85. itnilin. I MMjiM, i MfM, 1i. iprfk XLIX. Irto. .Slovenski Narod' velja po pošti i za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej ♦ pol leta četrt leta na mesec K 25-. 13-. 650 . 2-30 za Nemčijo: celo leto naprej . ... K 30*— za Ameriko in vse druge dežele : celo leto naprej . . . . K 35.— Vprašanjem glede inscratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znnmka. Upravni št vo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova nlica št 5, telefon it. 8 5. Iskal« vsak 4mm sveeor lsvzosmal aadelfo ti Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za trikrat ali večkrat po 16 vin. Parte in zahvala vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. PH večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari. —— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Nerodna tiskarna" telefon it na. .Slovenski Narod" velja v Lfnbljani na dom dostavljen: celo leto naprej , . , . K 24*— pol leta „ .....12 — četrt leta „ .....6*— na mesec - . . . - - 2*— v upravništvu prejeman: celo leto naprej . , . . K 22*— pol leta „ . . • . . H*— četrt leta ,......5*50 na mesec „ . . • • • 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo; Kztailova mi ca št. 5 (v pritličju levo,) teia£on št 34. Na poro- ITALIJANI PRI RIVI ZAVRNJEN. f)una% 12. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko b o i i š č e. Živahnejši topovski beji na posameznih odsekih fronte trajajo. Pri Rivi smo sovražnika, ki se ie M v nekaterih eksponiranih jarkih in ob nekom obrambnem zidu južno od Spcrone ustalil, zopet pregnali iz te pozicije. Italijanski napad Je s tem popoln mu a odbit. Misne zirđk načelnika generalnega siaba p!. U o i e r, fml. ♦ * a ITALIJANSKO URADNO POROČILO. trt. aprila. (Ker. urad.) vsej fronti artiljerijske akcije. Mrzlem vrhu so se bližali v noči na 9. april močni sovražni cidciki našim crtam in so jih napadli s težkimi bombami. Nato so pridrli naši iz Strelskih jarkov in vrgli sovražnika nazaj v Ijutem spopadu. Ob Soči je obstreljevala sovražna artiljerija postajo v Krrninu in sosedne kraje, ne da bi provzročila človeške žrtve ali materijalno škodo. V pretekli noči je preletel lastni vodljivi zrakoplov skupiro utrdb ob Rivi in je vrgel 40 granat na utrdbe, železniške naprave in vojaške objekte. Uspeh bombardiranja je bil gotovo jako znaten. Zračno la^jo so sicer našli žarometi in rakete in jo obsvetiM in arti'jerija jo je Ijoto obstreljevala, vrnila je nepoškodovana. Volni položaj. Vojaško razmotri vanje k čilu generalnega štaba. II. aprila: Ob goriški in tirolski fronti je sovražnik nadaljeval obstreljevanje krajev, ležečih za rcš'mi bojmmi črtami. Z namenom, da uniči, kar sploh mere doseči, se ne more utemeljili tega obstreljevanja krajev s težkimi bombami po načrtu, kakor pravi današnje poročilo. Italijani hočejo najbrž tudi naše nabiralne prostore, nase skladiščne postaje vžga-ti. torej odtegniti jih našei vporabi. Mogoče, da pričakujejo tudi učinkov proti našim topovskim pozicijam v ozadju a!i proti dovoznim potom naše artiljerije. V okolišu Rive so se razvili na obeh straneh Gardskecra jezera boji, ki postajajo intenzivnejši. Vojnoporoče valski stan, 11. aprila. Poročevalec Evgen Lenn-hoff izvaja: Kanonade Italijanov postajajo mestoma ljutejše in se razširjajo; za sedaj veljajo napori bolj prostorom neposrednor za fronto kakor pred pozicijami samim. Z veliko vztrajnostjo obstreljujejo kraje za važnimi frontnimi odseki ob Soči, na Koroškem in Tirolskem. Ponovno so močno obstreljevali čaro-krasni grad ob morju v Devinu. Skupno z obstreljevanjem bolnice v Šempetru sa da izvajati iz tega, da je slepa besnost in razdevalna strast diktirala to obstreljevanje. Na Koroškem je delovala sovražna artiljerija zlasti v prostoru pri Naborjetu. na Tirolskem v Suganski dolini proti fronti ob Roveretu. Južnozapadno Rive, kjer se skušajo Italijani bližati proti Gardskemu jezeru, se boji še vršijo. Iz vojaškega razmotrivanja k poročilu generalnega štaba 12. aprila: Italijanski sunek pri Rivi, ki je provzročil začasno zasedenjc nekaterih jarkov ob Speronu in Rochetti, je bil po večdnevnih bojih, ki so se raztegnili vsled tega, ker so posegle vmes italijanske rezerve, po- polnoma odbit. S tem je izjalovljen poskus sovražnika pri Rivi, dobiti pozicije taktične prednosti, s katerimi bi bilo mogoče zapreti naše dovozne poti. Topovski boji v odsekih Rovcrcta, Levica v Suganski dolini in na posameznih točkah vzhodne fronte na Tirolskem trajajo intenzivne jše dalje. Uspeh v ozeriiju AdstncHa. »Kolnisehe Zeitung« poroča: Zasede:« je obmejnega grebena v ozemlja Adamelia med Lobbio Alto in hribom Fnoso s strani avstrijskih čet je veliko p-aninsko vojaško delo, kakorino bi se bilo koncev preteklega stoletja smatralo še za plod bujne ivL\.i^z:'2. za nekaj nemogočega. Dcchn Italijani kljub svo;::m napadom, naperjenim zlasti proii tr> nalskema prelazu med skuDino Ort-lerja in a, nikjer niso mogli predreti na večjo razdaljo, se je Avstrijcem na Štilfserskem zzć'm posrečilo, polastiti se nekaterih jako važnih pozicij na italijanskem ozemlju. fteHia se ndeteži operacii na MkHatr LokalasEeagjer« poroča iz Aten: Odposlanci četverozveze so sporočili Gunarisu, da namerava četvero-zveza na Krfu zbrati večjo množino čet. da jih pope1 je.'o kasneje s srbskimi četami na solunsko fronto, kei >o se Italijani v smislu angieško-francoske zveze odloČili, da se udeleže Operacst Poročevalec pa svetuje, naj se poročilo upošteva s previdnostjo. _ Italijanski parlament. Poslanska zbornica. Poslanska zbornica ee je bavila v ponedeljek z raznimi vprašanji in interpelacijami. »Minister za zgradbe je o .lonil glede na pristojnost najvišjega ar-niadncgs vodstva, katerega željam po navadi vlada vedno ustreže. razpravo o interpelaciji beneških in drugih poslancev, ki zahteva izpolnitev stracegičnih železnic v Benečiji. Podtajnik mornariškega urada je odgovoril na vprašanje, da po mnogih študijah ne smatra za umestno, da bi se odpeljale številne jadrnice, v Jadranskem morju brez posla stoječe, v Tirensko morje, ker bi bila vožnia radi sovražnika prenevarna in bi njihova vporaba v Tiren-skem morju ne bila brez pomisleka. Končno se je razpravljalo vprašanje o vzroku Številnih železniških nesreč; s pojasnilom teh s strani vladnega zastopnika je bil zadovoljen, kakor je izjavil, interpelant, ki s svoje strani postavlja v ospredje razpoloženje pri železniškem osob-ju in preveliko obremenjenje istega. Senat. Curih, 11. marca. (Kor. urad.) V italijanskem senatu je sporočil naučni minister Grippo pri razpravi proračuna, da je poskrbel v namen, da se ojačijo tudi kulturno odnošaji Italije do zaveznikov, da bodo prihajali profesorji francoskih vseučilišč predavat v Italijo in da italijanski profesorji inozemstvo seznanijo z italijansko omiko. Posledica obstreljevanja obrežne železnice s strani naše mornarice in letalcev. Kakor poročajo listi iz Rima privatno, je podal poslanec Spe-r a n z a v zbornici značilno vprašanje, iz katerega se prvikrat izve z italijanske strani, s kako velikim uspehom so obstreljevale avstro-ogrske bojne ladje in pomorski letalci ob svojih ponovnih poletih na italijansko jadransko obal železniško črto Bologna - Brindisi. Speran-za je priporočal gradbo železnice v notranji deželi med Bologno in Brindisi, katero že ima vlada v načrtu. Gradha železr-ic, mostov, cest In kanalov. Curih, 12. as rila. (Kor. urad.) V italijanskem senatu je razložil minister za zgradbe, da je njegovo civilno osobje mnogo storilo za vojaške naloge, ker je zgradilo železnice, mostove in ceste v zaledju armade in jih popravilo, in zgradilo kanal pri Gradežu v korist transportov čet. Prvi del ladjopiovnega kanala Beietke-Milan je izgotovljen. Razorava o proračunu zunanjega ministra. Preko Lugana se poroča dne 12. aprila, da se prične razprava o proračunu zunanjega ministrstva. katero se pričakuje z napetostjo, dne 13. aprila. Najbrž bo Sonnino podal svoje poročilo šele potem, ko bodo govorili k proračunu poslanci, katerih je priglašenih 33. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Listi poročajo: Požar je uničil tovarno za barve v Benetkah in del sosednje palače. Iz Rima poročajo, da je italijanska vlada dopustila za 1. maj napovedane ljudske shode. Socijalistični listi poživljajo prebivalstvo, naj se udeleži shodov v masah, da se bo agitiralo za mir. V rimskem okraju je sklicanih nad 30 shodov. Italijanska vlada je začela izvajati svoj sklep, da se vjetniki porabijo za poljedelske posle. Vjetnike porabijo najprvo v srednji in južni Italiji za pogozdovalna de!a. »Frankfurter Zeilung« poroča iz Švice, da v ozemlju Engadina vhaja zadnje dni nenavadno visoko število italijanskih vojakov čez mejo v Švico. isce. BREZUSPEŠNI FRANCOSKI NAPORI PRI VERDUNU. Eerclin, 12. aprila. (Kor. urad.) VVoKfov urad poroča: Veh'ki glavni stan: Zapadno bojišče. Pri La Bolsselu, severovzhodno od Aiberta, »e prmesel neki manjši nenrski oddelek s ponočnega pod-vze Ja proti angleški poziciji brez lastnih :zgjb 29 v jetnikov in eno strojno puško. Zapadno cd Mase so Francozi brezuspešno napadali naše črte se-verovzhod-io cd Avocourta, v ostalem na so se omejiii na živahno streljanje svoje artiljerijo. Na vzhodnem bregu so prinesli trije protinapadi na Pop" o v vrh, pripravljeni s silnim ognem, sovražniku velike izgube, a nobenega uspeha. Dvakrat se napa-daječim četam ni posrečilo priti preko n?šega zapornega ognja: tretji naskok se 5e popolnoma zlomil blizu pred r.eši^i? ovirami v ognju strojnih pnšk. V gozdu Caillette smo nasproti žilavi obrambi korak za korakom pridobivali nekaj tal. V zračnem boju smo zbiH neko francosko letalo pri Ornesu (v Wo-evru); voditelj je mrtev. Vrhovno srinadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 10. aprila popoldne. Zapadno od Mase se je bombardiranje čez noč silno nadaljevalo ter se zlasti obračalo proti vrhu 304. Včeraj od sovražnika proti koncu dneva proti Mort Home izvršeni napad, ki smo ga v celoti odbili z velikimi izgubami za sovražnika, je omogočil Nemcem, da so na višini 295 v dolžini kakih 500 metrov vdrli v neki eksponirani strelski jarek. Vjeli smo kakih 100 mož. Vzhodno od Mase so se ponoči vršili zelo silni boji v malem gozdiču pri Fontainu, St Martinu in vzhodno od Vacherauvillat V sovražnih strelskih jarkih, južno od vasi Douaumont, smo napredovali. V Woevru bombardiranje vasi ob vznožju višin ob Masi. Potrjuje se, da je sovražnik poskusil 9. aprila v okolici Verduna veliko splošno ofenzivo, ki se je raztezala na fronto nad 20 kilometrov. Sovražnik, ki ni dosegel nobenih vidnih uspehov, zlasti ne v razmerju z naporom, je imel izgube, o katerih pričajo kupi mrtvil pred našimi črtami. Z ostale fronte ni poročati ničesar pomembnega. 10. aprila zvečer. V okolici Roveja je naš ogenj pušk razpršil močan sovražni izvidm oddelek, nredno je dospel do naših žičnih ovir. Severno od Andechyja v Argonih je napravila naša artiljerija resno škodo v nemških napravah. Zapadno od Mase je sila obstreljevanja čez dan naraščala. Proti poldne so izvršili Nemci napad na naše pozicije južno od potoka pri Forgesu, ki je prodrl iz pokrajine Kaucourt - Bčthincourt. Kljub sili naskokov, ki so stali sovražnika zelo resne izgube, se naša črta v celoti ni umaknila z mesta. Ob naši fronti Mort Homme - Cumieres smo ustavili poskuŠene napade, ki so sledili močni artiljerijski pripravi, s svojim zapornim ognjem. Vzhodno od Mase zelo silno obstreljevanje Poprovega vrha. Sovražnik je večkrat napadel našo pozicijo v gozdu Caillette, vedno pa smo ga odbili. Boji v zraku. Dne 8. aprila je zbil neki naš letalec pri Verdunu v zračnem boju neko letalo tipa Fokker, ki je padlo v našo črto. Dne 9. aprila je ogenj naših obrambnih topov zbil neko drugo letalo tipa Fokker. Neki tretji Fokker se je spustil v naših črtah v Champagni na tla. Letalo je nepoškodovano, letalec vjet. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 10. aprila. Včeraj zvečer smo napadli pri St. Eloiju glavno vdrtino, ki je ostala v nemških rokah, in jo vzeli. Nadaljen napad nam je dal v posest sovražne jarke, ki potekajo jugozapadno od vdrtine. Danes artiljerijsko delovanje. S francoske fronte. Poročevalec »Frkft. Zeitg.« poroča z zapadne fronte: Južno od Termitskega vrha imajo Nemci že zasedeno gozdnato pobočje vrha 304. Francoske pozicije pri Verdunu. Iz Švice poročajo: Po sodbi nevtralnih poročevalcev prihajajo francoske obrambne pozicije pri Verdunu polagoma nevzdržne, ker prehajajo najvažnejša oporišča v nemške roke, ali pa jih morajo Francozi brez boja opustiti. Vesti, da bodo Francozi umaknili svojo fronto, se zgoščajo. , General Verraux pravi, da pomeni umaknitev francoske črte na črti južno od Bčthincourta resno ogroženje notranje utrdbene črte pred Verdunom. Francosko vrhovno vodstvo mora brezpogojno prepre- čiti nadaljnje umikanje in sunek sovražnikov proti Clermontu, kar bi ogrožalo francoske čete na desnem bregu Mase. General Berthon piše v »Petit Journalu« o bojih pri Verdunu: Boji se vrše s posebno silo na črti Bethin-court - Cha'lancourt, nadalje na višinah južno od Bethincourta. kjer sg je Nemcem posrečilo, doseči nekaj uspehov. Vzhodno od Mase se vrši silen topovski boj. Sovražnik neprestano napada na raznih točkah in zato se pri nas prav rado naglasa, da napadajo Nemci vedno na drugih točkah in poskušajo svojo srečo, ne da bi si bili na jasnem, kaj pravzaprav nameravajo. Domneva se, da hodijo nemške čete ob fronti gor in dol ter napadajo na vsaki točki, da bi izsledili kako slabotno točko. Stvar pa je popolnoma drugačna. Vse nemške vojske, ki se bojujejo pri Verdunu, v Argonih in v \Voevru, so dobile velika oiačenja in vsak poveljnik ima svoj napadalni cilj. V gorečem Verdunu. Preko Berlina poroča neki v.; poročevalec; V mesto Verdun, ki je pričelo goreti vsled obstreljevanja utrdbenih del, so poslali gasilce iz Pariza, ki se zaman trudijo, vdušiti ogenj, ki se mogočno širi vsled vetra. Zdi se, da se od stare francoske trdnjave ob Masi ne da več odvrniti usoda Ypresa. Po poročilih vjetih francoskih častnikov, imajo