m. štfffnm.
t Lmmiiai, i tori, a. jaiiiria m
aha. iero.
.Slovenski Narod' velja v ijmblfanl
r.a flom dostavljen:
celo ki
pel leta fctrt leta
aa mesec
r.a prej
K 24 — • 12--.
. 2--
v nprsvništvu prejeman: celo leto naprej . . . . K 22-— f0^**     ■     • • • • •
četrt leta     m      • 550
na mesec   .     - • • •   . 1-90
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. crećDštvo: Bnailora aUca si. 3 (v pritličju levoj telefon it 34.
Iihafa vook *Un i večer livtemiH nnnollo te prednik*.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Uptavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije« inserati i. t dL, to je administrativne stvarL
Posamezna številka valfa 10 aiaarfara. ———-
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it SS.
.Slovenski Narod
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej . K 25*—
pol leta     „       „    . . . 13*—
četrt leti   .      m   m . m 6'50
na mesec   m       a    • • ■   2 30
veli« po posti:
za Nemčijo-: celo leto naprej      - . -  K 3>—i za Ameriko in vse druge dežele-; I celo leto naprej  •  • « « K 35.—-
Vprašanjem glede inseralov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka* Ppravnlštvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova nllca št 5. telefon
Naše čete v Skadru.
Nikšić, Danilov grad, Podgorica, Berat osvojenie
SKADERSKA    POSADKA  SE JE BREZ   BOJA   UMAKNILA. RAZLOŽEN JE   SE  VRŠI POVSODI V REDU.
Dunaj, 24. januarja. (Kor. urad.)
ino se razglasa: jugovzhodno bojišče.
Snoči smo zasedli Skader. Ne-kaj tisoč Srbov, ki so tvorili posadko fega mesta, se je umaknilo proti jugu, ne da bi se spuščali v boj.
Tudi so naše čete tekom včerajšnjega dne vkorakale v Nikšić, Da-nilovgrad in Podgorico.
Razoroženje dežele se je vršilo do ure brez sporov. Na posameznih točkah črnogorski oddelki niso niti čakali, da prispo naše bojne sile, temveč so odložili svoje orožje že* prej, da se morejo vrniti domov. V drugih krajih je hotela velika večina razoroženih raje v vojno vjetništvo, kakor pa domov. Prebivalstvo je cprejcfo naše čete povsodi prijazno, ne redko celo svečano. Izgradi, kakršni so se bili n. rr. nrinetili v Podgo-rici. so prenehali. Čim *e ie pojavil
rl avstf   - ogrski oddelek. Namestnik načelnika generalnega >taba rl. H 6f er, fml.
■
BOMBE  NA BITOLJ.
Berolin. 24. januarja. HCor. ur.) VVdffov i?ra^ poroča:
Veliki glavni stan dne 24. januarja.
Balkansko bojišče.
Neka   sovražna zrakoplovska tlotilia, k? se h dvignila z grških tal, I :>i bombe na Bi'oH. Vreč ore-1     'rev ie bilo nHtfh ali ranicnih. Vrhovno armadno vodstvo.
a a
a
PMCI M BOLGAR! SO ZA-FDLI     BERAT, BOLGARSKE ĆETE KORAKAJO NA VALONO, AVSTRIJSKE NA DR4Č.
Solun, 23. januarja. (Kor. urad.) \gen. Hav. Francoska zrač-n a f I o t i 1 j a. s e s t o j e č a i z 45 letal, je danes zjutraj bom-
bardirala B i t o1 j ter pro-v z ročila znatno škodo na kolodvoru, na vojašnicah, na železniškem tiru in na municijskih skladiščih.
Avstro - ogrske in bolgarske čete so osvojile Berat.
Bolgari korakajo na Valono, avstro - ogrske bo;ne site pa na Drač, kjer zbira Esad paša svoje čete.
OKUPACIJA CRNE GORE.
Važna in pomembna poročila so nem prinesle snočne in današnje brzojavke. Medtem, ko razglašalo če-tverozvezni INti. da so se Crnogorci odločili za nadaljnji brezobzirni boj, so se naše čete z energičnim in naglim nastopom polastile cele črnogorske dežele. Vsa razna mesta: Cetinje. Bar. Ulčinj. Podgoriea, Nikšić. Danilov grad. se nahiiaio že v nalili rokah in brez prelivanja krvi so zasedle naše čete tudi Skader, oporišče severne Albanije, oni Skader. o katerem poroča nedeljska rimska »Tribuna«, da ga bočeio braniti do skrajnosti . . . Naše uradno poročilo potrjuje, da se rrS razorr/e-vanie črnocror^ke armade v redu. ^ko se je del te armade res odločil, radntjevati boi. n^tem fe smatrati, da so se le od geiiei a!a Mat trnovkSa zaneb'nne čete umaknile proti Drača, morda k Usad paši. kateremu bržkone pr:drT'7:;o todN on; srbsk: od-drlki, ki so se nahajali dosedaj v Skndru. Pa tudi Albrnija ie *e obdana od železnega obroča. Z občudovanja vredno preciznosti sr> pričele na^e in bolgarske čete, ki *o Čakate <~-h vzhodnfi albanski meji. prod'rnt! v istem trenerk n. ko fe avstrijska armada opravila sv< ' posel v Crn: pori. isti dan. ko so stopili avstrijski batalioni na starosfavut Taraboš, je pa^c! Rerat in n- e čete so udarile na Prač. holgar*l< pa na Valono. Ostanki Crnogorske n srbske armade v zapadni Alba1 ii. italijanske pozicije ori Vafotri, f ii pasmo taborišče pri Driču. vse to ie skrajno ogroženo in morda tmnotek ni da^eč, ko bo vsa jadranska obal do Vnione v nn^jn rokah. S tem bo
prizadejan italijanskim jadranskim aspiracijam največji, naravnost katastrofalni udarec . . .
Kralj Nikita jc pobegnil na Francosko. S tem je dokazal, da res odobrava izjave svojega ministrskega predsednika. Postopanje črnogorskega kralja seveda ne more imeti nikakega vpliva na nadaljni potek dogodkov in da se črnogorsko prebivalstvo ne čuti s svojim kraljem prav nič solidarno, to nam dokazujejo poročila o prijaznem sprejemu naših čet v črnogorskih krajih.
a
Skader, nad katerim plapolajo i»aše zastave, je igral tako v vojaškem kakor v političnem oziru že važno vlogo. Obleganje Skadra, kr-v;»vi boji za Tarabrš. padec trdnjave v prvi balkanski voini, so še v živem spominu. Nekaj časa ie tvoril >skaderski problem« največjo nevar-ROSt z? evropski mir in šele avstrijski ultimatum je prisilil Črnogorce, da so izročili mesto mednarodni posadi:!. V Časa samostojne Albanije i? icrrrd Skader nekoliko bolj podrejeno vlogo, knezova rezidenca se je nahaiala. kakor znano, v Oraču. Po izbruhu evropske vome. so se polasti!" mesta zopet Čmosrorc* (v dc-cembm 'r)M\ Skader ie *tel pred vojno okrog ^O.OOn rrebiv^ev.
Berat, 1 : ga Srbi imenfrfelo tudi arnavtski Belgrađ, !e:xi ob reki Osu-m prib 1 ■ rek^ Se*mr:. kakih 50 kilometr^^.- ^c\'ero - vzhc^dno Vafoi»e. Westo steie nad 10.000 pre-bivalcev ter ima po^ec Albancev precej prhkega orebivaNtva.
Podgorfca je najvažnejše in najvc črnofTorsko mc^fo. ter šteje • ■ i in.rno prebivalcev. Mesto ie ob-d^nn od močn;b ntrcfb. ki so deloma seve^ra zastarele. Nrksič in Danilov grad cta zvez*na s Podgorico po lepi ce^tj jn *;ta <ie'°ma utrjena.
Nemfr? v pod^oriet. — Smrt Ise Bc Hetmca.
Dnnaj. 24. januarja. (Kor. urad.) Iz voineea časn;kRr^kegn stana poro."^io: Naše nradno v^:vn noročilo z r'nc 24. januarja omenja, da so se v Po rgorfci nrpetib" izgredi, ki so prenehali, čim «o se pojavile prve avstro - ogrske čete. Kolikor ie doklej znano, so obstojali ti izgredi v 7 % nvem spopadu med Crnogorci in blizu Podgorice stanuiočimi Albanci, pri katerem sta bila znani albanski prvak Isa Bolietinac in njegov sin ubita. Povod tega spopada še ni ja-
sen. Razni črnogorski funkcijonarji so hiteli avstro - ogrskim četam naproti in so pomagali njihovim poveljnikom pospešiti zasedenje Podgorice. Ko pa smo vkorakali v Podgorico, je bilo mesto že mirno.
Italijani se umaknejo iz Albanije?
»Lokalanzeiger < poroča iz Lu-gana: Italijanski ministrski svet dne 22. januarja je sklenil energično vojaško akcijo v Albaniji. Iz Ženeve poročajo: Rimski listi naznanjajo, da vkrca Italija za Albanijo zopet 10.000 mož, da pomnoži črnogorske bojne sile. Pariški časopisi pa pišejo, da je odločilen sklep Italije, da umakne svoje čete iz Albanije. »Petit Pari-sien« poroča, da vse stranke pozdravljajo sklep, da se opustita Drač in Valom in se odpošljejo čete v Solun, kajti odločitev se izvrši ob vardarski črti. »Temns zatrjuje, da je sopomoč Italije v Solunu gotova, ofi-cijelnega potrdila te vesti pa še ni.
Valona  ostane italijansko oporišče?
