PoStnina pUsnt f ^utuvU
Leto XXII., št. 112
Ljubljana, nedelja lt maja 1941«
Cena t Din
j prav mat vo. ujuDijana, tinafljeva 6 — relefon štev 3122, 3123, 8124, 8125. iVitt. luserat.ru oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL — Tel 3492 tn 3392. Pooiužnica Man bor: Grajalo trg
»t. Z — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub* Mana St 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din.
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica 0, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg St i, telefon St 2455, Celje, StrossmayerJeva ulica štev. 1, telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo
Svečane proslave »Dneva Vojske" po vsej Italiji
Duce fe prisostvoval veliki dopolavorovski prireditvi v rimski operi — Odlikovanja in napredovanja v vojski
Okupacija novih egeiskih otokov
Potopitev sovražne podmornice — Uspešna akcija oklopnih oddelkov v Severni Afriki
Odbit napad indijskih oddelkov v Vzhodni Afriki
Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 9. maja naslednje 339. vojno poročilo:
Nemška letala so južno od Malte napadla sovražne ladje. Ena podmornica je bila potopljena in en rušilec poškodovan.
V	Severni Afriki so italijansko-nemški oddelki izvršili na sollumskl fronti z uspehom kronano akcijo s pomočjo oklopnih vozil. Okrog Tobruka je bilo aktivno topništvo. Sovražnik je izvršil letalski napad proti Dernl.
Na Egejskem morju smo okupirali otoke Andros, Tynos in Termia v skupini Cikla-dov.
V	Vzhodni Afriki se na vsej fronti nadaljuje ogorčen odpor naših čet nasproti naraščajočemu pritisku napadalca. V noči na 8. april je bil v odseku pri Alagiju odbit močan mipad indijskih oddelkov. Pri Alagiju je naše protiletalsko topništvo sestrelilo letalo tipa »Gloster«.
Velik uspeh italijanskega letalstva
Rhcdos, 10 maja s. Vojni poročevalec
agencije Štefani javlja:
Dne 8. maja popoldne se naša tr.rr>edna llctala podvzela ofenzivo v pasu Tobruka. Letala so napadla tudi blizu Kre<te sovražni konvoj štirih trgovskih lad;j v spremstvu vojnih ladij. Akcija je bila bliskovita in je imela zelo zadovoljiv uspeh Trije le-talrk: torpedi, ki so b;ii vrženi, sio zadeli vsak po eno enoto. Zadeta je bila neka kri-
žanka s 7000 tonami in dva pomika z 2000 odnosmo 20.000 tonami. Zadete ladje so izstopile iz okvirja konvoja in se ustavile. Vse kaže, da so se te ladje ponoči potopile. Ital;janska torpedna letala so bila pod poveljstvom kapitana Buscaglia ter poročnikov Fascinija in Greca, prvih pilotov letalstva. Drugi piloti so bili Codognmi in Musatti.
Dopisnik proslavlja novo sijajno zmago italijanskega letalstva na Egejskem morju, podaja podrobnosti o zasedbi otoka Samo-sa. ki je največji in najrodovitnejši otoik v skupini Cikladov. Obenem naglasa, da italijanske čete. spremljane od letal in lahkih enot vojne mornarice, rrso nikjer zadele na odpor ter so bile z veliko simpatijo sprejete od prebivalstva, ki je v velikih ,rvn r>ž'cah prisostvovalo obredu uradne zasedbe.
Junaška smrt
Arezzo. 10 maja. s. Zvezni nadzornik Fašistične federacije Umberto Biandi je padel slavne smrti na grškem bojišču.
Izgube na bojiščih
Rim, 10. maja a Generalni štab Oboroženih Sili objavlja.
Ugotovljene izgube za mesec april ter one izgube, kJ niso bile obsežene v prejšnjih spiskih, so naslednje:
Vojska: Na grško-albanski in albansko-jugoslovenski fronti je padlo 2338 mož.
med njimi 4 Albanci. Ranjenih je bilo 12.605 mož; razpršenih pa 5839. Na julijski front1: mrtvih 34, ranjenih 73, razpršenih 31 V Severni Afriki: mrtvih 164, (samo za 75 je prišlo zanesljivo poročilo), ranjenih 52, razpršenih pa 49.868. Vzhodna Afrika: mrtvih 3270 (samo za 97 zanesljivo poročilo), ranjenih 5040, razpršen;h 15.300.
Mornarica: mjtvih 39, ranjenih 115, razpršenih 3221.
Letalstvo: mrtvih 39, ranjenih 91, razpršenih 99.
Spiski padlih so bili objavljeni v današnjem izrednem dodatku l;sta »Le forze armate«. Junaškim borcem in njih družinam gre globoka, neminljiva hvaležnost domovine.
Izpraznjevanje Gibraltarja
Madrid, 10. maja s Iz Gibraltarja poročajo, da je bilo iz tamošmje trdnjave izseljenih nadaljnjih 2000 ljud\ Ves včerajšnji dan so se vršile protestne manifestacije proti temu ukrepu Gibraltarska vlada je rudi prepovedala izvoz angleškega denarja nad 10 funtov.
^4/geciras, 10. maja s. Pri zadnjem vkrca-vanju izseljencev je izbruhnilo v Gibraltarju nekoliko uporov. Pol:cija je brezobzirno napadla množico. Pn tem so bile 3 r.-se-be ranjene, mnogo pa jih je bilo aretiranih Zanimivo je. da gibraltarska vlada ne evakuira samo ljudi, marveč tudi konje, mule in osle.
ško vojno poročilo
Berlin, 10. maja. Vrhovno vojno povelj-ništvo je izdalo danes naslednje poročilo:
Letalstvo je potopilo na morju okrog Anglije dve trgovski ladji s skupno 3.000 tonami in poškodovalo tri nadaljnje ladje, med njimi veliko prevozno ladjo tako hudo, da se lahko računa še z večjim pro-btorom ladjevja.
Bojna letala so zažgala južno od Ports-mouth3 angleško križar ko.
Z.-dnjo noč so bombardirala bojna le-' a z dobrim učinkom oborožitvene tovarne in letališča v Midlandsu ter v južni Angliji kakor tudi pristaniške naprave na škotski vzhodni obali in v zapadni ter jugovzhodni Angliji. Pri tem je uspelo sa-streliti eno sovražno letalo.
V Severni Afriki so potekle krajevne bojne akcije pri Tobruku in Sollumu uspešno za nemško-italijanske čete.
Pri otoku Malti so uničila nemška str-moglavna letala angleško podmornico.
Sovražnik je metal zadnjo noč na raznih krajih jugozapadne Nemčije razdiralne in zažigalne bombe. Predvsem je v Mannheimu nastala škoda v stanovanjskih okrajih, izbruhnili pa so tudi požari v industrijskih napravah, ki jih je bilo mogoče naglo udušiti. Posamezna letala so napadla izključno stanovanjske predele sredi nemške prestolnice. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj žrtev — mrtvih in ranjenih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 5, mornariško topništvo pa dve angleški letali.
Pri nočnih napadih na Plvmouth se je večkrat posebno odlikovala posadka vojne-
ga letala in sicer poročnik Pichler, višji narednik Seefeld, narednik Abraham, narednik Stoger in podčastnik Jacobi.
Velike izgube angleškega ladjevja
Stockholm, 10. maja d. V angleških službenih krogih se je snoci izvedelo da so angleške izgube na mer ju v aprilu presegle vse izgube, k? jih je angleške pomorstvo zabelei;lo v kateremkoli mesecu v sedanji vojni. Po statistiki, dostopni angleškim službenim krogom, je bilo v mesecu aprilu po nasprotniku potopljenih lOb angleških ladij s skupaj 488.124 tonami DtSlej je imela Angl;ja največje izgube v trgovinskem in vojnem bredovju lani meseca ju-
Zanimiva epizoda
Berlin, 10. maja. d. »Volkischer Be-obachter« priobčuje na prvi strani zanimivo vojno poročilo iz Severne Afrike, v katerem se predvsem spominja Solluma, Forta Capuzza in Bardije, čijih imena so povezana z zmagovitimi ak.ijami italijanskih in nemških čet, združenih v skupnem boju s skupnim sovražnikom. Dopisnik pripoveduje nato naslednji zanimivi vojni dogodek:
Nekaterim angleškim in avstralskim oddelkom se je ponoči posrečilo, da so se izkrcali na majhnih čolnih in se približali pri Sollumu italijansko-nemškim postojankam. Nočno tišino je iznenada prekinilo streljanje iz strojnih pušk in eksplozije ročnih granat Začela se je borba,
Prvi ukrepi Stalina kot predsednika vlade
Odklonitev priznanja emigrantskih vlad
Netv York, 10. maja d. Associated Press pereča: Pretekli petek je Sovjetska zveza odvzela trem emigrantskim vladam, katerih države so zasedli Nemci, svoje priznanje. V diplomatskih krogih mislijo, da jc hotel Stalin s tem svojim prvim uradn;m čmem kot predsednik vlade razčistiti vse nesporazume z Nemčijo. Zunanji komisa-rijat je poslal poslanikom bivše Jugoslavi-
Tokio, 10. maja s. Včeraj je bil podpisan mirovni dogovor med Siamom in Francosko Indokino. Japonski zunanji minister Macuoka, ki je prisostvoval podpisu, je ;mel pri tej priliki govor, v katerem je na-g'aral, da bo pogodba razpršila črne oblake, ki so se več kakor leto dni zgoščevali nad Siamom in Francosko Indokino. Ma-
Praznik Rumunije
Milan, 10. maja s. »Popolo d'Italia« objavlja članek naslednje vsebine:
Danes 10 maja praznuje Rumunija enega izmed najvažnejših dni svoje zgodovine. Preteklo je namreč 65 let, odkar vlada v Rurnuniji sedanja dinastija, iz kaitere izhaja tudi kralj Mihael. Na današnji dan se je pred 64 let: proglasila neodvisnost Rumunije in i site ga dne je bil tudi kronan prvi rumun^ki kralj. To so trije dogodki, ki so tesno povezani kot pc/šamezne zgodovinske etape kra'jevine Rumunije V tem znamenju se je rumunski narod tesno strnil okoli svojega mladega kralja ter otvoril nove s<trani svoje zgodovine v tesni pove* zanesti z osnimi velesilami.
je, Belg5je in Norveške note z izjavo, da njihova poslaniška pooblastila nimajo nobene veljave več. Inozemski diplomati smatrajo ta korak Sovjetske zveze kot znak za nov sporazum z Nemčijo, ne more se pa za sedaj še reči. ali pomeni ta Stalinov korak, da Sovjetska zveza pristopa k osi.
cuoka se je pn tej priliki dotaknil tudi protokola o francosko-japonskem in japon-sko-siamskem jamstvu ter je podčrtal, da so se odnosi med Franc'jo in Siamom uredili ter postali bolj pnsrčni. Izrazil je upanje, da se prijateljski odnosi med cbema deželama ne bodo več dali skaliti od raznih spletk tujih držav.
Gospodarsko sodelovanje Italije in Madžarske
Rim, 10. maja s. Snoč; je Minister Rafaelo Riccardi v spremstvu nekoliko višjih funkcionarjev svojega ministrstva odpotoval v Budimpešto. V madžarsko prestolnico bo prispel jutri popoldne in se bo tam mudil nekoliko dni. Imel bo važne razgovore z madžarskim trgovinskim ministrom dr. Vargo in z drugimi osebnostmi madžarskega političnega. gosp< darskega in finančnega siveta. Razpravljala se bodo vprašanja, ki se t^ejo gospodarskega razvoja in medsebojnih stikov Italije in Madžarske.
(NSERIBAJTE V „JUTRU"!
nija med umikom pri Dunkerqueu, ko je bilo potopljenih skupaj 463.000 ton britanskega brodovja.
Letalski napadi na Nemčijo
New York, 10. maja d. Nevvjroršk1 večerni listi poročajo pod velikimi natllovi o zadnjem nočnem napadu na Berlin, Bremen, Hamburg in Emden, ki ga je izvršilo 300 do 400 britanskih bombnikov. »New York World Telegiam« piše, da je bil to najhujše napad, kai jih je Nemčija doslej doživela Listi soglasno zaitrjujejo. da je veljal napad v glavnem nemškim ladjedelnicam in podmorniškim oporiščem. Razen tega so britanski bombniki prv;č v svojih poletih dosegli »zapadno Poljsko«. »Asso-<rated Press« pravi, da so bili: pri tem napadu že uporabljeni iz Amerike dobavljeni bombniki za dolge proge.
iz Severne Afrike
toda sovražnika, kateremu se je posrečilo na posameznih točkah zasesti pozicije, je bilo treba pregnati, preden bi mogel izkoristiti svojo iniciativo. Prišlo je do boja na nož. Po polurni borbi se je sovražnik moral umakniti. Pole* enega samega čolna smo našteli osemnajst an^lešk h trupel. Celotne nemške izgube so bile precejšne, toda angleške so bile še večje. Rešsnci so že plavali na široko morje, kjer so jih zadevale krogle iz naših strojnic. Sollum je estal v rokah vojaštva osi trdneje, kakor je bil.
Takšna je usoda, zaključuje dopisnik, angleških vojakov, ki morajo računati z duhovnim in jeklenim blokom italijansko-nemških sil v Severni Afriki.
Boji v Iraku
Bejrut, 10. maja. Poveljništvo iraških čet je službeno objavilo, da je ostal položaj na zapadni in južni fronti nespremenjen. V prvem tednu borb je bilo skupno sestreljenih 49 sovražnih letal. Izvršeni so bili uspešni izvidniški poleti nad sovražnimi letališči. Angleška letala so napadla Mosul in odvrgla nanj nekaj bomb. Ob tej priliki je bilo sestreljeno eno sovražno letalo.
Kairo, 10. maja. s. Palestinski veliki mufti je izdal proglas na prebivalstvo Je-mena, v katerem ga poziva,, naj podpre odpor Iraka proti angleškim oblastaežem.
v Perziji ni nemških turistov
New York, 10. maja. Ameriški listi objavljajo iz Ankare demant; tamkajšnjega perzijskega poslaništva, da se brez sleherne utemeljitve vse iz propagandnih virov razširjene vesti o nekakšnem prihajanju nemških »turistov« na področje Perzije.
Iraški vojni minister v Ankari
Carigrad, 10. maja. s. Iraški vojni minister je včeraj prispel v Ankaro ter je po-seta ministra za zunanje zadeve, kjer ga je sprejel generalni tajnik Menemenzoglu.
čestitke iraškemu kralju
Ankara, 10. maja. s. Predsednik turške republike je poslal brzojavno voščilo k rojstnemu dnevu iraškega kralja. Kralj Feizal se je prav tako brzojavno zahvalil
Odvzeto bolgarsko državljanstvo
Sofija, 10 maja a Šefu sabotažne organizacije, ki je bila te dni odkrita v Bolgariji, dr. Dimitrovu je bilo odvzete bolgarsko državljanstvu
Rim, 10. maja. s. Po vsej Italiji so včeraj z velikimi svečanostmi z neštetimi prireditvami, resno, kakor to odgovarja dandanašnjim vojnim časom, proslavili »Dan Vojske« in obletnico Imperija. Ves italijanski narod se je včeraj združen ganjeno in navdušeno zahvalil svojim slavnim in zmagovitim Oboroženim Silam, ki so na vseh frontah dosegle velike uspehe in zmage, kakršnih se nihče ni nadejal. Italija jc odločno na poti do popolne in končne zmage, ki mu jo zagotavljajo genij njenega Duceja, delovne sposobnosti njenega naroda ter junaštvo njenih vojnih sil.
V	Rimu je zjutraj poveljnik obrambe na kopnem v spremstvu velikega števila častnikov odšel pred spomenik Neznanega ;u- j naka in položil predenj velik venec. Voja- I ška delegacija je bila nato pred spornem- I kom padlih fašistov na Camp'dogliu, kjer se je prav tako poklonila manom paaim fašističnih borcev.
V	vojašnici Neapeljskega Princa so ob 10. dopoldne v okviru posebne svečanosti Vojske m Fašistične Milice razdelili odlikovanja za vojaške zasluge med častnike in vojake. Razdeljene so bile štiri zlace. šest španskih, zlatim enakovrednih, 7 srebrnih in 20 bronastih svetinj ter 17 vojnih križcev. Veliki invalid in vodja italijanskih invalidov Carlo del Croix je imel na slavnostnem zborovanju rimskih invalidov velik govor, v katerem je dal izraza svojemu nepopisnemu zadoščenju nad doseženimi zmagami in priznanju novih italijanskih vojnih invalidov, ki so se v vojni priključili onim iz prejšnjih borb.
še dopoldne je Tajnik stranke v družbi višjih funkcionarjev Stranke in Italijanske mladinske organizacije obiskal državnega podtajnika vojnega ministrstva in sporočil tovariške pozdrave Črnih srajc vojski ter izrazil prepričanje, da je trdna povezanost volje in vere stranke in vojske najvišje jamstvo zmage. Pozneje je bila delegacija Fašistične stranke pri ministru za Italijansko Afriko Teruzziju, ki mu je v imenu stranke prav tako izrazila vso solidarnost z italijanskim prebivalstvom Imperija.
Opoldne je rimska Fašistična zveza pogostila 1800 vseučiliščnikov, ki služijo v raznih polkih v Rimu. Vseučiliščniki so Tajnika Fašistične stranke Eksc. Sereno sprejeli s silnimi manifestacijami za Duceja. Tajnik jih je pozdravil v njegovem imenu in je nato poveličeval slavo Italijanske Vojske.
V	operi so rimske Dopolavorovske organizacije priredile slavnostno prireditev. Dvorana je bila nabito polna ljudi. Med gosti je bilo tudi večje število nemških ranjencev. Predvajali so nekaj dejanj raznih oper ter nekaj koncertnih točk. Nastopili so najboljši italijanski gledališki in glasbeni umetniki. Svečanosti je prisostvoval tudi Duce, ki so mu množice priredile nepopisne ovacije. Ob zaključku je Duce izrazil voditeljem prireditve in umetnikom vse svoje priznanje.
Podobne svečanosti so se vršile tudi drugod po vseh italijanskih mestih in vaseh. Posebno navdušene manifestacije je prirejala vseučiliška mladina po vseh pokrajinskih glavnih mestih. Njihovim zborovanjem so prisostvovali povsod pokrajinski fašistični Tajniki.
j,Le Forze Armate« so objavile posebno poslanico državnega podtajnika ministrstva vojske. V njej je obeležen silni polet italijanskih oboroženih sil, ki prav na rimski način vsiljuje sovražniku svojo zmagovito voljo. Naš dan, pravi poslanica, pripada prav za prav vsemu narodu. Vojska je njegov zvesti in živi odraz. Prav ta dan praznuje narod tudi imperialni preporod fašistične domovine. V poslanici se je Eksc. Guzzoni spomnil tudi junakov, ki so se borili v vrhovih Epira, v puščavah Cirenaike in nad abesinskimi prepadi. Vojaški službeni list pa je včeraj objavil dolgo vrsto napredovanj v vojski.
Pozdravne brzojavke Duce ju
Rim, 10. maja (Štefani) Duce je prejel od višjih poveljnikov Oboroženih Sil v Afriki in Severni Afriki naslednje brzojavke:	' . .
Ob proslavi Dneva Vojske pošiljajo Oborožene Sile v Albaniji, strnjene okoli svojih zmagoslavnih zastav, vdane pozdrave Nj. Vel. Kralju in Cesarju ter Duceju, pripravljene za pot k novim ciljem. — General Cavallero.
Na Dan Imperija obnavljajo Oborožene Sile Vam Duce, Ustanovitelju Imperija, svojo obljubo, da hočejo ostati vredne vedno slavnejše usode Domovine. — Gen. Gariboldi.
Duce je prejel z Rakeka naslednjo brzojavko:
Po prestopu meje je na poti v Rakek in Planino prispel prvi italijanski vlak ob 19,40 v Logatec. Na povelje polkovnika Perottija so častniki in vojaki šestega že-leznlčarskega bataljona odstranili ovire in premagali z železnim srcem vse težave ter kljub mrzlemu vetru, neprestanemu dežju in snegu ter nočnemu delu v osmih dneh popravili dva mostova, dolga po 27 in 30 metrov ter postavili v prejšnje stanje železniški tir. Vztrajno vse do cilja! — Poveljnik železničarskega bataljona Rapino Salvatore.
+
Rim, 10. maja. s. Predsednik albanskega ministrskega sveta je poslal Duceju o priliki dneva Vojske in obletnice Imperija brzojavko, v kateri pozdravlja Duceja kot
stvaritelja velike skupne usode Italije, Albanije in vsega Imperija, za katero je najboljši porok zmagovita italijanska vojska.
Proslava na Cetinju
Cetinje, 10. maia s. O priliki proslave dneva Vojske in Imperija so vsi načelniki civilne črnogorske uprave napravili pose-te pn Visokem Komisariju iii mu izrazili hvaležnost vsega črnogorskega naroda Cesarski Italiji, ki jih je osvobodila. Visoki Komisar je s svoje strani napravil peset poveljniku divizije ki je določena za posadko v Črni gor« ter mu izrazi hvaležnost naroda napram vrlim italijanskim četam, katerih zadržanje je vseskozi korektno, kar priznava vse prebivalstvo. General se je v svojem odgovoru zahvalil ter je poudaril dobro tovarištvo med italijanskimi civilnimi in vojaškimi oblastmi v Črni gori.
