Polhrinu o^orano v gotovini Leto LXXm.. št. 6 Lfobijana, torek f. 194» Cena Din I.— Izhaja vsaK dan popoldne izvzemsi nedelje le praznike. — inaerati do 80 petlt vrst a Din 2. do lOO vrst a Din ZW oo lOO do 300 vnrt a Din 3, večji tnaeraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, mseratm davek posebej. — >Sloven*kl Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 —. za tnozems'vo Din 25 —. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPatAVNISTVO LJUBLJANA« KnafIJm oltea Str*. S Telefon: 31-22, 31-23. 31-2*. 31-25 to 31-2« Podružnice: MARIBOR. Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št 65; podružnica uprave: Koeenova nI. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10 351 tmmmU udarec za sov, ko vojsko ! Finci so dosegli včeraj že tretjo zmago, ki pomeni veliko izgubo moralnega in vojaškega prestiža sovjetske Rusije - Sovjetsko poročilo pa govori samo o udejstvovanju patrol! Helsinki, 9 ian. f. Finci so včeraj zopet dosegli pomembno zmago, že tretjo v k al-kt"m razdobju. V vzhodni Kareliji. vzhodno od >u< mu.salmija pri mestecu Raate so porazili 44- sovjetsko divizijo. Fincem je padel v roke ogromen plen, med drugim 102 topeva, 42 tankov in 10 oklopnih avtomobile. 2C0 traktorjev in 278 transportnih avtomobilov, med katerimi jih je b"lr> več opremljenih s stre jnicami, 4G avtomat" nih pušk. 170 kot in 47 vojašk h kuhinj. F nci so ujeli tudi nad tisoč sovjetskih vojakov, v srditi borbi jih je pa tudi več tisoč padlo, drug: pa so se razhežali v obširne gozdove. Helsinki, 9. jan. s. (Havas) Včerašnja finska zmaga pri Sucmu: almi u je značilr.a v mnegih ozirih. Boj se je vršil očividno za sovjetskimi četami, ki še vedno stoje pri Sucmusa-miju. 44. sovjetska divizija, ki je bila v bitki poražena, je bila sestavljena iz svežih čet ter je imela nalogo, da gre na pomoč sovjetskim oddelkom pri Suo-musalmiju, ali morda tudi da razbremeni beje pri Salli. Po zadnjih poreč 1 h *o Finci zajeli v boju okoli 1500 sovjetsk'h vojakov, ki so se vdali brez po ebne borbe. Računajo, da so bile sov j.t ke čete napram Fincem v premoči 1:10 ali 1:20. Kl'ub temu se je Fincem posreč'la zmaga z odlično patrolno tehniko in gibčnostjo na gozdnem in močvirnem terenu. Važno Vo-go ie im^Io v boju finsko letalstvo, ki je brmbardiralo sovjetske postojanke v za-led «. Za sovjetsko vojsko pomeni t-* poraz rrez dvema izgubo na vojaškem prrst'žu i i morali čet. Izguba ene divizije sama na sebi sicer za sovjetsko vej-ko ni mnogo, krr jih ima na ra/polaeo tako rekoč kolikor hoče, vendar je verjetno, da oddelkov pri Suo-nsnrrlmčjjn ne bo mogoče tako htro n do-mestiti z novimi četami, že zaradi velikih prometnih težav. To daje finski zmagi tudi strr«*<"£ki pomen. Helsinki, 9. jan. s. fReuteri Finci o^na-črjojo včerajšnjo zrnato nad 44. Fovi^ts'o divizijo pri Suomusa'mju kot največji svoj dr-?danfi usreh. Bitka se je vršila v razdalji le nekaj kilometrov cd srvje'ske meje. Zanm:vo ie. da so se Finci v b~ju posiljevali nrpH^*«^m voi"e°a materijala, ki so ga ob prejšnjih prilikah cd vzel i sovjet-šk i FinH so se pocli'ž:,i iste taktike, ki jim le že ponovno doslej prinssla uspehe Najprej so sovjetski diviziji prerezali zvezo z zaledjem, tako da je bil nemogoč dovoz vojnega materiala in živil. Ko je bila divizija obkoljena v močvirnem ozemlju, so sledili koncentrični napadi, ki so sovjetskim četam povzročili izredno težke izgube. Finci pravijo, da je vojni material, ki so ga v tej bitki zaplenili, štirikrat večji od onega, ki so ga osvojili ob priliki zmage nad 164. sovjetsko divizijo pred nekaj tedni isto tako v bližini Suo-musalmija. Pri Salli so v teku Še vedno ogorčene bo:be. Baje so tu večji oddelki sovjetske vojske še vedno obkoljeni in sicer menda v mestu Salla samem. Neki finski častnik je inozemskim novinarjem poročal o uspehu svoje patrole, ki se ji ie v tem odseku posrečilo v tridnevnem pohodu prodreti do železnice Murmansk-Leningrad in jo razdejati. Finski smučarski oddelek ie prodiral tako. da se je izognil vsakim borbam. Na železniško progo so finski vojaki položili eksplozivne f?novi. ki so eksplodirale, ko so se oddaljili. Danski novinarji poročajo, da je druga finska patrola, ki je istotako hotela prodreti do železnice Leningrad-Murmansk, pretrpela težke izgube. S Karelijske zemeljske ožine poročajo Fnci o vrsti manjših U9pehov v bojih s sovjetsko vojsko. Sovjetsko poročilo Moskva. 9. jan. AA. (Havas) Poročalo generalnega štaba leningrajskega vojnega okrožja se glasi: V teku 8. januarja ni bilo važnejših dogodkov. V odseku Uhta, Rebolji in Petrozadovski so se udejstvovale patrole. Na Karelijski ožini so se udej-stvovale patrole ter topništvo in strojne puške. Zaradi slabega vremena je letalstvo izvršio samo gottovo število izvidnikih poletov. , Inozemska pomoč Finski Apel finskega ministrskega predsednika za pomoč v denarju in vojnem materialu — Ameriške Ze£ii*jene države ie pomagajo, prav tako tudi države v Evropi Helsinki. 9. jan. s Finski ministrski predsednik Rvti je sinoči v govcni po radiu apeliral na tujo denarno pomor. Dejal je, da so dohedki na Finskem zaradi vojne ze'o padli in da je izvoz sko^o popolnoma prenehal. Finska pa lahko orožj- in vojni material, ki ga rabi za vo:no, dobi samo iz inozcnvtva. Medtem je prišlo iz Washingtona ptto-čilo. da je bil senatu stavljen prei'og za odobritev kredita 60 milijonov dolarjev Finski. Kanadski Rdeči križ je nakazal Finski pomoč 50.000 dolarjev. V Švici so zbrali doslej za finski Rdeči križ nad ino.000 dolarjev Na Švedskem znaša finski pomožni fond že 1.6o0 000 dolarjev. \Vashington, 9. jan. br Ameriška vlada je odgovorila na poziv glavnega tajmka Društva narodov Avenula. ki ga je svet Društva narodov na svojem za njem zasedanju pocbla^til. da pridobi tud: države, ki ni.so članice Društva narodov, za pcmoč Finski. Snoči je biio objavljeno besedilo ►dgovora. Ameriška vlada opozarja v svojem odgovoru, da se je glede na organizacijo civilne p c meč i Finski že pričela posvetovati nepesredno z diplomatskimi zastopniki Finske. Vlada in narod Zedinjenih držav sta že od priče tka sovjetsko-finskih sovražnosti ja'no pokazala sve je simpatije za finski narod. Ameriški Rdeči križ je poslal na Finsko zdravila in druge b hvške potreb/čine. Organizacija nadal:'njc pomoči je že v teku in se bo v sporazumu s finskimi zastopniki še bclj izpopc-inrla. Vlada Zedinjenih držav izraža željo po koordi- naciji pomoči Finski, da bi se čim prele dosegel konkreten uspeh. Zavezniška pomoč London, 9. j^un. L ^t>aily Tel-^crraph* zatrjuje, da je bil med nordijskimi državami In Anglijo cosežen sporazum glede pomoči Fkiski prelco njunih držav, in sicer na ta nač'n, da se bodo tiaitšporti muni-o je in vojnega materiala pošiljali preko Švedske in Norveške. Vse kaže. da nemške gjrožnje s protiukrepi niso odvrnile Anglije in nevtralnih skandinavskih držav da nudijo svojo pomoč Finski. M mo tega je švedska izjavila, da je pripravljena iz lastnih zalog dobavljati vojni material kot predujem Finski n g/a bo nadoknadila naknadno od zaveznikov. Berlin, 9. jan i. (DNB) »Volkischer Be-obaenter« navaja v uvodniku, da bosta Velika Britanija Ln Francija na osnovi člena 16 pakta Društva narodov zahtevali od skandinavskih držav, da opuste svojo dosedanjo nevtralnost in da aktivnejše pomagajo Finaka. Argentinska pšenica za Finsko Bnenos Aires. 9. jan s. (Havas) Sklep argentinske vlade, da stavi Finski na razpolago 50.000 ton pšenice, ie v zvezi z apelom Društva narodov da vse članice Finski po svojim močeh pomagajo. Argentinska vlada je obvestila finsko vlado, da ji odstopa pšenico brez obresti proti plačilu ob času, ki se bo zdel Finski sami najbolj primeren. Švedi za finske otroke Stockholm, 9. jan. br. Btvši švedski zunanji minister Sandler in njegova seproga sta sedaj v severni Finski, kjer organizirata pomoč za finske otroke. Doslej se je že 10.000 švedskih rodbin prijavilo, da prevzamejo v oskrbo finsko deco. u Finski koncert44 v Rimu Rim. 9. jan. br Najznamenitejši glasbeni umetniki so priredili snoči v Rmu sijajen koncert, čigar čisti dobiček je namenjen Fincem. Koncerta se je udeležila naj-odličnejša rimska družba. Zastopana so bila tudi vsa poslaništva v Rimu. Italija proti razširitvi vojne Realistična pol "tika Italije strani po mirni nredltvi odnos-ov med podunavskim! In balkanskimi državami — Podpirala bo še nadalje - pravi „Lavoro Fascista" • madžarske revjzIonistrCne težnje, katerih uresničenje pa se mora trenutno odložiti — Močna Jugoslavija v interesu Italije in Madžarske Rim, 9. jan. A A. D'iploma tirni m :-m:k age-~c ;e Štefani piše: Razgovori med italijanskem zunanjim mm;stvo/n gro "o n Cianom in madžarskim zunanjim ministrom grofom CZaky-eni so t?e končaii v ozrr£;u prave prisrčnosti, ki je potrd*l3 enrkcst smernic n popolno soglr-most med obema narcc'craa in obema vi a 1-rra. Budimpešta in Rim se popolnoma strinjata glede politike, ki jo je treba voditi, da se enr-mogOčJ razširitev ^pOj-ada. Politika Italije je določena od Musso-liniia in grofa CJana v njunih tcčn'h izjavah ter bo ostala nespremenljiva m se bo nadaljevala v istem smislu. Italija nima nobenih napadalnih namenov napram sovjetski Rusiji. Ta pelitika Italije se odločno razi ku;e od pcJitike ostalih velesil, ki so najprej iskale zvezo z Moskvo sedaj pa kažejo napram njej sovražne namene. T°Ca po"Itika Italije na*mro*uio vsakemu prOdimn-u in vmešavanju bniše-viz-ma v kroje južno od Karpatov, kakor nasprotuje tudi vsakomn vmeša*.in sn boljševizma v rflzmore na zapadnem delu Sre-dOzemskega mOrja, \a drugi strani pa stremi ienfe Half je ta M^dtar^e, ća se ohrani mir in rei, ne sme nikomur nuditi prH'ke za °iagan"e miroljubnih rešitev na obnovi prev'čno^ti, kar je tem bolj p*>trrhno, Ker bf zaradi negotovosti sedanjega položa'a lahko nastale nežnosti za bodočnost, italijn^ka zunanja politika je bf'a vec'no reflistična ter ;e zahtevaja praktične rešitvo. Is-to tako vodi Italija tuci sedaj reaMo p^^iko, pri čemer upodteva interese prizaiotih narodov. R*m, 9. jan. br. Tudi včerajšnji >Lavo-ro Fasc sta« poudarja v svojem komentarju o beneškem sestanku, da ho Italija ie nadel je podpiiala madžarske revizioni-»tlčne težnje, a da se morajo te aspiracije »e aj za nekaj ča«a odložiti !*prlčo mnogo važnejših \-pra*anj, ki jih je tro!» nre-dltl glede na veliko nevarnost, ki preti podnnavjn ta Balkana od severOzapada. Med balkanskimi državami je za vsako ceno treba ustvariti sol' damost, ki bo omogočala koordinacijo vseh sil podunav-akih in rjalkanskih držav za skupno obrambo. Budimpešta, 9. j^n. AA. (MaVž^rakn teiegražska agencija). Okolica zunanjega ministra grofa Czakvja tor drbro obve*č^-n italijansjki in madžarski krogi »zjav-ljajo v zvezi s sestrnkom v Benotkah: Italija n Ma»7žrrska golita žel^o. da se ohrani mir v južni ;n ]ugo\-7ho "ni Evi-oni. Kar se tiče odno£i*;ev s B«se4ft, "*e je p^>-nO\-no pokazalo, da N> odnošaj; italiV m Madžarske z Nemčijo stalno n^prem* n-ljivi in odlični Ln da so vsi na^pr^tni glasovi in kombinacire brez osnove. Italija in Mad±arslfa g°jita eaOfaa KKre. nega prijatefj^tva tudi do JagO^laTije, T>!o-čna Jugroslaviia je pna^o v ntere^u Italije kakor Ma<-zaroke. Kar se tiče sovjetske Rus je, vzr'rzuie Madžarska z novo sosco normalne :ap!o-matične odnošaje kar se pa tiče Italije, nima le-ta nobenih ncpada'nih n?menov proti sovjetski Rusiji to.;a zvesta po'i-tčnim Uadjci.t^m fa-tlzmn fi uprla vsem stiemljcnjrin I* :j . z.ma raz-Siiiti se v jacrovzhtxbu Evrov t. Splošno se lahko ugotov\ da tako Italija kot velesila k'kor Madžarska, katere politična važnost in voja^lva moc jo p^»- stala močnejša, gledata absolutno mirno v bodočnost.. %"raka avi-.ntnri^tfčna politika na> protuje njunemu zdravemu poltie-ni'mu pojruOA-^n'u, ki je splošno znrno, proti eventualnim presenečenjem pa sta Oba zaž«"'iteni z coor "ženo silo :n svojimi Inei^nženJni prija te! jsr%i. Nepotrjena vest I^indOn, 9. jan, s. CHeuter). iv^siei se ni še mM Iz R-ma niti iz Lrondi'na p"tr.1i-*a ve-^t agencije »AhX>eJat**d Pre da sta Italiju in MPfrJrfnrFlui o nr'Hki ray.^Jvo-rnv v Benetkah »klenili obrambno vojaško /\ **zO. Grof Ciaro obišče Madžarsko Trelsa fe utrditi svojo hišo London, 8. jan. s. 0\eutcr) Minister za civilno zaščito prebivalstva Anderson je fK>voril včeraj v G'asoowu o nalogah svojega ministrstva. Deial je, da je vladal v prvih štirih mesecih glede letalskih napadov sicer mir, toda to je lahko mir pred velikim viharjem. Pameten človek mora vedeti, da mora utrditi svojo hišo. preden pride vihar. Minister je poudaril, da se sicer zana"a na uspešnost protiletalske zaščite, da pa ni siguren, kakšna ho težina naloge, ki jo bo morala ob priliki prevzeti. Zaradi tega je še vedno prostora t* nove prostovoljce v protiletalski obrambi. Do k«>nca januarja bo stavila vlada pre-hiva'stvu na razpo'ago že dva milijona Jeklenih zakloni:č, ki bodo nudila 11 milijonom prebivalstva v najbolj izpostavljenih mestih zaklonišča pred letalskimi napadi. Eumpcsttt^ c ju-n. AA. Madžarska tc-. U-f;-iai\i :c.;ic:ja poroča, ca je grof Qza-vy povahkl zunanjega min^rtr^, prrofa Cia-< :ia. naj Obldoe r-.Ta.'±a:ski.. Cof dano je i povabilo sprejel ter bo ob'skal Budimpešto ver.et.no mn :a a!i "Kmiia t. 1. Kore Bsllsfe 4^% na seji stro^nje zbornice, do 16. t« m. London, 9. jan. AA. (Havas). Potrjuje se, da bo navzlic nasprotnim izjavam posameznih poslancev spodnji dom sklicati najdalje do torka 16. januarja. Nestrpno pričakujejo izjavo, ki jo bo dal na tej seji Hore Belisha. Urednik *Press Association;. pise s tem v zvezi, da je želja, da bi se zvedelo za vsa dejstva a tem v zvezi tako močna, da se vlada verjetno ne bo protivila obširni debati. Dvomijo, da bi bila seja proglašena za tajno. V prvi vrsti bodo razpravljali o vprašanju vojne politike in to posebno zato, ker gotovi člani parlamenta trdijo, da imajo Hore Belisha in neki člani vrhovnega vojaškega poveljništva nasprotujoča si mnenja glede raznih vojaških vprašanj. V krogih delavske stranke smatrajo, da bi bilo ob tej priliki potrebno načeti tudi vprašanje pomoči Finski. Parlamentarni urednik Press Aasoclatio- t 1C bo sklicana aal^ssneje Oslkrita zarota v Ameriki Waeh ugton. 9. jan. AA. (Havas) Zvezna policija ie odkrila zaroto ki ie imelR na-men Tinič;ti modemi jez hidrbeleKUlčrie "entrale Culderdam, ki oskrbuje 7^r>adni del Zedinjenih držav z Los Angelesom vrt-d z električno energijo. Po dcbljen'h vesteh iz dobro obveščenih krogov so bili člani zarote agitatorji, ki so delali za račun nek? mednarodne revolucionarne or-pani/aiije. Glavni namen jo bil paralizirati delo letalskih tovarn v Kaliforniji. Zvezna r-blastva sb prdvzela vse potrebne varnostne ukrepe. na trdi, da ostavka vojnega ministra ni v zvezi z o3 gani z? c i jo voj^k-? fn BvIŠcnJern števila častnikov L*ahko se torej trrif, da bodo reforme, ki jih je izvedel Horr Belisha, ostale še nadalje v veljavi. Churchill na bojišču Paria, 9. jaru s. (Reuter) Včeraj je priredil v angleškem, javnem stanu vrhovni poveljnik angleške vojske lord Gort kosilo na čast angleškemu m.rn rlšk:mu nv-nistni Churchillu Navzoči so bil: najv'.šji angleški in francoski voiaški' dost"janstve niki. Po koiilu je vrhcx-ni p^ve'jn'k zavezniške vojske general Gameiin osbno odlikoval lorda Gorta in $efa angieik?ga generalnega štaba generala Ironsidea z najvišjim francoskim odrkovapjem. Četi angleških vojakov in francoskih kolonialnih vojakov sta tvorili častno stražo. MoSotov pride v Berlin Pariz, 9. jan. s. (Reuter) Francoski radio javlja, da bo sovjetski ministrski predsednik in zunanji minister Molotov še v teku januarja prišel v Berlin, da vrne obisk nemškega zunanjega ministra Rib-bentropa v Moskvi. Novi potresni sunki v Turčiji Ankara, 9. jan. s. (Reuter) .V mestu Amasia v Anatoliji so občutili včeraj zopet dva zelo močna potresna sunka. Ob-teg škode in število žrtev še nista znana. Hudi snežni, v:harji ovirajo reševalna dela. Potresne sunke so čutili tudi v Ankari in v Smirni. V mestu Sile južno od Ama-sie je spremljala ^fr«*s podzemako bobnenje. Iz notranje politike m* VKRA V JUGOSLAVIJO Pod tem naslovom je napisal Jovan Banjanin v spulskem »Narodnem listu« članek, iz Katerega prinašamo naslednje misli: Med jugoslovenskimi nacionalisti ni treba buditi vere v Jugoslavijo. Jugoslovenaki nacionalizem sam po srhi pomeni to vernT ker je v Jugoslaviji nase I uresničen svoj ideal. Jugoslavija ni samo država, temveč tudi domovina vseh Jugoslovenov brez ozira na politiko, ki ae v o« I i v njej. Jugoalo-venski nacionalist st more boriti proti po-edinim režimom, proti poedinlm ustanovam in zakonom, pa tudi proti kaki ustavni ureditvi, toda nikoli ne sme storiti ničesar, kar bi moglo ogrožati katerikoli življenjski interes države ali naroda. Zato ju^osloven-skl nacionalist tudi v najostrejsl opoziciji ostane najboljši ln najlojalnejf.l državljan svoje države, daleč od vsakega subverzlv-nega dela. Vera v Jugoslavijo vodi vse nje-erove politične misli iu v»a njegova javna dela. Naj bo državna ureditev kakršnakoli, naj se Imenujejo posamezni kraji kakorkoli, država je v svoji celoti še nadalje v naših dušah in srcih, v naši zavesti in volji vedno Jugoslavija, edinstvena in nedeljiva« Ta vera pomeni tudi močno vero v končno zmago tega ideala, oproščenega vsega onega, kar je bilo v dvajsetletni zaslepljeni borbi grdega In nedostojnega, škodljivega ln nevarnega za n*»še skupno svobodno in zadovoljno življenje. I>anes se vsekakor ver oje, da je sporazum od 26. avg. 1939 onemogočil centralizem ln hegemonijo. Namesto državnega edinstva dobiva Jugoslavija obliko državne zajednice. S polno pravico zdaj pričakujemo, da vsi tvorci tega sporaruma pokažejo v to preurejeno Jugoslavijo vsaj toliko vere, kolikor smo je Imeli jugosloven-ski nacionalisti vedno in kakor jo imamo danes ne glede na nastale snromcmhe. Politika, katere interesi prejiehajo na mejah banovine Hrvatske, ne more biti nikoli no-t it i k :i skupnega življenja Hrvatov, Srbov in Slovencev. S sporazumom se bo država razdelila v tri uaeion-ilne individualnosti* toda če politika sporazuma ne bo z ljubeznijo skrbela za to, da v di» del j časa podpisan s strani hrvatskega bana In da je bil tudi ie dostavljen na odločilnem mestu v podpis. Ker pa volilni zakon za Narodno skupščino še nI dokončno redigiran, prevladuje mnenje, da bosta oba zakona podpisana istočasno ali pa v razdobju dveh ali treh dni. Dr. Maček želi, da se volitve v hrvatski sabor razpišejo člro prej brez ozira na to, kdai bodo razpisan? volitve v Narodno skupščino. Obrambno posojilo na Švedskem S točk h ol m, 9. jan. br. Švedski parlament je sprejel zakonski načrt, po kaerem bo 12. januarja razpisano notranje obrambno posojilo. Posojilo bo emitirano v bonih po 20, 40 in 80 švedskih kron ter se bo v 6 lotih povrnilo z zneski po 25. 