tedensko glasilo delovnega kolektiva iskra _ INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMU NIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ SINDIKAT o novi organizaciji podjetja Sindikalni odbor je na svojem zadnjem sestanku, 15. septembra razpravljal o novi organizaciji v podjetju1. Uvodno obrazložitev je podal tov. Boris Kry- Člani delavskega sveta tovarne elementov za elektroniko so si v odmoru zadnjega zaseda* nja ogledali najprej oba obrata v šiški — »Feriti« in »Magneti«, nato pa objekte, kjer se uresničuje davna želja cfbeh kolektivov — nova tovarna magnetnih materialov Izgradnja tovarne feritov in magnetov Tako za proizvodnjo feri- tehnološkim pripravam za zagotovimo vsaj osnovne tov kot magnetov je bilo iz- rekonstrukcijo proizvodnje. možnosti iza zasilen pričetek delanih mnogo predlogov za Toda časovna razlika med- nove proizvodnje, "Tako reši. njuno rekonstrukcijo, vendar projektiranjem in začetkom tev, čeprav zasilno, pa je bila sta realizacij o dočakala le izgradnje je povzročila tudi mogoče uporabiti le za ferite. Zadnja projekta, ki'sta bila neugodne ' spremembe. Na- ker je bil objekt za magnete izdelana v letu 1963 in sicer knadno sprejeta koncepcija v še večjem zaostanku glede za ferite v februarju ter za enotne gradnje tovarn v šiški gradbenih del. magnete v novembru. je povzročila določene podra- Zaostanki pri plačilih ter _ žitve pri gradnji in nabavi nadaljnja omejitev investicij šele leto dni po izdelavi opreme. Uvozna oprema je vlaganj, v februarju tega xi. HHHS x v t- H elaboratov so bili slednji pri bila zagotovljena šele v mar--leta šo nadaljevanje izgrad. j» ra« cm m «Mfcg** * MS | IfrgSMftftA« ir.enti, TEN, Aparati,,, Avto- nosti združenega podjetja. in| elektrika), za drugo pa ostalih organizacij. ifgpSbs , m ..._. manjše enote. - Organizacija v sestavu na PnPrayab za ¡¡ggl združenega podjetja posluje štufek. Po novem zakonu o podjetjih so možne štiri organizacijske oblike, v združenem podjetju. Podkomisija za Statut, katera je zadolžena, da obdela predlog za novo organizacijo podjetja, je izdelala predlog — oziroma material o vseh 4 variantah. Ta material je bil dostavljen vsem enotam v podjetju z namenom, da ga proučijo in podajo nanj svoje mnenje, katera od variant bi bila za naše razmere najbolj primerna. Omenjena komisija je imela po vseh enotah podjetja sestanke z upravami enot in političnimi predstavniki, da se vsestransko pogovorijo o novi organizaciji. Rezultat teh . posvetovanj V primeru, da orgahdzaoija je,-da so se posamezne eno- ne more poravnati obvezno-te odločile za variante v sti iz (pogodb jih mora po-Združeno podjetje in v Pod- kriti združeno podjetje oz. jetje z enim žiro računom in, drage organizacije. Po tej samostoznimi obračuni po varianti je posamezna orga-enotah. Za prvo eo se odlo- nizacija .ina ravni samostoj- dar-kljub časovni razliki med njen ’ustrezen sporazum z del, ki šo-bili kljub neplača- izdelavo in odobritvijo se je inozemskim dobaviteljem, nim uslugam dotlej deloma V Pravočasno smo predložili ko- še pripravljeni izdelati naj-, ^ a Plll|| Tovarni elementov se je for- mercialnoAehnično dokumen- nujnejše, so povsem prene- Po prvi varianti so organi- ¿gg gospodarskem planu; ki mirala skupina sodelavcev, tacijo. To nam je omogočilo, hali, tako da smo bili odtlej zaetje -pravne osebe, samo- mora v skladu ž gospo- katere naloga je bila - pomoč da smo prvi v celotni Iskri navezani le še na,lastne šile. stojno delijo idohodek, po* darskim planom združenega’ kapitalni -izgradnji pri izvaja- zagotovili uvoz opreme. Ca- V tem.času je bila v izva- podjetja. Združeno podjetje nju investicijskega progra-: špvni presledek med projek- janju le montaža peči, ki smo itna svoje:'sklade, M lahko ma. Ta delitev dela, ki smo tiranjem in realizacijo naba- jo forsirali, kljub temu da tudi kreditirajo posamezno jo samoiniciativno predlagali, ve. pa je znatno vplival na med montažo še nismo imeli organizacijo* (tovarno) v se- je bila potrebna glede fla PPvišanje” cene uvozne opre-'zagotovil o možnosti plačila. Izgube orga- preobremenitev osobja KI, me, Zaostajala je tudi dobava nlzacij v sestavu se krijejo istočasno pa je sodelovanje Dograditev obeh obratov je inozemske opreme, vendar po vrstnem redu: iz rezerv- zagotavljalo bolj dinamično bila predvidena za zadnji največ zaradi neplačane čari-1 nega sklada organizacije, operativo. Strokovni kader v kvartal 1964. leta, vendar so ne in ležarine. Zaostanki, ra- podjetja ali druge> organiza- obstoječi proizvodnji s tem že pred napovedanim rokom čunaniv dnevih najprej, kas. cije, sredstva se morajo tudi ni bil dodatno: obreme- nastopile prve težave in roki neje v tednih in slednjič še vračati, če ni. kako druga- njen in je svoje sile lahko so bili prekoračeni. :. v mesecih, so skupno povzroi. če določeno. Združeno pod- pOSvetil vzdrževanju proiz- šele oktobru je pričel nem. -Cifi dejansko večje zaostan* (Dalje na 8, strani) vodnje v starem obratu in ški dobavitelj dobavljati opre- ke glede na začetek poskus- mo in prejeli smo najprej ne proizvodnje kot smo pred-materiaj za tunelne peči, kar videvali. To se odraža že v . je omogočilo, da smo lahko drugem rebalansu proizvod, zimske mesece izkoristili za neMa programa za tekoče go. postavljanje peči. V začetku spodarsko leto, ko smo zniža-Dne 20, 9 :Vj.965 je našo to- organiziran kratek razgovor s razlikuje od njihovega. V dr- 1965. leta ^mo zaostajali za d planirane količine ferita od varno v 'Kranju obiskala de- predstavniki organov del. žavah iz katerih so bili- po- predvideno dinamiko izgrad- 100 na 50 in :še nadalje na legaeija slepih, ki. so jo se- samoupravljanja,'odgovornih samezni člani delegacije se nje že za 6 mesecev, t. j. ca. 30 ton. Začetek poizkusne stavljali zastopniki Zveze sle- služb in predstavniki DE v invalidi zaposlujejo v poseb- praktično za čas, v katerem' proizvodnje' je 'moral biti pre* katerih so zaposleni slepi in- *>¿1 invalidskih delavnicah v smo predvidevali prvbtno ■ stavljen na zadnji kvartal te* validi. Gostje so se predvsem katerih so ločeni po vrsti in- vsa montažna dela za uvozno g? leta. Ob popolni zaustavit . " .. 1 j, p . validnostl. Prav- tako je za in domačo opremo. |§i vi investicij smo bili brez zaiumab. za način zaposlova- invalidsko delav- Zaradi restrikcije investi. toka, vode, stisnjenega zraka, ravnavajo ' obveznosti do družbe, same razpolagajo s skladi, .sklepajo pogodbe, imajo svOj žiro račun in razpolagajo s sredstvi poslovne- stTvu ‘ m>dietia' ga sklada. Pravice in . dolž- - P J J ’ jaosti so podane s statutom podjetja. Organizacije v sestavu 'združenega podjetja samostojno sklepajo pogodbe z drugimi partnerji z obveznim pravnim učinkom, ' tudi če pogodbe niso v skladu s sklepi združ. podjetja. Obisk tuje delegacije slepih Pih Poljske, Bolgarije, Nemčije, Češkoslovaške in Jugoslavije. stavidkov° torame^obtekSu sl®piil invalidov, delovni točno predpisan način cij in pomanjkanja finatfič- tehnoloških instalacij itd. Ne. vsa tista invalidska delovna ucme^' udejstvovanje v druž. proizvodnje, odnosno artikel, nih sredstev je ob nastopu dokončana je ostala celo mesta na katerih so zano- ben° Političnih organizacijah ki ga lahko izdelujejo. Gost- novega leta izvajalec gradbe- montaža tunelnih peči, kate- sleni slepi invalidi V razgo- >n organih delavskega samo- je so zelo odobravali zaposlo- nih del slednja ustavil in le rih dograditev je odvisna le toru z našimi slepimi invalidi upravljanja, kakor tudi o pro- vanje invalidov med zdrave posamezna dela so bila zaradi od plačila doslej izvršenih del >o se gostje v podrobnosti za blemih s katerimi se srečuje, delavce, ker s tem v veliki nastopa bližajoče se zime inozemskih monterjev, nimali za delovne' operacije i° gospodarske