Visoki Konrsar je nato obiskal ranjence v cetinjski bolnišnici Visok* Komisar se je po slavnosti napotil v Budvo ter se je zelo zanimali za stavbe in dela iz dobe, ko je Budva še spadala k beneški republiki. Prebivalstvo je odličnega gosta sprejelo zelo teplo in je župan iz Bud ve v italijanščini naglasril prastare zveze, ki vežejo male mesto Budvo z veliko Italijo. Visoki Komisar je ukazal razdeliti denarne podpore med manj imovite družine ter je zagotovil prebivalstvu, da bo ukrenil vse po>-trebno, da se zagotovi prehrana ljudstva. Nato sii je Visok; Komisar ogledal še vile bivše jugoslovanske dinastije ter se vrnil na Cetinje.
Ducejeva zasluga
Milan, 10. maja a »Corriere della Sera« podčrtava izredno važnost dejsitva, da je proslava dneva Vojske in obletnica Imperija padla na ist' din, ko je italijanski tisk objavil pc&et Duceja na grški fronti. Po-set namreč dokazuje globoki interes Duceja za Vojsko, ki je bila pod njegovim vodstvom ojačena in reorganizirana ter si je osvojila napadalni duh revolucije L;st pristavlja, da so včerajšnje proslave pomembne zlasti zato, ker dokazujejo globoko povezanost med italijanskim narodom in njegovo Vojsko. V zvezi s tem dobiva tudi obletnica Imperija svoj poseben pomen. Proglasitev Imperija je bila učinkov;ta nezaupnica temnim silam kapitalizma in svetovne plutckracije. Zato je Anglija poslala svoje najboljše čete, da b: uničila porajajoče se Italijansko Cesarstvo, ki se je začelo> ustvarjat' proti volji in v škodo plutckra-tcv in politikantov. vendar pa se Italijansko Cesarstvo uspešno brani ter sf pripravlja za čim prejšnji preporod, dočian London ne more ničesar napraviti na svojih strašnih razvajlinah.
Odredbe Tajnika Fašistične stranke
Rim, 10. maja. Snoči je bil objavljen 110. službeni list Tajnika Fašistične stranke. V njem so naslednje odredbe:
Vsakoletna telovadna prireditev italijanske liktorske mladine (G. I. L.) bo v Rimu in se bo pričela 25. maja XIX ob 16.30 na Mussolinijevem trgu v prisotnosti prvakov stranke in italijanske liktorske mladine. Podobne prireditve bodo te dni tudi v vseh drugih sedežih Italijanske liktorske mladine. Večje prireditve bodo v prisotnosti zastopnikov Fašistične stranke v 34 mest h.
Darlan za skupno obrambo Evropo
Pariz, 10. maja d. Tukajšnji poslanik vi-chyjske vlade De Brin on je podal ameriškim novinarjem zanimive izjave o ameriških grožnjah glede francoskih kolonij. Poslanik je dejali, da bi morale Zedmjene države osvojiti Dakar s silo, ako ga nameravajo zasesti. Francija ima na razpolago še vedno znatno vojno brodovje, ki je vedno pripravljeno sitopiti v akcijo. Velik del vojnih ladij, med temi velika oklopnica »Ri-chelieu«, so pripravljene na boj. Francosko vojno brodovje bo imelo lahko zelo važno nalogo za primer ameriškega napada. Vlada Francije je že obvestila vlado Zedi-njenih držav, da bo francoska vojna mornarica spremljala francoske trgovske ladje z vojnim5 ladjami, ako bo Anglija nadalje zaplenjevala francoske trgovske ladje, ki oskrbujejo Francijo z živiLi Britanska blokada se ne more trpeti v neomejenem obsegu. Admiral Darlan je že razložil resnost položaja ameriškemu poslaniku v Vichyju, admiralu Leahyju. Ako nameravajo Zedinjene države sitopiti v vojno, je zaključil de Brinon svojo izjavo, bo skupna naloga Evrope ta, da ustvari skupno obrambo.
Dva dneva brez kruha v Rumuniji
Bukarešta, 8. maja. s. Po enajstem maju je v Bukarešti prepovedana prodaja kruha ob ponedeljkih in torkih. Ob teh dneh bo dovoljena samo prodaja koruzne moke za polento. Ta odredba velja na podeželju ža delj časa.
Sklenitev miru med Siamom in Indokino
Mirovna pogodba je bila podpisana v Tokiju
Pozdravi prebivalstva
Vojski
Visoki Komisar Eksc. Grazioli je sporočil Poveljnika II. Armade Eksc. Generalu Ambrosiju pozdrave v imenu prebivalstva Ljubljanske pokrajine
Ljubljana, 10. maja. (Štefani.) O priliki včerajšnjega bivanja Poveljnika II. Armade generala Vittoria Ambrosia v Ljubljani je izročil Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine Ekscelenca Grazioli hrabremu generalu pozdrave in izrazil občudovanje vojaški posadili v Ljubljanski pokrajini in njenemu Poveljniku.
General Ambrosio je v imenu svojih čet vrnil pozdrav in zagotovil Visokemu Komisarju neomajno tovarištvo.
Pozdrav Stranke Vojski
Ljubljana, 10. maja. Včeraj dopoldne Je namestnik Zveznega Tajnika FaSlstične Stranke mitični konzul De Turris skupno s funkcionarji Fašistične Stranke obiskal poveljnika armadnega zbora Ekscelenco generala Robottija ter mu sporočil po navodilih vodstva Stranke najiskrenejše pozdrave Stranke Vojski.
Odgovornost Amerike
Italijanski tisk o vojnem hujskaštvu v Zedinjenih
državah
Odklonjen predlog
Rim, 10. maja. s. V »Giornale d' Italia« Je objavil znani italijanski politični pisec Virginio Gayda daljši članek o razvoju vojnega hujskaštva v Ameriki Gayda pravi med drugim:
Prihodnjo sredo bo predsednik Roose-\Te*t govoril na zborovanju panameriške unije. Po londonskih zagotovilih bo predsednik v tem govoru očrtal stališče Žedi-r.jenih držav napram vojni v Evropi. Ml s hladnim mirom pričakujemo to Roose-veltovo izjavo. Zato samo beležimo z vso objektivnostjo dejstva in kretnje ameriškega vojnega hujskaštva, da ugotovimo, kdo nosi odgovornost za tak razvoj stvari. Štiri glavne točke nedvoumno kažejo sedanje razpoloženje:
1.	Iz Evrope že iz golih zemljepisnih razlogov ne grezi Zedinjenim državam nika-ka nevarnost.
2.	Osne sile nimajo prav nikakršnega namena vmešavati se v notranje in zunanje zadeve Zedinjenih držav ter ameriškega življenjskega prostora, razen, ako ta življenjski prostor ne obsega vsega sveta, kakor se je izjavil Stimson, ki zahteva za Ameriko gospedstvo nad Tihim in Atlantskim morjem.
3.	Ameriška bojaželjnost je tedaj napadalnega ne pa obrambnega značaja. Amerika ne odgovarja izzivanju, marveč sama izziva.
4.	Ameriška napadalnost kaže imperialistične namene Zedinjenih držav.
Gayda se v nadaljnjem svojem članku spominja besed Stimsona in Pepperja. ki sta izjavila, da mora Amerika stremeti po gospodstvu nad vso zemeljsko oblo. Nadalje podčrtava pisec nova ameriška sovražna dejanja proti osnim silam. Med temi je zlasti sklep poslanske zbornice, da se dovoli zaplemba tujih ladij, kar pomeni očitno kršenje nevtralnosti s strani Zedi-njenih držav. Zaplembe ladij ne morejo, opravičiti z ničemer v Bali hiši. Razprave proti italijanskih mornarjem, ki so svoje ladje napravili neuporabne, so se začele in sedaj je že znano, da je minister za pravosodje Jackson zahteval od sodišča uporabo najvišje stopnje kazni.
Gavda dokazuje z zgovornimi besedami nezakonitost takega postopka. Obenem navaja, da se bodo velike vojaške vaje ameriške vojske začele 25. maja ter zaključuje svoj članek, cla se v Zedinjenih državah v resnici pripravljajo za vojno.
Ameriško vmešavanje bo z:!mi!o Evropo in Azijo
Milan, 10. maja. s. V »Popoio d' Italia«
je objavil znani novinar Mario Appellius članke, ki pripravljajo italijansko javnost na vstop Amerike v vojno. Pisec poudarja, da je že Roosevelt v nekem svojem govoru omenil, da pomeni spremstvo konvojev vstop v vojno, iz česar izhaja zaključek, da so se v Beli hiši odločili za intervencijo v trenutku, ko je Stimson označil kot neob-h:<dno potrebno, da ameriške vojna ladje spremljajo angleške transporte. Pravica za objavo vojne pristoji kongresu. Ce predstavlja kongres ameriški narod, je odgovoren za take daljnosežne odločitve, ako pa ameriški narod ne želi vojne, mora preprečiti, da bi kongres proti volji naroda sklenil vstop Amerike v vojno. V ostalem bi udeležba Amerike v vojni znatno spremenila značaj svetovnega spopada, kajti pokazalo bi se, da stoje anglosaški narodi v strnjeni vrsti proti vsemu ostalemu svetu.
Appellius pripominja, da je na zastavi, ki jo namerava razviti predsednik Roosevelt napisano v židovskih črkah: Dol Evropa in dni Azija.« Roosevelt prevzema s tem težko odgovornost napram Zedinjenim državam, kajti njegovo vmešavanje bo tesno spojilo Evropo in Azijo v enotnem taboru. Japonska se je o tem zelo jasno izrazila. Roosevelt zasleduje dva cilja, finančno gospodstvo Amerike nad svetom in prvenstvo Anglosasov. Poslednjo zahtevo je Anglija že davno sprejela, prvo pa odklanja ves omikani svet. Bela hiša se moti, pozablja, da sta Evropa in Azija neumrljivi
Odpor med Hooseveltovimi
pristali
Washingtan, 10. maja d. Senator Geor-ge, ki je zagrizen pristaš predsednika Rco-sevolta in je ob;čajno glasoval za vse njegove predloge, je nedavno izjavil, da ne bc g'asov»I za spremstvo ameriških vojnih ladij pri angleških transportih, kor noče glasovati za vojno Drugi senator Toby je mod živahnimi protesti Ro?s<eveltov;h privržencev trdil, da se ameriška vlada na vso moč trudi, kaiko bi pnkriila ameriškemu narodu dejstvo velikanskih izgub na Atlan-tiiku, anion k; admiral Land pa je sedaj odkril, da so bi H potopljeni samo 4°/o ladij. ki sir. odplue iz ameriških pristanišč, d '"m so prls'a:»i vojne napadi' ameriški narod z d vpnii govoricami, kakor da znašajo te i^ub-e 4IPV Tudi vladni tajnik Er'y je h'/to1 s prezirom odpravil Lando-vc številke, k; ro ir^acion^stom d<i<brodo-5ol argument. Dejal je, da admirali Land svojih številk ne zajema <7. uradnih virov sdcSrailitete, marveč iz tiska.
\Vashington, 10. maja. s. Poslanska zbornica je včeraj z veliko večino odklonila predlog republikanskega poslanca Culkyja glede odstopa ameriških ladij Angliji. Republikanski poslanec Fish je izjavil, da bi odstopitev zaplenjenih ladij Angliji bila čin navadnega razbojništva ter očitna kršitev mednarodnega prava.
Omajano Rooseveltovo zdravje
Washington, 10. maja. s. Zdravstveno
stanje predsednika Roosevelta se je po zadnjih poročilih nekoliko zboljšalo, toda predsednik mora še vedno ostati v postelji. Zdravniki pravijo, da se bo moral še nekaj dni čuvati. Ker potrebuje popolnega miru in počitka, so odpovedani vsi sprejemi in sestanki s predsednikom.
Ha2ifiaxova agitacija
New York, 10. maja d. Ameriški listi poročajo: Kljub svojemu pekočemu porazu v Chicagu se britanski poslanik lord Halifax ni odpovedal svojemu govoru za ameriške vojne hujskače. Odpotoval je v M;nneapolis, kjer je agentom intervencije Rooseveltovega kova izjavili, da je ameriški vstop v vojno nujen, ker Anglija silno potrebuje ameriško pomoč. Svoj govor je še enkrat zabeliti z znano tezo, da bi bila zmaga osnih sil velika grožnja in nevarnost za Zedinjene države.
Američani hlepe tudi po Južni ASriki
Rim, 10. maja s. Južnoafriški general Smuths je izrazil sivoje slutnje, da nameravajo Američani zasesti pomorska oporišča v Južni Afriki Glede na- to piše »Popoio di Roma«, da pričajo take vest? iz Preto-rije, da so načrti Washingtona še obširnejši in da si bedo Zedinjene države na vsak način prizadevaile, da bi dobile na razpolago celo južnoameriško ozemlje kot vojno oporišče zoper osne s;le. London se že pripravlja za pritisk na afriški dominion, da bi sprejel sličnc zahtevo. To je nov po-gied v anglenko pc/liitiko, ki razkriva, da v Londonu nimajo drugega namena, kakor za vleči v propast vse zavezn:ke, saj so celo pripravljeni prodati Ameriki nekatera ozemlja svojega imperija. Jamstva, k: jih je znana imperialna usrtava razširila na doni inio ne, so s tem postala pcpoilnoma brez vrednost1.
Stockholm, 10. maja d. Kakor poroča 'list »Stcckholms Tidningen« iz Pretorije je zbudila v južnžoafnških političnh in diplomatskih krogih izredno pozornost vest, da so Zedinjene države sklenile imenovati pri svojem diplomatskem zastopstvu v Južncafrišk uniji posebne vojaške atašeje. Pokovnk Day, ki je nedavno kot ameriški vojaški ataše prevzel svoje pcsle v Pretoriji, je imel že več konferenc s tamkaj šnjim angleškim generalnim guvernerjem sirom Patrickom Duncanom. Na tej konferenci, kolikor je b'Io mogoče zvedeti, so razpravljali o ureditvi ameriških mornariških oporišč v Durbanu, Simcn:»townu ter Walfishbayu.
Izjava portugalske vlade
Lizbona, 10. maja s. Portugalska Vlada objavlja izjavo kot odgovor na predlog ameriškega senatorja Pepperja, ki je 6. maja pozval ameriško vlado, naj bi Zedinjene države zasedle Azore in Cap Verde. Vladna izjava pravi, da doslej portugalska vlada ni prejela ni kakega predloga ali zahteve, ki bi se nanašala na izkoriščanje kakega pristanišča, otoka a!i pomorskega oporišča. Vlada je za vsak primer odredila, da se utrdijo že obstoječe naprave.
V ČMu zaplenjeni danski ladji
Sanhago de Chile, 10. maja d. Pretekli teden je č;!sika vlada zasegla dve nadaljnji danski ladji in sicer parnik »Selma« (12S0 ton) in parniik »Lajla« (1700 ton).
Spor med Perujem
in Ekvadorjem
Buenos Aires, 10. maja. d. Argentina, Brazilija in Zedinjene države so ponudile vladi Peruja svoje posredovanje za ureditev obmejnega spora, ki je nastal med Perujem in Equadorjem.
Sestanek komisije za trojni pakt v Tokiju
Tokio, 10. maja s. Japonski zunanji minister je objavil naslednje uradno poročilo: •
Danes se je ob pol 17. sestala v japonski prestolnici generalna komisija za trojni pakt. Na seji sta bila razen japonskega zunanjega ministra Macuoke tudi nemški in italijanski poslanik. Predvsem so razpravljali o možnosti gospodarskega sodelovanja med tremi podpisnicami pakta. Sklenili so, da se bo komisija sestajala čim pogosteje ter da bo na njenih sestankih zastopana tudi vojaška in gospodarska stroka. Japonska gen.ralna komisija ob vzpostavila stalne tesne stike s komisijama, ki' delujeta v Rimu in v Berlinu.
I Naše gospodarstvo ) Uredba o zatemnitvi Ljubljanske pokrajine tesno zvezano z Italijo
Ales&andro Camuji, pesebn- ,dop»n:k »Popoio d'Italia«, poroča dnt 8. t. m. svojemu listu o zanimivem razgovoru s slovenskim trgovcem:
»Pozno popoldne smo sedeli v »Nebotičniku«, eni izmed največjih ljubljanskih kavarn, k:. je zgrajena v tri nadstropja. Ta tri nadstropja leže vrhu dvanajstnadstrop-nega nebodera, s katerega se ponuja očem širok razgled po Ljubljanski kotUini. Blizu nas je slovenski trgovec črtal v »Popoio d'Italia«, ki eo ga pravkar prodajali, dopis o radovofljni vnemi Slovencev, da se prilagode novemu ž:vljenju Ko je zložil list, se je trgovec — naš znanec izza teh dni — približal, in izhaja je od tega, kair sono včeraj napisali c naravni gospodarski orientaciji pokrajine, rekeil neikako tole:
»Slovenci smo jeli pomen Itafaje za našo deželo šele takrat prav spoznavs h, ko so nas v Ženevi priselili da sm< prekinili trgovske zveze, napeljane z Ital:jo. Na misli mi je doba sankcij.
Šele tedaj, ko bi bili morali1 drugim na ljubo postati vaš sovražnik , smo začutili, kaj pomeni za nas PaPja it kako neločljiva je potreba po dobrih odnosih z njo od slovenskega blagostanje S tem da so nas prisilili k sankcijam se nas upropa-stUL Kar odkrito povejmo: ko se je pokazalo, da bo v Abesinijl vojna smo vsi iz-prevideli možnost izvrstnih kupčij; močno smo upali, da bomo mogli izdatno razkriti dobičkanosne zveze, ki smo j;h bili v normalnem času navezali z Italijo.
Lahko si zamislite naše razočaranje in razočaranje slovenskega kmečkega ljudstva, ko je zarad; sankcij pritisnila na Slovenijo huda kriza, namesto da bi se b;la kupčija povečala, kakor smo upali. Izvoz lesa je bil mahoma prekinjen kmetom so usahnili dohodki, delavci so ostali nezaposleni, kriza se je razširila na vse gospodarsko življenje. Kar pravim o lesu. velja tudi o vsej ostali kupčiji: o izvozu živine, me sa, perutnine in jajc.
Slovenci smo dobro vedeli da ne moremo živet* samo ob svojih lastnih virih; dobro smo vedeli, da se moramo nagibati proti deželi, ki nam bb dajala tudi gospodarsko oporo... Zmerom simo napeljavali vodo na svoj mlin. Našega političnega vprašanja nikakor ni moči loč;ti cd gospodarskega vprašanja, in popolna rešitev gospodarskega vprašanja je nemogoča brez naslombe na Italijo. To je danes vsakomur jasno — tem bolj, ker nam priključitev k Italiji ne daje samo naravnega tržišča za naše proizvode in pridelke, ampak nam tudi zagotavlja spoštovanje narodne dedišč'-ne, ki smo jo ljubosumno čuvali: vere, jezika, kulture itd.
Da končam: sankcije so v končnem učinku koristile nam in vam; kajti od tistih dob smo jasno razumeli, kako tesno je usoda slovenskega gospodarstva, k: je hkratu usoda Slovenije, povezana z dobrimi odnosi do Italije.«
Delo Delegacije za Vzhodne železnice
Značilna za novi položaj naše pokrajine in 9osednih ozemelj, zasedenih od itallijan-sk;h Oborožen h Sil ,je naglica, s katero se dela na zboljšanju prometnih zvez. Posebno važna je v tem pogledu vloga Delegacije za Vzhodne železnice, ki je takoj ob zasedbi prevzela vodstvo in nadzorstvo nad vsemi železniškimi progami v Ljubljanski pokrajini, kakor tudi v dalmatinskem primer ju in njegovem zaledju.
Delegacija vodi in nadzoruje službo na progah, ki se nadaljuje z vsem že prej zaposlenim osebjem, in to — poudarja Ales-sandro Camuri v »Popoio1 d'Italia« — kar najbolj vneto in točno. Organ5 Delegacije skrbe tudi za obnovo zvez. kjer so presekane, in gleda na to, da se vsa nujna dela hitro opravijo.
Obnova železniške službe se neposredno občuti v poživljenju prometa. Potniki in blago se redno dopuščajo na vseh progah, čeprav so le-te še dokaj obremenjene z vojaškimi transporti. Ti prv: dnevi so Delegaciji že zadostovali, da je vstat do polovice obnovHa normalni promet Železnice so vse na parni pogon in lahko izkoriščajo tudi nekatera ležišča lignita, ki se nahajajo v zasedenem pasu. Hkratu se zbirajo vozovi in stroji, ki so bili raztreseni malone povsod, tako da se tudi v tem važnem pogledu naglo bližamo normailni storilnosti železnic.
Iz Hrvatske
Pregledovanje dobrovoljskih zemljišč. Zadnje dni je posebno poverjeništvo pregledalo nekatere mestne dele Zagreba, kjer nameravajo zgraditi hrvatske delavske družinske hišice. Predvsem so pregledali zemljišče v Dolnji Dobravi, nedaleč od Maksimira. Tu so bila nekatera zemljišča svoj čas izročena bivšim dobrcvolj-cem. Te bodo zdaj razlastili in na skupnem zemljišču zgradili kakih 50 delavskih hišic. »Hrvatski narod« pravi, da bedo delavske hišice lene in čiste in da bodo stale po 130.000 din. Predvsem bodo take hiše dobile družine z večjim :tevi!om otrok. V samem Zagrebu je okrog 30 odstotkov vsesa hrvatskega delavstva, zato bo Zagreb tudi dobil primeren delež celotne vsete. namenjene za zidanje hrvatskih delavsk h družinskih hišic.