SecoIo<- piše: Karkoli naj se zgodi v Albaniji. Italija Albanije in zlasti Valone nikoli ne opusti. V Va-loni se je izkrcalo toliko italijanskih čet, da morejo mesto uspešno braniti? Valona je izpremenjena v veliko trdnjavo, cdkar so jo zasedli Italijani, tako da bi obramba mesta ne zahtevala znatnih žrtev. V posesti te operaciiske baze more Italija mirno pričakovati vsak napad. — Kakor se vidi. je polno nasprotujočih se vesti glede italijanske akcije v Albaniji. Italijani najbrže sami že ■gibajo, kaj naj storiio. Poročila trdijo tndi. da se Italija podvrže sklepom londonskega vojnega sveta.
Srbi na Krfu.
Reuter poroča, da je vzela grška vlada brez ugovora na znanie. da se bo sedež srbske vlade v bodoče nahajal na otoku Krfu ifl da bo tudi prevzela oskrbo makedonskih beguncev.
V Ahilejonu se nastani prestolonaslednik Aleksander, oziroma kralj Peter srbska vlada sama bo poslovala v mestu Krtu. Tam se nahaja tudi srbski generalni štab.
Ameriška vlada je imenovala Lovillarda za svojega posebnega poslanika pri srbski vladi.
Transport srbskih čet na Krf se nadaljuje. Srbski vojaki so vsled pomanjkanja silno izmučeni, v bolnišnici jih je umrlo že 20 vsled trplje-
nja, gladu in naporov. Francozi skrbe za Srbe s hrano in novimi opremami.
Beg if!
kralja v FraMiio.
Berolin, 24. januarja. Vvoltfov urad javlja: Crnogorski kralj in princ Peter sta prispela včeraj v B r i n d i s i. odkoder potujeta v Lyon. Princ Mirko in trije člani vlade so ostali v Črni gori na izrecno željo armade, ki nadaljuje bo!.
Preko Ženeve javljajo: Kralj Nikita in njegova rodbina ter črnogorska vlada ostanejo definitivno v I.vonu, kjer prične črnogorska vlada dnel. februarja poslovati v poslopju prefekture.
Kralj Nikita v Rimu. Lugano, 24. januarja. Včeraj zjutraj ob 8. je bil naznanjen prihod kralja Nikite v Rim. Brzojavka iz Neaplja pa je sporočila, da pride Šele ob 11. Malo poprej se je prioeljal na kolodvor italijanski kralj. Ljudstvo pred kolodvorom ga je pozdravljalo: »Živel kralj! - Ob 11. se je nripeljal dvorni vlak. Nikita je izstopil, opiraje se na princa Petra. Tast in zet sta se srčno pozdravila. V vlaku je bila eskona 45 črnogorv^li vojakov-. Oba kralja sta šla v dvorno čakalnico, kjer so se predstavili neki dostojanstveniki, potem sta stopila na prostor pred kolodvor-»m. ki^r ju je množica pozdravila. Peljala sta se v vilo Savoia. kjer in je pričakovala kraljica Jelena s svojimi otroci. Oče in hči sta se prav ginljivo pozdravila. Nikita jc kotiferiral s poslaniki alnrancev m se ob 6. zvečer odpeljal. Na kolodvoru ga je množica akiamirala. Nikita se je odpeljal s svojim sinom Petrom in dvema italijanskima kavalirjema v Lvon. Črnogorska kralnca v Lyorsu. V Franciii se čudijo, zakaj si je črnogorska dinastija in vlada izbrala ravno Lvon za svoj sedež in ne kakega solnčnega kraja južne Francije. Kraj je določila kraljica Milena in sicer nekako iz hvaležnosti do Ly-ona, kjer se je zdravila pred leti v težki bolezni in ozdravela. Potovanje čez Skader v Meduo je bilo baje izredno težko.
Izjave črnogorskega ministrskega predsednika.
C. kr. korespondenčni urad pri-občuje danes iz Bukarešte, Pariza,
LISTEK.
Tmin v Orcivalu.
Francoski   spisal   E. G a b o r i a n.
(Dalje.)
IV.
^upali orcivalski, gospo.   - »ur-, sc jc bil zmotil v svojem proro-unju, da so našli grofovo truplo. Odprši vrata,   je videl vitkega n:!sdega moža, ki so ga držali orožniki in ki se jih je tako srdito bradu ga še s pomočjo poslov niso ^'Ogli ugnati.
'voj je trajal oči vidno že dlje ča-a. kajti obleka mladega moža je bi-'   na več krajih raztrgana.    Z dvo-š£a in iz veže ter izza ograje, pri kateri se je bilo zbralo mnogo ljudstva, so se čuli divji klici:
»Ta ie morilec! Obesite ga! Po-Mjte ga! To je Ouespin!«
Mladi mož je še enkrat napel vse sile, da bi se iztrgal rokam, ki so ga držale.
; Na pomoč!« je klical. »Pustite aie! Jaz sem nedolžen!«
Ouespin se je bil oprijel vrat in rn j?a bilo mogoče spraviti ne naprej, fle nazaj. Obup mu je dajal velikanske sile.   Naposled se je orožnikom
vendar posrečilo, da so mu izpod-maknili noge in ga pahnili v sobo. Priletel je skoro do mize. za katero je sedel pre;skovalni sodnik. Ozrl se jc naglo po sobi. da bi viJel, če je mogoče pobegniti, a ker so bila okna zaprta, vrata pa zastražena, se je vdal v svojo usodo.
/!upan Courtois se je obrnil do množice, ki se je gnetla pri vratih, in pokazavši na Oucspina, je slovesno zaklical:
»Evo morilca!«
Zdravnik, preiskovalni sodnik in oče Plantat so se pri županovih besedah začudeno spogledali in oče Plantat je polglasno rekel:
»Ce bi bil Ouespin morilec, bi vendar ne bil sam nazaj prišel!«
Orožniki so odrinili tuje ljudi, ki so stali okrog vrat, in se postavili kraj Ouespina, kaiti zdelo se jim je, da bi bili neoboroženi gospodje, preiskovalni sodnik, župan, zdravnik in oče Plantat vendar v preveliki nevarnosti, če bi sami ostali s takim zločincem.
Ouespin pa je bil od razburjenja in izmučenja vsled boja t orož-iem tako slab. da se je komaj vzdrževal na nogah, kaj še. da bi mogel komu drugemu karkoli zlega storiti.
Preiskovalni sodnik ie nalpoprej zahteval, naj povedo orožniki, kako je Ouespin prišel v hišo.
»Pred hišo zbrana množica.« je povedal orožnik, »je živahno razpravljala o umoru erofice in grofa in vsi navzočni so bili mnenja, da je Ouespin morilec. Naenkrat so zagledali človeka, ki je glasno nrepevaje opotekal mimo hiš kakor da je popolnoma pijan.«
»Ali je bil res pijan?« je vprašal preiskovalni sodnik.
»Popolnoma,« je odgovoril orožnik.
»Potem ga je vino pripeljalo pravici v roke.« je menil preiskovalni sodnik, ki je sploh ljubil slovesne izreke. »To pojasnjuje celo stvar.«
»Ko sta grofov in županov sluga spoznala Ouespina, sta planila nanj in ga prijela*« je nadaljeval orožnik ki je bil popolnoma prepričan, da je Ouespin morilec. »Zločinec je bil tako pijan, da je popolnoma pozabil, kako hudodelstvo ima na vesti, ter je mislil, da se slugi ž njim samo šalita. Cim je pa zagledal orožnike, se je očividno prestrašil. Ravno tedaj je zaklicala neka ženska: »Ti grdi zločinec, ti si nocoj umoril grofa iti grofico!« Ouespin je postal ves bled in se ie ustavil, trenotek na to pa se je začel otresati slug in bi bil prav gotovo ušel, da ga nisem še jaz prijel. Močan je za tri, četudi se to na prvi pogled nanj ne spozna,«
»Kaj je pa rekel?« je previdno vprašal oče Plantat.
»Nobene besede ni zinil. V svoji besnosti je kar škripal z zobmi, zinil pa ni ne besede. Boril se je z nami, kolikor je le mogel. Vzlic temu nam ni bil kos in sem ga iaz takoj pre-iskal. Našel sem v njegovih žepih robec, vrtnarski nož, dva mala ključa, košček papirja, na katerem so zapisane neke številke in narisana neka znamenja ter naslov skladišča »Vulkanova kovačniea«. A to še ni vse.«
Orožnik se je skrivnostno ozrl na vse svoje poslušalce, kakor bi jih hotel opozoriti, naj se pripravijo še na nekaj posebnega.
»To še ni vse!« je končno ponovil orožnik. »Ko smo Ouespina vlekli v hišo. je poskusil svoio denarnico skrivaj proč zagnati. Toda jaz sem izkušen orožnik, imam vedno odprte oči in zbrane misli ter sem tudi res zapazil, kai se je zgodilo. Pobral sem denarnico. V njej so bankovci za sto frankov, trije cekini in dva denarja po pet frankov. Se včeraj pa ni imel ta lopov niti počenega vinarja v čepu.«
»Kako pa to veste?« je vprašal župan Courtois.
»Sluga umorjenega grofa mi je povedal, da si ie Ouespin včeraj pri njem izposodil petindvajset frankov.
da bi se mogel udeležiti svatbe bivše kuharice.
»Pokličite grofovega slugo, naj pride takoj sem,« je ukazal preiskovalni sodnik.
Sluga, ki so ga klicali za Fran-coisa, je vstopil in se kavalirsko priklonil zbranim gospodom.