organizacije, meri odpadejo razni komplek- bodisi zaključena ali vsaj za- Izdelali smo minimalni pro- Ifci ja opravliaib in za proble’ ki zaposlujejo slepe invalide, si in občutki manjvrednosti. silno” urejena. V januarju gram za zasilno ureditev no. ‘me s katerimi se srečuieio Na koncu so se gostje smo sklenili angažirati svoje vetfa obrata in pri tem smo 'Ki svojem delu Zastopniki delegacije so se prisrčno zahvalili za pri- kvalificirane delavce ter v upoštevali le tista dela, ki b1 * ' ■ zelo: pohvalno izrazili o na- jateljski sprejem, ter želeli lastni režiji nadaljevati delo nam zagotovila kapaciteto j»*0, končanem obisku inva- činu zaposlovanja invalidov, -našemu kolektivu še obilo de. tam, kjer je bilo to najnuj- 10 ton ferita, mesec v zad-tudskib delovnih -mest je bil zlasti še slepih, ki se v celoti lovnih uspehov. G. nejše in najbolj potrebno; da (Dalje na 3. strani) Osemmesečna proizvodnja Tovarna Plan v 000 Izpolnitev v 000 1 % Elektromehanika 11,731033 8,990 924 76,8/ Elementi 4,266.903 3,918.529+ 91,6 Avtomatika 3,235.225 3,305.006 102,2 RA-sprejemniki 2,531.998 2,112.944 83,4 Aparati 2,742.038 2,291.388 83,6 Avtoizdelki 5,235.730 4,716.510 90,1 Elektromotorji 1,361.197 1,232.803 90,6 Naprave 1,242.900 646.132 52,0 Elektronika 1,222.968 921.920 75,4 Kondenzatorji 1,546.919 1,330.335 86,0 Instrumenti 1,000.727 952.264 95,2 Polprevodniki 1,110.158 892.973 80,4 Usmerniki 942.506 802.745 85,2 Mikron 523.750 282.854 54,0 Skupaj podjetje 38,694.052 32,397.327 83,7 Zakaj zastoj v Semiču Izredno težaven proizvodni lizirane. proizvodnje in celo imajo visok delež uvoznega položaj tovarne kondenzator- v prihodnje kratko malo materiala, jev v Semiču, ki ima svoj ustavi nadaljnjo proizvodnjo. za navedeno proizvodnjo vzrok v pomanjkanju uvoz- V tej zvezi smo naprosili nam je bii0 pQ planu dod'_ nega reprodukcijskega mate- direktprja tovarne v Semiču ijenih 422 milijonov deviznih riala, je narekoval UO in DS Franca Koširja in direktorja dinarjev za uvoz repromate-podjetja, da se posebej zani- nabavne organizacije Vlada rialaj kar w z zalogami iz mata za problematiko nabave Sodina, da osvetlita vsak s prejšnjega Teta zadostovalo v tej tovarni in pregledata svoje plati problematiko pro- Spričo zapoznelega podpisa možnosti za nadaljnje nor- izvodnje oz. nabave potreb- pogodbe z Jugobanko in dru-malno obratovanje. V Šemi- nih uvoznih materialov. gjjj težav smo bili letos veš ču namreč že skoro dva me- Direktor Franc Košir je gas prikrajšani pri uvozu re-seca miruje prizvodnja Ion- povedal'naslednje: promateriala, kar je razvidno častih in cosinus fi konden- Letošnji proizvodni pro- iz naslednje primerjave. 1 zaforjev, -nevarnost pa je, da gram tovarne^ kondenzatorjev bo ob koncu meseca večina v Semiču je bil po rebalan- Januarja smo pre- delavcev v tej tovarni brez siranem planu predviden v jeli*za Sin 17378466 deta. Tovarna, ki je vseskozi vrednosti 2 din pol _ milijardi Februarja 16,596 776 v redu izpolnjevala svoje dinarjey. Sam proizvodni Marca , 22824113 proizvodne obveze se je zna- plan je bil postavljen preceja Aprila ' •, 20 733 424 šla v položaju, da brez svoje nižje od tržnih zahtev, ker jyjaja 27 747 022 krivde zniža osebne dohodke smo morali črtati proizvod- Junija 7*487066 .zaposlenih na odstotek rea- njo tistih kondenzatorjev, ki jujjja 9^785 809 Avgusta^ 7,349.378 reševanju prob tudi za sodelovanje pri arda in življenskih razmer V razgovoru z dopisnikom »Oslobodjenja« in »Dela« je predsednik Zveze .sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič-Tempo med drugim povedal tudi tole: »Gospodarska reforma zaostruje pogoje gospodarjenja prav za tiste gospodarske panoge, ki eta jim integracija in specializacija v ■proizvodnji edini izhod iz nizke produktivnosti! S tem-gospodarska reforma nujno pospešuje procese integracije. Ti procesi pa nujno peljejo v delitev-trga. Mislim, da bo integracija te vrste pozitivna. Po navadi sodimo, da bo to privedlo do monopolizma. Pri nas pa ne more priti do monopolizma,' če se vključimo v mednarodno tržišče, kep to pomeni, da bo- v avgustu 1965 Kot za julijske OD, bo morda zanimiv tudi pregled višine izplačanih OD za avgust. Najnižja izplačila so imele: Elektromehanika, RA sprejemniki ter Polprevodniki. Realizirani odstotek OD že vsebuje julijsko povečanje neto OD, razen pri »Napravah«. ■ | Enota OD v «/o Elektromehanika 80 Avtomatika 100 Elementi 100 Avtoelektrika 86,4 Aparati 92,83 Elektromotorji 100 Naprave (+5.000) 80 Kondenzatorji 90 Elektronika 92 ■Instrumenti 100 Usmerniki, 100 Polprevodniki 82,5 RA sprejemniki - 80 ZZA 100 PSO 100 Uprava - 90 ŠC 90 mo s tem odstranili carinske ovire, potem pa bodo naši proizvajalci v’konkurenci na mednarodnem tržišču, kakor bodo tudi tuji proizvajalci konkurirali' pri nas doma. Vzemimo črno metalurgijo. Ta je kljub' vsemu odporu obdržala določeno integracijo; ima svoje'Združenje in v okviru tega združenja spremlja trg. Posamezna podjetja ne morejo spremljati trga, ker je to drago in skorajda nemogoče, če pa pogledamo kje je poglavitna slabost naših podjetij, jb najdemo v planiranju, ki , mie spremlja gibanj na trgu in ni zasnovano na njem. Ali pa tovarne televizijskih sprejemnikov. Mislim, da imamo štiri tovarne, ki hočejo vse po vrsti proizvajati kompletne televizorje; produktivnost je povstfd nizka, proizvodnja majhna, investicije pa velike. Te tovarne bi lahko povečale proizvodnjo in zmanjšale stroške. Ko smo v centralnem svetu govorili z njihovimi predstavniki, so rekli, da imajo samoupravljanje, ki določa proizvodno politiko. Takrat so te; tovarne dobivale surovine po 800, svpje proizvod^ pa so izvažale po približno 1500 din za dolar. Zdaj, ko so se : le delno zaostrili njihovi gospodarski pogoji ter so se surovine podražile, izvozne premi je pa ostale iste, šele zdaj so začele te tovarne govoriti o sodelovanju. To pomeni, da so šele zdaj segle čez okvire .komun in republik, . če jim .klj-ub- temu.. ne uspe, zdaj, jim bo uspelo čez leto ali dve, ko se bodo ponovno zaostrili .pogoji gospodarjenja. V če ne spoštujemo gibanj na trgu, se začenjajo komune in republike zapirati ,v svoie okvire hkrati - na se pojavlja - šovinizem. Z zaostritvijo pogojev gospodarjenja, naj gospodarska reforma privede do jugoslovanske integracije. ‘ na ekonomski osnovi, na bazi čedalje večjih rezultatov v produktivnosti do čedalje višjih osebnih dohodkov delavcev in do- -višjega standarda. Gospodarske organizacije 'smo spravili v polo-žaj, ko samostojno, delijo _dohodek na rikumuldbijo in osebne dohodke. Tiste-gospodarske organizacije, ki bodo zviševale osebne dohodke n škodo akumulacije, bodo v prihodnjih. letih prihajale v čedalje težji položaj. Lahko še zgodi, dá bo to ali ono podjetje imelo izgubo in bo potem prosilo za kritje, se pravi, da smo že s tem zadali, sindikatu nalogo, naj se bori na tem področju in opozarja delavce, naj ne povečujejo' osebnih dohodkov na račun akumulacije. Vprašanje je,-ali se ' bo-komuna odločila zar likvidacijo delovnih organizacij, ki : poslujejo z izgubo‘ ' ali pa, za njihovo rekonstrukcijo. To je njena stvar. Ne smemo poza-, biti, da; Je- zamrznjeni kapital; pogosto mogoče ! rentabilno aktivirati z dodatnimi vlogami , bodisi s tehnologijo, s prekvalifikacijo r zaposlenih itd. če se bo komuna odločila za saniranje določenih organizacij, lahko začasno zagotovi tudi možnost zá. višje osebne dohodke, da obdrži delavce, -vendar naj komuna to sama pretehta, in sicer pod pogojem, da se bo produktivnost povečala in da komuna ne bo več krila izgub. . Sindikati iič družbene organizacije se morajo udejstvovati povsod tam, kjer se urejajo družbeni in .ekonomski odnosi v našem gospodarskem in družbenem sistemu. Spričo tega je naravno, da marajo biti sindikati sposobni in usposobl jeni za