gasilci in njim dodeljeni orožniki skoro več dela z roparsko druhaljo, ki se je priklatila celo iz Pariza, kakor z ognjem. Ti roparji kradejo in ropajo v hišah bogatih in revnih ter so celo na sumu, da sami netijo požare. Neki vjet častnik je opisal to delovanje verdunskih hijen ter imenoval to početje največjo sramoto, s katero se omadežuje junaško se boreča Francoska. Srbske čete na zapadnem bojišču? Berolinska »Deutsche Tages-zeitung« poroča iz Rotterdama: Z otoka Krfa so začeli prevažati srbske čete v Francijo, kjer jih bodo porabili na fronti proti Nemcem. V Parizu je že videti na ulicah mnogo srbskih vojakov. Uspeh napadov Zeppelinov na Anglijo. Berolin, 12. aprila. (Kor. urad.) »Lokalanzeiger« poroča iz Rotterdama: Glasom poročil pomorščakov ladij, ki so dospele iz Anglije ter leže v Rotterdamu, je bil uspeh zadnjih napadov Zeppelinov na Anglijo mnogo večji, kakor to priznavajo z angleške strani. Leith, Hull, Sunder-land, Nevvcastle in Grimsby so strašno trpeli. V Leithu je provzročil neki Zeppelin požare, da bi mogel v njih svitu najti pot ter je nato napadel pristanišče in kolodvor. Zlasti v pristanišču je napravil mnogo škode. Med drugim je bila neka angleška štirijamborna jadrnica skoro popolnoma uničena. Na kolodvoru je bil zadet neki osebni vlak. Mnogo potnikov je bilo ubitih ali ranjenih. Velika tovarna za špirit v Leithu je popolnoma zgorela. Pri Newcastlu je bil znani Tynski most skoro popolnoma razdejan. Neki očividec poroča, da je pri napadih preteklega tedna posebno trpelo mesto Grims-by. Dne 3. aprila se je podrlo več hiš, vojašnica je popolnoma razdejana, več sto vojakov mrtvih ali ranjenih. Hull je zadela ena bomba, 2 hiši uničeni, 4 osebe mrtve. V Hullu vlada grozen strah pred Zeppelini. Večina prebivalcev se seli ponoči iz mesta v kmečke hiše in letovišča. Zadnji čas so postavili na raznih krajih francoske obrambne topove s francoskimi častniki in francoskim moštvom. Tudi druge varnostne odredbe se v celi Angliji z vso stroN gostjo izvršujejo. Angleška zbornica, London, 11. aprila. (Kot. urad.) Haslaw je vprašal, ali hoče vlada z ozirom na neprestano uničevanje trgovskih in osebnih parnikov brez svarila s strani sovražnika in z ozirom na uničevanje nevtralnih ladij, vzeti v pretres, ali bi ne bilo umestno, nadomestiti izgubo prostornine s tem, da se porabljajo sovražne ladje, ki so internirane v nevtralnih pristaniščih. Lord Cecil je odgovoril, da se angleška vlada bavi s tem vprašanjem. O uporabljanju sovražnih ladij, ki leže v nevtralnih pristaniščih, pa morajo v prvi vrsti odločiti nevtralne vlade same. Pri svoji odločitvi bi nevtralne ladje brez dvoma upoštevale, da uničenje trgovskih ladij z zmanjšanjem svetovne tonaže nič manj ne zadeva nevtralnih držav, kakor vojskujoče se države. Vlada se skrbno bavi s predlogi nevtralnih držav za varstvo sovražnih ladij, ki jih prevzamejo v službo nevtralne države, pred zaplembo s strani angleške vlade. Ameriški bankirji za Francosko. London, 10. aprila. (Kor. urad.) »Times« poročajo: Nekaj ameriških bankirjev je ponudilo Francoski 500 milijonov dolarjev posojila. Če zastavi Francoska nevtralne papirje. Denar se mora porabiti v Ameriki. Francozi v Kamerunu. Iz Pariza: Uradni list priobcuje dekret, ki imenuje generala Avme-richa za generalnega komisarja francoske vlade v zasedenih pokrajinah Kameruna. Merlin. generalni gubernator francoske ekvatorijalne Afrike, Je bil imenovan za generalnega sekretarja pokrajin nemške kolonije, ki je tvorila pred pogodbo 4. novembra 1911 del francoske ekvatorijalne Afrike. MIRI p g^oru nentSkesa d znanega kandila. London, 11. aprila. (Kor. urad.) Reuter. Ministrski predsednik As-c-uith se je v svoji napitnici na pred-. sednika francoske republike pri včerajšnjem banketu na čast odposlancem francoskega parlamenta spominjal zadnjega govora državnega kanclerja ter rekel: Kancler je izjavil, da je izrazil 9. decembra pripravljenost razmotrivati mirovne pogoje, da pa je-sovražnik odklonil takrat, kakor odklanja sedaj, spuščati se v kaj takega. Asguith je navedel kanclerjeve besede, da pokaže, kaj je mislil ta pod pripravljenostjo, da bi morala namreč enten-ta staviti mirovne predloge, odločal pa bi kancler. Nato je nadaljeval Asquith: Zavezniki so s slovesno pogodbo vezani, da ne bo nobeden iskal ali sprejel separatnega miru. Pogoji, pod katerimi smo pripravljeni skleniti mir, so izvedba ciljev, za katere smo zagrabili za orožje. Te cilje sem razglasil že novembra 1914. Rekel sem med drugim, da ne bomo vtaknili meča v nožnico, predno ni vojaško gospodstvo Pruske popolnoma in končno uničeno. Kancler navaja moje besede najprej napačno, nato pa še nadalje pači njih pomen, ki leži na dlani, in v njih izrečeni namen. Anglija in tudi Francoska nista stopili v vojno, da zadavita Nemčijo, ali pa da jo izbrišeta z zemljevida Evrope, ne da razdereta ali obre-žeta njeno narodno življenje in gotovo ne. da bi se vmešavali v prosto izvajanje mirovnih stremljenj. Oba. tu in na Francoskem, sva bila prisiljena zgrabiti za orožje, da preprečiva, da bi Nemčija, in v tem slučaju je mišljena Pruska, tvorila vojaško ogroženje za svoje sosede ter postavila nadvlado nad nje. Tekom zadnjih desetih let je pokazala Nemčija pri več pril'kah namen, dajati Evropi predpise ter jo obenem ogrožati, ter je dokazala s kršenjem nevtralnosti Belgije, da hoče doječi nadvlado celo za ceno splošne vojne s tem. da raztrga podlago evropske politike, kakor je določ?na s pogodbami. Namen na vojni udeleženih zaveznikov je, nreprečiti ta oo^kus. (Pritrjevanje.) Kot uspeh vojne hočemo udejstviti načelo, da se morajo mednarodni problemi obravnavati s prostim obravnavanjem pod enakimi pogoji med prostimi narodi in da se tak sporazum ne sme delj zavirali in obvladati od silovite vlade, k' stoji rod kontrolo vojaške kaste. To je, kar razumem pod uničenjem vojaškega gospodstva Pruske, ne več, ne manj. Z ozrom na usodo Belgije, Srbije in Cme Fore. je rekel A snu m t. da zavezniki niso samo zaščitniki drži", ki so sklenile pogodbo, marveč tudi neodvisnih držav in prostega razvoja slabotnejših dežel. Pač ni večjega cinizma, kakor Te ta. da zahteva nemški državni kancler, da mora Nemčija pred vsemi državami obstojati na tem, da se da ragolra narodnostim prilika prostega ras-voja v okviru svojega maternega Jezika in svoje narodne individualnosti. Asguith je nadaljeval: Moj odgovor državnemu kanclerju je prav enostaven: Zavezniki žele in so odločeni staro Belgijo zopet ustvariti. (Pritrjevanje.) Asquith je nato govoril o šepajočem, slabotnem poskusu državnega kanclerja opravičiti vojno podmorskih čolnov ter je končal: Ali ne moremo biti hvaležni, da nam za ugotovitev in za obrambo naše stvari ni treba poseči po takem iz-krivljenju dejstev, kakor kancler? Zavezniki se bore bok ob boku, s poštenimi sredstvi, čistimi rokami in čisto vestjo. (Pritrjevanje.) Bok ob boku imamo ravno tako, kakor voljo, tudi moč braniti prostosti Evrope. (Glasno pritrjevanje.) Francoski parlamentarci pri angleškem kralju. London, 11. aprila. (Kor. urad.) Kralj je sprejel v Buckinghamski palači francoske parlamentarce, pri čemer je pozdravil člane zakonodajne korporacije velike republike. Rekel je: Zveza bo trajna. Kralj je opozoril na odločnost angleškega naroda brez razlike plemena, stanu in politične stranke, nadaljevati vojno tako dolgo, da bo za vedno odstranjena ona grožnja z napadom, ki je dolgo zatemnjevala nebo Evrope in ogrožala izgled na mirni razvoj. Vojna z Rusijo. NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROČILO. Junai 12. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Ničesar pomembnega. Namestnik načelnika generalnega štaba oi. Hofer fmL Berolin, 12. aprila. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki gl^vni stan: Vzhodno bojišče. Pr? Garbunovkl (severovzhodno od D vinska) smo zavrnil? ruske nočne napade več stotnij. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 9. aprila. V odseku pri Rigi je obstreljeval sovražnik kraj Šlok. V odseku pri Jakobštatu živahno obojestransko streljanje. Na več krajih so poleteli nemški letalci preko Dvine ter metali bombe. Letalo tipa »Muromjec« se je dvignilo v okolici Rige ter metalo bombe na ^ovražne zakope. V odseku nasproti Postavom in severno od NaroŠkega jezera silno streljanje. Tu so se poskusili Nemci po obstreljevanju približati našim jarkom, mi pa smo jih zavrnili. Novi vojni načrti Rusije. Iz Rotterdama: Car Nik laj. ki je zonet odšel na fronto, je si !ical v glavnem stanu odločilen voir svet. ki bo sklepal o tem. ali nai r>rično Rusi z veliko ofenzivo, ali naj se omeje samo na obrambo. DopM na MYm\\, NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROČILO. Dunaj, 12. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Ničesar pomembnega. Namestnik načelnika generalnega štaba pf. Hofer, fml. Berolin, 12. aprila. (Kor. urad.) VVoIifov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. Sarrail odpoklican? Iz Soluna poročajo: Tukajšnji list »Nouvveau Siecle« poroča, da je general Sarrail odpoklican in da je imenovan general Simon za njegovega naslednika. Bolgarija ima živeža dovolj. Sofija, 12. aprila. (Koresp. urad.) Ministrski svet je odobril predloge komisije, sestavljene ad hoc iz posameznih ministrov in generalov, glede ureditve aprovizacije armade in prebivalstva. Pri tem je konštatiral, da se nahaja v državi dovolj živil in surovin. Treba jih je samo primerno razdeliti med prebivalstvo, oziroma poskrbeti za urejeni dovoz k armadi. NOVO NASILJE ČETVEROZVEZE NA GRŠKEM. Amsterdam. 11. aprila. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Aten: Dne 9. aprila sta se podala francoski in angleški poslanik k ministrskemu predsedniku Skuludisu ter sta mu sporočila, da nameravata njuni vladi izkrcati čete na otoku Kefalonija, zlasti v pristanišču Argostoli. Poslanika sta zatrjevala, da se bo upoštevalo suveren-sko pravo Grške ter sta ministrskemu predsedniku izjavila, da sta francoska in angleška vlada iz nujnih vzrokov prisiljeni, zapreti pristanišče Argostoli, pristavila sta, da se bo poskrbelo, da bo mogoče s čim najmanjšimi težkočami vzdržati promet v pristanišču. — Ministrski predsednik Skuludis Je živahno protestiral ter je energično izjavil, da mora Grška ugovarjati novemu kršenju svoje suverenosti. Sledila je živahna razprava. Angleški poslanik je bil pri kralju v avdijenci. Dne 10. aprila sta angleški in francoski poslanik objavila sporočilo, da je ententa ustanovila mornariško oporišče v Argostoli le v obrambne svrhe in da ta ukrep nima značaja okupacije. (Otok Kefalo nija se nahaja pred vhodom v zaliv Patras. Argostoli je glavno mesto tega otoka z jako ugodno ležečim prostranim pristaniščem. Op. ured.) Položaj na Grškem. Iz Aten poročajo: Ententa je zahtevala, da naj Grška dovoli prehod ententnih čet s Krfa po kopnem grškem ozemlju v Solun. Grška vlada je to zahtevo odklonila, poudarjajoč posebno, da je Krf popolnoma okužen. — Kakor javlja neki atenski list, ki ima dobre zveze z dvorom, je organizirala ententa v Atenah veliko špijonažo, pred katero niti kralj, niti njegova korespondenca nista varna. Aretiranih je bilo več višjih grških uradnikov. — »Corriere della Sera« vć povedati, da so venizelrsti zopet razvili živahno agitacijo. Na dveh shodih v Atenah in v Pireju so propagirali Veni-zelo Berwmdbale« in »Eagle Point«, da so bili navedeni slučaji v zmislu tu-uradnih not z dne 30. in 31. p. m. ter 4 in 5. t. m. od mornariškega admi- \ ralskega štaba skrbno preiskani in sicer z naslednjim rezultatom: 1. Angleški parnik »B e r -w i n d b a 1 e«. Nemški podmorski čoln je naletel 16. marca zvečer ob irski obali na parnik, ki je bil morda »Berwindbale«. Bil je s svarilnim strelom pozvan, da se naj ustavi, toda ni se oziral na svarilo, temveč je ugasnil vse luči ter je skušal utečt. Na to smo ga obstreljevali, dokler se i ni ustavil. Potem, ko je bila šla posadka v čolne in je imela dovolj časa odpluti, smo parnik potopili. Ime te ladje se ne da ugotoviti, ker pa je bila to prevozna ladja za olje, kakršna je bila tudi »Ber\vindbale«, je pač smatrati obe ladji za identični, j 2. Angleški parnik »Englishman«. Nemški podmor. čoln je pozval 21. marca ta parnik z dve- [ ma svarilnima streloma, da naj se t ustavi. Parnik pa je plul naprej. Ra-di tega ga je podmorski čoln s topovskim ognjem po daljšem preganjanju prisilil, da se je ustavil. Ko se Je nemški poveljnik prepričal, da je posadka v čolnih, je parnik potopil. 3. Angleški parnik: »M anehester Ingenieur«. Dosedanja preiskava ni mogla dognati, ali je bil ta parnik napaden od nemškega podmorskega čolna. Želeti bi bilo torej natančnejših podatkov o kraju, času in okolščinah tega ameriški vladi naznanjenega napada, da se more preiskava končati. 4. Angleški parnik »E a - I gle P o in t «. Ta parnik je bil 28. marca dopoldne od nemškega podmorskega čolna s signalom in strelom pozvan, da naj se ustavi. Plul ra je naprej. Nato se je streljalo na parnik. da se je ustavni ter spustil brez poziva dva čolna na morje, v I katera je šla posadka. Ko se je po- t* veljnik prepričal, da sta čolna razpela jadra in odolula od parnika, je parnik potopil. Ce je posadka v svojo rešitev vporahila samo dva majhna čolna, jo zadene samo krivda, podmorski čoln se je namreč prepričal, da so se na oarnikii nahajali še najmanj štiri čolni. 