačen, ker se je start zakasnil, in si hotel poiskati hrane. Start se je zakasnil zato, ker so se širile govorice, da so videli še drugega takega tiča, ki ga pa niso mogli najti. Predsednik Hoover je poslal toplo brzojavno čestitko. Pri odhodu je bila zbrana tisočglava množica, ki je pozdravljala potnike. Zadnje vremensko poročilo pravi, da bo od Newyorka do Grandbanksa splošno dobro vreme z južnimi vetrovi, sredi oceana jugozapadni vetrovi, blizu Evrope pa seve^o-zapadni vetrovi. Ob 1.40 je »Zeppelin« z veliko hitrostjo nizko letel nad Newyorkoni. Množice na newyorških ulicah so ga živahno pozdravljale. Obkrožil je kip svobode, potem pa izginil proti vzhodu. Ob 10 srednjeevropskega časa je bil »Zeppelin« s hitrostjo 75 km 100 milj južno od Nantucketta. Friedrichshafen, 8. avg. (Tel. »Slov.«) »Zeppelin« javlja ob 12 srednjeevropskega časa, da se nahaja na točki 40 stopinj 38 minut severne širine in 63 stopinj 43 minut zapadne dolžine ter da je na krovu vse v najboljšem redu. Newyork, 8. avg. (Tel. »Slov.«) Mornariški departement poroča, da jc bil »Zeppelin« ob 12 newyorškega časa, to je ob 5 popoldne srednjeevropskega časa, na 43 stopinji 12 minut severne širine in 60 stopinji 35 minut zapadne dolžine. Zrakoplov je torej v prvih 12 urah prepotoval 610 milj in sc nahaja okoli 1000 km vzhod no od Nc\vyorka. Odgovor bolgarske vlade v soboto Sofija, 8. avg. (»Avala«.) Sinočnja seja ministrskega sveta je trajala od 5—9. Na seji se je razpravljalo o odgovoru bolgarske vlade na drugo jugoslovansko noto. Minister zunanjih del Burov je podal najprvo poročilo o političnem položaju, nakar je predložil ministrskemu svetu načrt odgovora. Ministrski svet je soglasno odobril stališče ministra zunanjih del Burova in ga pooblastil, da sestavi končno redakcijo odgovora jugoslovanski vladi. Smatra se, da bo odgovor bolgarske vlade izročen jugoslovanskemu poslaniku v Sofiji najkasneje v soboto. Sofija, 8. avg. Zaradi sestavljanja končnega besedila bolgarskega odgovora na jugoslovansko drugo noto, so danes izostali običajni sprejemi diplomatov od strani ministra zunanjih del Burova. Opatijska konferenca Sušak, 8. avg. (»Avala«.) Italijansko-jugo. slovanska komisija za ureditev prometa v bazenu Thaon de Revel v reškem pristanišču in železniškega prometa Reka—Sušak, nadaljuje svoje delo v Opatiji. Komisija se sestaja dopoldne v Opatiji, popoldne pa prihaja na Reko, da pregleduje pristaniške in železniške naprave, ki so v razpravi. Italijansko delcgacijo tvori kakih 15 oseb, ki so večinoma vzete iz železniške direkcije v Trstu. Zastopniki obeh delegacij so se sporazumeli v tem, da o delu komisije nc bodo objavljali nikakih poročil za javnost in da sc ne bodo izdajali tudi navadni komunikeji, ker bosta dclcgaciji svoja poročila izročali neposredno svojima vladama. Dohodki uprave drž. monopolov Belgrad, 8. avg. (Tel. »Slov.«) Uprava državnih monopolov je imela v mesecu maju 1928 oziroma 1929 sledeče dohodke: 1928 ■148,053.617, 1929 147,514195 Din, od soli: 1928 16,85-1.613, 1929 17,574.152, od petroleja: 1928 3,756.340, 1929 10,462.550, od cigaretnega papirja 1928 : 9,002.392, 1929 12,182.662 in raznih dohodkov: 1928 301.069, 1929 550.038 dinarjev. Zločin na bolgarski meji Belgrad, 8. avg. (»Avala«.) Nedavno jc bolgarski list »Luč« objavil vest, da sta bili najdeni na naši meji dve osebi, ki so jih ubili z nožem in jim izkopali oči. Preiskava jc ugotovila, da je v bližini Bolgarske Karaule št. 13 napram naši stražnici št. 27 imenovana Kalu-čija 3 km od naše meje in od vasi Ncvjcn bolgarski državljan Eskim Ilir zaklal svojo ženo in nato izvršil v svoji hiši samoumor. Preiskovalni sodnik in zdravnik iz Trna sta bila na licu mesta in gornje ugotovila. Dva vlaka trčila Belgrad, 8. avg. (Tel. »Slov.«) Dva vlaka sta trčila danes ob 10 dopoldne v Velikem Bečkereku. Materialna škoda še ni ugotovljena. Nekaj ljudi je lažjo ranjenih. Imenovanja sod. pisarniških uradnikov Belgrad, 8. avg. (Tel. »Slov.«) Pravosodni minister dr. Srskič je imenoval za pisarniškega pripravnika v 5. skupini II. kategorije: Trčka Zmagoslava pri sodišču v Ljubljani, Sonnenvvalda Antona v Ljutomeru, Obran Angelo v Murski Soboti, v 4. skupini III. kategorije pa: Turek Pavlo v Ljubljani, Župančič Marijo v Novem mestu, Stare Terezijo v Ljubljani, Rcšter Alojzija v Ljubljani, Zupančič Ernesta v Kostanjevici, Avsec Antona v Novem mestu, Andolšek Vido v Kranju, Zmahar Janjo v Celju, Debeljak Ivana v Ptuju ter Tekel Karla v Ptuju, Pernad Štefana v Mariboru, Hribar Joška v Celju, Cvetkovič Antona v Laškem in Benko Franca v Celju. Prestavljeni pa so pisarniški uradniki: Soklič Ivan od sodišča v Kranju k sodišču v Radgoni, Bokalič Franc iz Murske Sobote v Kamnik, Rupnik Ivan iz Murske Sobote v št. Lenart, Feligman Josip iz Kranjske gore v Kranj, Istinič Franc iz Žužemberka v Kranj, Zcbret Andrej pa iz Kostanjevice v Litijo. Za pisarniške uradnike v 3. skupini III. kategorije so postavljeni: Stukelj Jakob v Kozjem, Tumpaj Franc v Kranjski gori. Nadalje so postavljeni: orožniški naredniki 2. razreda: Ja-ger Anton v Ložu, Kržan Ivan v Velikih Laščah, Remec Ivan v Ptuju, Bolan Ivan v Brdu, Majerič Aleksander v Žužemberku, Majnik Ivan v Kostanjevici, Koren Josip v Murski Soboti, Brušavor Štefan v Murski Soboti in Hafner Alojz v Gornji RadgonL Haaška konferenca Zasedanje obeh komisij — Konferenca Brianda s Siresemannom Saarsko ozemlje samo stvar Francije in Nemčije — Stresemannov manever proti predlogu Titulesca Nemčije in da se imajo torej urediti v poseb- Haag, 8. avg. (Tel. ->Slov.«) Seja politične komisije je bila končana kmalu po 17. Vaš dopisnik doznava, da je Henderson s kratkim nagovorom otvoril sejo in na kratko opisal njen delovni program z obema točkama: izpraznitev Porenja in kontrolna komisija. Nato je povzel besedo Briand, kateremu je odgovoril dr. Stresemann. Potem je zopet govoril Briand, za njim pa zopet dr. Stresemann. Ta prvi oficijelni besedni dvoboj je bil, kakor se čuje, v glavnem spravljivega duha. Sklenilo se je, da se bodo tehnična vprašanja, ki so v zvezi z izpraznitvijo Porenja, obravnavala v posebni podkomisiji skupaj z eksperti. Posvetovanja se bodo jutri popoldne nadaljevala. Tajnosti posvetovanj se čuvajo strogo. Dr. Stresemann in Briand sta današnji pro-sti popoldan porabila za razgovor, v katerem sta se, kakor se sedaj čuje, dogovorila, da se številna težka vprašanja saarskega problema (rudniki, železnice, ljudsko glasovanje, delavsko vprašanje itd.) tičejo samo Francije ;n nih razgovorih med tema dvema državama samima. V finančni komisiji se je začela debata najprej o poslovnem redu. Sklenilo se je, da bo imela finančna komisija vsak dan samo dopoldne seje, o katerih se bodo izdajali komunikeji. Ko se je začela stvarna debata, je go voril najprej jugoslovanski delegat dr. Marin-kovič, ki je prijavil zahteve Jugoslavije glede nezavarovanih anuitet. Ko je predlagal Titulescu, da se razdelilni ključ izpremeni v korist Romunije, je dr. Stresemann poudarjal, da se ne sme o tem razpravljati, ne da bi se pritegnili k temu tudi ostali sopodpisniki trianonske mirovne pogodbe. Čuje se zato, da bi se v ori-meru, če bi Titulescu vztrajal pri svoji zahtevi, imele povabiti na haaško konferenco tudi ostali podpisniki trianonske pogodbe: Avstrija, Bolgarska in Madjarska. Morda je dr. Stresemann s to šahovsko potezo hotel T:tu-lesca pripraviti do tega, da bi umaknil svojo zahtevo. v Številne konference delegatov Haag, 8. avg. (Te! »Slov.«) Današnji dopoldan, ki je bil prost, so porabile razne delegacije za privatne in interne razgovore. Sestali so se belgijski delegati z nemškim finančnim ministrom Hilferdingom, kateri je pozneje obiskal Snowdena. Ob 10.30 je dr. Stresemanna sprejel Briand ter sta ostala skupaj eno uro. V ostalem pa sta obe komisiji danes popoldne ob 16 začeli s svojim delom. Komisiji sta se sestavili tako: Nemčijo zastopata v politični komisiji dr. Stresemann in dr. Wirth, v finančni komisi pa Hil-ferding in Curtius. Anglijo zastopata v politični komisiji sir Erich Phitts iz Foreign Office-a In P. J. Baker, v finančni komisiji pa Snovvden in Graham, predsednik Board of Trade. Francija je poslala v politično komisijo Brianda in Ber-thelota, v finančno pa Loucheura in Cherona. Belgija je delegirala v politično komisijo Iiuis-mansa in generalnega tajnika zunanjega ministrstva van Langenhove-ja, v finančno komisijo pa Francquia in Jasparja. Italija je imenovala za politično komisijo Grandija in poslanika Tu-raza, v finančno pa Mosconija in Pirellija. Atmosfera konference se je med tem že tako ustanovila, da so že lahko privatno načeli ne- katera posebna vprašanja. Lahko se trdi, da sta dr. Streseman in Briand že prišla v prve stike glede izpraznitve Porenja in tudi glede saarskega vprašanja. Kaag, 8. avg. (Tel. »Slov.«) Ko je dr. Stresemann zapustil Brianda, se je zglasil pri Bri-andu poljski zunanji minister Zaleski. Kakor se čuje, je obiskal Brianda radi poljskih pritožb, da je izključena iz politične konference. Pariz, 8 avg. (Tel. »Slov.«) O razgovoru med Briandom in Stresemannom je v današnjih pariških večernih listih izšlo le malo komentarjev. Dasi sta se francoska in nemška delcgacija dogovorili, da bosta molčali, objavlja posebni dopisnik agenture Havas nekatera poročila o vsebini razgovora. Dr. Stresemann je izrazil željo, da bi se haaška konferenca nepretrgoma vršila do konca, celo če se ne bi posrečilo priti do konca meseca do definitiv-nega sporazuma o Youngovem načrtu in o političnih vprašanjih. Za ta primer je dr. Stresemann predlagal, naj bi v Haagu navzoči člani Društva narodov ne odšli v Ženevo in da naj bi v 2enevi zastopale druge osebnosti. Francoski tisk proti Snowdenu Pariz, 8. avg. (Tel. »Slov.«) Listi izjavljajo soglasno, da je včerajšnja plenarna seja v Haagu pokazala, da je Snowden s svojimi atakami v Haagu izoliran. Tako piše »P. Journal«, da nihče ne misli na to, da bi majorizirali Anglijo v finančni komisiji, toda če se vidi, da tako mala antanta, kakor tudi Nemčija odklanjajo angleške predloge, se ne more pričakovati, da bi imel Snovvden pri tem kake večje uspehe. »Matin« poudarja, da niti ni misliti na to, da bi se Youngov načrt mogel kakorkoli spremeniti. »Journal« izjavlja, da bi mogli ta načrt kvečjemu spopolniti. V bodočih dobičkih mednarodne reparacijske banke in pri istočasni končni ureditvi vojnih dolgov malih držav pri velesilah, je dovolj možnosti, zadovoljiti tako Anglijo kakor tudi male upnice. Leon Blum pravi v »Popula-iru«, da ga kot Francoza in socialista straši postopanje Snowdena, ki ni vedno v popolnem soglasju s sklepi II. internacionale, toda v njem ni treba videti grobokopa haaške konference, ker je kot Anglež in ne kot socialist izjavil, da je Youngov načrt ugodnejši za Francijo, kakor za Anglijo. Tudi > Volonte« trdi, da Snowden žalibog ni govoril kot socialist, temveč kot tipičen Anglež. Oficiozni pariški listi izjavljajo, da politična komisija kljub temu, da je takoj začela svoje delo, nikakor še ne more sprejeti obveznih sklepov o izpraznitvi Porenja. S tem, da je Briand pristal na to, da se začne delo, po »Matinu« nikakor ni priznal absolutne pravice do zahteve na izpraznitev ki jo zahteva Nemčija. Po »Petit Parisienu« dela politična komisija samo ad referendum. Udejstvitev njenih sklepov je odvisna od splošnega sporazuma o ženevskem načrtu. Njena glavna naloga je v tem, da se države zedinijo glede ustanovitve ugotovitvenih in poravnalnih odborov v Porenju, ki so predvideni tudi v lo-carnski pogodbi za konflikte iz čl. 42 in 43 versaillske mirovne pogodbe, preden pridejo pred Svet Društva narodov. Ta komisija prav za prav tudi nima nič opraviti s posebno kontrolno komisijo. Nezaupnost Nemčije sloni torej na napačnem razumevanju. »Journal« že poroča, da se bo prata kontrola v Porenju prepustila Društvu narodov. »Echo de Pariš« poroča, da bo odbor za ugotovitve in poravnave obstojal iz petih članov: Francoza, Nemca in 3 nevtralnih članov, ki jih bosta določili Francija in Nemčija skupno, v primeru nesporazuma pa švicarski zvezni predsednik. Pri konfliktih bo ta odbor stavljal predloge za sporazum. Če se ti predlogi v enem mesecu ne bodo sprejeli, bo prišel konflikt pred Svet Društva narodov. Tako je Briand sam opustil misel kontrolo v Porenju. e v v Snotvden vzšrajjei na svojem sta lisca Haag, 8. avg. (Tel. »Slov.«) Popoldanska seja finančne komisije je bila, kakor se čuje, zelo ostra. Debata pa ni prinesla novih vidikov. Najpreje so govorili zastopniki Portugalske, Romunije in Jugoslavije. Višek debate je nastopil, ko je ponovno dobil besedo Snowden. Njegove izjave so bile danes mnogo ostrejše. Poudarjal je ponovno, da je angleški vladi nemogoče, sprejeti Youngov načrt, dokler se glede razdelitve ne spremeni. Ponovno je poudarjal pomen stvarnih dobav za Anglijo in predlagal, da se sestavi podkomisija strokovnjakov, ki naj se posvetujejo o reviziji razdelilnega ključa. Francoski finančni minister Chcron ni mogel več ostati miren in je odločno trdil, da je Franciji nemogoče sprejeti Snovvdenov predlog. Pariški strokovnjaki so bili takrat imenovani na pod- lagi ženevskega protokola, Snowden pa se je postavil v direktno nasprotje z načrtom strokovnjakov. Sicer se lahko razpravlja o gotovih vprašanjih, katera je Youugov načrt pustil odprta, toda ni mogoče misliti na to, da bi se sedaj začelo novo razdeljevanje, ali da bi se zopet načelo poto mspecialnih vprašanj. Cherona je podpiral italijanski delegat Pi-rclli, ki je bil sam strokovnjak v Parizu, in še enkrat poudarjal značaj Youngovega načrta kot nedeljivo celoto. Tudi Belgijec Jas-par je naglašal, da bi bilo brezuspešno, še enkrat ponoviti delo strokovnjakov ter z ozirom na trditve, da bi nekatere države morale doprinesti žrtve, opomnil na nesrečo, ki je svoječasno zadela Belgijo. Potem je bila razprava prekinjena in bo prihodnja seja v soboto dopoldne ob 10. O vojni krivdi K petnajsti obletnici svetovne vojne je natisnil znani nemški zgodovinski pisatelj Emil L u d w i g novo knjigo »Juli 14« (E. Roh-vvolt-Verlag, Berlin). Kmalu se bo nedvomno prevedla v vse svetovne jezike. Predvsem izvemo iz Ludwigove knjige, da vsebuje samo angleška »plava knjiga« vse izvirne pristne dokumente o začetku vojne. O francoski »rumeni knjigi« za sedaj ni mogoče kaj povedati, ker je izšla šele ta mesec in pozneje kakor Ludwigovo delo. Zato v ruski knjigi z dne 7. avgusta 1914 najdemo samo 79 dokumentov izmed 208, katere so pozneje objavili sovjeti. Izmed teh 79 je ponarejenih vsaj 20, pred vsem brzojavna korespondenca z Izvoljskim. Nemška vlada je dne 3. avgusta Reichstagu predložila samo 37 od 702 dokumentov, katere so našli v arhivih po prevratu. Izmed 37 je ponarejenih 18. Najbolj lažniva pa je dunajska »rdeča knjiga«, ki je izšla šele pol leta po vojni. Namesto 352, po prevratu objavljenih dokumentov, je prinesla samo 69, pa še od teh samo 22 in skrajšanih ali ponarejenih! Torej sta Nemčija in Avstrija na debelo lagali, da prikrijeta svojo krivdo. Ni dvoma, da je samo Angleška do zadnjega trenutka hotela preprečiti spopad, in da sta vojne največ krivi Avstrija in Nemčija. Ta izvajanja so značilna za nemškega pisatelja, a vendar pravi Ludwig, da ni mogoče smatrati za vojnega krivca tudi nemško ljudstvo. Vsa pereča vprašanja o kolonijah in mednarodnih trgovskih zvezah se bi lahko rešila tudi mirnim potom. Kdo je bil torej kriv vojne? Samo brezvestni lažnivi in prevzetni generali, ozi-Toma neodgovorni vladarji. Po sarajevskem atentatu je po vsej Srbiji odjeknilo: »Hvala Bogu, da morilec ni Srb!