od-focanip. o rrosoodanskih o>o- gojifa v zveznem merilu, o pogojih na trgu, o cenah, davkih itd., zakaj od tega so odvisni odnosi pri delitvi družbenega proizvoda med deli delavskega razreda po gospodarskih panogah. Toda sindikati morajo'’biti sposobni tudi za sodelovanje pri reševanju problemov standarda in življenjskih razmer ljudi, se pravi vsega, o čemer se odloča v okviru komune. Pri jem gre za cene in gdspodarške pogoje komunalnih in družbenih dejavnosti, za formiranje realnih zaslužkov itd. Poglavitno mesto, kjer naj se razvije dejavnost sindikata, je sindikalna podružnica v delovni organizaciji. Tu se oblikujejo družbeni; odnosi, odnosi pri- delitvi med posameznimi deli delovnega kolektiva v ekonomskih enotah in med .posameznimi delavci. V kapitalističnem., sistemu .se sindikati borijo’ za višje mezde, skrb za produktivnost pa prepuščajo delodajalcem, V našito , razmerah pa se morajo ¡sindikati ,bori4 tako za višje OD kakor za večjo produktivnost, ker ‘delovni ljudje sami upravljajo svoja ■podjetja in razpolagajo s celotnim ustvarjenim ’ dohodkom; Zato naj sindikat v takih-pogojih zahteva od svojega strokovnega 'vodstva, da v določenem roku ustvari pogoje ; za. večjo produktivnost in js tem zagotovi možnost za višje osebne dohodke vseh zaposlenih. Naj navedem, primer: Pred kratkim sem bil v nekem podjetju. Neka delavka me je vprašala, kako se da živeti s 15,000 din na mesec. - Že pet let imam ,15.000 din mesečnega dohodka, je rekla. Odgo-. voril sem ji, da s 15.000 din res rie mote živeti, če bi bil jaz,- v sindikalni podružnici, bi od strokovnega’ aparata kot osnovno .¡.zahteval,, maj pripravi rešiteif, po kateri ne bo mogel nihče, v podjetju prejemati, 'manj kot recimo 30.CKTO din ntfcsečno. Sindikat Redna proizvodnja 'terja mesečno približno. 38 do 40 milijonov din iepromšteriala v meescih junij, julij in avgust pa smo dobivali komaj 7 do 9 milijonov dinarjev ali vsega skupaj v osmih mesecih 129,902.054 dinarjev, to je 30 % pogodbene vrednosti. Če bi torej hoteli do konca leta realizirati proizvodni, program iii si zagotoviti proiz-’ vodnjo tudi v januarju mesecu prihodnjega leta bi morali uvoziti še 85 % manjka-' jočega repromateriala. Omenjene ■ težave so nas prisilile^ da smo uvažali le tis ti. material, kjer je bil uvozni delež minimalen in zaposlena večina delavcev. Vrednostno je proizvodnja po posameznih mesecih potekala takole; din , Januar 166,667.736! Februar 169,968.388 Marec 168,005.928 April , 152,186.367 Maj 162,460.145' Junij 166,384.448 Julij 130,302.291 Avgust ._____________161,387.604, Skupaj 1.277,363.009! V septembru bo realizacija še’slabša — saj predvidevajo Romaj 100 milijonov dinar-, jev. Da bi. vsaj delno rešili p» blem pomanjkanja roproma-.teriala smo v prvi.lfazj določili, da naj delavci izrabijo vse letne dopuste in nato temeljito analizirali Stanje; zai. log repromateriala ter z. te" zanjem papirja ; znižali; ne-kompletirane zaloge. Ker,se položaj kjjub temu. mbistoer no zboljšal, smo žnižaBj,število zaposlenih za . 42 oseb, Trenutno stanj^|;zalog- na razredu! 3, je 19.0,. milijono^ dinarjev in. na razredu 5-312 milijonov dinarjev? V. tem s° vštete zaloge lončkoy za Pii" (Dalje na 7. strani) kot borbena organizacija s® mora zavzemati za takšne r®' šitve. To sindikata, to je tudi naloga, toda pri nas imamo Zares še vedno slabo, orgm^' zaran sindikat y J podili1?' čeprav smo zelo napredoirin Izgradnja tovarne feritov in magnetov ' {Nadaljevanje s L strani) stališča tehnologije (n. pr. prekomeren transport maternem kvartalu. Pristopili smo deljeni, prostori, možnost riala, neustrezen potek tehno-k delu, ža katerega so bile že zmrzovanja vodovoda v kleti, loškega procesa itd.) pri če- skleojene pogodbe z izvajal- • ..... ... ci, angažirali po potrebi in možnosti sodelavce iz obeh obratov in izkoristili tudi sleherno minjmalno pripravi je. nost dobaviteljev materialov ali izvajalcev del, da smo za. gotovih do danes določen napredek del. Uspeli smo stanje ¡.zboljšati v toliko, da bo do konca oktobra možno pričeti ¡zdelo, vati feritno maso ter na ia način povečati proizvodnjo ob delnem izkoriščanju nove opreme. .. * Toda Še vedno bodo delbvni V tem objektu bodo v/prihodnosti proizvajali asortiment pogoji nezadovoljivi,, celo s magnetnih materialov ; S: . i ¡5 mer ne upoštevamo ostalih pomanjkljivosti (nedokončani sanitarni prostori, neurejeni delavni prostori itd.). Pogoji, pod katerimi pristopamo k tako dolgo pričakovanemu začetku (res niso zadovoljivi, toda neprimerno bolj. ši od tistih, v katerih danes proizvajamo feritne izdelke. Težko je trditi, da bomo y takšnih okoliščinah bistveno izboljšali poslovni uspeh v proizvodnji feritov in potrebni bodo nadaljnji napori, da bi dosegli predvidene eko. nomske , rezultate. Delavski svet Tovarne elementov je na 'zadnjem zasedanju kritično analiziral izgradnoj in dosežene rezultate, kakor tudi bližnjo perspektivo. S svojim sklepom je po razpravi izrazil željo kolektiva, da se štori ‘vse kar dopuščajo možnosti za čim hitrejši začetek proizvodnje. PRIME®JAVA LANSKE IN LETOŠNJE OSEMMESEČNE PROIZVODNJE • Tovarna 1964 1965 % Elektromehanska 8,694 578 8,990.924 103,4 Elementi 3,249.654 3,918.529- 120,9 Avtomatika 1,951.557 3,305.006 169,4 RA-sprejemniki 2,6lO.Ž68 2,112.944 80,9 Aparati 2,034.668 2,291.388 112,7 Avtoizdelkl 4,210.636 4,716510 112,0 Elektromotorji 829.176 1,232.803 148,7 Naprave 898.968 646.132 79,9 Elektronika 890.650 921.920, 103,5 Kondenzatorji 1,342.207 1530.335 99,1 Instrumenti 761.829 952.264 111,9 Polprevodniki 749535 892.973 119,1 Usmerniki 517.692 802.745 155,1 Mikron 143.325 - 282.8541 197,4 Skupaj podjetje 28,785.171 32,397.327 112,5 Ekipa monterjev, ki ima polne roke dela z montažo , uvozne in domače opreme -t Za 20 milijonov prihrankov Narodni heroi Tonček Dežman obiskal »Elektromehaniko« V večini naših tovarn se je »lasti v zadnjem času močno razvila racionalizatonska dejavnost katere najgloblji namen je v proizvodnjo vpeljati čimveč postopkov, orodij afi naprav, ki nam lahko prinesejo hitrejše delovne postopke in manjše poslovne stroške. KAKO DRUGJE? Prejšnji teden je na povabilo aktiva ZB obiskal kranj-- sko tovarno edini preživeli gorenjski narodni heroj — Tonček Dežman. Udeleženci partizanskega srečanja na dan borca 4. julija se ga prfv gotovo še dobro spominjajo,. ko je obujal, spomine z draž-. goške bitke v januarju. 1942. leta. Narodnega heroja Tončka Dežmana so sprejeli predstavama ZB, uprave in samo', upravnih organov, nakar, si je ogledal nekatere oddelke pro. . dukcije," montaže in ¡j obrat avtomatskih tel. naprav. Zanimal se je za proizvodne pro-' cese in pogoje dela. Delavci so ga .marsikje prepoznali, ne-kateu člani ZB so. ga osebno Pozdravili, spet drugi so mu mimogrede govorili, o svojih1 Problemih. V ATN -se je za-držal v daljšem, razgovoru, kjer so mu nakazali nekatere težave in probleme kranjske tovarne. v kinodvorani je gledal kratek film d partizanskem srebanju 4. .julija v Dražgošah.. Bil mu je zelo všeč; čudil še ,!’e, da je v deževnem vremenu uspelo posrietj tak film. V razgovorih, ki so sledHi, se je Zanimal za delo, zaposlovanje in udejstvovanje 'elanov ZB, zanimal pa ga je tudi način dela komisije aktiva ZB. 