50 odnosno 10i kron. Boni bodo izdani v neomejeni Jb*~ li&oJL \ Ameriške obrambne priprave vsa Aljaska velika utrjena cona — mornarica mora postati najmočnejša darske priprave za povojno dobo Wi8hlngton, 9. Jan. 1. Po novem proračunu za vojsko, ki ga je predsednik Roo-sevelt predložil kongresu, je določenih 12 milijonov dolarjev za izgradnjo zračnega oporišča na Aljaski in na nekaterih otokih ob Aljaski. Vsa Aljaska bo spremenjena v veliko utrjeno cono. Iz krofov admiralitete se izve, da teli predsednik Roosevelt zgraditi povsem novo brodovje, ki bo 2-krat močnejše od japonskega In tudi močnejše od angleške vojne mornarice. Washin«rton, 9. jan. s. (Havas). Pred mornariško komisijo kongresa je včeraj podtajnik mornariškega ministrstva Edison utemeljeval najnovejše kredite za povečanje mornariškega programa. Dejal je, da je 25% povečanje Izdatkov za mornarico posledica resnega mednarodnega položaja. Nadalje je bilo komisiji sporočeno, da bo z gradnjami novih ladij dosegla vojna mornarica Zedin;r>nih držav napram japonski vojni mornarici razmerje 5 : 3. VVashlngton, 9. jan. AA. (Havas). Vodja ameriških pomorskin operacij admiral Stark je izjavil, da je program za zvišanje edinic ameriške vojne mornarice spremenjen tako, da se bo kredit v znesku 330 milijonov dolarjev uporabil za graditev manjšega števila edinic toda z večjo tonažo. Zgrajenih bo 77 vojnih in 31 pomožnih ladij. Na osnovi prvotnega načrta naj bi se zgradilo 95 vojnih in 31 pomožnih ladij. VVashington, 9. januarja. A A. (Havas). Zunanje ministrstvo je ustanovilo poseben odbor z nalogo proučiti vprašanje, kako naj se Zedinjene države gospodarsko pripravijo za potrebe, ki bodo nastale potem, ko se bo vojna v Evropi končala. Predsed-sednik tega odbora je državni podtajnik zu-nanj^sra ministrstva Summer WaHes, podpredsednik odbora pa je bivši ameriški veleposlanik v Berlinu Wilson. Pred novim režimom na Kitajskem Vsebina sporazuma med japonskim vojaškim poveljstvom in Vangčingvejem Šanghaj, 9. jan. AA. THavas) Po zatrjevanju kitajskih osebnosti iz okolice Vang čingveja, podajanja med \ angčinpvejem n japonsko vlado ugodno napredujejo. Imenovanje nove vlade pod vodstvom Vang-činsveja naj bi se izvršilo sredi februarja. Istočasno naj bi se objavili pogoji za skle-ntev miru, tako da bi jih lahko sprejeli obe državi. Neodvisnost in neokrnjenost kitajskega ozemlja bi Jarmn>ka priznala. Jap n^kc tjanvz je naj bi bile v važnejših mestih, promet med temi mesti pa bi bil pod kontrolo Japonske. Japonci bi dobili tudi gotove politične prec'^osti na severnem kita:--k^m in v Mongoliji. Upravo v teh pokrai:nah. ki bi bila r dvisna od Nan-lcinga. naj hi vršili pokrajinski sveti, na katere naj bi Japonci imeli gotov vpliv. Izvajanje u< spodsrskega soielovanja naj bi odprlo iapon^Vi trgovini široko vrata v te kraje. Tuji interesi bi se še nadalje spoštovali in posestva, ki so sedaj pod sekvestrom, bi se vrnila lastnikom. Tako bi se železniška proga San^haj--Nanking. ki pripada delniški družbi, katere delnice so večinoma v rokah Angležev, vrnila delničarjem. Istočasno bi Vangčingvej ponudil vladi v Čungkiniiu. da se po podpisu miru obe vladi fuzionirata. N'ačin te fuzije ni preciziran. V krogih, ki stojijo blizu Vangčingveja, se smatra, da bi imeJ ta prediog vse mož- nosti za uspeh. Ti krogi smatrajo, da lahko razvoj dogodkov v Evropi med demokracijama in sovjetsko Rusijo prisili Tuingkaj-^ka, da v najbližji bodočnosti izbira med demokracijama' in sovjetsko Rusijo. Vendar hi bilo zavzetje stališča proti sovjetom ze'o nevarno za nacionalno vlado. Na drugi strani pa sedanj* fHrt med Japonsko in sovjetsko Rusijo resno vznemirja Cung-king, ker smatra za možno da bi sovjetska Rusija obrnila svojo zunanjepolitično smer tako, da bi ves račun morala plačati Kitajska. Okolica Vangčingveja trd:, da hi antfkomunizem postal bistven element nove kitajsko-japonske politike Na tej osnovi bi bilo mogoče najti tudi sporazum z Ameriko. Vangčingvej naj hi j»am prevzel zunanje i linistrstvo, kar dokazuje, da bi nova vlada pripisovala zunanji politiki največjo važ.iust. Cungking. 9 jan. AA. (Havas) Na osnovi poročil iz Lojanga se izve, da se je novo leto začelo v znaku zmaac kitajskih čet nau japonskimi v pokrajini Sans1 Kitajski vojaški krogi izjavljajo, da se je po štiridnevni bitki posrećilo Kitajcem uničiti v okolici Cangceja japonsko ko!ono, tako da so izgubili Japonci ob tej iriliki 500jQ| mož. Kitajske čete napredujejo ob železniški progi Kant ^n — Hankov. Gsspsdarsk! sporazum med Anglijo, Francijo in Turčijo podpisan Novi sporazum potrjuje prijateljstvo med vsemi tremi državami Pariz. 9. jan. s. (Reuter) V kabinetu ministrskega predsednika Daladiefa je bil včeraj pedpisan trojen finančni In gospodarski sporazum med Anglijo, Francijo in Turčijo. Pogajanja za sklenitev sporazuma so se vršPa že od sklenitve trojne zvezne pogrodbe med temi državami. Za Turčijo je sporazum podpisa' podtajnik zunanjega ministrstva Menemedzoglu. Po podpisu sporazuma le izjavil novinar-iem, da so se razgovori vršili v zelo prisrčnem duhu ter da novi sporazum potrjuje znova prijateljstvo med vsemi tremi državami. Ubežm nemški mornarji drugič ujeti Vkrcali so se v Montevideu na parnik „Borkum", ki so ga angleške vojne ladje prepeljale v Anglijo London, 9. jan. br. Angleška krizarka >Ajax« je. kakor znano, v preteklem mesecu ustavila in potopila nemški parn:k >OIindo<: ter reiila njegovo posadko. Pozneje je posadko izkrcala v Montevideu. Nemški mornarji so se morali pismeno obvezati, da se do konca vojne ne bedo vkrcali na nobeno drugo nemško ladJD. Nekateri izmed njih pa so vendarle prelomili dano besedo in se vkrcali na nemški parnik »Bork-um« ter z njim odpotovali nazaj proti Nemčiji Spotoma pa so tudi ta parn k ustavile angleške vojne ladje in ga prepeljale v Anglijo. Tako so bili nemški mornarji že drugič ujeti. Ko se je to ugotovilo, je angleška admi-raliteta odredila angleškim vojnim ladjam, naj v bodoče pod nobenim pogojem ne izkrcajo svojih ujetnikov v kaki nevtralni taki. Veliko zanimanje za razstavo Karle Bulovčeve Izpoved njenega moža Ivana Mraka ob otvoritvi Ljubljana. 9. januarja. Ljubljanska kulturna javnost je pokazala veliko zanimanje za razstavo Karle Bulovčeve v Jakopičevem paviljonu. Glede na polemike o umetnosti razstavljalke Je bil marsikdo, ki se sicer ne zanima za umetnost, radoveden, kaj je kiparica razstavila in kaj bo povedal njen mož Ivan Mrak o umetnosti svoje žene. Prvič se je zgodilo v Ljubljani, da je mož otvoril razstavo svoje žene. Ivan Mrak je pred izredno velikim številom občinstva, med katerim so bili tudi zastopniki oblasti in kulturnih zavodov, povedal svoje prepričanje o umetnosti razstavljalke. Sedemnajst let že opazujem in doživljam ter se ukvarjam z umetnostjo Karle Bulovčeve. je rekel med drugim Ivan Mrak, in ne vem zakaj in čemu naj bi me ovirala okolnost, da kot njen mož ne bi mogel javno Izpovedati svojih impresij ir svojega prepričanja o umetnosti Karle Bulovčeve. Ob prvi kolektivni razstavi L 1929 v Ljubljani je bil odmev njene umetnost: ori kritiki in pri občinstvu ali nekritično priznavajoč ali prav tako nekritično odklanjajoč. Ni bilo nikogar 1 1929 med nami, ki bi našel do njene umetnosti trezen in uravnovešen odnos. Vzrokov temu je iskati v značaju njene umetnosti same. Ni se krila z nobenim modernim »izmom«. niti s kako skupino somišljenikov in ni imela družabno in oficielno nobenega oporišča, zato je odklanjala sodelovanje pri različnih skupnih razstavah. Se bolj osamela pa je, ko sem se ji pridružil. Saj sem bil takrat v naši sredini zaradi svojih mladostnih ekstravaganc docela onemogočen in tisti dan, ko sem pričel o njen: umetnosti javno govoriti, se je pričel proti njej pravi bojkot. Brez dvoma pa je Karla pričakovala 1. 1929. od svoje razstave ne samo moralnega priznanja, marveč predvsem naročil, dela, odkupov. Njen gmotni položaj je bil več kot obupen. Vse njeno upanje pa se je sprevrglo po razstavi v brezup Intrige nekaterih so zbegale kupujoče občinstvo in oblasti. Nato je Ivan Mrak povedal, kako je po- j kojni Ivan Sever pisal o umetnosti Karle ' Bulovčeve in kakšni so bili njegovi odno-si do njega in Bulovčeve, vse to je navajal v dokaz, da je bil Ivo Sever nemalenkosten v naši malenkostni sredini. Umetnostno kritično je mogel reagirat: . na umetnost Karle Bulovčeve samo člo- ] vek s prav tako donkihotskim karak- terjem kot Je njen. In to je bil Ivo Sever. Docela razumljivo je. da se je Severjevo dortkihotstvo v neenaki borbi proti premožnim nasprotnikom, morda tudi v jasni slutnji prezgodnje smrt:, stopnjevalo čez vse mere dopustnosti v veličanju Karli nega dela in sposobnosti Ves boj. ki je nastal zaradi Severjevih člankov, je Bulovčevi vzel sleherno možnost za delo in obstoj, zato se Je odločila za potovanje v tujino. Ivan Mrak je nato orisal reakcijo kritike in občinstva v Parizu. Londonu. Pragi in Zagrebu. V Ljubljani je ostala tendenca, da se uspehom njene umetnosti v tujini z različnimi nizkotnimi obrekovanji zmanjša njih pomen, ali pa da se jih zamolči. Vedeti je treba namreč, da Slovenci, predvsem pa Ljubljana, v silni bojazni, da se ne zamerimo ne na levo ne na desno, kaj radi zamolčimo vse količkaj neprijetnega in delikatne zadeve. In kaj je bilo za na5o sredino bolj neprijetnega od dejstva, da ima Karla Bulovčeva v tujini usDeh°. tista umetnica, ki so io pri na gospodje z akademskim: diplomami razglasili za dile-tantko, jo pošiljali na študij, ji usmiljeno priznavali troho talenta, odrekali njenemu stilu logiko in smisel, njo. ki je v svojih delih prava živa spontanost, imenoval: v teh delih izumetničeno, narejeno, nepristno. Po vsem tem je rarvidno. da ie Karla hodila svojo življenjsko pot popolnoma brezkompromisno, da ji uspeh in priznanje niti gmotni obstoj niso b.li nikdar bitni pogoji, saj je bila v vseh dosedanjih dejanjih iskrena, odkrita, v svojih mnenjih brezobzirna in odkritosrčna. Nakopala si je tako mnoge sovražnike in se znašla zaradi zamolčimo vse količkaj neprijetno nja na robu propasti. Vendar nikoli ni odnehala, vedno znova je stopila v borbo z življenjem. Ta življenjski stav, ta brezkompromisni boj za resnico in pravico, je njena najres-ničnejša v sebina, ki se kristalizira v njenih delih v popolnoma nov. edinstven izraz. Ce opazujemo njena dela. pridemo do spoznanja, da njenemu očesu ne uide noben utrip človeškega obraza in telesa, sleherni nervni utrip ima v njej svojega interpreta. Opazujte in videli boste, da zna Karla s svoj m ogljem izvabiti človeško telo in obraz na papir ali izsekati v kamen na čisto nov, svojstven, samoroden način. Prvič v zgodovini umetnosti se pojavi žena. ki ne hod: po izhojenih potih, ki jih ie označil mož-stvarjalec. ampak po potih, katerih možnost, življenjsko silo in resnico je vprav izpričala žena Njeno delo in živiienje priča, da stvar jalni impuls ni samo last moža. ampak tudi žene. Občinstvo je z odobravanjem sprejelo Mrakov otvoritven govor in si je nato ogledalo razstavljena dela. o katerih bomo Se poročali. Zapcslenast delavstva v aovests&rn Ljubljana. 9. januarja Povprečno število v r.ovembru 1939 zavarovanega delavstva je znaPalo 100.740 oseb. V primer: z letom 1938 je Članstvo OTJZD nazadovalo za 108 - oseb. in sicer predvsem v sledečih indus *ijah: v gozui.o-žagarski industrij, za 928 eseb. pri stavb-stvu za 500 oseb. v industriji hrane in pijače za 388 oseb, pri gospod.njstvu za 303 osebe itd. itd. — Pomembnejša konjunkturni napredek zaposlenosti so pa izkazale sledeče industrije: gradnje žtleznic, cest in vodnih zgradb (javna dela) 1149 oseb. javni promet 531 oseb, trgovina 273 oseb, kovnska industrija 247 oseb itd. itd. V sezijskem pogledu je pa celokupno povprečno članstvo naraslo za 1883 zavarovancev. Posebno viden je ta sezijski prirast v sledečih industrijah: v gozdno-ža-garski industriji za 614 oseb. v kov nski industriji za 279 oseb, v oblačilni industrij; za 270 oseb, pri gradnjah železnic, cest in vodnih zgradb za 246 oseb itd. — Pomembnejše je pa nazadovala zaposlenost le pri stavbstvu, in sicer za 351 oseb. Izredna skusi čina beograjske DB V petek 5. t. m. se je vršila izredna skup ščina beograjske Delavske zbornice, ki jo je sklical upravni odbor glede vprašanja principa samouprave ustanov za posredovanje dela in ostalih delavskih ustanov kakor tudi glede vpražanja zakonite obveznosti državnih oblasti, da se morajo zbornice kot zakonite predstavnice delavcev in nameščencev v smislu § 29 zakc na o zaščiti delavcev konzultirati, kadar gre za uveljavljanje predpisov, ki se tičejo delavske ga prava in delavskih ter nameščen.skih in teresov Skupščini je prisostvovalo ^3 delegatov s teritorija zbornice ter 14 namestnikov iz Beograda. Zasedanje skupščine se je vršilo dopoldne in popoldne Na popoldnevni seji je predsedujoči Bojadžić obvestil prisotne, da je delegacija zbornice enako kakor delegacije ostalih delavskih zbornic v glavnem odboru Juporasa bila sprejeta pri ministru za socialno politiko in narodno zdravje dr. Budisavljcviču. Po referatu Zanje Popovica je skupščinam 51 proti 2 glasovoma skle nila: 1. skupščina sprejme ugotovitve izvršilnega odbora Jugorasa z dne 27. decembra 1939; 2. skupščina sklene, da sc upravnemu odboru zbornice da časovna možnost mesec dni. da sc dela na to, da se vrne samouprava ustanovam za posredovanje dela. čudežna rešitev otroka Radeče. 