5. Francoski parnik »S u s s e x«. Ugotovljeni e, ali je bil kanalski parnik »SusseK« poškodovan od kakega nemškega podmorskega čolna ali ne, je izredno otež- | kočilo dejstvo, da ni bilo znanih ni-kakoršnih natančnih podatkov o kraju, času in okoliščinah in da do 6. aprila tudi ni bilo mogoče dobiti slike te ladje. Vsled tega se je morala preiskava raztegniti na vsa podvzetja. ki so se izvršila oni dan, 24. marca, v Kanalu na poti med Folkestonom in Dieppom. Tu je srečal neki nemški podmorski čoln 24. marca nekako sredi angleškega Kanala dolgo črno ladjo brez zastave s črnim dimnikom in malim sivim zgornjim delom ter dvema visokima jamboroma. Nemški poveljnik je bil prepričan, da ima pred seboj angleško vojno ladjo in sicer minonosec, novega angleškega razreda »Arabis«. Zato je napadel ladjo ped vodo. Torpedo je zadel ter provzročil na sprednjem delu ladje tako silno eksplozijo, da se je odtrgal ves sprednji del do mostu. Posebno silna eksplozija daje z gotovostjo sklepati, da so se nahajale na ladji velike množine municije. Nemški poveljnik je napravil skico od njega napadene ladje, od katere sta dve kopiji priloženi. Tudi v dveh eksemplarih priložena slika parnika »Sussex« je vzeta iz angleškega časopisa »Daily Graphic« z dne 27. marca po fotografičnem posnetku. Primerjanje skice in slike kaže, da »Sussex« ni identičen z napadeno ladjo. Zlasti velik je razlo-. ček v poziciji dimnika in obliki zadnjega dela. Kakega nadalnjega napada, ki pride v poštev v času, merodajnem za »Sussex«, nemški podmorski čolni med Folkestonom in Dieppom niso izvršili. Vsled tega mora nemška vlada sklepati, da ima poškodovanje »Sussexa« drug vzrok, kakor napad kakega nemškega podmorskega čolna. Da se dejanski stan pojasni, za to morda služi dejstvo, da so 1. in 2. aprila nemške pomorske sile nič man^ kakor 26 angleških min odstre- 55. štev. .SLOVENSKI NAROD', dne 13. aprila mi*. Stran 3. lile. Sploh je vse morje tam ogroženo od plavajočih min in torpedov, ki se niso potopili. Pred angleško obalo bo ogrožena tudi od nemških min, ki so bile položene proti sovražnim pomorskim silam. Če bi imela ameriška vlada na razpolago nadaljni materijal za presojo slučaja »Sussex«, sme nemška vlada prositi, da se ji sporoči, da more tudi ta materijal presoditi. V slučaju, da bi prišlo pri tem do ne-sporazumljenj ir obema vladama, izjavlja nemška da, da je že sedaj pripravljena privoliti, da se dejanski stan ugotovi od mešane preiskovalne komisije v zmlslu 3. dela haaške konvencije o mirni rešitvi mednarodnih sporov z dne 18. oktobra 1907. Podpisani prosi, da sporočite vladi Zedinjenih držav zgoraj navedeno ter vpobrabljate to priliko, da obnovi napram gosp. veleposlaniku izraze svojega odličnega spoštovanja. Podpisan: Jagow. Francoska preiskava o »5ussexu«. »Times« poročajo iz Washing-tona: Francoski veleposlanik je izročil ameriški vladi poročilo admirala Grasseta, ki trdi, da je bila »Sus-sex« namenoma napadena od nemega podmorskega čolna. Tudi ameriška mornariška atašeja v Parizu in Londonu da sta prišla do približno istega zaključka. Predsednik \V?lson čaka sedaj, kaj poreče Be-rolm. Če se tokrat še posreči preprečiti pretrgamo diplomatičnih od-•e to pri prvem prihodnjem slučaju gotovo ne bo več posrečilo. Nermko-anreriška napetost. »Berliner Tageblatt« poroča iz Amsterdama: -Telegraaf« izve iz \Vashmgtona. da bo padla prihodnji teden odločitev v nemško-ameriški napetosti. »Nieuwe Rotterd. Cour.« po-roča iz Londona: Listi smatrajo po-ložaj še vedno za resen ter pravijo, ca bo za ameriško vlado sedaj, ko nja Nemčija odgovornost, zelo težavno prepričujoče dokazati, da je ki nemški podmorski čoln ladjo torpediraL Med vrstami opozarjajo listi : st, da ne sme biti nestrpna. Srednja pot se mora najti. Berolln, 12. aprila. (Kor. urad.) Zastopnik \Volffovega urada javlja brezžično v/ Novega Jorka: »Ne\v York Vorld« piše, razpravljajoč o aferi »Susscx«: Navzlic zagotovi-*vir„ danim Združenim državam, so nemški podmorski čolni zopet, kakor bi bili obsedeni. Nemška vlada jih navidezno ne more ustaviti. Trite v. da bi nemška javnost take mejit ve podmorskega boja ne pre-' . napravlja položaj slabši, ne pa boljši. Kancler se je zelo trudil j ago ta vi jati Združenim državam, se Nemčija proti njim ne name-ava voievatL Tudi Združene države nimajo namena se bojevati •roti Nemčiji. Do vojne pride le, ako nas Nemčija k temu prisili: toda nekaka srednja pot mora biti vendarle m goČa med sedanjimi dejanji in prijateljskimi diplomati enimi odnosi?, ki niso drugega kakor neprestana laž. Razne noliMcne vrti. i Avstro - ogrska nagodba. K. ar. poroča dne 12. aprila: Glasom oročil listov se je konferenca med Jani avstrijske in ogrske vlade o nagodbi včeraj ob 5. popoldne nada-evala. Konferenca se bo danes nadaljevala. = Supilo v Rimu. Preko Lugana oročajo dne 12. aprila: Prihod jugo-vanskega politika Frana Supilo v im, daje povod listu »Idea naziona-. da ga ljuto napada, ker je baje el v Rim, da moti intimno raz-erje Italije do njenih zaveznic s po-ševanjem jugoslovanskih aspira-ij na Adriji. Supilo se brani proti temo podtikanju v posebnem pismu a list in izjavlja, da je njegovo delo-arie i osvečeno prizadevanju, da e pride do soglasja glede italijanskih i slovanskih jadranskih aspiracij. avzlic temu ostaja »Idea nazionale-. na svojem stališču in svari vlado, naj ne pušča svobodne roke srbskim ^itatorjem v Italiji. == Nemški topovi za Švico. Iz Berlina poročajo, da dospo te dni v ico težki nemški topovi, ki so bili .Vemčiji naročeni. To je dogodek, ki ima tudi političen pomen, ker ovr-,e nesmiselne trditve o nemškem napadu na Švico. — Portugalski kabinet. Lisabo-na. 12. aprila. (Kor. urad.) Glasom oročil -listov, je izročil ministrski :redsednik Almeida prošnjo za odstop celokupnega kabineta. = Kitajska in Japonska. Japonski listi poročajo, da so bila japon-d - kitajska pogajanja prekinjena zaradi velikih izprememb, ki jih je pričakovati v Pekingu. Najstarejši sin predsednika Juanšikaja se je od- peljal v Nemčija Tudi tuje časopisje v šangaju zahteva, da se predsednik odpove svojemu mestu. Reuter poroča, da je bila proglašena neodvisnost Čekianga. = Konec Vlile. Koresp. urad poroča iz Washingtona: Glasom še ne potrjene vesti. Je podlegel Villa ranam, ki jih je dobil v eni zadnjih bitk. loli iz priiorstll dežel. Odlikovanje tržaškega namestnika. Cesar je podelil v priznanje posebnih zaslug za vojaško sanitetno oskrbo v vojni namestniku v Primorju dr. Alfredu baronu Fries-Ske-n e častni znak prvega razreda Rdečega križa z vojno dekoracijo. Odlikovanje. Srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrab-rostne svetinje je odlikovan orožni-ški stražmojster drugega razreda Karol Pahor dež. orožn. pav. št. 7. Z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojno dekoracijo v priznanje hrabrega ponašanja pred sovražnikom je odlikovan linijski poročnik Rihard M i k 1 a v č i č v Pulju. Na vprašanje, kje se nahaja čr- novojniški stotnik Mihaljo Skočir, se odgovarja, da se nahaja sedaj za majorja povišani goriški rojak g. Mihajlo Skočir v Pazinu v Istri. Strašen samomor na Reki. Ko je na reški postaji lokomotiva sestavljala vlak, se je vrgel z mosta, ki vodi iz ulice Deak, pred pomorsko vojno akademijo preko kolodvora, neznan človek ravno pod lokomotivo. Na grozen krik se je nabralo mnogo ljudi, ki so priskočili na pomoč nesrečniku. Samomorilec je »mrl, ko so ga nesli v bolnišnico. I«, avsiiii) vojna pjilo. C. kr. finančno ministrstvo razglaša, da bo IV. avstrijsko vojno posojilo izdano v dveh tipih in sicer I. v štiridesetletnem davka prostem 9/%% amortizačnem državnem posojilu in II. v davka prostih 1. junija 1923 vračljivih državnih zakladnicah. Obveznice davka prostega 