'Na kongresu ZB Jugoslavije v Sarajevu bo tovariš Tonček Dežman, kot edini; izvoljeni delegat za Gorenjsko zastopal člane ZB, kjer namerava razpravljati o nekaterih najbolj perečih j problemih članov ZB, poleg tega pa je želel nekatere najbolj karakteristične. podatke o gospodarstvu v Iskri, da bo po danih možnostih o njih govoril tudi na kongresu, V. prijetnem in zanimivem pogovoru ‘ je narodni heroj Tonček Dežman razplel nekaj izrednih doživljajev iz njegovega -partizanskega življenja in spremljanja maršala Tita po. Jugoslaviji. Na vabilo komisije aktiva ZB je obljubil, da bo po končanem kongresu ZB v Sarajevu spet' prišel v Kranj, kjer bo aktivu ZB »Iskra« poročal o zaključkih kongresa ZL Jugoslavije. K. F. Pred dnevi Smo slišali, da so'v TOMOSU prav Svojevrstno pristopili k sanaciji svojega podjetja: odločili so se,\ da ponovno "analitično ovrednotijo vsa delovna mesta in da predpišejo strokovno in šolsko kvalifikacijo (znanje) za vsako delovno mesto, ki jo mora imeti ali si jo pridobi tisti, ki delovno mesto zaseda. Kaj hočejo s tein doseči? Ponovno hočejo ovrednotiti delovna mesta, na ta delovna mesta postaviti strokovno od-gOvar jajoče ljudi, ter /te ljudi tudi svpji strokovnosti 'in položaju primerno plačati, oz. .jim določiti OD. S tem, da hočejo postaviti pravega človeka na pravo delovno mesto bodo od svoj ih/ljudi lahko .zahtevali popolno strokovnost pri delu in temu primerne rezultate poslovanja. Seveda pa je ‘dana možnost .vsem delavcem, ki s svojo strokovno ali šolsko izobrazbo’ ne ustrezajo pogojem delovnega mesta, da si z uče-’ njem in šolanjem oz. strokovnim izpopolnjevanjem pridobijo dodatno znanje; ver 'ar je postavljen rok za doseeo lep a znanja. Tudi pri nas smo nekaj podobnega sprejeli lani na organih samoupravljanja podjetja, in sicer, da mora vsakdo s svojo šolsko in strokovno kvalifikacijo-odgovarjati pogojem delovnega mesta, oz. si mora to strokovnost v nekem doglednem času pridobiti. Menim pa, da bi tudi pri nas bilo potrebno po enotnih kriterijih za vse podjetje ponovno izvesti analitično oceno delovnih mest ter za vsa--ko delovno mesto postaviti in napisati naloge (er pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz delovnega mesta. Brez teh pravil oz. norm delovnega mesta drugod po svetu ljudje sploh ne prevzamejo nekega delovnega mesta in redka so podjetja, ki vsaj tega nimajo urejenega. Pri nas vsakdo dela po nenapisanih pravilih že vrsto let in le za-vest in delovna, vnema sta; tisti regulator, ki urejujeta 'potek poslovanja. Statut .podjetja je le osnovni kamen, na katerem, je treba graditi naprej, J če hočemo, da bo poslovanje v podjetju napredovalo v smislu 'sanacijskih ukrepov. S. Med tovarne, kjer je ra-cionalizatorstvo kar dobro razvito, nedvomno sodi tudi naš?, tovarna električnih aparatov. Tu so lahi, razen kopice manjših predlogov za tehnične izboljšave in izpopolnitve v proizvodnji in poslovanju, ki so jih prispevali mladinci, v okviru svojega celoletnega tekmovanja za večjp storilnost, ostali racio-nalizatorji uveljavili dolgo vnsto razn ih~rac i onal iza vi j in tehničnih izboljšav, ki 'so po grobi oceni prinesle tovarni skupno nad dvajset milijonov prihrankov pri poslovnih stroških,. Za vse te .. racionalizacije so avtorji ppejeli okrog 800.000 dinarjev nagrad, /čeprav gre- pri tem za. veliko število racionalizacij manjšega obsega, ki pa- v celotnem proizvodnem -. procesu vendarle pomenijo občuten prihranek, bodisi: na .materialu ali na skrajšanem času proizvodnje. Tudi v,letošnjem letu ra-cionalizatorji v tovarni električnih aparatov niso držali križem rok, pač . pa so .komisiji v tovarni predložili vrsto novih predlogov, ža. racionalizacije in razne, tehnične . izboljšave. Podrobneje pa o teh. racionalizacijah v letošnjem letu žal ss- ne moremo pisati, ker- jih komisi-. ja šele proučuje. Kaže pa, da je tudi med letošnjimi-predlogi vrsta, takih/ kj bodo po uveljavitvi v proizvodnji dali nadaljnje, zlasti v sedanjem 'času tako dobrodošle prihranke pri stroških poslovanja. -C- i H K Notranja financno-ekonomska reforma (Nadaljevanja iz prejšnje' številke) RAZŠIRJENA REPRODUKCIJA Kot smo že* v uvodu omenili, je imelo naše podjetje ob integraciji izmed vseh podjetij' jugoslovanske elektroindustrije najbolj izrabljena sredstva za delo. še konec leta 1964 so znašala celotna osnovna sredstva manj kot pol milijona dinarjev na zaposlenega. Seveda je bilo v: takih razmerah vsem jasno, da podjetje dolgo časa ne bo moglo več rentabilno proizvajati, ne bo moglo slediti teh. niškemu napredku — niti pri nas, kaj šele v svetu — ne bo moglo organizirati specializirane proizvodnje in se na sploh tehnološko modernizirati. Rekonstrukcija tovarn in obratov je postala tako nujen' imperativ, če smo si hoteli zagotoviti v prihodnje življenjski obstoj po eni plati, po drugi pa je tudi razvoj drugih tovarn elektroindustrije terjal vzporedno modernizacijo naše proizvodnje, ker sodelujemo z nekaterimi od teh v proizvodnem ciklusu na bazi delitve dela. Že pred leti je bil tako izdelan obširen elaborat za rekonstrukcijo | in izgradnjo novih tovarn našega podjetja v skupni vrednosti . del približno 18 milijard j dinarjev. Celotni načrt so odobrili in podprli vsi odgovorni forumi,-zagotovili smo si ustrezne kredite in pričeli s postopnim črpanjem posojil, saj je bilo, predvideno, da bodo dela trajala nekaj let. Prav tako smo sklenili pogodbe z domačimi in tujimi proizvajalci za postopno dobavo opreme. Začetna dela so vzlic težavam lepo napredovala, dokler niso bila ustavljena zaradi spremenjene splošne investicijske politike oz. točneje ker so banke ustavile izplačila računov za že izvršena dela, za carino že prispele opreme itd. t Sedanji fiijančno-ekonomski položaj rekonstrukcije- podjetja daje takole sliko; Doslej porabljena sredstva ■ za rekonstrukcijo znašajo 8,3 milijarde dinarjev, neplačani računi pa 1,8; milijarde dinarjev, skupno 10,1 milijarde ali 56 % predvidenih vlog v osnovna sredstva.. Zastoj investicijskih del zaradi pomanjkanja finančnih sredstev povzroča nenehno podražitev investicij zaradi obresti^ po drugi strani pa se povečujejo anuitete, iz tistega dela kreditov, ki jih moramo, že odplačevati. Zaradi neplačanih obveznosti posegajo izvajalci investicijskih del s 'sodnimi izvršbami prek žiro računa v sredstva sklada obratovalnih sredstev, tako da je stalno ogrožena kreditna sposobnost podjetja in z njo seve tudi, proizvodnja. Ob nabavi inozemske opreme, ki je večji del že prispela in .je neizkoriščena oz. še leži na carinskem skladišču, zapade rok za prve anuitete, čeprav rekonstruirana tovarna ali obrat ni pričela z rednim obratovanjem. Ža anuitete smo si prisiljeni-zagotoviti dinarska in devizna sredstva iz sredstev naše enostavne reprodukcije, to je iz ustvarjenega čistega dohodka in amortizacije. Vzporedno naraščajo stroški za plačilo le-žarine v carinskih skladiščih, kar spreminja prvotne račune' rentabilitete podjetja. Našteta dejstva so nesporno vzrok, da ne smemo obravnavati finančni položaj podjetja samo z vidika enostavne reprodukcije, ker bi predvidena sanacija podjetja ne_:. dosegla svojega postavljenega smotra. Pri finančno-ekonom. ski reformi je treba torej upoštevati“vsaj tisti del kapi-talne graditve, ki neposredno vpliva na likvidnost podjetja. Ekonomsko-finančna reforma zajema -tudi omejitve na področju investicijske dejavnosti, vendar-je bilo pri tem —(Dalje na 8. strani) Prilagajajmo se stvarnosti »Prilagajajmo se stvarno-cijske ukrepe. Na poročilo sti!« ■— tak je bil zaključek direktorja tovarne in na poro-sestanka kolektiva v Horjulu čilo o periodičnem obračunu, in sicer v ponedeljek, 20. sep- se je razvila živahna razpra-tembra. Predstavniki samo- va, kjer so navzoči člani ko-upravnih organov in uprave lektiva največ govorili o nošo delavcem tolmačili sana- trapji organizacijski obliki. ________________________ Izkazalo se je, da je tu največ slabosti. Preveč je administrativnega poslovanja. Nadaljna razprava, je nakazalasiher dela DS: in UO tovarne Kolektiv je bil mnenja, da je treba pri sprejetju nove oblike organizacije ukiniti odvisna delovna' mesta. — »Zakaj toliko šefov? ... Ali se ne da drugače organizirati Člana kolektiva »TSKRA«, dela?