Rektorat akademije likovne umetnosti v Zagruebu objavlja, da se ie redni ->ouk na akademiji pričel s 1. majem.
Izgon beračev in petepuhov. Policijsko
ravnateljstvo v Zagrebu je naročilo svojim organom, naj takoj preženo z ulic in trgov berače in potepuhe. Kjer se izkaže beda. je treba sestaviti spisek in o tem obvestiti mestni socialni oddelek, nakar bodo res potrebni spravljeni v zavode. Nadzorstvo se bo izvrševalo tako do1 go, dokler ne bo vprašanje beračenja v Zagrebu popolnoma čisto.
Pomoč družinam padlih. Zagrebški župan Ivan Werner je objavil razplas, s katerim opozarja na proglas ministra za zdravstvo dr. Iva Petriča, da bi hrv t?ka javnost zbrala prostovoljne prispsvk" i oomoč nepre-k-bli-rrm staršrm. ženam in otrok-^m on'h Hrvatov, ki so n~d'i v borbah za samostojno hrvatsioo državo. Posebej so bila pozvana vsa dobr-delna društva, da zbero čim več prispevisov.
Kr. Civilni Komisar za Ljubljansko Provinco odreja v sporazumu z- Vojaško Komando:
CL 1. Predpisi naredbe o zatemnitvi z dne 18. maja 1940, Služ. list št. 234/42, ki se tičejo zatemnitve p slopij, vozil ter signalnih in reklamnih svetilk, ostanejo še dalje neizpremenjeni v veljavi.
Zatemnitev se mora izvajati od mraka do zore enotno v vseh javnih in zasebnih zgradbah, tako da tudi pri odpiranju vrat in oken ne uhaja nobana svetloba na prosto.
Člen 2. Javno razsvetljavo t. j. razsvetljavo ulic in trgov je treba tako izvrševati, da bo olajšan nočni ce-tni promet, vendar pa te olajšave sovražnemu letalstvu ne smejo dajati nobene vidno pove-
čane možnosti za orijentacijo (delna zatemnitev).
Zato se smejo za javno razsvetljavo uporabljati le naslednja svetila: 40 W modre (motne) žarnice in običajne žarnice z jakostjo od 15 W do največ 40 W; vendar pa morajo biti te primerno zaslonjene.
Čl. 3. V ostalem veljajo še dalje določbe zgoraj imenovane naredbe z dne 18. maja 1940.
Cl. 4. Kršitelji odredb o zatemnitvi bodo kaznovani po obstoječih predpisih.
Cl. 5. Ta naredba zadobi veljavnost z dnem objave v Službenem listu.
Ljubljana. 8. maja 1941 — XIX.
Kr. Civilni Komisar za Ljubljansko Pokrajino: Graziolj s. r.
Za potujoče občinstvo
Vzpostavitev prometa na progi Postnima Grotte-Loga-tec in delna sprememba voznega reda na progi Lf«t»1i?ira
— Borovnica viadukt
Ljubljana, 10. maja.
Priče^ši z 10. majem se zopet vpo-stavi ves promet za potnike, prtljago, ekspresno, brzovozno in sporovozno robo na progi Postumia Grotte-Loga-tec. Od danes bodo vozili dnevno redno na omenjeni progi sledeči potniški vlaki: vlak št. 633 a z odhodom iz Po-stumie Grotte ob 7.10 in s prihodom v Logatec ob 7.46, vlak št. 621 a z odhodom iz Postumie Grotte ob 11.36 in prihodom v Logatec ob 12.14.
Vlak št. 627 a z odhodom iz Postumia Grotte ob 18.20 in prihodom v Logatec ob 19.00.
Vlak št. 612 b z odhodom iz Logatca ob 7.24. in prihodom v Postumio Grotte ob 8.07.
Vlak št. 620 a z odhodom iz Logatca ob 11.52 in prihodom v Postumia Grotte ob 12.35. .
Vlak št. 624 a z odhodom iz Logatca ob 18.39 in prihodom v Postumio Grotte ob 19.20.
Vsi ti vlaki imajo v Postumia-Grot-te zvezo na vlake iz, oziroma v Trie-ste ter v Logatcu avtobusno zvezo proti in z Vrhnike trga. Avtobusni promet, ki je do sedaj vzdrževal zvezo
med Vrhniko trgom in Postumio, se s tem dnem preusmeri z Vrhnike trga v Logatec in obratno. Zaradi popravljalnih del na progi Rakek-Postumia Grotte nujno opozarjamo potujoče občinstvo. da morajo biti stene vagonov na tej progi stalno zaprte ter da je skla-njanje skozi okna nevarno.
Z istim dnem se delno spremeni tudi promet vlakov na progi Ljubljana-borovniški viadukt Iz Ljubljane bodo odhajali vlaki s sledečimi odhodi oziroma prihodi do borovniškega viadukta:
Vlak št 612 z odhodom iz Ljubljane ob 6.10 in s prihodom k borovniškemu viaduktu ob 6.44; vlak št. 610 b z odhodom k borovniškemu viaduktu ob hodom k borovnšzkemu viaduktu ob 12.49. vlak št. 624 z odhodom iz Ljubljane ob 18.29 in s prihodom k borovniškem viaduktu ob 19.05.
V obratni smeri odhaja od borovniškega viadukta vlak št. 617 b ob 6.54 in s prihodom v Ljubljano ob 7.27; vlak št. 621 ob 12.53 in s prihodom v Ljubljano ob 13.26; vlak št 609 b ob 19.10 in s prihodom v Ljubljano ob 19.41.
Nov vozni red nag
Opolnoči med nedeljo in ponedeljkom dne 11./12. maja se uveljavi na progi Ljubljana — Otoče-Brez je novi vozni red ter Spremeni dosedanji vozni red na progi Kranj — Tržič.
Od tega čaSa dalje vozijo dnevno redno na progi Ljubljana — Otoče-Brezje—LJubljana:
vi. 912 odhod iz Ljubljane ob 5.35, prihod v Otoče cb 7.04 vL 914 odhod iz Ljubljane ob 11.50, prihcd v Otoče ob 13 20 vi. 916 odhcd iz Ljubljane ob 17.25, prihod v Oteče ob 18.56 vi. 913 odhod iz Otoč ob 7.14, prihcd v Ljubljano ob 8.42 vi. 915 odhod iz Otoč ob 13.30, prihcd v Ljubljano ob 14.57 vi. 917 odhod iz Otoč ob 19.06, prihod v Ljubljano ob 20.34
Na progi LJubljana—Kranj—Ljubljana: vi. 85I2a odhod iz Ljubljane cb 7.40, prihod v Kranj ob 8.51 vL 8514b odhod iz Ljubljane ob 13.30, prihod v Kranj ob 14 4S vi. 8511a cdhod iz LJubljane ob 5.44, prihcd v Kranj ob 6 53 vi. 8513b cdhod iz LJubljane ob 11.40, prihod v Kranj ob 12.46
Na progi Kranj—Tržič—Kranj: vi. 8512a cdhod iz Kranja ob 8.56, prihod v Tržič ob 9.28 vi. 8514b odhod iz Kranja ob 14.51, prihod v Tržič ob 15.23 vi, 924b odhcd iz Kranja ob 19.30, prihod v Tržič ob 20.02 vi. 8511a odh«d iz Tržiča ob 5.06, prihcd v Kranj ob 5.35 vi. 8513b odhod iz Tržiča ob 11.04, prihod v Kranj »b 11 33 vi. 923 odhod iz Tržiča ob 18.00, prihcd v Kranj ob 18.27 Promet potniških vlakov na kamniški progi ostane nespremenjen.
Besu
0 9 t
Italijanski glasovi o omikanosti slovenskega ljudstva
Odkar so zavihrale na naših javnih poslopjih trobojnice novega Rima, čitamo v rimskih, milanskih, turinskih, tržaških in drugih italijanskih listih dopise poročevalcev, ki skušajo podati svojemu občinstvu čim več in čim popolnejših vtiskov iz Ljubljanske Pokrajine. Mislim, da imajo ti dopisi tudi pri nas mnogo čitateljev. Oboji smo na stopnji medsebojnega spoznavanja po predolgi dobi, za katero je najbolj značilno to, da drugi drugih nismo do dna poznali. Zato so sedanji glasovi italijanskega tiska dragocena znamenja — pomembna zlasti za nas, ki dobro vemo, da smo kot manjšina docela navezani na pravilno presojo in človeško razumevanje s strani odločujoče večine. Kar čitamo, polagamo na tehtnico, za vsako besedo iščemo misli, ki jo je narekovala, iz vsakega dognanja izvajamo sklepe. In nemogoče bi bilo utajiti, da so ta dognanja pozitivna in da si pisci italijanskih poročil nabirajo važnih zaslug za svetlejšo bodočnost.
Tako n. pr. piše Arnaldo Geraldini v »Giornale d' Italia« dne 8. maja:
Narod, ki ljubi glasbo
kakor ta, narod, ki mu je glasba eden izmed bistvenih smotrov življenja — in sijajno uspevanje ljubljanskega Konserva-torija to potrjuje — mora v naturi Italijanov nehote najti mnogo duhovnih stičnih točk, ki so v trenutku, kakršen je sedanji, neprecenljive vrednosti; in prav so? storili novi voditelji »Radia Ljubljana«, da so takoj po zasedbi postaje poklicali iz Rima ali Turina ali kaj vem odkod neki tovorni avtomobil, poln težkih usnjenih knjig, ki j so mnogi zaman ugibali, kaj je v njih. Ta j avto je bil prevozil več sto kilometrov, da je pripeljal v Ljubljano cele zbirke gramofonskih plošč s cvetjem naše lirske in ljudske glasbe, ki naj posreduje Sloven-
Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode * Pri lenem delovanju erev
je dovolj večkrat piti izvir Tempel in v kratkem času neugodnosti prestanejo.
cem nekaj Verdija, Bellinija, Rossinija, Donizettija, pa tudi Tostija, Di Denze. Di Coste in Di Capue... Ko bodo mirni prebivalci Ljubljane poslej odpirali radio in poslušali čarobno valovanje vse te glasbe, ki bo hkratu s slovenskimi poročili prihajala v njihove domove, bodo bolje nego dosihmal razumeli, da sta ravnotežje in harmonija, po katerih je ta mali narod tolikanj hrepenel, doseženi ...«
Enako simpatične so besede Alessandra Camurija v »Popoio d' Italia«, pod naslovom
Kulturen narod
»Slovenski narod je kulturen narod, narod brez analfabetov, narod, ki strastno ljubi čitanje, pesništvo in glasbo. Celo kavarne so v pravem pomenu besede knjižnice, kjer ljudje po vse dni prebirajo revije in liste. Ko sedeš za mizico, natakarji in natakarice najprej polože pred te kup listov in revij, šele nato te vprašajo, kaj želiš použiti. Skratka, tu hodijo v kavarne zato. da čitajo.
Pred vsem pa je slovenski narod narod pesnikov. Večina ulic, trgov in spomenikov je posvečena poetom. In na kulturen narod, na narod, ki ljubi glasbo in poezijo, mora imeti čar Italije nujno močan vpliv.«
To nikakor niso vse tople besede, ki bi jih lahko navedli iz italijanskega tiska enega samega dne. Niti nismo navedli besed, ki jih morda šele iščemo v sebi — mi, da jih nekega dne izrečemo Italiji v priznanje in zahvalo za plemenito tenkočutje, ki nam ga je pokazala v usodni uri našega narodnega življenja. Prepričani smo, da bodo tudi te besede nekoč kot suho zlato ležale na tehtnici naših človeških odnosov in skupne boljše bodočnosti. Nekaj pa lahko vzamemo naprej, na račun vsega lepega, kar si bomo imeli kdaj povedati in kar bo ostalo zapisano v zgodovini:
Kar koli bi nam še prinesla ta viharna doba hudega ali dobrega, nikoli ne bomo Slovenci pozabili Italiji, da je tik po največji katastrofi naše zgodovine podarila prebivalstvu Ljubljanske Pokrajine kot celoti in vsakemu posamezniku izmed nas občutek varnosti.	Vik.
Nemška literarna nagrada
Berlin, 10, maja s. Literarno nagrado, ki jo je razpisal »Vo!ki?cher Beobarhter* za najboljši roman o življenju nove Nemčije, • si delita Ines Widrnann in Ana^za Sorie-gel. Nagrada znaša petnajst tisoč mark.
La grandlosa celebrazlone della Giornata delTEsercito
Tutta ta c: tta saluta con entusiasmo e con gioia le superbe truppe in marcia
Lubiana, 10 maggio Ieri, lo spazio non ci permise di pubbli-care anche in lingua italiana il resoconto della magnifica rivista mllitare ch'ebbe luogo a Lubiana, nella ricorrenza del quinto annuale della Fondazione dell'Im-pero e della Giornata dell'Esercito. Ci pre-meva anzitutto di far conoscere alle popo-lazioni slovene come Lubiana, il capolugo della piu giovine Provincia d'Italia aveva celebrato con solenne gioia serena la sua prima festa nazionale in seno alla nuova grande Patria. Ornata di bandiere e di ves-sill, inondata di luce e di fragranza pri-maverile, rigurgitante di schiere giovanili di tutte le scuole e di folle di cittadini, Lubiana accorse spontaneamente al'a grandiosa manifestazione dl forza e di or-goglio delle gloriose Forze Armate del-
Mtalia vittoriosa del Re Imperatore Ema-nuele m e del Duce Benito Musaolini.
L'imponente rivista militare, cul presero parte i Granatieri del I. Reggimento, i Fanti della Divisione «Re», gli Alpini che, insieme ai Bersaglieri, entrarono i primi a Lubiana il giorno 11 aprile, le Camlcie Nere, gli Artiglieri, i Genieri, i reparti mo-torizzati e specializzati, si svolse sul retti-lineo che congiunge la Bleiweisova cesta (Via Bleiweiss) e il centro della cittš con i sobborghi di Vrhnika e di Horjul, ad ovest del capoluogo, da dove erano arri-vati i reparti per sfilare, unitamente alle Forze Armate della citt&, davanti all'Ecc. 11 Generale Ambrosio, Comandante della 2a Armata che, seguito dall'Ecc. il Gen. Robot-ti, Comandante del corpo d'Armata e dal-l'Ecc. il Gen. Fiorenzoli, Comandante della
La vista della Bleiwelsova cesta (Via Bleiweis) al passaggio delle truppe Pogled na Bleiweisovo cesto ob času parade
I fleri Alpini hanno »uscitato fattenzkme generale — Postavni planinci
so zbujali splošno pozornost
I Fanti in marcia davanti al palco (Tonore — Pehota koraka mimo častne
tribune
DMatom «Xte», dopo a*er pernato le Forae
Armate in rassegna, rera fermato con fl seguito allo sbocco deli'Aleksandrova cesta (Via Aleasandro), dl fronte al palco di onore dove avevano preso pošto l'Alto Commlasarlo Ecc. Emllio Grazioli, l'Ecc. ll Vescovo dott. Rožman, il stndaco dott. Adlešič, 11 Console generale del Reich, slgnor Brosch, il Console della Milizia e Vicefederale del P.N.F. De Turris, il Console generale Guerrlni Maraldi, il Rettore deirUnlversitA dott. Slavič, l*ex Bano della Slovenia, dott. Natlačen, 1'Ecc. Cambiagio e al tre personalitk.
Nella tribuna, a slnistra del palco d'ono-
re, ornata pure di bandiere trlcolori e di plante ornamentali, avevano preso pošto gli invitatl, tra i quali abbiamo notato nu-merosi rappreaentanti della vita eeono-mica, sociale e culturale della cittA, fun-zionari deli'Al to Commissarlato, del Muni-clplo, delle amministrazloni pubbliche. Bene rappresentata anche lastampa citta-dlna, accanto agli inviati speciali dei prin-clpall giornali di Trieste, Venezia, Milano, Torino, Genova, Roma. I fotografi e gli
oparatori ctnemaiograftcl erano alfopera
per flssare sulle pellicole te magniflche scene che si svolgevano, attestando la po-tenza dell'Italia in armi, davanti agli 80.000 occhi di uomini e donne, accorse anche dai paesi vicini per ammlrare lo spettacolo imponentissimo. I piti intra-predenti erano šaliti persino sul tetto delta nuova Galleria Moderna, in eostrusione all'ingresso del Parco Tivoli.
Frattanto la banda del Granatieri e quella del Corpo d'Armata, fermatesi presso le tribune, salutavano, tra l'entu-siasmo e le acclamazioni frenetiche del pubbllco il magnlfico reparto dei Reali Ca-rabinieri che aprlvano la afilata, seguiti dal superbo Reggimento dei Granatieri di Sardegna, con la vecchla bandiera, ricca di gloriosi ricordi e di ben meritate deco-razioni che destavano 1'ammirazione generale con il cadenzato e sonante ritmo marziale del passo romano.
Con pari sentimenti di ammirazione e dl simpatia, che prorompevano dalle faccie sorridenti dell'immensa folla, sfilarono 1 Fanti del 2° Reggimento della Divisione
«Be», cm a eapo la bandiera altrettantfl glortoaa, U 13. Battagllone Mortai da 81, il Battagllone <Val Pellice*, il Battagllone «Val Cenlschia*, il 3. Battaglione delle Ca-micie Nere da Montagna, il Battaglione del Genk> in formazione, la 13. Compagnia. eannoni da 47/32, il II Gruppo someggiato del 23. Regg. Artiglieria «Re», il Gruppo Artiglieria alpina «Val d'Adlge>, il 1. e il 3. Gruppo del 23. Reggimento Artiglieria »Re«, il raggruppamento Artiglieri del Corpo d'Armata, i reparti del Genio mo-torizzati, 11. compagnia ehimica e i vari elementi dei servizi autocarrati.
Alla fine della sfilata, che durd quasi 2 ore, il Comandante della n Armata, Ecc. Ambrosio si avvicind al palco d'onore per salutare l'Eccellenza l'Altc Commissario e le autorltii presenti. Non si poteva cele-brare pifc degnamente la giornata del-1'Esercito che con la sua perfetta organiz-zazlone desto nuovi sentimenti diammira-zione e di simpatia tra le popolazioni della unova Provincia di Lubiana, che si sente lieta e felice di riconciare una vita noveda nell'ambito potente e glorioso dellTtalia Fascista.
Tako ie padel Maribor
La fanfara deOa
Tiste dni pred cvetno nedeljo je leglo na Maribor prečudno vzdušje. V ozračju je bilo čutiti neko težo. ki se je polaščala ljudi. Po 27. marcu je na tisoče Mariborčanov. predvsem žena in otrok, zapuščalo Maribor. Potovali so v najrazličnejše smeri: v Ljubljano, Zagreb. Beograd, Sarajevo, Banjaluko, pa tudi na deželo v sorodnikom in znancem. V teku par dni ie nudil Maribor sliko izumirajočega mesta. Tiste živahnosti, ki jo je dajala in prili-vala mestu predvsem dijaška mladina, ni bilo več, potem ko so bile šole zaprte.
Sirene so zatulile
V takem razpoloženju in vzdušju nas je doletela cvetna nedelja, 2e zarana so brnela čez mesto nemška letala, ki so nadaljevala polet proti jugu. Kakor druga mesta, je preživel tudi Maribor, ki je imel nekaj dni pred cvetno nedeljo svoj resni zračni alarmni »ognjeni krst«, ob neštetih zračnih alarmih, ki so si sledili v večjih ali manjših presledkih. Sirene so tulile vsevprek, tako da niso ljudje prav za prav niti vedeli, kdaj je pričetek, kdaj konec alarmnih opozoril in svaril. Letala so brnela čez Maribor v splošnem še precej visoko, le proti 15. uri se je pojavilo v bližini poslopja carinske poote na Aleksandrovi cesti nemško letalo, ki je pribrnelo čez bližnje strehe, se p tem ostro zaokrenilo in odletelo nazaj proti severu. Na cvetno nedeljo se je pokazalo, da so bili nekaleri Mariborčani rb tej priliki precej nedisciplinirani in tudi neprevidni. Podcenjevali so resnost položaja, postajali po trgih in ulicah ter opazovan let brnečih letal, ki so švigala nad mestom. vendar so k sreči prizanašala lepemu, prijaznemu mestu ob Dravi.
Tako so se vrstili zračni alarmi do noči. Cez dravski most pa so ljudje od rane ure do večera vozili na vozičkih najpotrebnejše. Zapuščali so mesto, ki je naslednji dan še bolj izumrlo. Zatekli so se na Pohorje in bližnje naselbine, kjer so upali preživeti težke dni vsaj v nekoliko manjšem razburjenju.