51/2rr amort. državnega posojila glasile se bodo na imetnika in bo ; rašalo njih obrestovanje 5V2rć v peluletnih 1. junija in 1. decembra vsakega leta dospevajočih obrokih posteipando. To posojilo se bo v nominalnem znesku v približno enakih anuitetah v letih 1922—1956 na podlagi izžrebanj povračevalo. Prvo žrebanje se bo vršilo v decembru 1921. Izplačevanje obresti, kakor tudi povračilo kapitala se bo izvršilo brez vsakega davčnega, pristojbin-skega ali druzega odbitka. Promet v tem državnem nosojilu ne bo podvržen borznem davku. Pavnotako se bodo tudi nove davka proste 9 /' državne zakladnice glas'Ie na imetnika, tudi obrestovanje teh bo znašalo 5"/*%, plačljivih v potaletnih obrokih 1. iunija in 1. decembra vsakega leta, brez odbitka kakoršnegakoli davka ali drugih pristojbin. Povračilo teT; zakladnic pa *e bo izvršilo nacnl "it v celoti m sicer 1. iunija 1923. Tudi promet v teh papirjih bo prost I orz-nega davka. Subskripcija se bo pričela dne 17. anrila t. L, končala pa 15. maja t. 1. ob 12. uri opoldne in se bo vršila v glrvnem pod sledečimi pogoji: Subskripcijska cena znaša za -"O'ctno 51 fS'r amort. drž. posojilo 93%, za &/*% drž. zakladnico pa 95*50%. Kupnino bo treba pri prijavah do 200 K takoj v polnem znesku plačati. Pri večiih suVk-ipciiah pa bo plačati ob prijavi 10~ nominalnega zneska, 15. junija in 15. julija po 20~. 16. avgusta 25% in 15. septembra pa ostanek. Do izgotov-ljenia definitivnih komadov se bodo subskribentom na zahtevo izročali interimni listi. Med tukajšnjimi domaČimi zavodi fungira kot oficijelno subskrip-cijsko mesto Ljubljanska kreditna banka s svojimi podružnicami v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Celju, ki sprejema tedaj prijave po originalnih pogojih. Le-ta nudi tudi pri tem vojnem posojilu svojim sub-skribentom vse ugodnosti fn olajšave, ki jih daje Avstro-ogrska banka in vojna posojilnica s oosojili proti ročni zastavi po znižani obrestni meri, t. j. do 31. decembra 1917 po vsakokratni oficijelni bančni meri za eskont menic ali pa po fiksni meri 5%. Ljubljanska kreditna banka sprejema tudi že sedaj predprijave za IV. vojno posojilo. JPBPfPil? se rt pjofil ii rojstieiir tel tijiil Niti! Dnevne vesti. — Odstop kranjskega deželnega predsednika. Graška »Tagespost* poroča z Dunaja: Kakor se v političnih krogih govori, bo kranjski deželni predsednik baron Schwarz v bližnjem času na lastno prošnjo svoje službe oproščen. Na njegovo mesto pride dosedanji podpredsednik tržaške namestnije grof Henrik A 11 e m s. — Četrto vojno posolilo. Na Dunaju se vrše živahne konference med zastopniki velikih finančnih in gospodarskih organizacij in vlado o četrtem vojnem posojilu. Zastopniki teh organizacij so podali merodajnim faktorjem jako zadovoljiva poročila o ugodnem razpoloženju denarnega trga za novo vojno posojilo, tako da je računati z naravnost ogromno udeležbo domaČega velikega kapitala pri subskripciji. Država pa bo tokrat organizirala tudi male ljudi, ki se dosedanjih subskripcij niso mogli v toliki meri udeležiti kakor so hoteli in želeli, četrto vojno posojilo naj postane pravo ljudsko vojno posojilo, s krono v roki izrečena zaupnica vseh avstrijskih narodov naši junaški armadi ter bodočnosti države. Dolžnost vsakega, patrijotično mislečega državljana je, da po svoji moči skrbi, da bo ta zaupnica prebivalstva impozantna in sijajna. — Odlikovanja. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil sanitetni praporščak 2. bos.-herceg. pešpolka Boris Š 1 a j m e r. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil računski podčastnik 27. domobranskega pešpolka Adolf A v b e 1 j. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila četo-vodji 20. lovskega bataljona Franc Turnšek in Ivan 2 g a j n a r. — Gospodične, ki hočejo blagovoljno prevzeti prodajo oljčnih vejic v soboto in na cvetno nedeljo v prid vdovam in sirotam naših junaških rojakov soške armade, naj se zg!\.Q jutri, v petek od 3. do 5. popoldne ali pa v soboto od 9. do 12. dopoldne na mestnem magistratu. — Oljski pozdrav s soške fronte. Cvetno nedeljo bomo letos praznovali v znamenju prelestnega pozdrava, ki so nam ga poslali junaki od soške fronte. Vagon oljkinih vejic je dospel v Ljubljano in te vejice se bodo prodajale po vsem mestu in v predkrajih v soboto in na cvetno nedeljo na korist hrabrim vojakom, ki tako sijajno branijo našo domovino. Vsakdo bo pač rad vzel oljkino vejico, ki je zrasla tam, koder sedaj krvavo teče naša Soča. Sredi strahovitega grmenja topov so vojaki nabrali oljkine vejice ter jih za velikonočni pozdrav poslali v domovino. — Postopanje z avstro - ogrskimi vojnimi vjetnlki v Srbiji. Pod tem naslovom smo prejeli obširen, na podlagi protokolaričnih izpovedb c. in kr. majorja Časke, načelnika neke naše pomožne ekspedicije, ki je po okupaciji Srbije zbirala in skrbela za naše tamkajšnje, zopet osvobojene vjetnike, ter polkovnega zdravnika dr. Čaguliča in enolet. prostovolj. Guntherja, ki sta se sama nahajala v vojnem vjetništvu, sestavljen popis strahovitega trpljenja naših vojnih vjetnikov v Srbiji, zlasti za časa velike derute srbske armade in njenega umikanja v Albanijo. Dejstva, ki so nakopičena v tem popisu, tvorijo pretresljivo obtožbo proti vsem odgovornim srbskim faktorjem in bodo ne le pri nas, temveč tudi pri vseh pravičnih ljudeh v inozemstvu vzbudila ogorčenje in pomilovanje onih nesrečnih naših vojakov, ki so vjeti od Srbov in od ka terih se jih morda niti 20% ne vrne več domov. Prostor nam žal ne pripušča, objaviti obširno poročilo že danes. Storili bomo to o prvi priliki. — Vojaška pisma. Z južnega bojišča želi vesele velikonočne praznike vsem Slovencem in Slovenkam Pavel Č e r n e iz Ljubljane. — Voščimo vsem prijateljem in znancem vesele velikonočne praznike: slovenski ulanci z ruskega bojišča: Ludvik Vel'etz, Franc Janča. Jožef Laurič, Ignacij Tinta, Jožef Kocpek. Ivan Vrbič. Martin Iršič. Franc Kovačič, doma iz Ljubljane in ljubljanske okolice; Živec Dominik iz Trsta: Vuga Alojzij in Jančič Ign. iz Vedrijana na Primorskem. — Kreditne zadruge v LJubljani občni zbor bo v nedeljo, dne 16. aprila ob 9. dopoldne v društveni pisarni, Miklošičeva cesta št. 8 (otel Lloyd). — Ne pretiravajte! V zadnjem času se je nekje na Kranjskem pripetil slučaj, da je posestnik cenil škodo v prostorih, kjer je bilo nastanjeno vojaštvo, 2664 K, komisija Jo Je pa cenila 16 kron. Tako početje se kaz* nuje po kazenskem zakonu in st bodo prihoif Jč. akoL m» kaj enakega še pripeti, ftnena tar nepatrijotičnih oderuhov objavila •» vid kronovinL — Zdravstveno stanje mestne občine Oabtianske. Od 2. do 8. aprila se je rodilo 19 otrok, mrtvorojena sta bila 2, umrlo je 21 oseb, med njimi 10 domačinov. Za jetiko so umrle 4 osebe, med njimi 2 tujca. Za infekcijskimi boleznimi so oboleli: Za kozami 3 vojaki, za tifuzom 122 vojakov, za grižo 45 vojakov, za difterijo 2 domačina in 1 tujec in za trahomo 38 vojakov. Na tuje stroške. Glasom obvestila c. kr. deželnega predsedstva za Koroško, se leta 1847. rojeni, v Mežice, okraj Šmohor na Koroškem pristojni Jakob Schlogl, brez posla klati po svetu in izvablja pri raznih županstvih na račun svoje domovne občine denarne podpore. Županstva se opozarjajo, da mu, koder bi se utegnil še pojaviti, ne izplačajo nobene podpore več, marveč da z njim postopajo po odgonskih predpisih. Nevaren tat prijet. Nepoboljšljiv tat je leta 1861. v Domžalah rojeni hlapec Mihael Hribar, ki je bil že 14krat kaznovan, tudi že na več let težke ječe. Zagrešil je sedaj razne tatvine, nekatere prav na predrzen način. Sedaj so tega nevarnega človeka prijeli in izročili v zapore okrajnega sodišča v Kamniku. Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Petru v Savinjski dolini občni zbor bo dne 16. t. m. ob 8. dopoldne v pisarniški sobi. Lavina je zasula, kakor poročajo mariborski listi, desetnika na jugozapadni fronti, trgovca S o r i š i c a iz Kapel pri BreČicah. Umrl je v Mariboru tamkajšnji profesor veronauka I. Markošek. Fem Andra, priljubljena umetnica v kino »Ideal«. Jutri, v petek, 14. t. m. (samo en dan) nastopi priljubljena umetnica Fern Andra v štiridejanski dramatični življenski sliki »Ženska duša«. Ta film bode vzbudil gotovo velikanski uspeh. — Samo en dan!!! Kino «Ideal«. Dražba posestva na Dobravi pri Bledu. Dne 28. aprila 1916, ob 10. dopoldne se bo vršila pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici dražba posestva, ki je bilo prej last gosp. Kamenska. Posestvo obstoji iz enonad-stropne hiše. primerne za letoviščar-je, gospodarskega poslopja, dvorišča in vrta. Cenjeno je bilo s pritikli-nami vred na 30.619 K 90 vin., najmanjši ponudek pa znaša 15.310 K. Pojasnila daje tajništvo Mestne hranilnice ljubljanske. Vojaške narodne pesmi za štiri glasove. Izdajatelj Fran Marolt učitelj, Ljubljana. Vezane 1 K 50 vin., v platnu 1 K 80 v. Naroča se pri izdajatelju in v knjigarnah, Žrebanje razredne loterije (V. razred, 2. dan.) 40.000 kron dobi št. 71.126; 10.000 kron dobi št. 37.077. Po 2000 kron dobe št. 5447, 6754, 6923, 7165, 9921, 16.105, 16.490. 17.754, 63.989. 64.605, 66.318, 77.817, 81.556. 90.850, 93.075, 102.049 in 109.077. Po 1000 kron dobe št. 2520. 3962, 4293, 11.057, 12.401, 12.772. 13.929, 14.853, 20.619, 21.781, 23.963, 24.371, 25.102, 27.911, 29.974, 31.760. 34.958, 36.325, 45.393, 47.446, 51.856. 64.470, 66.400, 67.851, 70.788, 71.313. 72.039, 72.347, 72.910, 76.599, 77.097. 78.492, 78/S76. 80.759, 81.642, 83.371, 88.491. 90.689. 92.796. 93.148, 93.539, 100.180, 103.992 in 109.535. Opozorilo. Cenjene naročnike, ki še niso vposlali nadaljne naročnine, dasi jim je sedanja potekla, vljudno opozarjamo, da se bode list neplačnikom ustavil 18. t. m. Čeki so bili listu priloženi koncem marca in je plačilo razvidno na pasicah. Prosimo torej točne nošiljatve, da ne bode sitnega ustavljanja in nepotrebnih reklamacij. Vpoštevati je tudi, da čeki romajo preko Dunaja in traja med poslatvijo denarja in našim prejemom pet dni. * Spominsko ploščo nor, mestu atentata so odkrili v nedeljo v Sarajevu. Plošča je iz črnega mramor-ja, nad njo se nahaja krona, v kateri gori večna luč. Na plošči se nahaja napis: »28. VI. 1914. poginuše na ovom razkršču mučeničkom smrću od ubojničke ruke priestolona-sljednik nadvojvoda Franjo Fredi-nand i supruga mu vojvodkinja Sofija Hohenberg«. * Zagrebška občina je kupila v Slavoniji 200 oral gozda in bo tam les posekala, da bo mogla pozimi zagrebškemu prebivalstvu preskrbovati poceni les. * Atentat zapuščene ljubice. V Velikem Varadhiu je kavarniška blagajničarka Marija S. iz Novega Sada streljala na stotnika Oezo T., ki Je imel z njo dolgo časa razmerje, a jo Je zapustil. Stotnik je bil pač zadet, a bo okreval, Marija S. pa je zaužila pastile sublimata in umrla. Določila je že v naprej 200 kron za svoi pogreb. * fcfift evropske vladarje so ho-teli pomoriti. rariSKrliSti jaVljujOj -da so ameriške "oblasti v Chikagu razkrile anarhističen komplot proti evropskim vladarjem, člani tega komplota so se baje zavezali, da bodo umorili vse evropske cesarje, kralje in kneze. Policija je tudi našla seznam prezumptivnih žrtev; kot prva dva sta bila določena car in nemški cesar. * Načrti ruskega vojnega ministra. Novi ruski vojni minister Šuvajev je rekel zastopnikom časopisja, ki so ga obiskali, da je njegova poglavitna naloga, pomagati Rusiji do zmage. Najvažnejše je, da se preskrbi armadi vse, kar potrebuje. Zato je treba staviti velike zahteve do tovarn, ki izdelujejo vojne potrebščine. Zlasti je pa tudi treba pritegniti izobražene kroge za vojaško službovanje. Iz tega vzroka bodo v kratkem mobilizirani dijaki, da se jih izobrazi za oficirje. Končno je rekel minister, da bo vojna trajala še jako dolgo, vsled česar naj se javnost ne vdaja iluziji, da bo kmalu mir. Tako »Berliner Tageblatt«. * Zasačen obrekovalec. Izjemni senat okrožnega sodišča v Spletu je obsodil trgovca G. R. iz Kaštela na tri leta težke ječe. Razprava je vzbudila veliko zanimanje v Dalmaciji in obsodba je napravila globok vtis na javnost. Stvar je bila sledeča: Dne 7. avgusta 1915. je dobilo vojaško poveljstvo v Ljubljani anonimno pismo, da se godi v Dalmaciji vohunstvo na korist Italije ter da so pri tem udeleženi trgovec G. K. iz Dubrovnika, vinotržci Š. v Kaštelih, I. v Spletu in D. na otoku Hvaru, predsednik trgovskega senata sodni svetnik T. v Spletu, voditelj okrajnega sodišča, sodni svetnik P. v Trogiru in še neke osebe v Korčuli. Pri vseh obdolženih osebah so bile hišne preiskave, ki pa niso imele ni-kakega uspeha. Končno je padel na trgovca G. R. iz Spleta sum, da je on napravil brezimno ovadbo, ki je v tolikih uglednih rodbinah provzro-čila toliko solza in žalosti. Samo ta trgovec G. R. je imel interes, da je obenem obdolžil toliko različnih oseb iz različnih mest. Enim je bil konkurent, z drugimi je imel pravde, s tretjimi prepire lokalnega značaja, na četrte je bil jezen, da so po svoji dolžnosti v raznih pravdah izdali sodbe, ki mu niso bile všeč. Preiskava je dognala, da se je G. R. ravno isti dan mudil v Zagrebu, ko je bila oddana brezimna ovadba na vojaško poveljstvo v Ljubljani. Med tem, ko je bil G. R. v zaporu, je bila doposlana še ena brezimna ovadba, a izvedenci so dognali, da te druge ovadbe ni pisal on, nego le prvo. Sodišče je obrekovalca G. R. obsodilo, kakor rečeno, na tri leta težke ječe. * Premeten detektiv. Pred nekaj meseci so našli v bližini Milana truplo petletne deklice. Poleg trupla je ležalo nekaj kosov opeke in vse je kazalo, da je bila deklica s to opeko ubita, toda drugega sledu ni bilo dobiti. Ker domača policija ni mogla iztakniti morilca, so poklicali detektiva Orsinija iz Rima in mu naročili, da mora dognati, kdo je deklico umoril. Težka naloga, silno težka, kajti sledu, kakor rečeno, ni bilo nobenega. Detektiv je več tednov lazil po celi provinci, pa ni mogel ničesar iztakniti. Naposled je vzel obleko umorjene deklice in jo nosil od vasi do vasi, od hiše do hiše, ter izpraše-val, če kdo to obleko pozna. Res je. daleč v samotni vasi našel krem ari-co, ki se ji je zdelo, da pozna obleko. Povedala je, da je pri njej nekaj dni stanovala tuja žena z otrokom. Ni vedela, ne kdo je bila ta žena, ne odkod. Le na eno stvar se Je spominjala. Tuja ženska je imela večkrat sestanek z nekim moškim in kadar se je vrnila, je- vselej prinesla seboj Šopek šmarnic. Zdaj je Šel detektiv iskat, kje bi bila mogla dotična ženska dobiti Šmarnice. Res je po dolgem iskanju iztaknil vrtnarja, ki je povedal, da je o kritičnem času neki kočijaž pri njem več dni zapored kupil šopek šmarnic. Kočijaž je žiVel v drugem kraju, a detektiv ga je vendar izsledil. Dognal je, da je bil kočijaž vdovec, a se je pred kratkim oženil. Zdaj je šel detektiv iskat krč-marico, ki je bila spoznala obleko umorjene deklice, ter je vse tako uredil, da je krčmarica videla koči-jaževo drugo ženo. Krčmarica je potrdila, da je ta žena z otrokom pri njej stanovala, faato so kočijaževo ženo prijeli in preiskava je dognala, da je svojo nezakonsko hčerko ubila, boječ se, da Je kočijaž ne vzame, če izve, da je imela Že z drugim otroka.