PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 «07zi 3 'O, Oq Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 52 (14.143) Trst, nedelja, 1. marca 1992 Kljub srbskemu bojkotu in proglasitvi srbske avtonomne banjaluške regije Referendum v BiH poteka še kar mimo Srbi nočejo prilivati olja na ogenj Zagrebški mediji tudi najmanjši incident v Bosni in Hercegovini dramatično razpihujejo JA ponuja modrim čeladam zemljevide nemškega Wermachta z zarisanimi etničnimi mejami Nevarnost iz albanskega pekla? Predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegovič med včerajšnjim glasovanjem (Telefoto AP) MILAN MEDEN SARAJEVO V Bosni in Hercegovini bo tudi danes potekal referendum za samostojno in neodvisno državo, ki se previdno oblikuje v tri regije - srbsko, hrvaško in muslimansko - vendar znotraj obstoječih meja. Zaenkrat še ni znano, kaj so se o tem pred nekaj dnevi dogovorili predstavniki hrvaškega in srbskega naroda, ki so se srečali v Gradcu in Celovcu. Referendum poteka razmeroma mirno na 5.000 glasovalnih mestih v 105 bosansko-hercegovskih občinah. Na območjih, kjer živijo v pretežni večini Srbi, je udeležba minimalna, ker se je srbska nacionalna stranka odločila za bojkot referenduma. Na predvečer referenduma so namreč Srbi v Banja Luki razglasili avtonomno regijo in sprejeli ustavo srbskega naroda, ki živi v Bosni in Hercegovini. Njeno uresničevanje pa bodo za nekaj časa preložili. Predsednik nove avtonomne regije - Kuprešanin - je povedal, da so Srbi v Bosni in Hercegovini z zadovoljstvom sprejeli takšno rešitev. Politični voditelj srbskega naroda - psihiater Karadžič - pa je pomenljivo pripomnil, da bo glavno mesto Srbov - Beograd. Obe izjavi sta bili bolj namenjeni srbski javnosti, ker se vsi bojijo prilivati olje na ogenj. Srbski voditelji so razglasili ustavo v sarajevskem hotelu Holiday Inn, kjer se nahajajo tudi visoki oficirji jugoslovanske vojske, ki se vzdržujejo vsakršnih izjav. Kot zanimivost naj omenimo, da ponuja jugoslovanska armada, ki je te dni upokojila vrsto generalov - v pokoj sta odkorakala tudi Veljko Kadijevič, donedavni zvez- NADALJEVANJE NA 2. STRANI TIRANA — V Pecinjah v osrednji Albaniji sta včeraj med plenjenjem skladišč in drugih proizvodnih obratov izgubila življenje neki sedemnajstletnik in pripadnik varnostnih sil, ranjenih pa je bilo 15 policistov in 5 civilistov. Ob vsem tem ne preseneča vest, da ljudje skušajo z vsemi sredstvi zbežati iz albanskega pekla. Predvčerajšnjim so pristaniške oblasti v Draču ukazale vsem ladjam na privezih, da izplujejo, ker je grozilo, da bo ogromna množica ljudi prebila ovire in policijske kordone ter se nezakonito vkrcala na ladje. Po trditvah italijanskih vojakov operacije Pelicano se je včeraj položaj nekoliko umiril. Kljub temu pa so vsa pristaniška poveljstva na zahodni obali Jadrana v prealarmnem stanju, ker obstaja resna nevarnost, da bomo priča novemu albanskemu eksodusu proti Italiji, saj albanska policija trdi, da ni več kos položaju. Simbol Cossuttove stranke je veljaven Kasacijsko sodišče sprejelo priziv SKP RIM — Stranka komunistične prenove se bo lahko predstavila na volitvah z znakom, ki ga je predložila, se pravi s srpom in kladivom ter z napisom »Partito comunista«. Tako je sklenil volilni urad kasacijskega sodišča, ki je sprejel ugovor SKP zoper sklep notranjega ministrstva, ki je hotelo Cossuttov simbol izločiti, sodišče pa je zavrnilo priziv senatorja Bos-sija proti Vsem tistim znamenjem, ki so vsebovali besego »lega«, kar pomeni, da bodo vse stranke in strančice lahko rabile naziv, ki si ga Bossi prilašča. Na volitvah bodo lahko šli s svojim simbolom tudi »zeleni zeleni«, »zeleni federalisti« in »sredinski zeleni«. V krogih SKP so sklep kasacijskega sodišča sprejeli z zadovoljstvom. Tajnik Garavini je dejal, da je sodišče potrdilo eno temeljnih pravic. Iz krogov DSL pa za sedaj še ni bilo nobenih reakcij. Odnosi med obema strankama, ki izhajata iz nekdanje KPI, pa ostajajo dokaj napeti. Tako je na primer direktor tretjega TV dnevnika Sandro Curzi (DSL) sklenil odsloviti svojega dosedanjega dopisnika iz ZDA Lucia Manisca, ki se bo predstavil na parlamentarnih volitvah kot kandidat komunistične prenove. Curzi sicer pravi, da ima Manisco z RAI pogodbo za določen čas, ki mu zapade maja. Dejstvo, da se bo Manisco predstavil kot kandidat SKP za Curzija sploh ni pomemben. Predsednik SKP Cossutta pa odgovarja tajniku PSI glede intervjuja, ki ga je Craxi dal nekemu časopisu. Craxi pravi, da naj bi ga Cossutta vprašal, če bi v neki bodoči veliki levičarski stranki bil prostor tudi za komuniste, Cossutta pa zanika, da bi ga kaj takšnega vprašal in da je za komuniste pravilen prostor samo v neki komunistični partiji. Velika levičarska stranka pa je že obstajala in je umrla v Riminiju, pravi Cossutta. Zanimiva pobuda v Furlanskem centru za plastično umetnost Razstava, ki prispeva k boljšemu RUDI PAVŠIČ VIDEM Ob prisotnosti člana predsedstva Republike Slovenije Cirila Zlobca in predsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Nema Gonana so včeraj dopoldne v Vidmu, v Furlanskem centru za plastično umetnost, odprli razstavo skupine slovenskih umetnikov z naslovom Pregled grafik »Carta Colore«. Kot je na predstavitvenem srečanju dejal poslanec Gabriele Renzulli sicer predsednik FCPU razstava omogoča sprejem slovenskega umetnostnega dela v novi dimenziji, ki hoče biti tudi priznanje in čestitka za slovensko državnost in suverenost. Furlanski center pa je bil s tega vidika predhodnik časov, saj je že pred dvajsetimi in več leti spoznal potrebo po sodelovanju na tromeji. Ciril Zlobec je podčrtal navezanost, ki jo čuti do mesta Videm, ki je bilo vedno razumevanju pripravljeno na sodelovanje s kulturniki z onstran meje. Spomnil se je na prve likovne razstave iz leta 1959, v času konfrontacije, in na skupno snovanje kulturniških revij ter na začetek goriških srednjeevropskih srečanj. Predsednik Nemo Gonano je v svojem pozdravu iznesel pomembno vlogo, ki so jo prav kulturniki imeli pri navezovanju stikov med Slovenijo in F-JK, videmski župan Piero Zanfagnini pa si je zaželel še več takšnih pobud. Nazadnje je umetnik Tomo Vran obrazložil vsebino razstave (odprta bo do 18. marca), na kateri sodelujejo Z. Apollonio, D. Birsa, B. Borčič, D. Demšar, B. Dimovski, Č. Frelih, Š. Galič, K. Golja, J. Gorinšek, M. Gumilar, H. Gvardjančič, Š. Ffauko, Z. Huzjan, Z. Jeraj, J.M. Knez, G. Llalloshi, J. Matelič, Š. Marflak, F. Mesarič, I. Mršnik, K. Plemenitaš, S. Plotajs, D. Podgornik, V. Pogačar, T. Špenko, J. Šubic, K. Tutta, T. Vran, Z. Vrezec, L. Zakrajšek in B. Zaplatil. Pietra Masa obsodili samo na 30 let zapora VERONA — Porotno sodišče iz Verone je včeraj obsodilo na 30 let zapora in spoznalo za delno neprisebnega 19-letnega Pietra Masa, ki je lanskega aprila ubil svoje starše, očeta Antonia in mater Mario. Njegova vrstnika, Giorgia Carbognina in Paola Cavazzo, ki sta mu pri dvojnem umoru pomagala, pa so sodniki obsodili na 26 let zapora, medtem ko bodo morali mladoletnemu D.B. še soditi. Sodniki so trojici priznali delno neprisebnost, Carbogninu in Cavazzi pa še dodatno olajševalno okoliščino, in sicer, da sta bila popolnoma podrejena Pietru Masu. Trojica je razsodbo sprejela z vidnim zadovoljstvo. Povsem drugačnega mnenja so bili prisotni, ki so razsodbo skoraj izžvižgali. Pietrovi sestri, 24-letna Laura in 26-letna Nadia, ki bi ju morali prav tako likvidirati, da bi se polastili dediščine Maso-vih, pa sta bili zaprepadeni. Njun odvetnik Agostino Rigoli je še dodal, da bo lahko Pietro Maso že po 15-16 letih zapora spet na prostosti: »Morda bo celo užival dediščino, zaradi katere je ubil starše.« Javni tožilec Mario Schinaglia je za Pietra Masa zahteval dosmrtno ječo, sedaj pa baje ne bo vložil priziva. Uspel Kraški pust Na včerajšnjem Kraškem pustu je zmagal voz s Proseka-Kontovela NA 5. STRANI Zmagal je Barbarossa SANREMO — Luca Barbarossa je s popevko Portami a balla-re zmagal na 42. festivalu italijanske popevke, drugo mesto je zasedla Mia Martini s svojo Gli uomini non cambiano, tretjo pa Paolo Vallesi s popevko Gli uomini non cambiano. Napovedi, da bo zmagovalka Mia Martini, se torej niso uresničile. Luca Barbarossa je z jokavo pesmijo, posvečeno mamam, zatrjeval, da ne išče uvrstitve, kar pa se sinoči ni zgodilo. Med »novimi« pa sta zmagala Aleandro Baldi in Francesca Alotta s popevko Non amarmi, drugo mesto med »novostmi« je zasedla Irene Fargo (Come una Turandot), tretje pa Alessandro Bono in Andrea Mingardi (Con un amico vidno). Okrogla miza v Bologni o odnosih v bodoči Evropi Perspektive sodelovanja med ES ter vzhodno in srednjo Evropo BOLOGNA - - V Bologni je bila okrogla miza, za katero so se, kot že večkrat doslej na De Micheli-sovo pobudo, pogovarjali o sodelovanju v srednje-vzhodnoevrop-skem prostoru. Tokrat so organizatorji, univerza John Hopkins in Aspen Institut, postavila pred srednjeevropske goste vprašanje, ali ima Italija prednostni položaj v odnosih s tem prostorom. Večinski odgovor je bil: da, ker govore TOKIO — Največja japonska malijska organizacija je prijavila sodišču nič manj kot policijo in sicer zaradi novega zakona proti organiziranemu kriminalu, ki po mnenju mafijcev, krši osnovno načelo japonske ustave, ki govori o »pravici vsakogar do sreče«. Namen naše organizacije, pravi odvetnik mafijcev, je omogočiti izobčencem, da si med seboj pomagajo. Sicer pa so se mafijci doslej lahko predstavljali z imenom in priimkom, s svojimi vizitkami, na temu v prid zgodovinski in aktualni mednarodno-politični razlogi. Razprava o prednostnem položaju Italije pa sovpada z dejstvom, da v ČSSR 80% tujih vlaganj odpade na Nemčijo, podobno pa se dogaja tudi na Madžarskem in Poljskem. Prišel je preko velike luže v Bologno, na De Michelisovo okroglo mizo o odnosih med Italijo in državami srednje in vzhodne E vra- tca terih je jasno izstopal znak mafijske organizacije, z velikanskimi zabavami, na katerih so bili prisotni nosilci najbolj umazanih poslov in špekulacij, skratka mafija ima na Japonskem delovni krog, ki obsega kakih 13 tisoč milijard lir. Vse to bo z novim zakonom proti organiziranemu kriminalu nemogoče, prav tako bo zelo težko »pranje« umazanega denarja, vendar pa policija ugotavlja, da so ukrepi kljub strogosti še vedno nezadostni. pe, nekdanji svetovalec ameriškega predsednika, profesor Brzezin-sky, in spregovoril o treh Evro-pah: o Evropi 1, o Zahodni Evropi, o Evropi^ 2, ki jo sestavljajo Madžarska, Češkoslovaška, Poljska in * Slovenija; s tem, da jo je enkrat z dodatnim »morda« uvrstil v to druščino, vse ostalo je Evropa 3. Evropa 2 ima, po istem avtorju, izglede, da do konca stoletja postane polnopravni član razširjene zahodnoevropske družine, medtem ko si bo Evropa 3, z Rusijo kot središčnim problemom, v tem času ustvarila šele predpogoje za integracijo v združeno Evropo, kar je za vse obvezujoč končni cilj. Uvodničarji in razpravljale! na včerajšnjem sestanku so prevzeli Brzezinskyjev politični zemljevid Evrope, saj najbrž ni slučaj, da so bili v Bologno povabljeni iz sred-nje-vzhodnoevropskega prostora prav in izključno le visoki vladni predstavniki iz držav Evrope 2, med njimi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Za De Michelisa je edina pot integracija in sodelovanje na načelu joint ventures, pri čemer mora vsak plačati svoj delež, tudi Italija, ker si tako plačuje tudi svojo stabilnost. Ponovil je, da je nujna tudi področna integracija kot vmesna stopnja do vseevropske. Japonska mafija izziva policijo • Referendum Na kongresu ARCI članica tudi ZSKD NADALJEVANJE S 1. STRANI ni sekretar za obrambo in admiral Stane Brovet, namestnik zveznega sekretarja - bodočemu operativnemu štabu mirovnih čet OZN vojaške zemljevide nemškega Wer-machta, ki imajo vrisane tudi natančne etnične meje med posameznimi nacionalnimi območji v BiH in drugod. Čeprav so včeraj nekateri mediji - posebej zagrebški - dramatično razpihovali vsak incident, je potekalo glasovanje presenetljivo mirno. V vseh večjih mestih zasedajo krizni štabi, ki pomirjevalno reagirajo na vsak poskus zametka požara. Medtem pa beograjska alternativna televizija ves čas prekinja svoj program s pomenljivim spotom: »Gospod predsednik - vsak-nov dan z Vami predstavlja izgubljen dan za Srbijo.« Iz drobo obveščenih krogov je včeraj pricurljala tudi vest, da utegne Slobodan Miloševič v kratkem obiskati sedež OZN v New Yorku. Tudi Hravško trese mrzlica: tudi na pustno soboto so leteli v zrak spomeniki odporništva, ki spominjajo na drugo svetovno vojno. RIM — Z volitvami novega vodstva in odobritvijo kongresnih resolucij se bo danes dopoldne zaključil deseti vsedržavni kongres konfederacije ARCI. Zasedanje se je začelo v četrtek s pozdravi in uvodnim poročilom predsednika konfederacije Giampiera Rasimellija. Prav ta uvod je v bistvu osnovni dokument, ki vsebuje najpomembnejše smernice tega srečanja, za katerega se je v Rimu zbralo več sto delegatov iz vse Italije. V svojem poročilu je Ra-simelli spregovoril o vodilni misli tega desetega kongresa vsedržavnega združenja ARCI, ki se je odvijal pod geslom »Za samostojno gibanje civilne družbe, ki naj obnovi demokracijo za laično kulturo solidarnosti in odgovornosti«. Seveda so se zasedanja udeležili tudi številni ugledni gosti, v prvi vrsti so delegatom spregovorili politični predstavniki, med vsemi pa je bil najbolj učinkovit - in ob tej priložnosti posebej pričakovan - poseg predsednika vsedržavnega združenja ACLI, Giovannija Bianchija. Obe konfederaciji namreč delujeta v okvirih civilne družbe, na vsedržavni ravni pa predstavljata naraščajoči glas prav društev, organizacij, združenj in zvez, ki jih sestavljajo »navadni« državljani. S svojim prostovoljnim delom na najrazličnejših področjih pa ustvarjajo tisti del italijanske družbe, ki se ne istoveti s strankami, sindikalnimi združenji, gospodarskimi in drugimi tovrstnimi ustanovami. Bianchi je v svojem nastopu povzel skupne vsebine med ARCI in ACLI, predvsem v njuni vlogi vrednotenja zahtev in potreb civilne družbe. V teh štirih dneh zasedanja so na rimskem kongresu ARCI prišli do izraza res različni glasovi, mnenja in tudi kritični pristopi vseh po deželah porazdeljenih organizacij, ki sestavljajo to vsedržavno konfederacijo. Kot polnopravna članica ARCI se je rimskemu občinstvu predstavila tudi ZSKD, ki se je kongresa tokrat prvič udeležila v tej vlogi. Ob »običajnem« dnevnem redu so kongres bogatile tudi številne tematske okrogle mize in razprave. DAMIANA OTA Referendumi Balkanski plaz referendumov se še ni umiril. Za Slovenijo, Hrvaško, Kninsko srbsko krajino, Kosovo in Makedonijo sta danes na vrsti Črna gora ter Bosna in Hercegovina. Temperatura je ob današnjih dveh nacionalnih referendumih približno enaka kot ob vseh prejšnjih. Preprosto vre. Vsi dosedanji referendumi so se v celoti posrečili, tako rekoč dvojno. Prišlo je dovolj ljudi in bili so za, seveda za samostojnost. Takšna je pač narava procesov na Balkanu. Prišel je čas osamosvojitve narodov in vsa razpoložljiva družbena energija narodnostnih skupnosti na teh ozemljih se je usmerila k enemu samemu cilju. »Prevarani smo!« so pred današnjim referendumom vzkliknili Srbi v Bosanski krajini: ves čas jugoslovanske krize trmasto vztrajajo, da bodo živeli v Jugoslaviji, kakršnakoli že bo, če pa ne bo nikakršne, se bodo priključili Srbiji in s tem seveda razbili Bosno in Hercegovino. Nesmisel te njihove ugotovitve je med drugim v tem, da ti Srbi sploh ne predstavljajo večine na območju, ki so ga proglasili za samostojno pokrajino; posrečilo se jim je Hrvate in Muslimane potisniti z vseh oblastnih, policijskih in sodnih funkcij. Toda njih ta trenutek sploh ne zaminajo drugi, še manj dejstvo, da so si kot manjšina vzeli vso oblast. Hočejo pač doseči svoj cilj, ne da bi bili pretirano izbirčni pri sredstvih. Prava ironija balkanskih referendumov tiči v dejstvu, da so Srbi kot največji narod v bistvu zamudili svoj vlak. V Bosni so sicer izvedli svoj nacionalni plebiscit, vendar ga je svet razumel podobno kot kninskega. So pač povedali svojo voljo, vendar niso upoštevali okoliščin, v katerih vodijo svojo politiko. To jim je v bistvu povedala tudi Evropa, ki hoče navzlic drugačnim pogledom v uradnem Beogradu in Zagrebu vsaj za zdaj ohraniti Bosno in Hercegovino v enem kosu. Rešitev vidi v kantonizaciji te republike. Tamkajšnji Srbi, Hrvati in Muslimani naj bi na ozemljih, kjer tvorijo večino, dobili takorekoč suverenost. Oblast bi si delili z republiškimi organi, ki bi jih sestavili sporazumno. To bi bržkone zadovoljilo nacionalne elite, ljudem, ki jim ni več do nacionalnih prepirov, pa zagotovilo vsaj nekaj miru. Današnji referendum utegne izglasovati takšno rešitev, čeprav ni nikakršnih jamstev, da zamisel ne bo padla v vodo. Eksplozije po Bosni in Hercegovini morda napovedujejo tudi nevarnejše rešitve. Zato se opazovalci tamkajšnjih dogajanj precej razlikujejo v svojih ocenah in napovedih. Eni trdijo, da bo vojna, ki bo oplazila vso Evropo, drugi prepričano zatrjujejo, da bo po današnjem referendumu vse natanko tako, kot je bilo še včeraj, le malo prahu se bo dvignilo. Podobne so ocene tudi za današnji referedum v Črni gori. »Zelenašitorej privrženci samostojne Črne gore, ter »bjela-ši«, privrženci tesne povezanosti s Srbijo, grozijo drug drugemu z noži, vilami in pištolami, vendar za zdaj niti malo ne zunaj običajnih medsebojnih konfliktov. In izid referenduma? Kaže, da verjamejo v svojo zmago »bjelaši«. Nekoliko jim je pomagal tudi srbski predsednik Slobodan Miloševič, ki je precej spravljivo in miroljubno govoril v parlamentu o srbski politiki, ponujal roko Črnogorcem in napovedoval prihodnost ostanku Jugoslavije. Najbrž ima pri tem v rokavu še kakšnega aduta. Beograjski analitiki celo trdijo, da mu ga je prinesel lord Carring-ton, kar je povsem mogoče. Po evropskih in ameriških političnih in diplomatskih salonih namreč vztrajno krožijo govorice, da bi pomanjšani Jugoslaviji vendarle omogočili kontinuiteto. Tako preprosto najbrž ne bo. Prišle bodo »modre čelade« in dvigale zapornice med narodi na Hrvaškem, kadar bodo presodile, da prehodi ljudi ne ogrožajo miru na narodnostno mešanih ozemljih. Kosovo in Vojvodina vreta. Nič manj niso napete razmere v Beogradu, kjer se opozicija pripravlja na svoj veliki pohod 9. marca. Večina ljudi nima več denarja niti za golo preživetje, še manj pa volje, da bi se bojevala zunaj srbskih meja. Če bi srbska oblast v takšnih razmerah raz-pisla referendum za Jugoslavijo, bi bil izid skorajda zanesljivo negativen. Zato je srbska politika čedalje bolj v rokah zunanjega sveta, ki bo odločil, kakšna bo državna ureditev na Balkanu. Morda bo pustil skupaj Srbijo in Črno goro, če ne bo današnji črnogorski referendum odločil drugače. Svet pa bo pri tem še pred enim problemom. Po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške ter vojni na hrvaškem ozemlju se je sredi Balkana začela oblikovati mejna črta, ki od zahoda proti vzhodu deli nemirni polotok na dva svetova. Na eni strani je naprednejši, po tradiciji zvečine katoliški del, na drugi strani zaostalejši, pravoslavni del, ki ima sicer visoko kulturo, zaostaja pa civilizacijsko in tehnološko. Ta ločnica pa ni niti ravna niti dobra, še manj naravna. Zato utegne postati črta večnih spopadov in za dolga desetletja nevarno žarišče, ki bo Evropi nenehno povzročalo sive lase. BOŽO KOVAČ Pred prihodom mirovnih enot OZN na Hrvatsko Mirovne, oziroma »zaščitne« sile Združenih narodov bodo prišle prihodnje dni na tako imenovana krizna območja na Hrvat-skem. Pri tem nastopa kot poglavitno vprašanje, kakšno, se pravi, kdo naj v prihodnje upravlja s temi območji. O tej upravi je kajpak govor v Vanceovem načrtu, toda tolmačenje je lahko različno. Dejstvo je, da bo prišlo skupaj z enotami Združenih narodov tudi kar visoko število civilnih predstavnikov, med njimi veliko pravnikov, katerih naloga bo očitno ta, da bodo skušali na samem kraju razvozlati tudi ta rebus. Znano je, da je hrvatska republika privolila v prihod enot in predstavnikov Združenih narodov, pa čeprav ima zdaj toliko vojaške moči, da bi lahko spet zasedla območja, ki so še pred petimi meseci bila njena. Pristala je zategadelj, ker če ne bi, bi jo tokrat lahko neposredno obtožili (mednarodni dejavniki namreč), da je kriva za nadaljevanje vojne, s čimer bi se mednarodno lahko hudo blamirala. __ Hrvatski zunanji minister Šeparovič je te dni v New Yorku natanko razložil, v čem je spor z upravljanjem ozemlja vzhodne in zahodne Slavonije ter Kninske krajine, oziroma s tem, kako naj bi zagotovili samostojnost srbskemu življu na Hrvatskem; v predlogu Cyrusa Vancea je namreč govor o »avtonomiji«, ne da bi izraz skušali pravno razčleniti. Predstavnik Združenih narodov v Jugoslaviji je prav tako, preden je podpisal predlog za prihod enot Združenih narodov, prozorno namigoval, da hrvatska