« Brzojavi iz Sarajeva so tudi naznanili dunajskemu ministrstvu, da -ni nobenih dokazov za udeležbo Srbije pri umoru ali pošiljanju orožja«. Toda zunanji minister grof Berchtold je prikril te podatke javnosti in celo Berlinu. Vedel je samo: Zdaj je prišla moja ura! Pred enim letom je doživel v Bukarešti občuten poraz: Bolgarija in Srbija sta se zedinili zoper Avstrijo. S pomočjo Viljema II. je hotel Berchtold Srbijo uničiti in zasenčiti Aerenthala, ki je pred petimi leti pobasal Bosno. Obenem bi se bil rad maščeval tudi svojemu staremu sovražniku Izvoljskemu. Osebna Berchtoldova častihlepnost je povzročila svetovno vojno, dve leti pozneje pa je na vprašanje o stanju na fronti odgovoril: »Pustite me pri miru: naveličal sem se te vojne! ...« Dunaj je torej vsemu svetu zakričal, da je -Srbija kriva umora. Po sleparskih potih s ponarejanjem listin je dosegel Berchtold, da je "%il poslan znani nesramni ultimatum v Belgrad. Ponosno je rekel zraven: »To ni nobena nota, temveč začetek vojnega vpada!« A zgodil se je čudež: Srbija je pristala skoro na vse zahteve. Iz Dunaja je takoj poletel odločni Berchtoldov brzojav avstrijskemu poslaniku v Belgradu, baronu Giesslu: »Nič odnehati! Hočemo vojno!« In Giessl je takoj zavrnil Pa-šičev predlog, ne da bi ga utegnil natančno prečitati! Spisal je odklonilni odgovor, s svojim osebjem vstopil v vlak in prišel čez most na avstrijsko ozemlje, v Zemun — vse tekom 35 minut po trenutku, ko je dospel k njemu Pašičev sel! Viljem II. je bil takrat zelo bojevit radi lažnivih informacij iz Dunaja, pa tudi radi lastne zločinske lahkomiselne častihlep-nosti. A še Viljem je moral zapisati na robu Pašičevega odgovora: »Za vojno ni več nobenega vzroka. Giessl bi lahko z mirno vestjo ostal v Belgradu. Po sličnem odgovoru bi jaz nikoli ne odredil mobilizacije.« Takoj na to je zasačil nemški kancler Betman-Hohlweg Berchtolda pri tem, kako je Berlinu prikrival resnico o svojih petrograj-skih pogajanjih. Berchtold je sklenil kovati železo, dokler je vroče. Predložil je staremu Francu Jožefu vojno napoved s stavkom: Uprav poroča poveljnik IV. zbora, da so napadli Srbi naše moči ob Temesz-Kubinu. Vojna se je torej dejansko že pričela.« Šele zdaj je nehote podpisal cesar napoved: slutil je naprej svetovno katastrofo in konec Habsbur-žanov. Vojna se je torej začela. Čim je prišel Berchtold od cesarja, je že črtal ves ta, po njem izmišljeni stavek. Dva dneva pozneje, ko je že bilo prepozno, se je pismeno oprostil pri cesarju: »Dovolil sem si črtati v naši vojni napovedi stavek o srbskem napadu, ker ni bila ta vest pozneje potrjena . ..« Tako se je pričela «najneumnejša vojna na svetu«. A Berchtold ni bil osamljen pri tej »igri satirov«. Samo angleška vlada je umevala nedosledne posledice. Tudi ruski car je do zadnjega bil proti vojni in je po nedolžnem mu-čeniško umrl. Umorjen je bil tudi Tisza, ki je kljub vsem svojim napakam tudi odločno hotel preprečiti vojno napoved. A izmed vseh pravih vojnih krivcev je bil obsojen na prisilno delo samo ruski vojni minister Suhomli-nov. Samo nemški načelnik generalnega štaba Moltke je umrl pred koncem vojne. Sicer pa so ga učakali v najboljšem zdravju vsi, ki so povzročili vojno. Nihče od njih ni bil zaprt. Sarajevskega morilca so avstrijski rablji za-mučili v ječi, a Jauresov morilec je ostal prost. Evropski narodi so plačali na račun osebnega nasprotstva, častihlepja in lahkomiselnosti diplomatov devet milijonov življenj. Nobeden od ministrov in generalov, ki so podpisali vojno napoved, pa ni umrl na fronti, tako zaključuje Ludwig svoio kniigo. Prinašamo vsebinski izvleček Ludwigo-vega dela, ne da bi seveda mogli raziskati, kaj je objektivna resnica, kaj subjektivno mišljenje. Na vsak način so vsi soglasni, da je bila Avstrija vojne največ kriva, v prvi vrsti pa ošabni praznoglavi grof Berchtold. Ali je cesar Franc Jožef podpisal vojno napoved samo, 1 ker je bil nalagan, ali pa je tudi sam bil udeležen zavestne intrige, da se Srbija uniči, to naj še odloči objektivna zgodovina. Zdi se nam tudi, da Ludvvig nehote kot Nemec nemško sokrivdo na vojni preveč omiljuje, oziroma preveč vali na rame Avstriji. Bržčas sta Berchtold, oziroma Franc Jožef in Viljem oba enako kriva. Kar se tiče Anglije, se sodba Ludwiga od velike večine dosedanjih raziskovalcev potrjuje. Luclvdg je prvi Nemec, ki priznava, da je Anglija hotela vojno preprečiti. Izjava Chambertaina London, 8. avg. (Tel. »Slov.«) Chamberlain je izjavil v nekem govoru v Ulstru: Haaška konferenca je bila sicer v prvi vrsti sklicana za reparacijska vprašanja, vendar pa s tem zvezana politična vprašanja niso nič manj važna. Mir v Evropi bo odvisen od te konference. Če bo Anglija doprinašala na-daljne finančne žrtve, mora za to vsekakoi dobiti politično odškodnino. Dalje je glede zvezne pogodbe z Egiptom omenil, da je svoječasno sam govoril s Sarvat pašo, vendar pa ga skrbi, da se bodo morale angleške čete umakniti iz okolice Kaire in Aleksandrije. Šahovski turnir Praga, 8. avg. (Tel. »Slov.«) V Karlovih varih so se odigrale danes viseče partije. Bogoljubov in Mattison sta napravila remis po 123. potezah, ravno tako Treybal in Yates po 76. potezah, Rubinstein je premagal Griinfelda po 70. potezah, Thomas in Gilg sta imela remis po 58. potezah. Stanje po sedmem kolu: Spielmann 6K>, Euwe, Rubinstein 5, Capablan-ca, Vidmar 4Vi. Zadušnice za pok. Radičem Zagreb, 8. avg. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne ob 10 so se vršile v zagrebški stolnici slovesne maše zadušnice za pokojnim Stjepanom Radičem. Udeležilo se jih je veliko število meščanov in zastopnikov bivše HSS. Po maši so šli na Mirogoj, kjer so položili mnogo vencev na začasen grob Stjepana Radiča v stebrišču Mirogoja. Ker je policija prepovedala vsako manifestacijo, je vladal v mestu popoln mir. Zadušnice za pokojnim Radičem so se vršile tudi na Sušaku, v Šibeniku, Dubrovniku, Koprivnici, Križevcih, Sremski Mitrovici in v Sarajevu. Drobne vesti Bokarešta, 8. avg. Listi poročajo iz Kljuja, da je tamkaj težko obolel znani angleški publicist Seaton Watson. Newyork, 8. avg. (Tel. »Slov.«) Parnik »Mauretania« je poskušal pobiti rekord »Bremena« in zopet pridobiti modri trak, pa se mu ni posrečilo. Prispel je danes v Newyork v 4 dneh 22 urah in 8 minutah in popravil dosedanji rekord za 4 ure 26 minut, vendar pa je zaostal za »Bremenom« za 4 ure. Ljubjanski avtobusni podjetniki v Belgradu Belgrad, 8. avg. (Tel. »Slov.«) Avtobusni promet v bližnji in daljni okolici Ljubljane se je tako razširil, da je postal že javna^-deva. Časopisi so že poročali, da je prišlo med zadrugo avtobusnih podjetij v Ljubljani in ljubljansko mestno občino do spora radi tega, ker je mestna občina ukinila pavšalno plačevanje užitnine privatnom avtoomnibu-som. Zadruga se je radi tega obrnila na velikega župana ljubljanske oblasti s prošnjo, v kateri pravi, da vzdžuje mestna občina ljubljanska svoje avtobusno podjetje, ki oskrbuje nekaj prog v ljubljanski oblasti. Občina je posegla po sredstvu, s katerim hoče člane zadruge finančno oškodovati in ki so radi tega na tem, da gospodarsko propadejo. — Sredstvo ljubljanske občine je proti dobrini šegam in navadam. V prošnji se navaja na-redba velikega župana ljubljanske oblasti, na podlagi katere pobira mestna občina davek na naslov uvoznine, ki jo mora plačati vsak avtomobil, ki se pripelje v mesto. Z vsemi avtobusnimi podjetniki je sklenil mestni do-hodarsvteni urad pogodbo, s katero se uvoz-nina pavšalira. Dne 30. julija t. 1. pa je inest-! na občina naznanila članom zadruge, ki vo-I zijo v Ljubljani, da je ukinila pavšalirano uvoznino. Prošnja navaja, da se bodo na ta način režijski stroški ogromno povečali. Le en član zadruge, g. Magister, bi moral na podlagi te odpovedi plačati v mestno blagajno okoli 17.000 Din na mesec. Te izdatke bi mogli kriti podjetniki samo z zvišanjem pre-voznin, toda to je nemogoče, ker ljubljanska občina ni naložila na svoje avtobuse nikakih davščin ter bi tako njeni avtobusi vozili po dosedanjih cenah. Zadruga smatra za neumestno, da občina kot javna oblast na ta način postopa s svojimi dobičkanosnimi pod-jetji na škodo davkoplačevalcev. V nadalj-nem prošnja pobija razloge mestne občine, češ, da so ji ti dohodki potrebni za vzdrževanje prekomerno obrabljenih cest. Velikega župana naprošajo lastniki avtoomnibusov, da uvede postopanje v tem smislu, da se razveljavi sklep mestne občine ter da se pavšali-rana uvoznina sploh ukine oziroma da sc vpostavi stanje pred 30. julijem 1929. Da bi svojo prošnjo podkrepili, so prispeli zastopniki zadruge avtobusnih podjetnikov danes v Belgrad v spremstvu tajnika ljubljanske trgovske zbornice g. Mohoriča, Obiskali so pristojna ministrstva in jih obvestili o svojih težnjah. Deputacija se je zglasila v trgovinskem, prometnem in finančnem ministrstvu, kjer so ji obljubili, da bodo zadevo preiskali ter izrekli pravično razsodbo. Za jutri je deputa-| clja prijavila obisk pri novem ministru za gozdove in rudnike dr. Korošcu ter pri predsedniku vlade in notranjem ministru, generalu Zivkoviču, oziroma njegovemu pomočniku Laziču. Dunajska vremenska napoved: Lepo, toplo vreme, v južnih Alpah lahki visoki oblaki. JGi / / aj/e novega Koledar Petek, 9. avgusta: Roman, mučenec; Afra, mučenica. Peter Faber. Praznik svobode — bratje v tujini M. Sobota, 7. avg. Proslava desetletnice osvobojenja bo za vso Slovensko krajino dan radosti. Za veliki dan se ne pripravljajo samo Slovenci, marveč tudi obmejni Madžari, ki se bodo ta dan zbrali v D. Lendavi in tam manifestirali udanost do nove domovine. Samo ena misel bo kalila radostno razpoloženje. Slika bratov, ki so ločeni od nas, nam bo plavala pred očmi. V trenutku, ko bo Slovenska krajina z navdušenjem izražala ljubezen do svoje narodne domovine, bodo tisoči naših bratov žalostni, ker ne bodo mogli zadostiti neutolažljivi želji, da bi bili z nami združeni. Dvanajst slovenskih vasi je ločenih od nas v rabski dolini in ječijo pod madžarskim jarmom brez najmanjših narodnih pravic. Desetletnica naše svobode bo tudi njihov dan. S sočutjem bomo mislili nanje in srca nam bo polnila želja, da bi čim prej tudi rabski dolini zasijalo solnce svobode in bi ob drugi desetletnici bili res zbrani vsi, kar nas je Slovencev med Muro in Rabo. Glavni problemi našega izseljeništva Podrobnosti z izseljeniške konference v Splitu Split, 6. avgusta. Na včerajšnji konferenci sta dr. Topalovič in g. Pfeifer iz Zagreba poudarjala, da vprašanje naše emigracije postaja vedno bojj vprašanje zaposlenja naših nezaposlenih ter opozarjala na važnost borz dela, ki naj delajo v ozkem kontaktu s sličnimi inozemskimi organizacijami, po možnosti tudi z internacionalnim birojem dela v Ženevi. Dr. Topalovič meni, da bi se zlasti kontinentalno izseljevanje dalo najbolje regulirati s pomočjo mednarodnih konvencij. Dr. Brecelj je govoril o nalogi in važnosti oblastnih samouprav pri reševanju izseljeniškega vprašanja. Slično kot sta v Ljubljani oba slovenska oblastna odbora ustanovila skupno izseljeniško pisarno, naj bi oblastne samouprave po pokrajinah s sličnimi potrebami osnovale oblastne izseljeniške pisarne tako za Hrvatsko, Dalmacijo, Bosno itd. Ves upravni aparat pri ureditvi tega problema naj bi baziral na enotirnem sistemu. P. Kazimir Za-krajšek je nato poudarjal važnost privatnih karita-tivnih organizacij kot Rafaelove družbe pri reševanju tega vprašanja ter bi vsled tega bilo treba take organizacije podpirati iz javnih sredstev. Kot že prej dr. Topalovič je tudi p. Zakrajšek naglasil, da naj bi se zadnji trenutki našim ljudem, ki se iz resničnega pomanjkanja morajo izseliti iz domovine, ne grenili z iskanjem nebrojnih dokumentov in dragim izseljeniškim potnim listom, ki sam stane 250 Din, z vsemi dokumenti pa v Sloveniji okrog 450 Din, v Slavoniji pa menda celotni stroški baje znašajo celo 1000 do 2000 Din. Tako obremenjevanje revnega izseljenca je dr. Topalovič označil kot skrajno nesocialno, pač pa naj bi se takse stopnjevale po premoženjskih razmerah izseljenca. O. F. Miklavčič je naglašal, da se izseljevanje predvsem ne sme v vsakem slučaju smatrati kot absolutno zlo, ampak da je v gotovem oziru naraven pojav življenske ekspanzivnosti našega naroda. S prohibicijo, kar je poudarjal tudi p. Zakrajšek, se izseljevanje ne bo odpravilo. Kot je v zadnjem času ugotovil šef ljubljanske borze dela g. France žužek, stopa vsako leto v Sloveniji okrog 6000 novih delovnih sil na delovni trg, ki kljub naraščajoči industrijalizaciji vse ne morejo dobiti primernega zaposlenja v domovini. Zato smatramo za eno glavnih nalog naših zastopstev v inozemstvu, da študirajo delovske prilike z