Tudi v ponedeljek so venomer tulile sirene in nam še bolj vznemirjale živce. Popoldne je razburila Mariborčane druga vest: prišlo je sporočilo, da bodo pognali v zrak oba mosta in tudi brv, ki je vezala Koroški mestni ckraj s Studenci. Tudi je bilo sporočeno, naj se ljudje založijo z vodo. ker pojde obenem z glavnim mostom v zrak tudi vodovodna napeljava pod mostom. Malokateri Mariborčan je pred opozorilom vedel, s kakšnimi resnimi posledicami je združena misel, porušiti most. Ljudje so znosili skupaj posode, kolikor so jih imeli iti kolikor so jih mogli dobiti, ter jih napolniai z vodio, prav
tako tudi kadi po kopalnicah, da bi bili v primeru potrebe preskrbljeni več dni z vodo, ki je bila napeljana v središče mesta z desnega dravskega brega
Dve silni razstrelitvi
V popoldanskih urah je bil glavni most prizorišče paničnega beganja. Svojci z levega dravskega brega so i-iteli po svojce, ki so morda par minut pred opozorilom lcrenili čez most na drugo stran. Častnik, ki je stal na mostu z uro v desnici. }e kazal precejšnjo nervoznost: Most ni bil prazen in prost. Begajoči ljudje so hiteli v obe smeri.
Proti večeru pa je ob napovedani uri gromko zagrmelo. da se je zemlja stresla od silnega pritiska. Živčno slabe j si so ® naučili ušesa z vato. da so lažje prestali trenutek grozne eksplozije. Nekateri so se zatekli celo v zaklonišča in proti Kozjaku Ves Maribor do skrajne periferije se je razmajal, ko da ga je zajela sila hudega potresa. Ponosni veliki most ce ie sesul v žalostne razvaline. Ob desnem bregu je bil porušen v ravni črti: ko da bi bil presekan; z levega brega proti sredini pa je ostal. Pritisk je bil ob eksploziji tolik, da so daleč naokoli popokale šipe in da je razmetalo opeke na strehah bližnjih hiš. katerih lastniki so imeli zaradi tega precejšnjo škodo
Cez uro je sledila druga, nič manj silovita eksplozija, ki je ostro pretresla zemeljske plasti in ozračje. Železniški most se je z obeh bregov zrušil »roti sredini, tako da so pozneje ljudje lahko šli z levega brega navzdol do sredine, potem pa navzgor proti desnemu bregu. Tudi brvi ni Wlo prizanešeno. meljski brod pa je že pred tem žalostno splaval po Dravi Par dni pozneje so Nemci v b ižlni. kjer ie bil brod. že uredili pontonski most. dva dni zatem pa postavili na mestu, kjer je bil svoj čas stari leseni dravski most. nov leseni most. Adolf Hitler-Brucke. in napeljali pod njim vodovodne cevi z nekoliko manjšim premerom, kakor so ga imele prejšnje pod porušenim mostom, tako da je par dni pritekala voda zaradi sla-bejšega pritiska le iz kletnih in pritličnih vodovodov.
Skladišče v plamenih
Proti večeru je nad Mariborom zažare-lo nebo v krvavo rdečem siju. Pogorelo je onstran Drave vojaško intendatsko skladišče, v katerem so bile nagrmadene ogromne količine živil, predvsem moke. masti in riža, ob katerih bi bil Maribor lahko živel pa>r mesecev. Vojaki bivše jugoslovanske vojske so brli po več dni brez hrane, malomarni odgovorni poveljniki pa so držali v skladišču neverjetne mno-■■■HHMMHBM^-^M^ ^HnHnHHHHHMI
žine živeža, ki je bil v zadnjem trenutku pred umikom zažgan Bil je to požar, kakršnega v povojni dobi v Mariboru nismo doživeli.
Noč strahu in groze
Najstrašnejšo, najbolj razburljivo noč pa smo preživeli Mariborčani v vznemirljivih nočnih urah od ponedeljka na torek. Ta noč nam bo ostala v trajnem soo-minu; mnogi so v živčni razrvanosti onemogli Nemške čete so se namreč v razvoju vojnih operacij primaknile bližnjim gričem in hribom. Ž Meljskega hriba. Piramide, Kalvarije in Sv. Urbana smo slišali ves čas neprestano regl.ianja strojnic. V ranih urah po polnoč: pa je pričelo grmeti in treskati iz topovskih žrel z onstran Drave in s pohorskih vrhov, kjer so bili razvrščeni topovski oudelki. Grmenje je trajalo neprekinjeno do desetih dopoldne, vmes so neprestane regljale strojnice. Mariborčani smo se zatekli v zaklonišča, kjer smo prebdeli vso noč.
Granate so treskale proti mc-stu s Pohorja, vendar pa niso k sreči povzročile hujš ga razdejanja Med drugim je priletela granata tik pred poslopje policijskega pred-stojništva. kjer je izkopala precejšnjo jamo, na dvorišče Mariborske tiskarne, kjer je . ubila tiska rniškega slugo, potem v tro-nadstropno hišo M Oseta na Glavnem trgu in v neko hišo v Gregorčičev, ulici. Izvzemši s ugo Mariborske tiskarne ni bilo k sreči nobenih človeških žrtev, ostal pa je spomin na prestano noč strahu in groze.
Kako prenagljen je bi! ukrep v zvez: s porušen jem dravskih mostov, se je pokazalo v torek, ko so se jeli umikati preti Dravi poslednji oddelki. Vojaki so se ob prihodu k Dravi slekli in se navzlic, nizki temperaturi pognali v reko. Nekateri so jo srečno preplavali, žal pa je bilo med njimi precej takšnih, ki liso zdržali napora in ki jih je Drava za rom zagrnila.
Proti večeru so se pojavili v središču mesta prvi nemški vojaki, ki so prevzeli policijo ter zasedli pesame ns urade. Cez noč so preplavile Maribor številne formacije nemške vojske. Maribor je bil na velikonočno sredo ves v rdečih zastavah s črnim kljukastim križem na ^ krogi em belem polju.
Staroslavno mesto ob Dravi je prešlo v novo obdobje svoje zgodovine.
Inserirajte v „Jutru"!
Postni promet prihaja v stari tir
V ponedeljek bo odprta neposredna poštna zveza med Ljubljansko pokrajino in Dalmacijo
Med prometnimi zvezami, ki so se po razsulu Jugoslavije potrgale, je naše prebivalstvo pač najbolj občutno prizadela prekinitev poštne zveze z ostalimi predeli nekdanje kraljevine. Naše železnice so za čudo ohranile še dobršno mero reda, saj so se naši rojaki, ki jih je vojna vihra zanesla v južnejše pokrajine, po večini vrnili že kmalu po končanih sovražnostih. Po zaslugi Visokega Komisarijata ter italijanskih vojaških oblastev ima Ljubljana in Ljubljanska provinca dandanes precej ugodne zveze v vse smeri, saj je po modrih, učinkovitih ukrepih vzpostavljen redni premet celo na progi, ki je med umikanjem jugoslovanskih čet doživela toliko razdejanja, kakor proga Ljubljana — Postojna
Ljubljana je bila od nekdaj zelo živahno prometno središče, o čemer pričajo tudi številke o delovanju naše glavne pošte. V prejšnjih časih je ta največji poštni urad nekdanje dravske banovine po svojem eks-peditu odpravil dnevno do 450 vreč pisemskih pošiljk in tiskovin, iz vseh smeri pa je prihajalo v Ljubljano po 300 vreč pošte na dan. Ko je bivša jugoslovanska civilna uprava na pragu vojne začela pripravljati evakuacijo nekaterih pomembnejših uradov, je bilo tudi delovanje pošte za nekiaj časa občutno prizadeto, s prevzemom oblasti po kraljevini Italiji pa se je poslovanje v polni meri obnovilo. A ker je v novih razmerah velik del področja odpadel in ker je ustaška vlada v novi samostojni državi Hrvatski za nekaj časa prekinila vse poštne in ostale prometne stike s svojimi sosedi, se je tudi število pošiljk, ki jih naša glavna pošta odpravlja vsak dan, skrčilo na približno 50 vreč, le ob sredah, ko se razpošiljajo »Domovina« in nekateri drugi tedniki, naraste ta številka na 100. Za nekaj časa je bdi prekinjen tudi poštni promet z Dalmacijo, ki je bil doslej usmerjen preko Zagreba Neposredne poštne zveze je Ljubljana ohranila po vsem ozemlju do Karlovca in na drugi strani do Trsta, od tod dalje po vsej kra-ljevni tali ji. Preko Trsta se odpravljajo tudi vse pošilke, ki so naslovljene preko mela Kraljevine.
Po hvalevrednem prizadevanju Visokega Komisarijata pa bo Se te dni uvedena direktna pofltna ambulanea na progi Ljubljana—Split, tako da bo slovensko ozemlje vnovič povezano s Dalmacijo. Uvedbo te vam zmerno do m naia javnost gotovo
iskreno pozdravila, saj je bilo med obema pokrajinama od nekdaj mnogo živahnih gospodarskih in kulturnih stikov. Začasro bo ta nova zveza, ki bo začela delovati Zs v ponedeljek, usmerjena čez Trst. A kakor poročajo iz Zagreba, bo tudi samostojna država Hrvatska v kratkem odprla poštni promet preko svojih meja, tako da bo Ljubljana lahko obnovila promet r.e samo s hrvatskimi kraji, temveč tudi z ozemljem nekdanje Srbije. Za ureditev zvez Ljubljanske province z ostalim svetom bo to velikega pomena, saj je bil preko Zagreba usmerjen poprej tudi velik del brzojavnega in telefonskega promsta, ki je bil za nekaj časa povsem zaustavljen, ker Za-
greb ni »prejemal in oddajal iz Ljubljane niti brzojavnih niti telefonskih ooročil.
Dnevi, ki jih preživljamo, pa pomenijo visoko sezono za naše filateliste. Poročali smo že o uvedbi pretiska »Co. Ci.«. (Com-missariato Civile) na poštne znamke bivše kraljevine Jugoslavije, kar se jih je po razsulu znašlo na Italiji pripadlem slovarskem ozemlju. Pozneje pa je bil ta preti^k preklican in že nekaj dni so v prometu znamke z natisnjenim besedilom »R. Com-missariato Civile Territori Sloveni occupa-ti Lubiana*:, ki so od nedelje oa^e edino veljavne. Včeraj in danes so velike trume filatelistov navalile na pošto, da se zaloze t raznimi vrstami, ki bodo v kratkem postale dragocena redkost. Posebno senzacijo pa je vzbudila med njimi napoved, da bo v kratkem izdana nova emi3ija znamk za letalsko pošto, ki bodo — če io-dimo po zanimanju zanje — spet v kratkem razgrabljene.
Dela na borovniškem viaduktu
V treh mesecih bo namesto raZb&tih tokov postavljena
železna konstrukcija
Borovti ca, 9. maja j z železno konstrukcijo, ki zahtev« za do-
Razdejamje, ki ga je vojna vihra kljub temu, da je bilo Slov eni j v splošnem še najbolj prizanešeno. povzročila tudi pri nas, se po prizadevanju Visokega Komisarijata in vojaških oblastev z \so naglico popravlja. Kar je naših prometnih žil, je največjo škodo utrpeia železniška proga proti Rakeku, ker je umikajoča se vojska razstrelila celo vrsto nncetov. med drugimi tudi veliki viadukt pri Borovnici, ki je spadal med največje zgradbe te vrste v Evropi. Poročala smo že o ponovni zgraditvi dveh žeiezniskh rnositov med Postojno m Logatcem, z občudovanja vredno veliko nagl;co pa napredujejo tudi obnovitvena dela tostnun in onstran Borovnice.
Na velikem viaduktu je bUo t nusstre-litvijo razbitrh 8 lokov, deveti pa je bil tofHko poškodovan, da se je pozneje porušit sam. 2e takoj prve. dni. po osvojitvi slovenskega ozemlja po italijanskih Oboroženih Silah je prišel v Borovnico bataljon pionirjev, obenem pa je bSo najetih nekaj domačih delavcev, da odpravijo razbitine do temelja Nepretrgoma je »pasienih nad 1200 mod noč in dan, ki kakor kažejo vsa znamenja, bo most ie najkasneje v taeh mesnerh obnovJjfn. Ne bod*v p« »dati lokov naaaj, temveč jft bodo uufnMstf
vršitev mnogo manj časa. Na odteku proge med Borovnico ki Verdom site bila razrušena še dva manjša mo&tova večji, tako zvami Štanpeterjev most nad staro vrhniško cesto in drugi, manjši pri Verdu, k' je bM grajen samo na tri loke Ts dva mostova bosta že v kratkem obnovljena.
Dosilej ima Borovnica železniško zvezo samo proti Ljubljani. Vlaki prihajajo in cdhajajo po trikrat na dan. IV čuvajnici na tej strani viadukta so za potnike napravili zasveti peron. Z obnovitvijo mostov bo dolina, tako upamo, zadihala v novem življenju. Borovnica in njena okolica živita pnedvsem od lesa. a ker je bij odvoz zaradi razbitih prometnih naprav zaustavljen, je tudi delavnost za nekaj časa zamrla. Izmed domačih pod jen i je mnogo škode utrpela znana Majaronova žaga, ki ji je fcftzsfcreSitev viadukta unič- a ogromne skladovnice lesa. Prebivalci borovniškega kota smo Vfcr,kemu Komisarijatu m italijanskim vojaškim oblastem iskreno hvaležni m njihov resni napor, da se nam in Notranjska spet odpre cesta v življenje.
Kronika
* Ponovne nesreče z vojaškim orožjem na Dolenjskem. Po Bršljinu je hodil in si ogledoval posledice bombnega napada sedemletni šoiarček Božo Nikolavčič, doma z Jesenic. Pobral je ročno bombo in'jo pričel vrteti v rokah. Nevarno orožje je na mah eksplodiralo in zadalo fantičku zelo nevarne poškodbe po vsem životu. V Velikem Banu pri št. Jerneju je iztaknil ročno granato lSletni Jože Beidig. Fant je granato odnesel domov, kjer se je pričel z njo igrati. Po siloviti detonaciji so drobci granate razmesarili fantu desnico in mu prizadeli nevarno rano tudi na glavi. V Svib-njiku pri Črnomlju je dobil v roke vojaško puško lOletni Vinko Štefanič. Pri ogledovanju je ravnal s puško tako neoprezno, da se je sprožila in ga je strel smrtno nevarno zadel v prsi. Matija Kavšček, o katerem smo poročali, da je dobil strel v trebuh, je izdihnil. Iz bolnišnice usmiljenih bratov v Novem mestu, kjer se zdravijo navedeni poškodovanci, je bil pokojni Kavšček prepeljan na pokopališče v Vavto vas.
*	Vsem, ki žele potovati na štajersko In Gorenjsko. Nemški konzulat opozarja na to. da se sprejemajo prošnje za izdajo dovolil za prekoračenje meje v obmejni pas, na Spodnje štajersko in na Gorenjsko, samo. če re priloži slika prosilca. Pristojbina znaša 10 odnosno 20 din.
*	Deževno vreme na Dolenjskem, ki je trajalo dober teden, je močno oškodovalo kmetova :ce pri obdelovanju zemlje. — V noči na Flori j a novo nedeljo je po dolenjskih vinorodnih goricah -;n Gorjancih zapadel nov sneg. ki pa je kmalu skopnel. Zaradi kasno zapadlega snega v času, ko je po vrtovih in sadovnjakih polno cvetja, se je bilo resno bati pozebe. K vsej sreči je ponoči in v zgodnjih jutrniih urah nastopila gosta megla, ki ie pokrila s svojim nepro-dirnim plaščem doline in je tako zaenkrat obvarovala dolenjsko sadjarstvo pred katastrofo.
*	Tečaj italijanščine (dnevni in večerni)
se prične 15. maia. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Ljubljana. Domobranska cesta 15. Telefon 43-82 (—)
*	Diplomirani tehniki! Nezaposlene diplomirane tehnike. člane in nečlane, vabi odbor Društva d:p!omiranih tehnikov v Ljubljani. Tyr.ševa ce-sta 1 a. III. nastropje, rla se zglase v pisarni društva med uradnimi urami, ki so vsak dan razen ob sobotah cd IS. do 19. ure, zaradi eventualne zaposlitve. — Odbcr.
*	Pogreša se že od začetka vo'ne Alojz j Boškin, redov vazduhcp'ovne baze, 1. b?.zi-r.a četa. Smederevska Palanka. Kdor kaj ve o njem. naj sporoči očetu na naslov: .Anton Boškin. Rudnik pri Ljubljani 37. Stroške povrnem. (—)
*	Tečaji nemščine se prično v torek 13. maja. Začetni in nadaljevalni oddelki, posebni za konverzacijo. Informacije daje in sprejema prijave: Trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobransko. ce.sta 15. Telefon 43-82. Informacije tudi za tečaje italijanščine, ki so se že pričeli. ( —)
*	Strojepisni tečai — novi (dnevni in večerni) se prično 15. ma.ja. Informacije: »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Telefon 43-82. (—)
Iz LjsiMfan
2
u— Smrt dveh blagih žen. Po daljšem bolehanju je umrla gospa Milka Z a v r -š a n o v a, soproga upok. magLstratnega ravnatelja in mestna učiteljica v pokoju. Svojemu možu, vrlemu našemu pevcu, je bila zgledna tovarišiea in je uživala iskreno spoštovanje v širokem prijateljskem krogu. Pogreb blage žene bo danes ob pol 18. iz kapele sv. Andreja na Žalah. — V Streliškj idici 10 je umrla gospa Frančiška J e r e t o v a. Zapustila je več sinov, hčera in sorodn kov, ki so jo globoko spoštovali. Prepeljana bo jutri ob 14. na Ig. kjer bo pogreb ob pol 13. — Pokojnima blag spomin. žalujočim naša iskreno sožaije!
u— Kaj vse so Liudfe izgubljal« v vojnih dneh. Poveljstvo Kraljevih Karabi-njerjev objavlja seznam izgubljenih predmetov, prijavljen h v aprilu, to se pravi, v tednu, vojne vihre, ki nas je zajela, in v naslednjih dneh. Kakor je videti, so ljudje tudi v aprilu v splošnem živeli svoje privajeno, vsakdanje življenje, saj ni v seznamu nikakih značilnih novosti. Izgubljenih je bilo nskaj tisočakov in nekaj manjših bankovcev, prometna knjižica za koio, par srebrnih ur in zlata verižica, srebrni rožni venec in par zastavnih listkov, osem denarnic in kakšie tri žen~ke ročne torbice, črna zimska suknia s pipo in nekim študentovskim dokumentom — pa še nekaj podobnih reči Značilna za čas. v katerem živimo, je srmo navedba o izredno velikem številu izgubljenih krušnih kart: nič manj kakor 46 ljudi je prejšnji mesec ostalo- brez tega življenjsko važnega dokumenta. — K-kor zmerom, je bil seznam najdenih predmetov, prijavljenih pclicij?ki oblasti, tudi p ejšnji me~ec pre-
ZOBOZDRAVNIK MED. UNIV.
Dr. STANE VRHOVEC
ordinira pri dr. KRAIGHERJU
Beethovnova ulica 9 — Tel. 38-30
Primarif dr. Pavel Pehani
specialist za ženske bolezni in porodništvo Ordinira od 2. — 4. K nafl jeva ul. 2 — TeL 37-27
DENTISTA
LEOPCLDO SMERKOLJ
con diploma conseguito a Vlemia Lubiana — Celovška cesta 32/11
Orario d'ordinazione: daile ore 8 alle 12 e daile ore 11 alle 18
cej skromnejši od seznama izgubljenih. Pošteni najditelji so prinesli samo tri sto-take na policijo, eno samo žensko ročno torbico, samo tri žepne denarnice, 1 trenč-kot. zavitek perila in nekaj drugih manj vrednih stvari. V železniških vagonih pa so v aprilu našli 26 moških in 5 ženskih dežnikov. 4 moške in 2 ženska klobuka. 5 aktovk. 6 kovčeeov, 7 zavitkev z različno vsebino, dva zaboja, dva ženska plašča, eno pelerino, en otroški plašč in eno denarnico.

LJUBLJANSKI ■ KINEMATOGRAFI
Predstave ob 10.30, 15., 17. In 19. uri!
Rina Morelli, Gino Cervi Luisa Ferida
SALVATOR ROSA
Prekiasna zgodovinska pustolovščina romantične dobe KINO MATICA — tel. 22-41
Premiera filma iz albanskih osvobodilnih bojev VITEZ IZ KRIJE
Matineja ob 10.30, ljubavna romanca
BENEŠKO DEKLE Kino Sloga.	Telefon 27-30
življenje in delo titana
MICHELANGELO
Film je opremljen s hrvaškimi napisi, žurnal spremlja slovensko besedilo KINO UNION, teL 23-21.
KINO MOSTE Odlični nemški film s hrvatskimi teksti MARIJA ILONA Paula Wessely, Willy Birgel žurnal o zasedbi mesta Ljubljane
"— Temeljito popravilo Tržaške ceste.