»Ali vam je znano, če je imel Guespin včeraj kaj denarja'3 ie naglo vprašal preiskovalni sodnik.
»Tako malo ga je imel, da je mene prosil, naj mu posodim petindvajset frankov,« je odgovoril sluga. »Rekel mi je, da se ne more udeležiti kuharičine svatbe, če mu tega denarja ne posodim, češ, da sam še za železnico nima.
»Morda pa je imel kake prihranke. Recimo bankovec za sto frankov, pa ga ni hotel menjati.«
Sluga Francois je odločno odkimal in se prezirljivo nasmehnil.
»Guespin ni mož, ki bi kaj prihranil. Kar ima, zapravi vse ali z ženskami ali pri kvartanju. Šele teden dni je tega. kar ie prišel neki kavarn ar opominjat Ouespina, naj mu že plača majhen dolg. Grozil mu je celo. da ga zatoži gtofu. pa le ni ničesar dobil, ker Guespin ni ničes:^ imel.«
(Dalj« prfbodajie.)
8474
z Italijo.
^vona vsebino izjav črnogorskega ministrskega predsednika Miiuškovi-ča. Te izjave se krijejo s pismom, ki smo ga včeraj priobčili. Crna gora da je vse avstrijske pogoje odklonila in bo nadaljevala boj do skrajnosti.
K sporočilu črnogorskega ministrskega predsednika, da je črna gora odklonila vse avstrijske pogoje in da se bo njena armada bojevala naprej, priobčujejo »M. N. N.« informacije iz podučenih dunajskih in berlinskih krogov.
Na Dunaju izjavljajo: Težkoče, ki so združene z razoroževanjem črnogorske armade, so brezpomembne in malenkostne. Ostanek srbskih čet. ki so se nahajale še v Črni gori. se je umaknil, kakor se zdi čez Skader v Albanijo. Ako zatrjuje ententino časopisje, da so se mirovna pogajanja s Črno goro razbila, je treba temu nasproti še enkrat poudarjati, da se še sploh niso pričela. Dosedanja pogajanja so se tikala izključno le načina razoroženfa črnogorske armade. Avtentično je tudi pribiti, da kralj Nikita svoje izjave o brezpogojni kapitulaciji ni preklical in da se tudi ni nič zgodilo, iz česar M bilo sklepati, da jo namerava preklicati. Vse drugo so tendenčna poročila. Pa tudi če bi hotel kralj Nikolaj res ubogati entento. ki mu obeta vse mogoče, bi to dejanskega položaja prav nič ne spremenilo, saj ie že devet desetin črnogorske artiljerije v nas h rokah in zasedena so vsa važnejša črnogorska mesta, predvsem tudi pristanišče Bar.
Berlinski krogi so podačeni. da del črnogorskih čet ni prTznal kapitulacije. O kakem solidarnem odporu teh čet pa ni govora. Postopanje kralja Nikolaja 1 ri povsem jasno. Če je res posla! svojto rodbino v inozemstvo 'n ii hoče morda slediti tudi r. potem b" to pričalo za to. da se nri kapitulaciji ni obnaša! pošteno in iskreno. Mogoče po ie. da so mu res le nekatere 1 tiegovifi Čet odpovedale i korščino. Vsekakor bo treba razjasniti vlogo, ki io icrra krali Nikita, ker ie s tem v zvezi tudi njegova usoda ko* črnogorskega kralja.
Offcijozni Fremdenblatt« niše: Odhod kralja v:kite v Fim in Lvon ne spremeni dejanskega položaja prav nič, kajti niti kralj, niti njegov a vlada nista d o s e-daj preklicala svoje prošnje za mir, lako da ta prošnja Se vedno ekststfra. Kaj drugega je. ali namerava kralj po svoiem begu res še skleniti mir z jnonarhijo. Za nas jc to povsem vseeno, ne pa za kralja Kapitulacija črnogorsko armade na se na prav noben način ne da anuTirati.
General Martinovič na čelu
črnogorskega odpora. Lugano, 22. januarja. (Kor. ur.)
Italijanski listi potrjujejo, da sc je general Martmović na čelu več tisoč Črnogorcev in Srbov kapitulaciji uprl ter je tudi kralja Nikolaja k teinu prisilil. Stvarna vsebina avstrijskih mirovnih pogojev ni odločilno vplivala na kraljeve ukrepe. Sicer pa priznavajo italijanski listi, da Črna £ora ne bo mogla mnogo več storiti, kakor da se s svojo armado umakne in da računa na simpatije.
Zakal je prosil kralj Nikita za mir.
»Agence Ha vas« javlja iz Ly-ona: Črnogorski general Oovosde-nostke (?) in poročnik Radovič izjavljata, da je razpoloženje v Črni gori izvrstno, izgubo Lovčena je pripisovati izključno le pomanjkanju živeža in municije. Res so se vršila pogajanja za premirje, toda le v to svrho, da bi mogel kralj s svojima sinoma ostati do zadnjega trenutka pri svojih četah in organizirati zadnji odpor.
OTVORITEV  GRŠKE ZBORNICE.
Atene, 24. januarja. (Kor. urad.) Agence Havas. Zbornica je otvorje-na. Ministrski predsednik Skuludis je orečital kraljevo otvoritveno povelje, nakar so odgovorili poslanci z >2hrfo!« - klici. Nato se je vršila zaobljuba. Seje so se udeležili tudi poslanci severnega Epira, ki so takisto prisegli. Zbornica se je nato odgodila.
Drobne vesti iz Grške.
Iz Aten poročajo, da bo gradnja železniške proge Larisa - Vardari koncem februarja končana. S tem bo vzpostavljena direktna zveza Solun-Atene.
»Petit Parisien« poroča, da so kancem preteklega tedna vsled pomanjkanja moke solunski peki pričeli stavkati. V soboto je stal 1 kg kruha 3 drahme.
»Times« poročajo: Ententa je privolila v važne olajšave, ki naj omogočijo grški vladi redno aprovi-zacijo armade in ostalega prebivalstva,
Vojna
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj. 24. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglasa:
Italijansko bojišče.
Sovražnikovi poskusi, se nam v odseku Lavarone približati ter nov napad nekega italijanskega oddelka na pobočju Rombona, so bili odbiti.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
Col di Lana.
Švicarski major Tanner piše v vBasler Nachrichten< o Col di Lana. kjer imajo naše čete izborne pozicije, da ako pojde tako dalje. Italijani lahko obstreljujejo višine in vrhove še dvajset let, pa se ne premaknejo naprej. Avstrijska artiljerija razume izborno, kako treba odbijati napade in infanterija ve, kako jo podpira v vsakem slučaju. Ako bi kdo mislil, da Italijani zadenejo samo kamenje, bi se varal. Avstrijci priznavajo tudi nasprotniku, da je rezek napadalec. Ali da bi se ga kdo bal? Ne! In ljub'io tudi svoj Col di Lana prav ganljivo.
Dve rezki podjetji naših patrulj. Dunaj, 24. januarja. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: V okviru manjših bojev zadnje dni na naši južnozapadni fronti zaslužita dve rezki podjetji naših patrulj, da se ju posebej omeni. Ena patrulja nod poveljstvom nadporočnika Gcr-la fe za.sedla v Adamosovi dolini južno Adamelba neko italijansko zavetišče, je uničila posadko in se je vrnila pred mnogo številnejšim sovražnikom brez lastnih izgub s šestimi italijanskimi vjetniki. V zapadni dolini Čbiese so izgubili Italiiani pri nekem napadu naših notno) okoli 40 mož. dojim so imele naše patrulje samo dva ranjenca.
Sklepi   londonskega vojnega sveta o Italiji.
Iz Carina se poroča, da je vzbudil v Italiji največjo nevoljo londonski vojni svet. na katerem Italija ni bila zastopana. Splošno se sodi, da se je v vojnem svetu ostro kritiziralo dosedanje postopanje Italije, ne da h; bila dana italijanski vladi in italijanskemu vojnemu vodstvu prilika, opravičiti svoje postopanje. Najbrže je vojni svet sklepal tudi o bodočem vojevanju Italije, ne da bi bila Italija o tem poprej povprašana. Javno mnenje v Italiji prekipeva ogorčenia. ker je bil vojni svet sklican v London in so Italijo tako osten-tativno ignorirali. Neuspeh? ofenzive, kapitulaciia Črne ^ore, sedaj pa še tako preziranje. To razburja iavno mnenie v Italiji do skrajnosti. Na javnih shodih iščejo krivca teh političnih in vojaških porazov in vse kaže na Salandro. Dnevi Salandro-vega ministrstva so najbrži sešteti.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 24. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče. Ničesar novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. II6 f e r, fml. *
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berolin, 24. januarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 24. januarja.
Vzhodno bojišče.
Severno od Dvinska je zažgala naša artiljerija s svojim streljanjem neki ruski vlak.
Vrhovno armadno vodstvo.
RUSKO    URADNO POROČILO.
21. januarja. Zapadna fronta. Iz okolice Dvinska poročajo o uspešnem delovanju naše artiljerije. Pri kolodvoru Vilejki (35 km vzhodno od Smorgona) smo vplenili neki nemški zrakoplov. Severno od Čartorijska je poskusil sovražnik zasesti od nas zasedeno višino, vrgli pa smo ga nazaj. V pokrajini severozapadno od Zbarača (18 km severovzhodno od Tarnopo-la) je eksplodiral neki sovražni zrakoplov in zgorel v zraku. Njegova gondola je padla pozneje v naše črte. — K a v k a z i j a. V pokrajini ob obali so poskusili Turki v široki fronti vreči naše čete nazaj, zavrnili pa smo lih z velikimi izgubami. Naši
kajti vedno glasneje se mu očita, d« je on zapeljal italijanski narod.