8. januarja V Podkorenu in okolici kroži med ljudmi zgodba o čudežni rešitvi otroka, ki se je izgubil domačim na sveti večer. Petletni Matice, sinček posestnika Alberta Toplaka, ki ima svoje posestvo visoko v bregu p a Podkorenom, se je popoldne pred svetim večerom v družbi starejših bratcev in sestric sankal po pobočju precej da!eč od doma. Ko pa je nastal mrak in ko bi se morah otroci vrniti \ hišo. je mali Matice izginil. Starejši bratci so ga klicali, toda zaman, in tudi doma ga niso našli. Pogrešanega otroka so pričeli takoj iskati starši, hlapec in dekla, toda zunaj je divjal zvečer hud snežni metež in je sneg zabrisal vsako sled. Otroka so iskali vso j noč, ves naslednji dan, na Štefanovo in še Iz Celja —c Kdo je zadel nagrade božični1 likovne razstave. Kakor smo poročali, so bile ob zaključku božične likovne razstave v dvorani Mestne hranilnice na Štefanovo izžrebane izmed številk na vstopnicah štiri številke. Na vsako izžrebano številko je odpadla kot nagrada umetniška slika. Dobitniki so morali do ponedeljka 8. t. m. na podlagi odrezkov vstopnic dvigniti nagrade. Prvo nagrado (sliko Alberta Sirka »Jutro na morju«) je dobila uradnica gdč. Slava Jenkova iz Celja, tretjo nagrado (sliko Vere Fišer-Piistovškove »Rože«) je dobil IV. razred I. drž. dekliške narodne šole v Celju, čigar razrednica je ga. Fo-nova; četrto nagrado (sliko Miroslava Mo-dica ->Amarylis<: pa g. prof. Peter Kovačič iz Celja. Dobitnik, ki je zadel drugo nagrado (sliko Cvetka ščuke »V parku«), se ni javil, zato je predla ta slika v last raz^tfi vljalcev. —c V celjskem gledališču bo uprizorilo mariborske Narodno gledališče v petek 12 t. m. ob 20. znano in globoko dramo »Via mala«. Predstava je za abonma. Ne- abonenti dobijo vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigarni. —c Dva važna sokolska delovna zboru v Celju. V nedeljo 14. t. m. ob 7*9. dopoldne se bo pričel v telovadnici v Sokol- skem domu v Gaberju delovni zbor za vse vodnike moškega naraščaja iz celjske sokolske župe. Isti dan in ob isti uri se bo pričel v telovadnici Sokolskega društva Celje matica v mestni šoli delovni zbor načeln c in vodnic ženskega naraščaja. Na zborih bodo predelovali proste vaje za naraščaj in za članice za leto 1940. odnosno 1941 Vsakdo naj prinese s seboj telovadne čevlje (copate) in si uredi dnevna opravila tako. da bo lahko prisostvoval delovnemu sestanku do odhoda večernih vlakov. Ker bo letos jubilejni sokolski zlet v Celju, se bo treba nanj zelo dobro pripraviti. —c Izreden šahovski brzoturnir je priredil Celjski šahovski klub v nedeljo ob udeležbi desetih igralcev. Zmagal je gosp. Andrija Mišura. prvak šahovskega kluba UJNŽB »Vidmar« v Mariboru, ki je nastopil kot gost in dosegel 8 točk izmed 9 dosegi ji vin. Drugi je bil g. fimigovc 8 ?Vi točkami, tretje m četrto mesto pa si delita gg. inž. Sajovic in Schneider s 6 točkami. —c Umrla je v ponedeljek v celjski bolnici v starosti 51 let ga. Zofija Lenartova, soproga višjega sodnega svetnika v p. dr. A. Lenarta. Zapušča dva sinova: starejši je uradnik banske uprave v Ljubljani, mlajši pa inženjer v Afriki. Pokojna je izhajala iz ugledne žalske rodbine Se-ničeve ter je bila odločno narodna in blaga žena. Bodi ji ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! —c Nesreče. V Javorju blizu Crne pri Prevaljah si je 391etna dninarica Ana Ro-mihova pri padcu na zamrzlih tleh zlomila desno roko v podIaktu. — V soboto je padla 141etna posestnikova hčerka Marija Anderličeva iz Gaberc pri Rogaški Slatini po stopnicah in si zlomila desno nogo nad kolenom. — Istega dne je padel 131etni posestnikov sin Franc Razdevšek z Zgornje Ponikve pri Veliki Pirešici pri smučanju in si zlomil desno roko v ramenu. — V nedeljo je padla 471etna trgovska pomočnica Angela Potekova v Grižah pri Žalcu na poledenelih tleh in si zlomila desno nogo v gležnju. Vse ponesrečence so oddali v celjsko bolnico. CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 12. januarja ob 20.: Via Mala. Gostovanje mariborskega gledališča. v sredo. Pozno popoldne pa je domači pes ki so ga imeli s seboj, jel lajati in teči proti gostemu grmičevju ob robu gozda, od-cL...nega od Toplakove domačije celih pet kilometrov. Mo>ki so jo ubrali za njim, eim pa so se približali h osti. je prhnila čez jaso čredica srn. Bile jih je menda >est. T.ikoj potem so moški začuli iz grmičevja * otroški jok in žc so zagledali prod seboj pogrešanega Matička. Ležal je na suhem v j majhni jami. nastlani s travo in smrekovimi iglami, sicer močno izčrpan in oslabel, vendar pa zdrav, brez sleherne poškodbe in ozeblin. Veselim staršem je povedal, da se je na sveti večer pri sankanju, koba-eajoč domov v snegu, izgubil, zašel slednjič v grmovje in tam obtičal. Ponoči so prišle srne. ki so brez strahu polegle okrog njega in ga grele. Mali Matice bi bil sicer gotovo zmrznil, saj je bil zunaj v gozdu več kot 48 ur, brez vsake hrane. Hripa se širi Ljubljana, 9. januarja Posledice zmskega mraza se že kažejo; začele so se precej .širiti »zimske« bolezni, predvsem hripa. Nekateri sicer mislijo, da je zdravje ljudi manj ogroženo v suhem mrazu, a za hripo je znao Ino, da se epidemija rada razširi v hudem mrazu. Zadnje čase se je hripa za~ela tako širiti v f-ju1! jani — se bolj pa v Mariboru, da je treba opozoriti ljudi, na nevarnost. Hripa ni nikakor nedolžna bolezen kakor se morda kemu zdi. Hripa navadno pripravi ugodna tla za razvoj drugih nevarnejših bolezni v organizmu, četudi se zdi, ua jo je oolnik dobro prebolel. Velika je zlasti nevarnost, da hnpr sledi pljučnica, če je bolnik nepreviden ter preveč pogumen. Nekateri hripe ne jemljejo resno, zato ne ostanejo doma. S tem spravljajo v nevarnost tudi druge, zlasti še, ker je hripa lahko naieszljiva boleiien. lino gi mislijo, da se jih ie lotil le nedolžen n&hod. v resnici pa r iznašajo kali nevarne bolezni na cest-, v tramvaju, v gledališču in kinematografih. Organizem pozimi izgubi odpornest preti nalezljivim bole zn m in čim daljša je zima, tem večja je nevarnost epidemij. V tej zimi se je hripa začela siriti zelo zgodaj, zaito je nevarnost, da se bo razširila v pravo epidemijo. Potrebna je tem večja previdnost .n bolni ljudje, ki se radi postavljajo, češ mene pa ne položi tako kmalu, naj bi bili obzirni do drugih ljudi in naj bi bolni ne hodli v lokale. Mnogo je odvisno od vremena ab se bo h.Lpa še širila. Zadnje dni imamo v Ljuljani nepi ljetno meglo, kn je nedvomno nezdrava. Solnčno vreme, četudi bi bil mraz, bi bilo seveda mnogo bolj zdravo. Zdi se, cui nam letos zima ne bo prizanesla; zdaj traja že pravi zimski mraz nad 14 dnj. Prav zaradi tega je letos tudi večja nevarnost epidemij nalezljivih bolezni, kakršna je hripa. Potrebna ie primerna previdnost m ljudje bi se naj obračali ob pravem času na zdravnike. elnica KOLEDAR Danes: Torek, 9. januarja: Julij DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Večni zakon Kino Sloga: Ljubezen mladega princa Kino Union: Bel ami Koncert Slavka Lukmana ob 20. v mali dvorani hotela Union Razstava Karle Bulovčeve v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. DEzURNM LEK vltNF- Dane«: Dr. Piccoli. Tvrševn cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta. Otmimo pozabi ukrep zagrebškega mestnega poglavarstva o najstrožjem kaznovanju prodajalcev božičnih drevesc, ki bi navijali cene. škoda bi bilo, če bi ne zapustili potomcem /ega ukrepa V posebnem okrf-ru. Kalašč smo počakati, da je čar božičnih drevesc že za nami, da bi ga ne motili z žalostnimi spomini. Ker je pa ukrep zagrebškega mestnega magistrata vreden posnemanja, ga moramo znova zabeležiti. Pomislite, božično dre\-esce stane 15 ali celo 20 din. In zdaj vam pride pi-odajalec-verižnik, pa vam navije ceno recimo za drevesce, ki stane 15 din, na celih 20 din, za ono večje pa na 25 din če ni to navijanje cen zločinsko, potem pa res ne vemo, kaj je zločin. Za tako navijanje cen bi morali določiti smrtno kazen, če pa navf-je kdo drugi cene tako, da 7n*!uži neka? sto tisočakov ali celo milijončkov, ga pa pobožajmo po brihtni giavi in odkriimo se mu. ko ga srečamo na ulici. Ni vsako navijanje cen navijanje. Naše gledališče D r a >i a Začetek ob 20 uri Torek, 9. januarja: zaprto Sreda, 10. januarja: Tri komedije. Red Sreda Četrtek, 11. januarja: George Dandin. Red B Petek, 12. januarja: zaprto (generalka) Sobota. 13. januarja: Profesor Klopce. Premiera. Premierskl abonma. Krstna predstava Krstna predstava nove slovensko komedije, ki jo je napisal Ferdo Kozak bo v soboto za Premierski abonma. »Profesor Kle-pec« je naslov dela v treh dejanjih, ki se godi na domu detektiva Zulaja, pri katerem je Klepec podnajemnik. Kriminal in ljubezenska dogodivščina sta podana s fino nevsiljivo komiko in vedrostjo. Tekom zapleta sočustvuje gledalec s profesorjem, ki je realnemu življenju tuj, da postane zlahka voljan za načrte drugih. Delo se odlikuje z ljubeznivo šegavosijo in je zato zelo prikupno. Igrali bodo: Giegorin, Cesar, Na-blocka, Simčičeva. Sever, Levarjeva. Režiser: Bratko Kreft. O P E R A Začetek ob 20. uri Torek. 9. januarja: zapito Sreda, 10. januarja: Nižava. Red A Četrtek, 11. januarja: VVerther, R«-d Četrtek Gostovanje Josipa Gostiča Petek, 12. januarja: ob 15. uri: Glumač Matere božje. Dijaška predstava po globoko znižanih cemih Sobota, 13. januarja: liaviata. Gostovanje Zlate Gjungjenac in Antona DermotO. Izven Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS 9. januarja 1940, Kranjska gora S10 mi —10, sneži na 30— 40 podlage, pišič, drsal šče in sank ili- šče uporabno Erjavčeva koča na Vrs»ču 1513 m: -6, zelo oblačno, 55 cm snega, pršie Jesenice 584 m: —5, zelo oblačno, sneži, 8 cm pršiča na 15 podlage Sv. Križ nad Jesenicami 10J0 m: —10, zelo oblačno. 2 cm pršića na 40 podlage iiied 501 m: —7, pooblačeno, 1 cm pršiča na 26 podlage, jezero za drsanje tu in tam uporabno Pokljuka 1300 m: --8, sneži. 75 cm si ^ra, prš.č Radovljica 470 m: —8, sneži, 2 cm pršiča na 25 podlage, drsaiiSce uporabno Bohinj Sv. Janez 5o0 ni: —7, oblačno, 40 cm snega, pršič Bohinj Zlatorog 530 m: zelo oblačno, sneži, 5 cm pršiča na 30 podlage Bohinjska Bistrica 512 m: —7, zelo oblačno. 25 cm snega, prš č Dom na Konini 1520 m: —7, sneži, 115 cm snega, pršič Dom na Krvavcu 1700 m: —7, zelo oblačno, 60 cm snega, pr;'ič Koča na Veliki Planmi 1353 m: —6, zelo oblačno, 55 cm snega, pršlč S odra ž i ca 550 m: —7, zelo oblačno, 8 cm pršiča na 5 podlage Polževo 620 m: —8, zelo oblačno, 10 cm snega, pršič Pohorje — Sv. Trije kralji 1191 m: —3. sneži, 5 cm prš ča na 10 podlage SOKOL — Sokolsko društvo Ljubljana S&ka bo imelo redni letni občni zbor dne 21. januarja 1940. ob 8.30 dopoldne v dvorani Sokolskega doma. članski sestanek za sestavo kandidatne 1 ste se vrši dne 14. januarja 1940. ob 9. uri dopoldne istotam. Zdravo! Sorzna poročila Curih, 9. januarja. Beograd 10.—, Pariz 9.9625, London 17.58, Ne\v York 445.94, Bruselj 74.75, Milan 22.5, Arm^rdam 237.50, Berlin 178.62, Stockholm 103.175, Oslo 101.35, Kopenhagen 86.10, Sofija. 5.30, Bukarešta 3.30. Iz Senovega — Draginja v naaih krajih je neznosna. Cene živežu so tako visoke, da konzument o njih lahko Se samo govori. Krompir stane 2 din kilogram, moka je pa kar za 4 dražja kakor v Ljubljani. Najbolj različno ceno ima petrolej, ki ga pa trgovci tako največkrat nimajo. Ce ga pa že imajo, stane pri enem 8.5 din, pri drugem 9 din. pri tretjem pa že celih 10 din ali tudi več. Ljudje se začudeni izpraSujejo, kako so mogoče tako različne in visoke etne. Slev. ^ »SLOVENSKI NAROD« torek. t. Januarja 194«. Stran 8 l rojstnem dnevu ti). <1W. kraijiee Marije Ljubljana, 9. Januarja Ze od L 1923, to je od prvega rojstnega dne, ki ga je doživela kot jugoslo\'enska kraljica, proslavlja naš narod rojstni dan Si. Vel. kraljice Marije kot lep naroden praznik, ob katerem nt v takih dnevih običajnih prireditev in manifestacij, toda v srcih vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov je praznično razpoloženje na ta dan. Danes jc Nj. Vel. kraljica Marija izpolnila 40. leto. Rojena je bila v Goti kot tretji otrok in druga hči rumunskega kralja Ferdinanda in kraljice Marije. Pred 18 leti je postala Žena Viteškega kralja Aleksandra /., Zedinitelja. Dne 8. julija L /922 je bil visoki kraljevski par poročen v beograjski saborni cerkvi, še preden Je postala jugosloi'enska, kraljica, si je kot prin-I cesa in zaročenka našega kralja pridobila i srca vseh v Jugoslaviji, \arod, ki je \idel j njeno sliko v listih, se je navdušil za tvojo bodočo kraljico. Še večje je bilo navduše-; nje, ko je rumunska princesa postala v j resnici naša kraljica. Ko je rodila svojega ! prvega sina, jo je ves narod začel obože-l vati kot mater otroka, ki bo nekoč nasled- Odškodninski zahtevki odpuščenih delavcev Zanimiva odločba apelacijskega sodišča v Ljubljani Celje, 8. januarja. V tovarni Wes£en v Celju je prišlo spomladi 1936 do nek h incidentov, ki so po-vzrx>ć:li maja enodnevno stavko delavstva. Ttfekaj dni pozneje so delavci odstranili pred delavca Franca Kresnika iz tovarne. Dne 27. avgusta ictega leta je tovarn mojster inozemec nek v Westnovi tovarni udaril delavko Mar jo Ogrizkovo. Ta aogo.iek je delavstvo zelo razburil. Delavci so Fleka s silo odstranili iz tovarne in zoni e vali od podjetja, da odsilovC Fleka, Ker pa je podjetje to zahtevo odklonilo, je storilo delavstvo v stavko. Tvrdka A. TVesten d. d. je nato izprla no d 500 delavcev in delavk, pozneje pa je Frprejela nekaj delavstva zcpet na delo. Ko je podjet-1e izročilo n«"katerim odpo£6entel delavcem njihove delavske knjižice, je otpremila spr ćevapa z rdečimi žig:. Delavci trdijo da je hotelo podjetje označiti te delavce s tem za komuniste E>elavci so iskali nato delo pri raznih podjetj'h. podjetniki pa so iih ođkloa'H, ko so videli delavske knjižice Tako je ostalo mnogo delavcev brez dela. Kot prvi izmed teh b"'vš*h West novih de!a\*cev ie pred meseci vložil M.hnel Ko-lenc iz Celja odfikedn'.nsko tožbo proti tvrdfci Weslnn in zahteval za izr>adsk zaslužka od leta 1936. dalje 28.000 din od-Škodnirie. S so Too okiožneea solišča v Celju z dne 16. oktobra 1939 pa je bil tožbe-ni zaihtevck zavrnjen. Mihael Ke-lenc je vložil po svojem prav-nerr. zast--r»r'kn o "vetniku dr. Alojziju Goricami v Celju proti tej sodbi priziv na apeladjako sođiSce v Ljubi jan:. ki je pred dnevi ugodilo prizivu, razveljavilo spod-biiano sodbo 'n odredilo, da se zadeva vrne okrožnemu sodišču v Celju v nadaljnjo razpravo in raz^ojo- Apelacijsko sodLSče v Ljubljani navaja v razlogih sledeče: Mihael Kolenc trdi da potem, ko ga je tvr-ka VVesten 9 septembra 1936 odpustila, pri drugih delodajalcih ni mogel dobiti službe in da ima škodo vsled prot pravnega postopanja tožer.ke. Protipravno po-rftcoanje toženk'? pa vidi v tem. da se je poslužila pri izdaji spričevala zoper $ 121. zakona o zaščiti delavcev ji $ 243. obrt-nesra zakona rdeče barve in izraza »-odpuščen« ter prečrtala prazni prostor, kjer naj bi bil sicer r a ved en oipustni razlog: nadalje da ga je tcženka razvpila kot komunista in mu r-a ta način določno in zoper dobre Bege onemogočila zapoalitev pri drugih podjetjih. Prvosocno postopanje je ostalo pomanj-kljrvo. ker v prizivu navedeni pomembni dokaz niso bili izvršeni .dasi so bili nekateri že dopuščeni. Razlog, da je svobod-nemu preudarku toženke prepuščeno, delavce sprejeti ali odkleniti, ne drži. ker ne gre za to. da tožnik pri toženki ni bil rxazcj sprejet, temveč za to. da pri drugih podjetjih navadno ni mogel dobiti dela, Prva stopnja ni niti utemeljila zakaj je te dokaze opustiTa. in prihaja preuranjeno do zaJdjuoka. da tožnik ni doprinesel dokaza za iznesene trditve. po § 249. obrtnega zakena v zv«zl z odločbo § 121. zakona o zaščiti delavcev ni dovoljeno v izpričevani ničesar zapisati ali označiti, kar bi otežavalo sprejem v drugo službo. Zadostuje torej že gola možnost, da delojemalec vofled prot 1 zakonite Oblike ali vsebne spričevala ne bo dobil aluibe, za to. da je pro tip ravnost v smi- slu § 249. obrtnega zakona podana. Misliti je treba na učinek, ki ga utegne imeti protizakonito spreevalo na druge delodajalce, zato je treba nedopustnost vpisov ali oblike stiogo presojati. Stoji, da se je tcženka poslužila rdeče pečatnice in da je prečrtala prazni prostor, kjer naj bi bil naveden vzrok odpusta, :n rabila izraz »odpuščen« oziroma s zdrav odpuščen«. Znano pa je, da jc rdeča barva splošno v rabi, kadar hoče kdo koga opozoriti. Izraz »odpuščen« pa je dobil vsled legalne term:nologije poseben, specifičen pomen, ki je za službojemalca neugoden In mu more otežkočiti novo zaposl tev. Zato je tožena stranka kršila določbo 5 249. obrtnega zakma in se je tega tudi zavedela, kakor izhaja iz ugotovitev prvostopnega postopanja in iz podatkov sp'sa, Ce uporabljajo tudi drugi delojemaler isto barvo in isto besedilo. Iz tega še ne sledi, da bi taka praksa ne mogla otežko-čiti delavcu nove zaposlitve. Vsekakor je toženka zoper pre'-pis § 121. zakona o za- ti delavcev in 5 249. obrtnega zakona ^to:i!a nekaj, kar ie spodobno otežkočiti tožniku novo zaposlitev. Tožnik je trdil, da >e novo zaip^slitev iskal, da je pa ni mogel dobiti in da je bi ves čas brez posla. Toženka je to zanikala in zlasti trdila, da je treba za trjeva no brezposelnost pripisovati drugim vzrokom. Prvi sodnik je ugotovi samo nekaj nedoločnega v tej smeri, da je bil tožnik neka i časa zaposlen pri Nassimbemju. v ostalem je pa samo ugotavljal, kje so drugi delavci in ne tožnik zaman iskali posla. Zato je bilo treba tudi iz tega razloga prizivu ugoditi. Sokolski dom v Trnovem Ljubljana, 8. januarja Brez vsakega hrupa je sokolsko društvo Ljubljana H v Trnovem pogost lo svojo deco na Štefanovo v novem sokolskem domu. Prijetna prireditev je bila prirejena ob jasi cah in božičnem dreveščku ter za skrbno pogrnjenimi mizami. Starosta je pozdravil starše n deco ter želel vsem miru in ljubezni, ki ju zdaj naš rod najbolj potrebuje. Bodril je mladino k vztrajnosti, narodni zavednosti ter ljubezni do domovine. Zahvalil se je vsem dobrotn kom društva ter članstvu, ki so omogočili obdaritev mladine. Hkrati je otvoril prvi prostor v novem domu. To je bodoča moška slačilnica v velikosti 15.5 krat 5.5 m. V tem prostoru bodo do dograditve veUke telovadn ce telovadili društveni oddelki ln telovadci, ki se pripravljajo na društveno pomladno telovadno akademijo, ter vsi telovadci in telovadke. ki ljubijo smotrno in redno telovadbo, če bi društvo ne zgradilo te zasilne telovadnice, bi redno društveno delo in smotrna telovadba zastala, ker posamezni oddelki nimajo pri sedanji razporedbi telovadbe v telovadnici na realk; dovolj vadbenih ur in še te ure so izmenične. Društvena uprava bo skušala poskrbeti, da bodo stavbna dela nadaljevali, čim bo popustil mraz, tako da bo čim prej odprta telovadnica, Zidanje doma zahteva mnogo denarja in velike požrtvovalnosti članstva. Društvo iskreno proe. vse velikodušne dobrotnike in Javne ustanove, da g-* nodpro pri njegovem ntk na prestolu dinastije Karadjordjevičev, slavne in junaške, za narod vse žrtvujoč* dinastije, ki je korakala