vidika, kje bi se eventuelno dal zaposliti višek naših ljudi ter o tem poročajo na centralne oblasti v domovini in potem bo min. za soc. politiko v zvezi z borzami dela ukrenilo vse potrebno, da se naši ljudje event. v inozemstvu zaposlijo in sicer pod primerno zaščito na poti, pri sklenitvi delavske pogodbe in pozneje pri delu, pri čemer naj se skrbi, da naši ljudje po možnosti uživajo čim več ugodnosti socialne zakonodaje po do-tičnih državah. Na ta način se bodo naši ljudje najuspešneje priklepali na domovino. Notranja kolonizacija. Nadalje se je razpravljalo o notranji kolonizaciji in agrarni reformi. Minister dr. Drinko-vič smatra notranjo kolonizacijo za ekonomski in socialni problem, ki se mora tudi reševati s tega vidika. V Jugoslaviji bi živelo lahko trikrat toliko ljudi kot danes, če bi se primerno izrabila njena naravna bogastva in tudi poljedelstvo bi se dalo v vsakem oziru še zelo razmahniti. Zato po njegovem mnenju ni dobro za državo, če bi se poljedelski element preveč izseljeval. Omogoča naj se, v kolikor se to le da izvršiti, naselitev v Jugoslaviji sami, kjer prilike to dopuščajo. Toda treba je ljudem pomagati, pripraviti teren, hišo in orodje in novi naselnik naj to polagoma odplačuje. Tako to delajo druge zemlje. Izbirati je tudi treba primerne ljudi, ki kako stroko poljedelstva ali živinoreje, katera bi bila za novi kraj posebno primerna, dobro razumejo. Eden glavnih debaterjev pri tej točki, gen. direktor Poštne hranilnice dr. Nedeljkovič, bivši profesor pravne fakultete v Subotici, zelo prepričevalno in z očividno globokim poznanjem stvari govori o uspehih agrarne reforme v Vojvodini, katere izvršitev po njegovem mnenju predstavlja izredno veliko stvar z nacionalnega vidika. Bile so sicer velike težkoče, a te so v mnogem oziru danes že premagane. Ni važno v prvi vrsti to, koliko več se pridela na hektar te ali one vrste žita, ampak koliko družin se nanovo naseli na gotovem teritoriju, da se prežive in da jim potem ni več treba silili v tujino. Dr. Topalovič sicer graja nekatere nedo-statke, vendar pa v principu tudi sam odobrava izvajanje agrarne reforme. Nova agrarna banka naj bo po možnosti matica za nadalnjo agrarno reformo in notranjo kolonizacijo. Dr. Brecelj priporoča, naj sc našim ljudem iz Primorskega, ki se iz enega ali drugega vzroka morajo izseliti, omogoči kolonizacija po primernih krajih Jugoslavije. Samopomoč naših ljudi. Pri vprašanju zaščite izseljencev očrtava agil-ni predsednik splitske izseljeniške organizacije g. Lupis-Vukič razvoj delavskih podpornih jednot v Združenih državah, ki so jih svoječasno naši ljudje tam bili prisiljeni ustanoviti, ker ni bilo v prejšnjih časih tam nikake socialne zakonodaje. Sedaj je v Združenih državah že boljše ter so po večini držav danes delavci zavarovani za slučaj nezgode ali smrti pri delu, a v nekaterih slučajih niso ljudje v stari domovini zadostno poučeni, oziroma obveščeni ter vsled tega propade veliko zavarovalnin, posebno še radi tega, ker podjetniki pogosto izkušajo zvaliti krivdo na izseljence same ter v obrambo svojega stališča v takih slučajih najemajo kot pravne zastopnike najboljše ameriške advokate. V Kanadi je stvar po sporočilu p. Zakrajška dosti slabša ter naj bi vsled tega ameriške jednote svoje delovanje čim bolj razširile tudi na kanadsko ozemlje. V Argentiniji svojci tujih državljanov ne dobijo odškodnine, če ne živijo lam. Vendar pa je v zadnjem času bila sklenjena konvencija, ki bo na podlagi reciprocitete omogočala prejem odškodnine tudi svojcem v Jugoslaviji in po zatrdilu g. dr. Fedorja Aranicki-ja, šefa izseljeniškega komisarijata v Zagrebu, bo ta konvencija kmalu tudi ratificirana in bo potem stopila v veljavo. Za varnost denarja izseljencev. Posebna točka na programu je bila zaščita izseljeniških vlog v Jugoslaviji, ker je v zadnjih letih posebno po južnejših krajih naše države propadlo nekaj denarnih zavodov, ki so vodili med našimi ljudmi po Ameriki veliko reklamo za nalaganje prihrankov in pošiljk. Glede Slovenije to skoro ne pride v poštev, ker je bilo n. pr. v Sla-venski banki primeroma zelo malo izseljeniških vlog. Gen. direktor Poštne hranilnice dr. Nedeljkovič naglaša, da morejo sedaj naši izseljenci iz Amerike in Kanade ter vseh evropskih držav potom poštnih uradov pošiljati denar na poštno hranilnico v Jugoslavijo ter za vse vloge jamči država, tako da je varnost absolutno zasigurana. Obrača sc proti gotovim nesolidnim malim zavodom, ki bi jih bilo treba strogo nadzirati. K tej točki pripominja g. F. Miklavčič, da bi bila event. državna kontrola bank v smislu kot se zahteva od gotove strani praktično po mnenju strokovnjakov neizvedljiva. Nalaganje denarja v Poštno hranilnico od strani naših izseljencev se more le pozdraviti, kajti vloge tu ali tam služijo v korist našemu celokupnemu narodnemu gospodarstvu. Tu bo vedno dosti prostora za paralelno delo Poštne hranilnice in privatnih solidnih denarnih zavodov. Glede zaščite bi se pa moglo reči, da je najboljša kontrola dobro gospodarstvo. V Sloveniji je mnogo izseljeniškega denarja naloženega po podeželskih posojilnicah, zadrugah z neomejeno zavezo, ki nudijo absolutno sigurnost. Isto velja glede naložb pri pupilarno varnih, pa tudi drugih, sedaj obstoječih zavodih v Sloveniji, ki so dobro prestali vse težke krize zadnjih let. Pa tudi po drugih delih države vedno bolj opažamo koncentracijo kapitala in bankarstva, ki bo ustvarila solidno podlago celotnega našega narodnega gospodarstva. Zasluge duhovščine. Nadalje se je konferenca pečala z event. reorganizacijo izseljeniške službe, ki jo g. minister dr. Drinkovič namerava izvesti v bližnji bodočnosti. Tu igra važno vlogo pospeševanje naših kulturnih zvez z našimi izseljeniškimi organizacijami v inozemstvu. P. Zakrajšek je v tem oziru poudarjal veliko važnost naših domačih slovenskih duhovnikov in šolskih sester pri vzdržavanju narodne zavesti med našimi izseljenci v Združenih državah ter se zahvalil ministru dr. Drinkoviču za naklonjenost in razumevanje tega vprašanja, p. Zakrajšek je naglašal tudi, da z ameriškim državljanstvom naši ljudje nič ne izgubijo, ampak kvečjemu pridobijo, ker naši ljudje na ta način dobijo boljšo možnost zaslužka in dostop do javnih mest in služb ter tako lahko vplivajo na ameriško javno življenje. Pažnjo je treba posvečati tudi našemu ameriškemu časopisju ter ameriškim podpornim in kulturnim organizacijam ter istim kakor tudi vobče odličnejšim predstavnikom ameriških izseljencev nuditi možnost sodelovanja s staro domovino. Vsem takim povabilom se bodo naši ljudje v Ameriki brez dvoma radi odzvali ter tako vzpostavili tiste živahne stike s staro domovino, ki so nam tako potrebni. izmed sodobnih književnih izdaj so 99 Oblastni" otroci se vračajo z morja Skrb Ljubljanske samoupravne oblasti za sirote I Ul a; priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60"—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ljubljana, 8. avgusta. Mislim, da jim brez vsega pritiče naslov coblastni otroci* in da ne bo zamere od nobene strani. Saj so to otroci, za katere skrbi oblast.ia samouprava kot resnična mati za svoje otročičke. Veliko je teh otrok, veliki so stroški z njimi, pa je tudi velika hvaležnost, velika korist zanje in še posebej za tiste, ki sami ne morejo skrbeti zanje. Danes zjutraj se je del teh otrok z jutranjim vlakom preko Karlovca pripeljal v Ljubljano iz Dalmacije, kjer so bili na stroške oblastne samouprave na počitnicah. Na ljubljanskem kolodvoru jih je pričakoval v imenu oblastne samouprave g. dr. Dolšak in g. referent Sedlak. Vseh otrok se je v Ljubljano pripeljalo okrog 25, nekaj jih je izstopilo že v Novem mestu, v Trebnjem in v Višnji gori. — Naš sotrudnik je ob tej priliki obiskal g. referenta za mladinsko skrbstvo pri oblastni samoupravi, g. Sedlaka, ki mu je dal o tej počitniški koloniji sledeče podatke: »Koliko otrok oskrbuje oblastna samouprava?« »Oblastna samouprava skrbi skupno za 210 osirotelih, zapuščenih in siromašnih otrok. Vsi t-o v stalni oskrbi oblastne samouprave, vedno pod njenim nadzorstvom, pod njeno brigo. Tolikega števila seveda nismo mogli poslati na morje. — Izbrali smo najbolj potrebne.. Potreben predlog je izdelal šef zdravnik oblastnih mladinskih zavodov, g. primarij dr. Dragaš. On je določil po natančni preiskavi 45 otrok, ki bolehajo in so ali rahitični, slabokrvni, škrofulozni ali so sploh bili potrebni spremembe zraka.« »Kje ste uredili za te otroke počitniško kolonijo in koliko časa so bili otroci tamkaj?« »Meni je bila poverjena skrb, da poiščem m uredim za kolonijo pripraven kraj v Dalmaciji, ob morju. Odločil sem se za malo mesto Vrbnik na otoku Krku. Tja so potem odšli določeni otroci 7. julija, vrnili pa so se danes. Kolonija je tedaj trajala ravno en mesec. V tem času so se otroci vidno popravili. Saj ste bili sami priča na kolodvoru, kako so jim sijali obrazi, kako živi, zadovoljno so Izgledali ti zapuščeni malčki. Vrbnik je diven kraj in kot nalašč primeren za takšne otroške kolonije. Ljudje so doli silno prijazni, zelo so vzljubili našo male otroke, z vsem so jim stregli in s solzami v očeh so se poslavljali od njih.« »Kje pa so stanovali otroci, kdo jih je nadziral?« »V tem oziru nam je šel zelo na roko tamkajšnji mestni župan g. Petriš. On je sijajna duša, nadvse ljubezniv človek, ki ima tudi srce za svojega bližnjega, zlasti za otroka. Hrano je tem malčkom preskrbel za 18 Din dnevno. Pa imenitno, izdatno, dobro hrano. Petkrat na dan so jo dobivali otroci. Kolonija je bila nastanjena v zgradbi Radničkega doma sv. Ivana. To je lepa dvonadstropna stavba, ki je nudila otrokom za spalnice, obednice in za potrebno razvedrilo več ko dovolj prostora. Kolonijo so vodile šolske sestre iz ljubljanskega Marijanišča. Nadzorstvo so oskrbeli naši uradniki in uradnice, ki so se v tem menjavali. Za vso opremo in za cel Radnički dom sploh smo plačali 2000 Din za celo dobo. Rjuhe, odeje in jedilno orodje smo vzeli s seboj. Vse navedene stvari je kupila na svoje stroške oblastna samouprava ter so zdaj ostale doli, ker bomo kolonijo prihodnje leto ponovili.« >Kaj pa so počeli otroci ta čas v Vrbniku?« »Največ so se kopali in solnčili. Za kopanje smo vzeli v najem del mestnega kopališča in soln-čališča. Po dvakrat, trikrat so se kopali otroci vsak dan, vsi so se naučili tudi plavati. Ves čas so bili doli pod zdravniškim nadzorstvom, ki ga je nudil tamkajšnji okrožni zdravnik. Otroci so bili vsak drugi dan zdravniško pregledani.« »Dnevni red me zanima, gospod referent?« »Čisto enostavno. Zjutraj so malčki vstajali ob pol 7. Umili so se, očistili, zajtrkovali, večkrat v tednu in vsako nedeljo so šli k maši, nato so so igrali, nekako ob pol 10 pa v vodo in na solnce. Ob 11 je bilo kosilo, nato so šli otroci nekoliko spat, sledila je malica in ob 3 popoldne spet ko-pelj, vodna in solnčna. Ob 5 je bilo navadno kopanja konec, otroci so se pomaknili v bližnji gozdič v prijetno senco, kjer so skakali in se igrali do večera. Večerja je bila ob 7 zvečer, potem pa 60 šli otroci po večerni molitvi takoj spat.« »Hrana, ste dejali, je bila izdatna?« »Res, zelo izdatna. Vsa hvala g. PetrLšu, ki nam jo je tako poceni preskrbel. In s tolikimi iz-premembami. Otrokom je silno teknila. Za zajtrk so na primer imeli belo kavo s kruhom, za pred-južino kruh z marmelado ali z medom, za kosilo juho, meso ali ribe. dvojno prikuho, večkrat tudi niočnato jed. Trikrat na leden je bilo kosilo brez mesa. Za popoldansko malico so otroci dobili kavo s kruhom, za večerjo pa kakšne močnate ali mlečne jedi. Zlasti ribe so otroci radi jedli in se jim kar toži po njih. Lepo rdeči, zdravih lic, so prišli naši ubožčki domov, vsak izmed njih so je za nekaj kil zredil.« »Kaj pa drugi otroci?« »Kolikor jih nismo poslali v Dalmacijo, si šli na počitnice na deželo k dobrini kmetskim družinam. Del otrok pa biva kot kolonija v gornji Savinjski dolini, v Rečici. Že več let hodijo tja, ljudje so se jih navadili in jih cel čas oskrbujejo zastonj. Nadzorujejo jih pa usmiljenke, letos le ena.« »Kakšen je namen teh počitniških kolonij?« »Veliko bi se lahko povedalo o tem. Glavno jo to: bolehnim, siromašnim otrokom se na takšnih kolonijah nudi predvsem troje: dober, čist zrak, dobra oskrba, dobra domača kmetska hrana — v kolikor so naši otroci pri kmetih na počitnicah. Pa tudi lepega, vzornega družinskega življenja se navadijo otroci pri dobrih, poštenih, krščanskih kmetskih družinah — zakaj le takšne družine smo izbrali, le njim je mogoče brez skrbi in z uspehom zaupati nežne otroške duše.« Osebne vesti -fr Napredovanja. Dr. Andrej G o s a r , izredni profesor na tehniški fakulteti je pomaknjen v 3. stopnjo I. kategorije. — Za rednega profesorja na tehniki v Zagrebu je imenovan Josip B o n c e I j in sicer s pravicami uradnika I. 2. -k Odlikovan je bil z redom sv. Save 3. st. dr. Albin Bel ar, upravitelj potresne opazovalnice pod Triglavom. ■fr Poročila sta se v Begunjah na Gorenjskem g. Franc Schwickert, uradnik v predilnici v Tržiču, doma iz Vipave, in gdč. Ana Korent, uradnica v Sisku, doma iz Žalca. Ženin je potomec Primčeve Julije — od pesnika Prešerna opevane. Ta je njegova prababica. — Na otoku Rabu sta se 6. t. m. poročila g. Pino Mlakar iz Maribora in gdč. Pia Beatrice Scholz iz mesta Jauer v Šleziji. Novoporočenca sta angažirana kot plesalca na operi v Darmstadtu. Druge vesti fr Okrajna blagajna za ljubljansko okolico jc imela svoj občni zbor včeraj 8. t. m. ob 9 v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani. Občni zbor je sklepal o proračunu za I. 1929., kakor ga je sestavil in predložil novi odbor. Navzočih je bilo 70 zastopnikov iz vseh občin okraja. O proračunu in o bližnjih nalogah okrajne blagajne je podal izčrpno poročilo njen predsednik Fr. Krem-žar, ki je s tem uvedel razpravo o proračunu. Med razpravo je vodil zborovanje podpredsednik Brenčič z Vrhnike. Razprave, ki je bila vseskozi stvarna, so se udeležili še zastopniki Kocmur (Moste), Pipan (Vižmarje), Pirnat (Borovnica) in Babnik (Št. Vid), nakar je bil proračun za 1. 