Londonski dogovor proti separatnemu miru — težko breme za Italijo.
»ftaseler Anzeiger« poroča o dogodkih v Italiji glede poloma v Črni gori: V Italiji vre hi rase vznemirjenje, katerega ni mogoče več potlačiti Poslanec Raimondo vprašuje javno italijansko vlado, aH se je pri podpisu londonskega dogovora upoštevala možnost zavzetja Črne gore? Londonski dogovor, po katerem je vsak separatni mir izključen, je za Italijo težko breme.
Italijo treba še pridobiti.
»Secoio« poroča iz Pariza: Potovanje ministrov Brianda in Sem-batha v London je bilo uvod za pogajanja glede sestave temelja že več mesecev pričakovane enotnosti politične in vojaške -akcije. V Londonu so bili predlogi ugodno sprejeti in pritrdila je Rusiia in manjše, četvero-zvezi prikupljene države. Sedaj gre samo za to. da se pridobi Italijo, da se jasno in določno izreče za predloge. V Franciji so mnenja, da se Italija brez obotavljanja pridruži predlogom in sklepajo iz tega, da se nahajamo pred bližnjimi važnimi dogodki.
Italijanski ministri nočejo več govoriti.
»Messagero<* poroča, da so italijanski ministri odpovedali vse za tekoči mesec v italijanskih mestih napovedane govore. Govori so odloženi na nedoločen čas.
ItalHanska kraljica Jelena.
Čislali so jo vojni hujskači in d* Annunzio jej je zložil veliko odo, v kateri jo je proslavljal v najizbra-nejših besedah z velikim pesniškim poletom. Tudi njenega očeta je proslavljal v posebni odi d' Annunzio skoro tik kapitulacije. Sedaj so vsi ti slavospevi ob vso veljavo. Črnogorski junaki z Nikito so izdajalci, o kraljici Jeleni pa malo spoštljivo govore oni, ki so se jej poprej klanjali do tal. Vdala se je. postavljena pred težko odločitev, svojemu srcu in nastopila takorekoč proti svoji drugi domovini in tako je prekinjena njena igra. katero je igrala v večnem mestu od izbruha vojne. Prijateljstvo pravzaprav je uživala do zadnjih dogodkov samo pri elementih, koprnečih po vojni in revoluciji, katerim je bil že itak omajan prestol savojski samo sredstvo v določene svrhe. Konflikt na italijanskem dvoru je izbruhnil. Ne ve se še. kake posledice utegne Imeti. Kraljico zasra-muieio na javni ulici, vlada ni pripravljena jo $c\t\t\. samo vojaški krooi so zavzeh* nasproti tem dogodkom nekako po«; r Moralno stališče: pravijo, da M se bila Črna gora morala tako ali tako v kratkem vdati, ker nima živeža in municije.
! oddelki so po boju zavzeli mesto Masankala ter gnali bežečega sovražnika do utrdb Erzeruma nazaj. Pri tem smo vjeli 1500 mož in vplenili en top. mnogo municije in taborišče šotorov. Turki se na vrat. na nos umikajo odvsod pod zaščito trdnjave Erzerum ter so nam pustili v rokah veliko zalogo municije in mnogo goriva. Južno od Urmijskega jezera smo zopet vrgli neki oddelek Kurdov nazaj čez reko Djaghatu.
20. januarja. Zapadna front a.V okolici Dvinska je naša artiljerija z velikim uspehom obstreljevala nasprotnika, ki Je napadel Šlosberg (3 km zapadno od Iluk-sta). V Galiciji ob srednji Stripi smo odbili slabotne poskušene sovražne sunke proti našim pozicijam. Severozapadno od Črnovic pri Raranči smo vzeli del sovražne pozicije. Sovražni poskus, zavzeti, se je ponesrečil kljub petim ljutim protinapadom, ki smo jih zavrnili z zelo velikimi izgubami za sovražnika. — Črno morje. Dne 17. t. m, so potopili naši rušilci pri nekem podvzet-ju proti vzhodni anatolski obali 163 jadrnic, od katerih je imelo 73 jadrnic na krovu orožje: 31 mož smo vjeli, drugi so zbežali proti obali, ko so se naši rušilci približali. — K a v -kaška fronta. Zasledovanje poraženega centruma turške armade se nadaljuje. Kljub silnemu mrazu in težavnim terenskim razmeram so dosegle naše čete pri prvem sunku po polen uspeh. Poraženi sovražnik se umika iz svojih pozicij z velikimi izgubami mož in raznega vojnega
materijala. Glasom ravnokar došlih poročil smo vzeli mesto Keprikej ob cesti v Erzerum ter vplenili tam topove in artiljerijsko municijo in vjeli več mož. — Car je sprejel poro* čilo o zmagi nad Turki ter ukazal, da se izreče v njegovem imenu hrabrim kavkaskim četam njegova carska zahvala za njih požrtvovalnost in uspehe. Car zaupa, da bodo preizkušene čete izpolnjevale tudi v naprej svojo nalogo z isto vnemo in požrtvovalnostjo.
Neverjetna ruska poročila.
K ruskim uradnim poročilom, ki so nekaj dni sem trdita, da se na zapadni fronti ni nič izpremenilo, pripominja »Djen« z dne 17. t. m.: Naši vojaški strokovnjaki ne verjamejo poročilom, da vlada na fronti mir. Samo na fronti od Rige do Dvinska vlada mir, na jugozapadni fronti pa trajajo naši silni napadi, zlasti ob Stripi in pri Črnovicah. La-konična poročila glavnega stana dokazujejo samo. da so bili oni krvavi boji in naša ofenziva brez uspeha. Ta fronta je danes najbolj pomembna.
ZAPADNO BOJIŠČE.
ZRAČNI BOJ NA ZAPADNI FRONTL
Berolin. 24. januarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 24. januarja.
Zapadno bojišče.
Živahno artiljerijsko in letalsko delovanje na obeh straneh. Neka sovražna letalska flotilja je metala bombe na Metz, od katerih je padla po ena na škofovo stanovanjsko hišo, druga pa na dvorišče nekega lazareta. Dve osebi sta brli ubiti, 8 jih je bilo ranjenih. V zračnem boju je bilo zbito eno letalo. Letalci so vjeti. Naši letalci so metali bombe na kolodvor in vojaške naprave za sovražno fronto. Pri tem so nadvladali v celi vrsti zračnih bojev.
Vrhovno armadno vodstva
NEMŠKI LETALCI NAD ANGLIJO.
Berolin, 24. januarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 24. januarja.
V noči od 22. na 23. januar je neki naš hidroplan metal bombe na kolodvor, vojašnice in ladjedelnico v Dovru. Razen tega sta dne 23. januarja popoldne metala dva naša hi-droplana bombe na zrakoplov ski hangar v Houghamu, zapadno od Dovra. Neoporečno se je dognalo, da je pričelo močno goreti,
Šef admiralskega štaba mornarice,
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
21. januarja. Zapadno od Fricourta je zažgal sovražnik tri mine. Škode ni napravil nobene. Vzhodno od Festuberta smo mi razstrelili neko mino. Naša artiljerija je razpršila štiri delavske oddelke. Uspešno smo bombardirali artiljerijske pozicije in jarke vzhodno od Fleurbaixa. Sicer obojestransko artiljerijsko delovanje.
Premalo   municije   na Angleškem.
V angleški poslanski zbornici je ministrski predsednik Asquith na tozadevno vprašanje odgovoril, da je prišla vlada do spoznanja, da more izdelovati zadosti municije samo, če vporablja napol izučene. neizučene in ženske moči. Tuji izdelki so predragi in je tudi premalo ladij za do-važanje. Tozadevno se je baje že dosegel sporazum med vlado in delavskimi združenji.
Boji na morio.
ANGLEŠKO   BRODOVJE   V SEVERNEM MORJU.
»Nieuwe Rotterdam. Courant« poroča: Včeraj je zopet križarilo angleško brodovje. sestavljeno iz desetih križark. severno od Amelanda.
Potopljeni pamlki.
Milan, 24. Januarja. Tukajšnji listi javljajo iz Soluna* da je predvčerajšnjem nemški podmorski čoln torpediral neki angleški parnik, ki je vozil 250 vojakov, 200 mul in municijo. S hitrim manevrom je prišel parnik na obrežje tako, da se je moglo moštvo rešiti. Dva torpedovca in druge oborožene ladje so šle lovit podmorski čoln, a bilo je brez uspeha.
Nizozemski parnik »Apollo« je zadel 21. t. m. na poti v Amsterdam blizu angleške obali ob mino in se potopil; 3 pomorščaki so utonili. Angleški parnik »Trematon« ie bil potopljen, posadka rešena.
Angleški parnik »Sontherland« Je bil 17. t. m. v Sredozemskem morju potopljen.
Iz Soluna poročajo, da je včeraj neki nemški podmorski čoln torpedi-
ne da sc pa dosti opraviti, ker so
Nemci med tem zbrali močne čete.
Iz Polesja.
Olasom petrogradskih poročil se je začel v celem južnem Polesju v Rokitenskih močvirjih tajati led ter poročajo od tam o hudih viharjih. Popolnoma izključena je tam vsaka operacija pa tudi vsaka poizvedovalna akcija je popolnoma nemogoča.
Ruski Romuni.
Z besarabske meje prihajajo v Bukarešto poročila, da beže ruski rekruti romunske narodnosti v trumah preko Pruta, da se odtegnejo vojni dolžnosti.