Kako potrebna je bila Tržaška cesta teme-Ijitejšega popravila, se je jasno pokazalo v zadnjem času, ko se je tako zelo povečal promet motornih vozil. Kotanje so postale že tako velike in številne kakor nikdar prej. Povsem razumljivo je, da ni mogoče voziti po tako ra^rvani cesti z našemu času primerno brzino, ker bi vozila preveč trpela. Sicer pa bo, kakor smo že poročali, Tržaška cesta v kratkem v celoti asfaltirana. Dotlej pa jo številni delavci, ki jih italijanske oblasti plačujejo po 8 25 din na uro, i	temeljito popravljajo, šte-
vilni težki tovorni avtomobili iz Vidma do-važajo kamenje za posipanje, debelo in drobno lomljeno. Cestišče popravljajo na nov način. Najprej ga škropilni voz po vsej širini namoči, nakar tudi po vsej širini po-sujejo debelo lomljeno kamenje, ki ga parni valjar utrjuje, škrop lni voz pa sproti omoči. Kadar je prva plast debelo lomljenega kamenja temeljito zvaljana, posujejo še plast fino nadrobljenega kamenja, ki ga prav tako poškropijo in parni valjar utrdi. Na ta način popravljajo zdaj vso Tržaško cesto, da bo uporabna, dokler ne bo na moderen način asfaltirana.
u— Obveznik] javne zaščite, ki so za opravljanje svoje službe od 6. do 13. aprila dobili od vrhovnega vodstva pasivne zaščite v Ljubljani ali pa od svojih rajonskih starešin trakove za na rokav z mestnim grbom in z znamenji vrste zaščitne službe, opozarja mestni zaščitni urad. da so ti trakovi uradna znamenja in last mestne občine ljubljanske. Ker so bili trakovi podeljeni samo za čas službe, morajo obvezniki javne zaščite, če tega še niso storili, trakove čimprej vrniti, najpozneje pa do 20. maja v pisarni mestnega zaščitnega urada, soba št. 44 v I. nadstropju desne magi-stratne h:še, nad trgovino mestne elektrarne, Mestni trg št. 2.
u— Pogreb ge. Milke Završanove. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske prosi vse svoje člane p. n. pevke in pevce, da se udeležijo pogreba ge. Milke Završanove, naše dolgoletne članice fn soproge Janeza Završana. Pogreb bo v nedeljo 11. t. m. ob pol 6. izpred kapelice sv. Andreja na Žalah k £v. Križu.
u— Violinist Uroš PrevorSek bo igral jutri v ponedeljek zvečer ob 20. uri na svojem koncertu najprvo znamenito Beethovnovo »Kreutzerjevo sonato«, ki je ena najtežjih in največjih del svetovne violinske literature. Sonata ima tri stavke, vpelje Jo violinski šolo. V drugem stavku imamo znamenite variacije, ki nudijo violinistu kakor tudi pianistu vso priliko, da po-kažeta svojo tehnično spretnost in muzi-kalnost. Finale je zelo melodiozen, izredno svež in poln življenja. Nato bo igral Pre-voršek Paganinijev koncert v d-duru, in sicer njegov prvi stavek. Kakor vsa Paga-ninijeva dela, zahteva tudi ta koncert v tehničnem pogledu izredno mnogo od izvajalca. Zato je zelo redko na koncertnih sporedih tudi največjih umetnikov. Sledila bodo tri domača dela, in sicer škerjančev »Intermezzo romantique«, »Vizija« Sama Hubada in Prevorškov »španski ples«. Pre-vorška bo spremljal na klavirju skladatelj L. M. škerjanc. Koncert bo v veliki filhar-monični dvorani. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice. (—)
n— Rektor naše glasbene akademije, pianist Anton Trost in violinist prof. Jan šlais bosta priredila v petek 16. t. m. pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske v veliki filharmonični dvorani komorni koncert, na katerem bosta izvajala tri sonate za klavir in violino skladateljev: Corellija, Beethovna in Janačka. Na koncert visoke umetniške vrednosti že danes opozarjamo. Vstopnice so od jutri dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. (—)
u— Ljubljanska Filharmonija priredi svoj XVI. simfonični koncert pod vodstvom mladega, izredno nadarjenega slovenskega dirigenta Sama Hubada v ponedeljek 19. maja v dvorani hotela Union. Na sporedu je nova simfonija L. M. škerjanca, Corellijev »Veliki koncert, Glazunova »Violinski koncert« s sodelovanjem violinista Karla R u p 1 a in znamenita Beethovnova peta simfonija. Koncert bo v korist brezposelnim godbenikom.
u— Dva požara, v petek popoldne in v soboto dopoldne so morali mestni poklicni gasilci dvakrat hiteti na pomoč. Na Viču je v petek popoldne začel goreti hlev tik hiše pri cerkvi na koncu tramvajske proge, ki je last posestnika Jakoba Pišlerja iz ži-berš pri Rovtah in jo ima v najemu prevoznik Franc Markič. Hiša. hlev in ie tretja stavba, v kateri je neka mehanična delavnica, so zgrajeni v strnjenem sistemu, zato je bila velika nevarnost, da zajamejo zublji ves kompleks. Ko so srajci nekaj minut nato, ko so bili obveščeni, prihiteli
na kraj požara, je bilo že vse ostrešje hleva v plamenih. Napeljali so Štiri cevi in z velikiin naporom v kratkem omejili in zadušili ogenj. Lastnik trpi okrog 40.000 din škode. Kakor je ugotovljeno, so požar zanetili otroci, ki so se igrali z vžigalicami. — Včeraj dopoldne pa je začelo goreti v kemični delavnici Ivana Fabia-na, ki je na dvorišču hiše dr. Vrtačnika na Karlovški cesti. Lastnik delavnice je na železnem štedilniku kuhal zmes para-fina in podobnih lahko vnetljivih snovi, iz katerih se izdeluje pasta za čevlje. Naenkrat se mu je vse skupaj vnelo, in ker so stene delavnice lesene, je bilo kmalu vse v plamenih. Gasilci so bili takoj na mestu ln preprečili, da bi se ogenj razširil na sosedne prostore, pač pa je Fabianu zgorel ves material in še nekaj drugih predmetov, ki jih je imel v delavnici, tako da trpi nekaj tisočakov škode.
u— Knjfgarna Tiskovne zadruge nujno prosi vse tiste, ki so v zastanku s plačilom za dobavljene knjige, da svoje obveznosti zanesljivo poravnajo najdalje do 15. t. m., ker bo piimorana po tem roku vršiti inkaso na stroške zamudnikov Plačuje se v poslovnih prostorih, šeienburgova ulica 3, ali po poštni hranilnici št. 11.926. (—)
u— Podružnica SVD Šiška. V sredo 14. t. m. ob pol osmih zvečer bo predaval v deški ljudski šoli v Spodnji šiški g. Anton Lap. ravnatelj mestnih vrtov, o paradižnikih in vrtnih delih Člani dob'jo pri odbornikih podružnice brezplačno nekaj semenskega fižola, nizkega in visokega. Ker je že čag saditve, ge čimprej oglasite.
u— Poučujem italijanščino po dogovoru, hitro in uspešno, posamez in v skupinah. Grem tudi na dom. Konverzacija v floren-tinskem narečju. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Hitro italijanščino«.
u— Vsi otroci, ki sodelujejo v Bizetovi operi »Carmen«, naj se javijo v nedeljo 11. t. m. ob 10. nri dopoldne k skušnji v operi.
u— Kruh prinesite s seboj! Gostilna Obersne, Zgornji Rožnik, in gostilna čad Spodnji Rožnik, prosita cenj. goste, da pri-nero kruh s seboj. (—)
o— Tečaj za avtogensko In elektrfško varjenje bo ob zadostnem številu prijav-ljencev v šolski varilnici Tehniške srednje šole v Ljubljani. Podrobne informacije daje in prijave sprejema do 17. t. m. šolska uprava.
n— Knjlgovodstvene, pisalne, računske stroje in registrirne blagajne vam strokovno popravi Boris V. Simandl, Ljubljana Dvorfikova ulica 3, tel. 24-07. (—)
"ledališče
DRAMA
Začetek ob 19. uri Nedelja, 11. maja, ob 15.: »šesto nadstropje«. Izven. Znižane cene od 20 din navzd.
Ponedeljek, 12. maja: zaprto.
•
Med posebno uspelimi predstavami v
letošnji sezoni zavzema eno izmed najvidnejših mest Gehrijeva sodobna igra »šesto nadstropje«, pri kateri se občinstvo odlično zabava. V igri se druži življenjska res-noba s tragikomiko vsakdanjega življenja. V glavnih vlogah: Simčičeva, Jan, Gabri-jelčičeva, Lipah, Sever in Mira Danilova. Režiser: dr. Kreft. Predstava bo jutri v nedeljo 11. t. m. ob 15, uri pri znižanih cen li od 20 din navzdol.
OPERA
Začetek ob 19. url. Nedelja, 11. inaja, ob 15.: »Princeska in zmaj«. Mladinska opereta. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol.
ob 19.: »Carmen«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Ponedeljek, 12. maja: zaprto.
•
Nedelja v operi. Popoldne bodo izvajali mladinsko bajko »Princeska in zmaj«, v kateri je ponazorjen boj pogumnega dečka Joška s troglavim zmajem. Gozdne živali in bajna bitja, med njimi sedem palčkov, pomagajo malemu junaku izvršiti težko delo. Udarna koračnica palčkov, lepi baleti, zabavni dvorni norček, lepa princeska, hudi zmaj in drugi pripomorejo dejanju do pestrosti. Pevne glasbene točke bodo ostale otrokom v najlepšem spominu. — Zvečer bodo peli Bizetovo »Carmen«, eno najlepših umetnin svetovne operne literature, ki ima za osnovo zelo razgibano dejanje iz španskega življenja. Našo uprizoritev sta pripravila šef režiser Debevec in dirigent dr. švara. Naslovno partijo bo pela Kogejeva, don Joseja Franci, Escamilla Primožič in Micaelo Ribičeva. Sodelovali bodo: Polajnarjeva, Poličeva, Lupša, Anžlovar, B. in M. Sancin. Veljajo znižane cene. Opozarjamo na začetek predstave, ki bo ob pol 19. url.
S Spodnje štajerske
Preobraženje Spodnje štajerske. Kakor poroča »Tagespost«, je vodja okrožne organizacije Steindl te dni govoril v mariborskem gledališču mariborskim Nemcem o nameravani ustanovitvi štajerskega »Hei-matbunda« in je med drugim naglašal: Odkar je Spodnja štajerska priključena Nemčiji, je državni Vodja poveril gauleiterju dr. tiberreiterju nalogo, naj priključena področja tako oblikuje, da bo celotno prebivalstvo v doglednem času prišteto med najzvestejše Voditeljeve pripadnike in da bo s tem doseglo sposobnosti nemških državljanov.
Smrtna kosa. Na Betnavski cesti 18 ie umrl strojevodja Alojzij Kranjc, star 61
let.
Smrtna nesreča na vožnji med Šoštanjem in Mozirjem. »Tagespost« pravi, da so bile zapuščene ceste v Gornji Savinjski dolini zadnje čase močno blatne. Avtomobilistom je samo s skrajno previdnostjo uspelo zmagovati razne nevšečnosti. Take cestne razmere so žal zahtevale smrtno nesrečo, ki se je zgodila preteklo nedeljo pri Mozirju. Po cesti, ki drži iz Šoštanja v Mozirje, je naglo vozil težak tovorni avto. Tam, kjer se cesta iz Šoštanja strne z glavno cesto, je vozač izgubil oblast nad krmilom. Težki avto se je prevrnil s ceste in obvisel ob hruški. Udarec je razbil vozačevo kabino. Mladi vozač, ki sicer ni imel voznega dovoljenja, je obležal mrtev. Izmed sopotnikov se je neka učiteljica iz Šoštanja hudo poškodovala, njen brat pa je odnesel lažje poškodbe.
'zogitajmo te neme' mišljenih dejanj!
Italijanski tečaj
XL
6. lekcija. Lezione sesta Preglejmo najprej, če smo prav napisali vajo 5. lekcije:
Ecco un cane e un cavallo il cane e piccolo, il cavallo e grande Ecco uno sciale e una tegola. lo scialle e molle, la tegola e dura. Ecco un ago e una sega, l'ago e corto, la sega č lar-
ga.
II clima e freddo. II pane e buono. II Iapis e cattivo. II cappello e largo. II pastrano e grigio. La mano e calda. L'ombrello e nero. L'armadio b alto. Množina spolnika samostalnika in
pridevnika Ecco libri e quaderni, i libri sono grčssi, i quaderni sono sottili Ecco specchi e stivali, gli snecchi sono puliti, gli stivali sono sudici. Ecco armadi e orologi. gli armadi sono bruni, sli orologi sono precisi. Ecco penne e •ampade. le lamoade sono vfecchie, le penne sono nuove. Pregled spolnika: Ednina:	Množina:
(un) il libro	(—) i libri
(uno) il zio	(—) g// zii
(un) Frmico	(—) eli amici
(un) VHaliprtn (—) g ti Italiaii (unr>) ta vatle	(—) le vatli
(un) Tam^ca	(—) le amiche
(un') l'erba (zelišče) (—) le erbe Opomba. Namesto gli Itaiiani (pred začetnim i) ter le erbe (pred začetnim e) je mogoče pisati grTtaliani, l'črbe. toda prvo je bolj priporočljivo. Nedoločni spolnik nima množine.
Samostalniki ženskega spola na -a sprejemajo v mpožini končnico -e. vsi drugi (tudi moški na -a in vsi na -e) imajo v množini -i. Črke, ki postanejo zaradi spremembe končnic nepotrebna, odr»f»deio in se zato spremeni: cio v ci: il bacio (poljub) — i baci ia v ce: la camicia (srajca) — le ca-mice
qio v gi: grigio — grigi <jia v ge: la cilifegia (črešnja) — le ci-liege
scio v sci: il fascio (snop) — i fasci scia v sce: la fascai (ovoj, plenica) — le fasce
^io v ai: il calzolaio (čevljar) — i cal-zolai
Če ie i paglašeri. se piSe — ii: 1'ob'io - gli oblii. 1'addio — gli addii in -ie: la bugia (laž) — le bu«ie, la farmacia Hekarna) — le farmacie.
Samostalniki na -ca, -ga, -co. -go. kjer se torei irtfovaria k in rt obdrže po večini isti glas v množini in se za-
to piše -che, -ghe, -chi, -ghi: Ie amiche, le barche (ladjice), le seghe, i duchi (sing. il duca), i fichi, i carichi, il col-lega — i colleghi. Od izjem si zapomnimo zaenkrat najpotrebnejše: il por-co (svinja) — i porci, il Greco — i Greci, 1'amico — gH amici, il medico (zdravnik) — i medici, il Belga (Belgijec) — i Belgi. Druge primere se nauči iz prakse, v lekcijah bomo take množine naznačili v oklepaju s (ci) ali (gi). Ostalo o tem bomo povedali v 7. lekciji.
*
E.I.AR. RAD'© LUBIANA Pariiamo 1'itaHano
Schema della n. lezione che verri te-nuta da! prof. dott. Stanko Leben (dome-nica, 11 V 1941-XIX, ore 19.
Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki bodo sledili pouku italijanščine po radiu. Zato je to besedilo porabno samo za učence italijanščine po radiu. Italijanske lekcije so na sporedu ob sred-ih, petkih in nedeljah, vselej ob 19. uri zvečer.
LEZIONE SECONDA.
In questa stalla ci sono tre cavalli: due sauri e un bianco. — Dove hai la chiave? Ho la chiave in tasca. — Ha le taseh;? vuote. — Che piacere! — Non avete caldo? No, non abbiamo caldo. — Hanno la mamma molto malata. — Che cosa avo-te? Non ho nulla. — Sono di moda le stoffe chiare. — I giornali ora sono molto interesanti. — Che c'č di nuovo? Non ce proprio niente. — Oggi la glornata e splea-dida. Che cielo limpido! — Chi c'e in cu-cina? Ci sono la mamma e la cuoca. — Non ho nulla in contrario. Quante ciance inutili! — La cima di questo monte e co-perta di neve e di ghiaccio. — Egli ha un ciuffo di capelli bianehi. — Dov' b Gi<i-seppe? E' gijj in cucina. — Buon giorno, Giovanni, come va? Benone. grazie. e tu' Non c'č male. — Le bugie hanno le gam-be corte.
II verbo ausi!'are. — Infinito: A VERE Presente indicativo
noi abbiamo voi avete essi, esse hanno
io ho tu hai
egli, ella \ ha esso, essa /
ESERCIZI
1)	Coniugare in tutte le persone del presente indicativo Ie frasi seguenti: avere farne; aver sete; essere di passag-gio; avere il sortno leggoro; non aver mai fretta; essere in ritardo di un ora.
2)	Mettere al plurale i seguenti nomi e aggettivi: quercia, viaggio, barca, unglra, giardino, giudice, raggio, chiodo, arancia, chiave, fucile, bugiardo. giallo. giovane, vecdhio, capo biondo e ricclutello, occhiet-to birichino, boccucia ridente.
Članstvu in prijateljem SK IIMj®
Ljubljana, 10. maja
Zaradi vojne je športno delovanje tudi v našem klubu zastalo. V novih urejenih razmerah pa v okviru danih možnosti n? več raziloga, da bi klub ne pričel spet delovati. Na nedavni plenarni seji je upravni odbor sklenil nadaljevati delo, kjer smo ga preJciniJL Zato porivamo vse naše aktivne in podporne člane kakor tudi številne prijatelj©, da se oklenejo kluba in sivojih športnih sekcij in s smotrnim sodelovanjem in vežbanjem pripomorejo učvrstit:. SK Ilirijo in ves slovenski šport
Sezona se pričenja v plavalni, teniški in (lahkoatleitiski sekciji m članom teh sekcij naj velja še prav posebej naš poziv. Uprava teniških prostorov je šla prva na delo in je pripravila krasna teniška igrišča pod Cekinovim gradom ob Celovški cesti. Nekateri člani so pričeLi igrati, lepo vreme pa bo v kratkem privabilo tud" ostale, ki so doslej oklevali. Tudi v kopališču se zaključujejo priprave za otvoritev Jetnega kopališča, ki bo, če bo le vreme dopustrilc, v drugi polovici mesca. Za aktivne člane bo po potrebi še enkrat odprto zimsko kopališče. kar bo izpolnilo prehodno dobo. Plavalni zbor bo letos posebno močan in za vodstvo treninga je sekc:ji uspelo zadržati v Ljubljani izvrstnega vaditelja Kostnerja. Tekmovalna sezona bo morda izredno pestra. člani lahkoaittletske sekcije se bodo v bližnjih dneh sestali in s« pogovorili o sezoni.
Upravni odbor bo ?me! odslej sipet redno ob torkih seje. Snuje akcijo za pridobitev novih aktivnih in podpoirmh članov. Prosi vse članstvo, da podpre to akcijo in prido-
biva nove člane. Le števiikr bomo lahko imeli številne uspehe! Člani SK Ilirije bodo spet deiležni raznih ugodnosti, tako pri ujy> rabljanju njenih naprav kakor tudi pri prireditvah. Stare člane prosimo, da v kolikor še niso, čim prej poravnajo zaostalo članarino. Klubov naslov je: SK Ilirija, Ljubljana, po"tni predal 175; tajništvo Tvrševa cesta 15/1.
Z željo, da bi naša Mirja tudi v novih razmerah ostala matica slovenskega športa, peciva upravni odbcr članstvo na delo!
Športni klub Ilirija..
Članstvu in prijateljem SK Ljubljane. Javljamo članom, prijateljem in simpa.ti-zerjem kluba, da odbor SK Ljubljane rta-dalljuje športno življenje. Upoštevajoč nove razmere, bo klub nudil za to sezono bogat prijateljski program, ki je v danih razmerah mogoč.
Zato pro3;mo vse člane in prijatelje, da spet redno obiskujejo naše tekme, podpirajo klub in plačujejo članarino. — Obenem sporočamo, da bomo akcijo' »Zgrabi srečo« potživeLi. Vse podrobnosti bodo objavljene v časopisju.
Prijateljska tekma S K Ljubljane s Her-mesorn. Da se obnovi športno življenje, priredi SK Ljubljana danes popoldne prijateljsko tdkmo s Hermesom. Pri če tek ob 17. Mlad;na igra ob 14.30 z Vičem, rezerva pa ob 15.30 z Mladika Vstopnina je znatno znižana.
SK Mars. Juniorji igrajo danesi tekmo ob 9 uri s Svobodo. Ob pol 9. naj bodo vsr v garderobi Ljubljane. Ob pol 10. naj se javijo igrači 1. moštva, kateri igrajo isto-tam s L moštvom Svobode.
Mati srčne dobrote
Novo mesto, 10. maja.
V	nedeljo smo iz svoje sredine nepričakovano zgubili povsod naokoli znano gospo Trošt Amalijo. Čeprav je učakala skoro 85 let, ni mogel nihče verjeti, da je ta gospa umrla, ker je bila do zadnjega zdrava, čvrsta in gibčna, kakor malokateri mlad človek. — Rojena 1857. leta v Kne-žaku*na Pivki, je izšla iz tamkajšnje popularne rodovine Cučkov, ki so imeli v časih našega preporoda stike s pesnikom Vilharjem na bližnjem Kalcu, Levstikom, Dolencem, dekanom Veselom, Drobničem in drugimi. To je bilo za njeno vzgojo in kasnejše prepričanje odločilno.
V	kratkotrajnem zakonu z Antonom Troštom, trgovcem iz Podgraja pri IlirsKi Bistrici, so se rodili štirje sinovi: Mile, Rude, Slave in Joško, s katerimi se je zaradi šolanja že leta 1899. preselila v Ljubljano. Gospa Troštova je kmalu postala v tistih časih najbolj priljubljena študentov-ska mati. Pa ne samo Studentovska; pri njej so se zbirali igralci, pevci, literati z dijaki, potrebni materinskega srca in materinske ljubezni. Vse to so dobili pri »Troš-tovkic, ki je imela usmiljeno srce in je bila poosebljena dobrota. Marsikateri intelektualec zamore s hvaležnostjo vse to še danes potrditi. Za vse Pivčane zlasti revne, pa je bil njen dom prehodna točka v tisti dobi, ko je Ljubljana tudi njim biia upravno in kulturno središče. Bolniki, služkinje, delavci, vajenci, vojaki-novinci, vsi so dobili pri gosp6 TroStovi posteljo, hrano in vedno pripravljeno črno kavo, tudi te se je ona sama morala umakniti • svoje po« stelje ali pa dati svojo žlico potrebnemu
obiskovalcu. Njena dobrotljivost je bila vselej brez mej.