oblast »pretirano povezuje problem upravljanja s temi območji s svojo republiško zakonodajo«. Mnenje hrvaške oblasti pa je v glavnem takšno: res je, da gre za »krizna« območja (se pravi, da priznavajo, da živi na teh območjih »tudi srbsko prebivalstvo«), da pa so to območja, ki so bila zmeraj pod upravo in suverenost hrvatske republike. Sporočajo, da bo teba problem teh območij reševati specifično, se pravi s »posebno« upravo, v zvezi s tem pa razmišljajo o nekakšni »samoupravi« Razlika je v tem, da na primer Vanče (in Srbija) govori o »regionalni avtonomiji«, Hrvati pa podčrtujejo »krajevno samoupravo«. To različno tolmačenje je jabolko spora. Razglabljajoč o tem bistvenem vprašanju je nujno pojasniti, da zakon o tako imenovanih »županijah« (v bistvu nekdanjih okrajih, ali pa provincah), ki so ga te dni pripravili v Zagrebu, ne predvideva posebnih županij za območja, na katerih bivajo Srbi (se pravi za dele županij Vukovar, Osijek, Kar-lovac, Gospič, Zadar in Šibenik), konec koncev tudi zato ne, ker Vanceov načrt v nekaterih prilogah omenja le »občine«, v katerih so Srbi. Hrvatska oblast v bistvu priznava potrebo po »posebni« upravi, ter je prav tako pripravljena preučiti (ali celo sprejeti) pravno rešitev, ki jo pripravlja tako imenovana Badminterjeva skupina (skupina slovitih pravnikov, ki so jo pred petimi meseci formirali v Evropski skupnosti, da bi pomagala pri »pravni ureditvi« problemov, nastalih v zvezi z nekdanjo Jugoslavijo). Pri tem pa so Hrvati raztegnili problem na vso nekdanjo Jugoslavijo, se pravi, da so z njim takorekoč »prekoračili hrvatske meje«, kakor je te dni rekel lord Carring-ton. Dejstvo je, da bodo zdaj, nadaljujoč bruseljsko konferenco o vprašanjih nekdanje Jugoslavije, morali obravnavati (težko je verjeti, da se s tem ne bi mogli strinjati) ne samo problema Srbov na Hrvatskem, marveč tudi, denimo, kosovskega prebivalstva v Srbiji, Hrvatov v Vojvodini, bržčas pa tudi Madžarov prav tako v Vojvodini, ki jih je še zmeraj za dobro polovico vseh prebivalcev. Hrvatska oblast opozarja, da so na nedavni konferenci v Haagu, na kateri so sprejeli »Listino o pravicah manjšin« v Evropi, navsezadnje neposredno potrdili, da je manj- šin v Jugoslaviji več ter da ne gre samo za manjšino Srbov na Hrvatskem. Na tej konferenci so, kakor je znano, prav tako podčrtali, da »spremembe meja ne pridejo v poštev«, da sicer velja načelo samoodločbe narodov, toda to v primeru, če gre za »narode« ne pa za manjšine, kakršen je zdaj primer Srbov na Hrvatskem, brž pojasnujejo v Zagrebu. »Narodi« in »manjšine« pa so spet vzrok nesoglasij med hrvatsko in srbsko oblastjo. O nadaljevanju bruseljske konference pa sodijo predstavniki Hrvatske, da so že dozoreli pogoji za novo temo, to je, za dogovor o tako imenovani »delitveni bilanci« nekdanje Jugoslavije. Ne le Hrvati, marveč tudi drugi, ki so svojčas sestavljali Jugoslavijo (med njimi kajpak tudi Slovenci so namreč mnenja, da naslednica Jugoslavije ni samo Srbija, marveč tudi vse druge njene nekdanje republike. Problem delitvene bilance je resno vprašanje: gre, v bistvu, za več sto milijard dolarjev, skratka, kakor pravijo v Združenih narodih, za bogastvo, ki predstavlja »življenje neke kar dobro stoječe države«. V vsakem primeru pa Hrvatska »z olajšanjem« in »odkrito«, kot navaja predsednik skupščine Domijan, sprejema prihod enot Združenih narodov. Brž ko bodo prišle, bodo namreč število Hrvatov, ki so zdaj pod orožjem (okrog 150 tisoč) zmanjšali vsaj za okrog 20 tisoč. MIRO KOCJAN Razstava za ljubitelje zelenih oaz Deželni odbornik za kmetijstvo Ivano Benvenuti je odprl včeraj na pordenonskem sejmišču 13. razstavo Ortogiardino '92, ki zajema cvetličarstvo, vrtnarstvo in drevesničarstvo pa še opremo za parke, vrtove in kampiranje. V navzočnosti velesejemskega predsednika Rina Bianchinija in župana Alvara Cardina je odbornik izrecno poudaril važno vlogo, ki jo igrajo omenjene stroke v sklopu deželnega kmetijstva, v isti sapi pa seveda tudi okoliščino, da podoživljajo zdaj kmetijske dejavnosti v Furlaniji-Julijski krajini težak moment; trenutno krizo bo mogoče po njegovem prebroditi predvsem s specializacijo, ki se je sicer že začela in katere smoter mora biti učvrstitev konkurenčnih sposobnosti vpričo izziva, ki ga predstavlja združevanje evropskega tržišča. Deželna uprava, je povedal Benvenuti, pripravlja "zakon omnibus ", ki naj omogoči konkretnejšo zaslombo tem dejavnostim, poleg tega pa bo tudi preuredila vso ustrezno zakonodajo in preorganizirala zadevni birokratski aparat, da bo mogoče v prihodnje naglo ustreči potrebam in zahtevam interesentov; vendar bo pri tem potrebno tudi sodelovanje zadevnih stanovskih organizacij. Kot v drugih proizvodnih panogah tako se mora Furlanija-Julijska krajina tudi v kmetijski predstaviti italijanski notranjščini in tujini z vsem svojim potencialom, je še dodal odbornik s pripombo, da lahko odigrajo v tem pogledu važno vlogo ravno sejemske prireditve. Na pordenonski razstavi, ki zaobjema 30.000 kvadratnih metrov in bo trajala do nedelje, 8. marca, sodeluje 150 razstavljalcev, ki so sejmišče spremenili v en sam velik duhteč vrt. Uspešnosti prireditve, ki jo potrjuje že lanski obisk preko 50.000 oseb, ne gre pripisati samo naraščajočemu zanimanju ljudi za lepoto in čistost naravnega okolja, ampak tudi visoki tehnični ravni razstave. Tod si lahkP ogledamo (poleg gori navedenega) tudi še vsakovrstne stroje in aparate, namakalne naprave, raznovrstne pripravke za gnojenje na prostem in v toplih gredah, zložljive gredice, pa še fitofarmacevtske proizvode itd. Obisk pri predsedniku Kmetijske zadruge Pripravljeni bodimo na spomladno setev Dobre štiri mesece po odprtju novih, sodobneje in praktičneje urejenih prostorov Kmetijske zadruge v tržaški industrijski coni (v prvi tretjini lanskega oktobra) smo še enkrat zmotili njenega predsednika Borisa Mihaliča, da nam pojasni, kako cvetejo posli posebno v tem, za kmetijstvo prebujajočem se letnem času. Kakor je znano, so nove, posodobljene in razširjene zadružne prostore odprli sredi lanskega oktobra: ob prodajnem središču Zeleni market so uredili moderno upravno središče in sejno dvorano, ki so jo poimenovali po rajnem predsedniku zadruge Dušanu Kodriču, mimo tega pa so uredili še novo toplo gredo, namenjeno sadikam, a tudi okrasnemu zelenju, prostor za vrtno zelenje, oljarno (torklo), laboratorij, skladišče in mehanično delavnico. Temu objektu v ulici Travnik št. 10 gre prišteti seveda še trgovine v ulicah Foscolo (št. 1), Flavia (št. 62) in Tonello (št. 6 - Milje). Boris Mihalič, ki se mu je pridružil ob tej priložnosti še odgovorni za trgovinske posle Dorjan Smotlak, nam je dejal, da je tačas, pred spomladanskim prebujenjem narave, pravzaprav največ dela, saj je treba saditi sadike in sejati semena. Ponudba za setev je kajpak široka, saj gre od semenskega krompirja do graha, solate, radiča, paradižnikov in tako naprej, z druge strani pa gredo zdaj v promet tudi gnojila, posebno še mešanica med kemijskimi in organskimi; odkar je začelo zmanjkova- ti hlevskega gnoja je povedal Dorjan Smotlak - so pač potrebna zlasti mešana gnojila, sicer pa so na voljo tudi čista organska gnojila. Zdaj je na vrsti pomladno gnojenje trte, oljke pridejo v poštev po prvi polovici aprila, do konca maja pa bo treba opraviti z dušičnimi gnojili. Osnova dela, ki ga opravlja Kmetijska zadruga, so vsekakor sadike, ki jih prihajajo kupovat tako domači kmetje oziroma vrtnarji kakor kmetovalci izza meje. Vsi nabavitelji lahko računajo na temeljito strokovnost zadruge, saj zaposluje ta vrsto krepko podkovanih kmetijskih izvedencev. Na Kmetijsko zadrugo se lahko obračajo kmetje seveda tudi za razne analize, saj deluje pri njej od lanskega decembra poseben laboratorij za preverjanje vzorcev vina, zemlje, olja, ki ga bodo do konca tega leta še tehnološko izpopolnili. To pa ni edini načrt. Kmetijska zadruga se namerava tudi sicer še povečati, zlasti na področju zelenja oziroma gredic: zdaj dokončujejo toplo gredo, ki bo merila 180 kvadratnih metrov in s katero se bo izdatno povečala izbira hišnega zelenja, enoletnic (trobentic, begonij in tako naprej) pa tudi zdravilnih zelišč. Ne samo, Kmetijska zadruga se ne zadovoljuje z omenjenim blagom za kmetijstvo, ki ostaja sicer še naprej osnova njene dejavnosti, temveč pojde zdaj še v specializacijo na vrtnarsko-cvetličarskem področju, da bistveno obogati svoj dosedanji asortman. (fdg) EDOARDO FURLANI s.,.,. TRST - Ul. Milano 25 - Tel. 040/62200 ________________________stroji ________________in orodje ______za kmetijstvo ___in vrtnarstvo KMETIJSKA ZADRUGA MONTE SAN PANTALEONE- opravlja vso vrtnarsko delo: — obrezovanje živih mej in grmičevja — presaditve — zemeljske izboljšave PROJEKTIRANJE, IDEJNE REŠITVE IN VZDRŽEVANJE VRTOV TRST - Ul. S. Cilino 16 - Tel. (040) 577333 ORTOGIARDINO Cvetličarstvo • vrtnarstvo drevesničarstvo • oprema za parke, vrtove in kampiranje A 29. FEBRUAR - 8. MAREC 1992 ^ n£6& p™ FIERA Dl PORDENONE GARO01/1 CVETLIČARSTVO GARDEN CENTER »II Pollice verde Service Sas« B Signorelli L. & C. okrasne rastline, vrtnarstvo in semena Tržič - Ul. Portorosega - Tel. (0481) 410367 Z GIAR01/8 VRTNARSTVO r Giardiniere“ T. VOGRIG — drevesa TV — grmičevje — sadno drevje \ V/* '"4/ °) • — enoletne rastline 34017— TRST— Prosek 1000 — Tel. 040/251130 — Fax: 040/251124 v OPREMA ZA KMETIJSTVO — SEMENA — KRMILA — RASTLINE — GOMOLJI — VRTNARSTVO TRST - Ul. Filzi 15 - Tel. (040) 634724 TRST - Ul. Flavia 12 - Tel. (040) 812311 TRST - Bazoviška cesta 6 - Tel. (040) 53086 KMETIJSKI KONZORCIJ »Vivai Ouvio Toffoli« Okrožje 5 Strode - Azzano Decimo - Pordenon - Tel. (0434) 647105 r.o. - Fox 0434/647107 Filiala - Pistoio okraj Boftegone - Tel. (0573) 544162 Rastline za kmetijstvo in industrijske nasade: hruške, breskve, jabolka, slive, oljke i.t.d. rastline za gredice in parke — 50 hektarov nasada z najrazličnejšimi rastlinami FLOA01/3 GARDEN ■ PROIZVODNJA IN PRODAJA OKRASNEGA CVETJA ZA VRT IN STANOVANJE ■ PROJEKTIRANJE IN REALIZACIJA VRTOV ■ VZDRŽEVANJE, OBREZOVANJE, SANACIJE, DENDRO-KIRURŠKI POSEGI ■ MATERIALI in OPREMA ZA LJUBITELJE CVETLIČARSTVA IN BONSAJ I \ 0.1 I lOliliN NASA SKRBNOSI STARANZANO - Pokrajinska cesta Tržič-S. Canzian - Tel. (0481)481715 Na spomladanskih volitvah za senat v kolegiju Trst 2 V kraškem okrožju bodo glavno besedo imele slovenske kandidatke Predstavil jih je zahodnokraški rajonski svet Novi načrti za ureditev Proseka in Kontovela V drugem tržaškem okrožju bodo med slovenskimi kandidati za senat tokrat imele glavno besedo ženske. Anamariji Kalc, ki kandidira za DSL in Jelki Gerbec, ki se predstavlja za Stranko komunistične prenove, se je včeraj pridružila še novinarka Nadja Filipčič, ki je sprejela kandidaturo na listi Zelenih smejočega se sonca. Četrti Slovenec, ki kandidira v tem kraškem in predmestnem okrožju, je časnikar Drago Legiša, ki zastopa Slovensko skupnost na listi »Federalizem«. Stranke imajo danes in jutri do večera čas, da na pristojnem volilnem uradu tukajšnjega sodišča vložijo kandidatne liste, vrstni red simbolov na glasovnicah pa bodo določili na podlagi žrebanja, tako da ne bo več običajnega teka (in prerivanj) za prvo mesto. VViller Bordon je na včerajšnji tiskovni konferenci znova utemeljil, zakaj se je »Demokratična zveza za Trst in Evropo« odločila, da se predstavi pod simbolom Occhettove stranke, kar ji daje možnost izkoriščanja vsedržavnih volilnih ostankov. Zveza (včeraj jo je znova podprl voditelj Mreže Orlando) je politično gledano vse prej kot mrtva -je dejal dosedanji poslanec DSL- in je prepričana, da bo tudi po petkovi skupščini imela za sabo pisano levico, ki je navdušeno prispevala k njeni ustanovitvi. Po mnenju SKP pa je ta politična pobuda popolnoma propadla, »saj je šlo za čisto predvolilni manever, ki je imel in ki ima kot edini cilj ponovno izvolitev Bordona«. Zveza je po mnenju SKP doslej ustvarila v levičarskem gibanju le dodatno zadrego in zmedo, tako da lahko levičarski volilec 5. in 6. aprila podpre le Komunistično prenovo, »ki je resnična in edina opozicijska stranka, ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih«. Darko Bratina, ki je kandidat DSL za senat v Gorici, in Luciano Ceschia, nosilec liste za poslansko zbornico v furlanskem okrožju, sta včeraj pristopila v politično gibanje »Demokracija pomeni partecipaci-jo«, ki združuje kandidate-pacifiste in pristaše množičnih organizacij, ki se ukvarjajo s prostovoljnim delom. V brzojavki, ki sta jo poslala predsedniku Združenja katoliških delavcev ACLI, podčrtujeta, da izhajata iz katoliških krogov in da sta kot »zunanja člana« prispevala k ustanovitvi DSL. Zvedeli smo, da bosta Bratina in Ceschia vsaj na Goriškem vodila skupno volilno kampanjo, bivši direktor Piccola pa za svojo izvolitev nujno rabi preference tudi v Furlaniji in v pokrajini Belluno, ki sodi v furlansko volilno okrožje. Nosilec zelenih smejočega se sonca za poslansko zbornico bo nekdanji predsednik združenja »Italia Nostra« Sergio Franco, ki se že dolgo let v prvi osebi ukvarja s problemi zaščite okolja. Za poslansko zbornico se bosta na tej listi potegovala tudi Alberto Rus-signan in tržaški občinski svetovalec Paolo Ghersina, ki je uradni tržaški glasnik tega gibanja. Za senat pa bo poleg Filipčičeve kandidiral Lino Santoro, šolnik in bivši deželni predsednik Lige za okolje. Slovensko skupnost bo na listi »Federalizem« za poslansko zbornico zastopal edinole nosilec Peter Močnik, ostala dva kandidata bosta najbrž zastopnika Sardinske akcijske stranke in neke Zveze upokojencev, ki na vsedržavni ravni podpira to volilno okrožje. V mestnem senatnem okrožju Trst 1 bo SSk zastopal pisatelj Boris Pahor. Skupščina Liste za Trst je medtem sinoči ratificirala volilni sporazum s PSI. Nacionalistični kandidat Giulio Camber je še pred zborovanjem dal nalepiti po mestu velike plakate (na njih je edinole simbol PSI), v katerih se hvali, da mu je Craxi že obljubil mesto podtajnika v novi vladi, njegovo glavno volilno geslo pa je »proti bilingvizmu in za avtonomijo Trsta«. Podobno besedilo beremo tudi v nekaterih časopisnih oglasih, v katerih se melonarski prvak hvali, da nosi edino on zaslugo, ker »parlament ni izglasoval nobenega zakona v prid Slovencev in v škodo Italijanov«. Camber je s takim (resnici na ljubo pričakovanim) začetkom volilne kampanje, ki bo žolčno naperjena proti naši manjšini, popolnoma demantiral pokrajinskega tajnika PSI Perellija, ki je prav v odprtem pismu našemu dnevniku napovedal, da v volilni kampanji zavezništvo PSI-LpT ne bo zaostrovalo manjšinskega vprašanja... Na Proseku je bil v petek (kot pred kratkim v Križu) javni sestanek, na katerem je predsednik za-hodnokraškega rajonskega sveta Renato Busetti prikazal triletno administrativno delo rajonskega sveta in predstavil načrte za Prosek, Kontovel in Naselje San Na-zario. Vsi ti načrti so bili pripravljeni na osnovi predpisov občinskega podrobnostnega načrta. Že na samem začetku zasedanja se je zataknilo, ker ni bilo uradnega prevajalca in to zaradi sindikalnega spora z občinsko upravo, zaradi česar se je razprava odvijala samo v italijanskem jeziku. Predsednik Busetti je v svojem poročilu nakazal več odprtih problemov. Na prvem mestu je omenil problem javne razsvetljave, katere načrt bi morali v treh letih vsekakor uresničiti. Nadalje je obravnaval problem grezničnega omrežja, ki bi ga morali uresničiti z deželnim prispevkom; na Proseku bi bili morali z deli začeti že lansko leto. Poglavje zase predstavlja vprašanje metanizacije, katere mreža bi morala Prosek in Kontovel doseči konec leta '93, v naj slabšem primeru pa na začetku naslednjega. Drugo važno vprašanje predstavljajo javne strukture: šole na tem predelu se bodo združevale, nekatere pa bodo morali predvidoma zapreti. Rekreatorij Grego v Križu in občinsko kopalnico na Proseku so že zaprli; v prostore slednje nameravajo preseliti ura- Onesnaženost zraka spet pod dovoljeno mejo Stopnja prisotnosti ogljikovega monoksida v zraku je v petek padla pod varnostno mejo. Sporočilo je dal tiskovni urad Tržaške občine na osnovi meritev kemijsko-ambientalne službe pri KZE. Grožnje z uvedbo »drastičnih« omejitev prometa so tako spet romale v predal, verjetno v veliko zadovoljstvo odgovornih na Občini in pri KZE, ki bi ne mogli več odlašati s korenitimi posegi, ko bi stopnja onesnaženosti še peti dan zaporedoma presegla dovoljeno mero. Včerajšnji podatki bodo znani šele v ponedeljek, vendar konec tedna je navadno manj prometa in se bo zato problem onesnaženja zraka spet postavil šele prihodnji teden. Plodno delovanje Deželnega instituta za dokumentacijo sindikalnega gibanja Na sedežu deželnega Instituta o preučevanju in dokumentaciji sindikalnega gibanja ter o gospodarskih in socialnih problemih Trsta in F-JK (v stari prosti coni, skladišče št. 2, II. nadstropje, tel. 370-727) je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri so njegovi predstavniki orisali doslej opravljeno dejavnost dokumentacijskega instituta. Institut je bil ustanovljen leta 1980, čeprav je bilo gradivo zbrano že pred leti. Razpolaga z obširno dokumentacijo velikega pomena, kot so na primer fotografije (sedaj je v teku fotografski tečaj o aktualnih vprašanjih, o delavskem svetu itd.), knjige (izdal je tudi nekaj publikacij), dokumenti in v glavnem zgodovinski letaki iz 1. in 2. svetovne vojne (tudi v slovenskem jeziku), ki zadevajo zgodovino sindikalnega gibanja, industrij in splošneje krajevno, deželno in vsedržavno gospodarstvo. Poleg tega je Institut skupno z Splošno konfederacijo dela Italije (CGIL) priredil več zasedanj in raznih drugih pobud in vzpostavil stike z Vzhodno Evropo in z drugimi stvarnostmi tudi na mednarodni ravni in se pri tem lotil socialnih in delavskih vprašanj. Tudi zadnje pobude so pokazale, da se želi Institut v čim večji meri odpreti mestu, zaradi česar se je obrnil na deželno upravo in na krajevne ustanove, da bi prišlo do kakovostnega skoka v odnosu do tega skupnega zaklada. Na pristojne oblasti je vložil prošnjo, da bi bila finančna sredstva za te dejavnosti primerna za vlogo, ki jo mora Institut imeti. Pričakuje namreč nove primerne prostore, ker so sedanji vključeni v načrt Polis. S posredovanjem poslanca Bordona in podpredsednika deželne vlade Carboneja so bile te prošnje sprejete. Institut je v bistvu zaprosil za zakonski instrument, ki bi omogočal sodelovanje med javnimi in zasebnimi ustanovami, kar bo za mesto precejšnja pridobitev. Podpredsednik Carbone je predlagal, da bi Institut spremenili v Sklad za študije delavskega in političnega bivanja v Trstu. Naj dodamo, da je Institut vključen v drugo tran-šo del načrta Polis in da je torej za pripravo načrta potrebnih od 4 do 5 let. de rajonskega sveta. V tem primeru bi prostore proseške občinske izpostave dali na razpolago jusar-skima odboroma s Proseka in Kontovela. Glede javne čistoče pa je predsednik Busetti napovedal, da bodo sedanje nabiralnike za smeti skušali olepšati in jih nekako "skriti". Po orisanem načrtu nameravajo nadalje počistiti stranske poti in obenem končati bonifikacijo kon-tovelske mlake. Kar pa se tiče problemov zdravstva in socio-skrbstvenih služb je predsednik Busetti povedal, da se je rajonski svet odcepil od devinsko-nabre-žinske in zgoniške občine ter se v okviru konzorcija priključil zdrav-stveno-socialni teritorialni enoti v Nabrežini. Predsednik Busetti je v svojem izvajanju omenil tudi nevarnost združitve rajonskih svetov Vzhodnega in Zahodnega Krasa in dodal, da je bila ta namera zaenkrat preprečena, rajonski svet pa se bo še naprej boril proti nameravani združitvi. Ob tem naj omenimo, da je izredni občinski komisar Ra-valli pred dnevi spet namignil na možnost preureditve rajonskih okrožij. Predsednik Busetti je še orisal je tudi načrte, ki jih nameravajo izpeljati za Prosek in Kontovel (zadevajo razsvetljavo in asfaltiranje cest). Načrte so pripravili, ker občinska uprava, kot kaže, ni naredila ničesar v tem smislu. Sicer pa je bil glavni namen sestanka, da sami ljudje povedo svoje misli o vseh teh vprašanjih. Prebivalci Proseka niso sprejeli načrta za gradnjo novega odcepa ceste na začetku vasi prihajajoč iz Križa zaradi raznovrstnih razlogov in predlagali, da na Proseku uredijo enosmerni promet. Po njihovem mnenju bi ta cesta ne služila nikomur, poleg tega pa bi povzročila odcepitev vasi od ostalega cestnega omrežja. Druga sporna točka je bil predlog o ureditvi parkirišč: prebivalci so bili mnenja, da mora občinska uprava najprej "odstopiti" občinska zemljišča, ki naj bi jih nato preuredili v te namene. O vseh teh vprašanjih se je razvila obširna razprava, v kateri so prišli do izraza številni problemi. Prebivalci Naselja sv. Nazaria so bili nezadovoljni, ker občinska uprava namerava uničiti del športnih objektov in iz vseh urediti večji športni center; poleg tega še čakajo na izboljšanje javne razsvetljave in na očiščenje zelenih površin. KD F. VENTURINI priredi PUSTNE PLESE z ansamblom VRTNICA v Kulturnem centru A. U. Miro pri Domju. danes, 1. in v torek, 3. marca od 14. do 18. ure OTROŠKO RAJANJE od 20. do 24. ure PUSTNI PLES BIVŠI GOJENCI IN GOJENKE! Obveščamo vas, da Dijaški dom v Trstu PUSTUJE TUDI LETOS Pričakujemo vas v torek zvečer. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi jutri, 2. marca, ob 20.30 na otvoritev razstave slikarke BARE REMEC Predstavila jo bo dr. Irene Mislej SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Sergej Verč - Boris Kobal IME MU BO JUST Režija: SERGEJ VERČ Predpremiera v četrtek, 5. marca, ob 20.30 - Abonma RED E Premiera v petek, 6. marca, ob 20.30 - Abonma RED A Ponovitve v soboto, 7. marca, ob 20.30 - Abonma RED B □ v nedeljo, 8. marca, ob 16.00 - Abonma RED C D v sredo, 11. marca, ob 20.30 -Abonma RED D D v soboto, 14. marca, ob 20.30 - Abonma RED F □ v nedeljo, 15. marca, ob 16.00 - Abonma RED G ARS NOVA, SAZGO, RDEČA ZVEZDA vabijo na *92 Vsak dan do torka Danes, 1. marca HAPPY DAV in D. J. Jutri, 2. marca AGROPOP in D. J. v športno - kulturnem centru v Zgoniku DISKOTEKA EUFORIA v ponedeljek, 2. marca, ob 22. uri SANK ROCK Italijanski in slovenski izvedenci o mednarodnem morskem parku Predlog o ustanovitvi mednarodnega morskega parka v Tržaškem zalivu je bil včeraj v središču razprave na srečanju v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice, ki ga je pod pokroviteljstvom Dežele priredila tržaška sekcija WWF kot upraviteljica miramarskega morskega rezervata. Srečanje je bilo posvečeno predvsem izmenjavi in primerjavi izkušenj v treh najbolj pomembnih zaščitenih obalnih območjih Tržaškega zaliva, se pravi morskih parkov oziroma rezervatov pri Miramaru, v Strunjanu in v Piranu. Kot je poudaril ravnatelj miramarskega rezervata Benedetti, obstajajo v Tržaškem zalivu še druga območja, ki so že vsaj delno zaščitena ali za katera se zahteva zaščita, kot na primer naturalistična oaza pri Maranu Lagunare, izliv Timave ali, na drugi strani meje, soline pri Sečovljah. Odtod tudi predlog, da bi vse te realnosti uskladili in združili v nekakšen mednarodni morski park na območju, ki je zaradi svoje raznolikosti izredno zanimiv. Na srečanju, ki so se ga udeležili številni strokovnjaki iz Slovenije, pa tudi predstavniki slovenskega ministrstva za okolje, je bil kot opazovalec prisoten tudi predstavnik Albanije. Trst bo vsekakor že oktobra gostil novo študijsko srečanje o morskih parkih, ki ga bo organiziral Mednarodni center za preučevanje morja. Na sliki (foto Magajna): posvet o mednarodnem morskem parku. Prosek-Kontovel osvojil prvo mesto m Kraškem pustu »Togliatti je kriv!« Prosečani in Kontovelci so z združenimi močmi zmagali na 25. Kraškem pustu na Opčinah, tako so odnesli pokal, ki ga je dala na razpolago Kraška gorska skupnost, predvsem pa so se izkazali kot ena izmed najuspešnješih skupin, saj je to njihova enajsta zmaga: Kontovelci so namreč zmagali štirikrat (enkrat ex aego), Prosečani trikrat, združeni pa spet trikrat. Letos so za svoj voz našli navdih v nadvse aktualni temi, saj je nosil naslov Za vse je kriv Togliatti, na njem so sedeli velik zamorec, ki je glasno udarjal na boben, Andreotti med lovkami ogromne hobotnice in malo oblečena Italija, vse skupaj pa so vlekli ali porivali ubogi podložniki. Na drugo mesto so se uvrstili Po-virčani, ki so na temo Vedno ista jota prikazali igralnico in lično kraško domačijo z vodnjakom na dvorišču ter cerkvico s pozvanjajočimi zvonovi. Tretji so bili Mačkoljani z vozom Pust je show, ki se je izrecno navezoval na Kraški pust, saj je prikazoval Igorja Malalana, enega izmed glavnih neutrudnih organizatorjev. Skupin, ki so se predstavili z velikim pustnim vozom je bilo vsega dvanajst. Včerajšnji sprevod na Opčinah je odprla skupina SAZGO iz Saleža in Zgonika, ki si je izbrala ekološko temo in žalostno ugotavljala, da gre Svet pozlo, drugi so bili Povirčani, sledili so jim Trnovčani s satiro na stanje zdravniške oskrbe v Italiji KZE = končna rešitev. Svoje usluge so nudili tudi gledalcem, saj so štirje bolničarji z nosilniico med njimi iskali morebitne paciente, sicer malce nasilno, a vedno hudomušno. Šempolajci so nam želeli Vse najboljše, zato so predstavili ogromno torto s svečkami in kralja, ki je odpiral in zapiral oči, uglajen natakar pa je gledalcem delil kose torte. Skupina iz Dan pri Sežani se je s temo Fernetiči 1991 spomnila dogodkov iz začetka poletja v Sloveniji. Svetoivančani so predstavili Ok-toberfest nadvse nežno z veliko cvetja, zlasti trobenticami. Praporča-ni so ponudili sprehod po Krasu z Mountain Bike. Križani so se spomnili na petstoletnico odkritja Amerike z Indijanci in neverjetno veliko karavelo, s katere so kar deževali 1 ;-a-> ,:.k ' v ‘ 'vi1 ..... PUST korijandoli — naslov njihovega voza je seveda bil Ti bom dal jaz Ameriko. Skupina Podlonjer 2 je predstavila sliko iz Avstroogrske leta 1900. Sprevod je zaključila skupina Podlonjer 1 s Tranvajem openskim. Poleg dvanajstih skupin z velikim vozom so nastopile še štiri našemljene skupine; med katerimi je zasedla prvo mesta Vabadabadu iz Prebenega z lastnim videnjem družine Addams. Drugi so bili Lajnarji iz Piščancev, tretja pa skupina iz Ilirske Bistrice z Rimsko elegijo, ki je štela nekaj starorimskih legionarjev, malo legionarskega, a simpatič- nega konja in prikupnega ponija. Vesela družba iz Boljunca je prikazala za celo slaščičarno bonbonov vseh vrst. Ne glede na uvrstitve je letošnji Kraški pust prinesel zadoščenje vsem udeležencem, saj je sončen in prijetno topel dan privabil na Opčine res veliko gledalcev, nastopajočim pa omogočil, da so nadvse sproščeno dali duška svoji norčavosti. (bov) Na gornji sliki (foto Križman-čič) je voz iz Povirja, ki je osvojil drugo mesto, spodaj pa vidimo kralja in kraljico Kraškega pusta. Trajekti reške Jadrolinije za poletno zvezo Trsta z Grčijo in Dalmacijo Prihodnje poletje bo Trst izhodiščno pristanišče za pomorske povezave reške kompanije Jadrolinija z Dalmacijo in Grčijo. Kot je sporočila Potovalna agencija Aurora, bo za povezavo z Grčijo skrbel trajekt Liburni) a, ki bo v obdobju med 20. junijem in 19. septembrom iz Trsta odrnil vsako soboto ob 16. uri, v grški Igoumenitsi pa bo pristajal ob ponedeljkih ob 9.30. Povratna plovba se bo začela v ponedeljek ob 18. uri, končala pa v sredo ob 11. uri v Trstu. Trajekt ima nosilnost okrog 100 vozil in več kot 200 potnikov, razporejenih po kabinah. Druga novost bo povezava Trsta z nekaterimi dalmatinskimi mesti, ki jo bosta trikrat na teden - v soboto, nedeljo in sredo - opravljala trajekta Liburnija in Slavij a. Trajekta bosta iz Trsta odrinila vsakokrat ob 16. uri, v soboto se bosta ustavljala tudi v Pulju, v sredo in nedeljo pa na Malem Lošinju. Proga bo začela delovati okrog 20. junija, končala pa se bo sredi septembra. Ostale proge Jadrolinije, in sicer Zadar-Anco-na, Split-Ancona, Dubrovnik-Bari in Reka-Rab-Zadar-Split-Vis-Korčula-Dubrovnik pa bodo kot doslej delovale štirikrat na teden. Vse več je Hrvatov ki kar »pozabljajo« da imajo skrito orožje Obmejna policija v tržaškem pristanišču je prijavila sodstvu hrvaška državljana Gorana Pajiča (43 let) in Lidijo Fistanič (24) iz Splita, ki sta pritihotapila v Italijo eksplozivni material. V avtomobilu avstrijske registracije, parkiranem na Nabrežju, sta skrivala plastično vrečo s šar-žerjem za puško kalašnikov, v katerem je bilo 30 nabojev, in še 11 dodatnih nabojev iste vrste. Pri osebni preiskavi so agenti v ženskini torbici našli še šaržer za pištolo z osmimi naboji. Pajič se je na zaslišanju branil, da je na municijo preprosto pozabil, saj je tako kot mnogi drugi Hrvati »navajen« krožiti oborožen. Angelo Grison je na dan sv. Valentina sprostil svoje najpodlejše strasti Srhljivo nasilje nad ugrabljeno žensko Ugrabitev, spolno nasilje, namerna povzročitev telesnih poškodb in hude grožnje: to so dejanja, za katera bo moral pravici odgovarjati 3<4-letni brezposelni in brezdomni Angelo Grison, ki je Pp vrhu še uživalec mamil in je bil že večkrat obsojen. Obtožbe se panašajo na kazniva dejanja, ki jih je zagrešil nad 26-letno D.S. Preiskava, ki jo vodi namestnik državnega pravdnika De Nicolo, izvaja pa leteči oddelek tržaške kvesture pod poveljstvom Carla borita, se je začela 17. februarja. Na osnovi zdravniškega izvida so namreč agenti poklicali na kvesturo dekle, D.S., ki vsa prestrašena sploh ni imela namena prijaviti svojega napadalca. Le-ta ji je namreč večkrat zagrozil, da jo bo v primeru prijave ubil. Ko se je pomirila, pa je D.S. vsekakor izpovedala vso svojo dramatično zgodbo, iz katere so preiskovalci (pomočnica vodje letečega oddelka Cle-mentina Ercole, inšpektorja Gia-como Bresa in Manuela De Giorgi Angelo Grison ter asistenta Del Monaco in Plotti) nabrali dovolj dokaznih elementov proti Angelu Grisonu. Dramatični dogodek se je, kot rečeno, odigral na dan sv. Valentina, ko je Grison okrog 16. ure s silo prisilil D.S., da je šla z njim v stanovanje v Stari istrski ulici 29, ki ga je takrat zasedal. Tam ji je s trakovi strgane rjuhe zvezal vrat, roke in gležnje, usta pa ji je zamašil z njeno o vratno ruto. Tako imobilizirano jo je nato vso noč surovo mučil in ji s plameni vžigalnika in sveče na več delih telesa povzročil opekline, za katere so ji zdravniki izrekli^ 30-dnevno prognozo okrevanja. Še več, z nekim žarečim predmetom ji je celo hotel vtisniti »žig« z lastnim imenom. Nato pa jo je surovež ob grožnjah z nožem posilil in jo pretepel s palico. Grison je svojo žrtev osvobodil komaj naslednjega dne okrog 12. ure, še prej pa jo je z močnimi udarci v trebuh prepričeval, da ga ne sme prijaviti policiji, ker jo bo sicer ubil. Med preiskavo v stanovanju v Stari istrski ulici so agenti našli in zaplenili vse »pripomočke«, ki jih je Grison uporabil za mučenje svoje žrtve, med njimi nož, leseno palico z dekletovimi lasmi in železni drog z bodečo žico, ki mu je služil za ustrahovanje. Na tekmovanju gledališče-šola Res lep uspeh treh zastopnic liceja Prešeren Veliki finale tretje Nagrade gle-dališče-šola v dvorani Cristallo je prinesel nemajhno zadovoljstvo tudi slovenskemu liceju France Prešeren. Dijakinje 2. klasičnega liceja Matejka Grgič, Vesna Kranjec in Nikla Panizon so se predstavile z »Ritmiranimi sanjami«, izvirnim besedilom Matejke Grgič, v katerega glavni vlogi je nastopila Nikla Panizon, Vesna Kranjec pa je dogajanje na odru pospremila z violino. In prav Nikla Panizon je s tega pomembnega srečanja odnesla nagrado za najboljšo igralko. Stanka Pupisa bo jutri, 2. marca, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene! SVOJCI Danes bo na Trgu Unita (od 11.30 do 12.30) 27. redno mesečno protestno zborovanje društva Edinost proti zamudi pri odobritvi posebnih predpisov za zaščito slovenske jezikovne manjšine in proti poskusu vlade, da bi z rednim zakonom odvzela pripadnikom slovenske jezikovne manjšine pravico do rabe slovenskega jezika v odnosih z oblastmi. Sesljan, 1. marca 1992 Ob izgubi dragega moža in očeta Stanka Pupisa se pridružujejo žalovanju Rafaele, Borisa, Karla in Andreja Natale, Emilia in Maria Kisich Ob nenadni smrti Stanka izreka svojcem iskreno sožalje družina Bizjak ZAHVALA Ob izgubi naše drage Ane Sosič vd. Žerjal se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. Posebna zahvala gre gg. Stanku Zorku, Viljemu Žerjalu in Zvonetu Štrublju za žalni obred, nosilcem sveč in krste ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. SVOJCI Tržič, Opčine, 1. marca 1992 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega Viktorja Rojca Posebna zahvala g. župniku Jakominu. SVOJCI Ob nenadni izgubi dragega očeta izreka svojemu bivšemu igralcu in košarkarskemu delavcu Andreju Pu-pisu ter družini iskreno sožalje ŠZ Jadran Zapustila nas je naša draga Ema Ferluga vd. Švagelj Pogreb bo jutri, 2. marca, ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo hči Melita in sin Rudi ter vnuki Konkonel, 1. marca 1992 t V 70. letu starosti nas je zapustila Danica Žerjal vd. Balbi Trst, 1. marca 1992 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Ersilije Lorenzi vd. Čok se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami žalovali. Sinova Boris in Doro z družinama Trst, 1. marca 1992 (Daniela) Pogreb bo danes, 1. marca, v Špetru Slovenov. Sv. maša bo ob 14.30 v špe-terski cerkvi. Žalostno vest sporočajo: sin Boris, snaha Iris, vnuki in vsi sorodniki. Špeter Slovenov, 1. marca 1992 Ob izgubi drage mame Albine izrekajo iskreno sožalje Micheli in družini Barbara, Mario, Zorko, Laura, Igor in Ondina ZAHVALA Mario Crismani Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega pokojnika. SVOJCI Trst, 1. marca 1992 2.3.1982 2.3.1992 Minilo je 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi Viljem Maver Z ljubeznijo se ga spominjajo žena, otroci z družinami, sestri in sorodniki. Boljunec, 1. marca 1992 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Ivana Milkoviča se iskreno zahvaljujemo g. župniku Zvonetu Štrublju za pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru Rdeča zvezda iz Saleža, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. SVOJCI Bani, 1. marca 1992 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage Marije Grgič Posebna zahvala dr. F. Križmančiču, g. župniku M. Živcu, nosilkam sveč, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. SVOJCI Bazovica, 1. marca 1992 gledališča Kulturni dom Slovensko stalno gledališče V četrtek, 5. marca ob 10. uri premiera otroške predstave Zore Tavčar PTICE NOČNEGA VRTA v režiji Maria Uršiča. Ponovitvi v petek, 6. t. m., ob 10. uri in v soboto, 7. t. m., ob 9.45. S. Verč - B. Kobal - IME MU BO JUST - satirični kabaret v dveh delih. Režija Sergej Verč. V četrtek, 5. marca, ob 20,30 - Abonma RED E; v petek, 6. t. m., ob 20.30 - premiera - Abonma RED A; v soboto, 7. t. m., ob 20.30 - Abonma RED B; v nedeljo, 8. t. m., ob 16. uri - Abonma RED C; v sredo, 11. t. m., ob 20.30 -Abonma RED D; v soboto, 14. t. m., ob 20.30 - Abonma RED F in v nedeljo, 15. t. m., ob 16. uri - Abonma RED G. Gledališče Rossetti Danes ob 16. uri bosta Victoria Chaplin in Jean Baptiste Thierree zadnjič nastopila z delom LE CIROUE INVISIBLE. V abonmaju: odrezek št. 6A. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 6. do 8. marca bo skupina Duetto 2000 predstavila FLOWERS Lindsaya Kempa. Predstava izven abonmaja. Popust za abonente. Veljavna CARTATE-ATRO 1, niso pa veljavne izkaznice. Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1991/92 Danes, ob 16. uri (red G) sedma predstava opere IL CAMPIELLO. Režija Paolo Trevisi, dirigent Niksa Bareza. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča. Ponovitev v torek, 3. marca, ob 20. uri za red E. Jutri, ob 18. uri bo v Avditoriumu Muzeja Revoltella v okviru predstav ' Ura z...« koncert Cinzie DE MOLA z naslovom »Potovanje v Španijo«. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje v dvorani Avdi-toriuma. Abonenti reda S lahko do vključno nedelje, 8. marca dvignejo pri blagajni gledališča Verdi vsoto za eno predstavo »Mojstrov pevcev iz Niirnberga«, ki je odpadla zaradi vsedržavne stavke gledaliških delavcev. La Contrada - Gledališče Cristallo Danes, ob 16.30 gostovanje gledališkega ansambla Comunita Teatrale Italiana iz Rima s komedijo Eduarda De Filippa LE BUGIE CON LE GAMBE LUNGHE. Režija Giancarlo Sepe. Nastopata Aroldo Tieri in Giuliana Lojodice. Ponovitev v torek, 3. t. m., ob 16.30. Predstave bodo trajale do 8. marca. Gledališče Mlela Jutri, ob 17., 19. in 21. uri predvajanje francoskih video-filmov: "Codex ", K.O.K.", "Defile", 'La Chambre ", "L'Et-reinte", L'Ascete de san elemente et de la vierge Marie". Ciklus video-filmov je organiziralo Stalno gledališče F-JK, v sodelovanju s tržaško pokrajino in zadrugo Bonawentura. Vstop prost. Gledališče Silvio Pellico Danes, ob 16.30 bo v gledališču v Ul. Ananian na sporedu komedija v narečju UN TOPOLINO MUTO. koncerti Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo Jutri, ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili C. Laki, J. Hamari, Z. Van-dersteenene, S. Lorenz, L. Kende in H. Hendrickx. Gledališče Mlela V petek, 6. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert holandske skupine BLAST. Na sporedu komorna in rock glasba. Nastopajo Frank Crijns, Dirk Bruinsma, Wim van der Maas in Ruud van Helvert. izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu organizira bo priliki 8. marca izlet v Brda (ogled Mušičeve razstave) in v Kobarid (ogled vojnega muzeja). Izlet bo v torek, 10. marca. Vpisovanje jutri, 2. marca, ob 9. uri na sedežu v Ul. Cicerone 8. razstave V TK Galeriji razstavlja do 11. marca svoja najnovejša dela umetnik ATILIJ KRALJ. V prostorih Tržaške kreditne banke so razstavljene slike umetnika AT1LIJA KRALJA. V Društvu slovenskih izobražencev bodo jutri, ob 20.30 odprli razstavo grafičnih listov slikarke BARE REMEC. Dela lani umrle slikarke, ki je živela v Argentini bo predstavila dr. Irena Mislej. V galeriji Nadie Bassanese, na Trgu Giotti 8 (I.nad.) je do 14. marca odprta razstava FRANKA VECCH1ETA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. V muzeju Revoltella je do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe". V galeriji Cartesius je do 12. marca odprta razstava slikarja Concetta POZ-ZATI. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13. Na sedežu Turistične ustanove v Miljah je do 12. marca na ogled razstava slikarja LUCIANA VISENTINA. Urnik: vsak delavnik od 9. do 13. ure, ob nedeljah zaprto. V razstavnih prostorih Turistične agencije v Ul. S. Nicold 20 bo do 14. marca na ogled fotografska razstava o Mongoliji. Urnik ogleda: od ponedeljka do petka od 10. do 17. ure in ob sobotah od 10. do 13. ure, zaprto ob praznikih. ' V gledališču Mlela so na ogled risbe in projekti risb za otroške knjige tržaške ilustratorke FEBE SILLANI. V umetnostni galeriji Arte Segno - Ul. di Toppo 45 - VIDEM - razstavlja do 12. marca svoja dela slikarka Zora KOREN ŠKERK. Urnik: vsak dan od 17.30 do 19.30, ob ponedeljkih zaprto. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drevored 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ulica (nasproti pokopališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik (državna cesta 202) IP Trg Valmaura Devin - Nabrežina (drž. cesta 14) Miramarski drevored 9 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7 API Drevored Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) SAMOSTOJNI AUTOMOBILE CLUB TS Ul. Punta del Forno 4 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) SKD CEROVLJE - MAVHINJE prireja na pustni torek PUSTOVANJE v gostilni URDIH v Mavhinjah Vabljeni! BARKOVLJANSKO DRUŠTVO Ul. Cerreto 12 priredi v torek, 3. marca od 15. ure dalje OTROŠKO PUSTNO RAJANJE in od 19. ure dalje PLES ZA ODRASLE Igral bo duo Ploj iz Vipave Vabljeni vsi! razne prireditve Športna šola Trst vabi na tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo danes, 1. marca od 15. do 19. ure v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu v Trstu. Igral bo ansambel TA1MS, za zabavo pa bodo poskrbeli tudi "gusarji". Dolinski pustni odbor vabi vse vaščane in vse pustne navdušence na TRADICIONALNO NEDELJSKO POBIRANJE PO VASI. Zbirališče danes, 1. marca, ob 8.30 na Koluži, odhod po skodelici kave ob 9. uri. Poskrbljeno za glasbo, prijateljsko počutje in celodnevno zabavo v dobri družbi pustnih šem. ŠD Mladina - Križ vabi na TRADICIONALNO OTROŠKO.PUSTNO RAJANJE, ki bo danes, 1. marca, od 15. do 19. ure v Domu A. Sirk v Križu. Vabljeni! 1. STEG SZSO TS vabi skavte na PUSTNI PLES danes, 1. marca, od 18. ure dalje v župni dvorani v Nabrežini. SKD Vigred vabi danes, 1. marca od 15. do 18. ure v društvene prostore na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Vabljeni! Kulturni dom na Proseku organizira danes, 1. in v torek, 3. marca od 15. do 19. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Vabljeni! KD I. Grbec - Škedenjska ul. 124 priredi jutri, 2. marca, od 16. do 18. ure VESELO PUSTNO RAJANJE ZA OTROKE. Vabljeni! Pustni odbor Mačkolje priredi v torek, 3. marca, ob 16. uri VESELO PUSTNO RAJANJE v Srenjski hiši. Čaka vas veliko zabavnih doživetij, otroci vabljeni! Slovenski dijaški dom S. Kosovel vabi v torek, 3. marca, od 15. do 18. ure na PUSTNO RAJANJE ZA OTROKE. Poskrbljeno bo za zabavo in okrepčilo. Kulturno društvo Lonjer-Katinara prireja v torek, 3. marca v društvenih prostorih v Lonjerju OTROŠKO PUSTNO RAJANJE od 15. do 18. ure. Vabljeni! V torek, 3. marca bo 3. razred pedagoškega liceja A.M. Slomšek iz Trsta hospitiral v dvorani barkovljansega društva ul. Cerreto 12 z igrico RDEČA KAPICA. Začetek ob 10.40. Vabljeni! ŠKD Cerovlje -Mavhinje vabi vse za-interesiranke na ŽENSKI ZUR (večerja s plesom), ki bo v soboto, 7. marca v gostilni Urdih v Mavhinjah z začetkom ob 20.30. Za informacije tel. na št. 299798 od 18. do 20. ure. Zveza žena Italije - Dolina vabi vse ženske na DRUŽABNO VEČERJO, ki bo v soboto, 7. marca v gostilni pri Studencu, ob 19.30. Vpisovanje v trgovinah Te-desco in Kos v četrtek, 5. marca. Amaterski oder J. Štoka Prosek -Kontovel priredi ob mednardonem dnevu žena KULTURNO ZABAVNI VEČER v soboto, 7. marca ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vstop z vabili, ki so na razpolago v cvetličarni Nadja. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 1. marca 1992 ALBIN Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 17.52 - Dolžina dneva 11.08 - Luna vzide ob 5.04 in zatone ob 15.00. Jutri, PONEDELJEK, 2. marca 1992 NEŽA PLIMOVANJE DANES: ob 2.16 najnižja -13 cm, ob 7.44 najvišja 30 cm, ob 14.16 najnižja -49 cm, ob 20.52 najvišja 38 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 2.39 najnižja -21 cm, ob 8.15 najvišja 34 cm, ob 14.39 najnižja -51 cm, ob 21.08 najvišja 42 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 5 stopinj, zračni tlak 1029,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 96-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 7,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giovanni Cotti, Tom-maso Cucinella, Matteo Michelutti, An-drea Abis. UMRLI SO: 87-letna Angela Adesso, 72-letna Francesca Paternoster, 61-letna Giannina Sforzina, 82-letni Giovanni Molassi, 69-letna Maria Craglietto, 85-letna Emma Ferluga, 89-letna Angela Caisutti, 72-letni Aldo Suppini, 69-letni Aniceto Nuzzo, 96-Ietna Giovanna Tog-non, 87-letna Emilia Furlani, 87-letna Angela Defazio. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 1. marca 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Rossetti 33, Rojan - Ul. L. Stock 9, Borzni trg 12, Opčine - Trg Monte Re 3/2. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (tel. 727612), Rojan - Ul. L. Stock 9 (tel. 414304). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Rojan - Ul. L. Stock 9, Borzni trg 12. OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za nujne primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (tel. 367967). Od ponedeljka, 2., do nedelje, 8. marca 1992 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982), Ul. Tiziano Vecellio 24 (tel. 727028), Milje - Lungo-mare Venezia 3 (tel. 2741398). NABREŽINA (TEL. 200466) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za nujne primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (tel. 639042). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 10 30 4 54 61 CAGLIARI 39 65 1 74 43 FIRENCE 34 86 87 11 68 GENOVA 9 49 56 44 59 MILAN 88 44 26 27 20 NEAPELJ 25 27 18 87 31 PALERMO 3 60 16 38 56 RIM 58 54 59 85 76 TURIN 5 85 7 20 90 BENETKE 55 70 16 29 69 ENALOTTO 1 X X 1 2 1 I X 1 X 1 X KVOTE: 12 94.340.000,— 11 1.934.000,— 10 161.000,— NABREŽINSKA GODBA bo za SKUPNO PRAZNOVANJE KRALJA PUSTA obiskala naslednje vasi danes, 1. marca Slivno, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Šempolaj in Praprot jutri, 2. in torek, 3. marca Sesljan, Vižovlje, Trnovca in Nabrežina Prejšnje dni je praznoval 60. rojstni dan MIRO STEPANČIČ Kolkor kapljic, tolko let mu kliče KD F. Venturini. Danes praznujeta zlato poroko PEPI in MILKA KRIŽMANČIČ Še na mnoga skupna leta jima želijo sin, hči z družino in sorodniki. 40. rojstni dan praznujeta RENATO ŠTOKELJ jutri, 2. marca, 12. t.m. pa žena LUČKA PEČAR Iskreno jima čestitajo starši Zoro in Marčela ter Pepi in Roza. Očetu in mami čestitata tudi sinova David in Niko. čestitke Danes slavi ALBIN OREL 85 let. Vse najboljše in kar korajžno naprej mu želijo vsi Spetičevi. V Dolini praznuje danes rojstni dan pridna gospa ANICA. Mnogo zdravja in sreče ji želijo prijatelji. ANICI želijo vse najboljše vse "rožice" iz Doline. Jutri, 2. marca praznuje na Krmenki št. 251 svoj 60. rojstni dan MARIJA RA-ZEM. Še na mnoga, mnoga leta ji želijo iz srca mož Silvester, hčerke Cvetka, Marta, Annamaria in Silvana, sinovi Stojan, Andrej in VValter z družinama. Posebno pa pošiljajo dragi noni koš poljubčkov vnuki Stefano, Luca, Valentina in Marco. Zahvaljujem se vsem, ki ste mi čestitali ob moji 80-letnici Maks Spetič kino ARISTON - 15.00, 18.30, 22.00 J.F.K. - Un caso ancora aperto, r. Oliver Stone, i. Kevin Costner. EKCELSIOR - 16.30, 22.15 La iamiglia Addams, i. Angelica Huston, Christop-her Lloyd. EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 22.00 L’-altro delitto, i. Kenneth Branagh. NAZIONALE I - 15.30, 22.15 II principe delle maree, i. Barbra Streisand. NAZIONALE II - 16.45, 22.15 Delicates-sen, i. Dominigue Pinon. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Maledetto il giorno che t'ho incontrato, i. Carlo Verdone. NAZIONALE IV - 15.30, 22.15 Thelma & Louise. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Cosi lan tutte, r. Tinto Brass, □ D MIGNON - 16.30, 22.15 Mediterraneo, r. Gabriele Salvatores. EDEN - 15.30, 22.10 Penetrazione mul-tipla, pom., D D ' CAPITOL - 16.00, 22.00 Donne con le gonne, r.-i. Francesco Nuti. LUMIERE - 16.00, 22.00 Point Break, i. Patrick Swayze. ALCIONE - 16.00, 22.00 Gli amanti del Pont-Neuf, i. Juliette Binoche. RADIO - 15.30, 21.30 Oltre il sesso besti-ale, pom., D D Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom Od razna obvestila Moški in dekliški zbor Vesna iz Križa obveščata, da bosta danes, 1. marca zbirala prispevke za delovanje. Peti bosta začela ob 14.30 pri cerkvici Sv. Roka. KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 10. in četrtek, 12. marca tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8/b v ponedeljek, 2. marca, od 9. do 12. ure. Tel. št. 360324. Sklad M. Čuk prireja večerni tečaj pletenja in kvačkanja. Vse podrobne informacije dobite na tel. 212289 od 2. marca dalje vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. Mladinska sekcija Slovenske skupnosti v sodelovanju z Mladino evropskih narodnostnih skupnosti vabi vse mlade, ki si želijo stikov z vrstniki ostalih evropskih manjšin, na vsakoletni seminar, ki ga letos organizirajo mladi predstavniki danske manjšine v Nemčiji v Slens-borgu od 11. do 17. aprila. Vse informacije na tel. št. 362628, 910081, 327365. Rok za prijavo zapade 10.3.1992. mali oglasi ZASTOPNIK nnnn LUCIOLI Ul. Flavia km - Trst TKL. 38.1050 PRODAM skoraj novo vilo na Krasu z velikim terenom z drevesi. Tel. 040/948664. NEMŠKI OVČAR, star pet let, velike postave, se je izgubil v okolici Opčin. Sliši na ime Bob. Tel. 211918 - Luciana. PRODAM pokrit gliser (pilotina planan-te) dolžina 5.10 m brez registracije in brez motorja. Cena 2.000.000 lir. Tel. 327342 po 14. uri. PRODAM fiat uno 45 S fire, letnik december '89 v odličnem stanju. Tel. ob uri kosila in večerje na št. 200172. ODLIČNO SLIKO Silvestra Komela prodam. Tel. št. (003861) 577912. V POSLOVNEM CENTRU prodam stanovanje 100 kv. m potrebno popravil po primerni ceni. Tel. št. 631177 ali ob večernih urah na št. 418625. ODDAM trosobno, konfortno, opremljeno stanovanje. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Center". IŠČEM dvosobno stanovanje v Sežani. Tel. zvečer, po 20. uri na št. 228338. GOSTILNO PAVLETIČ v Borštu dajem v najem po dogovoru. Tel. 228782. POŠTEN IN DELAVEN FANT, doma iz obmenjnega področja, po poklicu vulkanizer/mehanik išče delo na področju Trsta/Gorice, tudi kot šofer ali v drugi stroki. Tel. št. (040) 224533. IŠČEM delo za gospodinjsko pomočnico v oklici Trsta. Tel. (003866) 81472. 20 - LETNO DEKLE s končano pedagoško šolo in znanjem italijanskega, angleškega, slovenskega in hrvaškega jezika išče delo. Tel. na št. 573141 - Lara od 19. do 20. ure v torek, sredo in četrtek. 19 - LETNO dekle išče delo kot baby sitter, daje tudi inštrukcije iz angleščine in hrvaščine. Tel. 573141 od 19. do 20. ure v torek, sredo in četrtek. 22 - LETNO DEKLE z večletno delovno izkušnjo sprejme resno zaposlitev, tudi kot hišna pomočnica. Tel. 200882. 27 - LETNO DEKLE išče delo kot pedikerka ali gospodinjska pomočnica. Tel. (003866) 31344. NUDIM inštrukcije iz kemije in matematike. Telefon 040/212688. NUDIM LEKCIJE iz latinščine, slovenščine in nemščine. Tel. 228658. DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v/iz nemščine, italijanščine in slovenščine. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Tel. 0481-522250. Darujte v sklad Mitje Čuka GOSTILNA ^0/ »Pri Pošti« »Alla Posta«- Specialitete: meso, ribe, divjačina ZAPRTO OB TORKIH Ul. Gruden 56 — Tel. 226125 BAZOVICA TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 nedeljski televizijski in radijski sporedi n ram________________________ 6.55 Varjete: Evropa Evropa 7.45 Dok.: Kvarkov svet 8.30 Variete: La banda dello Zecchino 10.00 Zelena linija Magazine 10.55 Maša 11.55 Aktualno: Parola e vita 12.15 Zelena linija 13.00 Aktualno: TG ob enih 13.30 Dnevnik 14.00 Toto-TV Radiocorriere 14.15 Variete: Domenica in... (vodijo Pippo Bando, bolita Morena, R. Berge, N. Frassica), vmes vesti in (18.10) 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.25 Športne vesti 20.40 Film: Buon Natale, buon anno (kom., It. 1989, r. L. Comencini, i. Michel Ser-rault, Virna Lisi) 22.25 Športna nedelja, vmes (23.00) kratke vesti 23.55 Šport: Zona Cesarini (vodi Gianni Mina) 0.30 Dnevnik in vreme 1.00 Avtomobilizem F1 1.15 Film: Un genio, due com-pari, un pollo (vestem, It. 1975, i. Terence Hill) 3.15 Nočni spored { RAI 2 7.00 Risanke in nanizanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 (vodita Alberto Castagna in Isabel Russinova) 10.00 Jutranji dnevnik 10.05 Variete: Cirkus 10.30 Aktualno: Giorno di festa 11.30 Šport: Prima che sia gol 12.00 Aktualno: Fuori onda 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Diogenes in vreme 13.45 Variete: Ciao vveekend (vodita Giancarlo Magalli in Heather Parisi) 17.00 Aktualno: Papaveri e pa-pere (zakulisne zanimivosti o Sanremu) 18.00 Šport: kolesarstvo, 18.40 nogomet A lige 19.45 Vreme in dnevnik 20.00 Rubrika: Domenica sprint 21.10 Nanizanka: Beautiful 22.15 Aktualno: Scrupoli (vodi Enza Sampo) 23.15 Nočni dnevnik 23.30 Vremenska napoved 23.35 Rubrika o židovski kulturi 0.05 Dok.: Rdeča nit (vodi Gianni Bisiach) 0.20 TV film: Umor bratov Rosselli (zgod., It. 1980) 1.30 Nočni spored RAI 3 | 7.30 Drobci 8.15 Potni list za Evropo: Tečaji tujih jezikov 9.00 Film: Sorridi (kom., ZDA 1975, r. M. Ritchie) 10.20 Koncert: Uto Ughi in Beethovnove sonate 11.00 Drobci 11.55 SP v plavanju (finale) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.20 Variete: Girone all'italia-na (vodi A. Barbato) 16.50 EP v atletiki indoor 18.40 Domenica gol in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti in šport 20.00 Risanke: BlobCartoon 20.30 Film: The Big Easy (krim., ZDA 1986, r. Jim McBride, i. Dennis Quaid, Ellen Barkin) 22.30 Dnevnik in vreme 22.50 Aktualno: Babele (vodi Corrado Augias) 23.50 Film v originalu: L'uomo che ho ucciso dram., ZDA 1932, r. Ernst Lubitsch, i. Phillips Holmes) 1.05 Filmske novosti 1.15 Variete: Fuori orario - La notte dei Tribuni f TV Slovenija 1 | 8.30 Otroška matineja: Živ Žav, 9.30 Superbabica 9.55 Srečanje ljubljanskih zborov: MPZ V. Polanšek 10.30 Komu gori pod nogami? 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.10 Risanka: Garfield in prijatelji 12.35 Domači ansambli 14.10 Film: Gremlini (pon.) 16.00 Nad.: Kapitan James Cook (i. Keith Mitchell) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Film: Tetoviranec (kom., Fr. 1968, i. Jean Gabin) 18.40 Kratki film: Kosi 18.50 TV Mernik 19.10 Risanka 19.15 Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.30 Dnevnik, vreme in šport 19.55 Zrcalo tedna 20.15 Zdravo 21.20 Dok.: Španska armada 22.10 Dnevnik, vreme in šport 22.35 Napovednik 22.40 Sova, vmes nanizanka Ko se vname star panj in nad. Sovražnikov sovražnik 24.00 Video strani TV Koper 13.00 Nadaljevanki: Rayanovi, 13.20 Amandoti 14.00 Film: Nekdo me ljubi (glas., ZDA 1953) 15.30 Risanke: Superbook 16.00 Otroški program 16.40 Film: Zadnjih šest minut (pust., VB 1972) 18.20 Aktualno: Meridiani 19.00 TV Dnevnik - Vsedanes 19.25 Risani film: Pikvikovci 20.35 Film: Prav posebna ljubezen (ZDA 1978) 22.05 Žrebanje lota in dnevnik 22.20 Nanizanka: Swat 23.10 Zgodovina pop glasbe |~ TV Slovenija 2 12.50 Avtomobilizem F1 15.00 Sova, vmes nan. Murphy Brown in nadaljevanka 16.00 EP v atletiki indoor 19.25 Napovednik 19.30 Dnevnik HTV 20.00 Dok.: Potovanja 20.55 Nanizanka: Dekalog 21.50 Športni pregled 22.10 SP v smučanju 22.30 Retrospektiva slov. opere: Matija Gubec 0105 Yutel CANALE5_______________ 7.00 Aktualno: Na prvi Strahi 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Cousteaujev! dokumentarci (vodi Ambrogio Fogar) 10.15 Aktualno: Reportage (vodi Marina Blasi) 11.45 Dokumentarec: L'arca di Noe (vodi Licia Colo) 12.30 Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi), vmes (13.00) Dnevnik TG 5 13.45 Variete: Buona domenica (vodita Marco Columbro, Lorella Cuccarini) 18.10 Nanizanka: Časa Vianello - L'ospite (i. Sandra Mon-daini, Raimondo Vianello) 18.40 Variete: Buona domenica 20.00 Dnevnik TG 5 20.30 Film: Rambo (pust., ZDA, i. Sylvester Stallone) 22.30 Variete: Rivediamoli (vodi F. Pierobon) 23.00 Aktualno: Nonsolomoda (vodi F. Pasguero), 23.30 Italia domanda (vodi Gianni Letta) 24.00 Dnevnik TG 5 0.30 Šport: Veliki golf 1.35 Nan.: Simon Templar -T emplar gioca col morto 2.15 Programi non stop RETE 4__________________ 8.00 Nabožna oddaja 8.20 Nanizanka: I Jefferson 8.45 Rubrika o parlamentu 9.25 Variete: E' domenica (vodita Giorgio Mastrota in Elisabetta Viviani) 10.55 TG 4 vesti 11.55 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.30 TG 4 vesti 13.40 Variete: Buon pomeriggio 13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.45 La donna del mistero, 16.55 General Hospital, 18.00 La passione di Tere-sa, vmes (17.50) TV 4 vesti 19.35 Nadaljevanki: Primavera (i. Fernando Carillo), 20.25 La mia seconda madre 22.25 Nadaljevanka: Dallas -Dossier Odessa 23.25 Nedeljski koncert: Simfonija št. 5 v cis-molu (Gustav Mahler, Filharmonični orkester Scale, dirigent Lorin Maazel) 0.55 Nanizanki: Lou Grant, I Jefferson 1.55 Film: La favorita (glas., It. 1952, r. Cesare Barlacchi, i. Sofia Loren, Gino Sinim-berghi) 3.15 Nočni spored ITALIA 1_______________ 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke 10.15 Šport: Calciomania (vodijo Luana Colussi, Cesare Ca-deo, Maurizio Mosca) 11.30 Odprti studio 11.45 Športni oddaji: Grand Prix (vodi A. De Adamich), 12.35 Vodič nogometnega prvenstva (vodita Sandro Piccinini in M. Mosca) 12.30 Avtompobilizem Fl: VN Južne Afrike 14.00 Odprti studio 14.15 Šport: Domenica stadio 18.00 Nanizanka: MacGyver - II fabbricavedove (i. Richard Dean Anderson) 19.00 Odprti studio in vreme 19.30 Variete: Benny Hill Shovv 20.30 Variete: Scherzi a parte (vodita Teo Teocoli in Gene Gnocchi) 22.00 Šport: Pressing (vodijo Raimondo Vianello, Kay San-dvik, Omar Sivori) 23.30 Variete: Mai dire gol (z Gi-alappa's Band) 24.00 Studio šport 0.15 Avtomobilizem Fl: VN Južne Afrike 1.05 Nočni spored OPEON___________________ 13.00 Risanke: Minu 13.30 Nan.: Stazione di polizia, 14.30 Lo sceriffo del Sud 15.30 Nedelja s Happy End 16.30 Film: Le avventure di Don Giovanni (pust., ZDA 1949, r. Vincent Šherman, i. Errol Flynn) 18.00 Nan.: Rosa selvaggia 19.30 Po sanremskem Festivalu 20.00 Nanizanka: Ouattro donne in carriera 20.30 Film: L'eredita dello zio buonanima (kom., It. 1974, r. Alfonso Brescia) 22.15 Film: 002 Operazione Luna (kom., It. 1965, r. Lucio Ful-ci, i. Franchi-Ingrassia) TMC____________________ 8.00 Risanke in nanizanke 9.15 Nanizanka: Ancora tu 9.45 Risanke in nanizanke 11.00 EP v atletiki indoor 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Film: La citta dei ragazzi (dram., ZDA 1938, i. Spencer Tracy, Mickey Rooney) 14.00 Variete: Qui si gioca 16.15 EP v atletiki indoor 19.00 Nan.: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Šport: Golagoal (vodita Alba Parietti, Jose Altafini) 22.30 Ladies & Gentlemen 23.20 Jadranje: America's Cup 0.30 Film: II fiume rosso (vestern, ZDA 1948, r. Howard Hawks, i. John Wayne, Walter Brennan) 2.20 Aktualno: CNN News TELEFRIULI______________ 8.00 Telefriuli non stop 13.00 Športne napovedi 13.30 Variete: Serade furlane, vmes športne vesti 16.15 Rubrika: Občina 18.45 Športne vesti 20.30 Nan.: Gli occhi dei gatti 21.30 Rubrika o motorjih 22.00 Promocijske oddaje 22.30 Športne vesti TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnj e vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Kralj Matjaž se je prebudil; 10.30 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 12.30 Orkestralna glasba; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijska farsa: Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi (Ervin Fritz); 15.20 Potpuri; 15.30 Krajevne stvarnosti; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00. . 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5,10 Koledar; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Šaljivci so med nami; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Amaterski zbori pojo; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna ter oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem: glasba, pregled športnih vesti; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.00 Pregled športnih vesti; 16.30 International mušic news; 17.00 Pregled športnih vesti; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.00 Simfonija zvezd - Horoskop; 7.30 Nedeljske pesmi; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Film tedna - Nedelja v gledališču; 10.40 Družinski svet; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče; 19.45 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 19.30 Morski val. ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi rc rai i_____________________ 6.55 Aktualno: Unomattina 10.00 Dnevnik in Gospodarstvo 10.15 Aktualno: Ci vediamo 11.00 Kratke vesti iz Milana 11.05 Aktualno: Ci vediamo 12.00 Variete: Piacere Raiuno, vmes (12.30) kratke vesti 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Piacere Raiuno 14.30 Otroška oddaja 15.00 Risanke: Hallo Kitty 15.30 Aktualno: Lavorare con gli altri... 16.00 Mladinski variete: Big! 17.30 Nabožna oddaja 18.00 Kratke vesti 18.05 Variete: Vuoi vincere? 18.30 Aktualno: Ora di punta 19.35 Aktualno: Una storia 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Film: Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi (fant., ZDA 1989, r. Joe John-ston, i. Rick Moranis) 22.20 Nagrada Le Penici 22.50 Dnevnik in Emporion 23.20 Dok.: Nekoč je bila SZ -Od Lenina do Gorbačova 0.05 Dnevnik in vreme 0.35 Danes v Parlamentu 0.45 Filmske novosti 0.55 Rubrika opolnoči RAI 2_______________ 7.00 Nanizanke in risanke 8.45 Ne samo o kmetijstvu 9.00 Dok.: Skrita bogastva 10.00 Rubrika o protestantizmu 10.30 Film: Vendetta (krim., ZDA 1939, i. B. Karloff) 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: Fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.45 Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.45 Santa Barbara 15.35 Rubrike: Tua, Kronika v živo, 17.00 Diogenes 17.25 Kratke vesti iz Milana 17.30 Odprti prostor 17.55 Rock cafe in šport 18.20 Nanizanka: Miami Vice 19.10 Nad.: Beautiful 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nan.: L ispettore Derrick -Potenziali assassini 21.35 Aktualno: Mixer, il piacere di saperne di piu 23.15 TG 2 - Pegaz 23.55 Nočni dnevnik 24.00 Vreme in horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe 0.10 Glasba: Rossini - Ne samo »crescendo«, La scala di seta (dir. G. Ferro) 2.15 Nočni spored jK RAI 3_________________ 11.30 Skoki v vodo (IP) 12.00 Krožek ob 12 12.05 Kratke vesti 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Šport: mednarodni mladinski nogometni turnir Coppa Carnevale, 15.30 nogomet C in B lige, 17.00 deželni nogomet 17.45 Pregled tujega tiska in televizijskih oddaj 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.45 Rubrika Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.20 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Šport: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi) 22.30 Dnevnik - ob 22.30 22.45 Variete: Avanzi 23.50 Nanizanka: Hitchcock -Veleno (1958, i. Wendell Corey) 0.15 Variete: Pubblimania -Carosello 0.45 Dnevnik in vreme 1.10 Variete: Fuori orario -Cose (mai) viste fr TV Slovenija 1 | 9.10 Spored za otroke: Festival otroške in vedre pesmi 87 10.10 Nad.: Karkoli drugega bi bilo pohlepno 11.00 TV Mernik (pon.) 11.15 Forum in Utrip 11.45 Zrcalo tedna (pon.) 12.00 Poročila 16.45 Napovednik 16.50 Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Slovenska kronika 17.20 Spored za otroke: Radovedni Taček - Lutka, 17.35 Jelenček 18.05 Obzorja duha 18.40 Dok.: Boj za obstanek 19.05 Risanka in Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.05 Nanizanka: Ženske in moški (i. Beau Bridges) 20.30 Made in Slovenia 21.15 Monodrama: Nekoč in danes (i. Dare Ulaga) 22.05 Dnevnik, vreme in šport 22.30 Napovednik 22.40 Sova, vmes nad^ Sovražnikov sovražnik (Šved. 1990, i. Peter Haber) in nan. Zvezdne steze - Star Trek 0.20 Video strani |~pP| TV Koper 13.00 Nadaljevanki: Rayanovi, 13.20 Amandoti 14.00 Film 15.30 Nanizanka: Arthur, britanski kralj 16.00 TV Novice - Oresedici 16.10 Otroški spored 17.00 Nanizanka: Swat 17.50 Zgodovina pop glasbe 18.30 Studio 2 in Odprta meja 19.00 TV Dnevnik 19.25 Nadaljevanki 20.30 Športni ponedeljek 22.00 TV Dnevnik Vsedanes 22.10 Nad.: Princ regent 23.00 Nanizanka: Svvat P fr- TV Slovenija 2 16.40 Sova, vmes nan. 18.00 Euroritem (41. odd.) 18.20 SP v smučanju 19.00 Videošpon 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik Koper 20.05 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka 21.30 Marlboro Musič Shovv 22.00 Mostovi in Sedma steza 22.50 Film: Krčma Jamajka (ZDA 1939. r. A. Hitchcock) 0.20 Vutel [ CANALE5 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nan.: I cingue del guinto piano, 9.00 Aliče 9.35 Film: 01ympia (kom., It. 1959, r. Mario Russo.i. Sofia Loren, Maurice Chevalier) 11.50 Kviz: Il pranzo e servito 12.40 Aktualno: Affari di fami-glia 13.00 Dnevnik TG 5 13.20 Variete: Non e la RAI 14.30 Aktualno: Forum, 15.00 Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo parliamone 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.00 Kviza: OK il prezzo e giu-sto (vodi Iva Zanicchi), 19.00 La ruota della fortuna 20.00 Dnevnik TG 5 20.25 Variete: Striscia la notizia 20.40 Variete: Carnevale con Canale 5 (vodijo Paolo Bo-nolis, D. Mengacci, Enrica Bonaccorti) 22.50 Nanizanka: Časa Vianello - Qui lo dico e qui lo nego 23.20 Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 1.40 Variete: Striscia la notizia 2.00 Nan.: Simon Templar 2.45 Programi non stop RETE 4 7.55 Dober dan, prijateljica 8.00 Nad.: Cosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitu-dine, 9.00 La valle dei pini, 9.35 Una donna in vendita 10.30 Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti 11.35 Nadaljevanka: Stellina 12.10 Otroški variete: Ciao Ciao 13.30 TG 4 vesti 13.40 Variete: Buon pomeriggio 13.45 Nad.: Sentieri, 14.45 Seno- ra, 15.15 Dynasty - Tragico epilogo, 16.20 Cristal, 17.20 Febbre d'amore 17.50 TG 4 vesti 18.