Protivojni shod v Moskvi
Dne 9. t. m. se je baje vršilo v Moskvi veliko demonstrativno zborovanje proti vojni pred poslopjem moskovskega dijaškega društva. »Pester LIoyd« pravi, da se je udeležil zborovanja neki bivši minister in veliki knez Konstantin, ki je velik nasprotnik vojne. Govoril je baje pisatelj Arcibačev.
ral neki angleški parnik. ki je nato nasedel: posadka je rešena.
Ponesrečen angleški podmorski čoln.
V bližini Frisiških otokov se je zadnje dni ponesrečil neki angleški podmorski čoln. Holandske vojne ladje stoje pri njem na straži. »Cou-rant« poroča, da se mudi neko angleško brodovje v bližini Amelanda, blizu kraja, ker se nahaja ponesrečeni podmorski čoln.
Zaplenjena pamika.
Grška parnika Christophores, in »Athanasia« sta bila zaplenjena in pripeljana v Sirakuz. »Athanasia« je vozila 3300 ton žita in kruh iz Novega Jorka v Pirej.
Italijanske izmišljotine.
Dunaj, 24. januarja. (Kor. oracL) Iz vojnoporočevalskega stana: Londonski Reuterjev urad poroča iz rimskih listov, da je neki angleški podmorski čoln v severni Adriji uničil neko avstro-ogrsko pomorsko letalo in vjel letalce. Torpedovka, ki ki je hitela na pomoč, je bila torpedirana in potopljena. Glede na to poročilo se konstatira: C. in kr. mornarica ne pogreša nobene torpedov-ke in nobenega rušilca. Ako pa je angleški podmorski čoln res potopil kako torpedovko, potem je žrtev samo brod ententne mornarice. Tako bi bil angleški podmorski čoln v severni Adriji sledil le vzgledu francoskega podmorskega čolna »Fou-cault«.
Avstrijsko" gospodstvo  na Jadran« skem morju.
Turški list »Terdšumain in Ha-kitat« piše glede na vojaški pomen kapitulacije Črne gore: Sedaj je za avstrijske čete odprta pot v Albanijo in na Adrijo tudi s severa. Gotovo je. da se združi avstrijska armada v Albaniji z bolgarsko, ki prodira z juga. V Albanijo poslane nezadostne italijanske čete in ostanki srbske armade bodo kmalu uničene. Avstrija bo gospodovala nad vzhodno oba-lio Adrije, kar pomeni za Italijane kakor tudi za njihove zaveznike veliko nevarnost. S tem namreč je pri Solunu stoječim četam četverozveze odrezano vsako umikanju na suhem, odprta jim ostane le pot po morju. Izredna važnost te premembe je jasna in mi moramo le čestitati junaškim avstrijskim četam k temu uspehu.
TURSKA VOJNA.
TURŠKO   URADNO POROČILO.
24. januarja. Fronta v Iraku. Pozicijski boji pri Kut el Amari trajajo. Angleške čete, ki so prispele iz smeri Imam Ali Garbi, so 21. t. m. pod zaščito monitorjev napadle naše pozicije pri Menlahiju na obeh bregovih Tigrisa (37 km vzhodno od Kut el Am^re). S svojimi protinapadi smo odbili vse sovražne napade. Sovražnik se je moral umakniti par kilometrov proti vzhodu. Šteli smo na bojišču kakih 3000 mrtvih Angležev ter vjeli nekega stotnika in nekaj vojakov. Naše izgube so razmeroma majhne. Angležem smo dovolili enodnevno premirje, ki je je zahteval angleški poveljnik general Hilemer, da pokopljejo mrtve, Vjetniki pripovedujejo, da so imeli Angleži razen v tej bitki izgubljenih, mrtvih v prejšnji bitki v okolici Šejk Saida 3000 mrtvih in ranjenih. S svojim napadom smo prisilili neko drugo angleško kolono, ki je skušala prodreti zanadno od Kor» ne v smeri iz Muntefika, da se fe umaknila. Pustila je tisoč mrtvih na bojišču. Vplenili smo več velblodov in kakih sto šotorov. Sicer nič pomembnega
Vojna z Rusijo.
Boji ob Tigrisa.
Iz Londona poročajo, da so Angleži 12. t m. nove turske pozicije pet milj severno od Sejk Saida na levem bregu Tigrisa prijeli istočasno frontalno in s strani. Angleži so zasedli neko tursko pozicijo, Turki pa so se tudi drugod po noči umaknili ter stoje 25 milj od Kut el Ama-rc. Dež. vihar in poplave so otežko-čile operacije. Turška artiljerija je sicer manj vredna, pokrajina pa je rako brez kritij, da so imeli Angleži velike izgube.
Angleško poveljništvo v Mezopotamiji poroča, da je general Avler 2\. t. m. napadel turške pozicije pri Esinu. Boj je valovil sem in tja cel dan. Dež je oviral gibanje čet ter bojev vsled poplav ni bilo mogoče nadaljevati. Ayler je zasedel pozicijo, oddaljeno 1300 vardov od so-ražnih jarkov. Izgube so na obeh straneh zelo velike.
Kazne politične ve-ti.
— Peter Carp na Dunaju. Znani
ivstrofilski romunski državnik Pe-:er Carp je dospel včeraj na Dunaj.
— Specijalni odposlanec ameriškega predsednika. Specijalni odpo-
<;anec   predsednika Zedinjenih dr-av Wilsona, poikovnik   House. je ooročil    pariškim poročevalcem Ntov.    da    je    njegova naloga ebno podučiti poslanike   in vele-slanike   Zedinjenih držav o nazi-j predsednika glede vojne podukih čolnov in blokade. Poročal J<_dniku tudi o svojih vojnih h in o razpoloženju med naro-Nikakor pa njegova misija ni v zvezi   z   možnostjo   mirovnih poljani.
Amerika se pripravlja na vojno. Iz Haaga poročajo po »Dailv Telim-: Ser severo - ameriškega n brodovia je sporočil, da hodno   potrebno, pomnožiti i častnikov za 4flr%. V enakem nerjn se mora pomnožiti število stva. General Wood. bivši šef ge-afnega štaba, zahteva,  da imej rmada na kopnem najmanj 210.000 \ in da se naj takoj ustvari rezer-45.000 častnikov, ki bi zadostovali za armado 2 milijonov   mož v lučajn, da izbruhne vojna.
Kitajko cesarstvo. Japonski tsfanik v Pekingu je brzojavil svoji I'.   dd je kitajska vlada uradno : IIa. da je odgodila ustanovitev irhije. Iz Londona poročajo, da jo v Pekingu s smešnimi sred-i delati prepagando   za kitajsko urstvo, da pa je za cesarstvo le 5seb, ki so na tem interesira-Vsi dobri Kitajci pa so nezado-rtjni z Juanšikajevo vlado.
FBli iz prisni HL
Španske  vesti o  Gorici, List
BC« v Madridu ima v Rimu svo-stalne?;a   dopisnika. Franco bi se pi^e. In ta španski Franco :hi poroča o naši soški fronti: ja bi bila že zdavnaj v rokah ■ov. ako bi se ne strašili, da iz-\ f jo to cvetoče mesto bombar-nju. Sfcer pa je položaj tak, da ■ Gorico smatrati za nevtral-) mesto. Ttaliianski bersaljeri in al-dijo v Gorico, kadar y\\ prime ,\rofja, da si kupico tobaka ab* ž^ra-Ob takih obiskih se umaknejo :rji. katerih je okoli petdeset in vorfjo vso avstrii^ko posadk^, fej iz mesta. Tn ta Franco Francki zaključuje svoj dopis: -Fgo vidi — ; me ne more dementirati.« — špansko poročanje res ne po-,T"e nikakera dementfja. Umrl ?e v Wa?tendorfu pri Orad-t rro^"0(j Frnn   Ličen iz Gorice, star 84 let.   Pokojni ie oče višiega klen ta pri Južni železnici gosp. Fran a Lična.
Podom?«^dnik avstriiske^ra Lfoy-da, Aloizii Fonda, je obbaial te dni svoj "Ofetni službeni jubilej.
Vedno pozivi z? nbežnike. Ce-irski   komisar v Trstu poživlja
eMresra uradnika  dr. Renata Je-cha, naj se vrne v službo, drugače bo odonščen. J^lersicha seveda bo. ker je »odrešen«.   V knkem ^eišem   trenotku   na si nalbrže 'i nekdanjih le^ih časov v Trstu.
nevne vesti.
- Cesar je sprejel včeraj opoldne zunanjega ministra barona Bu-riana v dolgi posebni avdijenci. — Popoldne se je vršil avstrijski ministrski svet, ki je trajal do večernih ur. — Grof Sturgkh in vojni mini-cter baron Krobatin sta se podala v Budimpešto,
— Dofenjske železnice. Dunajski uradni list javlja: Ministrstvo notranjih del je na podlagi najvišjega pooblastila In dogovorno z železniškim ministrstvom in   s finančnim
ministrstvom odobrilo no zboru delničarjev dolenjskih železnic na Dunaju dne 19. maja 1913. sklenjeno preme m bo družabnih pravil. — Poglavitni sklep omenjenega občnega zbora je bil ta, da se koncesijska doba skrajša od 90 let na 75 let, kar pomeni, da postane država po preteku 75 let, ko bodo plačane prijoritete, popolna in neomejena lastnica dolenjskih železnic, lastniki delnic pa izgube vse. Kranjska dežela je prevzela poroštvo za prijoritete s pogojem, da plačajo in-teresentje 6000 delnic. To se je tudi zgodilo in imajo mestna občina ljubljanska, razne druge občine in kranjska hranilnica mnogo teh delnic. Re-servni delničarji niso doslej dobivali nikake dividende, a imeli so zagotovilo, da dobe svoje delnice plačane v zadnjih petnajstih letih koncesijske dobe. kajti teh 15 let je bilo določenih za pokritje delnic. S tem, da se je koncesijska doba skrčila za petnajst let izgube delničarji vse. Vsi storjeni koraki proti omenjenemu sklepu občnega zbora delničarjev so ostali brez uspeha. Zdaj je aneksija dolenjskih železnic izvršena. Vojni čas nam brani, da bi to stvar vzeli v natančnejši pretres.
