Farsa v Ženevi
JUTRA
Cena 1 Din
Let© v. OCIU štev 210
Maribor. četrtek 17 seotembra 1931
mBrnsmrnsmsismrnasa
«naj* r*zun nedelje in praznikov vsak dan obl6.uri |	^Urfopa	i	Uredništvo	in	upravas	Maribor, Aleksandrova cesta št.13
Ričun pri pofilnsm i«k, lav. v Ljubljani št. 11.40$	I	>	OglMl po tarlfu
•li^metačno. preje-nan v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din I Uredn- 2440 Uprava 2455 j 0g|Me ,
i sprajama tudi oglasni ojJddlek 0Jutr»" V Ljubljani, Prašernova ulica it. 4
Seioel — zaveznik Hefmwehra
'lednarodni šahovski turnir na Bledu
KAJ JE ISKAL PRED MESECEM DNI NA TIROLSKEM IN KAJ SE JE RAZGOVARJAL Z RAZCESARICO ŽITO.
mirne duše lahko imenujemo vče j nemškega zunanjega mi-. Curtiusa, ki se je v evropskem Društva narodov zopet samolast-vL za tutor.a narodnih manjšin Pri razpravi o onem delu po-glavnega tajništva Društva narodi se nanaša na manjšinsko vpra-je kot prvi govornik oglasil dr. in povdarjal. da je sicer Društvo Audov mnogo storilo za izvrševanje Ahsinske zaščite, da pa bo v bodoče j e°a storiti še mnogo več, da se nemo-Jjo izvrševanje manjšinske zaščite^ v j. ‘nem obsegu zagotovi. To e po Cur-sUsQvem mnenju potrebno »z ozirom na ^ pravice manjšin, na garancijske r .v®ztiosti Društva narodov in na mo-n n' Položaj, v katerem živijo manjšine Sebn0 v Evropi.«
Depot In da so te besede pad'e iz ust sh>I>nika. kake države, ki je narodnim anjšinam v polnem obsegu dala njihove ^avice, bi ploskali tudi mi. Ako pa vidi-d°’ da oskrunja mamšinsko vprašanje, s. 0skrunja »svete pravice manjšin« za-°>nik države, kjer umirajo narodne ^rti tisoči in desettisoči lužiških Srbov, ^r, n,maj° niti ene šole v svojem jeziku ^ ?er jim je odvzela skoro sleherna dr? * da go:e svoj jezik; zastopnik tiM?Ve’ ^jer se P°l-S^e manjšine kakor tQ(j v Italiji bore za najprimitivnejše na-njA m jezikovne pravice — potem se človeku jeze stisniti pest. To tem
S&Vi
DUNAJ, 17. sept. Šele sedaj prihajajo polagoma na dan vse neprijetne notranje in zunanje podrobnosti heitn-vvehrovskega puča. Kakor se zatrjuje v socialno-demokratičnili krogih, ni dvoma, da so v Pfrimerjev ptič zapleteni poleg vojaških dostojanstveni kov tudi visoki politiki. Posebno sc imenuje dr. Seipel, ki je igral v zadnjem času zelo dvomljivo politično
vlogo. Približno pred mesecem dni se je bil sešel na Tirolskem s Steid-lerjem, Pfrimerjem in z drugimi voditelji Heimv/ehra. Znano pa je poleg tega, da je dr. Seipel obiskal tudi raz cesarico Žito v Steenocerzeelu. Potemtakem je končni smoter puča še nejasen, kajti aretiranci trdijo, da niso imeli nobenega drugega namena, kakor spremeniti režim in sistem.
Mir sa n e da ©repružiti
VELIK GOVOR NAŠEGA ODPOSLANCA V ŽENEVI.
j’ ako vemo, da je taisti dr. Curtius imenom Avstrie, kjer
umi-
,l!ži naši koroški Slovenci enako kakor Srbi polacoma narcdne smr,i. čavUjtT1°’ ^ai pravi poročilo, izdano ne-585°? 0 Položaiu narodnihsmanišin na Sip j*neh od Kongresa narodnih nrni-Ven v Ženevi, o položaju koroških Slo-g0sl evI Ko ugotovi brezupni položaj ju-biia°Venske manjšine v Ita'i'i, ki e izgu-ih v VSe šole, vsa društva, vse časopise USm..e zadruge in ki jo potom sodišč ne-ftiejai en° Presan aio, ker hoče Italija v s;0v 1 sv«e države uničiti sleherno sled jje. nsbe kulture, pravi poročevalec da-
Tud'
vens, 1 na Koroškem hoče:o iztrebiti slo-bosbux .turo, samo z drugimi sredstvi, tto ,a^° za trajno onemogočiti ku'tur-^ftieV Je Slovencev, uničiti vse ku'-ki gospodarske in politične ustanove, sil jn Sl Uh Slovenci ustvarili iz lastnih Vvzdržali tl|di po plebiscitu Res je, in politične stranke Wa ^eati’ tudi smeio širiti tiskovine, i %em °Vensh' manjšini grozi pogin na n ihovl svojstveni kulturi
vodr\° et* življensko sposobnost! % jjjl desetletnice plebiscita je kote j^ziko 1 g*avar izrecno povdaril: h vsi ?„Va? mešanem ozemlju se mora-ns^iČnr»a-Jt' v izenačeni ku'turi!« Za in* °ia .lzVedbo »izenačene kulture« in^tiva ?roahi »Heimatbund«, ko ega Oh klav«6 za VSe činitelje merodajna v^Pfioea0 PozS5n°st posveča temu, da intPIIa^asaa, nar°dnozavedne Slovence. Zato za zavednega
ŽENEVA, 17. sept. V. prvi juristični komisiji Društva narodov je imel vče raj govor kot prvi delegat zastopnik Jugoslavije minister n. r. Velimir Ma-žuranič. Govoril je o priključenju Bri-andovega in Kelloggovega pakta sta tutom Društva narodov. Primerjal je rečeni pakt z zvezdo, ki je zablestela na mednarodnem nebu. Kakor mnoge svetle zvezde pa ima tudi ta svoje mračne spremljevalce. Pozabiti ne smemo, je dejal govornik, da so razne države podpisale pakt s pridržki. To so njegove sence. Zato predlaga govornik, da se začno med posameznimi državami izmenjavati juristi, ki bodo premostili sedanje rezerve. Navzlic vsem rezervam pa sta Briandov in Kellog^ov pakt ter pakt Društva narodov dva temeljna kamna evrop-
skega in svetovnega miru. Mir bo prišel in ga ni mogoče preprečiti. To niso danes več utvare, marveč logični sklepi in posledice dejanskih razmer. •
ŽENEVA, 17, sept. V političnem odboru Društva narodov se je včeraj razpravljalo o manjšinskem vprašanju. Govoril je nemški zunanji minister Curtius, ki pa ni ničesar predlagal. Rumunski minister Chica je dal izjavo v imenu Rurnunije, Jugoslavije, Poljske in Češkoslovaške, da imenovane države ne pristajajo na nobeno razširjenje manjšinskih zaščit. Kanadski delegat je pripomnil, da obstoji manjšinsko vprašanje tudi v Kanadi in je zahteval, da se osnuje komisija, ki bo dajala zadevne nasvete.
Pred
\o konferenco
STALIŠČE JUGOSLAVIJE. — BALKAN MORA DELATI SOLIDARNO
IN V MEDSEBOJNEM SPORAZUMU.