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 18.30 Kviz: Il gioco delle coppie (vodi Corrado Tedeschi) 19.15 Nad.: Dottor Chamberlain, 19.40 Primavera 20.30 TV film: Dynasty - Ultimo atto (dram., ZDA 1991, r. Ir-ving Moore, i. Joan Collins, John Forsythe) 22.40 Variete: Buonasera (vodi Amanda Lear) 23.40 Film: La nave piu scassata delVesercito (kom., ZDA 1960, r. Richard Murphy, i. Jack Lemmon, P. Driscoll) 1.40 Nočni spored ITALIA 1 6.30 Odprti studio 7.00 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 8.30 Odprti studio 9.05 Nanizanke: SuperVicky -La gara di giornalismo, 9.30 Chips - Guida sulle dune, 10.30 Magnum P.I. 11.30 Odprti studio 11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari) 14.00 Odprti studio 14.30 Variete: Mai dire gol 15.00 Nanizanke: Supercar - Di-sonesto ma non troppo, 16.00 La bella e la bestia, 17.00 A-Team - Con le buo-ne o con le cattive, 18.00 MacGyver 19.00 Odprti studio 19.30 Studio šport in vreme 19.40 Kviz: Il gioco dei 9 20.30 Film: Un povero ricco (kom., It. 1983, r. P.F. Cam-panile, i. Renato Pozzetto, Ornella Muti) 22.30 Film: Mad Max oltre la sfera del tuono (fant., ZDA 1985, r. George Miller, i. Mel Gibson, Tina Turner) 0.30 Odprti studio 0.50 Studio šport 1.15 Programi non stop OPEON__________________ 13.00 Risanke 15.30 Nad.: Happy end 16.30 Film: In nome di Dio - Il te-xano (dram., ZDA 1948) 18.00 Nad.: Rosa selvaggia 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Ivanhoe 20.30 TV film: Il grigio e il blu 22.15 Film: Sessanta minuti per Danny Master (kom., 1982) 23.45 Nanizanka: Adam 12 TMC____________________ 8.30 Nanizanki: Batman, 9.00 Ai confini delVArizona 9.55 SP v smučanju: ženski slalom (1. tek) 11.10 Nad.: Vite rubate 11.40 Variete: Kosilo z VVilmo 12.25 Nanizanka: Get Smart 12.55 Ženski slalom (2. tek) 13.30 Dnevnik in šport 14.00 Variete: Ottovolante 14.30 Risanke 15.00 Film: Tim (dram., Avstral. 1978, r. Michael Pate, i. Pi-per Laurie, Mel Gibson) 17.00 Rubrika: Ženska TV 18.30 Nanizanka: Matlock 19.30 Sportissimo '92 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il giardino indiano (kom., VB 1984, r. M. McMurray, i. D. Kerr) 22.15 Variete: Festa di comple-anno (vodi G. Cinguetti) 23.20 Vesti: TMC News 23.40 Rubrika o motorjih: Crono 0.40 Film: Appuntamento per uccidere (dram., Fr. 1962) 2.20 Aktualno: CNN News TELEFRIULI______________ 10.45 Telefriuli non stop 14.00 Nanizanka 16.00 Kratke vesti 17.00 Ena rastlina na dan 18.05 Nad.: La padroncina 19.00 Večerne vesti 19.30 Rubrika o obrtništvu 20.00 Nan.: Gli occhi ddei gatti 21.30 Rubrika 20.30 Šport: košarka 22.45 Nočne vesti 23.15 Čakajoč na polnoč TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A . 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija 1918-1941; 8.40 Orkestri; 9.00 Evergreeni; 9.30 Iz filmskega sveta; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Roman: Dim (1. del); 11.45 Melodije; 12.00 Umetniki pred ogledalom; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Naša pesem: MePZ Svoboda iz Vuzenice; 12.50 Orkestri; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Veselo na otroškem valu; 15.15 Orkestri; 15.30 Rodinov poljub; 15.40 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kronika; 17.10 Ob 50-letnici drugega tržaškega procesa; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 3.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.30 Dnevnikov odmev; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.00; 19.45 Lahko noč otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Kulturni servis; 8.00 Modri val; 11.00 V podaljšku; 12.00 Souvenir D'Italy; 13.00 Halo, radio; 14.00 Ob robu igrišča; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Stereo note; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Ob glasbL.ob glasbi; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Horoskop; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 RK o aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 13.35 _ Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock slovar,- 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Klasična glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja s tedenskim horoskopom in obvestili; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.30 Operni odri. Jutri zapade rok za dokončno predložitev kandidatnih list Slovenski in drugi kandidati z Goriške na posameznih listah Pobuda dober dobskih K D in sekcije AN Pl Pogovor o pravicah javne rabe slovenščine v FJK Jutri ob 20. uri zapade rok za predstavitev kandidatnih list za volitve 5. in 6. aprila. Stranke so večinoma že izdelale sezname kandidatov, posamezna še odprta vprašanja pa bodo razrešili v zadnjem trenutku danes ali jutri. Kot vedno doslej zajema goriško senatno okrožje celo pokrajino, za zbornico pa smo vključeni v okrožje Gorica-Videm-Pordenon-Belluno, ki mu je odštetih 13 poslanskih mest in je zato na vsaki listi tudi največ toliko kandidatov. Od teh so na posameznih listah z Goriškega po dva ali trije kandidati, v nekaj primerih več ali pa tudi en sam. Letos je glede tega opazna še posebna opreznost, saj bo vsak volilec lahko oddal le po eno preferenco, ki jih torej ne gre razprševati med preštevilne kandidate. Na nekaterih listah so prisotni tudi slovenski kandidati. Kandidature četudi v posameznih primerih še ne uradne na listah posameznih strank so sledeče: DSL: za slovenske volilce je najzanimivejša novost Darko Bratina, ki kandidira za senat v okrožju, kjer je bil dvakrat zaporedoma izvoljen sen. Nereo Battello. Bratina je torej kandidat, ki ima največje možnosti za izvolitev, kar bi pomenilo, da bi Slovenci na Goriškem prvič v zgodovini izvolili svojega predstavnika v senat Republike. V ta namen pa bo Bratina potreboval podporo čim večjega števila Slovencev ne glede na nazorsko opredelitev. Za poslansko zbornico bodo na listi DSL kandidirali Gianna Pirella, Lucio Poiani in Adriano Cragnolin. Slovenski kandidati bodo zanesljivo prisotni še na listah Fede-ralismo, Zelenih in KP. SSk bo svoje kandidate predstavila na manjšinski listi Federalis-mo. Za zbornico bo pri nas nosilec liste Mirko Spazzapan, ob njem pa bodo še drugi kandidati lipove vejice ter po en predstavnik drugih manjšin, ki so oblikovale listo. Za senat bo v goriškem okrožju kandidiral Andrej Bratuž. Zeleni: Gorico zastopa na enotni listi s simbolom smejočega se sonca za poslansko zbornico Marko Marinčič, Tržič pa Luciano Giorgi, ki je tudi kandidat za senat. KP: za zbornico kandidirata Li-cia Morsolin in Luciano Patat, kandidat za senat pa je Stanko Maligoj. Pristaši gibanja za komunistično prenovo so včeraj dopoldne demonstrirali pred prefekturo proti zavrnitvi njihovega simbola. Najbrž se bodo lahko pred^ stavili s tem, da z njega odvzamejo napis "komunistična partija". Na listah drugih tradicionalnih strank kolikor znano ni slovenskih kandidatov. KD bo za poslansko zbornico ponovno kandidirala dosedanjega parlamentarca Luciana Rebullo, za senat pa se bo potegoval bivši župan Antonio Scarano. PSI je v listo za zbornico vključilo Goričana Giuseppeja Sarica in Emanuelo Botteghi, za senat pa bo kandidiral Gianfranco De Iust. Tudi na Goriškem naj bi se letos predstavile še nekatere druge liste, ki pa morajo v ta namen zbrati določeno število podpisov. V občinskem volilnem uradu so nam povedali, da podpise zbirajo gibanja "La rete", "Verdi federalisti" in "Fascismo e liberta'. Poleg teh se je v mestu pojavila tudi skupina, ki zbira podpise za listo upokojencev. ' Lega Nord" ne potrebuje podpisov, ker ima že predstavnika v Rimu in Gianninijevi listi za referendume pa so simbol posodili radikalci. Na listi "Verdi federalisti", ki je včeraj zaključila z zbiranjem podpisov, naj bi za zbornico in senat kandidiral Bogdan Butkovič. Predstavitev oz. sprejem te liste še ni gotov tako zaradi zavrnitve simbola (bil je prepodoben simbolu uradnih zelenih), kot zaradi nekaterih nepravilnosti pri zbiranju podpisov, o katerih naj bi se izreklo sodišče. Skoraj sočasno z izredno sejo občinskega sveta v Doberdobu, kjer je tekla beseda o Statutu in prepovedi javne rabe slovenščine, je v prostorih KD Jezero potekalo srečanje s prof. Samom Pahorjem na temo Raba slovenskega jezika v javnosti. Srečanje so pripravila društva Jezero, Hrast, Kras in sekcija VZPI- -ANPI v sodelovanju z društvom Edinost. V prostorih KD Jezero so tudi postavili dokumentarno razstavo o zakonskih in drugih ukrepih, na podlagi katerih je raba slovenščine v javnosti, posebej v odnosu do oblasti priznana in uzakonjena pravica. Razstava bo odprta v večernih urah, vsak dan, do konca tedna. V skladu s tematiko razstave je profesor Pahor pojasnjeval dosedanje izkušnje, poraze in tudi nekaj pomembnih zmag, v prizadevanjih za izvajanje osnovnih pravic rabe slovenščine v odnosu do oblasti in zlasti skušal dopovedati, da ledu ni mogoče prebiti le z resolucijami, uvodniki ali podobnimi oblikami, čeprav so tudi te potrebne, ampak z doslednostjo, trmo in poznavanjem zakonov. V večkrat nelahek boj s "predstavniki" konstituirane oblasti pa se je treba spustiti predvsem trdno prepričani, da zahtevamo to, kar nam DSL - treba je spremeniti pristop do terciarne dejavnosti Polemike radi shoping centra Na meji strožje nadzorstvo Trgovski center v prosti carinski coni ob mednarodnem mejnem prehodu pri Vrtojbi, ki so ga odprli te dni, je podžgal polemike o tem, kdo je kriv, da niso podobnega trgovskega središča zgradili na italijanski strani meje, v Gorici ali neposredni okolici. Polemike bodo najbrž trajale še lep čas. Poleg že delujočega centra na mejnem prehodu, bo kmalu zaživel podoben objekt pri Gradišču. Po stališčih združenja trgovcev ASCOM, socialistične stranke in uglednih predstavnikov KD, (mimogrede, o zadevi je bil govor tudi v občinskem svetu) so se v petek oglasili predstavniki opozicije. Demokratična stranka levice je v daljšem poročilu za tisk opozorila na nujnost, da se na področju terciarne dejavnosti začnejo spreminjati dosedanji pogledi in da se do problematike zavzame spodbudnejše in bolj perspektivno stališče. Predvsem bo treba nastopiti na deželnem nivoju, da se spremeni načrt trgovinskega omrežja, kar naj omogoči zgraditev velikega trgovskega centra tudi v Gorici, po možnosti v njeni neposredni okolici. Ukrepati pa bo treba zelo hitro, ugotavlja DSL, kajti Gorica se bo znašla v bistvu med dvema velikima trgovskima središčema, med tistim na meji in centrom, ki ga bodo zgradili pri Gradišču. DSL označuje polemiko med KD in PSI za smešno in kot poskus zvračanja odgovornosti za stanje, za katero pa so odgovorne stranke, ki so doslej upravljale mesto in tudi deželo. Po mnenju DSL sklicevanje na integralno prosto cono ali druge oblike družbene pomoči za reševanje terciarne dejavnosti danes ni več upravičeno, še manj pa perspektivno. Polemike in kreganje o trgovskem centru pa so, kot se zdi, povzročile tudi drugačne ukrepe. Kdor je te dni šel preko (zlasti mednarodnih) mejnih prehodov je na lastni koži lahko ugotovil, da je bila finančna straža zelo natančna pri nadzorovanju prenosa blaga iz Slovenije v Italijo, kar je imelo za posledico dolge vrste avtomobilov, nejevoljo in podobne pojave. Striktno izvajanje predpisov naj bisicer ne bilo v zvezi s protesti goriških trgovcev zaradi menda nelojalne konkurence novega centra. Efekt pa je zagotovo enak. Odvrniti italijanske kupce, da bi zahajali po nakupih preko meje. Po pustovanju na Kornu danes sprevod vozov Pustne norčije in zabava bodo danes dosegle višek v Gorici na tradicionalnem sprevodu "Carnevale Giovane". Zbirališče za vozove in skupine je že ob 13. uri v Podturnu, odkoder bo tričetrt ure kasneje pisani sprevod krenil po Ul. Veneto proti Korzu in nato do Travnika. Tam se bo praznovanje nadaljevalo s tombolo (ob 17. uri), nagrajevanjem mask, skupin in vozov, ob mraku pa se bo na grajskem obzidju pojavila "prikazen" Bele dame in povedala, kaj misli o današnji Gorici. Danes popoldne bo ob 14.30 tradicionalni sprevod vozov tudi v Roman-su. Včeraj se je v prijetno toplem popoldnevu veliko ljudi zbralo na sprevodu s Travnika do Korna, ki so ga priredili "Arniči del tajeto" (na sliki - foto Marinčič - ena od sodelujočih skupin). Na Kornu se je nato praznovanje nadaljevalo z godbo, nagrajevanjem, rajanjem in petjem. I včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 23. do 29. februarja 1992. Rodili so se: Alessio Colella, Valentina Cecchini, Andrea Buttignaschi, Laura Rotundo, Elia Zappulla, Federico Fussi, Flisa Cantarutti, Nicold de Fornasari, Alessandro Toso, Elena Guaitoli, Eleono-ra Dreassi, Maurizio Aiza, Alberto Budni. Umrli so: 90 -letna upokojenka Luigia Bressan vdova Bellotto, 83—letna redovnica Crispina Alvau, 87 -letna upokojenka Emilia Miculin, 78—letna upokojenka Colomba Contin, 89—letni upokojenec Silvio Zuttion, 87—letna upokojenka Be-atrice Visintin vdova Rossini, 81—-detni upokojenec Ermanno Gurtner, 63—letni upokojenec Luigi Iurig, 81 —letni upokojenec Emidio Di Sabatino, 94—letni upokojenec Carlo Leghissa, 74—letna upokojenka Daniela Full, 82 letna upokojenka Natalia Cordignano vdova Carrara, 75—letni upokojenec Guerrino Ion-che, 46—letni delavec Sergio Bernardis, 76—letna upokojenka Pierina Morandin, 67—letni trgovec Mirando Carli. Oklici: finančni stražnik Agatino Di Stefano in vzgojiteljica Cristina Villini, pripadnik policijskega zbora Salvatore Amato in gospodinja Paola Genovese, pripadnik policijskega zbora Valter Cau-dek in restavratorka Gabriella Prelazzi, delavec Paolo Ouaggiato in delavka Francesca Delich, pripadnik policijskega zbora Franco Mocchiutti in geometer Luana Tuini, delavec Fabio Famea in socialna delavka Lucilla Dudine. Na Trgovinski zbornici pojasnila glede olajšav po zakonu št. 317/91 Glasbena matineja društva Lipizer Združenji Lipizer in Goriziagio-vane prirejata danes ob 11. uri v avditoriju Fogar (Korzo Verdi 4) koncert luksemburškega violinista goriškega porekla Francoisa Bru-mata Thotna in japonske pianistke Naoko VVatanabe. Gre za mlada, toda že mednarodno priznana izvajalca. Na sporedu bode) skladbe Haydna, Beethovna, Čajkovskega in Ravela. Današnji koncert bo še posebej priložnost za srečanje mladih s klasično glasbo: mladi z novo karto "Goriziagiovane" bodo plačali samo simboličnih tisoč lir vstopnine. Naslednja glasbena matineja bo na sporedu 22. marca, ko bo koncertiral violončelist Jacopo Scalfi. Danes se v Ceriale pri Savoni poročita VVALTER PRINČIČ in SOCHY FABIANO Sreče in zadovoljstva jima želita OK Val in Naš prapor Pri Goriški trgovinski zbornici bo od jutri dalje deloVala posebna informacijska služba, povezana z združenjem Unioncamere in Ministrstvom za industrijo. Osnovni cilj je nudenje neposrednih pojasnil glede izvajanja zakona št. 317 z dne 5. oktobra 1991. Gre, kakor znano, za zakon, ki uvaja vrsto olajšav v korist srednjih in malih podjetij s ciljem hitrejšega prestrukturiranja, oziroma modernizacije proizvodnje. Izvajanje posameznih določil bodo urejali z ministrskimi odloki. Trgovinska zbornica obvešča, da je že bil izdan odlok, ki zadeva izvajanje členov 5, 6 in 12 omenjenega zakona in da bo v kratkem objavljen v Uradnem listu. Omenjeni členi predvidevajo dodelitev posebnih ugodnosti srednjim in malim podjetjem ter obrtniškim podjetjem za nabavo elektronskih aparatur. Ugodnosti so v obliki denarnih prispevkov in tudi davčnega kredita. Podjetja, ki se zanimajo za koriščenje teh olajšav, bodo morale zanje seveda zaprositi in to na posebnih obrazcih. Trgovinska zbornica posebej opozarja, da so finančna sredstva omejena, zato najbrž ne bodo mogli vzeti v poštev vseh prošenj. Upoštevali pa bodo datum predložitve. Seja o obvoznici Jutri ob 11. uri se bo na županstvu sestala komisija za urbanistiko v razširjeni sestavi z načelniki svetovalskih skupin v občinskem svetu na napovedani seji o obvoznici pri Štandrežu. Odbornik za urbanistiko Cappella bo predstavil glavne značilnosti načrta, ki ga je odobrila Dežela. Seje se ne bosta udeležila svetovalca zelenih Bortolotti in Fiorelli iz protesta, ker bo seja za zaprtimi vrati, medtem ko bi po njunem mnenju morali o tako važnem problemu podrobno obvestiti javnost in torej o njem razpravljati na odprti seji občinskega sveta. pripada, kar nam Ustava, zakoni in tudi razsodbe Ustavnega sodišča in drugih sodišč že priznavajo. Ob tem je prof. Pahor omenil zadnjo razsodbo Ustavnega sodišča, ki po njegovem tolmačenju pomeni veliko več glede priznavanja in izvajanja rabe slovenščine, kakor sicer skušajo te dni pojasnjevati znani tržaški pravniki. Ker je bil zaplet s statuti treh občin na Goriškem razlog za sklic javnega srečanja, je bilo, jasno, na razgovoru- pogovoru precej pozornosti namenjene prav rabi slovenščine v javnih ustanovah, oziroma v odnosih z oblastjo. "Če je bilo osvojeno stališče, da je najnižja stopnja zaščite manjšin v tem, da se pripadniki teh manjšin v odnosu do sodne in upravne oblasti lahko poslužujejo svojega jezika in tudi v tem jeziku dobivajo odgovore, in torej pod to stopnjo nikakor ni mogoče iti, potem je odločitev nadzornih organov, ki so tako grobo posegli v Statute občin Doberdob, Sovodnje in števerjan toliko bolj nerazumljiva in nedopustna ter v kričečem nasprotju tako z Ustavo in razsodbami Ustavnega sodišča", je dejal Pahor, ki je ob koncu izrazil upanje, da še zmeraj velja tista stara modrost, da si bomo morali sleherno pravico izbojevati. Marsikaj je odvisno od nas samih, seveda če po tolikih bunkah še lahko dvignemo glavo in zravnamo hrbtenico. Ali pa iščemo, take ali drugačne izgovore, da ne terjamo tega, kar lahko. razna obvestila Kulturno društvo Oton Župančič prireja jutri, 2. marca, ob 15. uri v domu Andreja Budala otroško pustno rajanje. Vrhovske žene vabijo na prireditev in družabnost ob mednarodnem prazniku žena. Prireditev bo 7. marca ob 20. uri. Prijave sprejema Boža tel. 882201. PD Podgora prireja danes, 1. marca ob 18.30 spevoigra "Za prazen nič". Zatem bodo na vrsti šaljive točke in ples. Prireditev bo v župnijski dvorani. V Katoliškem domu bo danes, ob 17. uri na sporedu Veseloigra Dr. Prireja jo SKPD M. Filej. Družba se dobi v torek, 3. marca, ob 19.30 na Trgu v Štandrežu. Društvo upokojencev obvešča zainteresirane za izlet v nedeljo, 8. marca, v Castelfranco Veneto, da bo prvi avtobus odpeljal ob 7.30 s Travnika ter nato pe-ljalmimo gostilne Primožič in Podgore v Standrež, drugi avtobus pa bo odpeljalob 7.45 iz Sovodenj v Standrež. kino Gorica VITTORIA 16.00-18.00-20.00-22.00 »Male-detto il giorno che t’ho incontrato«. C. Verdone in M. Buy. CORSO 15.30-22.00 »Paura d'amare«. M. Pfeiffer. VERDI 15.00-22.00 »JFK. Un caso ancora aperto. Tržič COMUNALE 15.15-17.30-19.45-22.00 »Gli amanti del Pont Neuf«. EXCELSIOR 15.00-22.00 »La famiglia Ad-dams«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Moro dr. Alesani — Trg de Amicis 10 — tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale — Trg Republike 26 — tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Lekarna Pri Jezeru — Vrtna ulica 2 — Via Giardino 2 - tel. 78300. __________pogrebi_____________ Jutri, 10.00, Guerrino Ionche iz bolnišnice San Giusto v Tržič, 13.15, Justina Komel vdova Marassi iz splošne bolnišnice v Števerjan, 13.30, Sergio Bernardis iz splošne bolnišnice v Koprivno. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, deda in pradeda Ernesta Frandoliča se iskreno zahvaljujemo g. župniku Kodelji, cerkvenemu pevskemu zboru, zboru Jezero in vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. SVOJCI Doberdob, 1. marca 1992 Prvič po vojni možna izvolitev goričkega Slovenca SKGZ bo podprla slovenske kandidate predvsem pa Darka Bratino za senat V torek v telovadnici Kulturnega doma Pustno rajanje z gosti iz gledališča Ciciglej Prejšnji večer je na srečanju med delegacijama pokrajinskega odbora SKGZ in DSL tekla beseda o političnem stanju na Goriškem in še posebej o bližnjih volitvah, na katerih bo DSL kandidirala v goriškem senatnem okrožju prof. Darka Bratino kot glavnega kandidata stranke v deželi kar zadeva možnosti izvolitve v senat. V imenu SGKZ je goste - ob Bratini pokrajinskega in občinskega tajnika DSL Salomonija in Furlana - pozdravil predsednik Boris Peric. Uvodoma je poudaril, da je SKGZ pluralna organizacija, ki združuje ljudi različnih političnih prepričanj in se dosledno s tem na volitvah opredeljuje za podporo slovenskim kandidatom na raznih listah. Vsekakor je ta podpora izrazitejša za kandidate, ki imajo stvarne možnosti izvolitve. Nobenega dvoma ni, da je na bližnjih parlamentarnih volitvah prav prof. Darko Bratina po dolgih desetletjih prvi Slovenec na Goriškem, ki lahko računa na izvolitev v senat. Peric je ob ugotovitvi, da je to osebnost, ki presega strankarske okvire liste, na kateri kandidira, dejal, da se bo slovenska narodnostna skupnost na Goriškem gotovo zavzela, da ne bi zamudila te zgodovinske priložnosti. Sam Bratina je s tem v zvezi opozoril na dvoje aspektov. Prvič, da je izvolitev Slovenca glede na realno volilno moč naše narodnostne skupnosti možna edinole na listi vsedržavne stranke in DSL je to možnost in podporo slovenskemu kandidatu zagotovila. Drugič pa je posvaril na nevarnost pretiranega optimizma in ob ugotovitvi, da so možnosti izvolitve sicer precejšnje, opozoril, da izvolitev nikakor ni gotova in da je zanjo potrebna največja zavzetost slo- venske narodnostne skupnosti. Salomoni in Furlan sta k temu pristavila, da izbira slovenskega kandidata ni bila naključna. Z njo je DSL hotela izpričati svojo usmeritev za sožitje m podporo slovenski narodnostni skupnosti, kandidaturo Darka Bratine v "zanesljivem" senatnem okrožju na Goriškem pa je predlagala tudi zato, da bi vsekakor zagotovila izvolitev Slovenca, kar bi bilo letos na Tržaškem precej bolj problematično. Na sliki (foto Marinčič) srečanje SKGZ-DSL Pust, pust, krivih ust/ prišel k nam bo na dopust/ Vzemite si bonbonček/ napihnite balonček, ha-ha, hi-hi/ če pa se vam zdi, da peli in plesali bi/ le kar, naredite še en preval... Pust, krivih ust, prišel bo tudi k nam, na kratek dopust. S tem pisanim veseljem se bomo srečah v torek, 3. marca ob 15.30 v telovadnici Kulturnega doma. In kakšno presenečenje čaka naše naj mlaj še navihančke ? Poleg glasbe, družabnih iger in kakšne posebno dobre slaščice, bodo otroci priča simpatični Pravljici o Mezinčku, ki sta jo na poseben način, za vse, ki imajo radi gledališče, pripravila igralka Nadja in igralec Rastko, ki se zelo rada igrata v veliki, pisani hiši z imenom Ciciglej. Kaj se bo pravzaprav dogajalo na dvoru znamenitega kralja, kako se bodo v zgodbo vmešali razbojniki in zakaj se bo Mezinček ... no, pa pustimo to za konec naše zgodbe ah pa za začetek našega nagajivega pustovanja, na katero vas dragi mladi prijatelji vabijo: Zveza slovenskih kulturnih društev, Dijaški dom Simon Gregorčič, Knjižnica Damir Feigel in Kulturni dom. Gledališče Ciciglej se bo z omenjeno pravljico predstavilo tudi v domu na Bukovju, istega dne ob 18.30. Pridite/ kajti mi smo za zabavo/ pa za cici-krajši čas/ maksi - lutkovno predstavo znudlali za vas! (S.V.) Nastopi mladinskih gledaliških skupin Pred dnevi so se zbrali predstavniki goriške pokrajinske uprave, Zveze kulturnih organizacij iz Nove Gorice, združenj Artisti Associati in Gori-ziagiovane ter raznih šol z obeh strani meje, da bi se dogovorih o dijaškem gledališkem tekmovanju, ki se bo odvijalo sredi aprila letos. Ugotovili so, da vlada za prireditev precejšnje zanimanje, saj so se nanjo prijavile tri skupine iz Nove Gorice, dve skupini iz Starancana in okrog deset iz Gorice, med temi tudi skupina iz klasičnega liceja Primož Trubar. Vsaka izmed sodelujočih skupin se bo morala predstaviti s 30-minutno predstavo, ki bo morala biti razumljiva tako italijanskemu kot slovenskemu občinstvu. Zaradi velikega števila prijavljenih skupin bodo morali prireditev z dveh dni podaljšati na tri: začela naj bi se 14. aprila v gledališču Verdi, se nadaljevala 15. v Gradišču in se zaključila 16. aprila v Kulturnem domu v Novi Gorici. Prireditev v Pevmi na pobudo KŠD Naš Prapor in rajonskega sveta Tri generacije so oblikovale pester kulturni spored S četrtkove kulturne prireditve v Pevmi, ki jo je pripravilo KŠD Naš Prapor v sodelovanju z rajonskim svetom, sem odhajal s prijetnim občutkom, da so ljudje v tem kraju z bogato tradicijo na področju kulturne in prosvetne dejavnosti uspeh premostiti težave in da se zlasti mladi spet prijeli za delo v društvu. Prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika v prostorih osnovne šole Josip Abram je privabila lepo število vaščanov, ki so z zanimanjem prisluhnili razčlenjenemu sporedu, ki so ga oblikovali osnovnošolski otroci, recitatorji odrske skupine Naš Prapor- in pevci cerkvenega pevskega zbora. Izvajalci treh starostnih skupin, z isto povezujočo nitjo, da je kultura, ohranjanje jezikovnega in literarnega izročila osnovnega pomena za ohranjanje naše narodnostne biti. To je bila tudi misel, ki jo je v krajšem nagovoru oblikoval pred- sednik društva Naš Prapor Albert Sošol. Poudaril je kako je bila kultura tisti svetilnik, ki je reševal številčno majhen slovenski narod v najtežjih obdobjih njegove zgodovine. Uporaba našega jezika, tudi v odnosu do oblasti, je izraz naše kulture, zato nas toliko bolj prizadenejo ukrepi o črtanju slovenščine iz statutov občin na Goriškem, proti čemur glasno in odločno protestiramo, je dejal Sošol. Kulturni spored so oblikovali osnovnošolski otroci z recitacijami in pevskimi točkami, odrska skupina društva Naš prapor (pripravila jo je prof. Majda Vidrih) z razglabljanjem o Prešernu in njegovi poeziji in recitacijami pesmi ter, v zaključnem delu mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom L. Valentinčičeve. (V.K.) Na slikah: osnovnošolski otroci in mešani cerkveni pevski zbor — foto Klemše. Na otvoritvi 7. Film video monitorja 12. marca Prvi slovenski goriški film Gledati in razumeti Slovenijo danes. S tem geslom bo Kinoatelje čez podrugi teden ponudil goriški in nasploh italijanski vsedržavni javnosti 7. Film video monitor - celoletni pregled filmske in tv video produkcije v Sloveniji. Manifestacija se bo letos preselila iz Kulturnega doma (ki ga obnavljajo) v kinodvorano Vittoria na Travniku. Otvoritveni večer bo v četrtek 12. marca ob 20.45, nato pa se bo 7. FVM nadaljeval do nedelje, 26. marca. Prav v nedeljo se bo manifestacija podvojila, saj bo segla čez mejo v Novo Gorico, kjer bodo v Kulturnem domu predstavili izbor produkcije filmske šole Ipotesi Cinema. S tem prehodom čez mejo naj bi filmska prireditev dobila še izrazitejše značilnosti srečanja in medsebojne izmenjave ob slovensko-italijanski državni meji. Namen organizatorjev pa je pri tem tudi odgovoriti na povečano povpraševanje po informaciji in kulturnih stikih med Italijo in Slovenijo. Pomembne novosti in zanimivi programi so predvideni v okviru rednega štiridnevnega sporeda Monitorja v Gorici. Letošnji 7. FVM bo za Kinoatelje zgodovinski, pri čemer raba tega pridevnika gotovo ni pretirana: po letih uspešne rasti predvsem v organizacijski oz. posredniški dejavnosti na področju filmske kulture bo namreč goriški klub letos lahko ponudil občinstvu prvi film v lastni produkciji - Sejem pripadnosti, s katerim se slovenski goriški režiser Danijel Jarc polnopravno vključuje med vidne slovenske filmske ustvarjalce. O filmu smo zaenkrat lahko izvedeli, da gre za poetično metaforo o meji, življenju in identiteti na križpotju kultur kakršno je Gorica. Film bodo predvajali na otvoritvenem večeru 12. marca. Poleg Jarčevega filma bomo v naslednjih dneh lahko gledali še tri nove slovenske celovečerce. To so Babica gre na jug (rež. Vinci Vogue Anžlovar) -svež in mladosten slovenski film "on the road", Srčna dama (rež. Boris Jurjaševič) in Triangel (rež. Jure Pervanje). Ob celovečercih bo zelo zanimiva sekcija Vojna v podobah, v kateri bodo prikazali zgodovinske vizualne zapise o rojevanju samostojne Slovenije. V Gorici bodo prvič v Italiji predstavili kar 500 minut dokumentarcev, reportaž in filmskega gradiva o vojni v Sloveniji in drugih dogodkih, ki so spremljali osamosvajanje. Sekcijo bo dopolnjevala dokumentarna razstava o obdobju osamosvajanja 1987-91, ki so jo nalašč za FVM pripravili uredniki tednika mladina, ter fotografska razstava in predvajanje starih dokumentarcev iz obdobja 1945-48. Spored štiridnevne manifestacije bo obsegal še monografski pregled del režiserja slovenske "nou- I* velle vague" Boštjana Hladnika, avtorja filmov kot na primer Peščeni grad. Zanimiva bo letos tudi predstavitev izbora produkcije filmske šole AGRFT, z vrsto novosti in med njimi tudi filmom, ki je bil nagrajen na festivalu v Miinchnu. Kot omenjeno bo zaključni dan manifestacije v Novi Gorici ponudil izbor filmov šole Ipotesi Cinema - Istituto Paolo Val-marana iz Bassana del Grappa, ki jo vodi režiser Ermanno Olmi. S tem v zvezi bo tudi tema letošnje okrogle mize »Slovenija 1992: ipotesi cinema«. Filmski delavci, kritiki in drugi poznavalci se bodo pogovarjali o filmski umetnosti v Sloveniji danes in o možnem modelu za novo slovensko filmsko produkcijo. Na sliki (foto Marinčič) tehnično zahtevno snemanje goriške stolnice in bližnjih mestnih predelov za film Danijela Jarca Sejem pripadnosti. Okvirni program papeževega obiska Papež Janez Pavel II. sicer veliko potuje, pred vsakim njegovim obiskom pa je dosti dela, priprav in izpopolnjevanja organizacijskih podrobnosti. Goriška in druge škofije v naši deželi se že od lani pripravljajo na obisk najvišjega predstavnika rimskokatoliške cerkve, ki bo prišel v Furlanijo - Julijsko krajino čez dva meseca. V prejšnjih dneh je obiskal Gorico papežev odposlanec monsinjor Dino Monduzzi, ki je bil gost nadškofa Bommarca. Monduzzi se je sestal tudi z generalnim vikarjem goriške nadškofije in predsednikom odbora za papežev obisk Silvanom Cocolinom ter z referentom za tisk in informiranje Lorenzom Boscarolom. Skupaj so obiskali baziliko v Ogleju, kjer se bo 30. aprila po pristanku na letališču v Ronkah ob 17.30 začel obisk v naši deželi. V Gorico bo papež Wojtila prišel 2. maja popoldne iz Trsta. Ob 16.30 naj bi ga pozdravih župan in krajevne oblasti, sledilo bo srečanje z duhovščino in maša, po vsej verjetnosti, v cerkvi sv. Ignacija. Na Travniku bo papež pozdravil prebivalstvo. Po večerji je ob 20.30 predvidena molitev rožnega venca v stolnici, noč pa bo papež prespal v prostorih nadškofije. Naslednji dan bo nadaljeval pot v Furlanijo. Nedvomno iskren in utemeljen apel ravnatelja operne hiše Gledališče Verdi pred zaprtjem ali hudim redimeimomranjem Gledališče Verdi pred zaprtjem? Začasnim od 31. maja letos zaradi obnovitevenih del, ali stalnim? To zelo realistično vprašanje si je zastavil ravnatelj gledališča Verdi prof. Giorgio Vidusso ob predstavitvi letošnjega Mednarodnega operetnega festivala. Njegove ugotovitve so bile zastavljene skrajno kritično do odgovornih predstavnikov mesta ob istočasnih priznanjih gledališkemu kolektivu in občinstvu, izzvenele pa so kot obupni apel k rešitvi te ugledne mestne kulturne ustanove. Razlogi. Gledališče Verdi beleži za leto 1992 pri predvidenih izdatkih 37 milijard lir in zagotovljenem državnem finansiranju v višini 24 milijard lir, 13 milijard lir deficita. Če ga ne bo mogoče pokriti, gledališče ne bo moglo nadaljevati oz. obnoviti svoje dejavnosti, kar z drugimi besedami pomeni - zapreti. »Ko sem pred letom dni prevzel nehvaležno mesto intendanta (ravnatelja), so mi predstavniki mesta, upravni in podjetniški, zagotavljali sponzorje, po besednih obljubah pa so izginili. Eno leto v Verdiju je bilo zame šola. Pred mojim prihodom v Trst so mi govorili slabo o teatru in o mestu. Gledališče sem našel boljše, kot sem pričakoval, mesto pa mnogo slabše, kot sem pričakoval. Ne mislim na občinstvo, ki je vedno polnoštevilno. Ko sem iskal financerje, ne samo, da nisem dobil denarja, pač pa niti nikogar, ki bi bil pripravljen zagotoviti sredstva. In vendar je prav kulturna opcija tista, ki lahko reši Trst«. Intendant prof. Vidusso se je znesel tudi nad prisotnimi »transverzalnimi silami« in nad njihovim zavzemanjem za sprejem zakona, ki bi deklasiral nekatera »politično šibkejša« gledališča v državi - med temi je tudi gledališče Verdi - na gledališča »deželne- ga interesa«, kar bi dejansko ob pomanjkanju deželnih sredstev še bolj približalo zaprtje gledališča. In vendar je to gledališče, ki je na lestvici državnega financiranja predzadnje v državi, živo, z zdravim kolektivom in zglednim občinstvom. V dokaz te trditve je intendant prof. Vidusso navedel le nekaj podatkov o dosedanjem poteku operne sezone 1991/92. Dosedanje štiri (do konca sezone manjkajo še tri) operne in baletne postavitve s skupno 39 predstavami si je ogledalo 35.000 gledalcev ob 98-odstotni zasedenosti gledališča, kar je daleč nad povprečjem dru- gih italijanskih opernih gledališč. Ko je bil prof. Vidusso intendant gledališča v Firencah, so opero Niirenberški mojstri povci pod vodstvom dirigenta Zubina Mehte uprizorili le petkrat in gledališče ni bilo nikoli polno. Letošnja tržaška postavitev tega opernega kolosala je doživela 10 uprizoritev in gledališče je bilo vedno polno zasedeno. Sama postavitev opere je stala milijardo in pol, kar je mnogo manj kot v vsakem drugem italijanskem gledališču, predstava sama pa je bila na ravni najboljših evropskih teatrov in je teatru Verdi v opravičen ponos. V zvezi z zaprtjem gledališča ob koncu maja je prof. Vidusso opozoril, da je iluzorno računati na možnost gostovanja gledališča Verdi v času zaprtja hiše v drugih deželnih središčih, saj vsa dežela ne premore enega samega prostora, ki bi lahko sprejel vsaj približno zadostno število gledalcev. Za izvedbo operetnega festivala se bo gledališče preselilo v Rossetti, spremljajoče prireditve pa v Avditorij muzeja Revoltella. Majska koncertna sezona bo še lahko v gledališču Verdi. Obsegala bo štiri koncerte z dirigentoma Jia Litjem in Maximom Šoštakovičem (sinom slavnega očeta) in recital nemškega pianista A. Zimermana. In po 31. maju konec? Začasno ali dokončno? Vidussov apel je nedvomno iskren, utemeljitve zanj prepričljive, (j .k.) Izredno čustveno sozvočje in prefinjeno oblikovanje dveh izjemnih glasbenikov Ponedeljkovi abonmajski koncerti Tržaškega koncertnega združenja v gledališču Rossetti so bili dobri, srednjedobri,nekaj je bilo slabih. Zadnji med njimi pa je bil res izjemen. Izreden ni bil zaradi izbire programa, čeprav smo poslušali poleg Beethovnove glasbe (Sedem variacij v Es-duru na Mozartovo temo iz Čarobne piščal, Sonata št. 3 v A-duru op. 69) in skladb Richarda Straussa (Sonata v F-duru op.6) tudi dodekafono komponirano glasbo Grave - Metamorfoze za violončelo in klavir sodobnega poljskega skladatelja VVitolda Lutoslawskega, ampak zaradi posebne umetniške višine in čustvenega sozvočja enako »močnih« glasbenikov iz Brazilije - violončelista Antonia Menesesa (rojen leta 1957) in pianista Jeana-Louisa Steuermana (rojen leta 1949). Oba sta v svetu uveljavljena umetnika. Meneses je izvrsten violončelist, ki tehnično zmore izvajmati na violončelu vse, kar ta instrument nudi. To zmore marsikateri violončelist, ne zmore pa vsak tako prefinjeno oblikovane glasbene govorice, ki je osebna in istočasno univerzalna, govorice, ki je z besedami ni mogoče opisati, lahko jo samo doživimo. Kar smo povedali za Menesesa velja tudi za pianista Steuermana. Njegovo igranje na klavir nas je spominjalo na mehkobo zvoka godal. Oba sta se združila v ustvarjalno globino nezavednega dogajanja. Ustvarila sta nov vmesni svet med človekom in resničnostjo. Sredi racionalnega sveta sta ustvarila zvočno podobo, osvobojeno vseh neposrednih vezi s konkretnostjo, podobo, ki je bila videti kot aurora v čisti obliki. Glasba je lebdela v neujemljivosti svojega gibanja in minevanja kot izmikajoča se podoba, vselej edinstvena in zapisana le v bežno trepetanje zraka. MIRKO SL OS AR Les in gladez ali kaj drugega (Poizvedovalna glosica) V Primorskem dnevniku z dne 22.2.92 sem pravkar prebrala krajše poročilo, ki ga je psevdo-nimno podpisalo (-srce-) in v katerem je govor o razkošno bogati razstavi umetniških izdelkov izpod vešče in iznajdljive ročice Bogomile Doljak v Mačkoljah, v okviru slovenskega kulturnega praznika. Naslov zapisa je Les in gladež Bogomile Doljak. Ker sem pred dobrim tednom v Novem listu naletela na vabilo-notico, da bo razstavo otvorila in predstavila menda ricmanjska pesnica Irena Žerjal, avtorica prelepe pesniške zbirke Gladež (ZTT, 1982), sem se danes samo po sebi umevno malce hudomušno vprašala: Bo pri Doljakovi zares gostoval ob lesu gladež, ali bo Irenina nekdanja imenska pomota šla za botro novi zmoti? Srce v oklepaju med dvema pomišljaje-ma (-srce-) mi v Primorskem dnevniku prišepetava, da je šlo za botrinje. Prisluhnimo: »Gladež nam onomatopeično pomeni nekaj gladko mehkega, pa se izkaže, da je to bodikavi kraški cvet posebne, divje lepote, ki nikdar ne uvene.K Nekaj vrstic nižje pa je še rečeno: »V stari torkli je Do-ljakova razstavila veliko količino unikatnih izdelkov, ki gredo od lesenih vrčkov za cvetje (gladež in brin tu zamenjujeta sveže cvetje in dajeta ostri kontrast gladki obliki lesa), raznovrstnih lončkov, do poslikanih loparjev in krožnikov.« Naj pri priči postavim prej bo-dikavo in prišpičeno kot pa ono-matopoetično vprašanje: Je gospa Doljakova napolnila lesene vrčke s... (citiram iz SSKJ) »trna-tim plevelom«, ki raste tudi na Krasu, z rožnatimi (venečimi in trohljimi) cveti, ki se imenuje (navadni) gladež (latinsko Ono-nis spinosa, italijansko ondnide ali andnide), iz družine metuljnic (v to družino sodijo tudi žuka-br-nistra, nagnoj, robinija, grahor, grašica in raznovrstne detelje: šmarna, turška, medena, da omenim le splošno znane rastline) ali je svoje vazice okrasila z ametistasto možino (latinsko Eryngium amethystinum, italijansko eringe ali eringio ametis-tino) iz družine kobulnic (vanjo sodijo tudi Sokratova trobelika -cicuta, kumina, koporc, komarček, etc)? Gladež je zdravilna rastlina (diuretična in čistilna), raste po vsej Sloveniji od nižine do montanskega pasu, po suhih, obson-čnih krajih, ob poteh in njivah, v svetlih gozodovih in po travnikih. Ametistasta možina pa uspeva predvsem v krajih s toplejšim podnebjem, v Sloveniji na Primorskem, v notranjosti pa v okolici Ljubljane, v Soški dolini. Modrikaste barve. Razširjena je tudi na Balkanskem polotoku, na Navadni gladež ali ononis spinosa obalah Egejskega morja, v Italiji in na Siciliji. Ne uvene, rajši se posuši, oleseni in zbledi. Bojim se, da gre tudi pri umetnici lesa Bogomili Doljak prej za možino neslovečega imena kot za gladež, ki naj bi zvočno odseval zglajene in pološčene lesne površine. Skratka, bojim se, da gre za mali nesporazum, ki pa se ga da odpraviti, oziroma štrlečo neestetsko piko ali grčo umetfeljno popiliti. Konec koncev, če ji gladež ugaja bolj zaradi besedne pomenske podobnosti kot pa zavoljo lepote in značilnosti cvetke, možino pač zamenja z gladežem in ga odslej povabi na svoje prihodnje razstave. Če pa ji je resasto nazobčena možina všeč tako zelo, da se ji ne more in noče kratkomalo odreči, potem se mora... gladko odpovedati plevelu z zvenečim imenom. Jaz ji kajpak svetujem še tretjo, pesniško varianto. Naj omenjeno prizemno in steblasto trajnico z modrim socvetjem, ki sliši na ime možina, prekrsti v »gladež tržaške pesnice Irene Žerjal«, s pripombo v drobnem tisku, da se ji strokovno pravi možina, eryngium in eringio, in tako bo volk (mehke gladkosti lačen) sit in koza (botanična stroka) cela. Pa še mi, bralci in gledalci, kontent. Drugače se utegne zgoditi, da ji kakšna zafr-kantska dušica a la Jolka Milič lahko še zabrusi, kar so objestni Štajerci pred mnogimi leti zabrusili nekemu Janezu, ki je ves vzhičen občudoval njihove gore: O Janez, Janez, kako si bedak, hvališ Pohorje in gledaš Kozjak. Ona pa - lesna strokovnjakinja z umetniško žilico in rastlinska nevednica - gladi, mehča, božka in ljubkuje bodljikavo možačo, pardon možino, pravega gladeža pa ji je figo mar, ko da ga ni, ko da ne ve, da sploh obstaja. JOLKA MILIČ Oh razstavi 31 slovenskih grafikov v Vidmu Kultura utira pot tudi za drugo sodelovanje V Vidmu so včeraj ob prisotnosti velikega števila občinstva in najvidnejših političnih mož odprli razstavo grafik 31 slovenskih umetnikov. Razstava bo odprta do 18. marca. Dogodek, ki je po svoji naravi izrazito kulturen, je v tem trenutku zadobil tudi veliko politično težo, kot so poudarili tako predstavniki Dežele F-JK kot Republike Slovenije. Predsednik deželnega sveta Nemo Gonano je opozoril, da meje ne smejo postati pregrada med narodi in da kultura vedno zmaga, ker združuje umetnike, ki niso obsedeni z nacionalizmi. Saj izhajajo iz krajevnih stvarnosti, vedno pa iščejo tudi univerzalno raven. Omenil je tudi, kako je Dežela F-JK podpirala željo Slovenije po neodvisnosti. Razstavi nudi svoje prostore Centro Friulano Arti Plastiche, v imenu katerega je pozdravil predsednik Gabriele Renzulli, po njem se je oglasil tudi videmski župan Piero Zanfagnini, ki se je spomnil sodelovanja ob Intartu in podčrtal, da so institucije v tem smilsu vedno v zamudi. Republiko Slovenijo je predstavljal podpredsednik Ciril Zlobec, sicer humanist in književnik, ki je poudaril, kako kulturni stiki med Ljubljano in Vidmom segajo v leto 1959, ko se je rodila zamisel o trideželnem sodelovanju med F-JK, Slovenijo in Koroško. »V umetnosti različnost privlačuje,« je zaključil, »zato je logično, da prav kultura utira pot k sodelovanju.