Po drugi strani so njeni štirje sinovi — od katerih sta bila zlasti Mile in Rude mu-zika in pevca — obvladali m vodili dija-štvo, dasi so prišli v mesto iz vasi kot neznatni kmetski fantiči. Ko so njeni trije sinovi odšli v Združene države Severne Amerike, se je gospa Troštova zaradi šolanja preselila za več let s četrtim sinom v Gorico, kjer je v kratkem postala spet obče spoštovana oseba. Po svetovni vojiii, katero je deloma preživela v begunskem taborišču v Brucku ob Litvi in Strnišču pri Ptuju, se je vrnila za nekaj let v Kne-žak, na dom svojih prednikov. Leta 1930. pa se je preselila k sinu-odvetniku v Novo mesto. Tudi tukaj je osvojila vse domačine, svojemu sinu pa je bila do zadnjega mentor, voditeljica pisarne, gospodinja — vse. Spomin, razum, vsestransko zanimanje za javno življenje, vedra beseda, polna veselja in izkustva je niso do zadnjega diha zapustili. Da ni nastopila možganska kap, bi gospa Troštova doživela nemara 100 let, tako pa je umrla Se polna življenja — stojč. Številni pogrebci in kupi cvetja so pokazali, kako je bila gospa Troštova kot prava, dobra in vzorna mati spoštovana. Njene težko prizadete domače naj tolaži zavest, da bo spomin na mater in gospo Troštovo še dolgo, dolgo živel. Lahka ji bodi zemlja! To je naša tiha in pobožna želja!
Obnavlf afte naročnino
zasedeni Grčiji
Guido ToneHa, posebni poročevalec tu-rinske »Stampe«, podaja v daljšem članku vtise, ki jih je dobil na vožnji skozi zasedeno Grčijo. Giavni njegov namen je bil, da se udeleži velike parade, ki so jo te dni v Atenah priredile zmagovite italijanske ?n ne mike čete. Prvič so se združile na takšni paradi in nalašč za to je prikorakal z epir.kih goro vij in z dolgim: pohodi preko Pinda, Tesalije ter Otrita polk italijanskih bojevnikov s svojo zastavo.
Med parado sita dva gr ka evzona imela čar .no s ražo ob grobu grškega Neznanega vojaka na trgu pred bivlo kraljevo palačo. M?mohcd čet se je 'zvršil z velikim sijajem, atenske ulico so kazale izredno življenje. To je šlo deloma na račun velikega števila demobiliziran h gr. kih vojakov, ki sc se znašli v Atenah po britskem umiku. Na v;dez bi tem grškim mladim možem nihče ne prisodil, da so bili še včeraj vojaki. Vsi so slekli uniforme, celo tisti, ki niso bili ?z Aten in ki s>o prišli sem samo v pričakovanju, da se vrnejo v svoje domače kraje. Ne zdi se več mogoče, da se je tr. ljudstvo še včeraj borilo proti Italijanom in Nemcem. Premnogo grških oči se je odprlo v teh dneh, zlasti pa potem, ko so za-sedbone vojaške oblasti grške vojne ujetnike velikodušno -zpus+Me. Vide'i je bilo, kako gledajo Grki včerajšnje nasprotnike danes s spo't!jiv ,m zanimanjem. Atene so sc kaj hitro privadile novemu položaju, pa ne farno zato, ker jt levantiniko ljudstvo spli h pri 'aeodij;vo. temveč tudi zavoljo tega, ker je deželi ostala grška uprava :n ker v A ennh samih ter njihovi neposredni okolici bojev pač n' bilo .
Sledovi nedavnih bo-h n\sc teko očitni še niti v Pireju, najdeš jih šele kakšnih 50 km južno od Aten, v bi-žini Korintske ožine. Tu je b:'o v času, k-> sc je poročevalec voril rr;nh., opazit' žnahno gibanje nemških cklopmh čet, ki so se vračale z zasedenega Pcloponeza ah pa se podajale tja. Ob robu cc-te so mnogi razbit1 :n zapuščeni cr-tanki anglclki.b motornh vozil Pod skalami, ki padajo strmo v morje, je mo- '
leda iz valov polovica prevozne ladje. Nje poskus, da bi se približala skalnemu zavetju, so izjalovile bombe nemških strmoglav-cev. Iz nje se je širil kužen jimrad. Biti je morala polna mrtvecev.
Kjer se cesta niža proti ravn;n; Korintske ožme, so jasni sledovi kazali, da je moral tu oddelek ck lopni h voz vdreti med britsko kolono. Pod cesto gnijejo trupla mnogih mezgov, na drugi strani se dviga preprosto -zddlan križ iz kamenilih tal. Tu je skupni grob kakšne petdesetorice brit-skih vojakov.
Malo pred prekopom skozi ož no je bila ce^ta na dolžino nekoliko kilometrov zasedena od izpuščenih grških vcjjkov, ki so se vračali na sivoje domove. Na stot-ne jih je bilo na strehah majhnega vlaka. Čakali so potrpežljivo, da se spravi naprej. Osem ur pozneje, ko se je peročevaleč vračal s Peloponeza, so z vlakom vred še vedno čakali.
Ob prekopu, ki so ga prečkali na zasilni brvi, je srečal avtomobilsko koleno z ncmJkimi padalci. Ni mogel zvedeti da-li so bili is"-' možje, ki so z znano presenetljivo akcijo zavzeli prekop in ICorint. ali pa drugi, ki so se vračali s sličnih akcij na Pefoponezu. T: možje so s svojimi podvigi izjalovili vsako angleško nado. da se bo mogla vojna ali gverilja nadaljevati na pe-kvponeških tleh. Nastop padalcev je Angleže tako presenetil, da niso imeli nrti časa sprožiti m;ne, ki naj bi pognale viseči most nad prekopom v zrak. Tako so, mogli Nemci poslati preko njega oddeVk oboroženih vez, isti oddc'ek, ki je z bliskovitim manevrom dospel iz Teb v Megaro. Malo pozneje je granata iz angleškega protiletalskega topa vžgala dmamfee naboje v mostu in se je podrl. Bilo je pa prepozno, Nemci so že bili na oni strani.
Ob mostu je b'lo izkopanih štiri m dvajset grobov. Pred njimi je stal oddelek nemški vojakov, vojak v uniformi gorskega lovca pa je govoril: »Tovariši, niste bili položeni k počitku v sovražno zemljo. Danes, ko je zadnji Britanec pregnan iz Grči-
ški petrolej
Iraška petrolejska polja so 1.1938. pro-
ducirala 4 milijone ton tekočega goriva ali 1.7 odstotka svetovne proizvodnje, s čimer se je Irak med deželami, ki producirajo nafto, uvrščal na osmo, še zelo važno mesto. Zato ni čudno, da so Angleži kakor iranska (perzijska) petrolejska polja pri Masjid-i-Sulejmanu, od koder vodi 400 km clolg petrolejski cevovod od Perzijskega zaliva, postavili pod svoje strogo nadzorstvo tudi petrolejske vrelce okrog Kirkuka v Iraku. Cevovodi iz Kirkuka spravljajo oziroma so še pred kratkim spravljali do obalo Sredozemskega morja vso dragoceno tekočino, In sicer je je šlo približno polovica do francosko-sirijskega Tripolisa, druga polovica pa do britsko-palestinske Hajfe.
Pred vojno so 1.1939. iz Hajfe odpravili z ladjami na Francosko 1,310.000 ton petroleja, v Veliko Britanijo 261.000 ton, v Turčijo 121.000 ton, v Italijo 90.000 ton, v Belgijo 31.0G0. že sam t^ izvoz iz Hajfe kaže, tudi če ne upoštevamo izvoza iz Tripolisa, da je šla ogromna večina Iraškega petroleja pred vojno v Francijo, ne pa v Veliko Britanijo. To je lahko umljivo, kajti Angleška in njeno sredozemsko bro-
Kvalitetno blago » ^ * J
Čisto voljeno — zimske suknje itd. — dobite še vedno pri tvrdki
Drago Schwab
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 7
Zaloga konfekcije za gospode in dečke.
ANEKD~OTA
Bilo je v času, ko so zdravilne umetnosti »sposobni« pastirji še uganjali to rokodelstvo. Zadnji vojvoda iz Celleja je nekega dne sam samcat odšel na dolg sprehod po ravnini. Tam je srečal ovčjega pastirja, ki stal, na svojo palico naslonjen, kakor kip in gledal svojo čredo. Vojvoda je stopil v dobrem razpoloženju k njemu in dejal: »Velik, pameten mož ste, kako morete samo tako stati in nič delati?* — »Drugega se nisem naučil,« je odgovoril pastir. »Pa ne znate vsaj malo zdraviti?« je vprašal vojvoda. — »Ne znam.« — »Potem vam hočem povedati, kako se to naredi: Nagnete se nad bolnika in zašepečete: »Ce ne pomaga, tudi škoditi ne more!« S temi besedami se je vojvoda smeje oddaljiL
Minilo je osem let, vojvoda sam je težko obolel, noben zdravnik mu ni mogel pomagati. Tedaj je slišala vojvodinja o čudežnem doktorju z ravnine, ki ima baje velike uspehe. V svojem strahu ga je poklicala na dvor, toda vojvoda, se je starega pastirja dolgo branil, preden ga je žena pregovorila, da ga je pustil k sebi. S smrtno resnim obrazom je stari možak tedaj stopil k postelji, nagnil se je z razpro. strtimi rokami nad bolnega vojvodo in komaj slišno zamrmral: »Če ne pomaga, tudi škioditi ne more! Tedaj je vojvoda prisluhnil, ogledal si je moža pobližje. Bil je tisti ovčar, ki mu je takrat sam dal »osnovne pojme« za čudežna zdravljenja. To, da je sam postal žrtev svoje šale, je spravilo vojvodo v tako gromozanski krohot, da je ta pretres dal njegovi krepki naravi zdravilen sunek in je v resnici ozdravil cd tega čudnega recepta!
»To je pa imeniten dojenček, teta! Tisti, ki ga imamo mi doma, ima glavo samo na enem koncu!«	(Vart Kein)
dovje sta se zalagala s prilično boljšo 3l-rovino iz Irana, ki so jo velike rafinerije predelovale v Abadanu na obali Perzijskega zaliva, iraški petrolej, ki ima mnogo žveplovih primesi, pa je Britanija rajši »velikodušno« za dober denar prepuščala svojim zaveznikom. Francozi so ž njim krili nad tri četrtine potrošnje evoje domače industrije, v samo Palestino in druge dežele Levanta pa so angleška podjetja uvažala prečiščeni produkt iz Rumunije in drugih petrolejskih držav. Hajfa je postala glavno skladišče celega koncema angleških petrolejskih družb in samo preko njih je bil mogoč izvoz nafte.
šele potem, ko je narasla poraba nafte v deželah Levanta, ko je bilo iz Rumunije čedalje manj pridelka in je angleška sredozemska vojna mornarica vse bolj prihajala v Hajfo in do Cipra, da se oskrbi s pogonskim materialom, so v Hajfi zgradili veliko rafinerijo za letno 2 milijona ton čistega produkta, ki je pričela obratovati 1.1940 Med tem je vojna zmešala mnoge račune, ki so jih imeli Angleži z iraškim petrolejem.
Nasveti za gospodinje
Med najvažnejše kritične minute dneva spada prvih deset minut po povratku družinskega poglavarja. Ce se pametna hišna gospodinja v tem kratkem času obnaša do njega prijazno in diplomatsko, ne da bi se pritoževala, ne da bi kaj zahtevala, tedaj mine ostanek dneva harmonično in v dobri volj L
So čudoviti novi recepti. Toda gospodinja bi jih ne smela nikoli poskušati tedaj, ko ima goste. Gostje niso poskusni kunci in kar jim ponudiš, mora temeljiti na dobri, lastni izkušnji.
Stanovanje in vse, kar je v njem, je za ljudi tu, ki žive v njem — ne pa narobe! Modra gospodinja ne bo hotela biti sužnja svojega pohištva in vseh potrebščin, in tudi ne bo zahtevala, naj bi se mož in otroci ali pa hišni posli postavili na takšno stališče.
Namizni okras je nekaj dobrega. Ne sme pa biti kaj več nego okras in pred vsem ne smejo vaze in cvetlice, lučniki in druge dekoracije biti ljudem, ki sedijo pri mizi, v napoto.
Otroci spadajo k otrokom, če so gostje tu, tedaj ni dobro, da stopajo otroci v ospredje. Odrasle ovirajo v razgovoru, marsikaj p>oberejo, kar ni za njih umeva-nje, in postanejo nadležno modri ali pa razposajeni.
Domače oblačilo bi moralo biti prav tako s skrbjo izbrano kakor oblačilo za goste. Neokusno je, če nceiš ponošene večerne obleke doma pri delu.
Če kaže mož nagnjenje do čestega za-hajanja v gostilno ali zdoma sploh, naj žena najprvo išče krivdo pri sebi. Morda ga odganja s svojim vedenjem, ki kvari vsako udobnost doma.
Če pričakuješ gostov ali pa si sama kam povabljena, pripravi se na to tako, da ne bo iz tega nastala gonja. Težka napaka je, če se na prizorišču pojaviš zasopla, razmi-šena in kakor preganjana. To moti tvojo lastno samozavest in splošno razpoloženje,
l5o-letnica najsevernejšega mesta
Hammerfest, mesto ob Severnem Ledenem morju in najsevernejše mesto na svetu sploh, je te dni slavilo 1501etnico svojega obstoja. Majhna vasica je stala že pred tri sto leti na tem kraju, vanjo so se zatekali lovci na kite in tjulne. A šele pred poldrugim stoletjem je Hammerfest dobil mestne pravice in se je potem razvil v eno najvažnejših trgovskih središč na daljnem severu. V mirnih časih je bil ludi središče turističnega prometa za te kraje, zlasti za Grumante. Hammerfest, ki seveda ni veliko mesto niti danes, leži na 70. stopinji 40 minut 11 sekund 6everne širine ln ga morajo od 21. novembra do 22. januarja nepretrgoma razsvetljevati z električno lučjo. To je namreč doba polav-ne noči. Nasprotno pa od 13. maja do 29.
je, nam nista niti ta zemlja nit5, grško ljudsitvo sovražnika.«
Pred KorinJrom so govorile ogromne jame v tleh o učinkih bombnih napadov. Jame je zasipavala in ceste popravljala skupina britskih vojnih ujetnikov. Kakšen kilometer južno oo Korinta se v bivšem grškem vojaškem taborišču počasi zbira 9 tisoč vojnih ujetnikov, ki so jih nemške čete ponovile na Peicponezu Med nj:mi so zastopane vse dežele in vsa plemena bri-t-skega imperija: Avstralci, Novozelandc\ Indijci, palestinski Zid je in v razmerju 1:10 tudi kakšen pravi Anglež Poročevalec je govoril z avstralskim ujetnikom, ki je bil še dansko poletje rad:jski napovedovalec v Svdnevu. Ta mu ie poveda'. d i je britsko poveljstvo četam ki so se zatekle na južno stran Korintskega nrekopa. še v zadnjem trenutku sporočilo, da je to ozemlje varno pred napadi in da se bo fronta tu ustavila ...
Ob strani je bila skupina srbskih čet. Te bi morale vzdrževati vez med bvšo jugo-slovensko armado in briltsk:m zborom. Zavoljo dogodkov v Makedoniji pa je njih naloga obstajala le v tem da so sfiedile Angležem na umiku Nihče izmed teh vojakov se ni bil boril.
Dve popsld;
Deževna pomlad se bo nenadoma umaknila toplejšemu vremenu ki bo s svojimi vedrimi sončnimi dnevi že oznanjalo prvo poletno vročino. Prav zato pa morajo biti obleke, ki smo si jih omislile za pomlad, tudi dovolj lahke, da jih bomo nosile še poleti. To velja zlasti za popodanske obleke, ki obdrže veljavo zaradi svojega elegantnega obeležja tudi še potem, ko preide poletna sezona v jesensko. Saj so popoldanske obleke po večini izdelane iz svile. a svila ostane vselej v modi. Kajpada mislimo tu Ie na obleke iz enobarvne sv^e. kajti vzorčaste svilene obleke so bile in ostanejo izključno poletne. Iz pastelnobarv-ne umetne svile je na primer izdelana obleka, ki jo vidite na prvem mestu naše skice. To so nekateri šivi obrobljeni z dobro nagubanim nabirkom, kar daje obleki neko posebno lahkotnost. Kljub tej poletni lahkotnosti pa je moči nositi obleko tudi še pozneje v jeseni, v kavarno ali v gledališče. Bolj resno učinkuje naslednja obleka iz motnega svilenega krepa. Tu so posebno zanimivi nabrani deli na životu, na žepih in na rokavih.
Nor^druoi s4o£ica
upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajati, Id zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je

Iz enobarvnega in vzorčastega platna
so novi lahki kostumi, ki jih bomo nosile vse poletje. Toda pristno platno je drago — zato ga v tem primeru lahko nadomestimo s čednim kretonom, iz katerega ukrojimo na pogled prav tako ljubke, čeprav manj trpežne modne stvaritve. Prvi takšen kostum na naši skici je iz drobno vzor-častega pralnega tvoriva, drugi pa je iz temnomodrega platna ali kretona in ob-šit z belimi obrobki in belimi šivi.
Svetel plašč
temna obleka
Letos je to moderno... In nikar ne mislite, da se svetel pomladni in poletni plašč preveč umaže, ostal bo čist, če boste le malo pazile nanj, nosite pa ga lahko z vsemi oblekami, s svetlimi in temnimi. Zakaj pa vam moda priporoča temno pomladno obleko? Temno pomladno obleko, ki jo kupite sedaj, boste namreč lahko uporabljale Se prihodnjo zimd.
Brnu bodočnosti
Roger Wade Sherman, glavni urednik
ameriške revije »Architectural Record« je opisal domove, kakršne bodo gradili v bodočnosti, domove aerodinamične oblike, ki jih bodo tudi drugače izdelovali po znanstvenih načelih in ki bodo opremljeni i. vsem udobjem. Sherman pravi o teh stanovanjih sledeče:
»Stanovanjski prostori bodo prehajali drug v drugega, premakljive stene in druge naprave bodo pa skrbele, da se bodo posamezni prostori poljubno razširili, zmanjšali ali razdelili, kakor bo nanesla potreba. Kompaktne naprave za kurjavo in zračenje bodo zmanjšale potrebni prostor v kleteh, a tudi stanovanja sama bodo postala manjša, čeprav bo stanovalcem na razpolago več prostora nego danes. Čas namreč ni več daleč, ko bodo vse doma potrebne mehanične aparate lahko koncentrirali v najmanjši prostor, nekakšno »srce stanovanja«. Kar se tiče kuhinj, jih bodo
dobavljali kot dogotovljene, kompaktne
enote, prav tako kopalnice z vso opremo, ki jo bodo prebijali iz ene same kovinske plošče ali plošče iz umetne smole. Domove bodo kurili po čisto novem sistemu, pri katerem bodo imele električne napeljave v tleh, v stenah in stropu najvažnejšo ulo-go. Ta naprava bo po želji dobavljala obenem svež, ogret, ohlajen, očiščen in, če boš hotel, celo parfemirani zrak. Stanovanjska razsvetljava se že danes s pomočjo fluorestirajočih svetilk za prozornimi opaži lahko izenači z dnevno svetlobo, a svetila, ki jih danes uporabljamo, bodo izginila.
Stanovanja in cele hiše bodo v bodočnosti izdelovali v tovarnah »in jih postavljali v krajšem času, nego je potreben, da bi se dobila hipoteka nanje,« pravi Sherman. nabavni stroški pa ne bodo večji nego za nakup avtomobila.
Muzej za moderno umetnost v Nevv Sfor-ku je priredil doslej najobsežnejšo razstavo indijanske umetnosti. Da bi dali gledalcem nekaj pojma o monumentalni izrazni sili, ki so jo dosegli Indijanci v slikarstvu. &o reproducirali v naravni velikosti, to je z dolžinami po 20 m, tisočletja stare risbo, ki so jih odkrili na skalnih stenah v državi Utah. Takšne naskalne slike so raztresene po gorovjih Zedinjenih držav in Kanade, zlasti pa na zapadu. V južnozapadnih kanjonih so odkrili neskončne galerije sten, ki pripovedujejo z risbami in slikami vsake vrstne zgodbe Dvajsettisočletna zgodovina rdečega plemena gre tu mimo nas s svo jimi umetniškimi, socialnimi in verskimi
izraznimi oblikami. Risbe so večinoma sime-trčne ter kažejo krasno ubranost v barvah in črtah. Največji vtis na obiskovalce razstave pa napravijo jo indijanski maske. Vsi indijanski rodovi so izdelovali takšne maske, ki predstavljajo duhove in njih različne lastnosti. Večinoma gre za groteskne simbolne ponazoritve z veliko lepoto v slogu in veliko izrazno silo. Indiianci so si duhove predstavljali kot živa bitja, ki t.o bivala v ljudeh, čeprav ne v popolni spo-ienonti z njihovimi telesi. Tako predstavljajo maske veliko nasprotje k živalskim skulpturam, ki so tako naravno , odans, da naravnost dihajo.