1929. soglasno sprejet. Tudi odborovi predlogi, tičoči se delovanja okr. blagajne, so bili soglasno sprejeti. Pri slučajnostih so še razni zastopniki, posebno z ižanske in barjanske strani, povedali svoje želje in nasvete. Občni zbor je trajal tri ure. fr Anketa o izseljeniškem vprašanju. Ljubljanska borza dela bo koncem tega meseca razpisala anketo o aktualnem izseljeniškem vprašanju z omejitvijo na zapadni kontinent. K anketi bodo povabljeni naši najodličnejši strokovnjaki, ki se z vprašanjem naše emigracije posredno ali neposredno bavijo. Borza dela namerava povabiti k tej anketi zastopnika Delavske zbornice, TOI, razne socialne delavce, duhovnike, ki delujejo med izseljenci itd. fr- Amcrikanci, pozor! Od več strani so mi izrazili željo naši Amerikanci, ki so na obisku v domovini, da bi se sešli na Brezjah. Izhrali smo si za to IG. in 17. avgust Popoldno 10. avgusta pridemo od vseh strani. Ob G zvečer bodo pete litanije in blagoslov, mogoče tudi kratek nagovor. Seveda tudi spovedovanje. Nato domači pomenki. Zjutraj ob 7 bo pridiga in peta sv. maša. Pridite gotovo vsi amerikanski Slovenci, tisti, ki še niste bili, da se Mariji na Brezjah poklonite, oni, ki ste že bili letos na Brezjah, pridite k Mariji po slovo! Na veselo svidenje pri Materi! — P. Odilo Hajnšek OFM., amerikanski misijonar. fr Dvajsetletnica pokojninskega zavarovanja. V nedeljo, dne 8. septembra priredi Pokojninski zavod v Ljubljani ob priliki svojega rednega občnega zbora slovesno proslavo deset, odnosno dvajsetletnice obstoja pokojninskega zavarovanja nameščencev v Sloveniji in Dalmaciji. Proslave se udeleži g. minister za socialno politiko in nar. zdravje dr. Malo Drinkovič s šefom svojega kabineta dr. Batonom in načelnikom oddelka za socialno zavarovanje dr. Jeremičem. fr Čebelarski vlak. Direkcija drž. železnic je dovolila na progi Boh. Bistrica — Jesenice — Novo mesto poseben čebelarski vlak za prevoz čebel na ajdovo pašo. Vlak lw> odhajal iz Boh. Bistrice v ponedeljek, 12. avgusta ob 22.10. čebele sc bodo nalagale v Boh. Bistrici, Nomnju, Roh. Beli, Bledu, Jesenicah, Javorniku in Lescah. Čebelarji naj se informirajo natančneje pri najbližjih železniških postajah. if Baltiška Šola v Ljubljani — sprejem učenk iz mariborske oblasti. Na podlagi sklepa seje strokovnih referentov z dne 17. julija 1929 razpisujem natečaj za 10 (deseV mest učenk 18 mesečnega učnega tečaja za babice na babiški šoli v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani. Učenke morajo stanovati v internatu, kjer dobivajo stan in hrano. Stroške za učni tečaj nosi mariborska samoupravna oblast. Podrobni pogoji za sprejem v učni tečaj so razvidni iz zadevnega razpisa komisarja ljubljanske samoupravne oblasti v Ljubljani. Tečaj prične dne 1. septembra 1929. Prošnje je predložiti najkasneje do 20. avgusta 1929 ravnateljstvu babiške šole v Ljubljani. Komisar oblastne samouprave mariborske oblasti: Dr. Leskovar, 1. r. + Učiteljem in učiteljicam, gojencem (kam) bivšega velikovškega učiteljišča naznanjam, da se vrši naš sestanek v ponedeljek, dne 12. avgusta v Celju. Sestanemo se v hotelu Europa ob 10 dopoldne. Udeležite se ga vsi! Svojo udeležbo so obljubili tudi naši gg. profesorji. — F. K. + Šukljetovi spomini III. zvezek. Naše brav-ce utegne zanimati, da je dvorni svetnik Franjo Šuklje že dovršil svoje »Spomine« ter da je Jugoslovanska tiskarna že pričela s stavljenjem. 111 zvezek bo prilično tako obsežen kakor I. in II. zvezek skupaj. Delo sega do zloma avstro-ogrske monarhije konec oktobra 1918. Potem sledi še epilog. Že sedaj opozarjamo slovensko občinstvo na te memoare, ki obsegajo prevažen del naše zgodovine. -A- Gospodarski teden v Ljutomeru. Še enkrat opozarjamo na gospodarske prireditve, ki se bodo vrstile v Ljutomeru od 11. do 18. avgusta. Dne 11. avgusta je otvoritev obrtne, industrijske in kmetijske razstave, ki naj pokaže najvažnejše izdftlke in pridelke raznih gospodarskih panog, osobito pa tudi vinarstva. Tej razstavi se pridružita tudi meščanska in obrtno nadaljevalna šola s svojimi izdelki. Dne 14. avgusta se bo vršila razstava goveje živine, konj in perutnine. Dne 15. avgusta pa bo na cvenskem dirkališču velika kasačka in galopska dirka — Kdor se zanima za gospodarstvo severovzhodnih delov Slovenije, naj ne zamudi teh važnih prireditev. Železniške zveze so ugodne, tudi automobili stoje interesentom na razpolago. Na okrožni orlovski prireditvi v nedeljo 11. avgusta na Ježici se snidejo člani in članice obširnega okoliškega okrožja, ki priredi vsako leto na drugem kraju tak nastop. ★ V Uradnem listu od 8. avgusta t. 1. je objavljen >Zakon o zapisniku o prepovedi uporabljati v vojni zaduši j ive, strupene in podobne pline in bakteriološka sredstva« (SI. novine z dne 21. maja 1929) nadalje »Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o taksah? (SI. novine z dne 25. julija 1929), ter »Zakon o izpremembi j>redpisov člena 63. finančnega zakona za leto 1929—1930« (SI. novine z dne 27. junija 1929). if Razpis službe. Pri velikem županu ljubljanske oblasti v Ljubljani je razpisano mesto dnevni-čarja-služitelja. Prošnje je treba vložiti do 25. avgusta t. 1 Natančnejši pogoji so razvidni iz razpisa v »Uradnem listu ali pa se lahko vpogledajo v tajništvu velikega župana ljubljanske oblasti. * Žepne tatvine. Predrznost žeparjev ne pozna nobenih mej, lotijo se človeka povsod in ob vsakem času. V sredo, 7. avgusta sta bila na osebnem vlaku, ki vozi ob 14. uri in 5 minut iz Ljubljane proti Rakeku, med vožnjo do Borovnice okrašena zidarski mojster Ivan Škrbec in uradnik fin. delegacije Matija Švigelj. oba iz Borovnice. Prvemu je bila vzeta listnica s 700 dinarji in drugimi listinami, drugemu pa istotako listnica z manjšo vsoto denarja Sum je padel takoj na nekega tujca, ki se je nekaj časa sumljivo vedel, kmalu pa je izghdl-Po opisu, kot ga imajo, mislijo, da ga bo orožništvo že dobilo v svoje roke. ic Naletel je. Namreč neki tat ponoči na Žvir-čeni pri Hinjah. Posrečilo se mu je, da je pri eni hiši ukradel pol kg sladkorja in en kg slanine, pri drugi eno uro, ko je pa pri tretji postavljal lestvo, so ga začutili in gospodinja ne bodi lena, vzame steklenico petroleja ter z njim polije nočnega gosta. Dekleta so ga hotele »krstiti« še s pomijami, pa jo je že odkuril it V vozni red avtobusne proge Ljubljana— Kranj preko Cerkelj, ki smo ga včeraj objavili, se je vrinila pomota. Prvi avto odhaja iz Ljubljane čez Cerklje v Kranj ob 6 zjutraj in ne ob 5.30. V zvezi s tem odhaja avto tudi z vseh drugih vmesnih postaj pol ure kasneje. Ostale vožnje veljajo, kakor smo jih objavili včeraj. S čolnom iz Kostanjevice na Krki do izvira Krke. V torek zvečer so se trije podjetni Kostanje-vičani in sicer trgovec Franc Rabuse, brivski moj- "V Čuvati se srčnih bolezni želite sigurno tudi Vi. Razne statistike dokazujejo med tem velik po* rast srčnih bolezni. Radi tega čuvajte se! Tudi Vi se izogibajte ko« feina v kavi. Obstoja kava Hag brez kofeina, ki nikdar ne razburja in ne škoduje srcu. Kljub temu Vam nudi toliko iskano, nedolžno razvedrilo in neprikrajšan užitek, ker je prava, najplemenitcjša zrnata kava. Dobiva se v vseh boljših trgovinah z mešanim blagom. Zahtevajte kavo Hag v hotelu m kavarni. Kava Hag varuje srce in živce! ster Štefan Tončak in učitelj Josip Jankovič, pripeljali s čolnom Rega do izvira Krke. Večkrat so morali čoln prenesti čez naravne slapove, posebno še od Žužemberka do izvira. Pač so bili ti trije gospiodje prvi, ki so prevozili s čolnom to pot. + Težka nesreča avtobusa. V četrtek popoldne se ie v Dubrovniku dogodila mestnemu avtobusu velika nesreča, ki je zahtevala 1 smrtno žrtev in 10 ranjenih. Avtobus je obratoval na progi Du-brovnik-Gruž in sicer šele od 15. jul. letos. Upravljal ga je šofer Špero, ki je bil koj po nesreči aretiran in izročen sodišču. Usodna nesreča se je zgodila [»leg Mornariške vojne akademije, ter jo je menda povzročila mokra, mastna cesta, nekoliko prej poškropljena. Cesta se tamkaj spušča rahlo nizdol. šofer se je hotel izogniti majhnemu jarku ter je zato v ostrem loku zavil avto na levo, nato brž spet na desno, da bi se izognil velikega kamna. — pri tem okretanju pa se je avto prevrnil v jarek. Sreča v nesreči je še bila, da se je avtobus pri padcu najprej naslonil na kostanj ob cesti, potem se je šele jx>drsal v jarek. S tem je bil padec nekoliko omiljen, sicer bi bilo smrtnih žrtev gotovo več. it Gospodarska razstava v Somboru. Otvor-jena bo 10. oktobra in sicer jx> jx)ljedelskem ministru dr. Otonu Frangešu. Za razstavo vlada živo zanimanje, ker bo to doslej največji pregled gospodarskega stanja v Vojvodini. Razstave se bodo udeležili mnogi privatniki ter vse kmetijske korjx>ra-cije, obiskali pa bodo razstavo tudi jjoslaniki tujih držav v Belgradu. + Prihod angleške mornarice na jadran. Letos v mesecu septembru bo angleška mornarica obiskala naš Jadran, kjer bo ostala okrog 10 dni. Te dni je že priplula v Gruž ena izmed angleških vojnih ladij z moštvom, ki bodo uredili vse priprave za omenjeni obisk. it Nemški dijaki »popotniki« v Jugoslaviji. Trije vneti dijaki iz Gradca so se pred osmimi dnevi odpravili z gumijastim čolnom po Donavi in Savi do Bos. Breda. Tu so čoln zložili v nahrbtnike ter se z vlakom prepeljali skozi Sarajevo v Mostar. Od tam dalje bodo spet spustili čoln v vodo in se ž njim prepeljali na Jadransko morie. S čolnom bodo nato obvozili še vso našo morsko obalo, nakar se z vlakom vrnejo domov. •k V nedeljo popoldne vsi v Zgornjo Šiško po bob in na gasilsko veselico. if Kravje kuhano maslo kupujem vsako količino. Ponudbe poslati: Sarajevo, pošt. pretinac 27. Ljubljana Nočna služba lekarn Nočno službo imajo drevi: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1 in Mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24. * 0 Ljubljančani gremo v nedeljo na Ježico, kakor vsako nedeljo, a obenem obiščemo tudi orlovski nastop. © Ljubljanski trg je bil včeraj v znamenju novih sadežev. Okoliške prodajalke so prinesle na prodaj prve maline; prodajale so jih po 2.50 liter. Za isto ceno so se predajale borovnice. Lisičke, zelo lepe, so se dobile jx) 1 Din liter. Domačega zgodnjega sadja je bilo prinešenega zlasti iz Hrvatske dovolj, cena razmeroma visoka, kvaliteta srednja. Paprika jxi 50 jMra kos, kumare takisto. Stroč-jega fižola je bilo malo, več krompirja, ki so ga kmetice prodajale po 1.25 Din. Jajca so že [»skočila v ceni, tudi jih je bilo zelo malo na trgu. Drob-nejša jajca so se prodajala po 2.25, debelejša po 2.75 Din. 0 G. Maks Simončič, član Narodnega gledališča v Ljubljani, nas prosi, naj ugotovimo, da oni Maks S., o katerem smo včeraj javili, da mu je bil neprijavljeni radio-aparat zaplenjen, on pa kaznovan — ni on. 0 Tatvina kolesa. En čas je bil že mir pred tatovi koles, zdaj pa so se spet pojavili. Ivan Zaletel je svoje kolo spravil v vežo na Vodnikovem trgu. Prišel je neznan uzmovič in lepo ukradel kolo. Bilo je še v dobrem stanju, 900 Din vredno. Kolo je znamke »Peugeot«, tovarniška št. 200.304, rjavo pleskano, balanca ravna. Sumijo, da je kolo odpeljal okrog 25 let star gologlav moški, v zeleno srajco opravljen; imel je rjave hlače. Takšen možak se je tisti čas potikal tam okoli, zdaj ga išče policija. 0 Z bičem po njem... Mesarski pomočnik France je peljal s svojim vozičkom po Poljanski cesti. Na hodniku ob ulici je stal mali učenec Viktor. Brez povoda je mesarski pomočnik naenkrat zamahnil z bičem, — ne po konju morda, pač pa po malem, lOletnem učencu Viktorju. Z močnim, brezsrčnim udarcem, je malega dečka hudo poškodoval na levi roki. O Na sejmišču je bilo... Prišel je Rode Ivan iz Vodmata na semanji dan na konjsko tržišče na Poljanski cesti. Rode je posestnik in mesar v Udmatu. Pa je hodil tako med konji po trgu ter jih ogledoval. Od zadaj je v tem pridrvel s svojim ponjem posestnikov sin Zorman Karol iz Ska-ručine. Nič ni zavpil nad Rodetom, kar tako je podil konja mimo. Konj je bil živahen, katero živahnost je povdaril s tem, da je privzdignil zadnjo nogo sunkoma in je ta sunek na mah podrl Rodeta na tla. Rode ie na levi nogi precej poškodovan. S privatnim vozom so ga brž odpeljali v bolnico, kjer čaka ozdravljenja. 