na zgodovinski poti z jugoslovenskim narodom k svobodi, neod\isnosti in samostojnosti. Kakor v najbolj skromnih delavskih družinah žena ustvari dom in družino, kajti samo ženino in materino srce more ustvariti ono toplino in srečo, ki je ne najdemo nikjer take, kakršna je v družini, tako je tudi našemu pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru visoka soproga ustvarila topel, srečen dom, ko je prišla v Beograd na kraljevski dvor. Ob mnogih prilikah je Viteški kralj izrazil svoja čustva hvaležnosti in sreče, katero mu je usoda naklonila s tem, da mu je dala za življenjsko družico tako izobraženo ženo s tako dobrim materinskim srcem. Kot vojak, ki se je teta in leta boril s svojim narodom za lepšo bodočnost vseh, dostikrat daleč od doma in brez doma, je Viteški kralj Aleksander cenil srečo, ki je prišla v njegov kraljevski dom s prihodom kraljice Marije. Ne samo kot ženo ljubljenega in spoštovanega kralja in kot mater prvega sina prestolonaslednika, ki je naš up in naša nada. tudi kot dobrotnico je naš narod vzljubil kraljico Marijo. Bila je vedno prva, ki je dala pobudo za velike dobrodelne in socialne akcije, storila je že mnogo dobrega in plemenitega za matere in otroke v bedi in stiski, bila je vedno v prvih vrstah, kadar je bilo treba pomagati ljudstvu in še vedno se na tem področju udej-stvuje v blagor vsega naroda. V dneh nesreče in tragedije, ki jo je ju-goslovenski narod moral doživeti, ko je postal Viteški kralj žrtev zločincev v Marse-ju, je srce Nj. Vet. kraljice Marije napolnila neizrekljiva bol in tuga, toda kraljica ni klonila, kakor ni izgubil razsodnosti narod. Visoka mati se je še bolj zavedfa, da je bolj kakor doslej potrebna svojim otrokom in svojemu narodu, ki je z njo delil veliko žalost. Prestolonaslednik je postal kralj, nepričakovanjo zgodaj se je moral začeti pripravljati za svoj visoki poklic voditelja jugoslovenskega naroda in vsi vemo, s kakšno materinsko vdanostjo in jasno zavestjo odgovornosti je ljubezen visoke matere obdala mladega kralja, ki mu je usojeno nadaljevati veliko državniško delo junaških Karadjordjevičev. Tako je bila in je še usoda Nj. Vel. kraljice Marije povezana z usodo vseh nas. Danes ob njenem rojstnem dnevu ji narod v srcu čestita in želi, da bi še dolgo živela in da bi se izpolnile vse njene želje, ki jih ima, ko bdi nad vzgojo svojega prvega sina, ki bo kmalu polnoleten prevzel vodstvo Jugoslavije. nesebičnem delovanju za našo mladino, ki potrebuje prav v teh razrvanih časih posebne nege in vzgoje. Zgradimo dom, da bomo s podobnimi organizacijami in društvi zaposlili vso mladino pri delu za oplemeni tev duha in telesa! Vsi delajmo v miru in ljubezni do bližnjega, pri tem pa naj bo naša največja skrb mladina, ki je naša bodočnost, pa najsi se vzgaja v naših ali dnig h sorodnih društvih — to je vseeno — kajti mladina je vzgoje neobhodno potrebna- Naše društvo je sprevidelo to veliko potrebo, zato deli telovadnico na realki s sorodnimi društvi, pri tem pa skrbi in dela, da se vseli čim prej v svoje prostore ter se umakne z realke in tako omogoči drugim društvom smotrno telovadbo. Podprite društvo tudi s številnim obiskom na njegovi zabavni prireditvi, ki bo jutri v obeh dvoranah Kazine! Klavirski koncert P ine Pitinijeve Ljubljana, 9. januarja Včerajšnji koncert italijanske pianistke Pine Pitinijeve nas je presenetil v najboljšem smislu. Pianistka razpolaga z odlično tehniko, kar se ne razodeva le v oktavah Sgambatijevega »Preludija in fuge«, kl jih je zaigrala naravnost briljantno, marveč tudi v tehničnih finesah vobče. ki so prišla v njeni izvedbi do polnega izraza. Njen nastavek ie odločen, ustaljen, skoraj bi dejal, moški in hkratu pianistično dokaj svojstven. Prav isto velja za dinamiko, ki jo Pitinijeva nesporno obvladuje izvrstno: zna stopnjevati in padati v smislu pravega učinkovanja ter to izvaja v pravilni, enakomerni urejenosti. Po interpretaciji se nam Je zdela morda nekoliko oddaljena, zlasti v Brahrnsovih skladbah, kar pa je spričo njene duhovno-narodnostne usmerjenosti popolnoma razumljiv. Njen temperament, tehnika in interpretacljski smisel pa so prišli do polnega izraza zlasti v Vivaldijevem »Koncertu v d-molu«. ki ga je prikazala vsestranski izpopolnjeno in pa v tehnično ter vsebinsko sicer komplicirani Lisztovt *Fantasia quasi sonata*, katero je podala enako dovršeno in posebno dinamično izredno učinkovito. Podobno morem reči o ostalih izvajanih skladbah, ki so tvorile njen koncertni program. Tehnično visoke sposobnosti je izrazila predvsem še v Sgam-batijevem »Preludiju in fugi«, dalje v Turi-novem »Fantastičnem plesu« in Brahmso-vem »Tntermezzu v g-molu« ter v »Drugi rapsodiji«. Enako precizno je izvedla tudi Hum lov >Rondo gega mu morajo biti zlasti glasbene prireditve kakršne koli vrste sredstvo za lzpc-polnitev ali sprostitev notranjih doživetij. Zato bi bilo želeti večje pozornosti solistio-nim koncertom, ki so v našem mestu razmeroma itak redki in zato še pomembnejši. cd. — S strihninom sta se zastrupila Tragična smrt mlade služkinje in v njo zaljubljenega vojaka v škof] i Loki škofja Loka, 8. januarja Vso našo javnost je davi pretresla vest o tragični smrti dveh mladih ljudi. V nedeljo zvečer so sedeli v posebni sobi gostilne pri Prajerci trije vojaki, in med njimi tudi 201 e t na gostilničarjeva služkinja Angela Zrnelova, brhko dekle, ki pač o njej nihče ni mogel sumiti, kakšne misli ji roje po glavi. Družba je sedela v gostilni tja do polnoči. Medtem so tudi nekoliko zaplesali, kar na godbo na orglice. Okrog polnoči se je pa odigral usodni dogodek. Dekle je prineslo v gostilno pol litra sveže vode in streslo vanjo bel prašek. Vodo je zmešala in napravila par krepkih požirkov. Za njo je pil tudi vojak, 221etni Jožef Til, doma iz Vršca v Banatu, ki je služil pri pekarski četi v Skofji Loki. Strupeno piia-čo je pokusil za Zrnelovo in Tilom Se neki drugi vojak, ki pa je tekočino takoj izpljunil, čim je začutil zoprn okus. Posledice obupnega dejanja niso izostale. Zaradi policijske ure se je družba razšla. Zrnelova je odšla spat v svojo sobo v prvo nadstropje, vojaki pa so odšli proti vo ja"nici. Ni še minila dobra ura, ko so go-stilničarjevi zaslišali obupne krike iz sobe služkinje Zmelove. Vsa hiša je bila zbuje-na Gostilničar Audič in njegova žena sta takoj odhitela v sobo kjer jima je bilo takoj jasno, da z dekletom nekaj ni v redu. Gostilničar je odhitel v gostilno po mleko, njegova žena pa je medtem ostala pri ZrnelovL Toda mleko ni pomagalo. Nastopili so krči, Še huj§i napadi in poklicali so zdravnika dr. Hubada, ki je odredil naj prepeljejo dekle v ljubljansko bolnico. Hiteli so po taksi, a do prevoza, ni prišlo. Zrnelova je medtem že umrla. Istočasno, ko je umira'a mlada služkinja, je bil tudi vojak v zadnjih vzdihljajih. Že tedaj, ko se je pek Til vračal proti voiaš-nici, mu je postalo slabo. Bilo mu je če- dalje hujSe, tako da so poklicali častnika, ki je obvestil o Tilovem stanju zdravnika, sanitetnega kapetana dr. Čavića. Kljub vsemu prizadevanju pa tudi on ni mogel nesrečnega vojaka rešiti. Okrog dveh je vo> jak izdihnil. O nenadni, nepričakovani smrti mladih ljudi se je zvedelo po mestu v prvih jutranjih urah. Njuna smrt je zbudi'a splošno obžalovanje, zlasti še, ker sta bila oba na dobrem g!asu. Zrnelova je bila v Skof-ji Loki dobro leto in so jo imeli pri Audv-ču zelo radi. Bila je skrbna, poltena in vestna, vseskozi zanesljiva moč, na zunaj pa prikupna in resna. Vse kaže, da sta šla Zrnelova in Til v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Med njima pa ni bilo ljubavnega razmerja. Zrnelova je bila z vso svojo mlado dušo vdana nekemu mladeniču, ki je bržčas mislila O njem. da mu postrmc žena, a se je nVade-nič vprav v nedeljo poročil. To jo je skoro gotovo tako hudo prizadelo, da je sk'cnil* umreti. 2e dan poprej ie nnmreč prinesla iz svoje sobe vsa svoja ljubavna dekliška pinna in jih vrgla v veliko peč. Pospravila je tudi vso svojo obleko, tnko da so našli v njeni omari samo eno obleko. Med t em pa. ko Zrnelova ni mnogo računala na vojaka Tila. se je bil ta po vsej verjetnosti zaljubil v njo. V nedeljo se je zelo dolgo mudil v Audičevi gostilni. Dejal je celo. da bo Ange'co popeljal s seboj v Banat. Ko je pa videl, da pije njegova Angc.a strup, je segel tudi sam po njem. In potem, ko je revež umrl, so našli pri njem listič z besedami, da ni treba nikogar dolžiti. ako se mu bo kaj primeri?«. Ugotovljeno je, da sta služkinja in vojak pila vodo, ki je brl v niej raztop'jeo strihnin. Zrnelovo so prepeljali v mrtvašnico in bo pokopana jutri ob stinh ponoldno, vojaka pa bodo pokopali v Ljubljani. V soboto bo srečen dan Ljubljana. 9. januarja Trinajstega, pa srečen dan? Seveda, ne samo po prav Jih kabalstike, temveč tuđi zaradi tegra. ker bo v soboto dne 13. januarja priljubljeni, tradicionalni ples Jadranske straže na Taboru. Ljubljančani in Ljubljančanke se hitro .ij.vdusijof a hitro se tudi ohladijo, tako bi človek eodil po prireditvah z zabavo, ki so se ponaiijale v Ljubljzani nekaj let, pa so zopet prišle iz mode. Ples Tadran-sflce straže pa je prireditev, za katero se navdušenje med narodno zavednrni in lepe ter pestre zabave zeljnimi domačin: ne zmanjša z leti. Zato upravičeno pravimo, da je ples Jadranske straže tradicionalen ples in brez dvoma najbolj priljubljen in najbolj goreče pričakovan ples vsako sezono. Ako se vprašamo, zak^j je tako. je pra-v len samo odgovor, da zaradi tega, ker najn je Jadranska straža pri srcu, ker se zavedamo, kak.-na so prizadevanja te organizacije, ker ljubimo nase morje, naš sinji Jadran. Pa še nekaj je, kar privabi Ljubljančane in Ljtrbljananke na Tabor, kadar dvorano elerasi Jadranska straža in odpre široka vrata plesa in zabave željni mladini in starini. Brhka dekleta napolnijo dvorano in pokažejo lepoto, svojo in svojih naročnin nos. Kako b: torej ne bil srečen v soboto, čeprav je 13. Iz Trbovel] — Krsti, poroke in umiranja v Trbovljah. Zadnja dva tedna je bilo pri nas deset krstov. Poročili so se: Prašnikar Ivan, pleskarski pomočnik m Prusnik Ivana, .->temad Miha, rudar in Romih Barbara, Pirnat Alojz, rudar in Seme Silvestra, S&-mončič Prane, rudar in Guzelj Marija, .Sušnik Steni slav, delavec in Smodiš Meh-lilda, š tanga r Viktor, rudar in Pođbregnr Marija, Kos Viktor, rudar in Struc Gabrijela, Knez Viljem ln Zapotnik Kristina. Guzej Srečko, rudar in Kovačič Amalija, TuSek Franc, rudar in Maselj Martina. Potočan Alojz, steklar in 2eleznik Martina, Ven gust Franc in Kramar Ana, i Suhodolčan Jožef in Hren Silva, CeSno-var Jožef in Oblak Davoirina, Pongračič Martin, strojni ključavničar in Bigman ■Štefanija. O mik Leopold in Golob Frančiška,. Rakar Jožef, brivec in Kieiner Štefanija, Grebene Stanislav, rudar in Tratar r'ršui!a, zasebnica, Keršič Ven cel, rudar in eetotniik Marija, trgovska pomočnica, je Alojz, rudar in Gričar Marija, služenja, vsega kar dvajset porov, kar zna-H na trboveljsko kroniko porok v tako ratkem razdobju rekord. Umrli so med-m: Marija Moli, ena najmarkantne 19 h e'stavnic starih Trbovelj, v visoki staro st] 89 let. Z go. Mol lovo so Trbovlje izgubile i^feieaivjo zastopnico najstarejše trtjcr vellske penetracije, ženo izrednih vrlin* preblagega značaja, vzorno mater m VZgledno gospodinjo, še v poslednjih letin njene visoke starosti jo je kljub raznim bolezenskim tegobam odlikovala njej lla^ stna visoka umska bistrina in čil sponi n, s katerim je še in še oživljala nekdanjo zanimivo trboveljsko p rož los t. Biia jO vzgojiteljica ugledne narodne rodbne. kateri je vcepila mnogo odlik svojega zlatega srca. Mirno je neke noči zaspala za vedno ter zapustila v srcih vseh Mi so jo poznali in širom naše domovine v-soko spoštovali globoko žalost ter — zevajoco praznino med svetlejšo prošlostjo in sivtj sedanjostjo. Blag ji spomin in lahek večni počitek na domač*h tleh! Majcen Marija, rudniška upokojenka, stara 70 let, ZelenŠek Ivan, rudar, 55 let, Prašnikar Marija, Keran širne, kurjač, ponesrečil smrtno na poti v Dalmac'jo, Bevk Teiezi-ja, roj. Jerič 76 let. Naše iskreno sožalje! Po podatkih župnišikih matičnih knjig je v letu 1J>39 bilo v Trbovljah rojtnih 239 otrok, od teh 127 dečkov in 112 deklic. Umrlo je 152 domač nov, oi teh 6D moških in 83 žensk. Poročenih je bilo 128 parov. — Z egiptovsko temo nas je zadnje večere obdarovala naša zadružna elektrarna. Cestna razsvetljava je iz neznanih vzrokov odpovedala v vseh gornjih in srednjih Trbovljah. Pri teh temnih nočeh, zmrznjenih cefrtah ln polzkih poteh ta neprostovoljna zatemnitev pač ni bila nobena zabava za pešce, zlasti v krajih, ki leže ob v-šjih pobočjih. Pivo noč bi bil sicer človek mislil, da se je naš obrambni odbor proti napadom iz zraka opogumil It izredni nočni vaji, vendar so naslednje tri temne noči pokazale, da je tričetrtmrkemu mrku naših obločnic kriv gotovo tehn čnl kvar. ki so ga na žalost popravljali jekd dolgo. Uprava elektrarne nam ne bo zamerila prošnjo, da bi se slične zatemnitva v bodoče skrajšale ambolj, saj mislimo^ da je to pri izvežbanem osebju in tehničnih pripomočkih vendarle mogoče. Nio manj bi ne bili hvaležni, če bi se avtoma-t čno vključevanje in Izključevanje cestna razsvetljave vendar že enkrat prilagodi-* lo tudi stvarnim potrebam in letnemu ča* sru. Cestnih svetilk naj ne prižiga/o šo pri po!ni dnevni svetlobi in ne ugašajo Ža ob 11. ponočii mesto opolnoči. Is to tako naj se zjutraj skrbi za cestno razsvetljavo oJi primernejšem času in ne prižiga svetilk že Ob 4. zjutraj in ugasne ob 6. Zimsko noči trajajo sedaj poč še do pol osmih in cesta naj bi bila razsvetljena morda odj pol Šest h do sedmih oziroma pol osmih, torej v času, ko je po cestah gotovo to večji promet kot v prezgodnjih jutrnjla urah. S tem bo ustreženo številnim delavcem, ki gredo zjutraj na delo, pa morda tudi vernikom na ju trn ji poti v cer« kev. Nekoliko svetilk pa bi moralo, vsaj na glavnih trgih,, brezpogojno goreti cela noč. Prizadeti tiboveljski občan L — Klub upokojenih rudniških nameščen cev vabi vse one rudniške upokojence, ki še niso člani tega društva da se čimprej vp sejo in s tem pripomorejo k jačanju organizacije, ki bo le z mnogimi združe-nimi močmi izvojcvaJa rešen je mnogih perečih vprašanj, ki se tičejo baš ru:7nšldj| upokojencev. Priirlase sprejema društva rudniških nameščencev. SPORT DKSK »Edlnstvo« ima svoj IT. redni ob* čni zbor v soboto dne 13. I. 1940 ob 20. v prostorih gostilne »Stara šola« na Celovški cesti 101 z običajnim dnevnim redom, V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje z istim dnevnim redom. Odbop DKSK »Edlnstvo« ima Širšo sejo v sreda 10. t.m. ob 19. uri v gostilni pri FraticelJ-nn, Celovška cesta 111. Vsi odborniki ob« vezno. Predsednik, Kolesarska pođzveza v Ljubljani vabi vaa svoje odbornike na aejo, katera se vrši da-n ob 19. url v prostorih kavarne Vosper-Bik, PredsednUt DNEVNE VESTI — Povišana državna taksa na tekoče ■■Cone. Z uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah je zvišana za 50 odst. tudi pristojbina, ki se plačuje na odprte ali tekoče račune. Doslej je znašala ta pristojbina 20 d.n letno na vsak račun, Od 1. januarja je pa zvišana na 30 din. Pristojbin se mora plačati davkariji do 15. januarja na tekoče račune odprte v drugem polletju lanskega lota do 15. julija pa za tekoče račune, odprte v prvem polletju tekočega leta. Pristojbina se plača za vsako koledarsko leto. — Bencin se bo kmalu dobival na karte. Uredba o omejitvi avtomobilskega prometa je še vedno v veljavi, toda pokazalo se je, da so njene posledice prej škodljive nego koristne. Poročali smo že koliko avtomobilov je odjavljenih. To pomeni za banovinsko in državno blagajno znatno večjo Izgubo kakor pa je na drugi strani korist od prihranjenega bencina. Zato se dela zdaj na to, da bi se uredba izpreme-nila in sicer tako, da bi se v bodoče dobival benc n na karte. Tako bi lahko lastniki motornih vozil nemoteno razpolagali z bencinom. Dobivali bi ga določene količine m porab li bi ga kadar bi hoteli. Pr! tem se bodo seveda oblasti ozirale na dejanske potrebe in prednost bodo imeli tisti lastniki motornih voz 1, ki jim služijo vozila izključno v poslovne svrhe. Ce bi bili uredili to vprašanje takoj v začetku na tej osnovi, bi bile odpadle vse upravi- eene pritožbe avtomobilistov in ttržava bi «4 bila prihranil'- tudi znatno akodo. — Kontingent za izvoz živine v N>m-čijo. Dosežen je sporazum med našo državo in Nemčijo glede izvoza živine v prvem četrtletju tekočega leta Kontingent bo znašal blizu 20,000.0oJ mark, — Pred ustanovitvijo direkcijo za zunanjo trgovino. y kratkem stopi v veljavo uredba o organizaciji direkcije ^a zunanjo trgo\*ino. Ustanovljene bodo poslovne centrale za izvoz vseh deželnih pi'Jđelkov. živine in mes-iih izdelkov, najbrž pa tudi za uvoz najvažnejših izielkov. Privilegirana izvozna divžba ter odsek za živino in živinske pioizvode se izpremen-ta v prvi dve poslovni centrali direkcije za zunanjo ti sovino. Tako bo naša trgovinska poli LLlca končen tri^-ana in vsaka gospodarska edinica, vsaka organizacija bo postavljena na svoje mesto. — Podražitev bombaža. Te dna sta pripeljala dva Švedska parnika v Trst za naše predilnice 4.000 bal bo: n baza. Bombaž leži še vedno v Trstu, ker mora izdati angleška kontrola dovoljenje za uvoz. Bombaž se je zaradi vojne zelo podražil, m sicer anieiižki v enem letu približno za 34 odst.. egiptski za 50 odst. in indijski j ce*o za 80 odstotkov. NtLsim predilnicam ustreza najbolj ameriški bombaž. Razumljivo je, da se bodo zaradi podražitve bombaža z:iatno polrazlLe tudi tekstilije. — V N^mčij0 borno izvozih* v prvem trime-nečjii za 20 milijonov BM ži\lne. Določen je kontingent za Izvoz živine v Nemčijo v prvem letošnjem trimesečju, in sicer bomo izvozili za 20 milijonov mark ž vine. — Dohodki mariborske carinarnice v decembru. Dohodki mariborske ca. inarni-ce v decembru so znašali 8,346.370 din. >Ta izvoz odpade samo 98 893 din dohodkov. — Konferenca gospodarskih zbornic v I^jubljani. 