— Vpoklic letnikov 1868. in 186<J. V prihodnjih dneh bo izdan razglas, s katerim se sklicujejo na dan 21. februarja tisti avstrijski črnovojniki, ki so rojeni !eta 1868. in 1869. ter so bili pri pregledovanju spoznani za sposobne za službo z orožjem. Oglasiti se morajo ta dan pri c. in kr. dopolnilnem okrajnem poveljstvu, oziroma c. kr. domobranskem (deželno-strelskem) dopolnilnem okrajnem poveljstvu, ki je imenovano v njihovem črnovojniškem legitimacijskem listu. Vojaška uprava namerava tudi te črnovoinike za sedaj porabljati v ozadju in etapnih okrožjih, kakor se to tudi zgodi s črnovojniki, rojenimi v letih 1865., 1866. in 1867., da zavzamejo mesta mlajših, za službo na fronti sposobnih mož. Zunaj monarhije živeči potrjeni avstrijski črnovojniki bodo potom c. kr. zastopstev obveščeni, kdaj jim je nastopiti službo.
— Odlikovanje. Praporščak, me-dicinec Vinko Z a 1 o k a r iz Kokre, je bil te dni odlikovan z veliko srebrno hrabrostno svetinjo. To je njegovo drugo odlikovanje.
— Odlikovanje. Tukajšnji odvetniški kandidat in rezervni poročnik g. Ivan Stanovnik je dobil za svoje hrabro vedenje pred sovražnikom vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo.
— Sel ie od nas. Z bojišča nam pišejo slovenski topničarji: Dne 15. novembra L I. je zadela sovražna granata priljubljenega nam Slavka Klemenčiča, desetnika topničarskega
polka št____ Padli naš junak se je
boieval dolgih dvanajst mesecev za ljubka nam vladarja in za milo domovino v Galiciii, prebil je težko in mrzlo zimo v Karpatih, bfl ie kljub vsem naporom in težavam vedno veselega in hladnega srca. Vdan je bil vedno svoji slovenski majki, hrepenel je vedno po nanredku svojega naroda in po bratih Sokolih, \ katerih družbi je preživel mnogo zabave in veselih ur. Bil je pred svr ^ vojsko službo zvest član šo^ta* dcega Sokola. Ko je brezvestni Lah vedal Avstriji vojno, smo zvesti sinovi majke slovenske vatske na severu, ovnUa pa pozvali na jugozapadno fronto tie slovenski, ki so znani po celem svetu kot nravi junaki, so tudi tu pokazali svoja junaška in plemenita čustva. Borili so se v treh* in četrti ofenzivi hrabro kot levi, porazili sovražnika in obdržali trdno v rekah vse svoje pozicije. Sovražne svin-čenke so tudi na naši strani zahtevale mnogo žrtev in podrle marsi-katerega junaka slovenske krvi. Tudi dragemu bratu Sokolu Slavku Klemenčiču *e bila usoicna sovražna krogla. Ravno na 15. novembra, ko je nezabni nam brat obhaial svoj imendan, pribrula je sovražna granata ter uničila njegovo mlado, hrabro živjenje. Odvzela ie obenem narodu slovenskemu vrlega in zvestega sina. Blag Ti bodi snomin. nepozab-lieni nam brat Sokol. Lahka naj Ti bo gruda sovenska. Vsem Slovencem in Slovenkam pošiljata iskrene pozdrave njegova brata Karol O c v i r k in Andrej A n d 1 o g a.
— Izza iužnozapadno fronte, 19. januarja 1916. Odnosno na poročilo v »Slov. Narodu od dne ia-nauaria, št. 13, poročam, da je Nt. Vis. prestolonaslednik in nadvojvoda Karol Franc Jožef po odhodu iz K. poslal do husar«kem častniku len dar učenkama Mirni Leban in Milki Kovačič za poklonjeni mu šopek cvetic in si^er eno Škatlo čokolade in škat1^ fu^ne^a sadja ter pomaranče. Zavohi je bila priložena t"d* velika butefhVa Šamnanica. Podali so obema deklicama tudi njiju sliko s šopkom.
*apo-ranili n hr-o nas Fan-
— Zvezno vodstvo avstrijske družbo Rdečega križa no Dunaj« je
zaprosilo ministrstvo za notranje stvari za dovoljenje, da se smejo na hrbtni strani krušnih izkaznic pri-občevati inserati, kojih čisti donos naj se porabi za Rdeči križ. Vpošte-vaje velik pomen, da se finančno okrepi imenovana družba, je ministrstvo za notranje stvari v principu dovolilo, da se smejo na hrbtni strani krušnih izkaznic priobčevati inserati in sicer pod pogojem, da plačajo osebe, oziroma tvrdke, ki inserirajo, vse stroške za tisk takih inseratov. Tudi na krušnih izkaznicah, ki se izdajajo za Ljubljano in njeno bližnjo okolico, se bodo lahko priobčevali taki inserati, v kolikor bo mogoče, ne da bi se zakasnil tisk krušnih izkaznic. Kakšen prispevek bo plačati za priohčevanje inseratov v prid avstrijskega Rdečega križa, se bo šele določilo dogovorno z zveznim vodstvom in kasneje objavilo. Osebe, oziroma tvrdke. ki žele inserirati na k.ušnih izkaznic^n, naj se orjavijo pri deželni vl^di (oddelek L). Sprejemajo se samo take anonce, ki se smejo, oziroma morejo brez pomisleka priobčevati na krušnih izkaznicah, ki veljajo za javne listine. Končno se opozarja, da se s sprejemom takih inseratov nikakor ne namerava uradno priporočati tvrdk, ki inserirajo, oziroma predmetov, ki se inserirajo.
— Darilo. Osobje okrajnega glavarstva postojnskega je mesto venca na grob pokojnega c. kr. deželno-vladnega kancelista Franca S v e r a darovalo v prid okrepčevalni postaji na kolodvoru v Postojni skupni znesek 55 kron.
— Zaplemba premoženja. Sodišče v Splitu je dalo zapleniti premoženje Milana Marjaaoviča iz Kastva, don Nikole Grškoviča iz Vrbnika, dr. Dinka Trinaistića iz Pazina, dr. Gustava Gregorina iz Trsta, Frana Petrinoviča iz Supreta in Vladimirja Čerine iz Splita.
Revizija krušnih kart. 2upan je odredil, da se vrši obširna revizija krušnih izkaznic, ker se mu vidi, da se za Ljubljano zahteva previsoko število teh izkaznic. Ljubljana ima, vštevši Spodnjo Šiško, okrog 46.000 prebivalcev. Ako se vpošteva, da dobi 29 zavodov moko brez izkaznic in da odpade na te zavode okrog 4000 oseb, potem bi prišlo pri drugi Ljubljani od prvotnega prebivalstva v poštev le kakih 42.000 oseb. K tem pa je prišteti še kakih 5000 beguncev, tako da bi štela Ljubljana pri krušnih kartah 47.000 upravičencev. Ker pa se teden za tednom oddaja po ljubljanskih komisijah nad ."6.000 izkaznic, je zelo verjetno, da je to število previsoko in da stranke večje število oseb naznanjajo, nego jih šteie njihova rodbina. Pristopi pa vsak teden še nekaj vojaških upravičencev, ali število teh upravičencev je brez dvojbe več kot pokrito s tistimi prvotnimi stanovalci Ljubljane, ki so bili v vojaško službo odpoklicani in so torej odsotni. Da se na tem polju red napravi, je v interesu strank samih, da pri reviziji dne 28. in 29. januarja naznanijo le resnično število tistih oseb, za katere zahtevajo krušne karte. Če se izda preveč krušnih kart, nastane oos'cdica, da potrebne stranke ne dobe postavnega deputata, druge, ki se v ospredje silijo, da dobe dosti več. nego jim gre. Tudi je župan, ko je zvečer, dne 22. januarja, hodil od lokala do lokala, opazil, da se je za-dej za gnječo vršii jako živahen trg s krušnimi kartami. Žrtve so bili ubog'" vojaki, ki so kar očitno kupovali te karte ter zanje plačevali razmeroma visoke cene. Vojak pa je s takim nakupom največkrat ope-harien. ker zanje kruha ne dobi. Take kupčije so torej brezvestne in le obžalovati ie, da se ljudem vojaki ne smitijo. Tudi radi tega je revizija krušnih kart prepotrebna.