« Izrazil je tudi željo, da bi kulturno sodelovanje dopolnili še gospodarski in socialni stiki. Po seminarju v Miljah ob sodelovanju zgodovinarjev z obeh strani meje Istra - zanimiv raziskovalni prostor Miljska Občina je v sodelovanju z Društvom zgodovinarjev Primorske in Zgodovinskim inštitutom tržaške univerze priredila pred kratkim seminar na temo Istra in Beneška republika. Inštitucije, pravo in uprava. Srečanja so se udeležili zgodovinarji ter arhivisti z obeh strani meje, prireditelji so izrazili željo, da bi temu prvemu uspelemu srečanju sledili v bodoče letni strokovni seminarji, ki naj bi se odvijali izmenično v Kopru in Miljah. Poleg tega naj bi k tej pobudi v prihodnje pristopili tudi mednarodni preučevalci preteklosti Beneške republike. Istra je bila od 13. stol. vse do 19. stol. ozemlje Serenissime. Nekaj stoletij trajajoča prisotnost Beneške republike je zapustila dovolj vidno sled ne le v istrski arhitekturi in urbanistiki, temveč tudi v gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju istrskega ozemlja. Benetke so z Istro vzpostavile podoben odnos kot s tako imenovano »terrafermo«, s Furlanijo in Venetom. Po eni strani so s svojimi upravitelji in zastopniki nadzorovale javno življenje, po drugi pa dopuščale dokajšnjo avtonomijo. Beneške oblasti so spodbujale na primer naseljevanje Istre, istočasno pa so pospeševale družbeno stratifikacijo, zavedajoč se, da se lahko njihova oblast naslanja le na pripadnike višjih slojev, kot je dejal v svojem referatu Claudio Povolo. Dovolj stroga davčna politika, ki so jo Benečani izvajali na istrskih tleh, ni preprečila, da bi se v Istri ne razbohotilo tihotapstvo. V Istri so namreč delovale organizirane tolpe, ki so tihotapile sol in tobak, občasno pa tudi žitarice. Kot je naglasil Furio Bianco, je del istrskega prebivalstva dobil v tihotapstvu pomemben vir preživetja, zlasti v času neugodnih agrarnih konjunktur. Poleg tega je bila med istrskim agrarnim prebivalstvom globoko zakoreninjena filozofija davčnega utajevanja, ki so jo beneške oblasti strogo preganjale, toda nikoli dokončno iztrebile. Iz ostalih posegov je bilo razvidno, da so številna vprašanja tako s področja politične kot socialne zgodovine še vse premalo raziskana. Istrska preteklost je sicer že v 19. stol. pritegnila pozornost istrskih in tudi tržaških raziskovalcev. Toda pogostokrat je šlo le za osvetljevanje preteklosti v korist sočasnih političnih in nacionalnih potreb. Giuseppe Cuscito je ugotavljal, kako so italijanski zgodovinarji, ki so pisali zgodovino Istre v 19. stol. in tudi v prvi polovici našega stoletja, dokazovali itali-janskost istrskega območja. Poudarjali so patriotično poslanstvo Beneške republike in pomen njene civilizacije v Istri v primerjavi s slovansko prisotnostjo. Dokaj problematičen odnos do istrske preteklosti je opaziti tudi v slovenskem zgodovinopisju, ki se je dolga leta osredotočilo zlasti na proučevanje piranske preteklosti, zanemarilo pa je raziskovanje zgodovine ostalih obalnih mest. Sicer je v zadnjih letih tudi med slovenskimi zgodovinarji opaziti, kot je poudaril Salvator Žitko, nov pristop, ki obeta celovitejše obravnavanje zgodovinskega dogajanja na območju današnje slovenske Istre. Tudi zato, ker arhivi hranijo dovolj bogate in še neraziskane fonde. Darko Darovec je prisotnim posredoval pregled gradiva, ki ga hrani Pokrajinski arhiv v Kopru. Pierpaolo Dorsi pa je nakazal možnost preučitve ne-zajetnega, a zato nič manj pomembnega gradiva, ki ga hranijo tržaški arhivi. Istra se ponuja torej zgodovinarjem kot res zanimiv raziskovalni prostor, ki zahteva vsekakor celovit pristop, dosleden smernicam sodobnega zgodovinopisja. Tudi na zgodovinopisnem področju je potrebno premostiti sedanje državne meje in nekdanjo ideološko oziroma nacionalno preobremenjenost. MARTA VERGINELLA Sinoči v mestnem derbiju v 21. kolu košarkarske C lige Srečna zmaga Jadrana TKB Sinoči v košarkarski promocijski ligi na Tržaškem Pomemben uspeh cicibonašev sokolovci tokrat brez težav JADRAN TKB - LATTE CARSO 68:67 (32:36) JADRAN TKB: Crisma (0:2), Ober-dan 6, Čuk 9 (0:2), Pregare 13 (1:2), Starc 2 (2:2), Sosič, Pertot, Merlin 21 (2:2), Rauber 9, Smotlak 9 (5:7); trener Drvarič. SERVOLANA LATTE CARSO: Černe 4 (2:2), Tonut 18 (4:4), Monticolo 2, Crevatin, Laudano 12 (5:6), Menardi 9 (1:2), Blasina 10 (6:8), Zadeo, Trampuš 2, Guiducci 10 (0:1); trener: Brumen. SODNIKA: Tagliapietra in Trevisan iz Benetk. PM: Jadran 10:17, Latte Carso 18:23. PON: Monticolo (33), Smotlak (34). SON: Jadran 23, Latte Carso 21. TRI TOČKE: Merlin 5, Rauber 1; Tonut 2, Laudano 1. TRST — "Oj predpust ti čas presneti, da bi več ne prišel v drugo". Edinole Prešernova poezija nam lahko, vsaj za malenkost dvigne razpoloženje po gledanju tako mučne in objektivno slabe tekme, kot je bil sinočnji derbi med jadranovci in košarkarji Servolane. Naj povemo, da so jadranovci zmagali po zelo bledem igranju in da niti ni mogoče reči, da so zmagali po lastni zaslugi, ampak moramo že takoj ob začetku svojega komentarja naglasiti, da so jim zmago podarili gostje, saj so imeli na razpolago kar 26 sekund za izvedbo zadnjega napada, vendar je sirena oznanila konec srečanja, pred-no so prišli do meta. Verjetno je tako paradoksalen konec čisto dovolj za to, da si bralec, ki ni prisostvoval tekmi, ustvari vsaj bežno predstavo o tem, kaj je bila sinočnja tekma. Takoj tudi pristavimo, da je od samega začetka prevladala živčnost na obeh straneh, kar je povzročilo splošno nerazpoloženi e igralcev obeh moštev. Jadranovci so skoraj ves čas predvajali osebno obrambo, Latte Carso pa je po prvem polčasu prešel na consko obrambo 3-2. Edino, kar je bilo pozitivno, je bila vrnitev Starca, ki je prvič stopil na igrišče v 16. min., nasploh pa lahko rečemo, da so jadranovci ves čas bili v vlogi zasledovalca in da so prvič povedli šele v 5. minuti drugega polčasa pri stanju 42:41, in še to po zaslugi Merlina, ki je bil ob splošni zmedi edini, ki je v drugem polčasu nekajkrat zaporedoma in uspešno našel pot do koša. Zato se morajo za včerajšnjo zmago vsi Jadranovi košarkarji zahvaliti predvsem zaporedju trojk Merlina v drugem delu tekme in pa neverjetni naivnosti gostujočega play-makerja Cerneja, ki se je zadnjih 26 sekund obotavljal v napadalni polovici igrišča in ni dal svojemu moštvu niti možnosti, da bi poskusilo osvojiti tekmo. Dodajmo še, da bodo naši v prihodnjem kolu gostovali v Tržiču, kjer se bodo srečali z Italmonfalconejem, ki je poleg Mestrine edini slavil v Trstu. (Cancia) CICIBONA PLASTEREDILIZIA - AUTOSANDRA 84:70 (50:36) CICIBONA: B. Pertot 14 (1:3), Kovačič 11 (5:8), Jogan 13 (0:2), Cupin 35 (9:11), Semen 7 (1:2), Furlan 4 (2:4); trener: mari. PM: 18:30, SON: 20, PON: Jogan (38) in Furlan (40). TRI TOČKE: B. Pertot 1, Jogan 1. Na poti za obstanek je Cicibona opravila velik korak naprej, saj je osvojila dve novi točki na račun visoko uvrščenega Santosa Autosandre, kjer pa se je močno občutila odsotnost poškodovanega Tommasina, najboljšega strelca prvenstva. Kljub temu je Cicibona imela otežkočeno delo, ker so kar trije posamezniki (Maxi Pertot, Riki Simonič in Pavel Volk) pustili ekipo na cedilu. Brez obvestila se namreč niso predstavili na tekmo, tako da je trener Mari imel na razpolago le šest igralcev. Kakorkoli že so plavi zaigrali zelo odločno, povedli so za 9 točk že v 5. min. (16:7), prednost pa so do konca polčasa tudi povečali (48:31 v 18. min.), predvsem zaradi dobro izpeljanih napadov (Cupin 20, B. Pertot 11). V drugem delu so gostje povečali tempo igre, poskusili so več taktičnih variant v obrambi (1—3—1, pressing, "box&one"), Cicibonaši pa se niso predali. Obdržali so prednost desetih -dvanajstih točk in z razigranim Cupi-nom večkrat tudi povečali razliko, le v zaključnem delu je prišla na dan utrujenost in kljub temu da so zadnjo minuto naši igrali v štirih, ni bila zmaga več v dvomu. S prikazano igro so Marijevi fantje zadovoljili le občasno, pohvala pa jim gre zaradi velike volje do zmage. (V. Jogan) Tekmeca za obstanek iz Mester so nadigrale Borovke kot prerojene BOR TOMBOLINI DRINKS - CMC MESTRE 3:0 (15:0, 15:4, 15:8) BOR TOMBOLINI DRINKS: Maver (4 menjave + 4 točke), Ažman (3 + 5), Nacinovi (4 + 7), Fučka (3 + 4), Vitez (2+1), Traettino (1 + 7), Čok, Stoper, Grbec. TRST — S skoraj neverjetnim delnim izidom 20:0 so odbojkarice Bora Tombolini drinks že v začetku sinočnjega pomembnega srečanja za obstanek zatrle vsako upanje nasprotnic, da bi iz Trsta odšle z zmago, tako da so igralke iz Mester zapustile telovadnico šole Suvich s sklonjenimi glavami. Skoraj niso mogle verjeti, da so v eni odločilnih tekem za biti ali ne biti osvojile vsega skupaj 12 skromnih točk. Plave se dobro zavedajo, da pot do obstanka v ligi ostaja sila strma, a ker igrajo zdaj resnično kot prerojene, so se njihova upanja precej povečala, predvsem pa je pomembno, da je v Borovem taboru malodušje prepustilo mesto optimizmu in samozavesti. Tako enosmeren potek srečanja med ekipama, ki sta doslej dosegli enako število točk, ima preprosto razlago: borovkam je šlo prav vse od rok, tako da nasprotnice sploh niso prišle do izraza, zajela jih je živčnost in so s številnimi napakami še same pomagale kopati si lastno jamo. Plave so bile vse do 32. niza brezhibne, vse igralke so bile dobro razpoložene, vsaka je prispevala svoj delež k uspehu. Le v tretjem nizu so borovke nekoliko popustile na servisu in so se po vodstvu s 3:7 pustile dohiteti na 7:7, vendar so se tedaj znova zbrale in z odlično igro v bloku in protinapadu po hitrem postopku opravile s svojimi tekmicami. V ženski odbojkarski C-l ligi slogašice vse bolj krepijo možnosti v boju za napredovanje Koimpex premagal in dohitel Pandacolor KOIMPEK - PANDACOLOR 3:2 (15:3, 2:15, 15:10, 9:15, 15:13) KOIMPEX: Fabrizi (4 točke + 1 menjava), Garbini (1+0), Gregori (6 + 2), Grgič (5 + 0), Mijot (1+0), Pertot, Sosič (3 + 0), Starc, Skerk (7 + 7), Ukmar (13 + 9). Kam lahko merijo odbojkarice Koimpexa po sinočnjem prestižnem uspehu proti drugouvrščenemu Pandacolorju iz Sarmeole? Vprašanje je več kot na mestu. Pa ne le zato, ker so slogašice s to zmago sinočnjega nasprotnika tudi dohitele na začasnem vrstnem redu, ampak zlasti zaradi ugotovitve, da ni Pandacolor v resnici tudi nič boljši od slovenskih odbojkaric. »Po prvem delu smo obljubili, da ne bomo popustili in to obljubo zdaj tudi izpolnjujemo. Napredovanje? Bo sila težko, ne verjamem, da smo že pripravljeni, seveda pa bomo poskusili storiti vse, kar je v naših močeh«, je po tekmi dejal trener Koimpexa Peterlin. Sinočnje gostje so po fizičnih in nekaterih tehničnih karakteristikah res dokaj perspektivna šesterka, vendar pa v odbojki prevladujejo tudi drugi elementi in po taktični zrelosti, konceptu igre in izkušenosti so slogašice, čeprav za malo, sinoči vendarle prekosile mlado ekipo iz Veneta, ki po igri ni vedno upravičila tako visoke uvrstitve na lestvici. Precej lažje delo od pričakovanega so slogašice imele tudi v bloku, ker so nasprotnice napadale izključno po visokih podajah. Prva dva seta za gledalce res nista bila privlačna, poznavalci pa so lahko v prvem nizu občudovali odlične servise slogašic, a v drugem Pandacolorja, čeprav sta tudi negotova sprejema zdaj ene zdaj druge ekipe prispevala svoj ne majhen delež k tako naglemu in gladkemu razpletu. V tretjem setu je Pandacolor povedel z 1:5 in 3:7, a^ tedaj je Koimpex z v napadu razpoloženo Škerkovo, s servisoma Sosičeve in Garbinijeve in dvema blokoma Gregorijeve dosegel delni izid 11:1, pri rezultatu 14:8 pa je bil set tudi dejansko že odločen. V četrtem nizu so slogašice precej popustile in omogočile svojim nasprotnicam, da so nemoteno razvijale svoj močan protinapad. Po začetni izenačenosti (6:7) je Pandacolor visoko povedel (13:7) in zapoznela reakcija gostiteljic (dva dobra servisg Mijotove) je obrodila le dve točki. Kot je bilo pričakovati, je bil tie break izredno izenačen. Le dvakrat sta bili med ekipama več kot dve točki razlike, obakrat (pri 6:4 in 11:9) so mini vodstvo dosegle slogašice, a Pandacolor je povedel le pri 3:2 in 13:12, v zadnjih treh akcijah pa so bile gostiteljice mnogo bolj prisebne in so tako vknjižile svoj 11. par točk. (ak) Sinoči v moški odbojkarski C-l ligi Pričakovan poraz borovcev S. GIORGIO - BOR AGRIMPEX 3:0 (15:4, 15:7, 15:7) BOR AGRIMPEK: Stančič, Marega, Paganini, Rudes, Gombač, Furlanič, Ciliberto. Ni bilo mogoče pričakovati, da bo Bor Agrimpex na gostovanju v Chirignagu pri Mestrah zagrenil prvenstveno pot odličnemu San Giorgiu, ki se bori za 2. mesto na lestvici, torej za napredovanje. Že sam začetek je pokazal, da gostitelji niso pripravljeni prav nič podariti, saj so bili izredno motivirani in so držali prav vse niti igre v svojih rokah. Borovci so tekmo odigrali s kapetanom Stančičem v vlogi podajača, vsi ostali pa so bili na običajnih mestih, vendar doprinos Marege v napadu ni bil tak kot običajno, in sicer zaradi poškobne ramena. Največ preglavic so Tržačani imeli pri sprejemu servisa, tako da je bil napad dokaj predvidljiv in s tem lahek plen skoraj vedno dobro postavljenega bloka. Potem ko so si domačini hitro priborili serijo točk, se je prvi niz končal razmeroma hitro. Po izenačenem začetku je v 2. setu San Giorgio povedel z 11:2. Z dobrimi servisi in nekaterimi učinkovitimi protinapadi pa so gostje tako v tem kot tudi v zadnjem nizu izbojevali po 7 točk. Prav gotovo bi Tržačani z večjo zagrizenostjo in zaupanjem v lastne moči dosegli kaj več kot skromnih 18 točk, čeprav je na drugi strani mreže bila res odlična šesterka. SOKOL - LAVORATORI DEL PORTO 85:75 (41:26) . SOKOL: Terčon 8 (0:1), Klanjšček 11 (4:5), Busan, Velussi 4, Gruden, Cahari-ja 13 (1:2), Dolhar 1 (1:2), Sedmak 11 (3:6), Ušaj 23 (1:2), Starc 14 (2:7). TRI TOČKE: Ušaj 6, Klanjšček 1; PON: nihče. Sokolovi košarkarji so nov par točk vknjižili povsem brez težav, saj jim nasprotnik resnično ni bil dorasel, vrh tega pa so igrali tudi dobro. Ekipa La-voratori del Porto je z raznimi menjavami sistemov obrambe skušala zajeziti premoč gostiteljev, ki pa so vedno zlahka našli pot do koša. Še dve minuti pred koncem je Sokol vodil s skoraj dvajsetimi točkami prednosti (82:61), nazadnje je popustil, če bi na plin pritisnil do konca, pa bi verjetno lahko zmagal s prednostjo 30 točk. Ušaj je z odličnim odstotkom v metu dosegel kar šest trojk. (N.P.) NA GORIŠKEM EDERA - DOM 96:81 (38:39) DOM: Gruzovin 2, Ambrosi 5, Košuta 22, Pečanac 26, Bric 2, Battello 7, Jarc 17, Primožič, Kocjančič, Semolič. SON: Dom 35, Edera 32. ON: Bric (32), Gruzovin (37), Košuta (39) in Semolič (40). TRI TOČKE: Košuta 1, Pečanac 1. Želja, ki smo jo izrazili v napovedi, da bi Dom prikazal privlačno in zanimivo igro, se je le delno uresničila. Kljub izrednemu prvemu polčasu, ki je obetal lepo zmago, so belo-rdeči zapustili igrišče poraženi, čeprav ima ta poraz drugačen priokus. Ekipa je namreč po dolgem času pokazala določeno živahnost in zagrizenost, ki ni obrodila zaželenih sadov zaradi izčrpanosti igralcev v drugem polčasu in neizkušenosti mlajših. Srečanje je bilo v začetku v rokah domovcev, ki so z dobro obrambo in hitrim napadom večkrat spravili nasprotnike v težave. Zasluga za to gre Battellu in Pačanacu, ki je bil prava gonilna sila ekipe (17 točk v prvih 20 minutah). V 9. min. je Dom vodil za šest točk, nakar so ga domačini z boljšo igro dohiteli. V nadaljevanju so Devetakovim varovancem popolnoma pošle moči. Obramba ni delovala, pa tudi napad je bil slab. To je povzročilo hudo napetost, ki je dosegla svoj višek v 32. min. z izključitvijo Brica. Kljub temu ne-vzornemu dogodku so se naši lepo izkazali. (A.F.) MOŠKA D LIGA BRAVIMARKET - KONTOVEL 101:82 Messaggeru pokal prvakov ATENE — Letošnji zmagovalec odbojkarskega pokala prvakov je Mes-saggero iz Ravenne. V finalni tekmi je Messaggero s 3:0 (15:4, 15:9, 15:5) premagal pirejski 01ympiakos. V finalu za 3. mesto je CSKA Moskva s 3:1 (7:15, 15:4, 15:13, 17:16) odpravil Cannes. Splitski Jadran prvak TRST Pokal prvakov v vaterpolu bo letos krasil vitrino splitskega Jadrana, ki je v sinočnjem povratnem finalnem srečanju v Trstu z 11:8 (4:1, 2:2, 2:2, 3:3) premagal Rari Nantes Šavona. V prvi tekmi je Savona slavila z 12:10. Na srečanju v Trstu se je zbralo 2.500 gledalcev, več kot polovica pa jih je s tremi ladjami prišla iz Splita. V boju za obstanek v ženski odbojkarski C-2 ligi Pomemben uspeh Kmečke banke proti neposrednemu tekmecu KMEČKA BANKA - PERONI 3:0 (15:9, 15:3, 15:6) KMEČKA BANKA GORICA: Zavadlal, Vižintin, Scozzi-ero, Braini, Krašček, Sošol, Peterin. V zelo pomembni tekmi za obstanek v ligi so igralke združene ekipe Kmečka banka prepričljivo premagale neposrednega tekmeca iz Tržiča, s katerim so do pred tem kolom delile zadnje mesto. Varovanke trenerja Geja so igrale izredno samozavestno. Zmedlo jih ni niti začetno vodstvo Peronija s 3:0. Z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo so se dokopale do servisa in nato z dobro in hitro igro ob mreži nadigrale nasprotnice. Še lažje jim je šlo v naslednjih dveh nizih, ko so se otresle začetne razumljive treme. Če bodo predstavnice združene ekipe tudi v preostalih kolih igrale tako kot tokrat, se glede obstanka v ligi resnično nimajo bati. (K.M.) PALL. PORDENONE - SOKOL INDULES 3:2 (15:8, 10:15, 15:17, 15:13, 15:13) SOKOL INDULES: Pertot, Vidali, Marucelli, T. in L. Masten, Brumat, Visentin, Drasič, Ciocchi, Legiša. V zelo izenačeni tekmi, ki je trajala kar dve uri, so naše odbojkarice izgubile le po tie-breaku. Zanje sta bila usodna predvsem sprejem, pa tudi slabo ali prešibko serviranje. Sokolovke so v 1. setu povsem popustile, medtem ko so v 2. igrale kot prerojene, še zlasti se je izkazala Brumatova z ostrimi servisi. V 3. nizu so gostiteljice povedle kar z 8:0 m nato s 14:6. Sledil je neverjeten preobrat v korist naših, ki so osvojile niz in povedle v setih z 2:1. Tudi v 4. setu so domačinke povedle kar s 11:5, sledila je reakcija naših, ki pa niso zmogle več kot »trinajastice«. V zadnjem in odločilnem nizu so tesno slavile gostiteljice. Omenimo, da so naše bile v okrnjeni postavi in da je bil zaradi bolezni odsoten tudi trener de VValderstein. (VIP) V moški D ligi vse ostrejši dvoboj za napredovanje med slovenskima šesterkama Soča Sobema ujela slogaše na tretjem mestu CORNO - SOČA SOBEMA 2:3 (15:4, 15:11, 5:15, 3:15, 12:15) SOČA SOBEMA: I. in Š. Cotič, M. in I. Tomšič, Čaudek, Klede, Černič, Muscao, Bat-tisti, Pellegrin, Pahor. Na težkem gostovanju v Rodeanu je Soča Sobema po mučnem tie-breaku zasluženo osvojila nov par točk. Sočani so začeli precej nezbrano in tako prepustili nasprotniku vajeti igre. Gostitelji so to izkoristili in z agresivnejšim napadom prepustili našim le štiri točke. V drugem setu so bili sovodenjski fantje nekoliko bolj agresivni in so nasprotnike spravili v hude težave: povedli so namreč z 8:1, nakar se je pri naših nekaj zataknilo in domačini so se nevarno približali (10:9). Igra je bila v končnici vseskozi izenačena, a v ključnih trenutkih so bile našim napake v sprejemu usodne. Tako je ekipa iz Rodeana povedla z 2:0. Obe postavi sta tretji niz začeli precej agresivno, a igra je bila izenačena (2:4, 4:6). Naši so zatem z nekaterimi učinkovitimi bloki in uspešnejšim napadom onemogočili igro domačinov. V četrtem nizu so sočani zaigrali tako kot znajo in z neustavljivim napadom visoko povedli (1:6 in 2:12). Nasprotnik je popustil in o končnem rezultatu je odločal tie-break. » Sočani so povedli z 0:3. Domača ekipa je nato reagirala in izenačila na 5:5. Naši so zopet pritisnili in povedli s 6:9. Gostitelji so izkoristili nekaj neodločnosti in sami prešli v vodstvo (12:11), vendar so v razburljivem koncu naši bili prisebnejši in odločnejši ter so brez večjih težav prišli do končne zmage. (Poldo) FIUME VENETO - SLOGA 3:2 (15:11, 11:15, 9:15, 15:8, 15:13) ŠLOGA: Božič, Kerpan, David in Marko Kralj, Maver, Pahor, Riolino, Sgubin, Štrajn. Fiume Veneto si je tokrat drugič zapored privoščil ekipo z vrha lestvice, saj je v prejšnjem kolu premagal drugouvrščeni San Giorgio, včeraj pa je bila njegova žrtev Sloga. Bo Frost, ki je trenutno na solidni sredini lestvice, je zdaj v absolutnem vzponu, saj igra po novoletnem premore vse bolje. Skratka, neprava ekipa v tem trenutku za Slogo, ki je tudi v tem tednu imela nekaj težav s postavo. Riolino je sicer okreval, vendar je na tekmo prišel brez treninga, še vedno pa sta bila odsotna Cisolla in Jercog. V prvem setu naši fantje niso dobro igrali, povsem drugače pa je bilo v drugem in tretjem, ko so domačo ekipo z zrelo igro popolnoma zasenčili. Ključ tekme je bil verjetno v začetku četrtega seta. Slogaši so zgrešili štiri zaporedne servise, trenutek zmede v naši še-sterki so izkoristili domačini, ki so si opomogli, uredili svoje vrste in stanje v setih izenačili. V tie-breaku je že kazalo na ugoden razplet, saj je bilo ob menjavi igrišča stanje 8:5 za Slogo, vendar je nekaj naivnih napak naših fantov pripeljalo Bo Frost do vodstva, ki ga je potem obdržal do konca tekme. (INKA) MOŠKA C-2 LIGA CREMCAFFE' - VALPRAPOR IMSA 0:3 (6:15, 11:15, 10:15) VALPRAPOR IMSA: A. in M. Feri, Berza-cola, Buzzinelli, Lutman, Koršič, Superga, Pe-tejan, Paoletti, Florenin, Palin. Valpraporovci so se Tržičanom pošteno oddolžili za poraz iz prvega dela sezone, čeprav niso igrali najbolje. Zlasti v drugem irt tretjem nizu so se nekoliko prilagodili igri nasprotnikov, ki so bili v okrnjeni postavi, brez centra Bridarolija, a standardni podajač Ro-vere je stopil na parket le v 3. nizu. Glavno sinočnje orožje Valprapora Imsa je bil skorajda nezgrešljiv blok. V tem elementu so se Goričani resnično razigrali in povsem onesposobili močna tolkača Cremcaffeja Relata in Ostromanna. Z blokom so dosegli skupno 15 točk in menjav. To je bil že četrti zaporedni uspeh Valprapora Imsa s 3:0. (Zip) PETRIS TOLMEČ - OLVMPIA CDR 3:1 Tako včeraj na Tržaškem 1. moška divizija: Zaule - Sloga 3:0 (15:9, 15:12, 17:15). 