17. t, m. se nameravajo v Ljubljani sestati zastopniki gospodarskih zbornic iz vse države. Na dnevnem redu bodo važna davčna vprašanja — Udeležba države v »MedjJmurski petrolejski družbi T Selnici«. Ta družba ima Se veliko bodočnost. Doslej je delovala izmed naših podjetij za pridobivanje nafte % največjim uspehom. Zdaj je prišlo do znatnih sprememb v upravi in pristopila je tudi kot solastnik z 49 odst. delnic država ki jo zastopajo višji uradniki ministrstva za gozdove in rudnike. — Novo industrijsko podjetje, v Gušta-rrju bo ustanovljeno industrijsko poO ?e t je za konzerviranje lesa ter zaščito pred požari. Podjetje bo ustanovljeno pod imenom »Antignit« d. z o. z. — Nova slovenska grobova v Ameriki. ▼ Detroitu je umrl Franc Vihtelič, podo-mače Mrovcev. star 51 let, doma z Vrhnike. V De tro tu zapušča ženo Marijo, rojeno Ogrinec, dva sinova in hčer. V Kir-land Lake a v Kanadi je umrl zagonetne smrti Franc Mulec doma iz vasi Otok. fara Stari trg pri Ložu. fcest dni so ga pogrešali, končno so ga pa našli blizu mesta mrtvega. Komisija, ki ga je pregledala, dvomi, da bi sd bil sam končal davljenje. — Lop film vzgojnega značaja v Litiji. Skavtski steg kraJja Matjaža v Litiji prireja te dni v Litiji filmske predstave; na njih prikazuje lepe kulturne domače filme, V filmu »Mladini sobica« je posneto življenje naših skavtov v poletnem taboru. Razen tega filma so na sporedu še Številni drugi domajči kulturni filmi, ki prikazujejo naravno lepoto nase domovine. Film »Mladina solncac ima vzgojni pomen ter je zelo priporočljiv v mlad:ni. Za predstave uporabljajo veliko predilni-ako dvorano na Stavbah. Zanimanje za lepe filme je veliko. — Snežiti je začelo dopoldne, čeprav je bilo davi precej mrzlo. Mraz je dopoldne nekoliko popustil in naletavati so začele precej debele snežinke. Letos nam r>ošilja nebo sneg v manjših pore i j ah in skopari a njim, kakor da bi bil žefran. Za božične in novoletne praznike odnosno za šolske počitnice ga je nasulo po nižinah premalo, da bi se bila mogla mladina narajati s smučmi po njem. Morda ga bo zapadlo več zdaj, ko se bliža konec SoLskih počitnic. Nebo se je močno pooblačilo. — Nov grob. V visoki starosti 88 let je včeraj umrla ga, Frančiška I v a n č i Č. Pokopali jo bodo danes ob 14. iz hiše žalosti Cesta 29. oktobra št. 9 III na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnici blag spomin, njenim svojcem nase iskreno sožalje. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ko stanovitno, deloma oblačno in mrzlo Trema. Včeraj je znašala nafvisja temperatura v Dubrovn ku 12, v Kum boru 11, ▼ Splitu ln Rabu 10, na VTsu 6, v Beograda 1.0, v Sarajevu —1, v Ljubljani —5.8, m MSAPoru —0.5» v Zagrebu —8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 770.0, temperatura je znašal —8.0, na aerodromu —15.2 C. — Drva je kradel. Iz gozda pod Taborom pri Ponovi vasi je bilo ukradenih nad 100 kub. metrov bukovih drv, vrednih nad S000 din. ki so bila last dr. Lukmana iz Ljubljane. Orožniki so ugotovili, da je kradel drva in jih prodajal čevljarski pomoćnik Franc R., ki je pa izginil. — Transmisijski jermen ga je pograi V Hrovatovi tovarni v Kamniku je včeraj popoldne pograbil transmisijski jermen 20-letnega ključavničarja Alojza Mikllča in ga zbil po tleh. Miklič je obležal s hudimi poškodbami na glavi, na prsih in po životu. Prepeljali so ga v bolnico v Ljubljano. — Nesreče. Davi so pripeljali v bolnico llletnega sina posestnika iz Hraa Josipe. Vrhunca ki je padel na smuki ln si zlomil levo nogo. Na smuki na Golovcu si je včeraj zlomil desno nogo 151etni trgovčev sin Janez Krištof iz Ljubljane. -— Desno nogo v gležnju si je zlomil na smuki tudi trgovcev sin France Gostiša z Vrhnike. — V bolnico so davi pripeljali še 531etnega Žagarja Franceta Dobrave a, uslužbenca na žagi barona Borna v Tržiču, ki Je padel po stopnicah in si zlomil desno ramo. — Pri delitvi vina ga je zabodla. V vasi Bukovici blizu Bjelovara se je odigrala krvava tragedija. Matija Santič se ni razumel s svojo snaho Julko in večkrat sta se aprla. Slednjič je Matijev sin Josip sklenil ločiti se od očeta in matere. Razdelili so vse razen vina. Ko so pa delili vino. se je Jullra zopet sprla s svojim tastom. Ko sta bila sama v hiši, jo je baje tast napadel. V obrambi je pograbila nož in zabodla tasta v srce. — Stara granata mu je eksplodirala v roki. V nedeljo zvečer se je pripetila v Sarajevu težka nesreča. Delavec v remizi mestnega tramvaja A Uja Mesbur Je pregledoval staro granato. Prepričan, da je pokvarjena, je hotel napraviti iz nje vžigalnik. Stisnil jo je med kolena in jo jel piliti. Ko jo je pr pilil do polovice je pa naenkrat eksplodirala. AUja in njegova žena sta bila težko ranjena, tako da je malo verjetnosti, da bi ostala pri življenju. Iz Lfo&llane —lj Poziv rezervnim oficirjem. Uprava ljubljanskega pododbora UROIR prosi svoje člane, da se v čim večjem številu udeležb današnjega svečanega družabnega večera ki ga priredi upravni odbor Oficirskega doma v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Večer se prične ob 21. v prostorih Zvezde. Obleka temna. Kavarna »Stritar« danes v torek vso noč odprta. Dospela ie uova domska kapela s popularno pevko Barko —lj Železniški postajališči v Mostah in na Viču sta želja nekaterih lokalnih faktorjev in smo o teh zahtevah posameznih Vičanov in Moščnnov tudi že objavljali krajše notice, naslovljene na mestno upravo. Nekdanja občina Moste je zahtevala postajališče v neposredni bližini Pokopališke ulice že majnika meseca 1935, vendar pa tedaj nI izpolnila raznih obveznosti ter je zato ostala zadeva na mrt v' točki. Pozneje ljubljanska založniška direkcija ni dobila nobene prošnje več za postajališče v Mostah. Lani je bila pa predlagana ustanovitev postajališča na Viču zlasti zarodi učencev tamošnje meščanske šole, ki se z železnico vozijo v šolo na Vič. železniška direkcija te vloge ni mogla upoštevati, ker jo je vloiil samo posameznik in pa občini Vrhnika in Log. Interesenti so bili obveščeni o predpisu, da mora biti med interesenti za zgradbo in ustanovitev postajališča brezpogojno tudi občina dotičnega kraja, ki prevzame jamstvo za vse obveznosti. Postajališče mora zgraditi interesent na svoje stroške. Razen tega pa železniška uprava prav:, da ni zainteresirana na zgradbi obeh postajališč. Postajališče v Mostah bi bilo namreč preblizu glavnega ljubljanskega kolodvora, ker predpis zahteva najmanjšo razdaljo 4 km od drugih postaj, medtem ko bi bilo novo postajališče v Mostah oddaljeno komaj poldrag kilometer od glavnega kolodvora. Zoto bi bila frekvenca vsaj za to smer minimalna, postajališče pa nerentabilno. Ker bi novo postajališče Vič v glavnem uporabljeni le dijaki meščanske šole na Viču, ki prihajajo iz občin Vrhnika in Log. ter neznaten del prebivalstva z notranjske strani, tudi ta načrt zaradi premajhne frekvence ne jamči za rentabilnost. Sicer je pa želczri-ika uprava mnenja, da ni potrebno ost -navijanje novih postajališč v mestnem p^-meriju, ker potrebam občinstva znatno bolje, ceneje in bolj prikladno ustrezajo cestna železnica in avtobusne proge, —lj Za din 3.50 veiofilm »Ječa brez rešetk«. Da si lahko ogleda vsak to prvo nagrajeno filmsko umetnino na bič*1 al i v Benetkah, nudi samo danes kino »Moste« za enotno najnižjo ceno din 3.50 Ker je to izredna prilika in ker je H!m dr.nes poslodnjič v Ljubljani, ne zamudite! —lj vO svetih gorah hi svetih j< /^rih« je naziv predavanja, ki ga priredi Slovensko planinsko društvo V petek 12. januarja ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Pre-davatelj priv. docent g. dr. Bohinec Valter nas bo peljal v vse dele sveta in bo pokazal, kako silen vtis napravi veličastvo gora ln jezer na preprostega, a tudi kulturnega človeka. Mnogim narodom so postali nedostopni ali težko dostopni gorski velikani sveta bivališči duhov in bogov, na primer: Olirhp, Himalaja, Fudžisan, Kilimandzaro. Tudi mno^a jezera so svota, na primer: jezera v Tibetu, jezero Tili-kaka v Andih. Planinci in vsi, ki se zanimate za zanimivo predavanje, udeležite se ga. Vstopnice so na razpolago v društveni pisarni SPD, Aleksandrova cesta. —lj Kako obvaruje mati otroka srčnih bolezni. O tej snovi bo v okviru tečaja Splošnega ženskega društva »Vzgoja mater« predaval zdravnik g. dr. Brandstetter v četrtek ob 20. na ženski gimnaziji, Bleiweisova cesta. Vstop prost. —lj Za mestne reveže je spet poslal 1500 dinarjev g. Viljem N e m e n z. direktor pivovarne »Union«, ki ga prav pogosto srečamo med najpožrtvovalnejšimi dobrotniki mestnih revežev. Rodbina g. dr. Leona fi s v n i k a v Tavčarjevi ulici je pa darovala 200 din kot odkupnino ob božičnih in novoletnih voščil ter tako dala hvale vredno pobudo, naj mestna uprava oživi pred svetovno vojno 100 let priljubljeno odkupovanje od raznih voščil za mestne I NE POZABITE NA: WILLY FORSTOV »BEL AMI« KINO UNION, tel. 22-21 Ob 16., 19. in 21. url I reveže, želimo in upamo, da bo to lepo staro navado po tem dobrem zgledu ljubljansko dobrosrčno občinstvo samo uveljavilo s podjetnim posnemanjem, zlasti pa ob družinskih praznikih, pri godovih, obletnicah, krstih in porokah. Mestno poglavarstvo izreka za obe darili najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. u— Mrakovo gledališče priredi ta teden dvoje predstav v frančiškanski dvorani: v sredo 10. t. m. tragedijo »Grohar«, ki je lansko sezono v Ljubljani. Mariboru. Celju in drugod pri občinstvu kakor pri kritiki doživela velik uspeh; v četrtek 11. t. m. pa tragedijo »Stari Rimljan«, ki je bila pri krstni predstavi pred kratkim prav tako odlično sprejeta Ker bosta ponovitvi enkratni, naj nihče ne zamudi. Pričetek obakrat ob 20. Predprodaja vstopnic je od ponedeljka dnevno od 10. do 13. in od 15. do 17. pred frančiškansko dvorano. —lj Prvi pevsko-solističnl koncert letošnje sezone bo v ponedeljek 15. t. m. v veliki Filharmoničnl dvorani. Nastopil bo naš rojak, Član dunajske dvorne opere Anton Dermota. absolvent našega državnega konservatorija, ki uživa že danes velik ugled v pevskem življenju izven mej njegove ožje domovine. Na koncertu bo sodelovala kot spremljevalka njegova soproga ga. Hilda Dermota. Vstopnice bodo na razpolago od Jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice. —lj Elitni ples likovnih umetnikov 13. ianunrja v Trgovskem domu. Prvovrsten bufet. obleka temna. 13-n. —lj Predavanje o raku. Kolo žen zadru-gark priredi 10. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice skioptično predavanje o raku. Predaval bo vseučiliški profesor in šef primarij dr. Zalokar. Predavanje je namenjeno Širši javnosti, zato vsi vabljeni! u— Rezervni pod oficirji vseh strok orožja se pozivajo, da se zanesljivo udeleže predavanja o obrambi zaledja v moderni vojni, ki bo v petek 12. t. m. v predavalnica Združenja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov (Kazina, IT. nadstropje). Predaval bo g. inž. Dimnik Stanko. Začetek predavanja ob 20. —lj Na komemoracijo za pokojno pisateljico gospo Marico Bartolovo vabi Jugo-slovenska ženska zveza, sekcija za dravsko banovino. Govorila bo ga. prof. dr. Marja Boršnik-Skerlakova. Komemoracija se bo vršila v sredo, 10. januarja ob 18. v klubski sobi Zvezde. —lj Sadjarska podružnica fiiSka priredi svoje predavanje ^Zimska dela na sadnem vrtu s namesto v torek v četrtek 11. t. m. ob «'j8. zvečer v učilnici deške ljudske šole v Spodnji £iški. Predaval bo g. Breceljnik Ivan. u— Danes ob 20. bo »GledallSče mladih« ponovilo v frančiškanski dvorani Buchner-jevo tragedijo »Vojeek«, v režiii Zv. Sin-tiča. Vstopnice eo v predprodaii v frančiškanski pasaži, od 10. do 12.30 in od 15. do 18. i Ob 16., 19-, 21. uri. — KINO MATICA, 21-24 gj VBLEFILM VEČNI ZAKONI SAMO 6E DANES FRANCOSKI _ ki nazorno prikazuje porazne posledice ločitve zakonov. mladega princa — v filmu v glavnih vlogah priljubljena Jenny Jugo In Gustav Frolieh. KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes zadnjič ob 20. uri za din KINO MOSTE 3.5° JEČA BREZ REŠETK 1 Drevi ob 20. uri PLESNA VAJA JENKOVE SOLE i z j e m o m a v dvorani Trgo\"skega doma. i —lj Drtvi ob 20. uri bo »torkov plesni tečaj Jenkove šole« v dvorani Tigovskega. doma. ker je. v Kazini nepričakovano na-|m>ui'.u\i velika prireditev. Jutri ob 20. uri zopet v Kazini »izpopolnjevalr,i plesni tečaj« in v petek nadaljevalni tečaj. 14 -n u— Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi članstvo, da se v polnem številu udeleži pogreba pokojne ge. Maaije Drmotove. bivše dolgoletne gostiiničarke in redne članice naše bolniške blagajne. Pogreb pokojne bo danes 9. t. m. ob pol 16. .s Žabjaka 6. —lj Aretiran »lepar. Nekje v mestu je bil včeraj aretiran bivši trgovski potnik M. M., ki si je z goljufijami služil denar. Hodil je iz kraja v kraj in obljubljal najrajši mladim dekletom dobre službe. Pred dnevi se je zgiasil tudi v neki vasi pod Krimom, kjer se je seznanil z mladim dekletom, od katere je izvabil 600 din kot kavcijo za službo, ki naj bi jo nastopila v začetku tega tedna. Napravila sta pismen dogovor, kasneje pa je prevejanec poslal dekletu tudi pismo, v katerem ji upravni odbor sporoča, da je nastavljena. Slepar je svojih 600 din hitro pognal, dekle pa je j šele v Ljubljani ugotovilo, da je oslepar-jpno. OSkodovanka se jc obrnila na policijo. fz Z3£orga — Gradbena podjetnost je bila lani pri nas zelo živahna. Izvečine so si zsradil: prav iepe in ustrezajoče hišice in hiše rudarji s pomočjo brezobrestnega Dosoiiia TPD oa tudi nekateri obrtniki, rudniški nameščenci in zasebniki. V celoti ie bilo zgrajenih in kolavcliranih 29 hiš. a 54 se jih nahaja v gradnji ali pa še niso kolav-dirane. Prednjačio Tonlice. kjer si je zgraciiio sledečih dsset podjetnih ljudi svoja bivar.šča: Šinkovec Apolonija. Jerman Alojzij, Krauskopf Robert, Medved i Jožef, Govejšek Peter, Pock Izidor. Koželj Leopold, Grčar Pavel, Drnovšek Rudolf in Prašnikar Leopold. V Kisovcu osem in sicer: Kotar Franc. Strmšek Ludvik, Piskar Fran, Obreza Alojzij, Lipovšek Ivan. Štern Robert, Osojnik Blaž in Ajtič Alojzij. V Selu Kotar Franc, Lozinšek Anton, Kr-žičnik Avgust in Glavač Ludvik. Na Lokah Priman Jože, Cizej Alojzij in Kliučevšek Miha. V Dolenji vasi Prosenc Rudolf in Odlazek Roza. Pri Sv. Duhu S'.adič Jožef, na Ribniku pa Pistotnik Andrej — Delavskega sloja je v naši občini, katere prebivalstvo se ceni na okroslo 9100 gotovo dobra polovica če ne več. kar se da sklepati po številu delavskih kniig, ki so bile to leto zamenjane vsem rudarjem, ao-neničarjem, težakom itd. Izdan;h ie bilo malo manj kot 1600 knjižic. Ker lahko smatramo, da odpade na vsako delavsko knjižico družina s povprečno tremi člani, dobimo s tem dobro polovico pripadnikov delavskega sloja, ostali živeli na so mali kmetje, obrtniki, nameščenci industrije in od države plačane osebe. — Konzum mesa v preteklem letu b! se dal ugotoviti vsai približno po uradnih podatkih zaklane živine. Lahko se reče. da je bil konzum sorazmerno majhen, sai rd-pade na vsakega prebivalca pa tei ugotovitvi malenkost 50 gramov na dan Ce pa upoštevamo, da so družine poklale tudi doma precej praš čev. dobimo v ra boljšem slučaju z uvoženo mesnino vred k~k'h 70 do 80 gramov drevne potrošile na osebo, in ta cenitev je gotovo že vf«=~ka. Tako rekoč uradno zaklanih ie bflo: en b'ik. 114 volov, 58 juncev. 99 krav 85 iur.;c. 273 telet, 143 svinj in 212 pra?:čev V skupnem i::nosu povprečno računane teže 166.000 kilogramov na 9100 prebivalcev. — Smrt Je ugrabila našemu dobremu prijatelju, bivšemu živinozdravniku dr. Rutarju in njegovi soprogi Tvanki rn^ega. komaj tri mesece staraca Francka, ki ie postal žrtev zavratne bolezni Komai sta si osnovala srečen dom v Stični kamor ie doktor Rutor zaprosil od nas, že iu ie zadel bridki udarec nevoščljive sreče Na i sprejmeta globoko sožalje vseh Zasorja-nov. — Valilna jajca ie mogoče narrčrt: še do 25. t. m. po dinarju ko>. nomeje bo prepozno. Vsi, ki moraio prijaviti nr'd-'b-nino. rentnino. poslovni promet, nai to steriio nemudoma, prav tak~» nai si sleherni ogleda razglase na obč;nsk; deski, ki se tičejo posebnih področij in ki 1ih tu ne utegnemo navajati. — Nogo si je zlom?! nri sankanju s Col-niSČ industria'ec g. Mirko Weinberger, ki se zdaj zdravi v ljubljanski bolnici. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Ie Slovenskih goric — Vprašanje nOvifa poselskin knjižic in legitimacij zbuja med mnogimi, zlasti kmečkimi uslužbenci hlapci, deklami in viničarji resno skrb, ker ni denarja za fotografiranje in nr.bavo potrebnih izkaznic s kolki. Marsikateri hlapec in dekla morata porabiti za preskrbo potrebn h izkaznic ves mesečni zaslužek, kar je glede na !r?'v:r socialne razmere v Slovenskih goricah za služi tel je zelo obremenilno. Zelo slabo živi veČina viničarjev, ki nimajo no-borJh dohodkov in sedaj naj zmorejo ta nova bremena. Umestneje bi bilo. da se v tem pogledu obremene vsaj deloma tudi delodajalci. — Gripa se močno širi med obmejnim prebivalstvom in po nekaterih družinah so oboleli v.si člani. — L'\ede naj se FtrCg-a kontrola nnd eenamf petroleja. Ob pomanjkanju tekočih goriv so je petrolej tudi pri naših obmejnih trgovcih znatno podražil. Ministrski svet je določU enotno ceno tekočih goriv po vsej državi. Cena petroleja je b:la ckv.očena že od 22 dec. na 7 din no vsej državi. Proti špekulacijam so bile določene ostre l'a?ni po sakona o državnih mo-noDolBt. Kljub tnmu so nekateri trgovci petrolej še naprej prodajali po stari ceni. Nekateri so bili kaznovani. Navzlic temu ie pa še nekaj primerov, da trgovci še vedno prodajajo petrolej po 8 din. — FMvjaški nnpad dveh nasilnih fantov. V gostilni Vrglez pri Sv. Juriju v Slov. gor. je prišlo na novega leta dan do divjaškega napada na poštenega posestnika Baumana Janeza iz Sp. Jakcbskega dola, ki sta ga napadla v okolici že znana razgrajača in pretepača Planer Anton in Senekovič Vinko iz Sp. Gasteraja in sicer brez vsakega povoda. Napadenec se je takoj umaknil iz gostilniške sobe v kuhinjo in nato Še v privatno stanovanje, kjer sta ga z noži po glavi in očesu težko poškodovala. Le srečnemu naključju je treba pripisati, da ga vinjena napadalca nista ubila, ker so ga rešili v gostilni drugi gostje. Planer in Senekovič sta na glasu kot pretepača in razgrajača, ki povzročata pravcati strah vsej okolici. Orožniki imajo z njima večne sitnosti. — Novo uvedena državna trošarina na alkoholne pijače, ki se pričenja pobirati po novem letu, vzbuja predvsem skrb kmetov radi žganja, od katerega bo moral mešetar ali nakupovalec plačati 10 din od litra, kar dosega sedanje cene žganja. Po novo uvedeni trošarini bo zopet oškodovan kmet — producent, kateremu se bodo na-kupovalcl Izgovarjali na visoko trošarino ln bo primoran dati svoj pridelek malone zastonj. — Neznosne poStne razmere. Zadnji čas slišimo po nekaterih krajih Slovenskih goric pogoste pritožbe o neznosnih poštnih razmerah. V mnogih primerih je prizadeto prebivalstvo. Zato prosimo ravnatelja poštne direkcije v Ljubljani, da odredi preiskavo, da se preiščejo obstoječe razi -^re in doženejo pomanjkljivosti, katere bi se naj odpravile. — V letešnjem Mrer kratkem prcdnn«ru se obetajo po mnogih krajih Slovenskih goric številne poroke. Zopet bo nino-^o kmetskih domov prešlo v roke mladih naslednikov In povečalo se bo zopet število preužitkarlev. — Kmetje koljejo živino doma. Ker je zaradi slinavke prepovedanih več sejmov, je zopet v večjem obsfe'u oživela kurčMa z živino doma kjer Izkoriščajo to priložnost ra?:ni mešetarji. ki v mnogih primerih ljudi begajo z neupravičenimi £rovor1rp--ii. da sklepaj za svoj žep ugodne kuočtje ln lastnike živine znatno oškodujejo. Zato kmetje živino koijHo doma Jn kupujejo razmeroma cenejše meso kot je v mesarijah. — ZbolfSaj^e zdravstvene razmere ob na-:i meji. V zadnjem času so neštete družine iz revnejših bajtarskih ln vtničarskih slojev znatno prizadete radi širjenja številnih nalezljivih bolezni. V danih rprmereh pa je potrebna zdravniška pomoč prizadetim izredno pomanjkljiva, da so prepuščeni na milost ln nemilost vsem posledicam bolezni. V neštetih primerih je vzrok da se ljudje sami premalo varujelo pred nevarnostmi, zlasti jetičnih zaleg in da posvečalo nrgi svojega zdravja premalo pozornosti Vse to pa je po večini onemogočeno radi obstoječih soeialnih ln gospodarskih razmer. V tem pogledu pogrešamo po obmejnih vaseh protituberkulozne dispanzerje. To dobrodelno akcijo bi naj podpirala država. Sploh pa še je dandanes nerešeno vprašanje zdrav stvenega doma, katerega gradnja je že lani bila predvidena pri Mariji Snežni. Ta dom bi naj nadomestil prepotrebno bolnico, ki jo obmejni kraji po izgubi radgonske vsa povojna leta težko pogrešajo. V splošnem zdravstvenem interesu je. da se prične tudi to vprašanje v doglednem času resnejo obravnavati. — Rojstvo ln umiranje, v žurm'ji 9v. Ane v Slovenskih goricah, ki šteje 30S9 prebivalcev. }e bilo lani roienih 72 o'rok (v 1 193S 61). Umrlo je 41 ljudi (v letu 1938 61). Porojenih je bilo 17 parov- enako kakor leta 1938 Iz tega je rarvidno, da je umrljivost lan: zelo padla Prraatek je znašal 31. — Pogrešan obefn*kl sluga. Občina Sv. Ana v Slov. gor. že od srede pogreša občinskega slugo Mažirja Martina. M^ž Je imel na sebi službeno uniformo in kapo z napisom, »Sv. Ana v Slov. gor.«. Mažir je znan pijanec Sob°ta, 13. januarja, 7: Jutrnji poz^iav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: P san venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Plošče v venčku vam podamo, kaj v njem je, ne izdamo. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napcrvedi. — 13.02: Plošče v venčku vam podamo, kaj v njem je, ne izdamo. — 14: Poročila. — 17: Otročka ura: a) Pravljice (ga M. Boltar-Ukmarjeva), b) Pavlina in njegova diTišZčina (lutkovna igrica). — 19.50: Fregfed sporeda. — 18: Za cielcpust Igra radijski orkester. — 18 40: Pogovori s poslušalci. — 19: Naipove!t, poročila. — 19 20: Nec. ura. — 19.40: Objave. — 20: O zunanji politiki (dr. JL Kuhar). — 20.30: Koroško ženltovanje. — Pisan večer. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel kenec tedna igra radijski orkester. Konec ob 23. uri. ALI OGLA zjavr oeseun IHn 1.— cSeseda 50 par. davek posebei Preklici davek posebej. £a pismene odgo\ore glede maith ogta£ov je treoa priložiti znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo OREHOVA JEDRCA tieseda 30 par. Is ves posene, Nsjmaojs: soesek s.— Din Male oglase >>Slov, Narod« «»prejemn uprav* do 11. are dopoldne 10 kg franco 1S0 din, suhe slive od 50 kg franco po 4 din kg. Železničarjem z uputnicami priznam olajšavo pri prevozu: Desider Goldgruber, Gračanica, Vrbaska banovina. 281 60 FAR en ix a v je ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnie. Velika zaloga perja po 7.— din. ^Julijana*. Gosposvetska c. 12. 4. Lu i3lMvTst Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8.— Din. BUFFET S TRAFIKO v centru Zagreba, z velikim inventarjem, na vogalu treh ulic, obenem s stanovanjem in tremi gostilniškimi prostori za goste ugodno naprodaj. Mesečni promet 90.000 din. — Vprašati pri agenciji »Sreča«, Zagreb, Juri-feičeva ul. 16/IL 280 OREHOVA JEDRCA nova. sortiran cvetlični med lu medico dobite najceneje v MEDARNI Ljubljana, židovska ul. 6 2 L. VSAKOVRSTNO POHIŠTVO še vedno po starih cenah dobavlja v moderni in solidni izdelavi tvrdka »Oprava«. Celovška 50. Sprejemajo se naročila. 6. L, OGLAŠUJ ■ v »Slovenskem Narodne Makulatumi papir proda uprava ^Slovenskega Naroda11 Ljubljana* KnaSljeva ulica itev. s Stev. f) »SLOVENSKI NAROD« te* t. Januar* 1MO. Stran 5 V Ljubljani nad 21.000 stanovanj in 7 barakarskih kolonij Zanimivi podatki iz »Statističnega letopisa mesta Ljubljane44 Ljubljana, 8. januarja O ljubljanskih stanovanjskih razmerah je bilo že mnogo napisanega, vendar si je težko napraviti dovolj točno sliko; nI Se ugotovljeno, koliko stanovanj v resnici Se primanjkuje, saj nam samo število, koliko je stanovanj posameznih vrst, Se ne pove dovolj, treba bi bilo tudi proučit' vsa dvomljiva stanovanja. Toda tudi s tem bt Se ne bi'o rešeno vprašanje, zakaj vsi ljudje ne stanujejo v zdravih in dovolj prostornih stanovanjih; četudi oi bilo v Liubljanl za vse prebivalce dovolj primernih"stanovanj, s tem še ni ločeno, da bi vsi ljudje tudi zmagovali najemnine, čeprav bi bile znatno nižje kakor zdaj. V to vprašanje se mi ne moremo spuščati. Ob tej priliki nava-uno samo nekaj značilnih podatkov o stanovanjskih razmerah v ljubljanskih bara--skih naseljih. To fe potrebno zaradi tega, ker je mestna občina začela zidati tudi hise s tako svanlml delavskimi stanovanji. Mislimo na stanovanjski hiši za Bežigradom. Ali imata novi stanovanjski hiši kakšen vpliv na stanovanjske razmere v barakarskih naseljih, zdaj ne raziskujemo, to - ida v pos.-bno poglavje: barak morda srloh ne bo mogoče odpraviti zgolj s takšnimi ukrepi, kajti to že spada v reše-x .nje kompleksa splošnih socialnih vprašanj. O razmerah v drugih delavskih stanovanjih, v pravih-' hišah niso zbrani podatki; ocenitev zasebnih stanovanj naleti na pr-velike težave, da bi jo mogli izvesti. Vpr?5am'e je. koliko stanovalcev in hišnih lastnikov bi bilo pripravljenih odpreti komisiji svoja stanovanja. Zato je znano samo, koliko je stanovanj v Ljubljani in koliko prostorov imajo posamezna stanovanja. Po >Statističnem letopisu mesta Ljubljana- 7i L 1938 posnemamo, da je v Ljub-Ijas 981 stanovanj s 4.326 ko- r dni c umi. Približno vsako peto stanovanje • i torej kopalnico. Lani do začetka oktobra jc pa Ljubljana še pridobila 443 sta-tr.ko da ie vseh 21.424. O stanovanjskih razmerah v ljubljan-. . barakarskih kolonijah je zbral podatke mestni statistični urad (objavljeni sc pod naslovom »Donesek k stanovanj-vpraSanju Ljubljane« v V. letniku št. 1 2 Tehnike in gospodarstva ; članek jc napisal šef urada dr. A. Vogelnik). Po-datkl so torej zanesljivi, da se lahko mirno sklicujemo na nje. Pisec ugotavlja v svoji študiji, da je stanovanje prenaseljeno, če so v enesobnem več kakor štirje stanovalci, v dvosobnem več kakr.r 6 in v trisobnem več kakor 8 stanovalcev Seveda je treba pri tem upoštevati tudi velikost, r ■ mino posameznih stanovanjskih prostorov. V Ljubljani je 7 večjih barakarskih stane- kolonij. Največja je Galjevica s 160 Lrospot'injstvi. sledi Sibirija z 91, Mali in Skupni dom z 59. Gramozna jama s 50, Ižanska cesta (Livada) z 29, ob klavnici z 19 in ob Cesti na Brdo (pri Viču) s 13. Na področju ljubljanske občine je še razkropljenih 30 barak z okrog 50 gospodinj- stvi. Ti podatki nikakor niso še zastareli, da bi se kdo lahko skliceval, češ, medtem je bilo že podrtih precej barak. Prej bi lahko trdili, da je zdaj Se nekaj barak več. Med tem ko je naselje v Gramozni jami že dolgo obsojeno, da ga odstranijo in se tam barake već ne množe, je Se vedno nekaj kolibarskih naselij, ki i-imajo bodočnost*. To velja predvsem za naselje na Brdu. Galjevica se ne more več povečati in tudi Sibirija je že zaključeno naselje. Vendar je prirast barak vedno večji kakor zmanjševanje. Na Galjevici živi v IGO družinah 655 ljudi. Stanovanjske razmere so tam v primeri z drugimi kolonijami, razen Malega in Skupnega doma, še ugodne, čeprav stanovanja nikakor niso polnovredna. Za vseh 160 družin jc le 8 vodovodnih pip. Naselje ni kanalizirano, stranišča imajo greznice. Izmed 157 stanovanj ima priključek na električni tok samo 29 stanovanj. Nekaj barak bi bilo treba podreti, ker niso primerne za ureditev. Na Galjevici je prenaseljenost tolikšna, to se pravi, da število stanovanjskih prostorov ni v razmerju s številom stanovalcev, da bi bilo potrebno samo zaradi tega 26 novih stanovanj. Pri tem "*e treba upoštevati Se. da v pretesnih stanovanjih žive prav družine z najštevilnejšimi družinskimi Člani. Tako je ugotovljeno, da je že skoraj pravilo: čim več otrok ima družina, v tem bolj tesuem stanovanju živi. To velja za vse barakarske kclonije in ne le za Galjevico. Prav v tem se skriva v mnogih primerih odgovor na vprašanje, zakaj so revne družine obsojene stanovati v barakah. Družin s številnimi otroki se v zidanih hišah branijo, zlasti, če ni zanesljivo, da bo imel družinski rednik stalen zaslužek. V Sibiriji je 61 barak in v njih živi 61 družin skupno so 383 člani Nobena baraka nima priključka na vodovod :n električno omrežje. Vsi stanovalci se poslužujejo 4 vodovodnih pip Stranišča imajo greznice a nekatere precej primitivne. 9 barak pa nima niti stranišča Največ je enosobnih stanovanj, med tem ko ie na Galjevici po 59 dvosobnih in enosob-nih, V Sibiriji je 25 »stanovanj«, ki imajo le en stanovanjski prostor sobo s štedilnikom ali kakor nekateri pravijo, stanovanjsko kuhinjo. Enosobnih stanovanj je 53 in 12 dvosobnih. Eno je celo trisobno toda upoštevati morate o kakšnih »sobah« govorimo Najznačilnejše ori tej stanovanjski koloniji je. da samo 1 odstotek stanovalcev ne trpi zaradi pretesnih stanovanj Pr četrtini stanovalcev je prenaseljenost celo neznosna. Potrebno bi bilo samo zaradi prenaseljenosti 38 novih stanovanj, čeprav bi ne podrli nobene barake Med ljubljanskimi barakarskim: nnseMi je v zdravstvenem pogledu še najboljše v Sišk: blizu nove cerkve med Kosovo. Srbsko, Cernetovo in Ze!karievo ulico. Te barake so last dveh zadrug. 'Mali dom- ir. »Skupni dom« -Mali dom- ima 10 barak, > Skupni dom* na 2. V vseh sta- nuje 59 družin z 208 člani. Večina stanovanj, 37, je dvosobnih, 8 enosobnih, 2 trisobni in 3 s stanovanjsko kuhinjo. Kanalizacije ni tudi tu, pač pa imajo vsa stanovanja vodovod. Stranišča so na greznico, vendar so angleška. Ta stanovanja v splošnem tudi niso prenaseljena. Samo po sebi se razume, da barake niso v okras sredi novejšega mestnega naselja svoji okoUci. V Gramozni jami za Bežigradom je Se vedno 35 barak. Tam stanuje 50 družin, torej toliko kakor v kakšni veliki stanovanjski hiši. Vseh stanovalcev je 178 Socialno zdravstvene razmere so tu menda najslabše. Prenaseljenost je tako občutljiva, da stanuje dve tretjini stanovalcev v tako tesnih prostorih, da ne odpade na posameznika niti 5 kvadr. metrov stanovanjske površine. Stanovanja so brez vodovoda, vsa kolonija ima le dve vodovodni pipi. Tudi električne razsvetljave ni v nobeni baraki. . Enosobnih stanovanj je 25. stanovanjskih kuhinj 20 in eno »dvo sobno« stanovanje. Kanalizacije seveda ni. stranišča so na greznico. Za stanovanja, ki n majo stranišč, so štiri skupna stranišča. Potrebno bi bilo 50 novih stanovanj. Dve veliki mestni baraki stojita ob Ižanski cesti na Livadi. V njiju stanuje 29 družin s 135 člani. Tudi ta stanovanja so v zdravstvenem Dogledu silno pomanjkljiva. Stanovanjski prostori merijo po 20 kvadr. m. Na stanovalca odpade manj kakor 5 kvadr. m stanovanjske površine. V stanovanjih je tudi mnogo premalo postelj, pač zato. ker so stanovanja pretesna in ker so stanovalci zelo revni V baraki s 67 stanovalci je samo 37 postelj, v drugi baraki z 68 stanovalci je pa 34 postelj. Vsaka baraka ima po 8 skupnih stranišč. Podobne stanovanjske razmere so tudi v mestni baraki pri klavnici in treh malih barakah ob nji. Tam stanuje 19 družin s 63 člani V dveh zelo tesnih barakah ie le po en prostor s prostornino 12 kvadr m. V enem takšnem Drostoru stanuie 9 ljudi, v drugem pa 7. Stranišč in vodovoda ni Barakarska kolonija ob Cesti na Brdo šteje 13 barak. V njih stanuje 13 družin Enosobnih stanovanj je 10. stanovanjski kuhinji sta dve :n dve dvosobni stanovanji Tudi ti stanovanjski prostori so tako tesni, da nima posameznik niti 5 kvadr m stanovanjske površine. Vodovoda in kanalizacije ni. Stanovalci se poslužujejo vsi le enega vodnjaka. Vseh st?novanjskh prostorov v naštetih barakarskih kolonijah je 899 Med njimi ^e 18.5 odstotkov tako zvanih stanovanjskih kuhinj, to se pravi prostorov, ki služijo za kuhinio. spalnico in druge stanovanjske potrebe. Ob Ižanski cesti na Livadi so sama takšna stanovanja (14). na Brdu jih je četrt na. V gramozni jami 40.3 odstotke, v Sibiriji 20 odstotkov itd. K tem podatkom ni treba posebnih komentarjev. Kdor zna citati številke bo razumel. Anketa o povišani« minimalnih mezd bo 23* januarja v Beogradu na vabilo ministrstva Od delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli: V smislu čl. 1. uredbe o določanju mi- e malnih mezd sklepanju kolektivnih po-g-xib poravnanju in razsodništvu z dne 13. f-oruaria 1937 sklicuje mini;>trstvo za so-c a no politiko in narodno zdravje za dne 23 januarja v Beogradu anketo o vprašanju F ;anja osnovne mezde, ki služi kot osnova za določitev minimalnih mezd Ministrstvo za socialno politiko ie odredilo to anketo v sk'adu s čl 1/3 omenjene uredbe o mimma'mh mezdah ki določa: Ce se gospodarske razmere znatno izpremene. predpiše minister za socialno politiko m narod-dno zdrav ie po odobritvi ministrskega sveta 7 naredbo novo osnovno mezdo. Primer »znatne spremembe gospodarskih razmer« je nastopil že v sredi novembra prettk'eia leta Takrat je draginja na splošno narastls ?e za okoli 15°/o Delavska zbornica v L juh! jam je z ozirom na te »znatno spremenjene gospodarske razmere« takoj pri han«ki upravi sprožila postopek za sk':canje spln-ne ankete o vprašanju pn'agoditve delavskih mezd in nameščen-skih prejemkov draginji. Omcniena anketa delodajalskih in delo-jemn'skih predstavnikov s»e je vršila 5. decembra. Poleg drugega je anketa osvojila pred log Delavske zbornice, da se z ozirom na »znatno spremembo gospodarskih razmer« osnovna mezda za vso državo poviša od 2 na 3 din in da se določijo minimalne mezde rud' za zasebne nameščence in trgovske sotrudnike. Delavska zbornica v Ljub- ljani je to pobudo uveljavljala tudi na konferenci Delavskih zbornic dne 22 decembra 1939 v Beogradu, ki je predlog osvojila. Ako bo anketa, ki jo ie končno sklicalo ministrstvo za socialno politiko osvojila predlog Delavske zbornice v Ljubljani in konference Delavskih zbornic v Beogradu ter ako bo minister za socialno politiko ta predlog spremenil v ministrsko naredbo, potem bi imel ban po čl 2/3 omenjene uredbe pravno podlago za zvišanje minimalne mezde za nekvalificirane delavce na banovinskem področju do 4.50 din Čl 2/3 te uredbe namreč pooblašča bana. da more določiti minimalno mezdo za nekvalificirane delavce zaposlene na ozemlju banovine »v okviru lOVo pod in 50°/o nad osnovno mezdo.