BEOGRAD. 17. sept. Te dni se je vršila tukaj skupščina jugoslovanske nacionalne skupine za balkansko kon feienco. Zborovanju je predsedoval Velibor Jovanovič. Ideologijo gibanja za sporazum balkanskih narodov je obrazložil dr. Živko Tooalovič. Gibanje temelji po njegovih nazorih na dveh premisah in potrebah. Prva izhaja iz zgodovine in njene nujnosti, druga se naslanja na zemljepisni položaj. Svoboda balkanskih narodov, ki so jo ti narodi odkupili za dragocene žrtve, je dejal govornik, še ni poool-nonia zagotovliena Balkan se bo mogel ubraniti in odoleti pohlepu velikih evropskih držav samo tedaj, čc bo solidaren in sporazumen. Ta sporazum
Slovenca ni mesta ne v upravi ne v šoli. Glavni del kulturne izenaČbe pa vrši šoja. Že pred vojno so Slovenci odklanjali utra kvistične šole kot vzgojno manjvredne in iz naci onalnih razlogov. Po plebiscitu pa se 'e ta šola razvila v odkrito raznarodovalno ustanovo, iz šo’e skušajo izriniti žndme ostanke slovenskega pouka in so začeli že tudi krčiti verski pouk v materinščini. Sedanja kriza v gospodarstvu daje odločilnim krOgom tudi priliko, da odstranjajo slovenski element z rodne grude. Mesto da bi Slovence gospodarsko podprli, so uvedli sistematično na-selievcnje Nemcev na slovenskem ozemlju s posebnimi nalogami. Zdelo se je, da
pa je treba učvrstiti s pogodbami, ki izključujejo nevarnost vojne. Balkanske države bi se morale v teh paktih obvezati, da bodo vsako vojno nevar nost odvrnile s skupnim nastopom. Dr. Cv. Gregorič je obravnaval gospodarsko plat problema in je povdur .ial^ ekonomsko strukturo balkanskih držav, ki kliče po čim tesnejšem skup nem delu. Prva stopnja do konkretnih uspehov v tej smeri naj bi bila balkanska carinski unija.
»NAUTILUS« SE VRAČA.
PARIZ, 17. sept. Iz Osla javljajo, da se je Wilkinsova podmornica te dni zasidrala v pristanišču Harstalu.
V sredo se je na Bledu igralo samo do 14. popoldne, nakar so se šahovski mojstri odpel ali v Ljubljano, kjer igrajo v četrtek. Do navedenega časa so bili nastopni rezultati:
Spielmann in Tartakower sta remizirala.
Bogoljubov .ie proti Flohru dobil.
Stoltz in Astaloš sta igrala težko partijo, ki je bila ob 14. uri prekinjena.
Kostid je izgubil proti Vidmarju.
Aljehin in Colle sta ob 14. uri prekinila igro. Aljehin bo nasprotnika premagal.
Maroczy je z Niemcovičem remiziral ob 13.30.
Kashdan in Pirc sta igrala zavozlane igro, ki je bila ob 14. prekinjena.
Stanje po XVIII. kolu je sledeče:
Aljehin 14 (1), Kashdan 10 in pol (1), Bogo jubov 10 in pol, Vidmar 10, Niem-covič 9 in pol, Spielmann 9, Flohr, Ma-roczy vsak 8 in pol, Stoltz 8 (1), Kostid 8, Astaloš 7 in pol (1), Tartakosver 7, Colle 6 in pol (1), Pirc 5 in pol (1).
V sredo zvečer ob 17. 45 so se šahovski mojstri pripeljali v odprtem avtobusu v Ljubljano. Nastanili so se v hotelu »Union«. Zvečer je bil njim na čast v Kazini pozdravni večer, ki sta se ga udeležba tudi angleški novinar Tinsley, za-s:opnik londonskih »Times« in šahovski reporter Pičak iz Prage.
Danes ob 10. predpoldne se je začelo v ljubljanski kazinski dvorani XIX. kolo mednarodnega šahovskega turnirja. Igralo se bo predpoldne in popoldne.
LJUBLJANA, 17. sept. Danes se Je začelo v prostorih tukajšnje kazine 19. kolo blejskega šahovskega turnirja. Bogoljubov in Spielmann sta bila dopoldne v izenačeni igri. Neodločena je tudi partija Flohr-Kashdan, takisto igra Pirc-Maroczy. Pirc ima nekoliko boljše šanse od svojega nasprotnika. Najzanimivejša pa je partija Niemcovič-Aliehiti. Prvi je brez n ude izgubljen. Igra Colle-Kostič poteka ugodno za slednjega. Igra Vid-mar-Stoltz je Šele v otvoritvenem noložaju. Tartakotver in Astaloš sta ob uri, ko to poročamo, v ravnotežju
EDISON VEDNO SLABŠI.
NEWYORK, 17. septembra. Kakor poročalo iz Nev/ Yerseya, se zdravstveno stanje izumitelja Edisona stalno slabša. Včerajšnji zdravniški bulleti.n pravi, da gre z negovim zdravjem rapidno navzdol. Njegova okolica je pripravljena na najhujše.
MI KLAS ZOPET KANDIDIRA.
DUNAJ, 17. sept. Zvezni predsednik Miklas je sprejel kandidaturo za avstrijskega državnega predsednika. — Volitve bodo 18. oktobra.
bodo poga anja o kulturni avtonomiji spremenila prilike. Toda pogajanja so se izjalovi a v hipu, ko je nemška večina spoznala, da bi potom avtonomije ne dosegla cilja.
V istem poročilu 'e opisan tudi položaj gradiščanskih Hrvatov. Oba poročila sta napravila globok utis, tudi na zastopnike nemških manjšin.
Ako k temu še kratko dodamo, da je v založbi Aschendorffsche VerLgshu,'.:-handlung v Mtinstru izšla nedavno obširna publikacija znanega nemškega znan stvenika v Lipskem, Hugona Grotha, o Kočevju, kjer je pisatelj sam več tednov proučeval prilike in bazira svoje podatke
na dokumente in objektivna opazovanja, ter da pisec ugotavlja, da žive Kočevci politično in nacijonalno popolnoma samostojno in mirno življenje in ne prihajajo v nikake konilikte s Slovenci, smo menda dovolj jasno označili prilike, v kakoršnih žive slovenske narodne manjšine v državah nemškega naroda in v kak šr.ih prilikah žive nemške manjšine v drugih, z'asti v naši državi. Dovolj jasno pa je potem tudi za vsakogar, da je Cur-tiusovo blebetanje v Ženevi o zaščiti narodnih manjšin ostudna farsa in da mu lahko mirne duše zakličemo:	pometaj
pred svojim pragom, napravi v .svoji državi redi
Mariborski in dnevni drobii
Odlikovanja.
Danes ob 10. dopoldne so bila izročena odlikovanja, in sicer red sv. Save V. r. (naslednjim zaslužnim šolnikom: Matiji P e r g e r j u, šol. upravitelju iz Sv. Jurja v Slov. goricah, Franju Cepetu, šol. upravitelju iz Kamnice, Vekoslavu F r o-mu, šol. upravitelju iz Spodnje sv. Kungote, Šprajcu Albinu, šol. upravitelju iz zgornje Sv. Kungote, šolski upraviteljici iz Selnice ob Dravi Franji K o-nečnikovi in učiteljici od Sv. Barbare v Slov. goricah Katinki Švajger. Ob 11. so bili odlikovani šoiniki iz Maribora in sicer: šol. upravitelj Alt Aleksander, šol. upr. Ko>žu h Mirko, šol. upr. Lukman Ivan, šol. upr. Grčar Viktor, šol. upraviteljica Juvančič Olga, Medved Justina, šol. upraviteljica iz Krčevine pa šolski upravitelj Cvetko Fran in učiteljica Meščvek Ana. Odlikovancem je izročil odlikovanja v svoji pisarni g. srezki šolski nadzornik Ivan Tomažič, nadzornik za šolstvo v Mariboru na levem bregu Drave.
Podražitev tobaka.
Uprava drž. monopolov je zvišala cene za tobak in cigaretam kakor sledi: moravski tobak, ki je doslej veljal 300 Din, velja odslej 325 Din, zetski 275 Din (doslej 250), tobak za pipe 100 Din (doslej 80 Din). Cigarete so se podražile: Morava od 300 na 350 Din, Zeta od 250 na 300 Din, Sava od 150 na 175 Din. Cigarete v zavitkih po 20 kosov stanejo: Morava Din 7.50 namestu dosedanjih Din 6, Zeta Din 6 namestu dosedanjih Din 5. Sto cigaret kvalitete Sava bo stalo poslej 17.50 Din (doslej Din 15.—).