__ Današnji list obsega 4 sirani. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tlak »Narodno tiskarno« Hi Stran 4. •SLOVENSKI NAROD*, Oue 18. aprila 1916. 85. štev, Knverte s firmo priporoča „Narodna tiafcarnaM. Izveina blagalničarka oziroma prodajalka z večletno prakso i£5e službe gre tudi na deželo. Onj. ponudbe pod r Zaneti j Iva 1205" na upravo »Slov. Naroda.« 1205 išče zračno sobo s hrano. Ponudbe sprejema naše uoravništro pod „soliden 1299". 1209 Kdor hoče stare umetno 1204 zobe ali zobovje spraviti v denar (tudi zlomljeno), naj jih vpošlje tikoj kot vzorec brez vrednosti. — Za zob se plača 40 v. Denar sledi takoj po roštni nakaznici. Naslov: Stein, Gradec, ldlhofg. 18.—24. Lep, dober, lovski F» E> » prepeiičar« se takoj zelo poceni proda. Vpraša se na Domobranski cesti št 1. Pritličje, levo« Loco. 1212 Dve učiteljici i*četa nn|no skupno sobo Če mogoče v bližini c. kr. učiteljišča za Čas od 1. do 15. maja t L Po možnosti brano v hiši. 1190 Ponudbe na Antonijo dr. Slavik Trst, Kolonija 120. Deček močan, star 14 let, iz poštene hiše želi vstopiti kot vajeneo k mehanikerju ali ključavničarju. Naslov pove upravu. »Slov. Naroda«. 1210 Učenec k boljše hiše, z primerno šolsko izobrazbo, za fino modno trgovino, 80 takoj sprejme. ms Ponudbe na poštni prodal 92, Ljubljana- Proda se iz prosie roke enonadstropna i a V 0 8 vrtom Poizve se: Nadvojvode Fride-1211 rika cesta St. 3. Trgovski sofrudnik pre dajalka in aecnee se sprejmejo takoj v trgovino z mešanim blagom 1191 Martin Ggorevc, Konjice. lite kontoristo ki bi vodil dobro vpeljano trgovino • premogom. Plača po dogovora, Ponudbe naj se pošljejo na naslov : RICHTER 8 Co, Ljlkljana. Vam plačam. ako Vata_______, đavtoo, obttMaoel v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Ul kal-zamoau> Stotine zahvalnih in prtpoznalnih pisem. Lonček z garancijskim pismom t.SO g, 3 lončki S 4-—, 6 lončkov 1 S.Bft. — Hemenv, — Kostoo (Kasna) 1 Featfatti 12 55S, Ogrsko. 6"6 Kupujem Kostanjev les proti gotovini, dobuta april-julij. Obvezne ponudbe z navedbo postaje za vagon 10.000 kg je rposlati tvrdki: 1175 Vinko vabit, Žalec Štajersko Nretiii kacinnt a petietno prakso, U je vodil skozi eno leto samostojno odvetniško pisarno. 1*4« primerne slušne za 1. 7. 1916. 1214 Ponudbe aa *>. J. ■. Colfo, MlhV. a/i. up posestvo v okolici mesta Idrije ležeče, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Zraven spadajo hlia s Štirimi stanovanji in hlevom in drogu gospodarsku poslopju. (Vzreju se letno 4—3 goved.) Vee se izve v gostilni 1192 M. Kogoj v Idriji št 424. 1 kg praške gnjati......K 7*60 (gnjat) kos 47* do 7 kg. 1 m praške salami ••••••„ 6*80 1 »• poljske salami..... 1 », krakovskih gajataik salami I m mortadela salami . • . , 1 „ pariških salami . . • . , I m debrečinskih salami . . . 1 „ tirolskih salami..... 1 „ brunsvISkUi salami • « . razpošilja po povzetju v pošt zavojih i 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane. Izvoz praških gnjati, M» Kohn9 i059 Praga - Žižkov, Havličkova nllca št. 16. 1. t* 7-26 7-60 7-SO 7-80 7 60 7-60 6*30 ! «iV4BLl«Xi (si t PO J i ! ,,SingorM in „lajass" s podolrastim, okroattm čolnlčkom, Central-Bobbin za dom in rokodeljstvo no knulfe nafnelfo ln natisa sfs prt Urad A. WEISSBERG, tvorniska zalog« Dunaj II., Untere Donaustrasse 23 III. Hitro razpošiljanje na vse železniške postaje. — Cenovni ki v slovenskem jeziku zastonj. 2411 -4 )V[odni saion #— Sttinka Jkoroaf, S/abl/aaa, Stati trg MI. Velika zaloga dunajskih damsk'h dekliških slamnikov. ^opravila točno in najceneje. Žalni klobuki v veliki bberi. -^5 Mestni trg št. tO. NafsiO¥@lši film Erne Morene gore Danes in jutri ob 4., 7. In f|t9. uri zvečer v , KINO CEKTRAL" v del gledališču. HP Igr« Bno Motom ? lam Jo aoaoao§ljlfav tprojomam damske in moške SLAMNIKE v popravilo vsake soboto od 15. aprila 1010, pri Virantu v Ljubljani in doma vaak dan. Upam, da jih dobim mnogo v popravilo, ker novi bodo dragi« VALEHTffl MAČEK, slamnMo obrt, Domžale 43. Semena: Crne detelje, lucerne, krmske pese, razna travna, jesenske repe, ko« zelenjadi in cvetlic priporoča trgovina na debelo in drobno s semeni 1198 Sever & Urbanlc ljubljana. Wolfova ulica 12. ljubljana, Ponudbeni razpis za mesec maj 1916. 100 q krompirja, 800 kg fižola, 900 kg ješprena Ponudbe z navedbo cen je poslati do 20. aprila na naslov: C. kp. denanijalna uprava Zaravecriiia [Dalmacija] C*3 I Volno zovorouanle Kako preskrbi vojak svojce? S sklenitvijo vojnega zavarovanja za dobo 1 leta brez vsaktere zdravniške preiskave. To zavarovanje velja za vsak slučaj smrti tekom letu, tedaj tudi za smrt v vojni ali na posledicah taiste. — Če se vojak že nahaja na bojnem polja, sklene lahko zavarovanje od tam ali ga pa tudi brez njegove vednosti lahko zavarujejo svojci. — (žena, stariši itd) Odrezek izpolnite ter £a pošljite na Generalni zastop ces. kr. priv. aav. družbe Avstrijski Feniks v Ljubljani, Sodna ul. 1. alf na Glavno agenturo ces. kr. priv. zavarovalne družbe Avstr. Feniks v Ljubljani, GradišCe št 8. Ne da bi se kaj obvezali, dobite takoj brezplačni odgovor. Odrezek. 1. Ime in naslov 2. Leto rojstva - 3. VojaSko razmerje (če nadomestni rezervist ali črnovojnfk) _ 4. Koliko plačam za enoletno vojno zavarovanje od 1000 K zavarovane glavnice? Perilo a njun nvriov v zalogi. a o t B» m a M m i JS izđelovanie nevesttnsldu opre Ustanovljeno 1866. Perilo :a deteta v zalogi. Moško, dnmsko ln otroško perilo NF* lastnega izdelka daleč znano zaradi fzbornega kroja, točnega dela, zmernih ceo priporoča = C. J. HAMANN = dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosti, CastniSkih uniformiranj, zavodov, samostanov i. t, d. v LJUBLJANI. Perilo po meri se izgotavlja najhitreje« Istotam prva kranjska Motorni obrat. Min wiww aru. jjuj rtrifl. način prvo dunajske čistil-ezhibno kakor novo in so poslano perilo zgotovi v tistega tedna. 276 »orilo ae n iloo zlika I se do arede o 2 3 > a.|poitea.ite pMtratte. MiHn stnt. m h imk. SpertBi predmeti 6572