0 Nujne pomoči v denarju je potrebna nam dobro znana poštena družina sedmih članov, od katerih sta oče in mati ter ena hčerka bolni, ostali pa mladoletni. Prispevki plemenitih dobrotnikov naj bi se izročili upravi »Slovenca«. Maribor □ Ravnatelj mestnega knjigovodstva gosp. Ježa Barle se je vrnil z dopusta in je zopet prevzel svoje službeno mesto. □ Himen. V nedeljo 4. avg. se je porodil v tukajšnji frančiškanski cerkyi g. Rado Dvoršak, drž. geometer v Mariboru z gdc. Reziko Ferenčakovo, učiteljico. Poročil je mladi par sošolec g. p. Konstantin Urankar. Isti dan je obhajal nevestin oče g Miha Ferenčak 50 letnico rojstva. Mlademu paru in jubilantu iskreno Čestitamo! □ Stolna konferenca sv. Janeza Krstnika v Mariboru ima v petek 9. avgusta svoj redni mesečni sestanek ob 20 v bogoslovnici, Glavni trg 7, pritličje, vrata na levo, z običajnim sporedom. Člani in prijatelji Vincencijevih konferenc iskreno vabljeni. □ Društvena veselica. Kat. prosvetno društvo v Melju priredi v nedeljo 11. avgusta običajno letno veselico na vrtu g. Janžekoviča v Peklu. Sodeluje godba kat. mladine. Odhod iz mesta ob 2 od kavarne Jadran. K obilni udeležbi vljudno vabi — odbor. □ Nova gradbena dovoljenja. Mestni svet je izdal sledeča nova gradbena dovoljenja: Abtu Viljemu se je dovolila gradba dvoriščnega poslopja z ohlajevalnioo. (Uporabno dovoljenje.) VisoSniku Josipu in Veri gradba pritlične stanovanjske hiše na Primorski ulici. — Juteršniku Juriju gradba eno-nadstropne stanovanjske hiše v Magdalemski ulici. — Siraku Ivanu gradba provizorične lesene zaprto lope v Puškinovi ulici. — Božiču Ivanu in Alojziji zgradba podstrešnih sob na Tržaški cesti 82. — Wei-lerju Francu preureditev pritličnih prostorov v Gosposki ulici 50. — Prašlju Josipu gradba podstrešnih sob na Koroški cesti 63. — Karba Franju gradba enonadstropne stanovanjske vile v Vrbanovi ulici 67. — Potočniku Valentinu enonadstropna stanovanjska hiša v Koroščevi ulici. — Valbet Josipini uporabno dovoljenje za pritlično stanovanjsko hišo v Mejni ulici 50. — Pelcl Henrieti uporabno dovoljenje za zgradbo kopalnice in predelavo verande v hiši >Ob brodu« 23 ter Danku Avgustu in Mariji za zgradbo pritlične stanovanjske hiše v Parinovi ul. 3. □ Razpis služb. Mestni magistrat mariborski razpisuje dve mesti gradbenih risarjev-dnevničar-jev. Prosilci morajo biti absolventi srednje tehnične šole in imeti najmanj dveletno prakso. Nastavitev je pogodbena z mesečno plačo 1660 Din proti enomesečni odpovedi. V slučaju potrebe in uporabnosti je možna svoječasna pragmatična nastavitev Prošnje s predpisanimi dokumenti je vložiti pri mestnem magistratu najkasneje do 1. septembra 1929. □ Pomanjkanje pitne vode v Mariboru. Mestni magistrat razglaša: Vsled obstoječe suše se je v zadnjem času pokazalo v mestnem vodovodu občutno pomanjkanje vode. Ker je poraba vode dnevno večja, je mestni magistrat mariborski pri-moran pozvati prebivalstvo mesta in okolice k največjemu štedenju z vodo. Z ozirom na to se hišni posestniki, oziroma njih namestniki nujno naprošajo, da pustijo takoj natančno pregledati svoje vodovodne naprave in odstraniti morebitne pri tem ugotovljene nedostatke. Za dobo pomanjkanja vode se obenem prepove prevažanje vode iz mestnega vodovoda na druga zemljišča in škropljenje lepo-tičnih vrtov. V lastnem interesu posameznikov je, da vsaj enkrat na teden kontrolirajo potom vodomera izkazano množino porabljene vode in s tem omogočijo dognati morebitne poškodbe vodovodnih napeljav, ki jih je treba na vsak način nemudoma odpraviti. V splošnem je pa dolžnost vsakogar, da event. poškodbe vodovodnih cevi na ulicah takoj naznani ravnateljstvu mestnega vodovoda v Frančiškanski ulici 8-1. Neuvaževanje predstoječe odločbe se bo brezobzirno kaznovala z. globo do 1000 Din. — Opomba poročevalca: Mariborski občinski svet se bo moral začeti baviti z mislijo, da se pridobijo novi vrelci vode. Mesto se širi, prebivalstva, ki raM vodo, je vedno več. □ Smrtna kosa. V Jože Vošnjakovi ulici 21 je preminula gospa Marija Malenšek, vdova po nad-učitelju Malenšku, stara 72 let. Pogreb bo danes popoldne ob 3 na mestno pokopališče na Pobrežju. Soprog rajne je bil nadučitelj v Čadramu. Pokojna je bila mati znauega narodnjaka učitelja g. Malen-ška. Vzgojila je vse otroke v narodnem duhu. Svetila dobri ženi nebeška luč! □ Trgovine in zastopstva z avtomobili v Mariboru se množijo, znamenje, da ta trgovina napreduje. Poleg starili udomačenih tvrdk »Austro-fiat« (g. Žitnik), »Ford« (g. Robaus), »Fiat« (g. inž. Keršič), smo dobili še zastopstva g. Moravca in celo vrsto drugih. Nedavno pa je otvorila firma »Fire-stone« in »Citroen« trgovino in zalogo avtomobilov in delov vozov v Gradu, Trg svobode 1. Poleg vseh teh pa dobimo v Mariboru še nove trgovine z avtomobili v bivši Scherbaumovi hiši, kjer je bila prej izdelovalnica cementnih izdelkov g. Rogača ter v novozgrajenih trgovskih prostorih na voglu Aleksandrove ceste in Kopališke ulice (Scherbaum). Gotovo pa je v Mariboru še cela vrsta drugih posredovalcev in »tihih« trgovcev z avtomobili in motornimi kolesi. Če se tudi vsak teden po karambo-lih razbije po več vozov, vendar ni nevarnosti, da bi v Mariboru zmanjkalo avtomobilov ... □ Mestni avtobus-promet se letos zelo lepo razvija. Bilanca prvega polletja je baje kljub slabi frekvenci v letošnji hudi zimi zadovoljiva. Kakor smo zvedeli, se vodstvo avtobus-prometa resno bavi z načrtom, da se Chevrolet vozila izločijo iz prometa in se nabavijo novi vozovi. Menda se bo kreiral kmalu nov odsek za avto-promet, ki bo to vprašanje zadovoljivo rešil. □ Prstan z dijamanti, vreden nad 3000 Din, je ukradla neka M. H. neki bančni uradnici. Takoj nato se je seznanila s policijo, ki jo je dala v pregled državnemu pravdništvu. Prstan so našli v njeni ročni torbici. □ Nesreča. V delavnici drž. železnice se je težko poškodoval na desni nogi 58 letni v Kari Marksovi ulici 29 stanujoči železničar Valentin Le-sjak. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. □ S klobaso se je zastrupila 7. t. m. popoldne 33 letna na Zerkoski cesti 23 stanujoča delavka Terezija Švarcova. Rešilni oddelek jo je prepeljal v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Mica Kepa: Milostiva Iz zapiskov šivilje. Huda mi je predla takrat v Sarajevu ob otvoritvi mojega modnega salona. Oprema stanovanja in ateljeja mi je požrla zadnje vinarje. Od potov in pripravljanja pa sem bila duševno in telesno popolnoma izčrpana. In sedaj, ko je bilo vse v redu in pripravljeno, ni hotelo biti dela od nikoder... Krojač in dve pomočnici so tudi že posedali tri dni pri lepih, popolnoma novih šivalnih strojih tako-rekoč brez dela. Vsi trije so bili zaposleni z edinim delom, ki je bilo v hiši — s šivanjem mojega plašča. Krojač je prirejal reverje in ovratnik, ali, kakor se po krojaško pravi, fa-zono. Pomočnici sta si kratili čas z naudar-janjem žepnih delov, rokavov in podloge. Ob strani je sedela vajenka, drobno bosansko dekletce, zatopljena v svoje delo. Na krpici belega platna se je urila v šivanju gumbnic. Kadar je napravila posebno lepo gumbnico, je veselo vzkliknila: »Uf, sedaj sem zadela!« Jaz sem drobila iz sobe v sobo. Od časa do časa sem odprla okno in pogledala na ulico v nadi, da morda vendarle zagledam prihajali kakšno damo z zavojem. Prva pomočnica, simpatično, inteligentno dekle, je uganila moje misli: »Pozno ste naznanili otvoritev, gospodična. Dame so oglas komaj brale.« V zadregi sem zaprla okno. Sklonila sem se nad mizo in pričela listati po žurnalih. Toda svojih misli nikakor nisem mogla usmeriti na kakšno delo, vedno in vedno so se vračale h plačam mojih treh pomagačev, ki že tri dni šivajo, pa niso še nič zaslužili. Nenadoma je glasno zapel zvonec.. Knr poskočila sem. Vajenka je planila v predsobo odpirat. Brž sem pograbila ravnilo in kredo in sem začrtala — kar tjavendan — nekoliko črt na ostanek blaga, ki je ležal razprostrt na mizi. Pomočnici sta bili kakor elektrizira-ni: urno sta pričeli obračati rokave, meriti žepe in šivati s strojem podlogo. Najbolj smešno pa je izgledal krojaček. Stisnjen v dve gubi je sedel na svojem nizkem stolčku in je z urnimi kretnjami napeljaval bele niti po fazoni. Stasita mlada dama je vstopila. Za njo se je prikazal na vratih po turško oblečen ha-mal * lep, visok možakar, z mnogimi zavoji Pozdravila sem damo in sem ji ponudila stol. Toda ona se ni vsedla, niti se zmenila zame — obrnila mi je hrbet in se je vstopila pred ogledalo. »Ej, kako sem rdeča v lice, kakor rak k se je smejala in je popravljala črne kodre, ki so silili izpod klobuka na čelo. Jaz sem nemo občudovala njen lepi ravni hrbet in njeno lepo pravilno rast. Oblečena je bila v teninovišnjev kostum, ki je bil pač že nekoliko iz mode — toda iz finega blaga in lepo narejen. »Lepo je raščena,« sem si mislila in veselilo me je, šivati zanjo. »Kdo neki je ta dama? Tako elegantna je — toda vedenje...? Hamal je položil zavoj z blagom na mizo. Potem je izvlekel izza pisane nagubane pa-sice tobačnico in si je z veliko spretnostjo iz-svaljkal cigareto, ki je pa ni prižgal, nego si jo je zataknil kakor svinčnik za uho. Ko se je dama dovolj nazrcalila, je z oro-kavičenimi rokami izvlekla iz torbice nekaj drobiža in je odslovila hamala. »Daleč je do vas. Doli v mestu bi se morali nastaniti, gospa ali gospodična, ali kar ste že!« se je zasmejala. »Gospodična sem!« sem odgovorila nekoliko nikirano. * hamal = postrešček.' na rokah. »Tu je blago za kostum. Pa lepo mi morate napraviti kostum!« je govorila. »In do nedelje mora biti gotov! V nedeljo grem na izlet in hočem imeti obleko na vsak način — da veste!« »Samo dva dni imamo še do nedelje!« sem se branila zaradi lepšega. »In tudi pomeriti moramo obleko. Za prihodnji teden pa vam lahko vstrežem.« Nič ni rekla, le namrdnila se je. Potem je stopila za pregrajo h krojaču. »A — plašč delate?« je rekla. »Saj bo kmalu gotov. Za koga pa bo?« je vprašala. »Za neko baronico,« se je zlagal prefri-ganec. »Za baronico? Tako...« se je začudila. Okrenila se je k meni in vse bolj prijazna in vljudna je bila z menoj. »Saj ini boste naredili kostum do nedelje, gospodična? Kar vam prepuščam zaradi fazone. Kar po svoje izberite in naredite. Lepo narejeno naj bo in fin materijal dajte zraven!« je naročala. Dala sem se pregovoriti in za pomeriti sve določili drugi dan popoldne. Kar objela me je, tako je bila vesela. Potem sem ji vzela mero. »Cenjeno ime in priimek — prosim:« sem jo vprašala, ko sem odprla knjigo za mere in naročila. »Kati Vindlih, se pišem.« »Značaj — prosim,« sem nadaljevala. »Moj značaj? Da — moj značaj... Mislim, da ni slab. Nikjer ne ostanem nič dolžna. Vse pošleno plačam. Le kar saldiran račun mi pošljite.« Zelo je bila v zadregi, n jaz tudi. Ne vem, kaj me je zmotilo, da sem rekla — «značaj»! Reven ko cerkvena miš«. Večerni koncert. — Brno: 1220 Iz Prage: Opoldanski koncert. 16.30 Iz Prage: Komorni kvartet. 22.25 Iz Prage: Jazzband. - Berlin: 14 Umrli umetniki (plošče). 17.30 Pesmi. Nato zabavna glasba. 20 Pester večer. — Katovice: 16.20 Plošče 18 Poljuden koncert iz Varšave. 20.30 Koncert iz Varšave. — Toulouse: 12.45 Koncert. 13 Solisti. 13.15 Godba za ples. 20.30 Pesmi. 21 Koncert — Stuttgart: 12 Plošče. 16.15 Dunajska glasba. 18 Koncert reklame za radio. 20.10 Koncert vehko-ruskeea nar. orkestra. 21.45 Večer Willyja Busch-hoffa — Praga: 11.30 Plošče. 16.30 Komorna glasba 21 Vojaški orkester. 22.25 Jazzband. — Košice: 1005 K""lr,rn' koncert. 17.30 Iz Bratislave: Orkester." - Leipzig: 12 Plošče. 16.30 Koncert. 20.45 Pester večer. Do 24 plesna glasba — Breslau: 16.30 Zabavni koncert. 20.15 Komorni koncert na pihala. 21.15 Popotniki. Poljudni slušni prizori. Misli ob poravnavi Slovenske banke Skoro neopaženo — časopisje se je omejilo na golo poročanje o sprejemu poravnalne ponudbe — je prešla zadnja epizoda v konkurzu Slavonske banke. Toda milijoni slovenskega denarja, izgubljenega v tem zavodu, so gotovo vredni, da se z njimi podrobnejše bavimo. Predvsem je ugotoviti, da 22%, ki jih dobe upiiiki-vlagatclji, predstavljajo komaj obresti za ta tri leta, ki so prešla od poloma v septembru 192(> pa do izplačila koncem leta 1920., če jih računamo po 7%. Glavnica je potemtakem vsa izgubljena, pa tudi delniška glavnica banke in rezervo. Pri izgubi tolikih milijonov je naravno vprašanje, kje so vzroki za to in krivci. Kljub temu, da se je tudi že o tem mnogo pisalo, pa vendar ne vemo še danes prav natančno, kako je prišlo do poloma. Marsikaj je zavito v tako temo, da ne bomo nikoli izvedeli kaj bolj natančnega. Kdo je krivec, to je ono veliko vprašanje, ki si ga postavlja slovenska javnost že od poloma sem in ne dobi na to nikakega odgovora. Kdo je krivec? To vprašanje bo ostalo še dolgo (ali pa vedno) samo vprašanje brez odgovora, čeprav ga ponavljajo oni, ki so izgubili toliko denarja ne po lastni krivdi. Že leta 1925. po interni bilanci z dne 30. junija je bilo ugotovljeno, da je izgubljen ves rezervni zaklad 15 milij. Din in velik del glavnice, pa je bilo koncem leta 1925. izkazanih še 40.826.05 Din dobička! Najbrže v posmeh vlagateljem in javnosti. Pa če gremo zaenkrat preko izgube sto milijonov za Slovenijo in naše vlagatelje, moramo predvsem ugotoviti, da je Slavenska banka največ sodelovala pri »nacionalizaciji« Trboveljske in da je danes Trboveljska ravnotako v tujih rokah — ali pa mogoče še bolj kot kdaj prej — predno se jo izvršila nacionalizacija. Zgodovinska in za naše gospodarstvo neprecenljiva napaka, da se tako izrazimo, se je izvršila takrat in je ne bo mogoče lako kmalu popraviti. Prilike za pravo nacionalizacijo ne lio več kmalu, ker se Trboveljska v vedno večji meri naslanja na mednarodni kapital. Ob tej priliki moramo povdariti, da naša šted-nja vsako leto zbere težke milijone: danes imajo naše zadruge čez milijardo Din hranilnih vlog, banke 700 milijonov in regulativne hranilnice nad 800 milijonov, že se bliža vsota vseh vlog 3 milijardam I)in, pa vendar vidimo, da ves ta denar ni tako plodonosno naložen kakor bi bilo misliti, če bi se vse te tri milijarde Din vlog res jiorabile za povzdigo in jx>trebe slovenskega gospodarstva, bi bila Slovenija bujno prospevajoča dežela. Toda koliko se nam denarja porazgubi po drugih pokrajinah, koliko smo ga izgubili pri polomu Slavenske! Najboljše vrši svojo nalogo zadružništvo, ki pod geslom »kmečki denar kmetu« skrbi za povzdigo in izboljšanje kmetskega stanu. V splošnem pa gre mnogo denarja za stvari, ki niso slovenskemu gospodarstvu v korist. Pomislimo samo dejstvo, da Slovenija |>orahi 1200 vagonov sladkorja letno. Znano je, da pri sladkorju tovarne zaslužijo skoro 5 Din pri kg čistega dobička. Torej 60 milijonov denarja za praške in budimpeštanske mednarodne banke, ki so večinske delničarke v naši sladkorni industriji. To ni osamljen slučaj. Na drugi strani nam pa posredništvo tujcev pri našem izvozu, prodajanje naših sirovin v tujino in kupovanje dragih tujih izdelkov ravno iz naših sirovin letno jemlje milijone narodnega dohodka. In da se spomnimo še divi-dend, ki jih dobivajo leto za letom tuji delničarji iz naših tovaren. Razumljivo je, da ob takih momentih slovenska gospodarska bilanca ne more biti razveseljiva. Polom in žalostni konec Slavenske banke naj 1k> resen opomin predvsem vlagateljem, da je sigurnost vloženega denarja nad vse; raje naj zaupajo svoje prihranke domačim varnim zavodom in naj se ne lovijo za goljufivo visoko obrestno mero v tujini. Drugič nam kaže ta polom pomanjkljivost naše zakonodaje in nujno potrebo, da se reformira. Treba je najostrejše kazenske sankcije za lahkomiselno trošenje tujega denarja in učinkovitih paragrafov v zaščito vlagateljev. Naj ima javnost tudi več vpogleda v delo raznih zavodov, ki zbirajo ljudski denar! Pa še nekaj: ogromni stroški! Skupno računamo lahko s 15 milijoni stroškov. Kako ogromne vsote gredo v breme vlagateljem: upniki dobe 26 milij., stroški pa znašajo do 15 milij. Din, torej le 41 milij. Din se je dalo dobiti od 100 milijonskih aktiv banke. Ali to jasno ne govori v prilog reforme konkurznega reda. Tako visoki stroški upravičeno vzbujajo nazadovanje in zahtevo po zakonskem reguliranju teh. Tako postane razumljiva zahteva trgovcev, da naj lconkur-ze vodijo trgovci, pa bo manj stroškov in bo več denarja prišlo v konkurzno maso. Torej tudi v tem pogledu naj poskrbi zakonodaja za ureditev razmer. In še naj bo polom opomin, da začnemo resno misliti na pota, kako bi naš narodni dohodek osvobodili davkov, ki gredo v korist tujcem (v kar-telih in onim, ki imajo v rokah tako velik del naše industrije). Varčevanje slovenskega človeka na< gre v korist slovenskim ljudem, ne izpostavlja pa naj se v nevarnost pri tujcih, da se vse izgubi. IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE z dne 31. julija 1929. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 22. julija.) A k -tiva: Kovinska podlaga 371.85 (41.2), posojila: menična 1295.6, lombardna 253.2, skupaj 1548.8 (+36.9), saldo raznih računov 702.6 (+171.8); pasiva: bankovci 5299.0 (+254.6), drž. terjatve 152.8 (—120.9), obveznosti: žiro 652.0, razni računi 367.8, skupaj 1010.8 (+116.1); ostale postavke neizpremenjene. — Razveseljiv je izredno znaten dotok deviz; na drugi strani 90 se tudi posojila radi izvoznih serijskih kreditov povečala. Obtok bankovcev je narastel za četrt miljarde Din in razmere na denarnem trgu ilustrira povečanje postavke žira in raznih računov. »Hotel,« strokovni organ za r*e hotelske posle Jugoslavije. Novo založništvo strokovne literature »Ita-naklada« v Ljubljani je začela Izdajati novo revijo, ki bo Izhajala dvakrat mesečno pod naslovom »Hotel«. List ima članke in notice v hrvatskem ter slovenskem jeziku. Naročnina znaša letno 100 Din. Urednik je Joško Zidar, Ljubljana. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Dunajska cesta 31. — S tem listom je tudi hotelirska in gostilničnrska stroka dobila svoje glasilo. V dobi stalnega naraščanja našega tujskega prometa je potrebno, da naši hotelirji in gostilničarji dobe svoj strokovni Ust, ki jim bo podajal prepotrebnili nasvetov za izboljšanje njih obratov. Kajti vkljub vsemu prizadevanju je Se veliko stvari, ki se jih bodo morali naši podjetniki privaditi, če hočejo privleči tujski pro- met, ki je kljub vsem pomanjkljivostim v naših hotelih, prenočiščih, penzijonih in gostilnah živahen. Upamo, da se bo novo glasilo zavedalo važnosti tujskega prometa in da bodo tudi naši hotelirji in gostilničarji vpoštevali nasvete, objavljene v listu, saj bo to služilo za j>ovzdig tujskega prometa. Razstava moderne trgovine v Brnu (ČSR). — Interesenti se opozarjajo, da se legitimacije za razstavo Moderne trgovine v Brnu (od 3. avgusta do 15. septembra 1929), na podlagi katerih imajo po-setniki te razstave 33% popusta na čsl. železnicah, dobijo v pisarni konzulata Češkoslovaške republike v Ljubljani. — Razstava moderne trgovine v Brnu, ki je prirejena v velikem obsegu, vsebuje vse panoge moderne trgovine (reklama, borze, statistike, organizacijo eksjx>rta, mednarodna trgovina, tehnika moderne trgovine, njene metode itd.) in se njen jx>set toplo priporočil trgovskim, gospodarskim ter tudi ostalim krogom. Živinska sol. Monopolsko skladišče šoli v Ljubljani ima v zalogi živinsko sol za Ljubljano in ljubljansko okolico. Cena za 1 kg je 1.40 Din, vreča stane 12 Din (po 50 kg). Živinsko sol so upravičeni prodajati vsi trgovci, ki imajo dovoljenje za prodajo soli. Neposredno konsumentom se sol v skladišču ne prodaja. V drugih krajih Slovenije dobe maloprodaja!« živinsko sol pri svojih vele-prodajah. Velej>rodajalci so dolžni imeti živinsko sol vedno v zalogi. Ceneno vino v Srbiji: 1.21) do 1.50 Din za liter. Tudi v negotinskeni vinskem okolišu, ki ima nad 6000 oralov vinogradov, so zadnje čase cene vina zelo padle. Rdeče vino, ki se ga tam zelo veliko pridela (otelo itd.) in katerega so ostale velike zaloge, stane 1.20 do 1.50 Din liter pri 10—12 Malli-ganda. Najboljša rdeča vina so 13 in 14 Malliganda stanejo 2.50 do 3 Din za liter. Borza Dne 8. avgusta 1929. DENAR V današnjem deviznem prometu so popustili tečaji Dunaja, Londona, Pariza in Trsta. Promet je bil srednji in je Narodna banka v pomanjkanju pridatnega blaga morala intervenirati v vseh de vizoh. Ljubljana. V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2281.75 bi., Berlin 1356—1359 (1358.50), Bruselj 792.16 bi., Budimpešta 994.79 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 801.02-804.02 (802.52), London 275.97—276.77 (276.37), Newyork 56.87 b., Pariz 222.91 b.. Praga 168.20—169 (168.60), Trst 206.75—298.75 (297.75). Zagreb. Amsterdam 2278.75—2284.75, Berlin 1356- 1359, Budimpešta 993.29-996.29, Curih 1091.40—1097.10, Dunaj 801.02-804.02, London 275.97—276.77, Ncwyork 56.77- 56.97, Pariz 221.41 —223.41, Praga 168.20—169, Trst 296.84—298.84. Belgrad. Amsterdam 2278.75—2284.55, Berlin 1356—1359. Budiinp. 993.24 —996.24, Dunaj 801.0'i do 804.02, London 275.97—276.77. Ne\vyork 56.77 do 56.97, Pariz 221.91—225.91, Praga 168.20-169. Trst 296.89—298.89. Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.86, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.08, Dunaj 73.24, I.ondon 25.22125, Madrid 76.05, Newyork 519.90, Pariz 20.35, Praga 15.3828, Sofija 3.75, Trst 27.18, Varšava 58.275. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.4625. (valuta) 12.44, v Londonu, Newyorku in v Prag' neizpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kred. 123 den., Praštediona 850 den.. Kred. zavoer 19.85 do 19.65, zaklj. 19.58—19.60, marec 21.90- 21.75. zaklj. 21.76-21.77. Koruza: maj 20.10-20.04, zaklj. 20.04 do ae.oa. Mesto pod zemljo Po pravici lahko tako imenujemo ogromno kanalsko mrežo, ki se razpreza in razteza 2700 km daleč pod Dunajem. Saj živi tam na stotine potepuhov, klatežev, vlomilcev in razne druge sodrge — z milijoni podgan vred. 14.000 vhodov vodi v sedem do dvanajst metrov pod zemeljsko površino ležeče podzemeljske napeljave. Naloga kanalov je v prvi vrsti čim najhitrejše odvajati neporabno vodo iz tovaren, kuhinj in hiš, njih najvažnejše opravilo pa jamstvo nemotenega odtoka deževnice in snežnice. Kanali se izlivajo v Donavo daleč izven mesta, le v najskrajnejšem slučaju velikega naliva ali povodnji tudi v donavski kanal. Zanimiv, toda vohalne živce vznemirjajoč je sprehod v tem labirintu. Pred kratkim je posetilo podzemno mesto večje število dunajskih časnikarjev. Mestni gradbeni urad jim je dal na razpolago vsa potrebna, nalašč v ta namen napravljena oblačila, ki jih navadno nosijo delavci, ki imajo opravka v kanalih. Obleka je napravljena iz nepremočljivega blaga. Navrh pride še plašč s kapuco, čez kolena segajoči, dobro naloščeni škornji, par starih rokavic, pol ducata voščenk za vse slučaje, par bakelj in karbidnih svetilk. S kar-bidnimi svetilkami v rokah so balancirali preko naprej molečih železnih spon skozi vhodni predor blizu dunajske borze v osem metrov globok, poldrugi meter visok in meter širok podcestni kanal. Prvi vtis ni bil ravno prevladujoč. Ne označuje zastonj ljudska govorica kanalske delavce kot »smrdeče ognjegasce«. Preko gležnjev jim je segala vse prej kot dišeča odtočna voda borze. Prvi negotovi koraki na spolzkih tleh, ki so jim grozila z neljubim poznanstvom z njimi, tudi niso mogli dvigniti morečega razpoloženja. Par popolnoma preplašenih podgan je zbežalo pred svetlobo njihovih svetilk in bakelj. Bile so najbrž poslednji preostanki pred kratkim prirejenega dneva borbe proti podganam. S skupaj stisnjenimi zobmi in dobro zavarovanimi vonjalnimi organi so prodirali previdno naprej, premikajoč se v sklonjeni drži skozi leno tekočo smrdljivo vodo. Na Franc Jožefovem nabrežju so se povzpeli na dnevno svetlobo samo zato, da bi se pri Rotenturmstrasse zopet spustili na novo raziskovalno pot v podzemeljski Dunaj. Po nekdanjem samostanskem hodniku, ki je zgrajen iz velikih granitnih kock, so prišli v »Ein-serprofil«. Ta kanal ni višji kot en meter in širji kot šestdeset centimetrov. Zato je hoja po spolzkih tleh posebno težka. Toda ta tor-tura je trajala, hvala Bogu, samo par minut. Ko so se prikazali po tej mučni študijski poti zopet na površju, jim je pot curkoma lil po obrazu — kajti tam spodaj je vročina kot v peči. Gospodarji spodnjega sveta so nedvomno »stroterji«, pripadniki daleč poznanega »rokodelskega društva«. Večinoma so to brezposelni, ki iz bolj ali manj tehtnih razlogov dajejo prednost temini pred dnevno svetlobo. Tam spodaj izvršujejo, čeprav ne koncesioni-rano, pa vsaj od policije molče dopuščeno obrt, ki se nanaša na pobijanje podgan, in na ribarjenje praznih škatljic od sardin in kon-denziranega mleka. Cesto naletimo na cele družine, kjer oče in sinovi že več generacij izvršujejo ta, posebno danes malo donašajoč posel. Pogosto »stroterji« opuščajo svoj tru-dapolni posel in se pridružijo kot vodje ali pomočniki kanalskim vlomilcem, separatno organizirani vlomilski bratovščini. Še pred par leti se je vršila razburljiva gonja za bežečimi vlomilci po kanalih. Kari Gottlicher je bil eden najnevarnejših kanalskih zločincev poslednjih let, ki je dal kanalski policiji precej dela. Končno so ga pred štirimi leti aretirali. Med procesom je izjavil, da bi bil pripravljen hčerjo Barbaro Renngruber iz Klein-Rotza, ki b: podedovala po svojih starših veliko kmečko posestvo. Da bi uredil svoje gmotne zadeve, sc je obrnil na očeta. Ta mu je rekel, naj govori s Francem. Ta pa ni hotel ničesar slišati o nadomestitvi po inflaciji zgubljene zapuščine. Ker jc Franc tudi sicer znan kot denarja la-komen in ne ravno neoporočen značaj, ga je orožništvo aretiralo radi suma bratovskega umora. Kakor pravijo poslednje vesti, Francu ni uspelo dokazati svoj alibi do 10. ure zve-pokazati policiji skrivališče naplenjenega bla- \ čer. Dočim trdi on, da je bil ob tem času pri ga v kanalih. Močno policijsko stražo je cele ; posestnikovi hčeri Mariji Kirekmayer, zago-ure vodil po kanalih in končno uporabil ugo- | tavljajo njegovi starši, da je bil ob kritičnem den trenutek za beg. Kljub takojšnjemu za- času doma. Aretiran je bil tudi nek protivnik sledovanju ga ni bilo več mogoče prijeti. Vsak mesec je zaznamovati celo vrsto vlomov, ki se izvršijo iz kanalov. Novi gradbeni načrti pa zagotavljajo, da bo kmalu mogoče zavzeti delo teh podzemeljskih vlomilcev, ker bodo dosedanji stari hišni kanali zamenjani z novimi cevmi, ki bodo imele samo 30 cm v prerezu in s tem onemogočili vsako vdiranje vlomilcev po tej poti v hiše. Skrivnosten umor z elektriko Nadaljnja preiskava o umoru z električnim tokom pri Riickersdorfu je dognala, da sta domnevi o dejanju blazneža oziroma ponesrečeni šali izključeni. Pri ponovni preiskavi na licu mesta se je namreč dognalo, da gre za dobro premišljen in do poslednjih podrobnosti pripravljen zločin, Tako n. pr. storilec ni hotel napeljati žice okoli sadnih dreves, ker bi lahko njihova mokrota zmanjšala delovanje polnega električnega toka, ampak jo je ovil okoli količkov, s katerimi so bila drevesca podprta. Poleg tega jc zločinec dobro vedel, da je samo spodnja provodna žica dolekovoda visoko napeta, da ima 20.000 voltov napetosti. Medtem ko zgornja žica dovaja svetlobni tok in služi srednja za rezervo, prevaja spodnja jaki tok, ki se uporablja umorjenega 211etnega ICreinerja, ker sta se prepirala že dclj časa radi nekega dekleta. Ženska rešila šest turistov Samo duševna prisotnost mlade dame je rešila življenje šestim turistom. Štirje inomo-ški vseučiliški profesorji in dve dami so v nedeljo podvzeli plezalno turo na Kalk-Ko-gel. Ko se je družba spuščala preko 600 metrov visoke severne stene, je nenadoma zgubil dr. Gasteiger ravnotežje in zdrčal navzdol. Njemu sledeči gospodični Tepflerjevi se je posrečilo, da je vrv tako hitro zavarovala, da se je dr. Gasteiger lahko znova ujel. Na ta način je Tepflerjeva rešila še ostale štiri osebe, da niso zdrknile v prepad. Oče in sin zgorela Pri Schwazu na Tirolskem je ponoči zgorela samotna pristava v Weerbregu. Ogenj se je tako hitro razširil, da se kmet Angerer in njegov najstarejši sin, ki sta spala v podstrešju, nista mogla več rešiti. Našli so ju popolnoma zogljenela. Njegova žena, ki jc z ostalimi sedmimi otroci spala v prvem nadstropju, je otroke rešila na ta način, da jih je vrgla skozi okno. Nato je še sama skočila doli. Cela vas pogorela. V vasi St. Etienne dc Tinče v južnofrancoskih Alpah je izbruhnil požar, ki se je razširil na celo vas. Požar je trajal tri dni in je uničil 130 hiš. za industrijo. Da ne gre za slučaj, da je storilec vrgel železno žico ravno čez ono visoke napetosti, dokazuje, da sta spodnji žici lesno skupaj stisnjeni in da bi bilo na vsak način najlažje vreči žico čez vse tri. Orožništvo je začelo preiskavo proti Francu Neumayerju, ki je osumljen bratovskega umora. Sum temelji na večnih prepirih med bratoma. 35letni Franc vodi dvojno posestvo svojega 711etnega očeta, ki nima pri gospodarstvu nobene besede več. Tudi nasproti umorjenemu 401etnemu bratu Matiji, ki ga vaščani označujejo kot pridnega in delovnega človeka, se je kazal gospodarja. V poslednjem času so prišli na vrsto še denarni prepiri. Matija je namreč iz prvega zakona, dočim sta Franc in 30letna sestra Barbara iz drugega. Pred smrtjo je zapustila mati Matiji 12.000 avstrijskih kron, ki jih je naložila pri dunajski poštni hranilnici. Toda ta denar je zgubil radi inflacije vsako vrednost. Matija bi se imel v kratkem poročiti s posestnikovo Tatvine in hipnoza Te dni je korakal neki Amcrikanec v svoj hotel v Monakovem. Pred njim sta stopala dva moška. Kar je padla enemu rokavica na tla. Amerikanec jo je pobral in jo izročil lastniku. Pri tem se je razvil med njimi živahen razgovor, med katerim sta se tujca predstavila Amerikancu, ki jih je povabil v svojo sobo v hotelu. V nadaljnjem govoru jima je Amerikanec povedal, da se toži radi dedščine. Tujca sta mu ponudila 400 mark, da jih uporabi za proces. Zaprosila sta ga, da jima v slučaju dobljene pravde podari v zameno kako provizijo. Kar je začutil Amerikanec, da je zaspan. In je tudi v resnici zaspal. Ko se je zbudil, je zapazil, da sta tujca izginila in z njima vred seveda tudi 2000 M, ki jih je imel pri sebi. Sedaj šele se je spomnil, da ga je prav za prav Mr. Fishcr — tako se mu je predstavil — hipnotiziral Seveda je koj letel na policijo, ki išče sedaj sled za ubeglima lopovoma. Strašna rodbinska žaloigra V Ottakringu na Dunaju se je te dni odigrala strašna rodbinska drama. 