:rna
proti
Strupena zrna. k: iih običajno uporabljajo za uničevanje poljskih m drugih miši, imajo ta nedostatek da si j*h lahko privoščijo ptice m lovne ž.vaii ter kokoši, to je pa zanje seveda enako nevarno kakor za miši Zate 0'bstoie strogi predpisi za polaganje zastrupljenega žita Ti predpisi pa nevarnosti za druge živali ne odstranjujejo popolnoma in je iz tega razloga vsekako velik napredek da so prišla na trg nova strupena zrna, k' po raziskavah lovskega zavoda v Berlinu in ptičje postaje v Hiddeneseeju ne ograža ptic in lovnih živali. Kokoši se teh zrn. ki jih imenujejo Castnx, izogibajo, če jim je na razpolago druga hrana. Če pa že pozobljejo kakšno zrno, tedaj se ne pojavijo znaki zastrupitve. Tudi ujede, ki požrejo zastrupljene miši. ne trpe škode Organske strup ene snovi v novih zrnih se v telesu miši in podgan razkrojijo zelo hitro in postanejo tako nestrupene.
ŽMfe na Hrvatskem
HrvatsKi državni tajnik za zunanje zadeve dr. Lorkovič je sprejel te dni novinarje in je ob tej priliki spregovoril tudi o židovskem vprašanju na Hrvatskem. Po statistiki Zveze rabincev bi bilo na hrvatskem narodnem področju 53.844 Židov, na ozemlju Hrvatske same jih bo 30 do 40.000. To ni dosti, a njihov vpliv je bilo vendar zelo čutiti, ker se bavijo v glavnem s trgovino, industrijo in veliko obrtjo. Tako je imela zagrebška trgovska zbornica vpisanih
13.139 trgovcev, od tega je bilo 1.450 židovskih. Sarajevska trgovska zbornica je štela 21.661 članov, med temi 1070 Židov, osije-ška zbornica pa 3D00 članov, med temi 750 Židov.
Ne mara svojega denarja
V garderobi operetnega gledališča v rt i-dimpešti je neki gledalec izgubil Ustnico, v kateri je bilo preko 3000 pengojev. Najdbo je eden izmed igralcev občinstvu takoj sporočil z odra, a mhče se ni javil kot lastnik listnice. O stvari so poročali Ludi listi, toda njihovi pozivi, da bi se javil mož, ki je denar izgubil, so ostali isto tako zaman. V listnici je bilo nekaj tujih bankovcev in iz tega je sklepati, da se je lastnik rajši odpovedal znatni vsoti, nego da bi tvegal težko globo, ki je predvidena za imetnike tujih valut.
Potres v Mandžulzzra
Ves severni Mandžukou je stresel te rini v jutranji uri močan potresni sunek. Epicenter tega potresa je bil kasnih 400 km severnovzhodno od prestolnice Hsingkir.ga. V Harbinu se je zrušila med dragim neka železniška delavnica in je v njej izgubilo življenje 25 ljudi, več mrtvih in porušenih hiš je v okraju šuihua.
Zaroka v Japonski
vladarski rodbini
Po uradnem sporočilu se je prverojenka japonske vladarske dvojice, princesa Sige-ko, zaročila s poročnikom princem Morihi-rem Higaši Kunijem. Princ je najstarejši sin ene najuglednejših japonsluh knežjih rodbin.
Vodoravno:
1. predstavnik slovenskega slikarstva (1867—1911), 6. perzijski kralj (558— 52y pr. Kr.), 8. dragocen kamen, J2. vrsta igre s kartami, 14. agregatno stanje vode, 15. d. k., 17. števnik, 18. jezero v Abesiniji, 19. kratica za polni naslov, 20. mesto v Italiji, 22. riba, 23. reka v Istri, 24. slovenski pisatelj, 25. kvar-udarec na telesu, 27. nočno čiščenje sumljivih ljudi, 39. pralna potrebščina, 30. največji pritok Save, 32. češko-nemška reka v Krkonoših, sklon, 33. napihnjena žoga, 34. moli (latinsko), 35. oblika glagola vedeti, 36. angleški otok v Irskem morju, 37. električni izraz, 39. arapski konj, 41. vrsta drevesa, 44. obmorski italijanski kraj v sever. Dalmaciji, 45. hrvatski veterinar (1868—1932), 48. geodetski aparat, 49. moško ime, 50, obl. osebnega zaimka. 51. dolina v Karavankah, 53. del živalskega telesa, 54. osebni zaimek, 55. kraj pri Ljubljani blizu Vrhnike, 57. mesto in reka v Klajpedi, 59. predlog, 60. prebivalec puščave v Arabiji, 61. naslov.
Navpično:
1. francoski kompozitor (1849—95), 2. predlog, 3. Češki reformator, 4. grški bog vojne, 5. rumunska časop. agencija, 7. kemični znak za prvino, 8. reka v zasedeni Vrbaski banovini izvira na planini Li3ini, 9. predplačilo, 10. skala v solmizaciji, 11. mesto v Burmi (angl. koloniji), 13. turško ime, 14. uradniški naslov v Turčiji, 16. glasbilo (sklon), 18. reka na Portugalskem, 19. grški polotok, 21. žensko krstno ime, 23. morska žival (skl.), 24. ime filmskega
igralca Bufala, 16. električni izraz, 28. kraj in letovišče ob Jadranu v Dalmaciji, 29. Puccinijeva opera, 31. predplačilo, 33. cel parnega stroja, 37. dišava, 38. del glave, 39. kemični znak za prvino, 40. agregat (del zemeljske skorje, 42. povrtnina, 43. član ljubljanske drame, 45. država v Ameriki, 46. osamljen, brez družbe, 47. slovenski slikar, 50. sladka jed, 52. del živalskega telesa, 58, obl. glag. vedeti, 55. grško »dvo«, 56. di, 58. kemični znak za prvino.
Bešltev nedeljske križanke
Vodoravno: 1. Sicilija, 7. Paganini, 14. Arani, 16. Harar, 17. Ha (hektar), 18. ora, 20. M al, 22. Lim, 23. Go 25. Anka, 27. apel, 30. Roma, 33. tulipan, 34. remi, 36. Ikona 37. Ba-bariq, 38. Or, 39. litij, 40. Nana, 41. čakovec, 44. Maša, 45. la, 46. ako, 47. ep, 49. ja, 51. saje, 53. orel, 54. sv. 56. Una, 58. nada, 60. Opel, 61. fer (fair), 62. rast, 64. kongres, 66 rana, 67. Kil (Kiel), 69. Marat, 70. Bug, 71. Iba-nez, 74. Man, 75. Sodoma, 77. Corovič, 78. Stritar.
Navpično: 1. Saharin 2. Ira, 3. Ca-kal-cij, 4. ino, 5. lira, 6. ja, 8. Al (aluminij), 9. Ahil, 10. nam, 11. Ir-iridij, 12. nag. 13. ironija 15. za, 19. Ant. 20. Malaka, 21.La-povo, 22. len, 24. Emona, 26. Kuba, 2S. pare, 29. metan, 31. Oka, 32. Ana, 34. Rim 35. miš. 41. čajak, 42. oko, 43. Ceres, 45. lan, 48. pel, 49. Jurčič, 50. Ana, 52. Edom, 53. opet, 54. sen, 55. vratar, 57. askar, 59. Anam, 60. Oran. 61. fagot, 63. Tino (Ro-si), 65. grah, 66. Rudi, 68. lev, 70. bor, 72. bo, 73 zi, 75 st. T6 Ma, (Mazurij).
Kultur nI pregled
R« Primožič o glasbeni bodočnosti Ljubljane
Glavni režiser in priljubljeni solist ljubljanske Opere g. Robert Primožič je zopet prevzel svoje mesto v našem gledališču. Tako se vrača na delo sposoben m izkušen t eatrski sotrudnik, ki je moral iz malenkostnih vzrokov in po krivdi splct-karstva ostati dalje časa izven gledališča, dasi mu je bil očitno potreben. Upamo, da bo g. Primožič mogel sedaj v polni meri uveljaviti vso svojo voljo do dela. želeti bi bilo, da bi mogel s svojimi izkušnjand in odličnimi zvezami kar najbolj koristiti ljubljanski Operi, ki jo v obstoječih gospodarskih razmerah čakajo še težke, vendar nikakor ne nepremagljive preizkušnje.
Govorili smo prav o tem vprašanju z g. Primožičem, ki nikakor ni črnogled glede bodočnosti slovenske Opere. A tudi on je mnenja, da ji lanko zagotovi nemoten nadaljnji obstoj samo intenzivno delo spodobnih, iniciativnih m velikopoteznih sodelavcev. G. Primožič misli, da lahko naša Opera v novih razmerah še mnogo pridobi.
— Menim, — nam je dejal g. višji režiser Primožič, — da mora postati ljubljanska opera to, kar je za Dunaj Staatsoper ali za Milano Scala. Danes še ni, a preden bo postala to. kar naj bi bila, se moramo enkrat za vselej otresti načela, da je za ^udi ma]0 zadosti.
G. Primožič misli, da bi bilo treba popolnoma rtoi^anizirau delo naše opere, slovanska operna dela naj bi dajali izključno z domačim osebjem, glede italijanskih in drugih oper pa bi nam bilo samo koristno ožje sodelovanje z Italijani. V tem pogledu bi se utegnilo delo naše opere ob smotrnem prizadevanju njenih vodilnih ljudi, ki jih bo nova Oblast z Eksc. g. Visokim Komisarjem nedvomno podpirala, znatno osvežiti in dvigniti. Z gosti iz Italije bi mogli odpraviti marsikakšen nedostatek. Na milanski umetniški »borzi« bi lahko dobili kvalitetne pevce in pevke, ki bi jih angažirali ali najeli za gostovanja tudi s tistimi sredstvi, ki bo ž njimi moralo nujno računati slovensko gledališče.
— Gledališče naj bi bilo v novih razmerah tako organizirano, — je nadaljeval g. Primožič svoja izvajanja, — da bi maja končalo predstave za abonente. Nato naj bi šla Opera na gostovanje v Trst, Gorico, na Reko, v Pulj in morda še v Videm (Udine) ali dalje v Kraljevino. Program takega gostovanja bi seveda moral biti skrbno izbran, pretehtan in naštudi-ran; dve slovenski in dve italijanski operi bi zadostovali. Ob istem času bi moglo v
Ljubljani gostovati kakšno operno gledališče lz Italije, čigar prireditve bi nedvomno vzbujale vso pozornost.
G. Primožič je pripovedoval, kakšen ugled uživa gledališko delo v Italiji in kakšno oporo ima v njenih vodilnih krogih, posebej de pri Duceju, ki se vsekdar živo zanima za gledališko delo. Nato je prešel g. Primožič k osrednji točki razgovora. Z glasom, v katerem si občutil vročo iskro prepričanja ln navdušenja, je dejal:
— Po moji sodbi bi mogli napraviti iz Ljubljane nekak Salzburg Italije. Za take festivalne prireditve imamo vse pogoje in ne dvomim, da bi ob dobri organizaciji privabili v Ljubljano mnogo tujcev. Zlasti pa bi lahko računali z obiskom iz Pri-morja, iz Gorice in iz ostalih sosednih pokrajin. Kajpak, za tak načrt je potrebna kar moči velikopotezna organizacija. Prepričan sem, da bi ga odločilni činitelji odobrili. V izvedbi slavnostnih Iger in opernih predstav — spomnimo se iudi svetlega vzora florentlnskega Maggio musicale — bi se najlaže uveljavilo italijansko-3Jo-vensko kulturno sodelovanje. Orkester bi mogli izpopolniti iz Trsta; iz Italije bi dobili njene slavne dirigente, kakor so, postavimo, Marinuzzi, Serafin, V. de Sa-bato in drugi, ki bi dali ljubljanskim prireditvam obeležje. Važno vlogo bi imel pri tem zbor Glasbene matice, ki bi se lahko postavil s kakim velikim delom: z orato-rijem ali s čim podobnim.
V tem in podobnem smislu je R. Primožič razvijad svoje izpodbudne in uvaževa-nja vredne mi«ii o glasbeni bodočnosti Ljubljane v novih razmerah.
Ob koncu je pripovedoval, da ;e že sredi dela v naši Operi: pravkar pripravlja še za tekočo sezono »Don Quijota«, ki ga bo zrežiral in v njem pel naslovno vlogo. Glede svojih smernic v operni režiji je izjavil, da jih j" izpričal že z »Grobijani« ln s »Francesco da Rimlni«: režija mora zvesto ilustrirati na odru muziko in dati kar moči naravno podobo življenja.
— Nikdar ni&em oil vnet za Talrova ali Mejerholda, — je dejal g. Primožič oL koncu razgovora, — vedno pa sem se ogreval za veliki vzor Stanislavskega, ki je kakor svetilnik pokazal prava pota. Nič mi ni bilo mar, če mi je kdo očital staro-modnost; prsprčan sem, da so razni -izmi, ki so se borili za uveljavljenje na odru, samo ogenj iz slame, de ne stoje za njimi globoke, v naravi stvari utemeliene potrebe in močne stvarjalne osebnosti.
gram gostovanja obsega »Ljubezenska pisma »Gherarda Gherardija, M. Andersona »Potovanje na zvezde«, R, Neunerja »Ubogega milijonarja«, Schwieferta »Margareta med tremi«, Alfreda Testonija »Mirno življenje«, Guglielma Zorzija »Predajo Tite« in Shakespearovega »Othela« v prevodu S. Cecchia.
Nova študija o D' Annunziu. Domenico Pastoiino je izdal pri Mondadoriju knjigo: Gabriele D' Annunzio. II dramma di un' anima e di una poesia«.
Univ. prof. dr. Henrik Steska, Svobodni preudarek, javni interes pa zakonitost. V prapravi, ki je izšla pod tem naslovom kot
ponatis iz Zbornika znanstvenih razprav juridične fakultete v Ljubljani, razpravlja pisec o iskanju in ugotavljanju objektivnega prava v upravnem postopku. Po podrobni razlagi problematike objektivnega prava prihaja pisec k nekaterim sklepom, ki bodo zanimali slehernega pravno usmerjenega izobraženca, posebej še sodnike in upravne uradnike, ki stoje večkrat pred vprašanji svobodnega preudarka in utemeljitve upravnih določb v primerih, kjer zakonski predpisi niso dovolj določni in obvezni Razprava je opremljena z obširnejšim izvlečkom v nemškem jeziku.
Gospodarstvo
Ali se Evropa khko sama preživlja ?
finski list o Alojza Gradniku
Odlično urejevani tednik za literaturo tn vmetnost ^M eridiano di Roma«, ki izhaja pod vodstvom književnika in predsednika Konfederacije profesionistov ln umetnikov, Nacional. svetnika Cornelia di M a r z i o, je objavil pred tedni članek »Luigi Gradnik«. Spisal ga je dolgoletni sodelavec tega lista g. prof. Umberto Urbani. ki je sicer posvetil Gradniku posebno študijo že v drugi knjigi »Scrittori jugoslavi«. G. prof. Urbani izvaja:
Alojz Gradnik, največji slovenski pesnik polag Otona Župančiča, ki ga v prejšnjem stoletju prekaša samo France Prešeren, slovenski Petrarca, kakor ga imenujejo Slovenci, je izdal nedavno v Ljubljani poleg svoje nove pesniške zbirke »Zlate lestve« krasno, skoraj štiri sto strani obsegajočo knjigo »Italijanska lirika«. Neben Slove-ncc ne bi bi! mogel sestaviti t&ko italijansko antologijo, kakršno je dal svoj'm rojakom ta pesnik italijansko-slovenske duše, k: ga Italijani poznajo že iz kritične študije prof. Umberta Urbanija in iz prostih, vendar vernih prevodov gospodične Marije Samerjeve sestrične pesnika »Večnih studencev«, »Svetlih samot«, -»Zlatih !e3tev« in drugih uvaževanja vrednih zbirk.
Lrta 1939 je »Zabavna biblioteka«, ki jo izdaja dr. Nikola And;ič v Zagrebu, proslavila svoj jubilej z izdalo 600. zveika »Talranske lirike«, v kateri sta pesnika Olinko Delorko in Anton Nizeteo zbrala najboljše prevode osemnajstih, večidel sodobnih hrvatskih pesnikov, ki so prevedli najlepše lirične pesmi približno štiridesetih italijanskih poetov od Frančiška Asiškega in Jscopona da Todija do Giuseppa Unga-rettija in Eugenia Montale. Tudi Gradnik začenja svojo antologijo s »Hva!n'co stvarstva« in z »Revščina, ti sladka, bedna«, vendar jo končuje s Carla Saggia »Bela BavadasLs«. z Alda Capassa »Preprosta ženska, ki obeša perilo« — obe hkrati z druenmi pesmimi — in z »Oznanjenjem« de Libera.
Med osemdesetimi izborno preveden'mi pesn:ki so tudi A ntonio Anile. Paolo Buz-zi, Giuseppe Lipparini. Ardengo Soffci, Marino Moretti, Diego Voleri, Luciano Fol-go~e. Ugo Bietti, Lionello Fiumi in drugi sodobni pesniki. Izmed Tržačanov so zastopani Nella Doria Cambon, »največja tr-
žaška pesnica«, kakor čitamo v bio-biblio-grafskih opazkah ob koncu knjige, Umberto Saba, Alberto de Brosenbach, Dario de Tuoni, Enrico Fornis, nepozabni pesnik »Carsiche« in »Con gli occhi deranima«.
Ta slovenski pesnik, ki je ljubitelj naših velikih poetov vseh stoletij, je prav posebno izpričal svojo ljubezen do Danteja, Francesca Petrarce, Michelangela Buona-rottija, Vittore Colonne in Gaspare Staim-pa pa do Tassa. Foscola, Leopardija, Car-duccija, Pascolija, D'Annunzia in Ade Ne-gri. Izmed D'Annunzijevih pesmi je Gradnik prevedel: »Novo pomlad«, »Opomin«, »Z griča Pincio«, »Fiesolanski večer«, »O mladost!«. »Pevajoči rodovi«, »Dež v borovem gaju«, »Oda srbskemu narodu«, »Blazni let« i. dr. Ada Negri je zastopana s »Prisilno selitvijo«, »Razgovorom«, »Blaznostjo«, »Zahvalo«, »Spominom«, pa s »Trpečimi«, z »Zemljo«, »Vrnitvijo o Božiču«, z »Darom« in s »Potem«.
Odveč bi bilo govoriti o vrednosti Grad-nikove Antologije: je to delo velikega pesnika in globokega poznavalca obeh jezikov, pesnika, ki je Dantejev jezik vsrkal obenem z materinim mlekom, če je izdaja Umetniške propagande v Ljubljani v čast slovenskemu založništvu, je predgovor cav. Božidarja Borka, urednika kulturnega dela »Jutra«, v Čast slovenski kritiki in roma-nistlki. Kritik je predstavil posamezne italijanske pesnike, poudaril značilnosti italijanske poezije m primerjal dušo italijanskega naroda z dušo slovanskih narodov, ki jim nedostaja tistega duha edinstva in skupne omike, ki so ga italijanska mesta sprejela že iz rimljanske davnine. Lepe ln usoele so tudi primerjave z drugimi evropskimi slovstvi, iz katerih izhaja, da je Dante za Italijane, ki so vzgojeni v njegovi religiji, stokrat več kakor Shakespeare za Angleže in Goethe za Nemce.
»Italijanska lirika« in zbirka izvirnih slovenskih pesmi »Zlate lestve« sta dve najdragocenejši darili, ki ju je leto 1941 prineslo slovenskemu narodu na kulturnem področju. — Tako ie zaključil svoje poročilo pvof. Umberto Urbani.
Zapiski
Gostovanje rimske »Compagnie del Tea-tro Eliseo« v Trstu. V gledališču Verdi je Trstu so se začela gostovanja tega rimskega gledališča, ki se je predstavilo s komedijo Guida Cantinija »Turbamento«. Pro-
Berlinski institut za proučevanje konjunktur je te dni objavil zanimive podatke o tem, ali se Evropa lahko sama preživlja. Res je imela Evropa vedno precejšen primanjkljaj v pogledu oskrbe z živili, navzlic temu pa so strokovnjaki mnenja, da v Evropi ne more zavladati lakota, če se le malo omeji konzum, in zlasti pa, če se po načrtu poveča proizvodnja. Povečati se da produkcija predvsem na ta način, da se dvigne hektarski donos kmetijsko izkoriščene zemlje, ker nudi Evropa razmeroma majhne možnosti za povečanje površine j izkoriščene zemlje. V jugovzhodni Evropi ; pridelajo povprečno 70° o manj žita in krompirja, kakor znaša donos v državah z najbolj intenzivirano kmetijsko produkcijo, to je v Danski, Belgiji tn Nizozemski. \ Proizvodnja mleka, mesa, jajc itd. pa je j v primeru z omenjenimi državami še neprimerno manjša. Zato ni pretirano trditi, da se da kmetijska produkcija v Evropi v teku tet z uvedbo Intenzivnih metod proizvodnje tudi podvojiti.