Smrtna kosa.
V Gradcu je umrla včeraj Josipina Velej, vdova po strojevodji, stara 64, ki io bodo danes popoldne prepeljali v Maribor in v soboto pokopali na Pobrežju.
Trg v sredo, 16. septembra.
V sredo so kmetje pripeljali na trg 5 vez krompirja in čebule, kumare, zeljnatih glav in drugega sočivja, 2 voza lesene in lončene robe, 26 voz sadja, 8 voz sena, 16 voz otave in 21 voz slame. Na trg je prišlo 400 kosov perutnine. Cene so v splošnem ostale nizke, tako pri mesu kakor perutnini, padle pa so zelenjavi in sadju. Krompir se je prodajal po 1.25 do 1.50 Din kg, paradižniki po 1.50 do 2. Din, zeljnate glave po 0.50 do 2.— Din, paprika po 0.05 do 0.15 Din, kumar-ce po 0.20, cvetača po 0.50 do 3.— Din kos. Čebula je bila po 3 do 5 Din kg, jabolka po 3 do 5 Din, slive in češplje po 2 do 4 Din, hruške po 2 do 6 Din, grozdje po 3 do 6 Din, breskve povprečno po. 4 do 5 Din kg. Pocenilo se je tudi cvetje. Seno se je prodajalo po 85 do 90 Din, o-tava po. 65 do 75 Din, slama pa po 55 do 60 Din za 100 kg.
Zlata poroka.
Štefan Koren, kletarski delavec, rodom iz Gornje Polskave in njegova žena Ana, roj. Postružnik sta te dni odhajala v Mariboru zlato poroko. Zlatoporočenca sta še čila in'zdrava. Še na mnogo skupnih let!
Beogradska vinska in sadna razstava.
Legitimacije za polovično vožnjo k beograjski vinski in sadni razstavi, ki bo 19., 20. in 21. septembra v Beogradu, se dobe pri Vinarskem društvu za dravsko banovino v Mariboru, Gregorčičeva ul. št. 6.
Vpis v trgovinski register.
V trgovinski register je vpisana Doln:e lendavska hranilnica, d. d. v Dolnji Lendavi. Delniška glavnica zavoda znaša 1 milijon Din ter je razdeljena na 2500 delnic.
Gradbeno gibanje
Ana Reiser sme zgraditi avtomobilsko garažo v Gregorčičevi ul. 12. Maninger Ana sme pozidati enonadstropno stavbo j “>mšičevl.ul- 26, Schweiger Marija je dobila dovoljenje za zgradbo stanovanjske hiše v Fochovi ul. 23. Ivan in Marijana Zielma smeta zgraditi hiše v Dalmatinski 10. Pleteršek Marija zgradi stanovanjsko hišo v Delavski ul. 30, Peter Peraunik pa v Delavski ul. 32. G.’ Šarec je dobil dovoljenje za preureditev kavarniških prostorov na Aleksandrovi c. 36.
Mariborska mestna elektrarna prizida in nadzida svoje skladiščne prostore v Frančiškanski ul. 8L
Pučisti se zgrinjajo.
Danes dopoldne je pribežalo čez državno mejo v Maribor zopet 6 heim-\vehrovskih pučistov. Mislimo, da je teh gostov sedaj že dovolj.
Krušne cene.
Odposlanstvo mariborskih pekov se je vrnilo iz Beograda in pravi, da se je ministrstvo za trgovino pri določanju enotnih krušnih cen za vso državo oziralo predvsem na razmere v državni prestolnici, ni pa vzelo v ozir razmer v Dravski banovini, ki ima zaradi oddaljenosti naše žitnice večje stroške s prevozom moke. Ministrstvo za trgovino je pekovski deputaciji obljubilo, da bo proučilo posebne razmere v Slovenji in uredilo cenik kakor odgovarja dejanskim* razmeram. Na to bo pa treba še nekaj časa počakati.
Velikanski naval pri prodaji
cenenega mesa.
Pri mestni klavnici Ob brodu seje danes dopoldne vršila prodaja cenenega mesa po 5 Din kg. Že v zgodnjih jutranjih urah se je nabrala pri stojnici več stoglava množica, ki je čakala v verigi, kakor ob času vojne, da pride na vrsto. Ljudje so prišli že davno pred 7. uro zjutraj, čeprav se je začela prodaja šele ob pol osmih. Količina mesa je bila kmalu razprodana, prodata pa je nudila žalostno socialno sliko današnje bede manj premožnih slojev v našem mestu in njegovih predmestjih. Umestno bi bilo, če bi mestna občina priredila takšno proda:o cenenega mesa po večkrat, mogoče vsaj dvakrat tedensko. S tem bo zelo vstregla veliki množini revnejšega prebivalstva. Popravila na mariborskem magistratu. Mariborsko magistralno poslopje ježe deli časa v popravilu. Predelujejo ga od zunaj in znotraj. Izdana je naredba, da se odslej stolnice ne bodo več smele postavljati pod oboke prehoda na Rotovški trg. Prodajalke bedo morale odnašati stojnice domov ali pa jih bodo morale shranjevati drug'e.
Redka lovska sreča.
10. tm. je g. Josip Hittel, brodar pri Št. Lovrencu ob Pohorju ustrelil krasnega ribjiga orla (Pandeon haliaetus), kteri meri z odprtimi krili 1.72 m. Domovina te ptice, ktero je pri nas redkokdaj videti, je Črno morje in trate doline Donave. Ptič bo razstavljen nagačen v delavnici Jos. Ziringerja v Strossrrr^rjevi ulici št. 6. —
Zima se bliža.
14. t. m. je bilo videti na poljih pri Rogozi 6 divjih gosi, kar znači, da bo letos zgodnja zima.
Stavbna dovoljenja.
Mariborski mestni svet je izdal naslednja stavbna dovoljenja: Franju Majer za zgradbo enonadstropne vile v Vilharjevi ulici, Fr. Schoperju za gradnjo visokopritlične hiše v Aljaževi ulici, Hildi Žitnik in Jos. Heinzu za gradnjo enonadstropne hiše v Gregorčičevi ulici. Dovoljena je preureditev prostorov v Koroški uti. št. 1 v poslovne lokale.
Cene slivam.
Centralni odbor za sadje razglaša, da so se cene slivam nekoliko popravile. V Brčkem kupujejo slive sedaj po 2 Din kg. Ta cena gre na račun boljše kakovosti.
Izvoz sadja v septembru.
Po podatkih centralnega odbora za sadje je znašal izvoz našega prevoznega sadja od 1. do 13. t. m preko Maribora 3 vagone na Dunaj, 1> vagon na Češkoslovaško in 7 vagonov v Nemčijo. —
S svinjskega sejma.
Na svinjski sejem 11. septembra t. L so pripeljali 375 svinj. Cene so jim bile: za mlade prašiče od 5 do 6 tednov 50 do 80 Din za kos, za 7 do 9 tednov stare 90 do 100 Din, za 3 do 4 mesece po 150 do 200 Din, za 5 do 7 mesecev 300 do 400 Din, za 8 do 10 mesecev po 420 do 500 Din, za 1 leto stare 600 do 900 Din. Kg žive teže svinjskega mesa se je prodajal po 8 do 9 Din, kg mrtve teže pa po 10 do 12.50 Din.
Orkester Kraljeve garde iz Beograda v Mariboru.
Kakor smo že poročali, priredi orkester 80 godbenikov Kraljeve garde iz Beograda v začetku oktobra velik koncert v dvorani Union. Opozarjamo na ta redek umetniški dogodek;
Brezplačen premog za sokolske telovad-1
nice.
Finančni minister je v sporazumu s prosvetnim ministrom podpisal pravilnik o brezplačni dobavi premoga iz državnih premogovnikov za Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Premog je namenjen kurjavi sokolskih telovadnic.