« Delavska zbornica v Ljubljani bo poleg omenjenega predloga o povišanju osnovne mezde za vso državo na anketi v Beogradu uveljavljala tudi zahrevo. da iz uredbe izpade določba, v smislu katere stopi na novo urejena osnovna mezda v veljavo šele 60 dni po razglasitvi v »Službenih novi-nah«. kar jemlje novim določbam sleherno prožnost in gospodarsko prilagodljivost. Končno bo slovenska Delavska zbornica ob tej priliki predlagala tudi spiemcmbo določb iste uredbe o poravnavanju v smislu, da se poravnalni postopek pospeši. Z novo ureditvijo osnovne mezde ho storjen velik korak dalje v prizadevanjih Delavske zbornice glede prilagoditve mezd in prejemkov nastali draginji. Skupščina gasilske čete LJubljana-Vič Za predsednika je bil ponovno izvoljen Ivan Gaiperin Prost, vol ina Vič. 8. januarja gasilka četa na Viču, ki spada med najstarej>e v ljubljanski okolici, je po'agaia včeraj ob 10. v svojem domu obračun Je'a za preteklo leto. Skupščine se je udeležilo članstvo v polnem številu in je bila dvorana zasedena do kraja. Skupino ie otvonl zaslužni predsednik, ki je že 36 let na tem odgovornem mestu, tov. Ivan Ga^nerin. ki je toplo pozdravil starešino gasilske žime L iubl jana-mesto tov. Stanka Pristovka. zastopnika občine g. Ko-zamerr ika. zastopnika mestnega poglavarstva inž. Klobčaria in komisarja Mraka, za-stopmka bratske č^te Brdo tov. Certanca m zartopmka tiska Tov predsednik je zatem nazHrav:1 m'aHemu k^altu Petru TI. in pokrovitelju iugo zdravnika Bra- tovske skladntce dr. Mirka Kajzeija M pa je kmalu spoznal, da Je vsaka pomoč zojnon. Nesrecnica je izdihnila v petek ob 14. uri. Usoda pokojne BizJakove, ene izmed ne-številnih mater, ki umirajo zaradi mazaštva, naj bo glasen opomin vsem tiatim, ki hočejo na ta ali drugačen način popravljati bodisd napake lahkomiselnosti ali se otresti materinstva zaradi preobilice otrok, strahu pred porodom ali celo osebnega lagodja. Tudi če se poseg posreči ostanejo težke posledice največkrat za vse življenje. Riziko je tolikšen, da ne odtehta, če gledamo zgolj iz materialnega stališča, skrbi za živo dete, ki bi ob primerni, vzgoji postalo koristen član človečke družbe in veselje ter opora na stara leta. Oligofrenik pred sodniki Zabodel je tovariša do smrti — Sodniki so razsodili, da bo odslej pod domačim nadzorstvom Ljubljana, 9. januarja Soboslikarski pomočn k Stanko Rafold iz Medvod je prišel pred mali kazenski senat, ki mu je bil predsednik s. o. s. g. Pran Kralj. Rafold je storil hud zločin, najhujši zločin, ki ga jc prav za prav mogoče storiti, v prepiru je zagrabil za bajonet in ga zasadU svojemu tovarišu Guštinu v srce. Guštin je izkrvavel, Rafold pa Je sedel na zatožno klop, ki zanj prav za prav n: bila zitožna klop, saj ni sedel pred velikim senatom s peiimi sodnik:, ki sodijo morilce in tudi ni bil obtožen zaradi umora, temveč je mali senat imel samo razsoditi po § 110 k. p., ali naj se Rafold odda v zav xl za čuvanje in zdravljenje, ali naj se torej internira kot okolici nevaren človek, ali pa morda postavi pod nadzorsivo domačih. Psih ater je namreč izjavil, da Stanko Rafold ni stori] zločina pri polni zavesti in ni odgovoren po kazenskem zakoniku za dejanje, ker je oi.gofrenik, n sicer imbecilen. Razkoračeno Je sedel Rafold na klopi pred sodniki, nemirno se je oziral naokoli. Kc je vstal in začel pripovedovati, kar je še vecel o dogoc'ku. je bilo videti že po njegovi postavi, da ni normalno raščen. Zavaljeno telo na kratkih nogah ozek hrbet in otročje lice, vse to je izdajalo že na prvi pogled nenormalnega človeka Predsednik senata se ni dosti mučil z Ra-foldom, ker je bilo vse v spisih zap sano in ker ni dobi) pra' ih odgovorov. Rafold se Je prav dobro spominjal samo na to. da so mu pri južini tovariš: nagajali. Nekdo mu je vrgel veliko kost v obraz, Rafold jo je pobral in jc zalučal nazaj v tovariša Guštin; ker je mislil, da mu jo je vrgel Cuštin. Guština pa je pograb la jeza, navalil je na Rafolda in ga vrgel ob tla. Kaj se je potem zgod lo Rafold ni mogel povedati. Na vprašanje, ali je zabodel tovariša z bajonetom, je Rafold pritrdil. Jecljaje je pojasnil sodnikom da ga je zelo gla\'a bolela, ker g£ je tovar š vrgel na tla da pa le zda4 že bolje Ko so ga vprašali, ali Je že pred dogodkom jecljal, le Rafold rekel, da je začel jecljati šele po dogodku zaradi padca na glavo, nekoliko težko pa je govoril že prej Odločilno Je bilo seveda mnenje psihiatra, ki je Rafolda večkrat zaslišal ln s tako zva-nmi testi to je s primernimi vprašanji, ugotovil, da je Rafold duševno zaostal in okrnjen mladenič. Dolga je vrsta vprašanj, ki Jih je navedel zdravnik in s katerimi je posvetil v pacientovo bolno dušo ter dognal, da je fant oiigofrenik. — Katero je glavno mesto Jugoslavije? Je vprašal zdravnik. — Ljubljana! — Ali ni Beograd glavno mesto Jugoslavije ? — O hudirja, v Beogradu sem pa že bil! — Kakšna je razlika med kravo in zajcem? — Zajec je žival! — Kdo je bil Mojzes? — Mojzes pa ne živi več! — Ali veš. da a, tovariša zabodel? — Saj vendar ne bo umrl. 5e bi imel revolver, bi se takoj ustrelil. Saj vem. da me bodo obesili, s srebrno verižico me Dodo cbesili, da se ne bom zastrupil. — Ali veš. kaj je človek ? — Jo, bud rja. jaz vem, da sem človek. — Kaj je dež? — Dež je dež. — Kaj je duša? — J a, hudirja, rad bi povedal, pa zdaj ne vem. Tako je odgovarjal Rafold na vsa vprašanja. Vztrajno je zatrjeval, da ni neumen. Po tem je zdravnik spoznal, da ima tako zvan Inteligenčni kompleks. Ta kompleks imajo ljudje, ki so sicer noimalni. saj Jih je mnogo, kt se razburjajo in začno dokazovati, da niso norci, če jim kdo reče. da so norci. Ob slehrm priliki hočejo pokazati, da so bnhtni Ko je zaropotal na dvorišču avto je Rafold vzkl knil: Ou. kako grmi! Ob zaključku Je psihiater predlagal naj se Rafold internira, ker utegne biti nevaren za okolico zaradi svoje oligofrenosti srednje stopnje, to je imbecilnosti. Imbe-c lni so, kakor je znano, lahko prav uporabni za lažja dela in lahko opravljajo poklice, ki ne zahtevajo inteligenčnega napora. Tako Je tudi Rafold izuven soboslikar in prav priden delavec, kakor so povedale priče. Državni tož lec je predlacral, naj se Rafold internira v zavod, ker nih^e ne more jamčiti, da ne bo ob prvi priliki storil še kaj hudega. Glede na ugodne izpovedi nekaterih, ki poznajo Rafolda te dolgo, je tudi zdravnik menil, da internacija ni potrebna in senat je razsodil da bo Rafold odslej samo pod nadzorstvom svoje matere. Sokolska mladina na gledališkem odru Velik uspeh pravljične igre »Pogumni krojaček" Vič, 9. januarja Mladina viškega Sokola je na praznik in v nedeljo uprizorila z velikim uspehom pravljično igrco »Pogumni Krojaček« v režiji br. Viktorja Ambroža. Z veseljem moremo ugotoviti, da se zna naša mladina spretno sukati tudi na odru m ne samo v telovadnici. Po dveh krasno uspel h telo-vadnJi akademijah in javnem nastopu v proslavo društvene 301etnice kjer je mladina pokazala svoje spretnosti v telovadbi, smo videli, da se more mladina uspešno udejstvovati tud: na gledališkem odru, ne da b* pri tem trpela sokolsKa telovadba. Naša mladina je oba dm javno demantirala mišljenje, ki so ga svoječasno zastopali tehničarji v bivšem župnem tehničnem odboru, da nam je sokolska pro-sveta nepotrebna in da so za to poklicani drugi činitelji. Naši mladini jje potroba ne samo krepkih mišic, marveč tudi srčne in umske omike, k: pa jo lahko doseže samo v prosvetnem udejstvovanju. Najfooljši pripomoček za tako projvetno vzgojo so mladinske gledališke predstave, kjer nastopa rnJadina sama pod vodstvom starejših bratov in sester. Za svojo krstno predstavo v letošnji sezoni si je mladina izbrala Jako vzgojno in poučno pravljično igrico »Pogumni krojaček«. Z veseljem moremo ugotoviti, da je igrica dosegla velik uspeh in so se vsi nastopajoči močno potrudil'., da so svoje vloge podali kolikor mogoče dobro in naravno. Pokazale so se tu In tam hibe, pomisliti pa moramo, da so mnogi prvič stopili na Ta-t jine deske in pred Širšim občinstvom, ki je v častnem številu zasedlo dvorano. Velik je bil trud brata režiserja, saj ni lahko do 25 oseb imeti v svojih rokah in vsakega, posebej poučiti, kako je t raba nastopati na odru. Bratu režiserju se je to pesreč lo in smo mu hvaležni za dve res lepo uspeli popoldanski predstavi. Naslovno vlogo je Igrala mlada telovadka sestra Acia, ki se Je vživela v svojo -lokaj težko vlogo, le v izgovorjavi bi morala biti nekoliko umerjenejfe. in ne tako deklama-torska. Mogočnega kralja SJobodona je prav dobro kroral br. Valič, ki se Je izkazal za Jako dobrega igralca. Ljubka Je bila njegova hčerka Narcisa, sestre Pav-le tiče ve, tako v mimiki in izgovorjavi Dobro se Je postavil dvorni maršal Rodfcna-rinček. br. MIlana fiesnlka, ki pa bi moral biti nekoliko živahnejSi in dostojanst-venejši. Oba ministra sta zadovoljila, prav tako tudi dvorni ziravnk br. Dušana Gabrijevčtča. Obilo zabave Je obujal s svojim nastopom dvorni norce*, br. B. Rač:ča, ki ga je zlasti mladina sprejela 8 živahnim odobravanjem. Obe dvorni* dami s. Zore in s. Čopke sta bili prav dobri. Lepa izgovorjava in primerni toaleti sta Ju močno povzd;gnili. Kapitan Go-ljat. br. Dušana Kovačtča Je bil resničen orjak in je bil v vsakem pogledu na me- stu. Jako zabavna sta bila tudi krojrtč Trska, br Račiča m njegova žena, ses're Sonje Borštnikove. Originalna sta bla tudi tolovaja Ali in Murfi, br. Raasa In Pr.tscha, ki sta zbujala med gledalci obilo zabave m smeha. Kraljevi komomik, br. Gvardijanciča je bilo dober, le smeh jo nekoliko kvaril njegov nastop. Izvrstna je bila Ropotulja, 8. Cvete, le žal, da je zaradi prehitre izgovorjave trpela njrna. sicer zelo hvaležna vloga, V oaon-edju vseh pa je b»l baron Kozorog, br. Bradeška, ki se j6 izkazal k A. jako dober igralec, zlasti v komičnih vlogah, že njegov prvi nastc«p je zbudil med gledalci salve smeha, ki se je potem "topnjeval od prizora do priz~>:a» Njegova izvrstna maska, zlasti pa jecljajoča izgovorjava sta ga napravila izredr.o zabavnega, zato mu je Trdadina priredi la vedno tople in navdušene ovacije. Prva mladinska predstava je dosegla velik uspeh in moremo biti z njo zadovoljni, želimo, da bi naša mladina še nastopala na našom oiru, saj ji je to ne samo v zabavo, marveč tudi v pouk. Vsem nastopajočem, posebno pa br. režiserju Ambrožu, ki se ni strašil ovir in težav. Iskreno čestt&mo in želimo, da našo mladino spet kmalu vidimo na Tal j inih deskah. Led je prebit in le krepko naprej! —rv. Smrt pod vlakom Domžale. 8. januarja Snoči, ko jc odhajal zadnji vlak iz Kamnika proti Ljubljani, je med Jaršami in Grobljami povozil splošno znanega in priljubljenega preddelavca v Kocjančičevi tovarni na Viru g. Komarja iz Domžal. Kako se je zgodila nesreča, ne ve nihče. Komarja so našli mrtvega sredi proge. Tudi se ne ve, ali je Sel nesrečnež sam pod vlak aH pa se je zgodila nesreća. Ker ie imel pokojni pri Kocjančiču dobro službo, je skoraj izključeno, da bi šel prostovoljno v smrt. Se najverjetnejše se zdi, da je prišel po nesreči pod v!ak Domačine, kakor tudi vso okolico je globoko pretresla žalostna vest o tej smrtni nesreči. Pokojniku lahka zemlja, žalujočim naše iskreno soialjel NI TUJA — Sram te bodi, včeraj aem te Vdela z neko tujo žensko! — Ka. šno tujo? Saj Jo poznam že tri leta. PREDRZNOST Na neki gimnaziji so imeli teden dni prosto. Po počitnicah dvila vprašanje razorožitve, medsebojne pomoči in gospodarske ko< peracije. Ali bo pri tem delu Nemčija sodelovala? Na diani je, da je bistvene važnosti za bodočnost Evrope, da se omeji oboroževanje tudi v Nemčiji. Glede ostalih vprašanj bo Nemčija imela svobodno izbiro. Če bi Nemčija odklonila sodelovanje na gospodarskem področju z drug.mi državami in bi raje ostala pri svojem avtarkičnem gospodarskem sistemu, bodo ostale države orgamzirale gospodarsko sodelovanje brez Nemčije Če pa bo Nemčija sprejela vso odgovornost ki je zapopadena v ideji dobrega sosedstva bo deli'a z drugimi državami tudi vse privilegije z jamstvom vred, da bo zaščitena pred napadi. Če se bo Nemčija odločila vstopiti v zvezo evropskih narodov in če bo njeno zadržanje vzbudilo zaupanje vseh. bo morala postati njena zunanja trgovina kar najbolj povezana z izvozom in uvozom v podunavske države. Njeni trgovski stiki s Podunavjem bi morali biti kar najbolj razviti. Ncnvko gospodarstvo dopolnjujejo narodna gospodarstva držav na jugovzhodu Evrope. Naravno je. da ima Nemčija 'evji delež pri trgovinskih poslih s temi državami na evronskem kontinentu. Nemčiji pa bo moralo biti dovoljeno tudi gospodarsko tekmovanje v mednarodnem gospodarstvu, da se ji na ta način pomaga, da se reši iz svojega kontroliranega gospodarstva. Ako bi Nemčija vztraja'a pri svojem dosedanjem stali:ču in bi se še naprej gospodarsko izolirala, bi bila seveda tudi izločena iz mednarodne trgovine in ne bi delila z drugimi narodi koristi, ki izvirajo iz tega Treba pa bo onemogočiti sleherni poizkus, da bi se Nemčija veza'a s sosednimi državami s posebnimi ekskluzivnimi pogodbami, tako da bi bilo svobodno gospodarsko življenje teh narodov okrnjeno. Nihče ne ve. kako ho glede teh vprašanj odločil nemški narod, gotovo pa je, da bi bila Nemčija, v katero vsi ostali narodi v Evropi ne bi imeli zadostnega zaupanja, popolnoma izolirana in obkoljena s sistemom medsebojne pomoči vseh ostalih narodov. Nemčija, ki bi pa uživala zaupanje, bi zavzela mesto, ki ji pripada med vodilnimi narodi v Evropi, če se bo posrečilo Nemčijo po končani vojni pridobiti za te ideje in probleme, tedaj bo storjen že velik korak naprej v prizadevanju, ustanoviti življenja zmožno in mir ustvarjajoča federacijo evropskih narodov. Združene države Evro Pripravljeni moramo biti vsak trenuten skleniti mir z Nemčijo pod temi pogoji, ki bi onemogočili neomejene vojne napade, ki bi pa bili obenem defenzivna obkolitev Nemčije, če bi Nemčija na bistvene po-go-je ne pristala. Nemčija bi imela vse koristi gospodarskega sodelovanja vseh evropskih narodov, toda k temu sodelovanju more biti pritegnjena le pod pogojem, da se v Nemčiji vzpostavijo temeljne pravice, kakor so svoboda besede itd Take temeljne pravice bi morali imeti tudi vsi ostali narodi v zvezi evropskih narodov in bi bile določene v skupni ustavi zveze. Če bi katerakoli od članic zveze kršila zakone in odvzela svojim državljanom temeiine pravice, bi vse ostale takoj izključile to državo iz zveze in bi jo politično in gospodarsko izolirale ter jo prepustile usodi brezpravne države. Ob koncu svojih razmišljanj o bodv>či Evropi pravi VValter Lavton, da bi sklenil mir s Hitlerjem. Goringom, kakšnim Ho henzollercem ali s komurkoli, ki bi imel oblast v Nemčiji, če bi pristal na glavne pogoje, kakor jih je opisal. Združena Evropa bi kmalu rešila vsa gospodarska, socialna in politična vprašanja in bi bila kos tudi vsem drugim problemom izven Evrope, 2509 km je dolg kitajski zid Graditi so ga začeli pod vlado cesarja Šl-Huantija Nedavni dogodki na kitai^ko mongolski meji so znova opozorili svet na moccČ2n spomenik, živeč v ustih ljudi, večn ma samo v prispodobnem pomenu. S'mboličnon označbe »kitajski zid« se ie rososto razumela tako doslovno, da ie recimo rb koncu preteklega stoletja del tiska trdil, da nobenega kitajskesa zidu ni. sicer nai bi na tudi Marco Polo o niem ničesar ne vedel. Od bližine tibetskih gora tja do morske obale se vleče ta prastara stavba v splošnem od zapada proti vzhodu. Od začetka dolin in hribov, preko gorskih grebQnov in planot Iz kamna in opeke so zgradili mogočno ogrodje in ga napolnili z glino Po zidu je vodila prav za prav vojaška cesta. Glavni obrambni pomen so imeli močni stolpi za straže in vojaške posadke Ti stolpi so sploh najstarejši deli vse stavbe Si-Huan-ti pa ni dočakal dograd tve zidu in tudi ni znano koliko so ga do^radli pred njegovo smrtjo Kitajski zd ie bil dograjen v začetku vladanja hanske di- bedeL je imel kratke sanje, podobne halucinacijam. Ne bil bi se več mogel premagati, če bi bil sedel. MoraJ je vso noč hod ti in stati na nogah. Ce ni bil le za hip sedel, bi treno zaspal Potem pa je telo naenkrat odpovedalo. Mož se je po-greznil v trdno spanje, podobno omedJe-vici. Vse to velja seveda za zdrave, normalno razvite ljudi Jasno je pa. da ena pre-čuta noč zdravju ne škoduje. Seveda pa človek ne sme preveč grcati na račun svojega telesa, če 33eno bedi še ni nič hudega, nekaj drugega je pa, če v prečuti noči mnogo p je in kadi. do konca je dolg k'taiski zid v zračni črti nad 2000 kjTL Dela na mnogo ovinkov in njegova prava dolžina znaša blizu 2500 kilometrov. Začetki kitajskega zidu so res pradavni. V zadnji četrtini tretjega stoletja pred Kristusom je zavladal na Kitajskem Si-Huan-ti. zelo energičen mož. zediniteli države, navdušen za vse novo. Med drug m je temeljito omejil moč in vpliv fevdalnih plem čev in utrdil centra no vir irsko moč Državo je razdelil n3 nro\.nce in zgradil mnogo p:' : V ustnem izročilu kitajskega liudstva ie pa zapustil zelo slab glas. ker je dal preganjati Konfuciieve or-vržence in sežeati Konfuciieve knjige. To je pa v oeeh Kitaicev neodoustliiv greh. ki ga ni moeoče zabrisati z nobenimi drugimi dobrimi delL K sreč: S:-Huan-tijeva moč ni bfa dovolj velika, da bi lahko sprav.la s sveta vse spise in rokopise In tako ie v tem dvoboju kulture in nasilja Si-Huan-t: p:d-legel. Učenjake in pisatelje j2 rad pošlial na prisilna dela in teh ie bilo mnogo, ko je začel 1. 