« — so spraševali mnogi, ki stanujejo na področju ob- Vsa mnenja, izrečena na čine Kranj, se prav gotovo sestanku, bi zaključili takole: spominjajo akcije za grad- yeis delovne discipline in za-njo novih šol vumenovani ob- vesti do dda je nujnos,t in cnhi. Prek našega casopcsa predpogoj da se doseže boljši»? bralce podrobno obve- 2e in koordinirano delo. Z Stih o perečem stanju sol, s vsem tem se bodo morale tajnim glasovanjem pa so se spri,jazniti delovne skupn0sti, da bo zagotovljen nadaljnji razvoj tovarne kakor tudi pri Pred odhodom v pokoj še posnetek ▼ krogu dolgoletnih Sodelavcev Po vestnem delu v pokoj Pred gradnjo novih šol v kranjski občim vek 0,5 % od neto osebnih dohodkov, ki ga izplačilna meren standard vsakega po-. služba obračunava in odvaja ligi Pjgp na zadevni račun. Ker smo samezmka. Dobro delo mora takrat obljubili, da bomo o gradnjah sproti poročali, je prav, da posredujemo naslednje informacije: Šola na Zlatem polju v Kranju ne bo postavljena po prvotnem montažnem načrtu, pač pa je načrt usklajen s celotno urbanistično ureditvijo tega dela mesta. Predvidevajo, da bo veljala okoli 668 milijonov din, z gradnjo pa bodo pričeli še ta mesec. Pomanjkljivosti pri gradnji .telovadnice v .Stražišču so odpravljene, zato z delom po daljšem odmoru nadaljujejo. Rok dograditve je 1. julij 1966. Skupili stroški že obnovljene šole v žabnicd (vključno stanovanje, oprema in odkup zemljišča brez zunanje ureditve) s6 okrog 88 milij. dinarjev. Ža novi šoli v Cerkljah in Preddvoru je zbrana vsa dokumentacija. Delo je prevzelo SGP Projekt Kranj in začelo z gradnjo v začetku junija. Rok dograditve je 1. julij 1966. ustvariti večjo produktivnost. Predpogoj pa je dovolj/dela, ža kar pa morajo skrbeti pristojne službe! B.G. V našem servisu na Viču so pretekle dpi imeli skromno slovesnost, ko se je od kolektiva poslovil dolgoletni in marljivi 'sodelavec, Viktor Križnar, tehnični referent. — Sodelavci so mu ob tej priložnosti poklonili lepa spominska darila in mu zaželeli, da bi pokoj užival v zdravju in zadovoljstvu. i Viktor Križnar sodi v ge-' neracijo tistih članov našega številnega kolektiva, ki so se v Iskri zaposlili že v prvih povojnih dneh in si vseskozi prizadevali, da bi se | naše podjetje čim bolj razvilo in -napredovalo^ I Se pred vojno je bilo, ko je nastopil službo v tedanji »Ju-gočeški«, med vojno je delal kot priučen električar do odhoda v partizane, a po vojni je brž spet našel mesto med svojimi nekdanjimi tovariši." Z delom in učenjem si je pridobil kvalifikacijo elektrome-hanika, V kranjski tovarni je delal do leta 1957, ko je bil premeščen v servis. Tu je opravljal vrsto odgovornih del, prek kinomonterja, vod-, je montažne skupine in drugega, dokler ni postal tehnj£-ni referent. Vesten, marljiv in skromen je ostal vsa leta službovanja v' Iskri, zato je razumljivo; da-so ga Sodelavci imeli radi in ga spoštovali. Tudi v družbeno političnih organizacijah in samoupravljanju je bil aktiven član in kot tak povsod priljubljen, mlajšim sodelavcem pa za zgled. Besede ob slovesu, ki so mu jih izrekli sodelavci in prijatelji, / dokazujejo, da so/ ga zares imeli radi in, da ga bodo marsikdaj pogrešali. Pridružujemo še kolektivu servisa v Ljubljani pri želji nekdanjemu sodelavcu, naj mu bodo prihodnji dnevi res prijetni, zdravi in polni zadovoljstva, saj si je vše to s svojim dolgoletnim delom zaslužil! Lep uspeh racionalizatorjev v kranjski tovarni V »Elektromehanski« so lani prihranili racionaiizatorji din 19,000.000, v letošnjem polletju pa prek 14 milij. dinarjev Dopisujte v Iskro! V letu 1964 je bilo prijavljenih 58 tehhiepih izboljšav in koristnih predlogov. Komisija, kd je reševala racio-nalizatbrske predloge vsak mesec cin krat, je od teh predlogov 38 osvojila in nagradila. Največja premija v znesku 354.000 din je bila izplačana predlagatelju za predelavo orodja. Negativno je bilo rešenih 20 predlogov in to iz naslednjih razlogov: 14 predlogov ZZA ni osvojil- za-: radi morebitnih (previsokih stroškov spremembe, poslabšanja kvalitete, slabe estetike, standardnih delov in podobno, 2 predloga tehnološka priprava ni osvojila, ker se to ne izplača ali je bila zadeva že v spremembi, 2 predloga konstrukcije orodja ni osvojila zaradi previsokih stroškov ali zaradi-dvomljivega uspeha, 1 predlog ni bil priznan, ker je spadal v področje službene dolžnosti. 1 predlog pa ni bdi do konca realiziran. Lanski gospodarski prihranek znaša 19,000.000 din, za kar je bilo izplačanih 1,191.000 din premij m nagrad. V prvem polletju je bilo prijavljenih 33 predlogov izboljšav- od katerih je bilo 15 pozitivno rešenih in tudi nagrajenih. Največja premija je bila izplačana v znesku 225.300 din za idejno konstrukcijo in jzdelavo posebne naprave ,za preizkušanje telefonskih central ISKRA 58-C/20. S tem je bil ustvarjen velik prihranek m času, povečana ¡pa je bila tudi zmogljivost tehnične kontrole. ¡j Petnajst predlogov je bilo negativno ¡rešenih iz naslednjih razlogov: 8 predlogov ZZA ni osvojil zaradi istih kriterijev kot v letu 1964, 3 predlogi miifeo bali osvojeni ker niso bili priznani za spremembo «ehnološkh postopkov, 2 predloga konstrukcije orodja ni priznala za njihovo spremembo, 2 predloga nista bila priznana, ker zadevna racionalizacija ni bila ideja predlagateljev. Trije predlogi prvega pol leta so še v postopku. V prvih 6 mesecih je znašal gospodarski prihranek din 14,500.000, izplačane premije ali nagrade pa so dosegle višino 649.500 dinarjev. Pri nekaterih racionalizacijah ni bilo možno izračunati gospodarske koristi, zato se je v takem primeru izplačala odškodnina po določilih ■pravilnika z enkratno nagrado od 5.000 do 50.000 din. Pripomniti je treba še to, da nekateri predlogi nišo rešeni tako hitro zato, ker se čaka na naslednjo serijo izdelka zaradi morebitnega ugotavljanja novah normativov, kvalitete, funkcionalno sti' orodja itd. . j. S* GLAS ORODJARJEV IZ TOVARNE ELEKTRIČNIH APARATOV Hočemo živ, aktiven sindikat BRANKO MIKUŠ Bridko je v našem de- | lovnem kolektivu odjeknila novica, da je 19. t. m. nenadoma, za srčnim in- | farktom umrl dolgoletni član kolektiva — Branko Mikuš, vodja GTO v tovarni elementov za elektro- j niko. V aprilu 1955 se je vključil v kolektiv bivših »Telekomunikacij« na Pržanu, julija 1958 pa je prišel v I sedanjo tovarno elementov | za elektroniko, kjer je do nedavnega vodil nabavno službo, v poslednjem obdobju pa delal kot vodja gospodarsko-tehničnega oddelka v tehničnem sek- j tor ju. Vsa leta službovanja v j ISKRI je nesebično posvečal vse svoje sile za napredek tovarne in celotne-1 ga podjetja, ob vseh svojih službenih dolžnostih pa je še vedno našel dovolj časa za aktivno sodelovanje v I samoupravnih organih to- j vame in podjetja, v sindikalni organizaciji tovarne in na terenu. Njegovi j predlogi so rodili premno- | ge pozitivne rezultate. Ne samo v njegovi užaloščeni družini, v vsem našem delovnem kolektivu, je-z njegovo mnogo prezgodnjo -..smrtjo nastala globoka vrzel. Težko ga bomo pogrešali, a v spominu naih bo ostal kot vzor prizadevnega, neumornega člana kolektiva, ki je vse svoje delovanje usmerjal v korist tovarne in podjetja. Marljivega, zvestega so-' delavca in iskrenega prija, telja bomo obdržali v neizbrisnem spominu. Torek, 21. septembra ob 9:30. Delavni odmor, ki so ga v orodjarni tovarne električnih aparatov namenili za kar najbolj živahen in odločen razgovor o'neaktivnosti tovarniške' sindikalne organizacije m o nepravilnostih, ki še dogajajo v tovarniškem bifeju pri delitvi malice.’ Spotoma sem slišal, da so v tovarni pač orodjarji navadno tisti, ki se edini dovolj odločno obregnejo ob stvari, ki ne teko prav. To me ni začudilo, pač pa je čudno, da je ostalim članom delovnega kolektiva bodisi vselej vse prav, ali pa jih vsaj ne moti, če je kje kaj narobe. Iz debate — naj mi bo oproščeno -— bila bi verjetno še uspešnejša, če ne bi v njej sodelovali vsi vprek, pač pa drug za drugim, z utemeljeni, mi zahtevami in koristnimi predlogi, sem razbral, da v tej naši tovarni sindikalna organizacija menda že od izvolitve novega izvršnega odbora sem spi. To ugotovitev najbolj zgovorno potrjuje dejstvo, da je o neaktivnosti sindikalne organizacije raz. pravljal celo že delavski Svet tovarne in sklenil, naj bi sklicali množičen sindikalni sestanek, kjer bi se člani delovne Skupnosti pogovorili o vseh, številnih in nemajhnih problemih. In rezultat? Doslej nikakršen, saj razen pred. sednika, ostali izvoljeni člani sindikata pač »nimajo čaša.« Pravzaprav res žalostna slika, ko pa je na drugi strani dovolj priložnosti videti in slišati, kako si člani kolektiva močno želijo, da bi jih nekdo obvestil o določenih perečih vprašanjih in o tem, kako jih rešuje vodstvo tovarne ali podjetja. O tem kar bi nujno morali vedeti, ne vedo, ali pa sem in tja posredno slišijo nekaj, kar jim ustvarja še večjo negotovost in nepoznavanje. Je pa menda ena izmed osnovnih nalog (vsaj naj bi bila) sindikalne organizacije, da bi aktivno Spremljala pro. blematiko tovarne in podjetja in s tem seznanjala proizvajalce. Po vsem tem res nič čudne, ga, če je padla zahteva, naj bi še pred potekom mandatne dobe sedanjega izvršnega od- bora sindikalne podružnice sklicali letno sindikalno kon. ferenco in izvolili nov odbor, ki bi bil voljan tudi aktivno delati na vseh področjih, kjer bi morala sindikalna organizacija biti najbolj uveljavljena. Drugo vprašanje, ki šo ga sprožili na tem kratkem, a vendar plodnem sestanku, je bilo vprašanje tovarniškega bifeja. Gre namreč za povsem neurejen in nekontroliran način poslovanja tega bifeja. Za poslovanje bi sicer moral skr. beti splošni sektor, vendar pa kot kaže, tega ne dela. V bifeju so cene malici občutno višje kot zunaj, kar vsekakor glede na en groš cene salame, hrenovk, klobas ali slanine, ne bi smelo biti, saj je jasno, da interni bife v tovarni ne bi smel ustvarjati dobička, pač pa si prizadevamo, da bi člani kolektiva za zmerne cene dobili ustrezajočo malico. Pri takem poslovanju (brez kakršne koli knjigovodske evidence in obračunov) je povsem jasno in utemeljeno sumničenje, da se z ustvarjenim dobičkom, ki iz dneva v dan pri tolikšni količini porcij lahko nastane, nekdo neupravičeno okorišča. Pa še druga slabost. Menda se le redko primeri, da porcija 10 dkg salame zares tehta 10 dkg. No, primanjkljaj pri salami sicer »krije« dobršna količina papirja, ki pa je kljub podražitvi še vedno cenejši od salame ali slanine. Torej tudi tu pojav, ki da slutiti nepoštenost im okoriščanje na * račun delavcev. In končno še beseda o higieni v bifeju. Marsikomu- namreč »ni vseeno, če dobi kruh in salamo iz rok, ki; so trenutek pred tem prijale in preštele umazane bankovce. Vsekakor bi se tudi v tem pogledu dalo kaj ukreniti! Kako je v podrobnostih z bifejem in njegovim poslovanjem bo podrobno raziskala posebna tričlanska komisija, ki so jo imenovali na sestati, ku sindikalnega pododbora v orodjarni in ji naložili, naj pregleda vse do slednje podrobnosti in nato poroča ustrezni službi v tovarni, da bo le-ta vzpostavila potreben red. Morda bi kdo ob razpravi' na omenjenem sestanku dejal, da je izzvenela preveč hrupno, toda ne-nehajmo z milimi orisi in si odkrito priznajmo, da je skrajni čas, da vse in povsod začnemo reševati energično, dosledno in brez sentimentalnosti, ker bomo le tako morda našli pot iz težav, ki nas tarejo. S sestanka orodjarjev v »Aparatih« sem odhajal trdno prepričam, da niso zaman dvignili .svojega glasu in, da se bodo stvari kaj kmalu uredile, kot bi že morale biti urejene vseskozi, j -r j. c. Nepremišljeno - premišljevanje Nedelja popoldne. Dež. Sam sem in premišljujem: mesec bo dolg, gospodarska reforma bo poskrbela, da bb še daljši. Denarja je vsak mesec manj; Gene so... "No, kaj bi govoril, Z ISKRO pa, .. Tudi ni kaj povedati, kar še ni bilo povedano. Z eno besedo: prekleto slabo! Hvala bogu, da otrok ni doma. Ti me vedno po malem dražijo: »Oči, kdaj bomo avto kupili? Zdaj ga imajo že skoraj , vsi, za katere si nam pravil, da imajo večje možnosti od tebe. Ali si ti „»nič« tam v tovarni? Drugi si delajo hiše, weekende, na Jelovico hodijo po gobe, mi pa vedno samo peš, s kolesi’ali kvečjemu ^ avtobusom enkrat na leto. To sploh ni več ugledno.« Ali pa: r »Zakaj vam pa sedaj ISKRI tako slabo gre?- Ali niste tega precej sami krivi?« Otroci ne morejo razumeti (včasih pa tudi jaz ne), da nekateri lahko zidajo, ne enega, kar dva weekenda, saj imajo avto's katerim lahko pripeljejo tako material kot tudi delavce, pa malico in vse ostalo kar zraven spada." Kako pa naj mi? Peš? Nak, peš pa to no gre! Vidite, danes ko dežuje in nikogar ni okoli mene, sem prišel na čudovito idejo: Kupiti si moram avto! Kakorkoli —1 rešitev je v avtu! Z avtom, če le. mogoče, bom hodil na službena potovanja, Na ta način bom odplačeval .posojilo, morda bo še kaj ostalo za zavarovalnino. Ce se mi posreči, da kdaj pa kdaj prepeljem še kakšno poreko — samo ne prijateljem?| (tem ne moreš računati) — potem bo še za bencin.., Kamen na. kamen .. .- Sanje šo se i-.: Minile: Kako naj kupim avto, ko še sedanjega posojila nisem odplačal, denarja pa nimam? »Ej bratec«, mi-je dejaj znanec, dober poznavalec kreditnih situacij, kateremu sem obrazložil svoje težave, »kaj si pa delal do danes, ko se je vsak lahko okoristil, kdor je bil samo dovolj pameten? Ali si spal?« Priznam: spal ravno nisem.' delal Sem ■ > »pufe« kjer sem mogel''in najemal posojila kakor so mi jih dali. Opremil sem si stanovanje, nabavil to in ono, in sedaj, ko bi si kupil samo še avto — vse ostalo bi prišlo pa samo od sebe — pa je te vesele pesmi konec: podjetje slabo, OD slabo; jaz slabo, krediti slabo... gospodarska reforma!::.. Nedelja popoldne. Dež, ' . . . .. Premišljujem: Ali nismo mi vsi, vsak po svoje pripomogli k sedanjemu stanju v ISKRI in, našern gospodarstvu na-: sploh, ko smo v nenehni skrbi za lastno ugodje, zadovoljstvo in blaginjo, hlastali za vedno večjimi materialnimi (Dalje na 8. strani) Pisma bralcev Tov. urednik! Letos bomo morali uvoziti več tisoč ton žitaric, za katere bomo morali plačati težke milijone dolarjev. Predčasno sem bral v »Delu« članek, v katerem pisec navaja, koliko ton kruha dnevno v Jugoslaviji zavržemo. Zavržejo ga naši državljani ob dnevnih obrokih hrane, ker od rezine kruha odtrgajo le košček, ostalo pa pustijo, kar gre seveda med odpadke. V naših tovarnah je najti dovolj ostankov kruha v. garderobah. To je po mojem mnenju škodljiv pojav in nepravilnost, ki jo je nujno treba odpravljati. Toda, kdo jo bo? Ali je . en» Kratno opozorilo v. časopisu dovolj? Menim, da bi bilo prav, če bi na te pojave opozarjali večkrat tudi po radiu, televiziji in časopisih, -saj vemo, da so naši predniki znali bolj ceniti kruh, kot ga’ mi. Toliko smo,-godrnjali o novi reformi, posebno o visoki -ceni kruha, pa mislite, tov. urednik, da je kaj dosti manj odvrženega kruha, konkretno po naših tovarnah. Po odvrženem kruhu ačdeč bi dejal, da so neka'. Jri še vedno pre- siti. Pretresljivo znamo pisati o milijonih lačnih na svetu, pri vsem tem pa sami odme-tujemo težko pridobljene dobrine. Pripomba uredništva: Menimo, da k dopisu "ni potreben komentar, kajti dejstva so dejstva; ki jih ni moč spremeniti le z besedo, zato sV potrebna dejanja, dobri zgledi in seveda spoštovanje do dobrin. Odpasti pa mora tudi naša lažna bahavost, češ, za svoj denar lahko počnemo, kar hočemo. To nam v življenju dostikrat le škodi, tako na ugledu, kot tudi občasnem pomanjkanju raznih dobrin. PRAVILNIK o pripravniški dobi v podjetju »Iskra« Id ga Je DS podjetja v skladu s členom 162 Statuta podjetja sprejel dne 3. septembra 1945. 1. člen S tem pravilnikom šei določa in ureja pripravniška doba za vse_člane delovne skupnosti podjetja, ko so po končanem šolanju na tehniških in njim ustreznih šolah, višjih in visokih šol stopili na delo v podjetje, pa še nimajo delovne dobe več kot 1 leto. Ta pravilnik ureja tudi (pravni) položaj pripravnika, potek in vsebino njegovega izpopolnjevanja v pripravniški dobi in organe, ki so odgovorni za pravilni potek pripravniške dobe. Delavec, ki po končanem šolanju . stopi na delo v podjetje Iskra (to je v tovarno ali enoto skupnih služb), v nadaljnjem besedilu: enote, se ne razporedi na delovno mesto, temveč spoznava podjetje kot samoupravno in proizvodno skupnost v času in na način, ki ga določa ta pravilnik in program pripravniške 'dobe za njegovo stroko. Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za delovne organizacije,' za katere opravlja Iskra ustanoviteljske pravice pod pogojem, da jih vnesejo v njihove pravilnike! v 2. člen Delavec — pripravnik dobi vse pravice in dolžnosti uprav-ljalca in smiselno vse pravice in dolžnosti proizvajalca v skladu s splošnimi predpisi in predpisi podjetja (enote). 3. člen Pripravniška doba mora biti organizirana tako, da omogoči pripravniku čim boljše spoznavanje delovne organizacije' in delo v njegovi stroki, \da pa hkrati zagotovi čim večjo koristnost pripravnikovega dela za podjetje. 4. člen V pripravniški dobi pripravniku ne more biti prepuščeno samostojno opravljanje odgovornega dela. TRAJANJE PRIPRAVNIŠKE DOBE 5. člen Pripravniška doba za delavce, ki so končali tehniško ali njej ustrezno šolo, višjo ali visoko šolo, traja 1 leto. 6. člen Najkasneje /3 mesece pred potekom pripravniške dobe mora biti pripravniku dodeljeno delo na delovnem mestu, na katero naj bi bil predvidoma razporejen po preteku pripravniške dobe. 'Škrati mu mora biti dodeljena tema za strokovni izpit. 7. člen Trajanje posameznih obdobij v pripravniški dobi je določeno s programom za posamezne stroke. DELO PRIPRAVNIKOV V PRIPRAVNIŠKI DOBI 8. člen V pripravniški dobi mora biti vsakemu pripravniku zagotovljeno, da se na ustrezni način'seznani: .— s splošnimi značilnostmi, izkušnjami in perspektivami podjetja in njegove enote kot samoupravnih in proizvodnih skupnosti — z internimi predpisi enot , in podjetja — s stanjem, problematiko in izkušnjami na celotnem področju njegove. stroke — da pe temeljito seznani z vso strokovno problematiko podjetja in njegove enote in njegovega delovnega mesta ter se uvede na delovno mesto. 9. člen Znanje iz prejšnjega člena zagotavljajo podjetje in njegove enote tako, da zagotovijo pripravniku strokovno vodstvo za delo, opazovanje in proučevanje dela v svojih sektorjih in oddelkih enot, delovnih organizacij, katerih ustanovitelj je podjetje in njegovo ustrezno aktivno sodelovanje pri tem delu. Poleg tega organizirajo podjetje in njegove enote za pripravnike posebne seminarje in druge študijske oblike za posamezna področja strokovne problematike. Delo samoupravnih organov sporna va pripravnik v pripravniški dobi s študijem pripravljalnega materiala in sklepov organov upravljanja in z navzočnostjo na njihovih sejah in zasedanjih. Organizacijske enote so dolžne omogočiti pripravnikom navzočnost na posvetih, sestankih in kolegijih strokovne narave. 10. člen Podrobno vsebino in razpored dela pripravnikov v pripravniški dobi določajo programi za posamezne stroke, ki so sestavni del tega pravilnika. . , 11. člen Ob zaključku »pripravniške dobe po člmu 5 tega pravilnika je uohia» pripravnik opraviti strokovrS izpit, ki je sestavljen iz splošnega in posebnega dela. V splošnem delu izpita se preizkusi pripravnikovo znanje v smislu prvega ih drugega odstavka člena 8 tega pravilnika. Posebni del strokovnega izpita je zagovor strokovne naloge, ki jo je pripravnik od- / dal in preizkus njegovega znanja v smislu tretjega odstavka člena 8 tega pravilnika. PRISTOJNI ORGANI 12. člen Razporeditev pripravnikov lahko predlaga ustreznemu organu enote direktor orga-hizacijsko-kadrovskega sektorja. . To stori zlasti takrat, kadar gre za zaposlovanje štipendistov podjetja po končanem šolanju ali kadar je v interesu podjetja, da ^opravijo pripravniško dobo v neki enoti delavci, ki bodo kasneje predvidoma razporejeni v drugo enoto podjetja ali pa bodo stopili na delo v delovno organizacijo, katere ustanovitelj je podjetje. 13. člen Za zagotovitev vseh potrebnih pogojev in za pravilni potek dela pripravnikov v pripravniški dobi v smislu ustreznega programa je odgovoren direktor oz. šef enote, -v kateri je pripravnik zaposlen, ali od direktorja pooblaščena oseba. Direktor ali od' njega pooblaščena oseba odloči na podlagi dogovora med pripravnikom in njegovimi ustreznimi strokovnimi voditelji temo naloge za pripravnikov strokovni izpit. Kadar gre za pripravnika, ki bo predvidoma razporejen v drugo, enoto podjetja ali v delovno organi^-zacije, katere ustanovitelj je podjetje, je treba pri izbiri-teme za naloge posebej upoštevati ožje strokovno področje, na katerem' naj bi pripravnik po razporeditvi delal. 14. člen Direktor ali ,od njega pooblaščena oseba določi za vsako posamezno pripravniško obdobje vsakemu pripravniku ustreznega strokovnega voditelja izmed delavcev enote, ki je po svoji stroki in delovnem mestu za to nalogo primeren. Strokovni voditelji so dolžni zagotoviti pripravnikom, da čim bolje izkoriščajo svojo pripravniško dobo in so dolžni f z njimi sodelovati pri osvajanju znanja in izkušenj,-ki jih zahteva ustrezni program. Dolžni so tudi spremljati strokovni razvoj pripravnikov in ga ocenjevati na način, določen s tem pra-Vvilnikom. 15. člen Direktor enote imenuje za splošni in posebni del strokovnega izpita enotno komisijo iz vrst delavcev s fakultetno izobrazbo. Ce v enoti ni strokovnjaka za posamezno stroko, so lahko člani komisi- je tudi strokovnjaki drugih enot podjetja Iskra ali delovnih organizacij, katerih ustanovitelj je' podjetje Iskra. 16. člen Ce glede določitve teme za nalogo pri strokovnem ‘izpitu ne pride do soglasja med pripravnikom, njegovim strokovnim voditeljem in direktorjem oz. od njega pooblaščeno osebo, prav tako pa tudi takrat, kadar v zvezi s tem nastane spor, med zainteresiranimi enotami (ali med enotami in delovnimi organizacijami, katerih ustanovitelj je podjetje) določi temo naloge direktor organizacijsko kadrovskega sektorja podjetja. POSTOPEK 17. člen UO podjetja določi za vsako leto na predlog UO enot skupno število pripravnikov,' ki jih bo zaposlilo podjetje in njihovo ustrezno razporeditev na enote podjetja. 18. člen V okviru določanja s prejšnjim členom predlaga organom, ki so v posameznih enotah: pristojni za sprejem na delo, ustrezne kandidate direktor organizacijsko- kadrovskega sektorja podjetja, poleg tega pa enota lahko sprejme na delo druge kandidate — pripravnike. 19. člen Organizacijsko - kadrovski sektor zagotovi -ustrezne o-kvirne programe poteka pripravniške dobe za vsako stroko posebej. 20. člen Ko nastopi pripravnik delo, mu mora direktor ali od njega pooblaščena oseba, ki odgovarja za potek njegove pripravniške dobe izročiti izvod ustreznega okvirnega programa in ga nato v skladu s tem programom razporediti po posameznih oddelkih ter mu določiti ustrezne strokovne voditelje., ■ 21 .Tilen O delu v pripravniški dobi vodi vsak pripravnik pripravniški dhevnik v- skladu s posebnimi navodili. Pripravnik je dolžan voditi dnevnik redno in ga nuditi v pregled vsakokratnemu strokovnemu voditelju na njegovo zahtevo. 'Sir člen Vsak strokovni voditelj je dolžan opisno in z oceno od 1 — 5 oceniti uspeh pripravniškega dela pripravnika v dobi, ko ga- je vodil, pri čemer je najboljša'ocena 5 in najslabša 1. 1 23. člen Pripravnik je za redno opravljanje svojih nalog v smislu programa in zadolžitev strokovnih vodij disciplinsko odgovoren. Glede njegove disciplinske odgovornosti veljajo ustrezna Zakonita določila in določila pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih v podjetju Iskra Kranj. 