Zasebni in avtonomni nameščenci.
Pripravljalni odbor društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru sklicuje za soboto, 26. t. m. ustanovni občni zbor v mali dvorani Nar. doma
II. n. Namen novega društva je, združiti v sporazumnem delu zasebne in avtonomne nameščence moškega in ženskega spola v stanovsko organizacijo, ki bo stala nad strankami in političnimi vplivi.
Godbeno društvo Lira v Mariboru,
pričenja svojo novo sezono v pouku naraščaja in godbenikov. Kapelnik g. Alojzij Polič, ki se je iz Strosmajerjeve preselil v Koroščevo ulico 43, bo ob sredah in sobotah od 14. do 18. ure poučeval deklice in dečke v igranju na klavir in go-slih v najetem lokalu v Narodnem domu, ob torkih in petkih pa ob urah v svojem stanovanju. Starši, ki žele dati izvežbati svoje otroke v glasbi, so vabljeni, da jih privedejo čimprej k vpisovanju ali pa v Narodni dom, kjer izvedo za lokal pri hišnici. Učenci so lahko v godbi začetniki ali pa taki, ki so že več ali manj napredovali. Honorar bo zmeren, za dober uspeh se jamči.
Znižane vozne cene za brezposelne delavce.
1. oktobra stopi v veljavo nov pravilnik o znižani vožnji za brezposelne delavce. Delavci, ki potujejo, imajo po tem pravilniku pravico do polovične vožnje v
III. razredu in tudi v III. razredu na la-dijah, ki so v državni lasti. Ugodnost u-živa.o pa le tedaj, če potujejo v svrho iskanja dela, odnosno nastopa službe. Potrebna izkazila bodo izdajale borze za delo, njih podružnice in ekspoziture, kjer pa teh ni, jih bodo izstavljale občine in glavarstva. Delavci bodo morali imeti s seboj delavsko legitimacijo in fotografijo.
Mohorko priznava dalje.
Z zvezi s svojimi zadnjimi razkritji je morilec Mohorko priznal, da je prejel samokres, s katerim je bil strelja! na Fingušta, od posestnika Šumandla v Limbušu. Šumandl ga je bil tudi posvetil v kupčijske tajne Fingušta, ki je bil tisti dan, ko je padel morilcu v roke, imel dobre poslovne uspehe. Na podlagi tega je bil Šumandl, ki je bil že svojčas aretiran, ker ;e prikrival, kje se nahaja Mohorko, zopet odveden v policijske zapore. Zaslišuj ga okrožno sodišče. Če je dati zad nj:m Mohorkovim izjavam kaj vere, bo pokazala bližnja prihodnost.
Nezgode.
V sredo dopoldne je padla poldrugo-letna Ivanka Punčoh na Pobrežju v škaf vroče vode. Opekla se je na levi strani života. Isti dan je nosil 15 letni posestnikov sin Jože Božnik iz Sv. Kungote opeko na krov. Na lestvi mu je spodrsnilo in je padel na tla. Dobil je težke poškodbe na levi ključnici. Oba ponesrečenca so oddali v mariborsko bolnišnico.
Slabost je napadla
v sredo dopoldne na Slomškovem trgu 52!etno Ivano Črnologiar, stanujočo na Pobrežju št. 3. Obležala je v nezavesti in so jo prepeljali v bolnišnico.
Radi hazardiranja
je bil sinoči krog 20. aretiran delavec Ivan Sch. Prijavil ga je njegov igralski tovariš F. J., ki trdi, da mu je Sch. z nepravilno igro v 15 minutah odigral 45 Din.
Kratek stik
so povzročili včeraj pop. v Dravski utici otroci, ki so vrgli palico na električno žico, napeljano čez ulico v gostilno Planinc. Električno podjetje ima nekaj škode.
Z drevesa je padel.
Nad 601etni posestnik Andrej P. iz Čretnika pri Poljčanah je imel te dni ne-sre^?n ,c*an‘ kajkrat je obiral sadje s svojih in drugih dreves pa se mu do tega časa ni nič hudega pripetilo. To pot pa, ko je obiral breskve v domačem sadovnjaku, je nenadoma izgubil ravnotežje. Priletel je na tla in to tako nesrečno, da si je natri nogo v stegnu. Nnhaa se v domači zdravniški oskrbi ter bo priklenjen za več dni na posteljo.
Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo zato, da često očistim0 temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja sve-dočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« 8®' čica se dobi v vseh lekarnah, drogerij in špecerijskih trgovinah.
Strašna nesreča pod cirkularko.
Zena studenčnega mojstra Alojzi'# Smkovič je davi okrog 9. izpred cirku-larne žage, ki je žagala drva na Kralja Petra cesti v Studencih, pobirala drva. Pri tem je prišla z glavo preblizu cirku-larke, ki jo je zagrabila in ji glavo strašno razmesarila. Tudi lobanja je prebita. Nesrečno ženo, ki je stara komaj 24 let' so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo.
Karamboli.
Davi okrog 9. sta vozila pekovska va* jenca Franc Šprah in Al. Vrečič po Pr®‘ povedanih ulicah. Prvi je privozil po u8* ci Ob jarku proti Vetrinjski, drugi pa P° Vetrinjski proti Grajskemu trgu. Na voglu obeh ulic sta trčila in padla. Špraho* ho ko'o je dobilo nekaj poškodb, drug8 nesreče ni bilo. — Sinoči okrog 20. Pa sta trčila s svojimi vozili šoferja Božj Gorjak in Ferdo Božič. Prvi je privoz« po Masarykovi ulici proti Teznu, drugi pa iz dr. Vrstovškove ulice. Na križih sta s polno brzino zadeia drug v druge»3 in sta oba avta poškodovana. Oba dolžujeta krivde drug drugega. GoflJ; trdi, da Božič ni dajal znakov in da ie. vozil prehitro, Božič trdi nasprotno. priče izpovedujejo zelo različno Gorja15 pravi, da ima 20.000, Božič pa, da 6000 Din škode.
Tatvine.	,
Posestniku Cirilu Brezniku iz Sp- ^ je včeraj iz veže hiše št. 12 na Aleksan* drovi cesti izginilo kolo znamke »Ba‘ ster«. — Polkovnik v p. Vladimir Vrbo* vac je včeraj okrog poldneva kuP°va| sadje na Glavnem trgu in je pri tem Pr stojnici pozabil svoj dežnik. Ko se -ifl vrnil par minut kasneje zopet k vo«uj dežnika ni bilo nikjer več. — Šoferju Pr električnem podjetju Štefanu Beribak« iz njegovega stanovanja v Frančiškan5® ul, 8 nekdo iz nezaklenjene omare °“" nesel svileno žensko bluzo in sv#11® ženske nogavice.
Četrtek	Četrtek
H Svengali l{
Z novimi misterioznimf eksperta*«"0 Velika	kavarna	■
Iv. Heričgo ml., Maribor, Koroška c. ^
izdeluje glinaste peči, štedilnike ter spfe' jema v to svrho spadajoča dela iil P0* pravila po najnižji ceni.
Obiščete Palais de Danse! Izvrsten spored!!
TK »Triglav«	,
priredi	dne 20. 9. vrtno veselico s P^eS°j
pri »Lovskemi domu«. Začetek ob 14-11 vstop prost. Zanimiv spored.
Kegljišče pri Senici,	*
Tattenbachova 5 zaradi popolne preU ditve	nekaj dni zaprto.	^
Poslano
K vprašanju narodnega gledališč3.
Podpisani sem uvidel, da sem v sv ^ člankih, kakor sta bila objavljena . »Slovencu« od 19. 7. 1931 in v »Večer ku« od 18. 7. 1931 pod gornjim naslov ^ glede g. dr. Pavla Strmška v Marl žal zašel v osebnosti. Nikakor nainLvr'e odrekam gosp. dr. Strmšku str? sposobnosti in pravice za gledalisK tiko in vem, da se njegova tozaj0, izvajanja v Mariboru splošno uP0„,rrIli^3 kajti o umetniški izobrazbi dr-nikakor ni mogoče dvomiti.	^vaV'
katerega sem odgovarjal, sem spreprjjal’ mačil napačno. Sedaj sem se P ^j^z* da je pisan v najboljšem namenu niet11 mariborsko gledališče, kakor z umetniško osobje.	Pn
PAVEL RASBER^* član mariborskega nar* *
Domače vesti
Otvoritev avtobusne proge Maribor-Št. Ilj- državna meja
Mestni avtobusni promet v Mariboru vori dne 19. t. m. avtobusno progo "rnbor - Št. Ilj - državna meja začasno kih Srec*a*1, sobotab, nedeljah in prazni-
Odhod iz gl. trga 7.30 in 12.15 oziroma kolodvora 7.35 in 12.20 z dohodom Ilj - državna meja ob 8.20 in 13.05. n^°d iz Št. lija - državna meja ob J Jn 14.30, prihod v Maribor gl. trg 0 ' in 15.20.
Na navedeni progi obstoji avtobus na %ah Košaki, Pesnica, Jelenče, Cirk-^a> Strihovec in na kolodvoru v Št. liju. Vozna cena Maribor - Št. Ilj - državna
Drf f -Za osebc>	—’ za vsa druga
l^ajališča pa na bazi Din 0.80 za 1 ki-
Ob zgoraj navedenih dneh odpadejo “sedanje vožnje na progi Maribor - Pes-'Ca> medtem ko za ostale dneve t. j. v ndeljek, torek, četrtek in petek ostane ,oseda;ni vozni red še v veljavi. Avto-^ ima dopoldne zvezo z avstrijsko vtobusno progo v smeri Gradec in Rad-fc&na. __
Groidfe kot zdravilo
REDILNE IN SHUJŠEVALNE KURE.
A
Uremijalna trgovska nadalje-valna šola v Mariboru
Šolsko leto 1931-32.
. ^Disovanje v vse razrede se vrši a jj/Jek 1. oktobra od 8. do 10. ure v pri' delovnem kabinetu drž. trgovske aka> jpije na Zrinjskega trgu št. 1 I., vrata •>'.31, ponavljalni in sprejemni izpiti pa '^ 3. oktobra.
^vpisovanju naj prinese vsak učenec ^učenka rojstni list, zadnje šolsko iz r’cevalo, po dve izpolnjeni redovnici in J?trdil0 o plačani delni šolnini v znesku 'n 150.—. Rodovnice in potrdila se do->.ev v tajništvu trgovskega gremija, Jur-‘c®va ul. 8.
v I. razred se sprejemajo brez izpita . perici, ki so z dobrim uspehom dovršili j SaJ 2 razreda srednje ali meščanske š 1^.' V II. razred se lahko vpišejo vsi oni,
• m. S° dovršili s povoljnim uspehom naij-
• “ni 3 razrede srednje ali meščanske šo-
‘e- Krln- 5---------:________j.....
Kdor pa ima manje nego dva razreda tvf . e ali meščanske šole, se mora brez Sojno podvreči sprejemnemu izpitu za v I. razred, odh te^	opozarjamo, da smatra
o°r trgovske nad. šole kot upravičene °bisk te šole le one učence, katerih VgsPodarji so upravičeni imeti trgovske tence in so tudi vpisani pri trgovskem
I Dimnikarski ometalni okraji.
ra' oktobra t. 1. stopi v veljavo ao\ sfee tev mesta Maribora v 3 dimnikar-cijj 0rnetalne okoliše. Od navedenega ]a e Naprej bosta v vsakem okolišu sme-m0jimetati vključno ona 2 dimnikarska koli* ’ katerima se ie dodelil dotični o-taijp in sicer: V I. dimnikarskem ome-okraju: Martin Ertl in Marija i °’ v II. dimnikarskem ometalnetn v j,:U: Ljudevit Pucelij in Josip Raček, f>r ■ dimnikarskem ometalnem okraju: c Koražija in Franjo Ratej. Posa-trnetai6• °^raje tvorijo: I. dimnikarski o-sta ini °^raj severno-zapadni del me-Vrjz 1 meii na vzhodni strani ob črto: &ka	a u'ica ’ Jugoslovanski trg - Graj
•	'«*	* Grajski trg - Vetrinjska ulica
ŽavD' a U!^ca * Gosposka ulica - dr-brav' mt°st in sega na južni strani do Vfiro 6' dimnikarski ometalni okraj se-ia^J^hodni del mesta, ki meji na za-?oS]f, stran'i ob črto: Vrazova urica - Ju-trg ,Vf.ns*£i trg - Grajska ulica - Grajski 'ii s*. Aleksandrova cesta - S odna ulica Ihtinit3 n,a. 3UŽni strani do Drave. n. .^stnp1/ ornetalni okraj ves ostali del k ob» Področja. Gorenja razdelitev V t!1j?ana za dimnikarske mojstre ka-1 za hišne posestnike.
oriborsko gledališče
^ ^ ^daiiškl abonenti se sprejemajo
rtrlgl3see!atk?’-,24‘ tm- Ker Poteče rok za hGZe dane«0	abonentov na lanske se-
’ So od Jutri naprej vsi sedeži e2®v, se	?r s' želi boljših se-
aj požuri, ker vlada letos za
Že od nekdaj je bilo grozdje priljubljeno ne samo kot sočen sad, ampak tudi kot zdravilo. Odkar pa je začela dieta igrati tako veliko vlogo v moderni terapiji, so mu posvetili strokovnjaki še večjo pozornost. V fiziologiji prehrane tvori dandanašnji naravnost ogromno poglavje. —
Grozdje nas podpira pri izmenjavi snovi. Takšne kure, ki se vrše pod zdrav niškim nadzorstvom ali tudi brez njega, so jako koristne za organizem. Največje važnosti je dejstvo, kje se grozdje uživa. Uvoženo grozdje nitma n. pr. nikoli takšnega učinka kakor nabrano, ki se pov-žije takorekoč na licu mesta, kjer je raslo. V tem primeru lahko vzporedimo grozdje z mineralnimi vodami: tudi te se lahko pijejo drugje, kakor so jih natočili, njih učinek pa je slabejši kakor pri izviru.
Kako pa postopajmo pri kuri z grozdjem? Neko staro zdravniško pravilo veli: »Kadar se zdraviš z grozdjem, o-pusti vse posle, počivaj kolikor mogoče in miruj, da ti bo kura res nekaj koristila.«
Učinek grozdja na organizem ima marsikatero skupnost z učinki drugih vrst sadja. Grozdje je n. pr. zelo bogato na sledkorju, a zelo revno na beljakovinah, maščobe pa sploh nima. Od mineralnih sestavin prevladujejo v njem kalijeve soli, pa tudi apno in fosforova kislina, prav tako magnezija in železo. Komur torej primanjkuje teh snovi, jih bo dobil v obilni meri v grozdju.
Kdor se zdravi z grozdjem, naj ga po-vžije dnevno 1 do 2 kg. S to množino dobi organizem dovolj hraniva. Črevesje se zaradi sladkorne vsebine grozdja poživi in njegovo delovanje pospeši. Kdor je grozdje z zrni in s kožo, še pospešuje delovanje črevesja. Vendar tega v načelu ni priporočati, vsaj ne v tistih primerih, kjer je človek bolan na želodcu ali črevesju. Edinole pri večjih količinah grozdje samo pospešuje delovanje črevesja, neobhodno pa to v vsakem primeru ni.
Pri kurah z grozdjem se začne sadje vživati najprej v manjših količinah, kise polagoma stopnjujejo. Tako doseže bol nik sčasoma 1 do poldrugi kg, pozneje pa celo 3 do 4 kg grozdja dnevno. Ta množina se praviloma razdeli na 3 do obroke. Kdor more, naj je grozdje že zjutraj na tešče.
So pa ljudje, ki grozdje s težavo vži-vajo, vsaj velikih množin ne prenesejo ker ga težko prežvečijo, če je koža jagod pretrda. Takšni naj zelo pazijo na nego ust in dlesna. Pa tudi tisti, ki se tem pogledu nimajo pritoževati, naj ne zanemarjajo izpiranja ust in umivanja zob pri grozdni kuri. Najprimernejše je izpiranje ust z alkalično vodo.
Za tistega, ki dela grozdno kuro, je zelo važno, kako si spričo zavživanja grozdja uredi ostalo prehrano. Vode na, pije kolikor mogoče malo, a tudi druge pijače velja omejiti na najmanjšo mero, Mleko, smetana in podobno je z grozdnem v veliki opreki, zato ni priporočljivo ob istem času.
Grozdne kure so dvojne, debelilne in shujševalne. Kdor napravi grozdje za poglavitni del svoje hrane, se ne bo sko-ro nikoli nasitil in se bo polagoma suši! Za tiste, ki inklinirajo k obilnosti, so torej takšne kure kaj priporočljive. Razbremenile jih bodo posebno v tolšči. Tisti, ki so suhi in se hočejo zrediti i grozdjem, pa si morajo prehrano uredit; tako, da poleg običajne hrane, ki vpliva na redinost, vživajo še grozdje. V takšnih primerih grozdje redi.
Grozdne kure se z največjim pridom uporabljajo v primerih lenega črevesja in pri raznih obolenjih želodca. Zlasti želodčna nervoznost ima v grozdju zakrknjenega sovražnika. Pa tudi pri putl k! in pri boleznih obisti je grozdje dobro došel zdravilni činitelj.
Grozdna kura je najprijetnejša v lepem vinorodnem kraju, celo ob morju in pomaga človeku ne le v obnavljanju telesnih moči, ampak tudi ugodno vpliva na higieno živcev.
Spomenik izumitelju šivalnega stroja
Na Dunaju bodo v kratkem odkrili spomenik, posvečen navadnemu krojaču Josefu Maderspergerju, ki velja za pravega izumitelja šivalnega stroja. Maders-perger je bil prišel 1. 1790. s Tirolskega na Dunaj in si je osnoval krojaško obrt. Pri svojem delu pa je bil spoznal, da se z ročnim delom pri šivanju prepočasi napreduje. Zato je začel graditi pripravo, ki naj bi nadomestila šivanje z roko. V svoji izumiteljski vnetosti je res spravil konstrukcijo šivalnega stroja precej daleč in še danes sloni princp šivanja dvema nitima in s šivanko, ki ima uho na spodnjem delu, na njegovem načelu. Prevzeli so ga vsi poznejši graditelji tehnično popolnejših šivalnih strojev.
Madersperger je že 1. 1814 vložil prošnjo za priznanje in patentiranje svoje iznajdbe. Oblasti so mu ugodile in izum e bil 1. 1815. patentiran na Dunaju. Mož pa je bil siromak in ni imel denarja, da bi začel izdelovati šivalne stroje v velikem obsegu. Tudi denarnih mogotcev ni mogel pridobiti za svojo iznajdbo. Sam pa je šival na lastnem šivalnem stroju in je umrl v jako bednih razmerah. Njegov mode!, prvi svoje vrste, stoji še danes v Tehniškem muzeju za obrt in industrijo na Dunaju.
Več sreče od Maderspergerja je imel Američan Howe, ki se je rodil šele štiri ieta potem, ko je imel Madersperger v rokah patent za svoj izum. Začel je gra-šivalne stroje po Maderspergerjevih načelih in je našel ,v Izaku Singerju moža, ki je pomagal njegovemu izdelku ne dr tvorriiške izdelave, ampak tudi za ra	'no vsem svetu.
Samomor očeta radi sramote sinov.
V vasi Pyr pri Varšavi sta bila oba sina uglednega kmeta Ščota aretirana radi suma, da sta izvršila neke tatvine. Očeta je to tako spravilo v obup, da si je polil obleko z bencinom, zažgal in v strašnih mukah umrl.
Zaželjena princeska
Ko se je 1. 1905 ločila Norveška od Švedske in postala samostojna država, je izvolila pretežna večina za kralja danskega princa Karla. Slednji je zasedel pre stol'pod imenom Haakona VII kot prileten mož. Prestolonaslednik, njegov sin, je lani dobil hčerko, princesinjo Ragnhildo. Ni mogoče popisati navdušenja, ki je zavladalo v deželi po tem dogodku. Ce bi se bil rodil sinček, bodoči prestolonaslednik, ne bi bili Norvežani tako veseli.
Minilo je namreč že 600 let, odkar je imela Norveška pod Haakonom V. svojo zadnjo princeso. Ženske, ki nosijo njano ime, so ustanovile posebno zvezo in poklonile princesi dragocen platinast križec z dragulji. Pred kratkim je bila mala Ragnhilda stara eno leto. Dnevniki so prinesli njene najnovejše slike. Prestolonaslednikova palača se je spremenila v pravo poštno pisarno, toliko čestitk in daril je dospelo iz vseh krajev. Same cvetke so napolnile veliko dvorano. Ta dan so razprodali vrtnarji v Oslu vse svoje cvetlice, ki so bile poklonjene mali princesi.
Časniški raznašalci se organizirajo.
V Zagrebu je nad 300 časniških razna-šalcev, večinoma revežev, vojnih in drugih invalidov, mladih in starih, moških in žensk. S težkim trudom si služijo svoj borni kruh. Sila razmer jih je privedla na misel, da bi se organizirali. V nedeljo so imeli konferenco, na kateri so ustanovili podporni fond svoje organizacije. Pristopilo je doslej že nad 200 raznašalcev. Oskrbeli si bodo tudi potrebne uniforme, da bodo tudi na zunaj izgledali bolj dostojanstveno napram občinstvu.
Kolera v Iraku.
Epidemija kolere, ki že delj časa gra-sira v francoskem Iraku, se širi vedno boli proti severu. V Amari so naštele oblasti 61, v Hamaru pa 42 smrtnih primerov. Na celokupnem ozemlju Iraka so dcnlei ugotovili 730 smrtnih primerov zaradi te bolezni.
Medmestni tenismatch Gradec-Maribor.
Tenis sekciji ISSK Maribora in SK Ra-pida sta organizirali medmestni tenis match Gradec-Maribor, ki se bo vršil v soboto dne 19. t. m. popoldne in v nedeljo dne 20. tm. v Mariboru. Prireditev bo nedvomno največja v letošnji sezoni v Mariboru. Nastopili bodo po 12 gospodov in po 6 dam.
Barve mesta Maribora bodo zastopali naslednji gospodje: Hitzl, Leyrer, Poš, dr. Blanke, Holzinger, W. Halbarth, Voglar, Mastek, Hofer, Loos, inž. Kiepach, Babič; rezerve: Fabijan, Mešiček, in'inž. Mies. Dame: dr. Krausova, dr. Ravniko-va, Babič, Lirzer, Hribar, Felber; rezerve: M. Halbarth in Gregorc.
Graška reprezentanca bo sestavljena iz najboljših tenis igralcev, med njimi dr. Schiirer, Riekh, dr. Bohm. Sodelovala bo tudi prvakinja Avstrije ga. Deanino.
Tekme se bodo vršile na teniških' igriščih IS8SK Maribora.
Ilirija - Žeteznfijar.
V nedeljo dne 20. t. m. se odigra v, Mariboru zelo važna tekma in sicer seisre-'čata v tekmovanju za prvenstvo^ENP ljubljanska Ilirija in SK Železničar.vTorej stojimo zopet pred važnimi dogodki? Kakor doznamo, bo Ilirija nastopila v nekoliko spremenjeni postavi im,sicer bo y napadu igral Doberlet, ki zadnjo, nedeljo ni nastopil. Tudi v krilski vrsti’, bodo nekateri igralci zamenjani, tako*da bo prodornost teama znatno večja. Železničarji stojijo pred precej težko; nalogo.Mdštvo je sicer v Ljubljani pokazalo .'izredno ambicijo in borbenost, toda trije. igraJd so bili tako blesirani, da.naibrže^ie/bodo mogli v nedeljo nastopiti in bo vodstvo Železničarja primorano.postaviti rezer-ve. Vkljub termi pa upamo, da^bodo)do-mačini predvajali nogomet, ki bo vod£ do zmage.
Tekma se vrši ob 16. na^feriSSiirlSSIC Maribora in sicer ob vsakem vransenu.
Mariborčani na lahkoatletskem fefc> movanju v Zagrebu.
Jutri pričnejo v Zagrebull_____
borbe, ki bodo' traj^tudi .v? S<38$tb in nedeljo in ki naj tbodoineScakafi na letošnje balkanske igre, izvršile od 4. do 7. oktoWsaVL>:
movanju so se prijavili n^ ________
Zagreba: Concordta,‘ Ha#k^	In
Makabi, iz Ljubljane: Prirnmje^tnŠKfiiiia, z Beograda BSK in Jttgosk>vija,siz<B^|>-čeva Pančevački SK to te jMaritipip+SK Železničar. Železničarji bodo 'zastopani po Podpečanu, ki bo startai|na 5CljOO in 10.000 m in po Stropniku; kTboHelnnovai1 na 100 in 200 m.
Turnir za pokal tvrdke Franc Kocman.
V nedeljo, 20. sept. priredivtenišk&^efc-cija SK Železničarja1 interni*klutiSfottur-nir za prehodni pokal tvrdke :Franc|Kpjj-man, Maribor, in za prverisrtvo^khrba. Prvo-in drugoplasirani v vsaki ^konkurenci dobijo darila. Turnir serprtčne ob 8. uri zijutraj.
SK Železničar, nogometni odsek.
Danes, v četrtek dne 17. t. m. ob 18. rta igrišču važen sestanek vseh igralcev Udeležba obvezna. Načelnik.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno.
Nedeljske tekme sodijo s3edeči gg.*sod-niki. Prvenstveno tekmo Svoboda-ISSK Maribor rez. «, Nemec; prijateljsko tekmo Rapid rez. - Železničar rez. g. \{es-naver; prvenstveno tekmo Mura-Rapid‘v Murski Soboti g. Bergant. Sodnika za pr venstveno tekmo Illrija-Železničar dotoči ZNS.
sel
Višji alimenti — zaradi Nobiove nagrade.
Sinclair Lewis, znani ameriški pisatelj, ;e dobil lani Noblovo nagrado. Seda« ga je raditega najvišje sodišče obsodilo na zvišanje alimentov, ki jih mora plačevati svoje prvi ženi, od 40 na 100 funtov mesečno. Značilno je, da mu je 1. 1930 sodišče te alimente znižalo od mesečnih 200 na 40 Din.
Zarubljen dojenček.
V vasi Patruler pri Kišinjevu je prižfeJ sodni izvrševalec v hišo kmeta Jona Sa* viia, da izvrši eksekucijo. Ker ni naSel ničesar, kar bi mogel zarubiti, Je eno-avno zarubil in odnesel seboj deset mesecev starega otroka.
m
Mariborski V E C E R N I K Jutra
V Mariboru, ane 17. IX. 1931.
Dr. O. Ilatmte.
Dva	sos
Povest iz preteklega stoletja.
Mihael Doinik je bil ravno v sadonosniku nedaleč o‘d hrama, kjer je ogledoval mlada drevesa posebno plemenite vrste.
Z veliko nežnostjo je opazoval vsako drevesce, aravnal vsako vejico, če ni rastla prav ter odstranil škodljive pogajnke.
Pri tem delu so ga zalotili došli trije sosedje.
»Pač vedno pri gospodarstvu,« spregovori kot prvi Mlinar po običajnem pozdravu.
»To je naš poklic,« odvrne Doinik ter se prijazno nasmeje. »Moje največje veselje je gledati, kako se drevo razvija in kako je hvaležno, če ga skrbno negujemo.«
»Se pa tudi vidi, kako vse lepo raste,« meni Oblak, »drevesa tudi ubogajo svojega gospodarja in se kažejo hvaležna za vso, ljubezen.«
»Imaš prav,« se nasmeje Doinik, »Če bi le tudi ljudje to spoznali ter se držali reda, potem bi bilo življenje prijetno.?
»Pravo besedo si izgovoril Doinik,« reče veselo Potočnik. Če bi bili vsi taki kakor si ti, bi se tudi vsak rad podvrgel tvoji besedi.«
»No glej Doinik, Potočnik je začel na pravem mestu,« povzame Mlinar. Kaj bomo dolgo govorili, kar na kratko povem: »V kratkem bo volitev župana, in ti si naš mož, tebe bomo volili.«
»Tako je,« pritrdita Oblak ter Potočnik, »zato smo prišli, da ti .sporočimo željo vseh trezno mislečih Stru-žsmov.«
»Kaj, mene hočete imeti za župana,« reče Doinik ter si pogladi čelo. »Iz tega ne bo nič, saj veste, da mi že gospodarstvo samo dela toliko skrbi, sedaj bi si pa naložil še ta križ na rame.«
»G .Doinik, tako ne boš govoril, poseže vmes Oblak, »Res imaš skrbi, imaš pa tudi izvrstno pomoč, ali nimaš sina Toneta, ki ti pomaga nositi težko breme?«
»Da, da, je že res, toda on je še mlad In tudi ne zmore vsega,« ugovarja Doinik ter se resno zamisli.
»Nobenih skrbi si ne delaj, Tone je resen fant in ti mu lahko daš navodila, sicer pa županstvo tudi ne bo zavzelo vseh tvojih moči. Glavna stvar je, da imamo moža, ki se bo zavzemal za naše pravice in ki se tudi zna postaviti.«
»E, saj imate druge, recimo ti Mlinar ali pa Oblak, saj ste vi tudi odlični možje.«
»Le nikar nas ne hvali preveč,« sta se branila oba,
»za ta posel si sposoben le ti, zato moraš biti ti naš župan.«
»Meni ni zato,« odvrne Doinik.
»Tako,« reče Mlinar, »ravno ti si mož, katerega spoštujemo vsi, kateremu zaupamo vse posle, ti si, ki spoštuješ našo vero ter naš jezik. Ali hočeš, da naj postane župan človek, ki škili k ljudem, kateri zasmehujejo naš jezik in imajo nas kmete za manj vredne.«
»To ne bo nikdar,« odvrne Doinik, »nobeden Stru-žanov ne bo takšen.«
»Pa je eden, ki bo to storil,« pravi Mlinar.
»Kdo je to,« vpraša Doinik.
»Ni treba dolgo misliti,« reče Oblak, »prav blizu
je.«
»Pa vendar ne Cestnik?«
»No gotovo,« odgovorijo vsi naenkrat.
»Kaj, Cestnik resno misli postati župan,« reče Doinik ter sklene roke, »slišal sem sicer nekaj takega, toda imel sem vse le za šalo, tega ne morem verjeti.«
»Pa je res,« pritrdi Mlinar.
»Iz česa sklepaš to,« vpraša Doinik nekoliko razvnet.
»Poslušaj dragi,« pravi Oblak, »se vidi, da ne hodiš dosti okrog, zato ti moramo odpreti oči.«
In povedali so mu vse, kako delajo tržani na to, da bi dobil Cestnik to častno mesto in kaj se vse počenja v njegovi gostilni v dosego tega namena.
»A tako je ta stvar,« reče nazadnje Doinik, »seve, zadeva je resna.«
»Zato pa je naša dolžnost, da si izberemo moža, ki bo preprečil te načrte in to si ti, Doinik, zato te prosimo, ne odbij naše prošnje, vsi pošteni Stružani te prosijo.«
Doinik se trenutno zamisli, nato pa vzravna nekoliko upognjeno glavo, pogleda vse tri sosede ter reče odločno: »Cestnik ne bo župan občine Struge, zato sprejmem častno ponudbo.«
»O saj smo vedeli, Doinik, da si mož na pravem mestu,« rečejo vsi trije, »hvala ti, da si ugodil naši prošnji.«
»Velja,« pravi Doinik ter krepko stisne vsem trem roko.
Podali so se v hišo na Bolnikovo prijazno vabilo in tam v posebni sobi še razmotrivali to in ono, kar je bilo v zvezi z volitvami župana.
Kmal u se je zvedelo med volilci občine Struga in seve tudi med tržani iz Huma, da se vrši prihodnjo nedeljo shod pri Severju, ker se :e dal Doinik pregovoriti, da se hoče potegovati za mesto župana.
Trgovec Planinšek je takoj šel s svojimi prijatelji k Cestniku, da se z njim posvetuje o korakih, ki bi jih bilo treba napraviti proti tem nasprotnikovim nakanam.
Priti so morali tisti večer vsi Cestnikovi pristaši, ki so se tudi kai radi odzvali vabilu, saj bilo je vroče tisti dan in vedeli so, da ne bo zastonj. Dobili so povelje, da morajo iti od hiše do hiše ter pridobiti kolikor mogoče veliko volilcev, ki naj pridejo prihodnjo nede-
ljo k Severju, za pijačo in jed ni treba jemati dena seboj, za vse bo preskrbljeno.
Tisto noč so pri Cestniku še dolgo sedeli skup in dosti se je spilo vina na račun bodoče zmage.
V.
Volilni shod.
Ljudje ostrmč, odrtnik se zgrozi In stresa od straha se kot	trepetlika,
Neznančeva grožnja mu v	uhu šumi
Kot kletev strašna Vsesodnika. ,
Gregorci'
Bilo je neko nedeljo popoldne meseca avgusta P* večernicah, ko se je zbrala pod košato lipo Severje gostilne večja množica možkih. Tam v kotu so S®T Miha Doinik	in že znani njegovi prijatelji	Oblak, M ’
nar, Potočnik	ter še več drugih uglednih	kmetov
manjših posestnikov. Bili so vsi resnega obraza, iz terega jim je odsevala samozavest in trdna volja.
Niso dosti govorili med seboj, opazovali so 0 drugi del gostov, ki se je zbiral na spodnjem delu. d so nekateri manjši posestniki iz občine Struga, Ponl šani z mlajšimi ljudmi iz trga. Videti je bilo, da so precej pogledali v kozarec, kajti temu in onemu žarelo lice od zavžite pijače.
Posmehovali so se, delali neslane dovtipe, tp in ta je kateri tudi prav izzivajoče pogledal na skupin0 r . nih mož, ki se niso brigali za predrzno obnašanje, ljudi ter se mirno pogovarjali med seboj. _ I Zdajci se je zaslišalo sem od spodnje družbe 2la no klicanje: Cestnik gre, Cestnik je že tukajI > Nekateri so mu Šli naproti, med temi tudi koc Svedrovec, ki je bil stalen gost pri Cestniku in zara tega tudi največ zapisan zadaj na dverih, tako, °a njegove koče ni bilo dosti več njegovega.	,
»Živijo Cestnik, živijo naš bodoči župan,« ie, Svedrovec ter se pri tem ponovno opotekel sem in Od daleč je že prožil roko prihajajočemu Cestniku.1 temu očividno ni bilo prav prijetno, da ga je ravn0j pozdravil kot prvi, toda danes je moral biti z vse prijazen in tako je tudi Svedrovcu stisnil roko ter branil ponujane mu časti, Češ:
»Saj še ni tako daleč, saj še niso bile volitve, ™ ko se še vse drugače zasuče.«	i
»Kdo to pravi,« se raztogoti Svedrovec ter se pijanosti skoraj zaleti v Cestnika. »Kdo bo drugi Ijen kakor ti, saj si najbolj pameten in z gosposko tu znaš govoriti, celo tako, da nobeden drugi nič ne zume.«	j
»Tako je, Svedrovec	ima prav, so pritrdili dn*|
njegovi pristaši.« Mi te bomo volili, kdo pa se bo UP nastopiti zoper nas!«	g,
»Saj so tiho kakor mutci, nobeden se ne upasP govoriti,« meni Burjan ter izzivalno pogleda proti 01 zi, kjer je sedel Doinik.
IŠČetn dobro meščansko hrano
v sredini mesta za 5—6 oseb. Ponudbe na upravo lista pod »Dobra hrana«. Sobo, lepo opremljeno, s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, oddam gospodu. Cvetlična ul. št. 13. I.	2719
Dijake
sprejmem na stanovanje in hrano v banovinski hiši. Naslov v upravi lista.
Izučena šivilja
išče mesto varuhinje k otrokom boljše družine. Ponudbe pod »Vestna« na u-pravo lista.	2716
Telovadni razpored Sokola-Matice v Mariboru.
Oddelek	Telovadnica		Dan	Ure
		—	—~	—-=-			 Člani mlajši	Krekova	ulica	Torek Petek	20.-22.
člani staiejšl	Gimnazija		Totek Petek	>419—20
Članice mlajše	Gimnazija		Pondeljek Cetttek,	19—21
Članice starejše	Cankarjeva	Šola	Toiek Petek	«/,19-1«/,20
Moški naraščaj od 14.-16 1.	Krekova	ulica	Toiek Petek	»419—20
Motki naraščaj od 16.-18.1.	Krekova ulica		Ponedeljek Četrtek	19-21
Moški naraščaj, obilni	Gimnazija		Toiek Petek	20-22
Ženski naraščaj	Krekova	trlica	Torek Petek	17-J419
Žen>ki naraščaj obitni	Cankarjeva	šola	Sreda Petek	20-«/, se
~ ■ ■ ■>,. ■			 — 	—— Moška deca od 10.-14. leta	Kiekova u		Ponedeljek Četrtek	17—19
Molka deca od 7. do 10. leta	Cankarjeva šola		Sreda Sobota	14—16
Ženska deca srednješolska	Gimnazija		Ponedeljek Četrtek	>/,18-19
Ženska deca mlajša	Cankarjeva šola		Ponedeljek četrtek	16-18
Moška in ženska deca. do 7.1.	n		Torek Hetek	14-16
Veliko stanovanje
s parketi — dve sobi, 2 kabineta v novi vili, za 700 Din, eventuelno tudi razdeljeno na dve stanovanji oddam snažnim družinam. Vprašati: Koseskega ulica 41.	2720
Zmožne dame in gospode,	.„
ki obvladajo popolnoma slovenski nemški jezik, se sprejmejo za	L
idoč predmet. Predstaviti se je v s do od 9. do pol 12. ure v WildenraiU jevi ulici 8 III, vrata 15.	20
Inseriralte
v
Veterniku
• a
Soomnite se CMD
Ne pozabite!
Srajce 10? - 25? sr**
Jurčičeva ul. 9	,	.
SamoUdni! §\iU
Redna telovadba se prične z 21. IX. 1931. Vpisovanje se vrši pri rednih j;
telovadnih urah.
OTVORITEV TRGOVINE!
Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem odpri v popolnoma prenovljenih prostorih
MELJSKA CESTA 9
TRGOVINO S ŠPECERIJO IN MEŠANIM BLAGOM
Trgovino sem bogato založil s prvovrstnim In svežim blagom, da sem v stanju ceni. odjemalce postreči 7. najboljšim, po solidni cen •
Za obilen obisk se priporoča
FRANC BOŽIČEK, MARIBOR, MELJSKA 9
telovadnih urah._______________________________________________________________________________________________________________________'Ji—
KatUtoicU »Jutra« v UuMJanl; oierHlavulk izdajatelja in urednik; ST ANO KOSOVEL v Manburu. liska Mariborska tiskarna d. predstavnik slANKO
v Maribor«,