471etni vpo-kojeni računski oficijal Rudolf Koller je živel s svojo 36letno ženo Margareto in 15letno hčerko sam zase v majhnem stanovanju v Menzelstrasse. Oče je neozdravljivo bolehal na zožitvi debelega črevesa. Ker se je njegova družina bala, da bi v slučaju očetove smrti finančno propadla, so sklenili vsi trije, zastrupiti se s svetilnim plinom. Ko jih je zjutraj ob 8 prišla obiskat očetova sestra, je našla stanovanje zaklenjeno. Ker je čutila vonj svetilnega plina, je poklicala policijo, ki je s silo vdrla v stanovanje. Na divanu so ležali vsi trije, oče in hči mrtva, mati pa v nezavesti. Mater so hitro prepeljali v bolnišnico in ko se je zavedla, je izjavila, da so šli prostovoljno v smrt. Mati pride pred sodišče. Črno na belem Turisti, ki so se pred par dnevi v Otzta-lerskih Alpah spuščali proti Brandenburški koči, so nenadoma zaslišali glasne klice na pomoč. Pohiteli so klicem nasproti in našli na ledeniku — mladega dimnikarja v polni opremi. Imel jc opravka v Brandenburški koči in je na povratu zašel. »Črnega moža« so turisti z velikim trudom rešili njegove bleščeče bele okolice. Divji zapad v Parizu V sredo ponoči se je v delavski četrti Clignancourt v Parizu odigrala prava bitka med policijo in banditi po slovitem chicaškein vzorcu. Policijska patrulja je presenetila pet vlomilcev, ki so se ravno pripravljali, da vlomijo železna vrata dveh trgovskih lokalov. Ko so zločinci videli, da so presenečeni, so pričeli streljati na policijo, ki je tudi uporabila strelno orožje. Končno se je banditom posrečilo, da so sc zrinili v zaprt avtomobil, ki jim je stal na razpolago. Policija je zasledovala lopove skozi več ulic. Ves čas ni ponehalo obojestransko streljanje. Slednjič so banditi izginili v temi. Enega pa je policija vendarle aretirala, ker je bil preneroden in ni znal pravočasno skočiti v avtomobil. E. C. Wilson, prvi tajnik ameriškega poslaništva v Parizu, je določen za ameriškega opazovalca na haaški konferenci. Star možakar je umiral in še v zadnjih trenotkih naročeval svoji ženici, kako želi imeti po smrti urejeno. — »fae pozabi, Marija«, je mrmral, »da mi 2agar dolguje 20 kron.« — »Slišite,« je dejala njegova žena okoli stoječim, »kako previden je do zadnjega.« — »In ne pozabi tudi,« je nadaljeval umirajoči, »da dolgujem staremu Podre-brščku 50 kron.« — »Ubogi mož,« je tarnala njegova žena, »že zopet govori zmešano.« S haaške knnfcrenrp. Slika na levi: Prihod nemške delegacije. Dr. Strcscnianu in dr. Wirth z nizozemskim zunanjim ministrom Dlocklandom. — Slika v sredi: Angleška delegacija. Od levo na desno: minister Snowden, gospa Snowden. sir WilHam Graham. gospa Hcndnrson, minister Ilcndcrson. — Slika na desni: Briand s Ironcosko dclcgacijo; na levi Chcron, na desni Loucheur. Za duha in srce Ruski književni spomini Ruska književnost je sila bogata »memoarov«. Na osnovi spominov in »memoarov« pisateljev in tistih, ki so z njimi prišli v ožjo dotiko, bi bilo možno sestaviti vrlo zanimivo in živahno zgodovino ruskega slovstva, ki bi se odlikovala po novih perspektivah in zlasti po novih obrazih za maskami, ki so jih vtisnil® v našo zavest konvencijonal-ne slovstvene zgodovine. Posebno lcnr tiče osebnosti pisateljev, nam nudita prekrasen zgled Vere s a j e v s svojim »Puškin v žizni« (4 zvezki, založba »Novaja Moskva« 1926/27) ter Apostolov B knjigo »Živoj Tolstoje (Moskva, Tolstojev institut 1628), ki sta rekonstrukciji človeka Puškina in 81 o v e k a Tolstega po memoarjih njih sodobnikov. Velikega pomena pa je zbirka književnih spominov, ki jih izdaja založba »Akademija« v Ljeningradu ln ki prinaša v sijajnih spominskih knjigah ogromno doslej povsem neznanega materiala o življenju Nekrasova, Turgenjeva. Kolcova, Dostojevskega, Bakunina, na čelu jim Bjelinskcga, genijalnega ruskega kritika, ki je ustvarjal lepo in grdo vreme svoje,dobnega ruskega slovstvenega sveta s svojim odličnim okusom, š svojo dialektiko in z izrazito svojo osebnostjo. Pisci teh memeoarov so I. I. Pa-najev in Avdotija Panajeva, prijateljica Nekrasova, P. V. Annenkov, D. V. Grigorovič in drugi. Omembe vredna je tudi pravkar objavljena knjiga V. F j e d e r j e v a o A. P. Čehovu. * Politični zemljevid Evrope. Merilo 1:5,000.000. Priredil dr. Valter Bohinec. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Velikost 156 X 104 cm. Cena 80 Din, nalepljen na karton s pregibljivimi pregibi 160 Din, nalepljen na platno s palicami 220 Din. Svetovna vojna je tako zelo izpremenila politično lice starega sveta zlasti pa Evrope, da so postali tozadevni predvojni zemljevidi še za povprečnega izobraženca le težko uporabljivi, za šole pa sploh nerabni. Prav nujno smo zato že potrebovali večjega stenskega političnega zemljevida povojne Evrope v domačem jeziku. Pogrešali so ga tudi razni uradi, trgovska podjetja, društva itd., v šolah vseh vrst je bil pa pouk brez njega uprav bistveno otežkočen. Sedaj ga imamo in to jako lepega, tako glede prireditve, kakor tudi glede izdelave. Na zemljevidu so označene v glavnih potezah terenske formacije, najvažnejši vrhovi in reke (pri teh tudi njih plovnost), jako nazorno pa je vrisana v barvah politična razdelitev. Ta je izdelana z vso natančnostjo in upoštevane so vse tozadevne izpre-membe prav do najnovejšega časa n. pr. izpre-membe v Mali Aziji po grško-turški vojni, razdelitev evropskega dela sovjetske Rusije itd., celo no- , va Vatikanska država je že označena. Važen je ta zemljevid tudi radi ustalitve slovenskih oblik pisavo imen raznih krajev in dežel, pri čemer je vla dala in še danes vlada pri nas tolika neenotnost Končno je treba omeniti, da so včrtane tudi vse ; važnejše železniške zveze, vendar zemljevid kljub | temu niti najmanj ne trpi na svoji veliki preglednosti in izredni plastičnosti, kar je v veliki meri zasluga prvovrstne tehnične izvršitve od strani tiskarne. Velikost zemljevida in tiska je zadostna za vsako učilnico, zato smo prepričani, da bodo rade Segle po njem takoj zlasti vse šole ne le v Slove- | zdraviti. Pravljični film Pred leti, se sjx>minamo, smo gledali tako lepe pravljične filme. Nekaj let samo je bilo to, pa so izginili. Danes ga ne dobimo nobenega več. Nemška produkcija, na katero smo najbolj navezani, jih ne izdeluje več, še manj ameriška. Pač pa ciji prav ljubek pravljični film. Po kritiki moremo ^ač pa je bil v tekočem letu izdelan v Fran- sklepati, da mora biti to čudovito lepa pesnitev jx>lna pristne romantike in nežnega čustvovanja. Gotovo je za odrasle še bolj privlačen, kot za otroke. Obravnava pa pravljično snov, ki je bila nalašč za filmanje spisana. In prav to je tista točka, pri kateri se moramo ustaviti, če govorimo o pravljičnem filmu. Kajti je čudna reč to, pravljice, ki so nam že znane, filmati. Največkrat je vse skupaj zanič. Otroci so navadno razočarani, ker gledajo v svoji otroški duši povsem drugačne osebe, bolj naravne, nič šminkane, katere poznajo iz knjige, ne pa take, kot jim jih slika fotografska kamera. In odrasli? Ti se šele dolgočasijo, ko morajo gledati v kinoprogramu osebe, znane iz otroških let, pa že zdavnaj (Pozabljene in prav nič zanimive. Popolnoma se pa slika spremeni, če spreten režiser poišče pravljično snov, ki dotedaj literarno še ni b'iia obdelana, ali pa vsaj širšim krogom še ne znana. Še bolje, če je pravljica nalašč za snimanje spisana. Kajti ravno film nudi pravljični fantaziji sila neizčrpnih možnosti. In prav tukaj se nadarjenim pisateljem odpira široko polje. Škoda zares, da svetovna filmska produkcija nima za te vrste filmov nobenega smisla. Nemške firme sploh nočejo o tem ničesar slišati. Pravijo, da ne nese. Pa zakaj da ne, si teh skejtfikov sploh ne upamo vprašati. Gotovo bi bili v zadregi z odgovorom. To pa raditega, ker se naslanjajo na iz-podletele poskuse snimanja starih že znanih in obrabljenih pravljičnih motivov. Ti se seveda niso obnesli. V Nemčiji še nihče ni poskusil spisati filmski manuskript pravljične vsebine jx> lastni fantaziji. Torej snov, ki s starimi pravljicami nima ničesar skupnega. Pa saj tudi ni treba tako daleč iti, da bi se manuskript pisal p>o naročilu. Je še ena pot: iz velike množine pravljic, ki jih pesniki in pisatelji še danes svetu podajajo, izbrati take, ki se bodo dale Ie|X> filmati. "h pravljic do tega smo še daleč, da bi jih sami filmali. Zato leix> Mi i imamo mnogo in zares lepih pravljic. Ali bi svetovni produkciji, od katere smo odvisni, bili zelo hvaležni, če se začne tudi v tej smeri razvijati. Mladini bi to bilo v veliko veselje, tudi odrasli bi se jih prav gotovo ne branili hoditi gledat. Gotovo pa je to, da se bo stvar obnesla le, če se bodo fil-male samo nove pravljične snovi. Francozi so že začeli. In gotovo se jim sijajno obnesejo taki filmi. Naj začno še drugi. Le nikar ne izgubiti poguma radi neuspehov, katere človek sani zagreši, ker ne zna poiskati prave p-oti. Darila; Zmagovalec prejme srebrno kolajno, drugi, tretji, četrti, peti in šesti bronaste kolajne. Prvi junior prejme srebrno kolajno. Časovne kolajne dirkačem, ki dospejo 15 minut za prvim na cilj. Splošna določila: Vozi se jx> določilih dirkalnega pravilnika vKoturaškega Saveza SHS«. Pravico starla imajo vsi člani klubov Slovenije, kateri so Včlanjeni v »Koturaškem Savezu SHS«. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost ter se mora strogo držati cestnopolicijskega reda. Kolesa morajo biti opremljena z zvoncem in rabljivo zavoro. Ta dirka se vrši kot predtekma k »Jubilejni medklubski kolesarski dirki , katera se razpisuje za nedeljo, dne 18. avgusta t929, ter je strogo obvezna za vse prijavljene k »Jubilejni dirki«. Prijavnina za obe dirki skupno 10 Din. Prijave se sprejemajo dnevno od 12—13 ter od 19—20 v klubskih prostorih restavracije »Novi svet«, tel. št. 2662. Zaključek prijav v četrtek 8 avgusta ob 20, naknadne prijave ob dvojni prijavnini se zaključijo nepreklicno v soboto dne 10. avgusta ter se ta čas zaključijo prijave za - Jubilejno dirko«. Na prijave brez prijav-nine se ne ozira. Dirkači se imajo javiti vodstvu dirke ob 6.30 na startu. Predpisan je minimalni uspeh 27.500 km na uro, ob slabem vremenu 25 km. Ako se ne javi na startu najmanj 15 tekmovalcev, si pridržuje upravni odbor »Motokolesarskega kluba Ilirija« pravico izpremembe razpisa in eventuelne preložitve dirke. DOSEDANJI ZMAGOVALCI V BORBI ZA DAVISOV POKAL. Prva tekma za Davisov pokal se je vršila leta 1900, pred 29 leti, v Bostonu v Ameriki. V letih 1901 in 1910 ter v vojnih letih 1915 do 1918 se tekme niso vršile. Seznani dosedanjih zmagovalcev v zaključnih tekmah je sledeč: Leta 1900: Amerika : Anglija 5 : 0. Leta 1902: Amerika : Anglija 4 1. Leta 1903: Angleška : Amerika 4 : ; L Letu 1904: Angleška : Belgija 5 : 0. Leta 1905: Angleška : Amerika 5 : : 0. Leta 1906: Angleška : Amerika 5 : 0. Leta 1907: Australija : Anglija 3 : 0 Leta 1908: Austrnlija : Amerika 3 : 2. Leta 1909: Au9tralija : A.merika 5 : 0. Leta 1911: Australija : Amerika 5 : 0. Leta 1912: Angleška : Australija 3 • 2. Leta 1913: Amerika : Anglija 3 : 2. Leta 1914: Australija : Amerika 3 : 2. Leta 1919: Australija : Anglija 4 : 1. Leta 1920: Amerika : Austrnlijn 5 : 0. Leta 1921: Amerika : : Japonska 5 : 0. Leta 1922: Amerika : Australija 4 : 1 Leta 1923: Amerika : Australija 4 : 1. Leta 1924: Amerika : Australija 5 : 0. Leta 1925: Amerika : Francija 5 : 0. Leta 1926: Amerika : Francija 4 : t. Leta 1927: Francija : Amerika 3 : 2. Leta 1928: Francija : Amerika 4 : t. Leta 1929: Francija : Amerika 3 : 2. Spori Turneja hazenshe družine Ilirije Niš, 5. avgusta. SK Ilirija : Gradjanski SK Niš 16:0 (13:0) Družina je nastopila k tekmi v postavi: Petrič, Urbas, Petan, Papež II, Janežič, Kezele, Rupel. Njena igra je bila v vseh linijah dobra. Tudi tu je vzbudila družina s svojo premišljeno kombinacijsko in taktično igro vihar navdušenja. Predmet posebno navdušenih ovaclj je bila s svojo sijajno igro Ke-zele. Izredno so ugajale tudi mala Vida Janežičeva, Petanova in Papež II. Petričeva v golu ni imela težkega posla, ker je opravila vse težje delo že kril-ska vrsta in branilka. Napadalni trio, katerega je vodila Kezele, je podal odiično igro, proti kateri je bila agilna protivnikova obramba skoro brez moči. Urbasova, ki je nastopila v tej igri kot branilka, je dokazala, da je ena najbolj uporabljivih al-round igralk. Scortale so: Kezele 11, Rupel 3, Janežič 2. Protivnik Ilirije Gradjanski SK razpolaga z inlado agilno družino. Njegove igralke so trenutno še brez zadostnega tehničnega znanja. Družina je pomanjkljivo vigrana ter polaga, kakor kumanovski SK preveč važnosti na šoto prodore. Najjačje moči ima v ožji obrambi zlasti v branilki, ki pa na žalost prepogosto pozablja, da je bazena ženska igra in ne rugby. Igra je bila vsled nastopivše teme 7 minut pred koncem zaključena. Publike okoli 400. SK Ilirija : SK Grafičar Niš 20:2 (8:0) V nedeljo 4. t. m. je nastopila Ilirija proti ni-škemu Grafičaru, prvaku Moravske župe, katerega je porazila katastrofalno z 20:2. Rezultat je vse navzoče gledalce, katerih je bilo okoli 1500, silno presenetil, zlasti ker so računali le s tesno zmago Ilirije. Na nesportsko ponašanje protivnika je odgovorila družina Ilirije s skrajno požrtvovalno in s silnim tempom združeno igro, kateri protivnik kljub vsej svoji ostrosti ni bil v nobenem oziru kos. Družina Ilirije, ki je nastopila v postavi: Petrič, Flick, Urbas, Petan, Papež I, Doberlet, Kezele, je podala v vsakem oziru tako dovršeno igro, kakršne že dolgo nismo videli pri njej. Tokrat je bila na višku kril-ska vrsta s Petanovo in Urbasovo. Izredno težek posel je imel napadalni trio, ki je bil izpostavljen stalno neobičajno ostrim faulom. Kljub temu pa je podal kakor vsi drugi deli družine zlasti v kombi-nacijskem oziru odlično igro. Scortale so Kezele 7, Doberlet 7, Papež 6. Družina Gratičarja je počela igro z velikim elanom in neverjetno požrtvovalnostjo, ki je Ilirijo v počelku osupnila. Zal pa je prešla po prvem neuspehu, katerega je doživela s strani Ilirije v skrajno grobo igro. Družina ima dosti smisla za kombinacijsko igro, nedostaje pa ji tehničnega znanja. Velika večina publike se je ponašala vzorno, ter je vzhičeno pozdravljala Ilirijo in njeno igro, manjši del, bili so to ožji pristaši Grafičara, pa jo svoje igralke podžigal k nedopustni igri. Družina Ilirijo je bila na vsej poti iz igrišča v hotel predmet viharnih ovacij. Danes 5. avgusta je krenila družina v Lesko-vac, kjer nastopi proti tamošnjemu SK Momčilu. 