1. ženska divizija: Koimpex - Kontovel 3:1. Deklice: Bor Friulexport B - Cus Trst 3:0 (15:2, 15:8, 15:7); Zaule - Bor Friulexport A 0:3 (3:15, 0:15, 1:15). Naročnina: za .Italijo mesečna 23.000 Lir - Predna-ročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo; iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski M. dnevnik nedelja, 1. marca 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Na ženskem slalomu za svetovni pokal na Norveškem V današnji uvodni dirki v formuli ena Zmaga Schneideijevi, Malova peta NARVIK (Norveška) — Na ženskem slalomu za svetovni pokal, ki je bil včeraj na Norveškem, je prvo mesto osvojila veteranka belega cirkusa, skoraj 28 let stara Vreni Schneider. Solidno je smučala Slovenka Nataša Bokal, ki je z nekaj več kot sekundo zaostanka pristala na 5. mestu, njena rojakinja Veronika Šarec pa je bila enajsta. Najboljša med Italijankami je bila Lara Magoni (10. mesto). Vrstni red slaloma: 1. Schneider (Švi.) 1’36"01; 2. VViberg (Šve.): 1'36"21; 3. Kronberger (Av.) 1'36"53; 4. Fernan-dez Ochoa (Šp.) l,37,'04i 5. Bokal (Slo.) 1'37"07; 6. Andersson (Šve.) 1'37"21; 7. Strobl (Av.) 1'37"36; 8. Maierhofer (Av.) 1'37"54; 9. Zingre (Švi.) 1'37"69; 10. Magoni (It.) 1'37"74; 11. Šarec (Slo.) 1'37"98; 12. Berge (Nor.) 1'38"29; 13. Von Griinigen (Svi.) 1'39'TO; 14. Neu-' enschvvander ((Svi.) 1’39"26: 15. Auer (Av.) 1'39' 36: 16. Maier (Av.) 1'39"57. Skupni vrstni red za svetovni pokal: 1. Kronberger (Av.) 899 točk; 2. Schneider (Švi.) 851; 3. Merle (Fr.)_764; 4. Ginther (Av.) 746; 5. VViberg (Šve.) 669; 6. Seizinger (Nem.) 665; 7. Com-pagnoni (It.) 590; 8. Fernandez Ochoa ?Šp.) 530; 9. VVachter (Av.) 509; 10. Vogt (Nem.) 505. Skupni vrstni red slaloma za SP: 1. Schneider (Švi.) 460; 2. Fernandez Ochoa (Šp.) 366; 3. VViberg (Šve.) 365; 4. Kronberger (Av.) 326; 5. Coberger (N. Zel.) 301; 15. Magoni (It.) 126; 18. Com-pagnoni (It.) 120. Odpovedali moški smuk SHIZUKUISHI (Japonska) — Dež in megla sta jo zagodla organizatorjem tekme v moškem smuku za svetovni pokal na Japonskem. Žirija je kar trikrat odložila start, kar pa ni nič pomagalo, saj se vremenske razmere niso izboljšale. Pravijo, da bodo tekmo nadoknadili v Severni Ameriki, kjer se bo svetovni pokal nadaljeval po japonski etapi. Zaradi odložitve je še najbolj negodoval Švicar Franz Heinzer, ki bi si lahko že včeraj zagotovil končno zmago v smuku, pa tudi 19 tisoč dolarjev nagrade, ki so jih Japonci namenili zmagovalcu. Danes je v Shizukuishiju predvidena tekma v superveleslalomu. Urška Hrovat svetovna mladinska prvakinja MARIBOR Svetovna mladinska prvakinja v slalomu je Slovenka Urška Hrovat, ki je zmagala v času 1'17"03. Hrovatova je prehitela Pascalovo (Fr., 1'17"75) ter Roso (Kan., 1'17"77). Suhadolčeva je bila 11., Pretnarjeva 11. in Korenova 16. Franci Petek sedmi LAHTI - Na tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih v Lahtiju je zmagal Finen Nieminen, soliden sedmi pa je bil predstavnik Slovenije Franci Petek. Vrstni red: 1. Nieminen (Fin.) 234,9 (91,5 + 90,0); 2. Vettori (Av.) 223,2 (87,0 + 90,0); 3. Kasai (Jap.) 221,5 (86,0 + 89,0); 4. Hollwarth (Av.) 218,6 (88,5 + 85,0); 5. Parma (ČSFR) 214,2 (85,0 + 87,0); 6. Laakkonen (Fin.) 212,7 (85,0 + 84,5); 7. Petek (Slo.) 208,9 (84,5 + 84,5); 8. Zuend (Švi.) 208,7 (84,5 + 85); 9. Felder (Av.) 208,1 (82,5 + 86,0); 10. Harada (Jap.) 206,2 (83,5 + 86,0). Skupni vrstni red za SP: 1. Rat-hmayr (Av.) 183; 2. Nieminen (Fin.) 162; 3. Felder (Av.) 156; 4. Zuend (Švi.) 127; 5. Vettori (AvJ 105; 6. Martinsson (Šve.) 96; 7. Jez (CSFR) in Hollvvarth (Av.) 95; 11. Petek (Slo.) 63. Vrstni red v pokalu narodov: 1. Avstrija 785 točk; 2. Finska 317; 3. Švica 227; 4. Češkoslovaška 222; 5. Švedska 183; 6. Slovenija 130. Ždanovu trofeja Pantalica SIRACUSA Na 18. izvedbi kolesarske dirke za trofejo Pantalica je zmagal Rus Dimitri Ždanov, ki je 191 km prevozil v 5.7'30" s poprečno hitrostjo 31,340 km na uro. Sledijo: 2.- Co-lage (It.) po 40"; 3. Manin (Fr.) 45"; 4. Lodge (VB) 55"; 5. Puttini (Švi.) 55". Veliko je bilo odstopov: startalo je 162 kolesarjev, do cilja pa jih je prišlo samo 52. Med tistimi, ki so odstopili, so bili tudi Bugno, Fondriest, Chiap-pucci, Argentin in Fignon. Pescosolido izločil Carattija SCOTTSDALE (ZDA) — V četrtfinalu teniškega turnirja v Scottsdaleju je Italijan Pescosolido s 6:1, 7:6 premagal rojaka Carattija. Mansell ali Senna? KVALAMI — Nigel Mansell in Ayr-ton Senna drug ob drugem: tak je startni vrstni red današnje uvodne dirke nove sezone v formuli ena. Kaže torej, da se od lanskega leta ni nič spremenilo: isti avtomobili, isti protagonisti. Nova je le proga, 4.260 m dolgo obnovljeno dirkališče v Kyalamiju, ki ga bodo morali ponoviti 72-krat z začetkom ob 13. uri. Najboljši čas je torej dosegel Mansell, ki je tudi zadnji zmagal v Kyala-miju, leta 1985. Nasploh pa je bil Mansell najhitrejši na vseh vožnjah, uradnih in neuradnih, ki so jih opravili od črtrtka sem. Precej se je namučil Senna. Bil je vajen opraviti svoj krog, ko na dirkališču ni bilo skoraj nikogar. Po umiku Pirellija iz formule ena pa ima Good-year monopol in ne nudi več kvalifikacijskih pnevmatik. Tako je na progi skorajda »avtocestni promet« in nevarnost je veliko večja. V drugi vrsti bosta teamska tovariša Mansella in Senne, Berger ter Patrese, ki je imel težave z »aktivnimi« obesami in je bil dalj časa ustavljen v boxu. Kaže, da teh obes ne bodo uporabili na dirki, dokler se ne bodo izkazale bolj zanesljive. šele peti je bil Ferrarijev pilot Aleši, še slabše se je godilo Čapelliju, ki je le s težavo obvladoval vozilo. Kljub temu je bil inž. Lombardi optimist. Dejal je, da je iz dneva v dan opazen napredek. Krožili so tudi s polnim rezervoarjem, vendar niso imeli primer- jave, kako je z ostalimi v istih pogojih. Startni vrstni red: Prva vrsta: Mansell (VB, williams renault) 1'15"486 (poprečna hitrost 203,211), Senna (Braz., mclaren honda) 116"227; 2. vrsta: Berger (Av., mclaren honda) T16"672, Patrese (It., williams renault); 1T6"989; 3. vrsta: Aleši (Fr., ferrari) 1T7"208, Schumacher (Nem., benetton ford) 1'17"635; 4. vrsta: Wen-dlinger (Av., march ilmor) 1T8T15; Brundle (VB, benetton ford) 1T8"327; 5. vrsta: Capelli (It., ferrari) 1T8"387, De Cesaris (It., tyrrell ilmor) 1T8"544; 6. vrsta: Flerbert (VB, lotus ford) 1'18"626, Grouillard (Fr., tyrrell ford) T18"749; 7. vrsta: Comas (Fr., ligier renault) 1T9"200, Boutsen (Bel. ligier renault) 1’19"296; 8. vrsta: Targuini (It., fondmetal ford) 119"305, Suzuki (Jap., footvvork mugen-honda) 1'19"532; 9. vrsta: Alboreto (It., footvvork mugen-honda) 1T9"571, Katayama (Jap., ven-turi lamborghini) 1'19"621; 10. vrsta: Morbidelli (It., minardi lamborghini) T19"636, Fittipaldi (Jap., minardi lamborghini) 1T9"641; 11. vrsta: Hakkinen (Fin., lotus ford) 1'19"672, Gachot (Fr., venturi lamborghini) 1'20"039; 12. vrsta: Gugelmin (Braz., jordan yamaha) 1’20"120, Lehto (Fin., dallara ferrari) 1'20"126; 13. vrsta: Martini (It., dallara ferrari) 1'20"203, Van De Poele (Bel., brabham judd) 1'20"488. Niso se uvrstili: Belmondo (Fr., march ilmor) 1'20"580; Chiesa (Svi., fondmetal ford) 1'21"209; Modena (It., jordan yamaha) 1'21"494; Amati (It., brabham judd) 1'24”405. Danes v 22. kolu italijanske nogometne C lige Danes v Trstu v italijanski košarkarski A-l ligi proti Rangerju iz Vareseja Možnost za Triestino Za Triestino bo danes v nogometni C ligi verjetno zadnja priložnost, da se spet vključi v boj za napredovanje. Njena naloga v Vicenzi pa bo vse prej kot lahka, saj bo igrala proti ekipi, ki zaseda 3. mesto na lestvici in ki je na lastnem terenu še nepremagana. Poleg tega bodo Tržačani nastopili še brez izključenih Ceroneja in Cassa-ra. DANAŠNJI SPORED (15.00): Casale - Monza; Chievo - Spezia; Como -Massese; Palazzolo - Arezzo; Pavia -Empoli; Siena - Baracca; Spal - Carpi; Vicenza - TRIESTINA. LESTVICA: Spal 27; Empoli in Monza 26; Vicenza 25; Como 24; Palazzolo, Chievo in TRIESTINA 22; Arezzo in Casale 21; Spezia in Massese 20; Baracca in Siena 18; Pro Šesto in Carpi 17; Pavia in Alessandria 16. V A ligi pričakovanje za derbi Lazio - Roma V 23. kolu italijanske nogometne A lige bo v središču pozornosti mestni derbi v Rimu med Laziom in Romo, ki je bil vedno zelo »vroč«. Vodilni Milan igra doma z Atalanto, drugouvrščeni Juventus pa v Turinu z Genoo. Obe ekipi sta sicer favorita, tako Ata-lanta kot Genoa pa bi lahko tudi presenetila. DANAŠNJI SPORED (15.00); Caglia-ri - Verona; Cremonese - Bari; Fioren- tina - Inter; Foggia - Torino; Juventus - Genoa; Lazio - Roma; Milan - Ata-lanta; Napoli - Ascoli; Sampdoria -Parma. LESTVICA: Milan 36; Juventus 32; Napoli in Parma 28; Torino 27; Inter 25; Sampdoria 24; Lazio, Genoa in Ata-lanta 23; Roma 22; Fiorentina 21; Foggia 20; Verona 16; Bari in Cagliari 14; Cremonese 11; Ascoli 9. Udinese doma Po zamenjavi trenerja Scoglia bo Udinese danes v 25. kolu B lige igral doma proti Casertani, ki je sama z 19 točkami na dnu lestvice. Videmčani so zato nesporni favoriti. DANAŠNJI SPORED (15.00): Ancona - Taranto; Bologna - Cesena; Brescia - Messina; Cosenza - Modena; Lec-ce - Palermo; Padova - Lucchese; Pescara - Piša; Picenza - Venezia; Reggia-na - Avellino; UDINESE - Casertana. LESTVICA: Ancona 30; Brescia 29; Pescara, UDINESE in Reggiana 28; Piša 26; Cesena, Bologna in Cosenza 25 itd. Turnir v Viareggiu VIAREGGIO — V polfinalu mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu so dosegli naslednja izida: Fiorentina - Milan 3:0; Roma - Torino 3:1 po enajstmetrovkah. V nogometnem prvenstvu »under 18« Velika smola Prosečanov MUGGESANA - PRIMORJE 0:0 PRIMORJE: Concina, Prasselli, Pahor, Savi, Natalicchio, Škabar, Križman, G eri, A. Spadoni, Sardoč, Franza (F. Spadoni). Muggesana je našim nezasluženo odvzela točko. Kljub pustnemu razpoloženju so rdeče-rumeni proti močnim Miljčanom igrali presenetljivo dobro in vseskozi napadali. Žal pa so imeli tokrat, kot sicer že večkrat, izredno smolo. Trikrat so zadeli prečko (s Prassellijem, Škabarjem in Gerijem) in dvakrat vratnico (s Franzo in Pahorjem). Vendar to ni bilo vse: odlično predstavo so kronali z golom, ki pa ga sodnik ni videl, ker se je žoga skozi obvestili ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK ob zamejskem prvenstvu 15. marca organizira avtobusni izlet v Sappado. Vpisovanje v telovadnici v Dolini v četrtek, 5. in v petek, 6. marca od 19.30 do 20.30. SK BRDINA vpisuje za tekmo tržaškega prvenstva (veleslalom), ki bo 8. marca v Sappadi. Obvezne so izkaznice FISI. Telefonirati na št. 212859 ali 299573. luknjo v mreži zakotalila iz vrat. Protesti seveda niso zalegli. Omembe vreden je predvsem nastop Sardoča, ne moremo pa mimo sodnika, ki je očitno zamenjal igralce za pustne šeme, a igrišče za alegorični voz. (Dimitrij) S. ANDREA - BREG 4:1 (1:0) STRELEC za Breg: Mauri. BREG: Gregori, Luisa, Buzzi, Mauri, Bandi, Sancin, Laurica, Švab, Rocchetti, Strain (Kariš), Reja (Ota). Pustno vzdušje je slabo vplivalo na Brežane, ki so zasluženo izgubili proti povprečnemu nasprotniku. Modri so igrali nekoncentrirano, površno in premalo borbeno, predvsem v prvem polčasu. Zatem jih je zajela tudi živčnost, tako da so zgrešili tudi enostavne podaje. Nasprotnik je igral bolj racionalno, čeprav ni bil zelo nevaren. V 2. polčasu so imeli Brežani terensko premoč, a domačini so kmalu podvojili iz 11-metrovke. Mauri je takoj zatem po lepi podaji Buzzija zmanjšal zaostanek. Deset minut pred koncem tekme je površni sodnik zaradi' medsebojnega obračunavanja izključil po enega igralca iz vsake ekipe (pri Bregu je to bil Rocchetti). V zadnjih 5 minutah, ko so bili vsi naši v napadu, so domačini z dvema hitrima protinapadoma dosegli še dva zadetka. Upsajmo, da bodo v soboto, ko bo pust že mimo, igrali bolje in odločneje. (E.B.) Tržaški Stefanel v vlogi fVorita Tržaški Stefanel bo danes doma v italijanski košarkrski A-l ligi igral zelo pomembno tekmo proti Rangerju iz Vareseja, ki ima le dve točki manj od Stefanela in tudi zato utegne biti dokaj nevaren. V tržaško postavo se je končno vrnil tudi Cantarello, ki bi moral dati svoj dragoceni doprinos predvsem pod košema. Po hudem spodrsljaju v nedeljo v Bologni proti Knorru se torej danes Stefanelu ponuja lepa priložnost, da vnovči novi točki v boju za »play-off«. DANAŠNJI SPORED (18.30): Phono-la - Knorr; Messaggero - Scvolini; Benetton - Robe di Kappa; Baker - Gla-xo; Philips - Ticino; STEFANEL - Ran-ger; Clear - Trapani; Filanto - Fernet Branca. LESTVICA: Knorr Bologna, Benetton Treviso, Philips Milan in Scavolini Pesaro 34; Messaggero Rim, Clear Cantu in Phonola Caserta 26; Robe di Kappa Turin 24; STEFANEL TRST 22; Ranger Varese, Glaxo Verona in Baker Livorno 20; Fernet Branca Pavia 14; Ticino Siena in Pall. Trapani 12; Filanto Forli 10. Rex v Bologni Videmski Rex, ki lahko upa samo v čudež, da bi se izognil izpadu, bo danes gostoval v Bologni, kjer se bo spoprijel z ekipo Mangiaebevi, ki prav tako Videmčani krvavo potrebuje točke. V včerajšnjem anticipiranem srečanju je Marr Rimini v gosteh premagal Billy iz Desia s 86:78 (36:34). Glavni junak tekme je bil igralec Marra My-ers, ki je dal kar 32 točk, medtem ko je med gostitelji največ točk dosegel Američan Caldwell (18). DANAŠNJI SPORED (18.30): Panasonic - Sidis; B. Sardegna - Napoli; Lotus - Kleenex; Cercom - Breeze; Telemarke! - Scaini; Majestic - Turboair; Mangiaebevi - REX. LESTVICA: Panasonic Reggio Ca-labria in Lotus Motnecatini 36; Klee-nex Pistoia 28; Turboair Fabriano, Breeze Milan in Marr Rimini 26; Scaini Benetke 24; Majestic Firence, Sidis Reggio Emilia, Billy Desio in Napoli 22; B. Sardegna Sassari 20; Mangiaebevi Bologna, Cercom Ferrara in Telemarke! Brescia 16; REX VIDEM 12. Romeo Sacchetti zapušča aktivnost VARESE — Romeo Sacchetti, kapetan Rangerja iz Vareseja, zapušča košarkarsko aktivnost po 19 letih igranja na zelo kakovostni ravni. Rojen leta 1953 (visok 197 cm, bek-krilo), je Sacchetti v prvenstvu odigral 567 tekem, in sicer v Astiju, Bologni, Turinu in Vareseju. Imel je tudi 135 nastopov z državno reprezentanco. Sacchetti je bil eden najboljših italijanskih igralcev zadnjih 15 let. V košarkarskem prvenstvu 1. moške divizije Poletu derbi s Prosekom PROSEK - POLET 58:87 (27:36) PROSEK: Ban 19 (4:5), Pertot 3, Bogateč, Rupel (0:2), Gregori 1 (1:2), Peri-ni 4 (0:2), A. Emili 10 (2:2), L. Emili 7 (1:2), nabergoj 2 (0:1), Gruden 11 (1:5); trener: Lukša. POLET: Granier 19 (5:5), Krevatin 4, Kerpan 8 (0:2), Malalan 17 (2:2), Vremec 14 (0:3), Skerlavaj 20 (3:5), Baitz 2, Pisani 3 (1:4), Gregori 2 (2:2); trener: Tavčar. TRI TOČKE: Ban 1, Pertot 1; Granier 4, Vremec 2, Malalan 1, Škerlavaj 1. Prvi slovenski derbi moške košarkr-ske divizije se je končal z zasluženo zmago poletovcev. Po izenačenem začetku so Openci predvsem z uspešno obrambo mož-moža onemogočili organizirano igro domačinov. V drugem polčasu so Prosečani nepričakovano popustili, tako da je bil visok poraz neizbežen. Od posameznikov bi od gostiteljev omenili Valterja Bana in Aleksa Grudna, medtem ko so vsi poletovci uspešno opravili svojo nalogo, ob upravičenem zadovoljstvu trenerja Sergija Tavčarja. Naj omenimo tudi, daos poletovci še nepremagani v tem prvenstvu. (A.V.) DEČKI LEGA NAZIONALE - CICIBONA 31:90 (9:50) CICIBONA: Jagodic 15 (0:1), Caser 6, Košuta 6 (0:2), Štokelj 12 (2:6), Omari 2, Velinsky 11 (1:2), Umek 9 (1:6), Ber-tocchi 15 (1:2), Starc 15 (1:2), Gergic; trener: Corbatti. TRI TOČKE: Jagodic 1. Proti zadnjeuvrščeni ekipi prvenstva je Cicibona dosegla precej lahko zmago. Tekma pa je bila koristna, ker so se lahko vsi igralci izkazali. V prihodnjem kolu čaka naše odločilna tekma s Servolano. (D.J.) MINIBASKET TURNIR »ZINI COSTRUZIONI« POLET - DARDI 14:87 POLET: Fonda 2, Brundula 2, Hrovatin, Šibelja, Taučer, Bogateč, Gregori 2, Guštin 1, V. Špacapan, T. Špacapan 7; trener: Vremec. Proti zares močni ekipi Dardija so poletovci, ki so igrali v okrnjeni postavi visoko izgubili. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Tomaža Špacapana, ki se je šele pred kratkim začel ukvarjati z minibasketom in je že pokazal lep napredek. domači šport DANES NEDELJA, 1. MARCA 1992 KOLESARSTVO TROFEJA ZSŠDI 12.40 start v Lonjerju. SMUČANJE ZIMSKE ŠPORTNE IGRE 9.30 start na Zoncolanu. NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 15jOO v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana -Juventina. 1. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku: Vesna - Riviera; 15.00 v Villanovi: Villanova - Primorje; 15.00 v Tolmeču: Tolmezzo - Zarja. 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Ronchisu: Ronchis - Breg; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Villesse; 15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax - Primorec; 15.00 v Trebčah: Gaja - Isonzo S. Pier; 15.00 v Koprivnem: Capriva - Kras. 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Tržiču: Romana - Mladost. NARAŠČAJNIKI 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventi-na - San Sergio. ZAČETNIKI 12.00 v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana -Zarja Adriaimpex; 11.30 pri Briščkih, »Er-vatti«: Portuale - Primorje. KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Trstu, »Suvich«: Scoglietto -Breg. NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, Elizejske poljane: Stella Azzurra - Bor Indules. ODBOJKA ŽENSKA D LIGA 11.00 v Trstu, »1. maj«: Bor Friulexport - San Leonardo. 2. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Dolini: Breg Union Beton - Pre-venire. DEKLICE 9.30 v Nabrežini: Sokol - Ricreatori; 9.30 na Opčinah: Koimpex - S. Andrea. NARAŠČAJNICE 11.00 na Opčinah: Sloga - Virtus TS. JUTRI PONEDELJEK, 2. MARCA 1992 KOŠARKA DRŽAVNI MLADINCI 19.30 pri Briščkih, »Ervatti«: Jadran Farco - Petrarca Padova. DEŽELNI MLADINCI 20.15 v Trstu, Ul. Zugnano: Autosandra - Kontovel; 19.30 v Trstu, »1. maj«: Bor radenska B - Libertas.