214 pred Kristusom na temelju svarilnih sanj graditi velik obramb2n zid proti Mongolom in Tatarom, grozeč m od severa K:taj?ki Baie ie morala ce'a tretjina moških podložn kov graditi ta ogromni zid. Nad sedem metrov ie širok v t:me-ljih, na vrhu pa 4.5 Višina koeba mxi 4 in 9 m In ta orjaški zid se vleče preko nastije v drugem stoletju po Kristusu. Toda temeljni načrt ni bil iznremeni?n Svojega pravega poslanstva na kitajski zid ni izpolnil, ker ni obvaroval Kitajske vpadov bojevit.h sosedov. Kako dolgo lahko bedimo ? Učenjaki so prišli na to, da ne škoduje zdravju, če prebedi Človek eno noč ali ce podaljša običajno 16 urno bedenje na 40 do 42 ur. Navadno bedi človek 16. spi pa osem ur. Zdravju je škodi ji vo šele. če človek dve noči zapored ne spi. Seveda pa lrdiko doseže v tem pogledu tudi večji rekord, kakor se je zgodilo tekmovalcu v Ameriki ki ni spal 90 ur, drugi ga je pa prekosi, ko ie bedel 115 ur. To zanimivo tekmo so imej i v Ameriki 1. 1923. In mož. ki skozi 115 ur ni zatisnil oči. je pripovedoval, da se mu je želela prva noč naporna šele med četrto in peto uro zjutraj. Drugo noč so ga pekle oči, zlasti veke, čutil je kakor da ima prazno glavo n ta občutek je prešel pofasi na vse telo. Tret;"o noč ni mogel op.avljati niti mehaničnega dela. Nobenemu predavanju ali pogovoru ni mogel sledit'. Četrto noč ni mogel več šteti do 20. Čeprav je če zamrznejo vodovodne cevi Večkrat se pripeti, da ob hudem mrazu zamrznejo vodovodne cevi m posledica je, da odpovedo vodovodi, da ostanejo ljudje v hišah brez vode. V takih primerih so si ljudje doslej pomagali s plinskimi ali varilnimi svetilkami. To je bilo pa večinoma združeno z raznimi ovirami, razen tega je pa trajalo precej dolgo preden je bil vodovod popravljen. Lahke se je recimo zgodilo, da so bile med segrevanjem z varilno svetilko vodovodne cevi poškodovane. Potem so bila potrebna težavna in draga inštalaterska dela. Tak način popravljanja navadno ni dosegel zaželenega uspeha, ker ni bilo mogoče segreti vodovodnih cevi v vsej dolžini. Zdaj v času elektrike se rabijo električni transformatorji, če vodovodne cevi zamrznejo. Siemensove tvornice so izdelale za najrazličnejše primere prenosne transformatorje za različne dolžine vodovodnih cevi. Transformatorji se pritrdijo na enosmerni izmenični tok ali na enosmerni vod. Treba je pa paziti, da je kontakt brezhiben. Transformator se pritrdi k zamrznjenim cevem s sponkami. Indija gledana iz zraka Polet nemSke letalke Ellv Rosemaver-Reinhomove skozi troivčno vroč'no in nevarne monsume na 30 000 km do1^ poti ni bil samo velik sport, temveč tudi filmski uspeh Letalka ie Imela s seboj Stir filmske kamere, s katerimi je posnel« krasne report**e. Zdaj so setavtr Iz nuh f'va poučna fimia in posnetke, ki bodo spremlja1! predavanja pogumne letnike. O snema n ni filma med poletom je pripovedovala Rosemaverfeva: Človek mora imeti roke in oči povsod če hoče istočasno piiot rati in obračat1 filmsko kamero na vse stkani, da del p čmobele in barvaste posnetke. Pilot mora biti vedno priprav1 ien na nevarnost, kaiti nikoli ne more vedeti vnaprej, kakšno bo vreme, in kakšen veter mu zapiha nasproti. Dvak/at sem zašla s svoj.m stabilnim letalom v > tajfun« v tako zahrbtne peščene meteže, da je bil polet naporen in nevaren tudi brez filmanja. Pri takih vi-hariih je ozračje polno viage, ki je prav. strup za vsak filmski material. V monsuni u se pogreza letalo, premetava ga z ene strani na drugo, tako da niti s prožno pritrjeno kamero ni mogoče delati strogo navpičnih posnetkov. Namenoma sem pust la v filmu nekaj metrov teh raztresenih in razmazanih slik monsuma, da bi Laik videl kako viaž,je se zna peščeni metež igrati s človekom in letalom. Daije pripoveduje letalka koliko pozornost je vzbudilo njeno letalo Messerschmidt v Indiji, kjer imajo angleška letala so leseno konstrukcijo, in zakasnevajo za točn mi holandskimi in nemškimi letali večkrat tudi osem dni. C pij v velblodjih vampih Tihotapci mamil so zelo iznajdljivi in pomagati si znajo na vse načine V Ženevo prihajajo zopet poročila o tihotapstvu mam 1 in velikih zaplembah te tihotapske robe. Zadnje poročilo je prejela opijska komisija Društva narodov iz Egipta. V njem so zanimivo opisane metode tihotapcev mamil Osrednji urad za zat ranje trgovine z mamili v Kairi je v začetku oktobra zvedel od poveljnika obmejne policijske čete, da tolpa tihotapcev že delj časa prenaša znatne količine mamil v dolino Nila preko Sinaje. Tihotapska roba je izvirala več noma iz Palestine. Vse prizadevanje carinskih oblasti na meji je bilo zaman, tihotapcev ni bilo mogoče izsledit . Tihotapstvo se je vedno bolj širilo. Končno se je pa le posrečilo odkriti trik tihotapske tolpe in sicer s pomočjo izdajstva enega izmed t hotapcev samih. Mamila so spravljali tihotapci čez mejo v vampih velblodov. Mamila so spravljali v cinkaste valjčke, le-te so pa potiskali velblodom s hrano v gobce, da so jih požirali. Velblode. ki so ostali navzlic tej nevarni proceduri še nekaj časa živi, so hitro odgnali čez mejo v Nilsko dolino kjer so jih takoj pobili. C nkaste posodice z mamili so brž izročili zaupn'kom. meso ubitih velblodov so pa prodaiali poceni aH pa dajali zastonj siromakom. Ko so oblasti prišle tihotapcem na sled 1 sc dobile vse obmejne straže povelja, naj 1 strogo pazijo na vsakega velbloda. Zadnje dn. oktobra je egiptska policija zvedelo, c'a so trije možje s šestimi vel blodi zapustili Palestino in da hočejo pretihotapiti čez mejo večjo količino mam 1. Velblodi so prispeli v El Kantaro. kjer jih je spoznala karantenska postaja za zdrave. Zato jim je dovolila nadaljevati pot. Na postajo sc pa takoj prispeli obmejni policist, in začeli iskati gonjače velblodov. Toda ti so bili najbrž pravočasno opozorjeni na pretečo nevarnost in izginili so brez sledu. Policistom so se zdeli sumljivi velblodi, čeprav niso kazali nobenih znakov bolezni. Žalostno so povešali glave in čeprav so b li videti lačni, niso hoteli ne jesti ne piti. Policijski uradnik je predlagal beduinu kl je pazil na velblode 10 funtov za enega velbloda čeprav je bil vreden komaj dva funta. Beduin je vlbloda seveda rad prodal. In v velblodih so res našli c nkaste posodice z mamili. Cez nekaj dni so zadržali na meji še več sumljivih velblodov. Skoraj v vseh primerih je šlo za tihotapstvo mamil. V zadnjih štirih primerih so naši. v 9 velblodih 248 posodic s 44 kg opija. V El Ariši v treh velblodih SI posodic s 15 kg hašiša, potem v štirih velblodih 34 posodic s 6 kg opija ln pr zadniem transportu v treh velblodih 83 posodic z 8 kg h&šiSa. Pisateljska nadarjenost in šola Selma La^erlSfova slavna švedska pisateljica, v šoli nI dosegla posebnih uspehov, kakor jih niso dosegli mnogi drug: slavni ljudje. Bila je že v višjih razredih učiteljišča ko so bile njene profesorice z njo zelo nezadovoljne, ne samo v slovnici, temveč tudi glede sloga Nek^č je pisala nalogo, ki je bila tako slaba da ji je morala dati profesorica nezadostno Profesorica je izjavila, da Lagerlofova snloh ne zna pisati šveđščine. V materinščini in slogu je bila imenovana Ko sta ravmteh in razrednik sporočila izid konference dliaki-njam. je m^ada Selma med odmorom izginila iz razreda. Tovarišice so 1o iska^ ln jo slednjič našle vso ohjok^no v obla-čilmci »Jim že dokažem, da znam pisati švedsko.« je vzkliknila pritatelileam k; so jo prišle tolažit »Ka1 pa misliš napisati*« so to vprašale »Boste že videle,« je odgovorila Selma, Iz Metlike Selma Legerlofova In čez nekaj tednov jim je prinesla pokazat osnutek s^ojrga romana »Gosta Berling«. To je bil roman, ki je prinesel pisateljici svetovno slavo. Profesorice učiteljišča so pa potem zatrjevale o nji: »Saj ;mo vedno govorile, da bo v življenju mnogo dosegla. Zlasti njen slog je bil zelo originalen.« — Predavanje. V petek dne 12. t. m. se vrsi ob pol 18 uri v prostorih ljudske šole predavanje o obvezali telesni vzgoji naroda Vabljeni! — potreba prijave. Vsem trgovcem, in-dustrijcem in obrtnikom je trena do 31. januarja t. 1 občini prva vi ti pridobnino, ploskovno prometni davek in rentnmo za L 1940 Od prijave so tzv-zeti le oni, ki pavšalno plačujejo davek. — Uradne ure občine MeMIka-mestO. Naprošeni sme objaviti, da trajajo uradne ure mestne obline od 8. do 12. ter od 13 do 16. ure. Za sprejemnnje strank so določene le dopoldanske ure! — Sejem v Meti:Ki. v torek 9, t. m. bo konjski, živinsk in kramarski sejem. — Sokolski orkester. Redne vaie sokolskega orkestra se bodo vršile odslei rodno vsak torek in petek ob 20 ur: v glasbeni sobi sokolskoga doma Članstvo, ki je vešče v ieranju kakega instrumenta se vabi k priiavi in sodclovmuj Za m1r»i?e člane in naraš^ai — prvenstveno za one. katerih staino bivališče ie in ostane Metlika — bo prirejena sokolska slasbena šola v zvezi z brezplačn m poukom v grs'a-nju Prijaviti se je pri predsedniku glasbenega odseka br Mirkotu TranvMisu kjer dobe prijavljeni nadat ina navodila Z vi-jolinskim poukom se bo pričelo takoj. Iz Slovenioradca — Izžrebane srečke efektne loterije Sokolskega dru-tva v Slovenjem Gradcu. V nedeljo M decembra se je sesta'a komisiji loterijskega odbora ki so jo tvorili člani Sokolskega dru'tva gg. Debe'ak Alfonz, Cajnko Vinko. Kokolj Karlo. Roinik Ivan, Justin Drago ter javni notar g. M:irjan Belic iz Marenberga zastopnik ob'asti pa g Kamenik Ignac. Kmalu po 14. uri je otvo-ril žrebanje javni notar g. Marjan Belle ter pozdravil odbornike in vse navzoče Po njegovih besedah se je pripravilo vse za žrebanje ki se je vrš:lo od majhnh do večjih dobitkov avto je zadela zadnja izžrebana številka Glavnih 10 dobitkov: — 19243 avto, 33ro motorno kolo. 12767 šivalni stroj, 19512 spalnica. 15848 kuhinjska oprema, 18374 moško kolo. 2261 žensko kolo, 13962 plug. 10101 foto aparat 1348 volneno b'ago za mo?ko obleko. Številke manjših dobitkov, ki jih je do.ga vrsta, so rta. razpo'ago v Sokolskem dru'tvu. Izžrebani dobitki se lahko dvignejo do 29. februarja pri Sokolskem društvu v Slovenjem Grad-cu.__ DRAG K02UH — To je krasen kožuh, koliko je pa stal? — En sam poljub. — Ki si ga dala svojemu možu? — Ne, ki ga je dal on naši služkdnjt E. C. Bentley: 201 ,Skok tkezi okno* ROMAN — Zakaj vas je pa to presenetilo? — Mislila sem, da ima moj mož doma le malo denarja. V nedeljo zvečer, tik preden se je odpeljal z avtomobilom, je prišel v mojo sobo, kjer sem sedela. Zdelo se je, da ga je nekaj razburilo. Vprašal me je, da-li bi mu mogla do drugega dne posoditi nekaj bankovcev ali zlata. Bila sem presenečena, ker sem vedela, da nikoli ni bil brez denarja. Vedno je imel -pri sebi v žepu sto funtov ali približno toliko. Odprla sem predalček pisalne mize in mu dala vse, kar sem imela. Bilo je kakih trideset funtov. — Ali vam ni povedal čemu jih potrebuje? — Ne. Spravil je denar v žep, potem je pa dejal, da ga je Marlowe pregovoril, da bi se odpeljala z njim v avtomobilu na izprehod, češ, da bo lahko potem spal. Gotovo veste, da je vse noči slabo spal. Potem je odšel z Marlovvom. Zdelo se mi je čudno, da potrebuje v nedeljo zvečer denar, toda na to sem hitro pozabila. Do danes na to niti pomislila nisem. — To je bilo res čudno. — je dejal Trent in se zagledal v daljavo. Cupples je začel s svojo nečakinjo govoriti o pripravah za sodno obravnavo. Trent je pa stopil k Marlowu, ki se ie nočasi izprehajal po travniku. Zdelo se je, da bi bil mladi mož najraje govoril o obravnavi, ki ga je čakala. Čeprav se je zdel še vedno utrujen in nervozen, se je vendar pokazalo, da ima humor, ko je opisoval nerodnost mestne policije in doktorja Stocka. Trent je počasi napeljal pogovor na zločin in Marlowe je zopet postal resen. — Bunner ml je povedal svoje mnenje, — je pripomnil, ko je Trent namignil na Američanovo teorijo. — Nisem prepričan o tem. kajti ta teorija ne more pojasniti vprav najbolj čudnih okolnosti. Živel sem dovolj dolgo v Ameriki, da vem, da taka melodramatična osveta ni izključena. To je celo značilna lastnost nekaterih ondotnih organizacij. Američani imajo za to talent in nagnjenje. Ali poznate Huck-Ifcberrv Finna? Najbolj ameriški v tem ameriškem romanu je težavni in romantični načrt Toma Savyera rešiti zamorca Jima in ta načrt je potreboval za svoje i'resničen je več dni, čeprav bi bilo lahko vse opravljeno v dvajsetih minutah. Gotovo veste, kako imajo Američani radi lože in bratovščine. Vsak dijaški klub ima ta ina znamenja. Gotovo ste ie slišali o pokretu Know-Hothing in o Ku-KIux-Klanu Ustanovitelji mormonske države so imeli v svoiih žil*h najčistejšo ameriško kri in veieli so kaj delajo. To jc vedno isto duševno razpoloženje. Jaz presojam te stvari resno. Toda to duševno razpoloženje je lahko selo slabo, če se združi z zločinom, grehom ali recimo samo z razkošjem. Vendar pa imam nekaj respekta pred prizadevanjem naoraviti življenje zanimivo navzlic vsej civilizaciji. Toda, da se vrnem k stvari: Ali mislite, da bi take grožnje, kakor domneva Bunner. na Mandersona vplivale? Saj bi bilo zelo čudno, če bi vas opolnoči poslal z doma. — Ob desetih, da govoriva točno, — je odgovoril Marlovve. — Pa tudi če bi me res potegnil iz postelje o polnoči, bi ne bil presenečen. To se je ujemalo z vsem drugim. Manderson je bil — v duhu narodnega okusa — zelo vnet za dramatično inscenacijo. Bil je povsem zadovoljen s svojim slovesom, da se navdušuje za vse nepričakovano in da gre brezobzirno za svojim ciljem proti vsem nasprotnim nazorom. Naenkrat je hotel imeti vesti od tistega Harrisa ... — Kdo je ta Harris? — mu je posegel v besedo Trent. — Tega nihče ne ve. Niti Bunner ni nikoli ničesar slišal o njem in ne more si misliti, za kakšno kupčijo naj bi bilo tu šlo. Vse, kar vem, je to, da sem moral med svojim zadnjim potovanjem v London rezervirati za ponedeljek kabino na ladji za nekega Georga Harrisa. Vse je kazalo, da bi bil moral Manderson naenkrat dobiti od Harrisa vesti, ki so bile preveč zaupne, da bi jih mogel brzojaviti. In ker takrat ni vozil vlak, sem bil poslan, kakor vam je gotovo znano ... Trent se je ozrl, da bi pogledal, če ju kdo posluša, potlej je pa resno pogledal Marlowu v oči. — Rad bi vam povedal nekaj, česar gotovo ne veste, — je dejal mirno. — Martin je ujel nekaj besed iz vašega pogovora z Manrlersonom na sadnem vrtu, preden ste se odpeljali. Slišal je, kako ste dejali: Ce je Harris tam, je vsak trenutek dragocen. Gospod Marlowe, vi dobro veste, kakšno je moje poslanstvo. Preiskovati moram tu in ne smete biti užaljeni. Rad bi vas vprašal, če hočete tudi zdaj vztrajati pri trditvi, da o tem niste ničesar vedeli. Marlowe je odkimal z glavo. — Zares ničesar ne vem. Nisem užaljen in vaše vprašanje je čisto v redu. To, kar sva govorila, sem že povedal uradniku. Manderson mi je čisto odkrito priznal, da mi ne more vsega povedati. Od mene je zahteval samo, naj poiščem Harrisa in naj mu povem, da bi Manderson rad vedel, kako stvar napreduje in da bi se od njega vrnil s pismom ali ustnim sporočilom. Rečeno mi je bilo, da se Harris morda sploh ne bo odpeljal. Če bi se pa odpeljal, »je vsak trenutek zelo važen«. Zdaj sem vam povedal vse, kar vem o tem. — To se je zgodilo, preden je rekel svoji ženi, da se hočete ob luninem svitu odpeljati z njim v avtomobilu na izprehod. Zakaj je zatajil vaše poslanstvo? ^ladi mož je skomignil z rameni. — Zakaj ? O tem vem prav toliko kakor vi. — Zakaj, zakaj? — je mrmral Trent, kakor da govoriš am pri sebi, — zakaj je to zatajil goLpe Mandersonovi ? — Ozrl se ;e na Marlowa. — In Martinu, — je pripomnil hladno. — Pravil mu je isto. Trent je naglo zmajal z glavo, kakor bi hotel reči, da o tem ne bo več govoril. Iz naprsnega žepa je potegnil dva ozka listka belega nepopisanega papirja. — Poglejte tale dva koščka papirja, gospod Marlovve, — je dejal. — Ali jih niste že nekje videli? Ure«uje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno* Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani