m ....... N Največji slovenski dnemil^l v 7rlruženih državah Velja za vse leto ••>16 00 Ui Za pol ieta . . « . . $3 00 m Za New York celo leto ^ .00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List slovenskih .delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Da3y L tbe United Slates. Imwi every da j except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 89. — ŠTEV. 89. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3f 1879. —" " * ........ ,_____ NEW YORK, SATURDAY APRIL 16, 1927. — SOBOTA, 16. APR ILA 1927. _TELEFON: CORTLANDT 2876 VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. KANTONSKI GLAVAR SVARI PRED PRETEČO VOJNO Kantonski zunanj.* minister je .posvaril Ameriko pred pretečo vojno. — Apeliral je na ameriški narod, naj bo na straži. — Važna pogajanja. — Ameriško imetje in življenje Amerikancev ni bilo v nevarnosti. SANGHAJ, Kitajska, aprila. — Nacijona-liistični zunanji urad za okraj Sanghaj je včeraj izjavil, da bo general Kaj-Sek najbrž izročil poslanice velesil glede dogodkov v Nankingu zunanjemu uradu v Hankovu, ker je ta urad po njegovem mnenju primerno mesto za to. Glavno zanimanje pa se koncentrira v sedanjem času na konferenco narodne stranke, ki se bo danes sestala v Nankingu. Konferenca bo tudi odločila, če naj se kantonška prestolica preloži iz Hankova v Nanking. Po predvčerajšnjem spopadu je bilo včeraj v banghaju zopet vse mirno. Policija poroča, da še štrajka 91,000 delavcev. Stavka je bila proglašena v protest proti napadu na delavske glavne stanove. Zunanji minister kantonske vlade le poslal ki-f^jskemu nacionalističnemu uradu v New Vorku naslednjo brzojavko: — Nacijonalistična vlada ni slutila, da bo Amerika prekinila vse zveze med novorojeno na cijonalistično Kitajsko ter demokratično Ameriko, zaščitnico prostosti — Kitajski narod je prepričan, da ne ve ameriški narod ničesar o zločinih, katere počenja njegova vlada. Kitajski narod apelira vsled tega na vse ameriške državljane. Vprašamo vas: — Ali je res, da zahtevajo gospodarski in politični interesi Ame rike to katastrofalno izpremembo v politiki Amerike napram Kitajski? POSVETOVANJE GLEDE POLOŽAJA NA KITAJSKEM Enoinpetdeset ur neprestano v zraku. Dva ameriška letalca sta bila v zraku eno in petdeset ur. — Noč in dan brez hrane in vode. Clartnce t'haberlin in ISert Aeo-sta. ameriška letal«*:«. sta spravila j svetovih rekord za polet brez pri-j stanju nazaj v Z«lružene države, j ko sta pristala po neprestanem poletu. ko j«- trajal "»l nr. 11 minut i in sekund. V svojem moiiopla-i nil Bellanca sta porazila za skoro i šest ur fran»-o>ki rekord, katere-I ^ra sta ilosejrla francoska armad- Demonstracije j Turisti pomagali proti smrtni j prodolomcem. obsodbi Vse newyorske unije so bile povabljene na konferenco glede protestne stavke v zadevi Sacca in Vanzettija. Ameriški-turisti so priskočili osamljenim oto-čanom na pomoč.—Založili so jih z obleko in drugimi stvarmi. — Dc-speli so tjakaj s parni-kom Asturias. Ob veliki udeležb, različnih or-' a niza c i j >e je vršila od Italijan-1 apr: htSKY MILCCR. W«H. Slika nam kaže ^em-judne^a majorja John Lejennc-ja {.sedečejra pri mizi), ki se posvetuje r. vodilnimi uradniki mornariškega zbora glede nadaljnih pošiijatev mornariških vojakov v kitajsko LONDON, Anplija, skeira delavskega lista 11 Nuovo Ženske na otoku Kristan «la ("un-Momlo sklicana Saeco-Vanzetti ba nosijo tekom letošnje Velik.-konferenca v glavnem stanu kra- no."» pariške krojo vsled veliko-jevne organizacij)«1 št. iS na 14. ce- misnosti bogatili Amerikam-, v. ki na častnika. Frouhin in Landrv, StK Konfercncn se je izjavila za pred kratkim obiskali ta osum-ki sla se vzdržala s Farman dvo- r>^>testno stavko. Xadalie s,. >k!e- ijiMii otok v .Južnem Atlantiku, le. kril,likom V zraku tr, nr. 11 minut "lh I,os,atl br/.rjavkn jrovernerju s.. se nahajali na potovanju kr-; in ."»!» sekund avgusta meseca 1925. p ullorju- v kateri bodo zahtevali sveta s parnikom Asturias. ozemlji Mehikanci ubili zdravnika Lopeza Kapitan je zavrnil prošnjo za milost ter ustrelil zdravnika. — List Excelsior odločno protestira proti tem suma-ričnim eksekucijam. MEXICO CITY, 14. ayrila. — Francoski občinski uradniki - špijoni. Francoski občinski uradniki so bili aretirani v špijonski zaroti. — Ob-dolženi sc prodaje vojaških tajnosti. PARIZ. Francija. 1 Dva komunistična občinska sveto-1Giusepp« oprosčenje obeh, po nedolžnem ob i Ko -n dospeli včeraj v S- ut! sojenih. Saccu in Vanzottiju bodo ainpton. so pripovedovali potniki v brzojavki izrečene simpatije <>r- t ur«-Ime povesti o stanju prebivi« jganiziranih delavcev, zastopanih eev najbolj oddaljene posesti An ; na konferenci. . glije. j Z izjavo, da je konvencija Ame- Paznik Asturias je bil prvi. .;< in sempatam sta vprizo-iri5k" Delavske Federacije izrekla io obiskal otok v dveh letih. K- z aSaeea in anzettija ter označi- je pri veslalo kakih t ride-i- : v 1.. la njih obsodbo kot veliko jn.stič-' valeev or-ka k parniku. s., bili no na]>ako. j<- bilo sklenjeno, naj le>ni sprejema, ki jih je tranil <;.> I se pozove predsednika Williama solza. Obiskovalce, zavite v e - n -. Green a Ameriške Delavske Fed e- so obsipali potniki z darov Včeraj zjutraj so mehaniki odstra-l racijp" »;™mo stališče na-! - Neki možak. — je rekla Mr*. ■pram obsodbi Sacca in Vanzettija. Charles Yea ter. /.ena pr- U« a Posebni komitej. ki je bil izvo-j governrrja Filipinov. — je pi- ->-] Ijen v ta namen, naj skliče v t«'ku k meni solznih oči ter ine prosil, nadaljnih desetih dni veliko kon- tih j mu dam castor oila za ferenco. na ka*eri naj bi se dolu-i ve otroke. Letalca sta vztrajala celili 24 ur brez hrane ali vode. potem ko sta bila v zraku že en dan in eno noč ter pol nadaljnega dne. Cra za uro je sledila v-enoličnem jadra-n ju nad letalnimi polji I>cn«r Islanda rila izlet na morje, tla se urita v navigaciji s kompasom. Letalca nameravata poleteti pr-; va preko Atlantika v Pariz z aero-j planom z enim samim motorjem. nil i motor, ki je tako izvrstno po-snval ter jra nadomestili z drugim. — V treh dneh bi bili lahko pri-apriia. —, pravi jen i na polet, — je rekel Bellanca. /graditelj ae- cnje dr. Baltazarja Lopeza vak-a mesta Saint Cyr d'Eeole sta1 roplana. Dostavil pa je.da bo treba Mi smo prepričani ter se zavedamo, da vedo tu-If'""1"'"" iz Morolton opisuje neko pi-ino. priobčeno v Kxeelsiorju. List protestira proti takim su-maričiiim eksekucijam civilistov ter zahteva kaznovanje častnika.! ki je usmrtil zdravnika, in drugih1 razpredeni Špijonski organizaciji,'istem času žele. da dobe nazaj iz-v..jaških voditeljev, krivih sličnih|koje namen je zakladati Moskvo' gnbljeno prvenstvo. čil datum stavke. l ila aretirana, proti nekemu pari-1 par nadaljnih tednov za skrbne! škenni občinskemu svetovalcu j«- priprave. hi!<- pa izdano zaporno povelje.I IWUIZ. Francija, 1T>. aprila. — \ -se lo zna«"*i p«»gon l'raucoske taj ^ Frane« ski avijatiki se čudijo uspe ne službe proti domnevani široko. Im ameriških avijatikov ter ob Napad na poljskega župana. LODZ, Poljska. LI. aprila. X«-ki otočan d«>ma iz Dublina, ki je | »riše 1 na otok po n ni*" en ju neke jadernice, je našel na parniku rojaka.. — Odvedel sem ga v svojo kabino. — je pripovedoval rojak. --in prva stvar, za katero je vprašal. di drugi, da ni bil ogrožen niti en sam ameriški dr- zatro s Francoskimi vojaškimi in forma-j Povsem jasno je. da bodo sku- [' šali francoski avijatiki n vrl javiti j eijami. Zupan Cinarski je bil smrtno za- je bil požirek irskega žganja. lie- boden včeraj zjutraj, ko je zapu- kel j«-. «la ni bil vržen na «»tok. se je poil pretvezo, da ■vulocijonarna gibanja. - 1 * • - , i. , , l PiS,n° Se "laSi: ' Pariški 4 U^ki , ^ , | nov rekord, kajti francoska vladajnašt>l n,'ki «^^>enec pri liftu zavijan m niti en sam ameriški belič vsled uspeha — v mestu .Moroleon se je usta- V V , , , 7 • rP iin.a Malim ponudbo r.OOOO fran-lkma,u p,> te,lu ko ,1<>ki ,njoft «•-. oženil in sedaj ima veliko tlruž:- ——1 — — - ' - —.....!>uivt' kl ,ul kratkim tžvo-; ^ 2- im< puatil hotel. Zdravniki so dognali no. Dublin je postal zanj le še -en. •n na komunist icn.m, t,koto ^ - L._ j(> bila uop0sredni vzrok smrti Otočan i niso marali nobenega nacionalistične revolucije na Kitajskem. Vemo'vil (,,ltl<'!,'k v,'ii,k(,v l"'|,,1 vn!,i ''' '' nadalje, da bi dali isto zagotovilo vodkelji ameri-'j;1 dPri tednih v Beli hiši sklepov,-ki so radikalno izpreme-! vprašal, kaj želi. Kapitan je Vpra-iC(^kill {irZ(.li;i]oV nili staro politiko napram Kitajski; če bi ne bili *aI* k,ln sr J,> odzval trkanju tor storjeni sklepi, da je prišel čas za novo svetovno l^t^^ ^T: ™ i — i ojtiiio laivo.] / meno|. je vojno, da se resi vse japonske, angleške in ameri- rekel kapitan ške težkoče v Tihem morju ter na ta način zavaru je svet za trgovino in prosperiteto." i pred kratkim " Vsako'^a avuatika ter 25.000! »mstil hot,>L travniki s«, dosnali.jno. Dublin je postal zanj le 1« i» i. • .-.F - na komunističnem tiketu. "»<• "" , ',]., ;„ ivji.. nn,,/-..,.,.,!,,; i- ,......... Baltazarja Lopeza. Pove- i „., tl x. frankov za vsakega a« roplan«kegaUKl Jf bila neposiedm a/iok smrti ljujoči kapitan je p«,trkal na vra-l" . , ? f*, V ^^J gradilca. ki bi uveljavil nov sve- kaP l,a «nrtonosiia tu ] denarja. - Krompir je za nas ve, roko raz})re«(eiu zaroti, da dob: r u* °-, bla-ti še niso mogle najti. Domne.-j Vaje. da si» mu prijatelji pomagali i Izjalovljen je razorože-valne konference. di rana. povzročena «>f| bodalca. I vreden kot vse zlato, ki nam ga Domneva se, da nima umor no-'nu rete dati. — je rekel eden njih. benega političnega poineua in j Otočani so tudi prvikrat v svo-ivded tega smatrajo za dejanje o- jem življenju okusili sladoled. lz-I svete. Cinarski. ki .j«- bil samec, se prva so bili nezaupni, a nato so rje hotel v kratkem poročiti s svo ; zahtevali več in več. , ŽENEVA. Švica. 15. aprila. -- jo tajnico. Bil je izvoljen županom Ženske in otroci so jokali, ko je priti na mejo. a imlicija je prepri- pripravljalna razoroževalna komi-' pred štirimi l«-ti ter je bil posebno parnik odjadral. la bo ujet še na francoskih i( , ..... .............. """ JV ..... "' ......... "i Izpoved špijona v procesu Zanibcnija. Qitaglia j«- izjavil nato. da j«- to I ■ I najbolj gorostasna laž. kar jih je | kdaj slišid. KI M. Italija, 13. aprila. — Pred-i no je prič«-! včeraj v procesu proti ZanilMMiiju pričati špijon Quaglia | je izjavil žagi vornik Zanibonija «la s«- ne h«> brigal ubtožem za njegove izjave. Trije mrtvi pri padcu aeroplana. človeka. Zdravnik, ki se je bal uapa«ia i" i i ... t * ~ i (Wifmrfl,.;i I..: , , *, cana. tla tM. ujet se na ! raneoskih sjja se je r-dgodila ]>o kratkem da-! aktiven v razvoju umetniške vzgo je «>«tgo\ ot il. «la Je sam bolan m da ti,.j. t ne more zapustiti hiše Kapitan " | neŠnjem sestanku do prihodnjem je prebivalstva tega indnstrijalne pa je rekel, da ga mora zdravnik Svetovalca Depouilly in Ser-|,Vtrtka- znaiiitnja kažejo, da g;, središča. spremljati, živali mrtev. ! ?ent. ki sta bila aretirana v Sf.;st- bo kotderenca izjalovila.--- ------ Dr. Lope/, napol oblečen, je pri- r.VI'- kw* se nahajala vojaški, skla-! oilposlan-e j.- stavil/ Velj^ potres V Chile, šel na cesto ter vprašal kapitana-J diSr'e in akademija, sta bila vee-! predlog, naj se izgotov, načrte za Smrtna kosa. je j ' (seba. Rekli so mu. «1 av j Acambaro ter ga (>risili!i v avto i mobil. !dve konferenci, ko jih prva naj bi Danes zjutraj je umrl v bolnišnici Mr. John Zimmer. v sta rost t 5-i let. Pobrala ga je po pardnev- I ri osebe so izgubile včeraj popoldne življenje, ko je pa«bl •m popoldanske obravnave včeraj na tla neki Curtiss aero-'•il Zanilmni kvišku ter iz- plan na Curtiss letalnem polju na ila j«' živel Quaglia «.«1 d«--: Long Islamlu. 4.Vletna .Mary Sea katerega je prispevalo> man iz Brooklvna je bila na me-/. zaroto proti Mussolini ju. Qua- stu mrtva, letalec .Tack Andrew in glia se je baje. soglasno z izjavo potnik Charles Stoli mlajši sta u-obt «»ženega, ponudil da ustreli de-1 mrla kmalu nato. k«, soju prevedli sl>ofa t v bolnico. je ^k« javil, na rja. KITAJCI S STROJNIMI PUŠKAMI [raj zvečer odvedena v Sante je«"(»J"- .„ ...... SANTIAGO. Chile. l-">. aprila.'ni bolezni pljučnica. Pokojnik v oficijelno oJ>dolžena špijonaže. p0Jobstajala iz članov Lige m c.ruga ))oi.o-a 1)olieija j(. bilo ubitih bil skoro petintrideset let uslužben gon na dom svetovalca Ser-enta iieclaiiov. ^ ^ .. tekom potresa včeraj zjutraj se- kot stavec pri Glasu Naroda ter j«- Avtomobil je < l os pel v mest,»i1' razkril pogrešane formule za A nekem pogovoru s časnikarji j ^^ osfb< ()h (-.asU strt.sljajev se svojo službo točno in vestno vršil. Criangato. kjer je dal kapitan '«I«'lovanje smodnika obenem ^ | je izjavil francoski delegat, da tu ^ nahajalc le mai0 jtltli na cestah .Bil nam je dober tovariš in ga bo-ustaviti pred domom občinskega Izročili glede preiskav smodnišč-i ^ru javljalua kouFerenea nicesar^,^ prebivalstvo je planilo v noč- mo težko pogrešali. Zapušča žaln- predsednika. _ ,u> komisije. Ti dokumeti so tudi 1/Vl'slla-_____ nih srajcah na eesto in vladala je jočo sojirogo in nekaj daljuih >o- — Pošljite po truplo Jr. Lope-. koinprrniitirali Depouilly-ja. ter Vs0j Franciji. Domneva >«\ da so(velika zmeda. IJrzojavna in tele- rodnikov. za. ker ga bom ustrelil na trgu. | razkrili < 'remeta kot vodilnega razkrili in eekirali špijonske opc- fonska zveza je bila prekinjena Xaj mu bo lahka ameriška zem- razkrili Avtomobil se je odpeljal dva'nta* !<' V,M-'1 to trgovino s bloka naprej, kjer je moral dr. Lo-' "^".H'ti- N'adaljni pogon na dom pez izstopiti. Napol blazen od stra-j dobro znanega bojevitega Im je prosil ah svoje življenje ter komunista je involviral Cremeta. trtlil. da ni započel ničesar zlejra.j^ba aretiranca iz St. Cvra sta ba-Oprijel se je je kapitana krog vra- ]e priznala svojo krivdo. tu ter prosil, naj se mu dovoli' }Vt nadaljnih komunistov. ko-! obvestiti družino. Kapitan pa je jih dva sla usluŽbena v Puteaux vrgel zdravnika «>b zid in ko je le- arzenalu. ki so žal na tleh. ga je ustrelil v hrbet To j«* povzročilo velik teror v o racije v velikem obsegu. i skoro z vsemi kraji. ija: Stefan Rod-je prodajal Slika nam jrredoča par strelcev ti kautonskuu vojakom. UNBCRWOO* A tnpOKOOD. N. T*"* Caugsolinove armade v akciji pro- v ječi od pretekle , ira |>etka. je preklicalo včeraj svo tja priznanja. Poljak kraju. Dr. Lopez je bil dobro znan nieki je anikaL da ter ju užival tak slovel, da se jej informacije m kemn uslužbencu udeležilo njegovega pogreba vse{scvjetske?a 1K)SianiStva v Parizu mesto Morolefm. ki ima 8700 pre- ter pojaKllil. da j, obiskal posla- bivalcey.__j ništvo le raditega. ker je tam uslužbena njeg«tva žena. Dadat in Menetriet. oba arzenalska uslužbenca. sta tudi zanikala priznanja. da sta skušala podkupiti Požar v Morgantown. M O K G A X T O "\V X. W. Va.. 1T>. aprila. — Cel blok v trgovskem soudeležence, «la dobe formule irle-ilelu tega vsenčiliškega mesta. je|de smodnika in druge važne infor-včeraj zjutraj uničil požar. Pov-'maejje zročeno škodo cenijo od enega do dveh milijonov dolarjev. Trajalo je cele štiri ure. predno so mogli spraviti požar pod kontrolo. Agenti tajne službe so nadaljevali včeraj z preiskavami na vojaških in mornariških postajah po Seznam. To je temam, ki pokaže, koliko amerilkega ali kan&dakega demrja nam je treba poslali* da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodiai v dinarjih ali lirah. Podat ti •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, poMbno A«, ako bost« Tpofttevali rvojo korist in našo zanesljivo tar točno podraCbo. Din. Din. Din. Din. Din. Dinarji 500 . . 1,000 . . 2,500 . . 5,000 . . 10,000 . $ 9.40 $ 18.50 $ 46.25 $ 92.00 $182.00 Lire Lir ...... 100 ............$ 5.65 Lir ...... 200 ............$11.00 Lir ...... 300 ............$1(5.20 Lir ...... 500 ............$26.50 Lir ...... 1000 ...... $52.00 Za pošiljatre. ki presegajo iMrsettisoč Dinarjev ali i>n 1 »vatisoč Lar dovoljujemo iH>sel>ea znesku primeren popust. Nakazila po brzojarnem pismu izvršujemo v najkrajšem času ter računamo za stroške $1.— __ FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, rhone: cortlaxdt 4ost New York, N. Y. Posebni podatki. Pristojbina za izplačila ameriških dolarjev v Jugoslaviji in Italiji zna&a kakor sledi: z a ali manji znesek 75 centov; od $-3. naprej do $300. po 3 cente od vsakega dolarja. Za večje svote po pismenem dogovoru. ........................*...... .-.'■•-3 -.O1...' -.i 73' ma -p- ■ •F'"*-"T- -I GLAS NAHODA, 16. APR. 1927 - GLAS NARODA f ŠLO VENE DAILY) Owned a nd Published bi/ SLOVEXIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakacr, president. Louis Benedik. treasurer. Plaee of busiue^ of the corporation and aitdre.sseis of above officers: 82 CorOandrt St.. Borough of Manhattan. New York City. X. Y. GLAS N A R O D A (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays a>nd Holidays Za celo letu velja list za Ameriko in Kanada .......................... Za četrt h ta ............................$1.50 Za Sew Yuri, t-i Za pol leta............ Za inozemstvo za Za val feto ........... clo leto celo leto .M.50 i ..$7.00, ...$3.50 Subscript ion Yearly $0.00. A d ver tisane v t on Agreement. t 1 "Glas X a roda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se n<- priobčujejo. blapovoli pošiljarti po ^loney Order. Pri spremembi Denar naj se 1 Kraja na ročni- • kov, prosimo, tla se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS NAHODA". Sli Cortlandt Street, New York. N. Y Telephone: Cortland t 2876._____ V LABS POGLAVJE O JUNAŠTVU Dopisi. Cleveland, Ohio. V četrtek, na večer 21. aprila ob pol deveti uri. v sokolski dvorani Slov. nar doma v Clevelandu, priredi Slovenska narodna »-ital-II!«-a ze šesto predavanje. IV«m1h-vatelj je. dobro poznana osebnost uied ameriškimi Slovenci, povsod pa poznajo in pa imajo radi. bo-J diši radi zdravega in orpinalnepa! humorja, ki je tako dobro došel našim slovenskim časopisom, bodi-! si radi njepovepa smeha in moža-J te prijaznosti. Ivot večletni |>otiiik in dopisovalec. polegtejra pa še vrtnar in prijatelj rastlinstva, je on zelo dober spoznavalee <*vet-r lic, katerih ne manjka pri naši slovenski hiši. Ta večer predava p. A. -T. Ter- POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. »25.— Preiskušna novega aeroplana. S strešico za slovenske črke č, š, i $30.— .'ANI XAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : New York, N. Y. bo ver. urednik "Nove Dobe", o naravnem sorodstvu, ki obstaja' med rastlinami, o plodenju in nje-' povanju vrtnih cvetlic. kakortudi o domačem vrtnarstvu. Predavanj«4 mora zanimati vsako Kloven-i . " ko. katera si želi imeti lep vrti.vdai,ski ,K):st ^ minul, m v vsem članka, v katerem je označena v kakortudi vsakepa Slovenca. ako!,rm r'asU 1,is,,m imeli *v< zi s samomorilno epidemijo, ki liof-c biti poučen o skrivnosti na- Italijani m* baliajo, da so viteški iu junaški narod.« To posebno Mussolini pri vsaki priliki poudarja. Svetovna vojna nam pa muli drugačne dokaze. ravnega razvoja, ki obstoja v rastlinstvu. Pri zadnjem predavanju, ko sta bave. Tukajšnja Mladinska potlba irrasira v kroirili mladih turških je sklenila. b i*. uri /vere*-. pravdništvo je našlo v članku raz- pt vorila p. Frank Kerže. urednik' ^torej uljuduu vabimo vse i/, žaljenje turških žen ter uvedlo ka- Tudi nasi fantje vedo marsikaj povedati O slavnem j "(Vsa", in naš umetnik p. II. G.K;iTardH in 'dižnjih naselbin, da zenrka preiskavo. Inkriminiralo j- i wI • . i> • L- i • i • i • - 'Perušek ie bilo n-iv/oeili do tri iudeležite te veselice. Vstopni- zlasti neko rUbo. ki io ie pov/el luškem innastvu. Pri koluirmu mu ie postavljen veeeiii' U,,M 1,dA/°* 1,1 <«« T,H , . . , J • 1 Sto oseb. To kaže. da je zanimanje IUI /u moskp /il /-»'"«Ke Joe. omenjeni list po karikaturi neke spomenik. |fIo pret]avai,| veliko, da ljudje ho-| Zil obilno udeležb«« m- priporoča pa evropskega lista. Slika j.- pred- Laški fašisti smatrajo Mussoliuija za uajve«\]Vy;a ju-!čejo imeti večje obzorje na vseli 'dber. stavljala mlade Turkinje. ki so metale y. balkona vreče z napisi: Peter Zgaga »l»«v MILLI». W*»H. 0 C. Ameriški mornariški poročnik (i. K Pound l o preizkušal najnovejši mornariški arroplan. kt lahko vozi z uaplico 17<> milj na uro. GROF V LEVJIH KREMPLJIH Madžarski prof Ladislav lliuiv-ady. brat bivšega maršala na dunajskem dvoru Ilunyadyja. je bilj velik in strasten lovec na divje! zveri. Zadnja leta je njegovo /i\-ljenje v mejah madžarske države! l/.irub.do pomen in mož >e v Kpipt. kjer se j.' pridružil lov s! im ekspedieijam na lev1. Dva ameriška zrakoplovea sta bila nad [lotdosot ur neprestano v zraku. Vežbala sla ^e za polet med New Torkom in Parizom in dokazala. da je polet mogoč. Krožili! >ta nail New Yorkoin. C> bi jo ubrala i>roti vzhod«. bi danes lahko korakala po pariških bulevardih. posinšaln -d«vo>pi'Ve na east ameriški vztrajnost« ill pod jet 1<< ^ti ter lu kljub oirlušelosti lahko iz sla vospevov razbrala ton zavisti in bolestnejra občudot anja. H- Ameriki je navada, da se zakoni sklepajo meseca .juni ja. Mosee junij je torej mesee porok. <>-»ali enajsteri nn'seci no pa meseci ločit«-v. Amerikanci bi ^i morali neka j zapomniti. In sicer to: Aiucrikan na Kitajskem baš lak«* dobrodošli kot so K it a je i v Ameriki. 'I o dejstvo pojasnjuj«* marsika teri navidez /a^oneten pojav. Poli^amija ^e pravi po naš«' |mno«rf žeiotvo. Poli^amisr je mo-iški. ki ima dve. tri ali štiri žene. Polijramija j»- v Kusiji dovol jena. Toda Husija :ii edina pfiij;:] ' ,l,l>,Ja o euina «iez* 'na svetu kjer imajo nekateri m« ški eno ženo poljih vede in razuma. Vstopnina J srečnejše in zadovoljiiejšt jem duše vnem življenju. Janko X. Roprelj. ]>redsednik. ^ursglove, W. Va »oljše mt a'ha. Posebno izjave, ki jih izda ]>o ponesrerenih atentatih nanj, so jako širokoustne. Pravi, da je neranljiv, da je nekako orodje božje pravičnosti, ter tla je od Boga izbran za voditelja, da |m>-tvede laški narod v lepšo in sijajnejšo bodočnost. V Italiji živi tudi neki Zaniboiii. l*recej je izobražen in je bil svoječasno poslanec. Le ))jegovi pojmi glede revolucije so precej medli, ker misli, da je le s pomočjo umora mogoče izvesti uspešno revolucijo. Pred leti, ko je imel Mussolini govoriti z balkona ue-juias Xaro.la. Vem. da se čitatelji iiC palače, je najel Zaniboiii v bližnjem hotelu sobo ter s i kimajo največ za kake novice puško pri oknu čakal, kdaj se bo nasilnik pojavil, da gajjV^ dpL',vske raz,,, kom-}>red fašistovskim sodiščem. ' ' ' ; panije prelomile Jacksonvillsko . I |H>«rodbo se pred aprilom. Toraj Pa je možak kljub temu tako pogumen, da je takoj iPovi obratujejo skoro.s polno pa- prvi dan obravnave javno označil italijanskega ministr-iro s stavkokazi. ki jih nikjer ne skega predsednika Mussoiuija kot šarlatana in sleparja. \l,lal,ika- Zaslužek je pičel. _ ____________' Zaenkrat še ne svetujem niko n>c,a • m ur hoditi sem za delom. Kadar | se kaj razmere izboljšajo, bom pa i n-«>eeva pa; '"Krepost". "<'ast". "Vest". "Mora-Fairmont City, 111. la Zadnji teden je neprestno d«*- s tem. da se risba ne nanaša samo že val o. Ko bi ne imeJi ulične kare na Turkinje. temveč na moderne trdnih tlakovanih rest, bi se ženske sploh. Ta zagovor Imel j.. sj,]-va srrni. sedaj priha ja poroeilo. da je v Kartonu j Prednika sta se za«rovarjalala "i" h" >ko predrznost / življenjem. Streljal je n.i to*kejra leva. ki |>a ni padel od prve kro 1,1 učijo in veselijo znanstva. ki je v 'datu utopili. Dela je v mestu ni pomagal, origin ilni kadi ju je' ^vojepa nasprotnika in «ra tal tako potrebno, da se ]>očutimor5,1 ali žal. da i;a j«- več za "zašil" radi žalitve tttrškepa naro- razmrsarii. da je po kratkem ti-p- — j,, j,^,, z:M)rtll |C;) j pa Jima preve A se bo ženska ženski pri/nala. dinole lepote ne. Prijateljiei sta s« srečali. — Kje si pa bila * I — Ah. že toliko r-asa sem >»» "a odpravljala v beauty parlor, da in's >.ein m- pa odločila in šla nennijske kot j>a za unvjske delav- da. in sicer «*nejra za pet. druire- pndlopel e<*. Xennijski zaslužijo pi*i meša- «_r;i i| j nieseee. batn. nju konkreta na ulieah po 4<> do! 4."> centov na uro. kar nas je pa J Poljska je imela tri dni kralja, linijskih delavcev skoro dolar. \* j jz Varš-iv tavarnih se zasJuži od 7."> do een-||M Z«1. tla sta samo dve tovarni j Sedaj so pričeli odi težkim po.škod- vprašanj«'. «»n I" je študiral na I »unaju ter j« bil /.lasti \ lovu na l-ve jako iz- S,ar ,n 1,n-:iT poroeaj««: 2"i-Ietni v.'žl.;in sTn'lee. Bil je na x|i,*-nili ek- v,'d«»val: peklensko./|oblw> (■ skopuh je pripo-ilaba •»'/.poselili mladcu ih- Josip Šefe i k - ped ie i ja h že osemkrat iu jih > — li,ni I»a siana tu jo priše! te dni v vas Kluira Ko- vs.-iej dovršil / dobrim uspehom i!;i- T^°pal sem se in -eni se začel kakor pisava, ali vseeno bom na-j <»f?au,z.rHn, .-euaj so pneei, ouislVjjl}i T(.(. prilMlV,.hajat, premrparj. bfff|o-; j(o,jski kn(|. ^ ^ tako tla bo težko delo dobiti. Sta- .... i. i , ,., , , ...... , - sKioau. ker ira republika pre- l>v. k;ii r. linijski elan, se mopoče se vri-|?;)llj;| MJatlenič je kazal lahko- ve kn uda. .e je zvrnil na tla in je »«<• I" velikih naporih r, I!!!!"". .....k»M,,'»» ""'i .......ča-'rh!.žal v n,zavesti, (.rofje „.isl"il>"- brepu sem potrjuje. n ,I,ost» neki delavec. Ko popodila njepo-i uirb-dal. j» planil z mostu v pristopiti k uniji, ker precej sta- . i- t- , , ' J J. . tene listine, v katerih ne. Xekatt ri so pa tudi taki. dalj. je mi-brez inoei in se ji je jim je unija /.ulnja skrb. bližini je precej tovarn, ali plača je slaba, ker so nekateri pripravljeni delati za vsak denar. Na društvenem polju nam ui mopoče dosti ukreniti. Hrvat: imajo svoja, društva. Poljaki pa svoja _ j da ima pravico do prestolouasled- približal. V tem hipu pa .)«• lev pla- st va za pol jsL-jjiii kralji Kmet .j" so sklenili, da pridržc nesreenejra kralja v njihovem kraju. Po tridnevnem jurišanju so dvorec zavzeli. V najlepši dvorani so postavili prestol ter postavili nil pokonei. sf* vrire' - šapami na !< vea. zasadil vanj kremplje in gii ranil •]«> smrti. Preden mi mu tovariši prihiteli na pomoč, je že izdihnil. Ur še dvorano in dom povrhu. Ze- "anj ~ kra,JM' ^azumljno je. da leti bi bilo. tla bi tudi Slovenci ka- JC °bHaI PseVt,«k'*f''j kmetom vsa ko društvo ustanovili. kovrstne pr.v.lcpnje za slučaj, da Pozdrav naročnikom 11 .»(IM- |l Kazne VCStl. i,!a ^frika "pprijem« presene- v Stoletnica harmonike Francosko mestece Hrivc-la-" čenje kmeto" ukienili in otlpnali in>ti tem. tla so jim republikanci v zapor. Kmetje s«, še danes pre- kralja odvedli. im polj>kim kraljem ter se jeze j prijelo — kratkomah«. — pritiska- n»tinimp!iir'i:'i'Miu;i[ii;iiiimi..i.iiiinn)itniiiii'ir.»iniiiiimiiiii^i;iin|[ii i;i,iii».;.-:i ;ii:-iiiiiniirriii'iiiiiM»iii'Hiiimilli'iiii;iiiim. - Islca »esreea. Ker pa nisem videl namreč harmonika najljubši in-Oee, ki jO nuslll, da je zbodljaj Z iglo povzročil o-jnobenepa poročila v (Jlas Naroda [.strument. ob katerem pleše in se 1 rokovo smrt, je zdravnika do smrti zabodel. j° T°j nesreči, naj jaz na kratko|veseli kakor naše ljudstvo. Ilar- Porota ga je spoznala k t Ako ne bo govemer post električnem stolu. j be je bilo zaposlenih v rovu neka -11 a re. j>o imenu Damian. Francozi Zdravnikova vdova je rekla: "Z razsodbo sem pg-iko mož* Ker ena se bodo s spošljivostjo poklonili io smi'Tl zauouei. j" J naj jaz na icraiko veseu KaKor nase Ijutlstvo. ilar-i rivim umora po prvem redu. i XakHko <>nil» mese-^ioniko. ki slajša prebivalcem živ-j , , , , cem je bila razstrelba v rovu Ca-ljcnje in krajša čas. je napravil! sredoval, l>«» < a rušo umrl \ „eSviiio en d rv. a| pravijo, da zdravilo ni usmrtilo mojega sina. Jaz ničesar ne razumem." Postava je v tem slučaju jasna: Caruso je premišljeno umoril neobroženega zdravnika. Y takem slučaju zahteva državna postava, da mora morilec s smrtjo plačati svoj čin. To je tako prav kot more biti prav. Toda kakšen bpravek ima to s pravico i Pravica bi morala vpostevati, česar postava ne vpo-steva, namreč: pomilovanja vredno nevednost podivjanega in užaloščenega očeta, njegov strah pred znanostjo iu duševno stanje, t katerem se je ob času umora naha- z* isLtfi i — k % i ' Časti. Caripradu sta se zapovajala 1111 ]»a| Sedaj pa prijatelji in Čitatelji ^ Glase Naroda, požurite se in api-(ft. ,lni „]nvul jn O(1povorni ured-t.rajte za nove naročnike, ker Glas ik Hsta «Ak5an~ radi Naroda je v resniei najboljši slo-j _ venski list v Ameriki. Tudi jaz proti neprebavnosti, pekli-bom poskusil dobiti kakepa nove-. v pa naročnika. I nam v Želodcu in sla- danes naj zadostuje, pa še j bemU teku. prihodnjič kaj več. XuRjeT.me se j^- Uk«xal k»t ublažujo- T'rkT-fk'iiix-ol sredstvo miljottem rm>J.-m in ženam ! aiec. »v Uku let. 1'stvarilo jim je močno! ru.3.'<"•>» kri. vja živic. tir.-di'..i led- ' \ i«"-ne in mehurne iiapuke I'omagalo je j v ni-itein slufajih neprvliavnosti. z.ii>rt- j j:«, plina v že'od«-u, slubc^a teka je- j tli. glavobola, imnunjluiile ni'in sploh i oslabellii in izdrptuiih živcev. Kupite še j - , m . w . . | danes eno steklenico Nuga-Tone in j>re- ' bolj slabe. Tukajšnja tovarna o- pričajte o blagodejnem u, inku o-^a Gir&rd, Ohio. Posetnepa nimam p>oročati iz naše naselbine. Delavske razmere so brafoje samo štiri dni na teden. Kar se tiče drugih novic, pa ni ojačevalca v vašem slut-aju. Ako va* ne zadovolji vam lekarna drage vrrfje povrne ATii denar. Vzemite le pristni Xu- nič Eosebn^a, Dolgi štirideset- SJ™' ker pon"redbe so br»vet ova I . -— Voš kaj. nr k.ižt- ti ilrupepa. kol ila vzameš dol>repa in pošTr-nepa advokata. In lmi vse natančni* in pr pravici povej. Nič se inn ne sineš zlajrati. (V bo treba lapa-ti. bo že atlvokat lapal namesto tebe. * Pred leti je rekel moški svoji ženi: — -loj. kako lepo obleko imaš! Ta mi pa res ntraja. Kako lepa kravata bi dala napraviti iz te obleka! l)anf» pa pravi moderna žena svojemu niožn : — Jo j. kako lepo krav;ito imaš! Kako lepa obleka bi m* dala napraviti iz te kravate! * so čutilo Kdo jili ra/- Zeiiske ume ? Itojak j«» pozno ponoči kolovrati! po ulici. — Kaj pa ti.' Kaj pa ti.' — so pa vprašali prijalelji. — Zakaj ne preš tlomov ? — Žena je jezna name. pa mi je zaklenila ve ž na vrata. — Zakaj je jezna nate? — Zato. ker me ni domov. Ženske so čudne. Kdt jili razumet Afjih'rajfr za naj- večji slavenski čfnerntiJc v A)neriki . < . T -Uf.". et ■ • '—v- . _ I. GLAS XARODA, 16. APR. 1927 •IOŽA LIKU vir Moja mati Iz New Yorka v Pariz. Tistikrat, za cvetno nedeljo, sva so namenila / materjo, tla pojde-v» h Žalostni na gori. Pri nas na barju, na hribčku |>od krimskimi ircranii je ta božjepotua cerkev, ki <"nv« pre>erskej?a >v. Vida. rdcče-lr.se |»odpeške kuinnarje in čolnarje na tihi Ljubljanici. Barsko ljudstvo varnuje pred straholaini hudournih polhograjskih udorov, sto skritih jezerc, ^to počrnelih koč in tisočero bridkosti je darovanih iu potoženih Njeni milosti. Vsa zagorska Kočenija se /.ateka pred Njen oltar, notri v Menišijo seže glas Njenih milostnih zvonov. Iz naših vasi pa nc vidi vsak svetel večer, kako se zlate v odsvitu zarje visoka cerkvena okna in se ble--.1«' bele cerkveni* stene; a v nočeh med veliko in malo maso čnjejo pobožne duš«-, kako kapljajo Njene presvete solze v srebrni kolih. . . Tisto noč nisem mogel zaspati. Morila sem za večera preveč mislil na nedeljsko pot morda pa me je dramila pomlad, ki jo prišla pri--] ko kraških gora h nam na tiho, poldne njivi'... V pekočem pol-1 brstečem vejevju; neskončno mehki. hrepeneči klici so se vtrinjali preko cvetnih poljan in tonili v, mrkih la/.ih. Na lSregu so prepevali fantje o jezerski megli in žalostnem dekletu: na skritih jaških pa ji grozeče vršaln speli jena voda. ruvajoča posipajoči ve breg in pl< dne njive . . V pekočem pol-snu sem zasanjal, sree pa ni obču-Sel sem od preserske strani proti tilo bolečine, niti trpkosti. Brez kljuvajočega spoznanja je okusilo v teh sanjali vse ono. kar je zapisanega v besediei mati... Bil je solnčen popoldan: zrak je ležal ued molčečimi gorami redek in negiben, le v daljavi je migota- la prigrevica. da je modrina neba prekipevala v sparjeno sinjino. paškim Zatiušencam. Barski svet' i se je bil čudno spremenil. Preti menoj je ležala ena samo. nepregledna njiva, bogata in plodna za vso borovniško dolino. Tam od Majerjevih podov pa do Kralove-ga maha. pa še preko moč a v pri grajski Bistji se je vlekel njen mejni jamelč : preko doline p;i je segala do velike ceste in .Mrkima-; vega vrta. ki je skriva! včasih o-tročjim očem nedopovedjivo in nepristojno lepoto: pestro cvetje, rože v gredadli. bele kipe, težka železna vrata, za katerimi je greal pošasten pes. prava zver s krvavimi očmi . .. Skonca njive so rast-le solnčnice, težko in bohotne; ponosno so nagibale proti solneu zla-toliste glave in se sestrsko družile z njegovim žarom. Pod njimi pa so valovili razori, spočetka niz-! ki in drobni, kot da se je z njimi j igral beloličen otrok, ki je z roko! razsul prhko žemljico. Zvrstoma. lepo razmerjem so tekli ti razori, od razore do razore se zavijajoč v nerazdružen objem. Tod so je brez-! skrbno zibalo klasje, žita so bila ; polna in zdrava, brez črne, plesni-! ve ljulike in praznega osata. Sredi' njive pa so se razori nenadoma Tredčili. brazde so bile zaorane na ; glono se je sklanjala, skrbno popravljala gomile sesute zemlje in zasipavala pregloboke brazde. Venomer se je trudila, včasih porabljala razor, pa zopet vzravnala razkopane razore, kot da je hotela ojstrina pluga neizprosno zagristi v osrče trpeče grude, da popije kli-joee sem en je njeno sočnost in močilo poslednje kaplje. Razgaljena zemlja je rdela v neusmiljeni prigrevici popoldneva, a v daljavi so se stiskali razori, kot da zapirajo srce pred žalostjo in bedo slabe letine. Petdeset in še več je bilo teh razorov! Suh in trohnoben zrak je migljal nad njimi. onostrau puste goličave se je /megli! v dimasto par. Ponekod je rastla tu rjavkasta barska zel. naprej se je vabljivo blestela mlečna, mlada zelenjava ; vse to je bilo vzorne obdelano, a vendar je bila brazda in gomil; se premnoga prazna . . . i Dolgo sem že hodil ob tej pr«*-čudni njivi. Solnee je v zatonu pozlatilo nagubano čelo sv. Treh kraljev. kakor dih lahne meglice so propredale vznožje polhogrnjskih hribov, razi ranih od hudournih voda. razjedenih od plazov... O kako daleč je bil še Mrkonov vrt z belo. vabljivo ograjo, za katero samevajo rdeče rože. tihe in žejne večerne rose. Pa njivi ni bilo n konca ne kraja: zopet in zopet se je r-dpri nov razor, še bolj globok, i kot da sia ga za oral a trpljenje in skrb. Slednjič sem zagledal sreili prostrane njive drobno žensko, ki je pridno ogrebala zemljo. Rjava spod veza u a ruta ji je pala globo- j ko na oči in skrila obraz, kot da se ne briga za ostali svet. ampak samo za to črno barsko zemljo... FREDERIC BUI'TET Znanost ne pozna zaprek, Najboljši atlet. Ilalplierson. znani prfesor eks-json svojima spremljevalcema. ( p! rimeiitaliie fiziologije je slonel mož.ki ga vidite tu. me je včeraj ,— visok in širok — z rokami v j napadel na cesti in me hotel um«-i hlačnih žepih, ob kaminu -voje de [riti ter oropati. Posrečili* pa se mu jlavnice in sklanja! svojo mogočno j le-to. f Ilalplierson odpne svojo! glavo z gladko obritim obrazom injsuknju in si-yj«*-kratko ostriženimi in že malo sivi- ko brazgotino na levi struni prs. f .mi lasmi k svojima poslušalcema I Toda z udarcem v brado s,-in ga kaua1ouu Jeffriesu in biologu M of- mogel "oniotiti'\ kakor pravijo fat ti iu jima ostro zrl v oči. boksarji, vse to se je zgodilo sko- | —- Dovolil sem si. — je dejal s raj tik pred mojimi vratmi. tako.' j.svojim preudarnim glasom, nagla- da sem ga z lahkoto s pomočjo svo-šajoč vsako besedo, — povabiti jega sluge prenesel v svoje stano-j.vaju semkaj radi rizkantuega in vanje. Ko se je zavedel, sem g;; i senzacionalnega eksperimenta. — prisilil, da je govoril. Tme mu jo! kajti nobenega interesa nimam, da Watson, in je znani, že na smrt <>b- ^ ;do v>» Med drznimi avijatiki. ki bodo bi ga napravil sani. Malenkostni sojeni morilec, ki se mu je dosedaj Noble. UU»«M3 A ^NOCm*OOD. M V UNDERWOOD A umtavooo, H v ili-ilisi-a .< i/ Svraci! Law rem . N. V skušali preleteti razdaljo med ljudje bi se ustrašili pred drznost- posrečilo, da je vedno pobegnil j" New Vorkom in Parizom, se na- jo tega poizkusa, toda njegovi re- pred vsemi zasledovanji. Moja dr-1 po zakonu itak />• zapadel haja tudi kapitan Charles A. zultati bodo za vse človeštvo tako žavljanska dolžnost je bila. da ga možnost, da poskusi svojo sladki smrt i brez bo-' Anatom Jeffries plane naprej k novemu življenju.!— To > konce. Dvignimo ga hitro rej v moj laboratorij! Lindbegh. Razdalja znaša 3400 pomembni. da bode morali umolk- izročim sodišču, to je. da ga spra-in v-»tam milj. niti vsi predsodki. . . Pojdimo to- vim na električni stol Omočijo mu ustnice z limonovim sokom. Takoj zatem zuhrope mož dvakrat zaporedoma. .Slede zopet mučne, dolge minute. — Omotica se me prijemlje. — zastoka mož z obupnim glasom, obsojenec odpre oči. ki pa le buljijo. ne da bi kaj videle. Obraz, mu je bil voščeno bled. — Proč hočem ! — pravi končno in napravi slabotno kretnjo. — nočem tega' — Omedlevica! — za godrnja Ilalplierson. — konec. . . — Ne. ne. . . zali rope mož in se krčevito vzpne, kakor da hoče zbe-žali. trda ne zmore drugega, kakor da s,- krčevito str-'-se. Na njegovih ramali so ležale težke črnče- ■e N. ve roke. Mož omahne nazaj v rde-jčo vodo iu glava mu pade ob stran. uirti Ilalplierson se dvigne: — Izkr-srečo vi'v,'l je do zadnje kaplje. . . I Njegove besede s,i padaie težko kot kladivo v tesnobno tišino. Uklenjeni možakar se ji* pričel tresti. Ilalplierson pa je nadaljeval: Klllil bi Imo m jiravi ■m zakaj grt •m Da. v na to. Nihče Ko je Stopil sem na njivo. Žena je zaitrj!1,Je zore ■ ■ • °zrl se,u st' 1,a Električne žarnice so s svojo be- hip obstala, obrisala z udelano ro-j*° mater; kot dii božji an- in svetlobo razsvetljevale prostor- ko potno čelo in se zazrla v zapad-Urc' dybnil vanjo pokoj in sladko ,,i. skrbno zaklenjeni laboratorij, no nebo, na katerem so se grudilimilino. so s<> -i' ustnice razmaknile Oba učenjaka opazita v čudnem. oblaki kot zlate stopnice. Psniev ■ v ra'H'l smehljaj. Iz polža prt i h oči toda dobro znanem znanstvenem — Toda imam drug načrt. Saj zadovoljstva ji je spolzel preko N" nepopisna udauost. ka- okvirju, kopalno banjo, za katero veste za korake, ki sem jih napra-' koščenih lie in se ustavil ob sesu kor bi zrle onostransko zarjo mi-,si nista mogla razjasniti, zakaj je vil. da dosežejo, tla se nam prepu šenih ustnicah: dekliško ozkemu | rn 'n '"obni obraz t u in ki sojo ravno napolnili z ste na smrt obsojeni zločinci v obrazu je dajala ostra lična guba''**1 -ie bil svetal in čist. angelska po- vročo vodo. kajti kadilo se je še iz resne eksperimentalne svrhe. star: resnost in prikti]>nost materinstva, i rnt Sl' /-rrn,^a njim... Mo- nje. Poleg banje je sedel na pru- predsodki pa so liili tej zahtev: Cjel sem njen piodetl oči so zrle i ^ Inat''- Petdeset in še več razo- čiei mož. oblečen le v srajco in vedno tako zelo nasprotni, da so vzvišeno, mirno; v očeh samostan-i r"v* Petdeset njenih let. sivih in platnene hlače. Mož je bil mrtvaš- bili moji predlogi vedno tako zelo skill seter planiti tak soj. poln sve-'1 n>kih. neusmiljeno zaoranih v ko bled in se je tresel po vsem te- napačno pojmovani. da je prišel to«ti in odpovedi. Kako sama jeJ,,jt'no 'n uieliko lice. Ena sa- lesu. noge iu roke pa je imel ukle- vsled tega moj značaj in vs.- moje bila ta žena sredi teh petdeseterih! Ula odpoved, ki je sušila njeno srč- njene v tenke verige. Poleg njega delo v nepojmljivo slabo luč. Ker mef| ,ni!sk,,som Potem bi bilo nam- dob-ih ,1W ellH sama bolest, nasilna in je sfal herktdičen zamorec. Ilalph- pa mi je dal srečen naključ-ek tega | prepozno, kajti v oblasti zna- votle iu počakajmo pet minut, natci f>a vaš serum. . . Toda ubogi let-m. zope Watson ve. zakaj to sam pritrdil. 1 "kienjoni mož s težav pogoltne' "»ožakar je vendarle pokazal vraž-eoraj brez glasu l^"1"- 1{atl bi ga rešil. Kako Pristalisb«vo boste dosegli. Ilalplierson. če se vam posreči eksperiment. Fiziolog se skrivnostno nasmeh vee beset le. ne: — Kksporiment se j,. j>osre- .pre^ščen verig, so čil. pravi mirno. črnčeve )iesti ' 'l»a asistenta s,. prr-seueeeut» o-iu ira posatlile v banjo Ilalplierson zreta vanj. s.- mu približa :n ga prime /a levo rt>kt»: n> bil ga zgrabil* •z « ■ ja: ■avljeiii .' fiziolog. Ali vpraša uprli razorov. nepreglednih in kakor sama siva večnost. Kje so ka usta tlo smrtne utrujenosti iu vidno straži! moža. grozna, ki je /.mučila njena slad- ersonov privatni sluga bili ze skriti tisti razoreki z solnčnicami. ki s(» v černim solncem. otožno zrle za grenkobe Gospoda. Sel sem bližje: žena se je okre-nila proti meni. odstrla ruto in povesila roke... O Bog! Zemlja je zavalovala pod mojimi šibečimi se nogami, zakrilil sem z rokami, sr-ce pa mi je otrpnila v bolestnem krču... Pa! sem na kolena, kajti pred menoj jo stala moja mati. vsa izmučena in utrujena, v obraz bela in plamtečih oči kakor trpeča T_ svetnica. Sama sj-eiii t je njive, sama sredi petdeseterih razorov, sama v obupni borbi s to črno zemljo! Srce mi je odpovedalo. oči so oledonelo. roki sta I'drevi'iieli. In giej ! Tedaj seje odprli- v zlatem zapadu usmiljeno, nebo. strehe jeruzalemskih dvorov so se zasvetile. Topel veter je za-pihljal, božajoč in dišeč po oljčnih ZANIMIVI »n KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU ki je oči- Watsona v roke. sem mu predlagal 1Hl>t ^to-le: Ne izročim ga policiji, odpravi Iialpher- pustim mu atentat na moje življe-' njo ter mu omogočim, da odide v katerokoli deželo in mu dam še 1<1 šklepetali, tisoč tlela rje v, da si potem lahko' nožem mu kje drugje ustvari novo življenje.! vjT(. N,1Vs totla Vse le pod pogojem. da se ,.,],.,-. (.n|-,.: podvrže eksperimentu, ki l»i se mo- [l(>: >f:i. gel sicer smrtno končati. Kak« Obletnice znamenitih Amerikancev v aprilu. Washington Irving. ksperiment. ki se more prekiniti. - pravi mož in zu-glasno kloni z njim. Paei.jent se krče-njegovo roko oblije toda Ilalplierson lirzo o toplo Vod o. se b> to izvršil boste m prične, s,. j> — Pričnite! pre oči. /obje pa so mu Ilalplierson se sic Ha. — odvrne Ilalplierson in h- nasmeje. Nisem vama povedal resnice, gospoda. Eksperiment, ki sem ga ravnokar napravil, je bil povsem drug. kakor sem ga vama prej opisal. Vse ni bilo ničesar drugega kakor avtosiigestija. Oba profesorja se spogledala, ne da bi te besede razumela. — Da. vaša navzočnost tu v laboratoriju. moja uavidezua operacija. vso. kar sem govoril, ni bilo drugo, kakor režijski trik. da spravim moža k pozornosti. Z eksperimentom sem hotel ugotoviti. d.- Im. vedno hitr 1 rožno tu- .. , škotski fire za sledeče: Odkril sem nam-.'hi- že vesta. pravi reč serum, o katerem v>aj misiim.' mirnim, predavateljskim da more popolnoma nadomestili — 1 iripži Irving se je rodil Sne .'{. aprila fdasi ničesar izrednega, so bila na- človeško kri. iznašel snu lakore-Sri v mestu New York. Bil je vdahn.jena z odkritosrčnostjo in koč umetno kri. o kateri, upam :a in angleškega pokole-1 so veliko prispela k večjemu zani- vsaj. da ima iste ali še dragoee kako daleč more srkati to, kar . gospo-'. . , .. [imenujem jaz nervozna podvrze- svojim ... nost vplivom . .Aloz, ki ga tu vidi-glasom. , , .. . te. sploh nima načetih zil. t )n si je Mi. krv-i . , , , ... to samo domtsljeval. kakor sta mi- pritisk popusti, pacipmt zapa-. ... , _ . . slila tako tudi vidva, de v omotico, pred oenn se mu pri- T,. . , , , r iziolog prune levo roko mozii. m postane. nja in je bil vzgojen v mer.talite- meniju Amerikancev za lepote sta- ne.jše lastnosti kot naravna kri. — ti starega sveta sredi okoliša no- roga sveta in za njegovo kulturo. Pravim pa. tla le upam. kajti po-vega sv ;a. Tej okolščini je delo- od katere so se imeli Amerikanei pol noma gotov si bt>m tega šole ma pri) >a1i očitanje, večkrat iz- mnogo naučiti. Irving je bil tudi po kakem popolnoma posrečenem ražeuo proti njegovim spisom, ki jako vesten zgodovinar. poskusu in ravno sedaj hočem na čne bleščati in silnrt žejen nazadnje pa omedli. Ilalplierson umolkne. Na desni m členku roke Mokajočega paci-jonta tlrži palec in šteje udarce žile. Nato opazuje krvni j»ritisk s po-; so |m> duhu britanski. Bil je bi le- Beta 1>S4G se .je do konca svojih praviti ta poskus z Watsonom. < >d- močjo instrumenta, ki je obstojal na kateri je še kapljala rdeča voda. jo posuši in dvigne k luči. — Vidita, tu ni nobene sledi kake krvavitve. S konico svojega instrumenta sem ga nalahno oprasnil in hkrati stisnil z ogretim kamii- , , . , .. . ... . jiiom napolnjeno tubo Na ta pre- boli v mladosti m je dobil le ma- dni nastanil na posestvu v tloltm url um bom v kooelii arterije in \v. cevi in morda. Kljub otopelosti. .... , .... ' 'prosti nacm je votla v banji ved- lo šolske izobrazbe. Ali že rano je reke Hudson, zvanem Sunnvside.' takoj, ko bo izkrvavel in bo več ki je združena z njihovim poklicem. pokazal pisateljsko nadarjenost.) kakih dvajset milj daleč od New minut 'mrtev", mu bom vbrizgnil sta bila oba asistenta zelo vzne- grmib. rastočih pred božjo hišo... , . _ . ... . Potovanje v hvropo. ki gaje pod-l i orka. Iu jo nadziral izdaje svo- svoj serum, ki bo nadomestil kri mirjena. Poleg njiju je Bela luč je naju osvetila — sam dal črnec otrok iz Nazareta. Jezus, je stopil na njivo in šel preko razorov k moji materi. Vzel je njeno raska-vo, ti o krvi razpoka no roko v svo- " vzel radi svojega zdravja, je raz- je svete roke in jo odvede! preko širilo njegovo obzorje iu vzpodbudilo njegovo zanimanje Za tuje kulture. Smrt zaročenke je za vedno ost učila njegovo dušo z neko razmikajoče se barske planjave v odprta nebesa, (ioreča svetloba se je zlivala za njima v lahne sletl solnčnega žarka, onostrau barskih logov jin je skrila svetla meglica. Nikdar več mi ne bo srčna struna zazvenela v taki radosti, kot v {otožno sentimentalnostjo: oženil se ui nikoli. Kmalu potem je izdal svojo slovito "History of New ; York", spisano pod imenom dozdevnega pisatelja Diedrieh Knickerbocker. katero ime je Še danes. po preteku enega jih knjig, spisal svoje študije no bolj rdečila. Možu sem prav natančno diktira T študije izkrva-venja in pn se je strogo držal mo- st i. v kateri je še sedaj. . . Prav iuteresanten eksperiment. . . — Posrečil se vam je celo boljše kakor sami mislite. — pravi na-j enkrat profesor Moffat, ki jo meti iu in bo vse organe nanovo oživil. Ce in izpolnjeval vsa povelja kakor ■ , , A ...... ™ . . 1 , , , ! pli besed, tja do globoke neza\e- delal na zivotopisu \\ ashignotna je moja iznajdba točna kar upam. stroj. Ilalplierson pa je . stal po- v potili zvezkih. To zadnje delo je potem bo mogoče Watson zopet poinoma miren. Mož v banji je pre-! dovršil malo pred smrtjo. 'oživel. Pravim: "mogoče" in pro- nehal stokati, s svojimi stisnjeni-! --; sim vaju. tla si to zapomnita. Ka mi zobmi in zaprtimi očmi je iz-j Henry Clay, ameriški državnik in kor po vsakem prvem poskusu, .i«- gledal kot mrtvec. Voda se je ved-1 sloviti govornik. (možnost, tla poskus.ne Uspe. zelo no bolj rdečila. . iskal pacijwita. velika je pa tudi možnost, da po- — I trip postaja hitrejši in krv-; mrteri Kot veČina velikih Amerikancev skus e kfl-ti plvp!.j(-in) s,.m nj pritisk popušča. — za mrmra' * , ' J ' . + , je bil Henry Clay samouk, ki se je si^nio.sti svoje iznyjdbe. To jo Ilalplierson po kratki pavzi. ^ laboratoriju nastane tesnoh- iz neznatnega virginijskega štacu- vsp kar vam mf>rem pove0ok" .katere prvi odlomki so bilii Trikrat je kandidiral za pred se ti- petdeset njenih sivih let! Moja izdani leta 1ST!). Knjiga je zbirka mati! Tudi za Mrkonovo begatijoj raznih povesti in nekatere izmed in tisti bajni vrt. ki vonja in dehti uyl\} spadajo med klasike ameri-po vsej vasi po,I bregom, ne dani; škega slovstva. Ni ga ameriškega tega imena ... šolskega otroka ali odrastle osebe. ništvo Združenih držav in se je po vsakem neuspehu umaknil iz političnega življenja, da se |»otem zopet vrne k njemu. Kot zakonodajalec, zlasti pa kot Prijatelj delavca PAIN EXPELLER TroemUk* muka k* t pat. »r. Z4r. dr. Si«r«n ž« r*č kot 50 l«t. Clejte u tT«ruišk« znamka SIDRO. Prebudil sem se. Skozi odprto j ne. bi poznala povesti 'Iiip van državni tajnik tekom Adamsove-okno se je vlivala gosta, modrika-j Winkle* ali 'Legentl of Sleepy Hol-|ga predsedovanja, je pokazal kasta mesečina: njena jarka bleščo-Jjmv' s katerimi je Irving obdal, kovosti. ki so mu pridobile nade-ba je zapekla zasušene oči. Na bi-j^,..,.^ Catskil! gorovje s čarom j vek "The Great Pacifier". V pol i-striških jezovih so veličastno šu ! romantike. Druga znana povest jej tičnih sporih je znal vedno vporab-mele pomladanske voile, ki jih|*Tht» Speetre Bridegroom*, ki u-jljati svoj vpliv za dosego oboje-bruhajo goltajoča žrela kraških pravičuje trditev nekaterih, da je.stranske poravnave. Njemu se zla-podzemnih jezer na barsko ravan.|bj| Irving oče moderne novele —Uti pripisuje zgodovinski '"Missouri Zagledal sem se v svetlo noč. Lo- < short story'). — To je morda edi- Compromise", ki je ustanovil se-govi so bili poviti v svileno prede-j tip literature, v katerem se A-niuo. nad Ljubljanico pa so se gu- j werikanei odlikujejo jm vsem sve-bale ilolgi» meglene koprene. Na obrokih gor je počival ba.jnobliš-čeč srebrn soj: morda se je zazrlo samo angelsko oko v posvečene tu. dvore na božje pot m h vrtovih, mor- * , . ,. , .. .. ... . . , ,, ..[Špansko se ie zaljubil: romantika tla so se razgoreli bajni zlaklaai , „ , , , , .. , , . 'te dežele je preskrbela ne prehoga- sretii strahotnih »rezilen. verno mejo suženjstva, kakor tudi poravnava glede sprejema Cali-fornije v 1'nijo. ko se je vodila ve- * i-* ii- I lika borba, da-li naj California Ko mu ie literarno delo prines-j v , 3-1 -t i vstopi kot suženjska ali prottsu- lo mnogo denarja in slave, je Ir- / v 1 ving ]>re pot oval Evropo. Zlasti vt * i to domišljijo Trvinga z obilico suo- \ isoko. natl spečim trebevniskim! . „„ . , . , . vi. Njegovo 'Kolumbovo življenje lazom pa so se razstrle zvezde pa-l sijonske. ki v nočeh tihega tedna leta <'"»MUest iščejo skritega Hoga. Tam nad Ža-|° Granada' leta 1829 . in zbirka lostno goro pa je plameuel rožnat | španskih črtie pod imenom 'The soj. nebo je vjelo prve utrinke ju- Alh&mbra" leti! 1832. Ysa ta dela. Henry Clay je umrl leta 18.12. d^set let predno so vse poravnave glede suženjstva končale s krvavo državljansko vojno. ALI imate ie Slove risk o-A meri-kansJci koledar? — X n r o rit f en iztis se danes! UNDCKWOOH * utiMBwooo. « *•- Strojevodja Southern Pacific železnice, je opazil pri Yuma. Arizona, na tračnicah dve let starega otroka. Takoj je zavrl vse zavore. toda vlak je imel še toliko pogona, tla bi brezdvoma povozil otroka, če bi kurjač James Sj;itteGraw ne skočil pravočasno z lokomotive ter ga rešil. f tli brez tega usmreen. — za mrmra j Jeffries med zobmi. • Vendar je profesor Ilalplierson j prebledel. BOLJŠA JE SMRT Življenje je breme, če mučijo telo bolečine. Človeika \>c ,>krbi Sri žrtev jK>st a ne čemerna in potr;o. Pijte dasti do in poskušaj te VhaahUM o"- ^ Slavni odvajalni fKAiifjitaie . \ii-rutino zdravilo Holaatlske nu.i| let. To je sovražnik tioLezm na Je-ii-i cah in jetrih ter bolestii"'^.! rtldnjanja vinie. Pri vseh" teka mar v treLi velikostih. ' , Glejte, da bo ime Cold Meda« na vsaki ikaUJi. N« kupujte naet v zalogi Stane 25«1 Onim, ki so jo medtem naročili smo jo že odposlali. Uprava Glas Naroda, 82 Oortlandt St., New York Oity. GLAS NARODA. 16. APR. 1927 MATI SKRB i K O MAN IZ ŽIVLJENJA. J Za Glas Naroda priredil G. P. Nadaljevanj**. Iz športnega sveta. ALEKSANDER ENGEL — Tamkaj roje pri bolni materi. — m je mislil Pav«*J. In ker ni našel nobenega drupe pa sredstva, da jo pokliče, je pričel žvižga-ti... Dvakrat, trikrat je pristal, da prisluškuje... Nikdo ni priseli iu v njepovo sree je prieel prihajati strah. Z roko je prieel iskat izrabljani kol. katerepa mu je takrat po-j kazalu Elsbet in ko pa j«' našel, je prodrl v notranjost. — Veje sol mu raztrpah' obleko in kot v divjini se je plazil po tleh. da najdej stezo. Konet iio je prišel na prosto. I>eli pesek j«' razširjal negotovo' svetlobo in svetlejše je porela svetilka v sobi bolnice. Medel je na klcp ter štrlel tjakaj. Zdelo s<- mu j«-. da se je pre-j mikala senca za pa rdi no. i Naenkrat pa je postalo svetlejše krop ujepa ... Iz noči so se pri-f 1 .//a!.' veje rož. Pesek se je pričel svetiti in streha hiš. ki se j«- še! malo poprej dvipala kot temna masa. je pričela žareti v temnordečii svetlobi, kot da jo padel nanjo žarek jutranje zore. Začuden se je ozrl na< krop — in kri mu je zledenela v žilah ...j visoko na nočnem nebu se je dvipal krvavi odsev opnja. Orne obla-1 ke so obdajali plamteči robovi, svetlejši kupi so se dvipali med nji-j Znani rokoborec Mickey Walker, mi in visoko s,, švipali poreč i žarki, kot da visi na nebu severna luč. — Tvoja, očetova hiša pori! Teden sreče. (Nadaljevanje.) letanje parniko* - Shipping x. vas sem se namre«' zatelebal. V tem tonu je nadaljeval. Loti prav pošteno Neizrečeno lepa je pot od Xizze do malepa kotička Bordighere. ki pa obdaja lop tisočerih palmovih'"* Je f!ajprej 1» dreves. Ta paradiž v zalivu pri *? M' njt'n° P"*™*™- otroške o Nizzi čuva trojni porski preben in f krčcvit° upr,<* v hrbet šofcrj0 ustvarja tako vse leto z malimi iz- ^ ki'k°r da priCakuje od te* jemami ono toplo klimo, radi ka- ^ ,M"uo51 sffaSnc sitwl«**- ,n tere roma sem na tisoče trpečih inI™ SC Je ,,n Zath,jih b°set,ah "» j počitka potrebnih ljudi vsepa sve-i.H C C h Jugoslavije. ta. Tudi kraji blizu pravljično le- je popolnoma mirno in ravnodušno! pepa tujskepa mesta dobe pri tmiS,°pi' 5°fest' potom ta odlir',ia športska i:j.-m trenutku seje zopet vzravnal. Kolena so mu omahovala in kril x.( potoV.injl, ,.ei, fa. Prve četrt ure je prešla vožnm | *)ostava 1,1 razen te-a ^ il.la v njepova senca. — Naprej, reši. kar je mopoče rešiti! — je | sk . - jno '' v običajnem, puhlem in šal jivem | Z1,avalca '-iutli " Poznavalci kričalo v njem iu v divjem diru je prodrl skozi prmičevje. pre- j koUke„., Saveža ie',,-, solit k- razgovoru. ki se zdi ženskam lei,ja >0 v P"»vem trenotku vsepa plezal pot ter s,, spustil n* drupi strani navzdol. :,„, , ' ' . ' ' . ' ' V "'itedai duhovit Če so v nriimrwln zmožni. In kako je ta šofer odloč-i i - . i * * * i .1-1 - , , , ' K©l«dvoru. zadet o«l kapi. umr dr. 4 CHmm,r- ce * pripovecto-i . , Kot \ zhajajoee soluce je osvetljalo poreče posestvo celo pokra- ■ ,>uht ^ ( |valca do smrti zaljubljene Druga-'110 gledal. Ne da bi vedel, kako.j ju,o Celo črn« pozd s,. Jf. prikazal v rdečkasti luči. Bulaiov. ki's,'j, v"dobi'l"c i1"'" l>°sl«*»j" take besede le z na-1 jp -0SP°d Bcrnd ^'olfratli iz Dues-j še je stala hiša nedotaknjena. — njeni zidovi so blesteli kot' pa preporoda odlikovala v borbi|,°1 odPrtillli »šesi. Takoj za Men-'soldorfu «topd iz avta m stal na; niramor in okna s„ se svetlikala. Dvorišče je bilo razsvetljeno koti.roti it:.li i:..,..^..,., | tonom je postal industrijalec jas- j deželni eesti. Pred je stopil nazaj nejši. Pričel je dopovedovati Lot i J v avto' so<1<'! na svoj Prostor b kr*; 23. aprila: raria, Havre; Majestic, Cherbourg. Torek. Bremen. 27. aprila: Berensarla, Cherbourg; I "na. Harding, Chtrbourg, Bremen. 28. aprila: Deutachland, Cherbourg, Hamburg 30. aprila: Leviathan, Cherbourg; France. Havre; Uremen, Cherbourg, Bremen! 4. maja: Mauretanla, Cherbourg; President Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 5. maja: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 6. maja: Berlin, Cherbourg, Bremen. 7. maja: Olympic, Cherbourg. 10. maja: Trea. W ilson, l<»t. SKUPNI IZLETI 11. maja: Aquuanla, Cherbourg. 12. maja: Hamburg, Cherbourg, Hamburg. Mueiitnen, Cherbourg, Bremen. 17 maja: Berer.gnrla, Cherbourg; Columbus, Cherbourg, Premen. 18. maja: George Washington. Chei bourg. Bremen. 19. maja: Westphalia, Ha m burg. 21. maja: Leviathan. Cherbourg: France, Havre; L>erffUnser, Uremen. 24. maja: Martha Washington, Trst; Reliance, Cherbourg. Hamburg. 25. maja: Muuretunia. Ch.-rb-.Urg; President Harding. Cherbourg. Bremen. 28. maja: Albert BalMn, Cherbourg, Hamburg. 28. maja: Olympic, Cherbourg, R.public, Bremen, Cherbourg. 31. maja: Aquitanla, Hamburg. 4. junija: Paris, Havre. Cherbourg; Thuringla, Trst. SKUPNI IZLUT 23. junija: Pres. Wilson, 2. julija: He do France, lla\ rc. — SKPI'NI IZLBT 5. avgusta: President Wilson, TrsL —SKUPNI IZLKT jo bilo razsvetljeno kot .proti italijanašem. po dnevi. n Pokojnik s»- j<> bavil zlasti s Ntn \;„ene pustolovke! — In industri-, k Mean e. — II apei so <>t;di '»"»nia \ eiiu-ijaii akatlem ie zna- - , . i . • i-i i ' 1 11 poslušala le z napol odprtimi ušesi .^lee je sklenil, da čimprej odide to pa ne zato. ker je morda razgo-iiz Xizze- ka-iti ™ prevečkrat so gaj Sest dni preko oceana Najkrajša in najbolj ugodna pot « potovanje na ogromn.h parn.k.h: PARIS — 23. aprila; 14. maja FRANCE — 30. aprila; 21. maja VAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI Pijaea in s.avna francoska kuhinja. ,zredno" nj2ke „„ 4,1 I"'ostor 23 vožt.jo nov.ga velikana "ILE de FRANCEM 2. julija; 1. avgusta. Vprašajte kateregakoli pooblažcenega agenta kabini FRENCH LINE — — _ __ 19 State Street, New York ve razprave so bile objavljene ve-, — Naprej. — reši kar je mogoče rešiti Z dvorišča je prihajalo zmedeno s mmt.ja. dekle so vile roke. — Sestri sta begali naokoli ter klicali ino>ti* njegovo ime. Tudi vas se j,- predramila. Deželna cesta se je papolnila z I Samomor v zoološkem vrtu. ljudmi. — < "ebre vode >o donašali in tudi stara brizgalnica se ie i '>r' zoološkem vrtu v Maksimi rojaki, pozor vor z industrijalcem ni zanimal, i videli v družbi mlade deklice, in' pričela pomikati proti mestu nesreče. — Kje j«' gospodar? — je zakričal hlapcem nasproti. — Odnesli so noter... si je zlomil nogo. — se tovor. — Nesreča nad nesrečo! — Pustite goreti skedenj! ve bejrali naokrog ter vlivali vodo v plamen : ru si je končal mlado življenje 23. .letni Ante Lukiu. rodom i/. Šibe-je glasil od- nika. Iz Zagreba so je /. električno železnico odpeljal v Maksimir ter temeč zato. ker ie bila tako raz- ljritle sedaJ škandala. . i | 11 rešena ter je neprestano zrla v| I hrbet šoferja, ki je sedel pred njo Industrijalec je neženirano govoril zelo glasno, ko je stavil ponudbo naj se naseli v prekrasni vili v bli- Xaš uradnik, Mr. V. Premru, bo spremljal potnike na II. skupnem potovanju s pa mikom "P A II I S", Tik pred Bordighero je Fred u-|ki odpluje iz New Yorka 14. maja, stavil avto. Dražestna Loti je se-i do Ljubljane, od tu se pa poda v dela vsa tiha in potrta v vozu.--Vipavo. XI. je zakričal drugim, ki -.o brez «da- M nalinilost napotil v zoloski vrt .. . , . .. . . ^ i I* red jo je vprašal: ° "itX I. i ti - , , , .ziii! Duesseldorta in naj tam poca- i m nekoliko časa ogledoval živa- v ogenj. — Itešite živino. ~ pazite, da ne bo zašla Trije ali štiri možje so odhiteli v hlev. Vsi ostali na stanovanjsko hišo. — Ničesar ne nosite ven li, potem pa s.- vsedel na klop in 'si pognal kroglo ISil je takoj mrtev. v desno sence. tka nekaj tednov, da reši on svojo .tožbo z ženo za ločitev zakona, ki V beležnici, ki ! j traja že dobrega pol leta. lndu-1 — Ali hočete re> v I.ordighero? — Ne ven.. — odvrne tiho. — Torej kam Kakor hočete vi. — Ljubki je ponovil ter iztrga! par tujcem iz rok ne- moge 'vat ne imel v žepu. omenja. i hiliit i ne državne pri- dužbe in ker tudi nima ^o-' — Ničesar ven! kaj stvari. — Uešiti hočemo! — UeSite- liišo! rodnikov. ki bi ga mogli podpirati Pohitel je po stopnjieah navzgor. Ko je pohitel mimo, je videl prostovoljno v smrt. Svoje be mater, ki je molče iu brez solza sedela poleg očeta, ki je ležal sto-''0^0 s kontataeijo: ka je na zofi. „ »"Rodil sem se pred 7.")0.:{80.0()0 se Nkozi odprtino je skočil na streho. kundatni". —> Cev semkaj ! Nasajeno na vile so mu podali cev. Voda je pričela teči po razbeljenih opekah. Pričel se je plaziti po robu strehe, njegova obleka je bila vsa, razgreta, v njegove lase so se zasedle goreče bilko, prihajajoče od ^ditevala človeško žrtev. Osebni skednja in njegovi roki slabili polni majhnih ran in opeklin. Ni pa čutil ničesar, kar se je pripetilo njegovemu telesu. — a videl iu slišal je vse krog sebi'. — kot da so se njegovi čuti neštetokrat . strijalec je napravil Loti odkrito' . . , , T... ' .. . la m . .. I Loti je bilo vseeno, kam. Iiilo j! j . jženitno ponudbo. Ce bo vedno ta- , , . ' hudo. kaiti njena sreea je bila ze- ko mislil, kakor sedaj trenotno. , , „ ...... . . , . ,.!lo zaiueglena. lies so bdi trne ted- Loti m vedela. Pa ji je bilo tudi . , , . . . . . ni mesto enega, toda ee je natanc- vseeno. kajti v tem trenotku ie m .... . , A -- , .. , 'no premislila, niso prinesli industrijalec prav nie zanimal. — tega. Tako v Jugoslaviji kot v zasedenem ozemlju bo obiskal razne kraje, predno se povrne v Ameriko. Ako ima kateri rojakov kako naročilo in se njegovi ljudje ne nahajajo predaleč od krajev, ki jih obišče, bo skušal rojakom vstreči, če mu naznanijo svoje žel je vsaj i do pričetka maja. Smrtna nesreča na železnici. Na železniški progi Zagreb-Culi-nec se je pripetila nesreča, ki ja Loti je spoznala s pristnim ženskim instinktom, da ta niož. ki sedi nepremično ob krmilnem kolesu, prisluškuje. Zdelo se ji je celo. i , . kakor da se njegova ušesa očivid- viak je povozil služkinjo \ eroniko , . . ... „ T ,no vedno boli napenjajo. In tp to I reniee. ki se je progi vračala v . v „, . ............... ,____________________. . . ... „ FRANK SAKSEK STAT K BANK, , ....... kar je. upala. Mogoče pa je bilo se Q<> f, ... .. , __ \ se, kar jo je zanimalo, ie bilo ob- . , „ , , Is- ' '»rtlandt St.. New A ork. N. i. . . , _ . i vre . Čutila je sladko tesnobo, ko ---- nasanje šoferja Freda. Ta ie vozil' 1 se je j ji jiogledal v obraz in dejal: Ali se hočete vrniti na Du- z avtom vedno bolj počasi in tudi - ^^ .pri ^milu obrnil do njB|0D TELEFONA PRED OLTAR. po- množili. Videl je. kako so se dvigali snopje visoko v zrak in vračali v krasnih lokih. Videl je konje in krave, kako so pohitele! i Dugo selo. Vlak je ponesrečenko ! grozno razmesaril. tako da so le s kako so seS-tt'žavo ugotovili njeno identiteto. naj (Dalje prihodnjič.) trgal -svoje verigo. J skakljal s skednja na .ie na pašnik. Videl je psa. ki je. napol obžgan — Odpnite j»sa. — jim je zaklical. Zapazil-je lnojhen plameneek. kako je sosednjo šupo . ,w. — Supa gori! — je zakričal. — Rešite, kar je notri! Par ljudi je takoj pohitelo, da potegnejo vozove na prosto. .Medtem pa j.- divjal vodni curek preko strehe. Naenkrat s. spomnil "črne Suzane", ki je stala zakopana v najbolj oddaljenem kotu šu po. med staro šaro. — Občutil je bolest pri srcu — Tako i ;ij pogine sedaj tudi ona. na katero je vedno upalo njegovo srce! Rešite lokomobil. — je zaklical ljudem spodaj. Nikdo ga pa ni razumel. Želja, da prinesel pomoč "črni Suzani", ga je prijela s tako silo. da mu je bilo za trenutek pri srcu. kot da mora žrtvovati hišo. — Ljudje, sem gor! — je zakričal v ljudsko množico, ki je stala večinoma nedelavna in prodajala zijala. MoČan zidar iz va^i se je priboril pot na vrh strehe. Njemu je podal Pavel cev ter >e spustil navzdol. — začuden, da si ni polomil rok ali nog. Nato je prodrl do šupe. iz katere se mu je že valil nasproti gostj dim. — Kdo gre /. menoj' — je zavpil. Dva dninarja iz vasi sta se oglasila. * * — Naprej! Pot je vodila v dim in plamene. —• Tukaj. — hitro primi ta! Skl-ipaje je omahnil lokomobil na dvorišče. Za njim in njegovimi rešitelji pa se se sesedla streha. Napočilo je jutro. Modrikast odsvit jutranje zore se je pomešal med dim razvalin, iz katerih se je dvignil sempatam kak plameneek ter zopet ugasnil. Skok iz drugega nadstropja zaradi nesrečne ljubezni. A' Zagrebu je 20-letna privatna uradnica Rija je še bolj dražilo. Se bolj pa jo je dražilo industrijalčevo vedenje, ki I je bi! menda mnenja, da je prišla samo zato v Nizzo. da si osvoji kakega dolgočasnega veleindustri-jalca. Prišla pa je le zato. da užije tu teden sreče — ne pa. da se poroči ali pa. da prenaša vsa ko vrst-In povedala v obraz VELIKONOČNI OBED. Herman rodom iz „. .. ... „ . n«* moške banalitete. Maribora, usluzbena pri tvrdki . .. . ^ ,. |, . * , ... , . .je \\ oirathu naravnost Kmson-lVnkala. skočila na dvori- ...... ... ...... (da niti izdaleka ne misli na to. da B<-e ter se pri padcu težko posko- , . . ... __ , . _ _ . ' , ,,>-,- ti, -bi mu sledila v Duesseldorf. Tu t?, covala. Prišla ie na obisk k svoji . , .... , ..... .sinil preko njegovega, drugače ta prijateljici, s katero se je dali ca-' , ' . , , v ... • i x- ' i I ko hladnega, trgovsko skopega o sa živahno razgovar |ala. Nenado- x .... .. . .braza brutalen smehljaj, nui j>a je Riia zaklicala svoji pri-i V nekem Iiverpoolskein varije- teju je nastopal kot plesalce mlad! mož. ki se je čez glavo za bun kal; v neko londonsko baletko. Dolgo j časa se je branil te ljubezni, ki je naposled prevrela njega samega 10 , ..... , . Solnce in ga prisilila .da je naposled bašj ob neki pavzi klical londonski va V in IZ jugosla vije PREKO HAMBURGA NEW YORKfncvi); HAMBURG DEUTSCHE\o ALBERT BAL LIN RESOLUTE RELIANCE Nafil parniki na tri vijak« CLEVELAND. WESTPHALIA THURINGIA evropska potovanja I^D OSEBNIM VODSTVOM $ 198 — Iz NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modern »m 3. razredu. (Vojni davek pos» bej ) TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja In «ru-ge lri/ormac:Je se obrnite n« lokalnega agenta ali na Hamburg - American Line United American Lines, Inc. General Agente 28 BROADWAY — NEW YORK vir električne energije. i Iz Ljeningrada poročajo, da je rijete in prosil, naj stopi njegova "rus'ki 1>r0fl'S0r Wcinbcr- sk"n" zvezdica k slušalu. jateljici: "Ljubica servus!". se; Xo l In kako pa kaj z vašim Istruiral stroj, ki izpreminja solnč-110 toploto v električno energijo. Ko je dobil zvezo, je vprašal či-jta pa poganja motorje. Prvi stroj sto naravnost in brez ovinkov:Ije izumitelj dal na razpolago ru-"Ali me hočete za moža .'" .Mlada! sku Akademiji znanosti, ki bo na-dama je vzela vse skupaj za šalo. |pravo preizkusila ter izrekla o nji Rekla ni niti i:da". temveč je vpra-! svoje umen je. šala samo kdaj naj se to zgodi. --- Ves srečen je plesalec zatulil v te-! Tatvina v vlaku, lefon "Takoj!" nakar je še plesal-} Kranwt„ Lukalu.u iz Pristave ka kavalirja pozvala, naj takoj, nozan žepar llkradel v vlaUll Vi ne morete z veseljem uživati;Preskrbi oblastveno dovoljenje za vožnjo iz do Zidanef,a vaš velikonočni obeti.' Poznali smo! l»oroko. In plesalec si ni dal tega skozi okno vrgla na dvorišče ter( hotelskim računom, gospodična ? se težko poškodovala. Xa mizi je pustila poslovno pisemce za svojega ljubimca. Rijo so prepeljali v Zakladno bolnico. (D;ilje prihodnjič.) } Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in. obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda", . S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda'. — Loti prebledi. Veleindustr jaiec se skloni tik do nje. tako. da Klicna? veliko ljudi, ki se niso upali z ve j Ponoviti. Zvečer naslednjega dnejDin -otovine. Zadnje čase ■industri- ^Ijem je»t1 priljubjena jedila. To-|sp ^ pripeljala plesalka v Liver-j jajo T^rovine MH progi Lju, sta listnico v kateri je imel <>000 , - Ljubljana- da. končno jim je dober prijatelj P001- kJer 1° ^ »prejel kavalir iiajZidail m0st,Žagreb sploh pogoste svetoval Trinerjevo Grenko Vino.beronu: in drugo putro sta stopila kar kažc da je bržkont. na delu Ji je z dihom pobožal lice. ,to nepreceni,ivo hitro pomo- za ljubimca pred oltar. Vprašanje pa — Odprte oči imam. drago dete. slabe želodec. Poskusili so to pri- sedaj. ^ bo njuna zveza držala , Meni ne uide nič. Vem. da ta avto; ictiio zdravilo in sedai z zado-U^j- kakor take navadne zveze ijetno zdravilo in sedaj z zadovoljstvom uživajo jed. Posku- P° telefonu? site tudi vi in se prepričajte, ka- ni vaš in da ste šoferja najeli za potovanje na Dunaju, vem tudi. da ne morete več poravnati svojih;ko odpravi želodčno kislino, usta-hotelskili dolgov, in da ne morete]vi kolcanje in odpravi zaprtje. Je ostati tu niti dan več. če se ne naj-'muogo boljše, kot marsikatera' Agifirajte za "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Ameriki. zopet dobro ska družba. Jf organizirana žepar- de kdo. ki bi vam izkazal radi va- druga nevarna zdravila. šib. res lepih oči. svoje usluge. —j Lake. Minn., marca 1. Več ljudi Hodimo vendar odkriti. Zakaj ne mi je reklo, da izgledam boljše. bi bil to jaz ? Xe tlelajte ogorčenega lica. Pri meni tega ni treba. — kot sem bil pred par leti. Trinerjevo Grenko Vino je to storilo in Vem. da ste s to neumnostjo na- to tudi vsakemu povem. Charles pravili svoj prvi poizkus. Toda vi,Miller". — Pri vseh trgovcih z' niste rojeni za pustolovko. Kratko'zdravili (poskušnja se pošlje za in malo. pripravljen sem. da vasjl5e od Joseph Triner Co.. 1333 So. ne rešim samo tu iz zadrege, tem-j Ashland Ave.. Chicago. 111.^ vee, da vas. resnično poročim. Maple KJE SO moji trije bratje JOŽE, JANEZ in FRANK ŠIMC.' Pred 20. leti so že odšli v Združene države in se naselili nekje v North Dakota na farmah. Kdor kaj ve o njih. naj mi blogovoli poročati, ali se pa sami oglasijo svojemu bratu. — Anton Širne, Plemberk štv. 4, Stopiče, pošta Novomesto, Jugoslavija. ■(2x 16.18} fAd.> Pray vsakdo - Icdor kaj išče; kdor Kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — n MALI OGLASI v "Glas Naroda-. i