— »Glasbena Matica.« ^Glasbena Matica^ je priredila v soboto, 22. t. m., dobrodelni koncert na korist goriškim beguncem. To je že sedmi dobrodelni »Matični« koncert tekom vojne. Sodelovala sta in koncert izvajala domača slovenska umetnika: koncertni in operni tenorist gospod Josip R i j a v e c iz Gorice in koncertna pianistka in učiteljica Glasbene Matice« gdčna. Dana K o b 1 e r. Rijavec je zapel vsega skupaj 10 pesmi in nas iznova prepričal, da imamo Slovenci spet izvrstnega tenorista, kakorSne-ga že nismo imeli dolgo vrsto let. Odkar smo ga zadnjič čuli, je pridobil njegov glas na prijetni moški moči in bogati širini. O njegovem lepem in čustvenem izvajanju, o nje-goveni mladostnem temperamentu smo že na tem mestu govorili, in na podlagi sobotnega koncerta moremo dostaviti to. da smo z veseljem opazili na vsem njegovem petju še večjo premišljenost, umerjenost, razsodno in pravo umetniško pojmo-
vanje teksta in glasbe. Kakor pa ga radi poslušamo in uživamo lepoto njegovega daru, nas obenem boli in moti misel, da nimamo zanj prostora. Da bi se razprostrl, bi bilo treba opere, filharmonije, mi pa nimamo ne gledišča, ne filharmonije. Dobre pevce smo uživali ponavadi vsaj nekaj časa v skromnem svojem gledališču, potem so se razleteli po boljših krajih širom sveta. To je bilo mogoče pred leti, zdaj pa ni več niti ostankov tistih dni. — Gospod Rijavec je zapel deset pesmi, med temi dve Lajovčevi: »Pesem starca« in »Iskal sem svojih mladih dni« in Michlovo: Da jo ljubim«. Od drugih (Beethoven. Stary, Hatze, Bizec, Wagner, Leoncavallo, Masenet) je moral ponavljati zanosno Hatzejevo pesem: Da sam bogat« in arijo iz opere »Werther«. Sicer je bilo občinstvo za vsako njegovo točko nenavadno navdušeno. Spremljala ga je na klavirju gdčna. Dana Kobler. Sama je igrala Vitezslava Novaka »Pesmi zimskih noči« in Lisztovo ogrsko rapsodijo št. 13. Gospodična je nadarjena pianistka, rapolaga z elegantno tehniko in igra s temperamentom in čustvom. Kakor je verjetno, je občinstvu posebno ugajala Lisztova rapsodija. Navadno niso izvrstni pianisti solista najboljši spremljevalci. Gospodična pa se nam je pokazala od obeh strani. Kakor jo moramo hvaliti kot odlično solistko, tako jo občudujemo kot nenavadno precizno spremljevalko. Zlasti omenjamo Lajovčeve pesmi, katerih spremljava je najmanj tako bistvena kakor petje, in zahteva od igralca veliko tehniko. Oba koncertanta sta bila svoj čas gojenca našega edinega glasbenega zavoda »Glasbene Matice<-. Ob tem uspehu, ki sta ga sobotni večer dosegla, ne smemo pozabiti moža, vzor učitelja liuba-da. On je bil prvi in gotovo najboljši učitelj gosp. Rijavca. Vzbudil je v njem pravi zmisel za petje, mu je dal podlago in mu pokazal prava pota, po katerih je dospel do sedanjih uspehov. Zato Častitamo tudi koncertnemu vodji Hubadu, ker smatramo uspeh njegovih gojencev gotovo tudi za njegov uspeh. — Gospodični Koblerjevi so poklonili šopek rož. Koncert je bil lep in intimen. Uspel je popolnoma. P.
— Iz ljudskošolske službe. Kandidatima Marija Gaberšček je pripuščena k brezplačni praksi na štirirazrednici v Metliki. — Kandidatima Amalija U r š i č je nameščena za suplentinio v Gribljah, ker je učitelj Ernest Sušteršič odšel k vojakom. — Za provizorično učiteljico v Gornji Sušici je imenovana suplentinja Valerija J e r a j. — Kandidatima Ruža Divjak je pripuščena k brezplačni praksi na šest-razrednici pri D. M. v Polju.
— Umrl le v Griesu pri Bocnu vpokoieni deželnovladni svetnik gospod G. F r i e d r i c h, ki je služboval svcičas v Kamniku kot okrajni glavar in potem pri deželni vladi v Ljubljani.
— Umrla je v Ljubljani v Flori-janski ulici mati trgovca gosp. Josipa Lončarja.
— Posredovalnica za goriške begunce. Nekateri posestniki z Goriškega bi radi vzeli v najem nekoliko zemljišča. — Tozadevne ponudbe naj sc pošlje gori navedeni »Posredovalnici«.
Umrl je v Doleh pri Idriji posestnik Štefan Rejc (po domače Trovta), vrl, odločen, napreden slovenski mož, star komaj 40 let. Bil je kot gospodar In značaj eden med prvimi v svoji občini, ki je tudi z vnemo, vztrajnostjo in uspehom deloval v občinski upravi. Lepo in obširno svoje posestvo je upravljal tako, da je bilo v zgled vsem kmetovalcem daleč naokrog. Kamorkoli ga je klicalo zaupanje soobča-nov, je stal neomajno kot cel mož na svojem mestu. Kadar je prišel v Idrijo, je najprej segel po časopisih novejšega datuma, ker se je vedno zanimal za dogodke, ki se odigravajo doma in po velikem svetu. Tako se je izobraževal neprestano, da se je visoko dvignila njegova inteligenca. Bil je naš mož! Škoda ga je! Bodi mu ohranjen blag spomin!
Iz Radomelj pri Kamniku nam pišejo: Dne 22. januarja okrog 9. ure zvečer je izbruhnil v hlevu posest-nice vdove A. Sršen št. 22 požar. Vse je hitelo, da pomaga vsak po svojih močeh. Največja zasluga gre tu nastanjenemu vojaštvu vojno-mostnega oddelka, čegar moštvo je pod energičnim poveljstvom gosp. nadporočnika A. B. z neumorno silo in nadčloveškim naporom lokaliziralo ogenj, čegar plameni so že segali po sosednih hišah in slamnatih strehah. Da ni Človeških in živalskih Žrtev, gre pohvala vrlemu vojaku, ki je nemeneč se za svoje lastno živ« ljenje, rešil iz Svigajočega ognja človeka in živino. Zahval gre tudi gosp. podžupanu Ivanu  Potokarju, i
ki je vsestransko pomagal organizirati gasilno delo; domače ženstvo pa je donašalo prav pridno vodo. Da ni bilo vojakov, pogorelo bi pol vasi, kolika nesreča in škoda pri tej neznosni draginji! Hvala in slava gosp. nadporočniku in njegovemu moštvu! Posestvo je zavarovano. Zlikovec, ki je osumljen, da je zanetil požar, je že pod ključem.
Poroka. Poročil se je na Dunaja gosp. Viktor P i 1 i h, trgovec v Žalcu, z gdčno. Mici S e n i c a od istotam. Vrlemu narodnemu paru naj sije na novih življenskih potih sobice neomajne sreče!
Kino »Ideal«. Od danes do četrtka prvovrstni učinkoviti spored: L »Messtrov teden.« Najnovejša vojna poročila. 2. »Njegov edinec.« Igrokaz v treh dejanjih z Aleksandrom Moissi v glavni vlogi. 3. »Amor v kvartirju.« Jako zabavna vojaška burka v treh dejanjih s simpatično in dražestno Aud Nissen v glavni vlogi. — Spored mladini ni primeren.
Razne stvari.
* Aretovan je bi! v Velikem Va-radinu bivši dunajski odvetnik dr. Franc Rabenda, ker je nekemu svojemu klijentu poneveril 150.000 K.
* Potres. Potresne opazovalnice so registrirale včeraj zjutraj ob 8. precej močan potres, ki je razsajal najbrž v Mali Aziji.
* Ženska — roparica in morilka.
V Bonnu na Nemškem je bila zaradi storjenega roparskega umora ustreljena vdova Neža Hofer iz Lengs-dorfa.
* Umor in samomor na cesti. V
Berolinu je kakih 40 let stara ele-gentna dama na cesti ustrelila nekega 501etnega trgovca in potem še samo sebe.
* Zaradi zločina proti nravnosti je bil v Regensburgu na Nemškem obsojen benedektinec Erhard Ru-ckert na šest let ječe. Mož je bil že leta 1895. zaradi enakega zločina obsojen na sedem let ječe.
* Šviha — vpokojen. Bivši državni poslanec dr. Šviha/ ki je bil svoj čas tudi vohun praške policije in je znan izza škandaloznega procesa, pri katerem je prišlo njegovo početje na dan. je sedaj kot okrajni sodnik vnokojen na nedoločen čas.
* Influenca v Ameriki. Listi poročajo, da se razširja po Ameriki najnevarnejša vrsta influence. Samo v Clevelandu — kjer živi. kakor znano, mnogo Slovencev — in v De-troitu je obolelo že po 100.000 oseb in jih je mnogo Že umrlo.
* Nemški cesar v Oršovi. Pri-šedši iz Belgrada. se je mudil nemški cesar dne 20. januarja na južnem Ogrskem ter se je peljal nato po Donavi v Oršovo, kjer je bil slovesno pozdravljen. Nato se je vrnil v avtomobilu v Baziaš, odkoder se je odpeljal čez Budimpešto domov.
* Venerične bolezni na Ogrskem.
V ogrskem državnem zboru je opozoril poslanec Rath v posebni interpelaciji na strašno se razširjajoče venerične bolezni. V normalnih časih oboli na Ogrskem med 182 milij. prebivalci vsako leto 463.000 ljudi na raznih veneričnih boleznih. Tot število se je v vojnem času znatno zvišalo. Posl. Rath zahteva, da organizira vlada obsežno akcijo proti širjenju te ljudske kuge.
* V Sibirijo odpeljani tali. Ko so bili Rusi v Galiciji, so izbrali celo vrsto uglednih oseb in jih kot tale odpeljali v Kijev. Zdaj je rusko ar-madno poveljstvo odredilo, da je te tale odpeljati v Sibirijo. V Kijevu so imeli vsi zasebna stanovanja in so se morali zaradi kontrole zglasiti vsak dan na policijskem uradu. V Sibiriji se bodo smeli krščanski tali naseliti, kjer bodo hoteli, židje pa: pridejo v poseben koncentracijski tabor.