8. avgusta v Kraljevu, 10. avgusta v Zemunu proti Zašku, 11. avgusta v Belgradu proti BSK, tekma se vrši kot predigra nogometni tekmi za državno prvenstvo BSK : Hajduk, 13. in 14. avgusta nastopi družina proti Viktoriji v Vršcu, 15. avgusta v Beli Crkvi, 17. in 18. avgusta v Sarajevu proti Sašku. MEDKLUBSKA KOLESARSKA DIRKA katera se vrši v nedeljo, dne 11. avgusta 1929 na progi Ljubljana — Grosuplje — Krka — Stična — Višnja "gora—Grosuplje—Ljubljana. 74.200 km. — Start jired gostilno Marenče na Dolenjski cesti ob 7 zjutraj. — Cilj pri km 3 na Dolenjski cesti (pred gostilno Jelačin). Vozi se samo v eni skupini. Vidimo, da so bile v začetku anglosaške dežele same med seboj; samo enkrnt je prišla tudi Belgija v finale. Leta 1921 se pojavi Ja-jKinska v zadnjih letih pa Francija, ki prinese pokal v Evropo Od 24 dosedanjih tekem se jih je 10 zaključilo s 5 : 0, 7 s 4 : t in 7 s 3 : 2. RYANOVA BREZ DOMOVINE. Nekaj podobnega kot Davisov pokal je Wight-maiiov pokal; razlika je; da se borijo zanj ženske igravke tenisa, in sicer doslej samo Američanke in ' Angležinje. Letos tekmujejo za pokal v Ameriki. Med najboljšimi igravkami je gdčna Ryanova; zlasti v doublu je skoraj nenadomestljiva. In prav Ryanova letos ne sme igrati. Doma je v Kaliforniji, domovini vseh velikih igravk tenisa. Živi pa že več let neprestano na Angleškem. Zato jo je ameriška teniška zveza kot »dezerterko« črtala iz seznama svojih zastopnic, za Anglijo pa Ryanova tudi ne more igrati, ker je ameriška državljanka. Priskočila ji je na pomoč velika Helena, svetovna prvakinja v tenisu, in je pisala ameriški zvezi, naj prekliče svoj sklep in I?yanovo zopet uvrsti med ameriške zastop nice. Helena je zlasti poudarjala, da je Ryanova med najboljšimi svetovnimi igravkami v doublu, in da manjka Ameriki ravno takih igravk najbolj. Bilo je bob v steno, Ameriška zveza je vztrajala na svojem odklonilnem stališču in Ryanova je sedaj teniška filmska zvezda brez domovine. Poznamo pa ameriške sjjortne zveze in vemo, da danes kaj rade prekličejo to, kar so sklenile včeraj. Prim. slučaje Tilden, Barbatti, Dundee, Paddock itd. NEMŠKI POSLANIK V U. S. A. O POMENU ŠPORTNIH REKORDOV ZA UGLED DRŽAVE. Nemški poslanik v Zedinjenih državah, dr Prittwitz-Goffron, je prišel v domovino, da preživi tukaj svoj dopust. V Hamburgu je imel razgovor s časnikarji in je govoril o vtisu zadnjih nemških rekordov na gosj>odarskestaviti t, rekordi. Mislim tu samo na fantastično kariero bokser-ja Sclnnelinga, ki uživa noter do najskrajnejših kotičkov Amerike brezprimerno spoštovanje. Mi diplomati znamo take športne uspehe dobro ceniti in poskušamo, da jih rzrabimn v korist domovine.« Tu se spomnimo zopet na dr. Matzana, bivšega nemškega poslanika v Wn«hingtonn, ki je po zmagah plavača Radcvmacherja brzojavil svoji vludi: »Pošljite mi več takih športnikov. En sam Rademacher več zaleže kot cel ibor diplomatov.« YRJOLA LETOS. V desetoboju je nanizal Yrjola letos ne svojo zastavico 7671.17 točk, skoraj 400 točk manj kot v Amsterdamu, še trije drugi Finci so nabrali nad 7000 točk. Yrjolovi uspehi: 100 m 11.7, Urogla 15.20, skok na daljavo 6.53, v višino 1.75, 40(1 m 55.1, 110 in lese 16.4, diskos 40.78, kopje 55.15. skok ob palici 3.20. 1500 m 4:42.7. ŠPORTNIKI PRI BANKETIH. V Belgiji so ugotovili, da se je jio nogometni tekmi Belgije proti Franciji v Ltitschu (Liege) udeležil velikega oficielnega banketa en sam belgijski igravec. Sedaj je belgijska zveza sledeče sklenila: Oni igravci. ki ne bodo prišli k banketom in ki nu ta način omalovažujejo goste, v bodoče ne bodo dobili onega majhnega jiokahi. ki ga dobi na koncu leta vsuk reprezentacijski igravec. OD KOLESARJA DO POSLANIKA. Leta 1873 je bil rojen v Ameriki John Wri-Bil je pozneje navdušen kolesarski športnik in še pozneje trgovec s kolesi. Nato si je zgradil tovarno orožja in je prevzel leta ,1907 vodstvo velike avtomobilne družbe Overland. ki jo je dvignil do izredne višine. Postal je večkratni milijonar. Sedaj mu je predsednik lloover namenil važno politično postojanko in bo postal Willvs bržkone ameriški poslanik v Berlinu. Ostal bo pa še naprej Sosvctovalec pri tvrdki Overland. aii it veste, da dobi vsak, ki naroči „Radiowelt„ za eno leto ali podaljša naročnino za eno leto, Zastont clehlronho SD 4 (avdionko) ali XD 4 (sklepno ojačevalko) ? Letna naročnina Din 250'- in Din 10'-za poštnino premije Ali le poznate najboljši mesečnik Evrope? Ako ne zahtevajte še danes številko „FUNK-MAGAZIN"-a na ogled Pišite samo na \VIENER RADIOVERLAG, G. M. B. H. Wien I. Pestalozzigasse 6 Satiie ln iclmlM vsake vrste vkuhavajte samo v originalnih Weckovih jiripra-vah za vkuhavanje. Zahtevajte sanio Wecka pri vseh trgovcih. Tovarniška zaloga FRUCTUS, LJUBLJANA, Krekov trg 10. Zastopstvo v Mariboru: Carl Lotz in Pinter & Lenard; Celje: Josip jagodič. Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 16. avgusta 1929 Z.000 hg svinjske masti Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani. -Ponudbo je kolkovati s 5 Din in predložiti najkasneje do 16. avgusta 1929 dopoidne, Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sc udeležili pogreba nepozabnega soproga, očeta, gospoda Antona Volkarja posestnika in gostilničarja se iskreno zavaljujemo za toplo sočutje, za mnogobrojne vence in šopke. Posebej se zahvaljujemo preč. duhovščini, g. duhovnemu svetniku in župniku Gašpariču, katehetu č. g. Rataju, č. g. Medvešeku in č. g. Bošteletn za tolažbo ob času njegove bolezni in za cerkveni sprevod, gg. zdravnikoma dr. Cizeljnu in dr. Jenšterlu, gostilničarski zadrugi, gasilskim društvom iz Trbovelj in Hrastnika, obrtnikom in vsem, ki so se pokojnika ob času bolezni ali smrti spomnili. Vsem Bog plač&fJ Trbovlje, dne 8. avgusta 1929. Žalujoči ostali. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1'SO Din ali vsaka beseda SO par.| Najmanjši oglas 5 Din. Oglasi nad devet vr3tic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Deklica stara 17 let, hči gostilni-čarke, že nekoliko vajena v kuhinji, želi službe v hotelu ali kakšni večji gostilni, kjer bi se priučila kuhanja. Naslov v upravi »Slov.« št. 8481. Trgovski pomočnik priden in pošten, izučen v mešani stroki, išče službo. Nastop takoj ali pozneje. Naslov v upravi pod št. 8504. Deklica 7. enoletnim trgov, tečajem se odda v dobro Elektromehanika ki se razume istodobno tudi na zračno železnico, sprejmemo. Pogoji, udobno stanovanje, mesečna plača po pogodbi, nastop službe takoj. Reflektanti naj se pismenim potom obrnejo na Tupinolom »Meterize« dr. z o. z., Vranjic pri Splitu, Dalmacija. Soboslik. pomočnika dobrega, ki bi ostal stalno pri meni, sprejmem takoj. Adolf Zelnik, slikar, Ljubljana, Ižanska c. 26. Varuhinjo k dvema otrokoma 2 in 6 let sprejmem takoj. Biti mora zdrava, zmožna hišo v kakršnokoli po- ! nemščine in vajena otrok, moč. Cenj. ponudbe na i prednost imajo zmožne oglas, oadel. »Slovenca« | malo šjvanja. Ponudbe z pod značko »Začetnica« i raVcdbo plače pod šifro X 1___ C C 1 3 .. . . r ____ štev. 8513. 14 letni fant ki je dovršil 2 razr. mešč. šole, išče mesta učenca v elektrotehnični ali mehanični obrti. Naslov se poizve v upravi lista pod št. 8519. 40 % vojni invalid po inv. zakonu zaščiten, išče pri samoupravnih ali privatnih uptavah mesta sluge, paznika ali vratarja. Na zahtevo tudi kavcija. Ponudbe na upravo pod šifro »Spreten«. Sluga zmožen več jezikov, išče službo, kakor konzularno službo. — Naslov pove uprava pod št. 8398. IBfiB^^I Kuharica se sprejme takoj ali s septembrom za moč-aate jedi. - Kolodvorska j^stavracija v Mariboru. »Pridna« št. 8496. Iščem kuharico dobro, ne čez 40 let staro, h krščanski družini, ki bi opravljala tudi druga hišna dela. Plača dobra. - Tabor št. 2/1. Kuharica se išče za župnišče z malo ekonomijo, krščanska, zdrava, poštena, vajena tudi drugih del v hiši in na vrtu. Plača do dogovoru. Nastop službe 1. septembra. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 8503. Prodamo Oprava za spalnico se proda. Vošnjakova 7, pritličje, desno. Rdeče buče (lubenice) se dobe na debelo po 2.50 Din pri Celestini Glavnik, Ljubljana, Pogačarjev trg 1. loncne tropine in druga krmila .nudi najceneje a. VOLK. IJUDUANA Resljeva ccsta 24. veletrgovina žita in niles skih izdelkov Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovič, ke-mička čistiona perja. Zagreb, Ilica 82. Pavovo perje krasno, za dekoracije — okras sob, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 8450. Tovorni vozovi Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah. CERNE, iuvelir, Ljubliana. Wollova ulica št 3. Kupim hrastove hlode. • J. Pogačnik. Ljubljana. Kralia Petra trg 8. Posestva Visokopritlično hišo še 15 let davka prosta, s petimi sobami, kuhinjo in pritiklinami, podkle-teno s ca. 1800 ms stavbenega zemljišča v Šiški ob glavni cesti, prodam za ceno 290.000 Din. — Ponudbe pod »Hiša 290« št. 8482 upravi Slovenca. Dve osebi brez otrok Uradnica išče sobo za 15. avgust ali 1. september v sredini mesta. Ponudbe jc poslati pod »Zračno« upravi »Slovenca«. Šoferska šola prva oblastv. koucesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju- goavto), Dunajska cesta 36. Telel. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih. s pričetkom vsakega prvega. rasa £okalzaobrt ali trgovino, skladišče pripravno tudi za garažo, oddam takoj v najem. Proda se vinska trgovina in konjska oprema ugod-, ma sobama v sredini me- , Več uprava »Slov ca« pod št. 8469, no naprodaj. Naslov pove j sta. Več uprava »Sloven-uprava »Slov.« št. 8443. iščeta stanovanje z dve- s posodo in vso kletar-sko upravo. - Poizve se Celovška cesta 50, Ljub- ljana VII. Oglas Zidanje novih delavskih hiš in stranskih poslopij v Bukinju Na osnovi člena 82. do 98. zakona o državnem računovodstvu in po odobrenju gosp. Ministra za šume in rudnike, R. broj 8353/29, razpisuje direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu dne 17. avgusta 1929 ob 11 dopoldne pismeno ofertalno licitacijo za zidanje delavskih hiš, ene za oženjene in ene za samce za direkcijo državnega rudnika v Bukinju. Proračunana vsota znaša 410.000 Din. Pogoji so na vpogled pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu in pri navedenem rudniku vsak delavnik v uradnih urah. Kavcijo 5% za domače in 10% za inozemce od ponudene vrednosti je položiti pri blagajni direkcije drž. rudarskih podjetij v Sarajevu najdalje do 10 dopoldne na dan licitacije. Iz pisarne Ministerstva za šume in rudnike — Odelenje za rudarstvo. Beograd, R. br. 8353/29. Veliko skladišče v Mariboru z zasebnim železniškim tirom, se daje v najem in je eventu-elno tudi naprodaj. Sposobno za špediterje, tekstilno blago, kemikalije, stroje, barve itd. Separatni prostori deloma pripravni za izdelovanje kolomaza, vazelina ali kaj podobnega. Prijave na Zadružno zvezo, Maribor, Miklošičeva ul. 2. Objave Izjava Podpisana izjavljam, da bom sodnijski nastopila proti vsem onim osebam, ki mi škodujejo na časti z obrekovanjem in natolcevanjem. - Ernestina I Zitterer, Krakovski na-! sip št. 10, Ljubljana. Izjava Podpisani izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravila moja žena. - A. Premk, Ciglar-jeva ulica 177. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiimiimii Ugodno bivanje ob morju — stanovanje, hrana in kopelj mesečno 1200 Din. Naslov! Samostan čč. sester Brezgrešn. Zaceča, Senj, Hrv. Prim. Vsem sorodnikom, prijatljem in znancem naznanjamo pre-žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustila naša preljuba, dobra soproga, hčerka, sestra, svakinja in teta, gospa Martina Hupert roj. Lindtner soproga polkovnika ulanskega polka. Položili smo našo predobro, nepozabno Martino v solnčni Gorici, kjer je iskala zdravja, k večnemu počitku. Blag ji spomini Warszawa - Ljubljana - Gorica, dne 7. avgusta 1929. Žalujoče rodbine: Hupert, Lindtner, Pagarin, Ulbrich. Oglas Regulacijska dela ob potoku Breza Na osnovi člena 82. do 98. zakona o državnem računovodstvu in po odobrenju gosp. Ministra za šume in rudnike, R. broj 8958/29, razpisuje direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu dne 22. avgusta 1929 ob 11 dopoldne pismeno ofertalno licitacijo za stavbna, zidarska in betonska dela pri regulaciji potoka Breza. Pogoji so na vpogled pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu in pri navedenem rudnikp vsak delavnik v uradnih urah. Kavcijo 5% za domače in 10% za inozemce od ponudene vrednosti je položiti pri blagajni direkcije drž. rudarskih podjetij v Sarajevu naidalje do 10 dopoldne na dan licitacije. Iz pisarne Ministerstva za šume in rudnike — Odelenje za rudarstvo. Beograd, R. br. 8958/29. Žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena soproga in mati, gospa Terezija kulovec roj. Reitmajer dne 7. avgusta 1929 v Radovljici, po dolgem in mučnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, preminula. Pogreb pokojnice bo v petek dne 9. avgusta ob 5 popoldne na župno pokopališče v Radovljici. Radovljica, dne 8. avgusta 1929. Žalujoči ostali. Štev. 21227 Na podlagi čl. 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921 in njegovih sprememb odnosno dopolnitev, razpisujem 1. pismeno ofertalno licitacijo za: zgradbo vodovoda v vasi Gorenje Jezero Licitacija se bo vršila dne 24. avgusta 1929 ob 11 uri dopoldne v prostorih gradbenega oddelka oblastne samouprave, Gosposka ulica šlev. 15/1, kjer so razglašeni na oglasni deski vsi podatki. Komisar oblastne samouprave ljubljanske oblasti: Dr. Marko NatflaCen s. r. tj o nnn tj a o) > o > W g N .-j r-: -g ;co n 'OC fj «1 o t» S » < o