24. čl. : : če pripravnik misli, da mu zaradi slabih pogojev, zaradi odnosa strokovnega voditelja do njegovega dela ali iz kakšnih drugih razlogov ni mogoče uspešno opravljati svojih pripravniških i dolžnosti, obvesti o tem direktorja enote ali od njega pooblaščeno osebo, ki je odgovorna za uspešen potek njegove pripravniške dobe. 25. čl. Z okvirnim programom pripravniške dobe je lahko določeno, da se del pripravniške dobe opravlja izveti enote, pri kateri je pripravnik zaposlen ali tudi izven podjetja. 26. člen Enota mora pripravniku omogočiti, da skrbno pripravi svojo nalogo, da se pripravi za strokovni izpit in mu v ta namen v pkviru možnosti nudi potrebni Strokovni ; in delovni material bodisi v enoti ali izven nje. 27. čl. Pripravnik, ki je končal tehniško ali njej ustrezno šolo, mora izročiti direktorju enote ali od njega pooblaščeni osebi svojo nalogo najkasneje 14 dni pred potekom pripravniške dobe. Pripravnik, ki je končal višjo ali visoko šolo, mora izročiti direktorju enote ali od njega pooblaščeni osebi svojo nalogo najkasneje 1 mesec pred potekom pripravniške-dobe. 28. čl. - Enota je; dolžna najkasneje 14 dni po preteku pripravniške dobe organizirati! strokovni izpit. O opravljenem izpitu izda- izpitna komisija pripravniku .ustrezno spričevalo. Z njim komisija ugotovi, da' je pripravnik . izpit opravil ali da ga ni opravil. 29. čl. V primeru, ko pripravnik izpita ni uspešno opravil, mp izpitna komisija določi rok, po katerem sme izpit ponoviti. Ta rok ne sine biti krap ši. od 1 meseca in ne daljši od 4 mesecev, i Vsak pripravnik ima pravico do enkratne ponovitve izpita. Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 6. zasedanja DS podjetja (17. 9.1965). • DS soglasno v celoti sprejema program dela samoupravnih organov podjetja za tekočo mandatno dobo po predlogu sindikalne organizacije podjetja. • DS se strinja s' sklepi 170 o dodatnem izvozu in realizaciji izvoza v smislu teh sklepov tudi realizira. Pri teni je treba upoštevati tudi dodatno dodeljevanja deviznih .sredstev, katera naj omogočajo izpolnitev dodatnih izvoznih obveznosti v smislu sklopov UO. • DS potrjuje prodajo dvosobnega stanovanja v Ljubljani Zavetniška 2, sedaj last podjetja ISKRA, članu kolektiva PSO tov. Antonu Podržaju, v smislu podanega predloga DS uprave pod- , jetja. • V smislu členu 142 Temeljnega zakona o podjetjih in v smislu člena 84/11 statuta podjetja ter na predlog UO imenuje delavski svet kadrovsko in disciplinsko komisijo v podjetju v ustanovitvi Mikron Prilep v naslednjem sestavu: KADROVSKA KOMISIJA: Djodjiomski Sotir Kostoski Stevan Jovanovski Dragan Dimenski Boris Vukelič Milka DISCIPLINSKA KOMISIJA: Čutanoski Milan ' Pavloski Ljubem Rančanov Vamgel | Noveski Vera Slaveski Melodija • DS sprejema pravilnik o delitvi OD šolskega centra po predlogu UO in po obrazložitvi predsednika komisije za OD. • Na predlog DS Tovarne elementov za elektroniko, Ljubljana, za izključitev tov. Ivana Brckana, je DS na tajnem glasovanju glasoval za odpustitev z 28 glsovi, proti odpustitvi je glasovalo 8 članov 1 glasovnica pa je bila neveljavna. Ker ni bila dosežena absolutna večina za odpust, sklep o disciplinski odpustitvi tov. Brckana ni bil sprejet. Sklepi 19. seje UO podjetja (17. 9. 1965) • Upravni odbor predlaga poročilo o izpolnjevanju plaha proizvodnje v 8 mesecih 1965 delavskemu svetu v potrditev. UO na podlagi razprave ugotavlja, da je za realizacijo letošnjega rebalahsi-raneg plana potrebna dosledna in maksimalna koordinacija na področjih v nabave, prodaje in proizvodnje. . © V zvezi s poročilom o realizaciji plaha izvoza UO sodi, da je potrebno izdelati do rebalansa gospodarskega plana tudi realen plan izvoza po dinamiki, upoštevaje dodaten izvoz ter primerjavo z dosedanjo realizacijo Tin izvoznimi zaključki za letošnje leto. © UO smatra, da ni razlogov, da bi se spreminjali sklepi v zvezi z izgubami po tovarnah, kot jih je predvideval gospodarski plan podjetja: — Tovarne in vse enote podjetja, ki so izplačevale preveč OD, morajo te OD doprinesti do konca leta. — Plan znižanja zaposlenih ne poteka tako, kot je bilo predvideno v zvezi z znižanjem proizvodnje, ter se morajo izpadi, ki bodo na-,, stali v proizvodnji, z racionalnim trošenjem obratnih in deviznih sredstev do konca leta čimbolj zmanjšati. 0 Na predlog nabavne organizacije upravni odbor imenuje posebno komisijo v naslednjem sestavu: 1. Sodin vlado — predsednik 2. Kranjc Ludvik — iz na-_bavne organizacije 3. ing. Vreček Franc — iz PSO 4. ing. Sila Franc — iz uprave podjetja 5. Kraljič Tomo — iz finančnega sektorja Naloge komisije so: a) Na predlog nabavne organizacije, ki je spisek nujnih plačil predhodno uskladila s potrebami in zahtevami tovarn, pregleda vse spiske in jih klasificira: — spisek plačil materialov, potrebnih za proizvodnjo artiklov, namenjenih za izvoz, — spisek plačil materialov visoko konjuhktumlh in rentabilnih , artiklov, namenjenih za domače tržišče. — ostala plačila.' b) V kolikor komisija ugp-. tovi, da dodeljena kvota ne zadostuje za plačila vseh nalogov v Omenjenih spiskih, se mora odločiti za Izločitev tistih postavk, ki bodo za tovarno in podjetje najmanj škodljive. c) če komisija ugotovi, da se plačujejo prevelike količine materiala, ki bi šle na zaloge tovarn, lahko predlog zavrne s tem, da se ponovno razčisti med tovarno in nabavno organizavijo. ; Komisija se imenuje do konca leta vl965, ker pričakujemo, da bo z novim letom boljša situacija glede deviznih sredstev, v primeru potrebe pa bo delovanje komisije podaljšano. Zakaj zastoj v Semiču (Nadaljevanje z 2. strani) bližrio 20 milijonov dinarjev in nekompletirane folije v vrednosti 16'milijonov dinarjev. ■; Poleg navedenih dejstev smo morali ’ zaradi nerednih dobav uvoznih materialov premeščati delovno silo na posamezna druga mesta tako, da je to povzročilo večurne' zastoje: .Težave pa iina-mo tudi pri domačih dobaviteljih, ki izdelujejo-posa-mezne podsestave, oz. domač repromaterial. Samo Obrtnemu servisu v Semiču, ki ima bruto produkt 80 milijonov smo dolžni 30 milijonov dinarjev. Predvideni' finančni rezultat se nam tako hitro spreminja. zlasti še zaradi podražitve materiala. Ce bomo dosegli letošnjo realizacijo 2.200 milijonov dinarjev bomo krili vse obveznosti in ostala bodo še minimalna sredstva za sklade. Ce bo rezultat manjši bo poglavitno vprašanje kje vzeti sredstva za pokrivanje anuitet, ki dosegajo letos 126 milijonov dinarjev. Tovarna je.-vse ukrenila, da bi bila kos nastali situaciji, od meseca maja izplačujemo 90 % OD. Poleg SO milijonov nižjih stroškov razvojnih nalog in ukinjenega izrednega vodnega.- prispevka v' višini 20 milijonov dinarjev bomo znižali ostale-stroške v znesku 20 milijonov dinarjev. Trenutno stanje v tovarni je naslednje:’ proizvodnja Cos fi in dončastih . kondenzatorjev miruje ”že 30 dni oz. letos sploh ni redno obratovala. Proizvodnja ostalih vrst kondenzatorjev je samo delna in trenutno proizvajamo zožen sortiment za naše-tovarne in delno. El. Ker nam bo v nekaj dneh zmanjkalo vsega materiala se bo proizvodnja Seveda v celoti ustavila. Direktor nabavne organizacije Vlado » Sodin je o problematiki tovarne kondenzatorjev v Semiču povedal naslednje: »Stanje na- žiro, računu nam v zadnjih mesecih ni dopuščalo rednega odkupa deviz- nih kvot, ki nam jih je Jugobanka nudila. Zato smo v. prvem polletju odkupili le 6T odstotkov deviznih sredstev*' v mesecu juliju skupno le za vrednost 24 milijonov in v, avgustu le za '169 milijonov, dinarjev. Ker nam je Splošna gospo, darska banka odobrila iz naslova stalnih obratovalnih sredstev, od predvidene vrednosti 1 milijarde dinarjev 1