Gospodarstvo.
— Prodaja jelovega, bukovega in lipovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu naznanja trgovski in orbtni-ški zbornici v Ljubljani, da proda iz gozdnega okoliša Kozara planina (okraj Bos. Dubica) približno 14.000 kubikmetrov jelovega, približno 19.000 ms bukovega in približno 2500 m8 lipovega lesa. Sprejmejo se samo pismene, na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ki jih je vložjti najkasneje do 23. februarja 1916, H, ure dopoldne, pri deželni vladi v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Danafftf lis) obsegi 4 strani.
Izdala tel j in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Ustnlna io tisk »Narodno tiskane«.
Še vedno se govori,  da je za
nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas. ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas ^Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani.
Kdor že pri najmanjšem prehla-jenju kašlja, ta občuti vsakodnevno izplakovanje ust in grla posebno do-brodejno, če uporablja Fellerjev rastlinski esenčni fluid z znamko »Elza-fluid<v. Poživlja tok krvi v nežnih sta-nicah vratu in grla in jih stori s tem bolj odporne proti učinkom mraza. Fellerjev rastlinski fluid učinkuje nadalje antisepitčno in uničuje pri dihanju v grlo prihajaj;<če bolezenske kali. Zato je negovanje ust in grla za osebe, ki so kašlju podvržene, nujna potreba. Izmed nad 100.000 zahvalnih pisem jih mnogo hvali izborili učinek tega domačega sredstva zoper kašelj. 1? steklenic »Elzaflui-da« stane franko 6 K. Naročite ga naravnost pri lekarnarju E. V. Fel-!er. Stubica, Eiza trg Hrvatsko. — Tu se tudi lahko naroči tek vzbujajoče želodčno sredstvo, Fellerjeve mflo odvaiajoče raharbrrske kroglice z znamko »Đza kroglice«. 6 škat-liic franko 4 K 40 vin. Idealno odva-jilo. ki je lahko uživajo moški, kakor
ženske in otroci, ne dražijo, učinkujejo gotovo in vsak, kdor jih poskusi, jih tudi naprej naroči. — Obe domači sredstvi naj bi bili vedno pri rokah. (et)
Ako naročite
_ in to nemudoma storite,
—-    ^^^l^^   ^^^^n krik
l mtto tnnap dtfaninli I nI »ml
K   STsf fcn1 hnriL^BnnJ&sn^^n kHJhkS *      Sfle^o* tt«
MM li-
1 #oMtwi M 3°o
otO b Mi I Ml
1 OJjgj jg 4° o ga*, te. mO b l HW4
S km
1Z bOntj mki Mi, ptom MM titmL
dobite igralno pravioo do dobitkov eno tursko srečko v znesku 80 4.000 frankov popolnoma zasiog].
PolaMDa ta Igrala! utrt ptMtti tvtiplatM
Srečkovno zastopstvo 1., Ljubljana.
Krojači
kosovni delavci,
ki delajo na domu, se sprejmejo
za   večja dela proti dobremu plačilu
pri  tvrdki 304
Back & Fehl,
Ljubljana, Stari trg štev. S.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra, ljubljena mati, oziroma stara mati, gospa
Ana Rlhterslč
nadučiteljeva soproga
včeraj, dne 22. t. m. po krt tki mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mimo v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajniee bode v torek, dne 25. januarja 1916.
30T
BOHINJSKA SREDNJA VAS, dne 23. januarja 1916.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam  došli povodom smrti našega preljubljenega. nepozabnega soproga, gospoda
paula Jurca
posestnik« in hotelirja
za krasne poklonjene vence, vsem ki so spremili dragega pokojnika v tako obilnem številu k večnemu počitku, častiti duhovščini, slavnemu gasilnem društvu in njega načelniku, pogrebnemu društvu sv. Andreja, gg. uradnikom in gostilničarjem, kakor tudi gg. pevcem za ganljivo petje, izrekamo terr. potom našo globoko čutečo srčno zahvalo.
V POSTOJNI, dne 24. januarja 1916.
306 Žalujoči ostali.
Danes do četrtka:
„Njegov edinec".
Igrokaz v 3 dejanjih. V glavni vlogi znani umetnik
ALEKSANDER MOISSL
,,Amor v kvartirju".
Zabavna vojaška burka v 3 dej. s simpatično in dražestno And Masen.
V soboto:
Tajni tajnik
44
Najboljši detektivski film te sezije z
JOE DEEBS. JOE DEEBS.
O IDEAL.
00 dol SO/Stl
— Ponudbe pod „ uprave. »Slov. Naroda«. 311
Zastopniki
se iščejo za prodajo iivil, tehničnih predmetov in pisarniških potrebščin.
Naslovi pod „la8tepnlk/3M"
na upratn »Slov Naroda«. 309
Natančneje se poizve pri gosprj Bata« Hal Bclschl, Ambrelev trg it. 7.
od 2.—4. popoldne. 303 Mirna stranko lftče
stanovanje
z 2 ah 3 sobami in pripadki za Takoj ali pozneje.   Ponudbe  pod „mirno 281"  na  uprav.   »Slovensk. Naroda«.
OO iSČO r* Žganje in vino proti proviziji in dnevni povrnitvi stroškov.
Ponudbe pod  „provizija 316"
na upravn. »Slov. Naroda«. 316
Pianino
31 «
se proda
u Krakovski ulici št. 19.
Absoiviranec
Mah rove šole želi primerne službe. Poleg nemSkega in slovenskega jezika, je zmožen tudi laščine. Vojaščine prost.  Vstop takoj ali
pozneje. 25« Ponudbe pod   „Marovec"   na upravništvo .Slovenskega Naroda*
Redka prilika! Redka prilika!
Dobra ohranjena
voiaška obleka
i
In nova blnza za oraooršeaka planincev, oo ceno prod«. Poizvedbe ori Marili Peterlln, Reslf eva cesta
it. 1? ormieje, 308
500 kron!
Vam Hafam. ako Vaša k uri a očesa, bradavice, obrJSčaDCi v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Sle bal unoa. Lonček z garancijskim pismom 1 E, 3 lončki S 2-50, 6 lončkov K 4.90. Kemanv, Kestce fKaasa) I Postiach 12 22, Ogrsko. -842
! Krojači!
kosovni delavci, 305
za večja dela SO sprejmejo
proti dobri p'ači pri tvrdki
Back & Fehl.
Ljubljana, Stari trg štor. S, H" Sprotna ~W
prodajalce
aH
prodajalka
80 takoj »proloma za večjo maoufak-
turno trgovino. 288 Kje, pove u pravo i št vo »Slov. Naroda«.
Kaplm pa visoki ceni
kostanjev orehov Jesenov
Ponudbe s ceno ta mnotioo (koliko vagonov) je poslati tvrdki:
J. Pogačnik.
IjBiBsoa, Marije Teret*}* c IS (loMacj)*
Brez posebnega obvestil*.
Viktor Pilih, Mici Pilih roi Senica
Žalec,
poročena.
22. prosinca t9t6.
310
Dunaj,
Kostanjev les
vsake vrste (posekan ali stoječ), tndl cele gozde
se kupi po visoki ceni. u?
Ponudbe z navedbo cene na uprav. „Slov. Naroda" pod „les 147".
12
Edna posebnost likerja je
Zdravnik želodca.
je posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabostim v želodcu ter radi toga v nobeni družini no bi smol manjkati.
Stenske preproge - gobeline
kapule zasebnik, ki gradi graščino.
Reflektira se le na pristne komade.
Ponudbe z navedbo cene in Če možno s fotografijo na) se pošlje-*o pod »Dr. P. 282" na Rudolfa Mosse, Praga II, Graben št. 6. 3t3
St. 1304.
318
V zmislu razpisov c. kr. derelne vlade z dne 12. januarja 1916, št. 272 in z dne 22. januarja 1916, št. 2929 zaukazuje mestni magistrat
ee
Psi v področju mestne, obrne rrorajo nositi do preklica nagobčnike
in jih ie polog toga voditi na vrvici.
Dokler traja pasji kontutrac, je strogo prepovedano odpravljati pse brez posebnega dovoljenja magistrata iz okoliša, v katerem je kontumac razglašen.
Prestopki tega razglasa se bodo kaznovali najstrožje po kazenskih predpisih zakona o živinskih kužnih boleznih.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 23  ianuarja 1916
Posteljno perje in puh
v veliki : izberi : in po jako nizkih cenab
priporoča
tvrdka
A« & E. Skaborne, Gubliana, JKestni trg 10.
A 247/15 22.
3V>
Prostovoljna dražba premičnin.
Od c. kr. okrajnega  sodeča v Vipavi  se bode  vsled  predloga dediča
prodale v zapuščino Antena Poljšaka Is Zapai it« 39 spadajoče pri-tndteo In premičnine kakor s
1 vol, ¥66 krav, telic, en lonček, seno, krompir, različno gospodarsko orodje, klina
opra¥a, hlodi, deske Itd.
Prodaja se vrši dne S. fokrnarja 191« od t. nre naprej v Zapaiah
K U in naslednji dan po potrebi.
Izkupiček je plačati takoj sodnemu komisarju in se imajo stvari takoj odstraniti
Predmeti se lahko ogledajo pred pričetkom dražbe.
C kr. okrajno sodišče v Vipavi, odd. L,
1306
7974
74
15