Važno je tudi vprašanje pridobivanja nove orne zemlje meljoracljami. V Nemčiji se da pridobiti še 4.6 milijona hektarjev travnikov in 4 milijone hektarjev orne zemlje, v mnogih predelih pa se da s primernimi pripravami za namakanje še znatno dvigniti proizvodnja. Se večji dvig proizvodnje bi se dal doseči v drugih ev-
ropskih državah, zlasti v Franciji, ki bi pri intenzivni kmetijski produkciji, lahko preživljali poleg dosedanjih 42 milijonov prebivalcev še nadaljnjih 35 milijonov. Na Norveškem nameravajo pridobiti novih 500.000 hektarjev orne zemlje tako, da se bo skupna površina orne zemlje povečala na 1.6 milijona hektarjev. Na Finskem so že pridobili 500.000 hektarjev zemlje.
Znatno se je že povečala površina kmetijsko izkoriščene zemlje zlasti v Italiji. Površina orne zemlje je v Italiji že narasla od 4.6 na 5.2 milijona hektarjev. Velike možnosti za povečanje produkcije nudi tudi področje bivše Jugoslavije, kjer je še za okrog 400.000 hektarjev neizkoriščene zemlje in se da z meljoracijami pridobiti še nadaljnjih 500.000 hektarjev; poleg tega pa je mogoče znatno dvigniti hektarski donos. Na Madžarskem, si prizadevajo dvigniti hektarski donos in so vrhu tega v teku obsežna dela za namakanje. Na področju, kjer je urejeno umetno namakanje se po doseženih izkušnjah lahko poveča proizvodnja na dvakratno količino. Enake načrte imata Bolgarija in Rumunija. Švica namerava podvojiti površino orne zemlje. Nizozemska pa je z izsušit-vijo Zuiderskega jezera že pridobila 224 tisoč hektarjev zemlje in bo še pridobila nadaljnjih 120.000 hektarjev.
Italijanska zunanja trgovina v lanskem letu
Po poročillu senatorja J. Bianchin;ja o proračunu ministrstva za izmenjavo in valute 7a proračunsko leto od 1. julija 1941 do 30. junija 1942 je bil zunanjetrgovinski promet Italije v letu 1940 zadovoljiv. Uvoz je znašal 12.908 mipjonov lir, izvoz pa 9244 milijonov. Primanjkljaj je nastal predvsem zaradi višje vrednosti uvoza in zaradi nujnih sitroikov za spremstvo prevoznega blaga. Za ta primanjkljaj pa se je dobilo večinoma kritje z ugodnim5 finančnimi ukrepi m z denarjem, ki se je vmnl v do>-movino, pa tudi s prihranki na pasivni strani, tako z ustavitvijo službe za zunanja posojila cd junija 1940 dalje in tudi zato, ker je odpadla pasivna stran turizma in ker se je ustavilo izplačevanje prejemkov v inozemstvu.
V juniju lanskega leta se je skoraj popolnoma ustavil prekomorski promet, ki ga je nadomestila deloma naraščajoča trgovina z evropskimi deželami, zlasti z Nemčijo. Švico. Švedsko in Španijo Od junija do konca leta 1940. je tako delež Nemčije dosegel pri italijanskem uvozu 47°/o in pri izvozu 41°/o. Trgovina -talije z balkanskimi deželami se je ohranila na približno isti višini ko v prvih petih mesecih.
Na splošno je bil. če se upošteva vojno stanje, razvoj italijanske zunanje trgovine zadovoljiv in poživitev izmenjave med evropskimi deželami, ki je bila že lani najmočnejša v talijansko-nemškem prostoru. je konkreten dokaz uspešne solidarnosti tudi na gospodar tkem polji.
Naša preskrba s kruhom
Kakor je znano, so prispele v Ljubljano po prizadevanju Visokega Komisarijata potrebne količine moke in se od 1. maja dobiva kruh v Ljubljani brez izkaznic. Ta kruh, ki je pripravljen iz 60 delov bele koruzne in 40 delov krušne moke je prav okusen in užiten Pripravljena je namreč odredba, s katero bodo ukinjene izkaznice za kruh in se bo kruh svobodno prodajal. Ta ukrep bo imel poizkusen značaj in bo zaenkrat veljal do 1. junija. Peki bodo preskrbljeni z zadostnimi količinami moke, tako da bo kruha v svobodni prodaji vedno dovolj. V kratkem bo urejeno tudi vprašanje moke za kuho.
Onim, ki imajo domače zaloge je še naprej dovoljeno peči kruh doma, pač "pa je strogo prepovedano vsako kopičenje zalog, zlasti moke. Kupovanje življenjskih potrebščin na zalogo je prepovedano in se bo v bodoče strogo kaznovalo po zakonu. Tako kopičenje je v nasprotju z interesi naše redne prehrane in gre v škodo onemu prebivalstvu, ki nima možnosti, da bi kupovalo živila na zalogo. Vrhu tega povzročajo nakupi živil preko tekoče potrebe nepotrebno zmešnjavo in nered v trgovini in v oskrbi prebivalstva. Oblastva bodo poskrbela, da ne bo zmanjkalo moke za kruh, kakor tudi drugih življenjskih potrebščin.
Seveda pa morajo tudi peki pri prodaji kruha korektno postopati in ne gre, da bi rezervirali kruh za razne odjemalce. Dogaja se, da dobe stranke zjutraj star kruh, ki je bil prejšnji dan rezerviran, pa stranke niso prišle ponj.
Inserirajte v „Jutru"!
Ljubljanski trg
že nekaj tednov je naš Zivnski trg popolnoma spremenjen in nudi sliko, ki ustreza sedanjim razmeram. Sicer prinašajo prodajalke vsak dan več sveže domače zelenjave, ki pa ni niti lepa in zdrava, niti poceni. Okrog vsake prodajalke, ki pripelje malo lepšo berivko ali radič, nastane takoj gneča in takoj ima vso razprodano. Mnogo je špinače, ki jo gospodinje v pomanjkanju raznih solat raje kupujejo kakor prejšnja leta- Cene špinači so določene na 8 do 10 din za kg, samovoljno pa jo prodajajo posebno kmečke prodajalke po 10 do 12 din. Najcenejša je sedaj rdeča in bela redkev, ki nas, nastrgana in malo zabeljena, osveži in tudi nasiti. Prodajajo tudi še staro povrtnlno, ki ni več prvovrstna. Največ se dobi še zdravih kolerab, manj že korenčka, ki je že ves nagnit in ovel. V poznejših dopoldanskih urah je videti na trgu le še sadike raznih vrst rož in zelenjave, dalje regrat, ki je primeren le za kuho, oziroma za krmo domačih zajcev ter razne vrste manjvrednega radiča, medtem, ko boljšega blaga ni več dobiti.
Precej nejevolje vlada med gospodinjami radi tega. ker se prodajalke ne drže predpisanih cen. ki vsak dan manj veljajo, pa tudi zaradi pomankanja in visokih cen mesa, masla, jajc in perutnine. Tržnih paznikov je premalo in na številne pritožbe gospodinj ne morejo napraviti reda. Kokoši in peteline so prodajale kmetice po 75 in 80 din komad; na rritožbo je dobila neka gospodinja odgovor, da je perutnina luksus, ki ga ni treba kupovati. Mislimo, da se večina strinja z nami, da je tako stališče zgrešeno, tembolj, ker je tudi govedino težko dobiti in imajo v
mnogih družinah starce in boimke, ki so potrebni vsaj dobre juhe Goveje meso prodajajo mesarji v splošnem po 24 din, čeravno je cena še vedno določena na 18 din, mnogi ga prodajajo ce*o po 30 din. Največ mesnic je kar zaprtih in se morajo stranke potruditi na domove mesarjev ter plačati zahtevano ceno. Tudi konjskega mesa, ld ga prejšnje čase nismo ravno cenili, je malo. Sčasorm se bodo vsi ti nedostatki ublažili, dovoz bo zopet redne jši in pričakujemo, da bo mes'no tržno nadzorstvo strogo jzasiedovalo prekupce in izkoriščevalce. Treba je maksimirati cene vsem kmetijskim pridelkom pri proizvajalcu in deliti racijonirano. dokler, se razmere ne normalizirajo. Pri sedanji zamenjavi denarja bo seveda težko zajeziti draginjo, kljub vsem strogim uk.epom.
Malo je bilo gospodinj, ki so v soboto dobile po osminko kilograma surovega masla, ki stane 80 din kg. Nikoli še niso ljudje tako pridno kupovali sira, ki je za enlu-at obdržal še stare cene. Jajca se prodajajo po 2 din komad. Mnoge gospodinje že zgodaj čakajo na prodajalke na kolodvorih in cestah, zato pride tudi tfko mnlo jajc. masla in perutnine na trg. Počasi se prodajalke privajajo na prodajo na težo, mnogo kmetic pa še vedno noče priznati novega reda in rajši prodajajo, posebno fižol na liter. Solata z juga je po 22 do 24 din kg. Pred letom smo jo lahko kupili po 12 do 14 din kg. Cvetača je po 16 din, beluši po 30, grah po 16. strožji fižol po 24 din kg. Novi krompir prodaiajo do 12 din, medtem ko je stari domači po 2.50 do 3 din. Cene jabolk so se zadnji teden zv'šile za boljšo blago do 18 din kg. Suhe slive prodajajo od 18 din nav-gor. podražile so se pa tudi pomaranče in limone.
Gossoiarstce vesti
= Gospodarske vesti iz Hrvat3ke. Iz Zagreba poročajo, da je po ustrežljivosti italijanskih oblaste v rešeno važno vprašanje prehrane Like, Gorskega Kotara in Dalmacije. Pogajanja, ki so se vodila v Zagrebu med hrvatsko vlado in italijanskimi okupacijskimi oblasti so končana s polnim uspehom. Na osnovi doseženega sporazuma bo organizacijo oskrbe prebivalstva v teh krajih prevzel »Pogod«. Potrebne količine živil so že rezervirane in so bile prve vagonske pošiljke že odposlane v Dalmacijo. Tudi glede preskrbe vinogradnikov z modro galico je hrvatska vlada dobila od nemških okupacijskih oblastev zagotovilo, da bo v ta namen rezerviranih 400 vagonov modre galice v tvorniei Zorka v Sabcu. Z Madžarsko pa je hrvatska vlada v Zagrebu dosegla sporazum glede ponovne vzpostavitve železniškega prometa z Madžarsko. — Na trgu nepremičnin v Zagrebu je bil v zadnjih mesecih pred izbruhom vojne promet zelo živahen. Prenos nepremičnin v Zagrebu je dosegel v prvih štirih mesecih letošnjega leta 182.5 milijona din. Zanimivo je. da ie bilo vknjiženih novih bremen le za 58 milijonov din. črtane hipoteke pa so v tem razdobju dosegle 84 milijonov din.
= Likvidacija Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da je hrvatska vlada te dni imenovala novo ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in je postavila za glavnega ravnatelja dr. Josip Ljubina. Najvažnejša naloga novega ravnateljstva bo, da izvrši likvidacijo Osrednjega urada in da razdeli imovino te ustanove. Finančno stanie Osrednjega urada ni razveseljivo. Precejšnji del denarnih terjatev Osrednjega urada je zamrznjen. Zagrebški »Hrvatski narod« objavlja, da ima Osrednji urad pri Poštni hranilnici v Ljubljani terjatev 13 milijonov din, v Sarajevu pa je naloženih v neki banki 30 milijonov. Tudi stanje zagrebškega okrožnega urada ni zadovoljivo. Deficit okrožnega urada je od jeseni 1939 znašal okros: 10 milijonov letno. Stanje se je po izbruhu vojne še poslabšalo, ker so uradovi dohodki vsak dan manjši. Načrt uredbe o ustanovitvi novega nosilca delavskega zavarovanja v držav! Hrvatski je že izdelan in predložen hrvatski vladi.
Končno poroča »Hrvatski narod«, da je prenešeno na Osrednji urad v Zagrebu izplačilo rentnikov s tekočega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani (očitno gre tu za rentnike s področja severnega dela bivše Slovenije, ki je zasedeno od nemška vojske). List navaja med drugim, da je Osrednji urad v Zagrebu navezal tesne stike s predstavniki delavskega zavarova.-nja na štajerskem.
— za smrekovo čresjo bo letos predvidoma veliko zanimanje, ker bo primanjkovalo strojil. Zato svetujemo vsem gozdnim posestnikom in lesnim trgovcem, da pri sečnji smrek pazijo, da bodo vse smreke obeljene in čreslo lepo sušeno, ker bodo zanj gotovo dosegli lepe cene. (—)
ZADOSTEN RAZLOG
Žena: »To je pa že preveč! Ob treh ponoči te je moral natakar pripeljati domov. Zakaj pa nisi prišel že ob desetih, kakor si mi obljubil?«
Mož: »Ko pa natakar ni prej utegnil!«
E. S a I g a r I :	H
BOJ ZA HOMPRACEN
Pustolovski roman
»Vsekako, milord. Vzamem vas na svojo jahto, kjer vam bodo izkazovali vsakršno obzirnost.«
»Za koliko časa?«
»Dokler me bo volja.«
»To je odvzem osebne svobode.«
»Imenujte to, kakor vam drago, milord. Peljite me zdaj v svojo kabino in mi predajte poverilnico za bornejskega sultana.«
»To je nezaslišano!« je vzkliknil Anglež.
»Podvizajte se! Predolgo že dolgočasiva te gospe in gospode.«
Na njegov mig so vzeli štirje krepki Malajci Angleža v sredo.
»Vi drugi«, je rekel Yanez svojemu spremstvu, »rabite orožje, kakor hitro bi se kdo poskusil upreti.«
Vzel je svečnik, ki je stal na klavirju, in krenil za Angležem, ki se ni več upal kljubovati.
Potniki, ki so brez moči in vsi prestrašeni gledali ves prizor so se jima umaknili. Anglež je stopal naprej proti zadnji palubi, kjer so bile kabine prvega razreda.
Na karti, ki je bila pripeta na ena izmed kabin-skih vrat je Yanez čital:
»Sir Viljem Hardel, angleški poslanik.« »To je vaša kabina?« je vprašal.
»Da,« je besno odvrnil Anglež.
»Odklenite!«
Sir Viljem se ni upal upirati. Odklenil je vrata, in šestorica mož je stopila v prostorno kabino, ki je bila razkošno opremljena.
Yanez je naglo krenil v kot, kjer je našel pištolo. Dal jo je svojim ljudem in rekel nesrečnemu poslaniku:
»Časih se dogajajo stvari, ki jih ni moči naprej videti. Skoraj mislim, da bi bili ustrelili po meni, ko bi bili pred menoj dobili to orožje v roke.«
»Priložnost se bo že še ponudila,« je sir Viljem odvrnil.
Odprl je svoj veliki kovčeg iz rumenega u~nja in vzel iz njega zapečaten ovoj.
»Je to vaša poverilnica?« je vprašal Yanez.
»Da, razbojnik! V tem zapečatenem ovoju je.«
»Vzemite jo iz njega. Sicer mi pa rekajte visokost!«
Portugalec je odtrgal pečate in izvlekel nekaj listin, ki jih je naglo preletel z očmi.
»Vaša poverilnica je v redu, sir Viljem Hardel.«
Položil je ovoj nazaj v kovčeg in velel dvema svojih ljudi:
»Zanesita kovčeg na mojo jahto.«
»Ropar!« je kriknil Anglež. »Nemara mi hočete ukrasti tudi obleko in denar?«
»Ne, sir Viljem, kovčeg vam samo shranim.«
»In kaj nameravate z menoj?«
»Vi pojdete z drugo dvojico mož, ki že ima navodila.
Varujte se poskusa, da bi ušli. Če ne, boste imeli opravka s parangi, ostrimi kakor britve.«
»Moja vlada vas bo poklicala na odgovor.«
»Gotovo da, sir Hardel,« je Yanez posmehljivo odvrnil. »Ne vem pa, kdo bi jo mogel obvestiti.«
»Potniki ali kapitan. Kakor hitro prispejo v Va rauni, bodo brzojavili labuanskemu guvernerju.«
»Ta mah še niso dospeli v sultanovo prestolnico. Pojdiva gospod poslanik, ne maram, da bi me pred zoro presenetila topničarka, čeprav imam brodovje, ki ni od muh.«
Malajca sta na Portugalčevo znamenje zgrabila ubogega Angleža, ostala dva pa sta odnesla kovčeg, ki je bil videti zelo težak.
Ko so se \rrniir v veliki salon, je stopil kapitan k Yanezu in ga srdito vprašal:
»Kaj še hočete od nas?«
»Valček hočem dokončati,« je Portugalec mirno odvrnil.
»In kdaj mislite zapustiti ladjo?«
»To se ne mudi, kapitan.«
Stopil je h klavirju, kjer je še vedno sedela pla-volasa miss, in rekel:
»Gospodična, okoliščine, ki jim nisem bil sam gospodar, so me prisilile, da sem moral prekiniti ples. Ali bi bili tako ljubeznivi in bi zaigrali valček do kraja?«
»Blazen mora biti!« je zamrmral kapitan.
Yanez se je mahoma obrnil in z mračnim obrazom vprašal kapitana:
»Kako vam je ime gospod?«
»Vas mar zanima?«
»Človek nikoli ne ve.«
»John Foster. Ne vem, čemu bi zamolčal.«
»Hvala.«
Izvlekel je v usnie vezano knjižico in si zapisal ime. Nato pa je mirno krenil k dami, s katero je prej plesal valček in ki ga je očitno pričakovala.
»Ali dopleševa valček, gospodična ... ?«
»Lucy Van Heiter.«
»Nizozemka?«
»Da, visokost.«
»Zapomnim si vaše ime.«
Valček se je znova pričel, in potniki, videč, kako se strašni človek suče po salonu in smehlja svoji plesalki, so boječe posnemali njegov zgled, čeprav je vsak pazil, da se ne bi preveč približal dvojici, ki je plesala na sredi.
Samo tenor se ni več oglasil. Najbrže mu je bil strah ohromil glasilke.
Valček je bil pri kraju, in Yanez je odvedel lepo Nizozemko, ki si ga je z značilno mirnostjo severnih krasotic pazljivo ogledovala, nazaj na njen prostor.
Yanez si je obrisal potno čelo in se nato obrnil k potnikom:
»Gospe in gospodje, deset minut časa imate, da daste znesti svojo prtljago na vrh.«
Kapitan, ki je s stisnjenimi zobmi stal ob klavirju, je skrčil pesti, skočil predenj in vprašal: »Kaj pomeni to?«
»Rad bi videl, kako zleti ladja v zrak,« je odvrnil Portugalec. »Moja ladja?.«
CENE MALIM OGLASOM
Po do par za oesuuo. Din &.— ctavKit za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, bi iščejo služb. Najmanjši enenek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženit*? se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak ogla* in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi st- zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« ftiM	v inamkah
odgovor, priložite	T
Vse pristojbine aa male oglase je plačati pri predaji npočila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.8*4 sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam se mampulacijska
pristojbina Din 5.—. '
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, |e naslavljati na s Oglasni oddelek
.Jutra", Ljubljana.
Kuharica
od 25 do 35 let. z znanj fcm vseb Hišnih del. dobi stalno dobro službo v LJubljani pri mali družini Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Dobra služba«.
9071-)
Krojače
za konfekcijska dela — plača od komada — sprejmemo Tivar obleke Prešernova ulica.
9048-1
Industrija
na Gorenjskem (kraj zaseden po nemških četah) sprejme u-radnika, zmožnega knjigovodstva in nemške korespondence. Javijo naj se le prvovrstne moči na ogl. odd. Jutra pod »Ind uradnik«.	9090-1
Mlajši vrtnar
samski, že zaposlen, dobi sobo za nekaj ur de- 1 la dnevno. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten«.
9112-1
Gospodično
k otroku, samo za popoldne se Išče. Kotsl Mi-klič, dr. Senica.
9111-1
Samostojne
instalaterje
kateri so doma ;z štajerske išče za takoj tvrd ka Elektra Venko Albert, Mr.rburg a. d. Drau, —
Bahnhofgaose 3.
9104-1
Gospodinjo
k dvema osebama, čisto ln varčno iščem. Znanje italijanščine zaželeno. — Karadžičeva 10, Kolezija 9102-1
Kmečkega dela
vajeno žensko
starejšo, Goreajko. po-trebujem takoj. Ponudba ' na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva delavna«.
9197-1 ' --,
Gospodična
ki obvlada popolno italijanščino in debra raču-narica, potrebna pomoči , d">bt takoj mesto blizu LJubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Poštena delovna«.
9164-1
Frizerko
ičrv-Tv> Ta izpiiraranje ob nedeljah dopoldne. — i " rer Henrik, Zalo-r St. 1 64.	9129-1 .
Boljše dekle
vajena prodale, postrežbe, gospodinjstva in šivanja želi primerne zaposlitve. Naslov v vseh posloval. Jutra.
9072-2
Šofer
iz boljše rodbine, inteligenten. z odličnimi priporočili, z večletno pra k so nastopi takoj ali pr dogovoru Vprašati na naslov Gestrlnova 4-1.. Modri lan. tel 43-42. od 9. do 10. ure.
9047-:-
Knjigovodska ali
bilančna dela
pri trgovinah, tudi posamezne ure. prevzamem Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Bilanci=tt.
9033-2
Bivši trgovski
pomočnik
vešč slovenščine, italijanščine. nemščine v govoru in pisavi, išče zaposlitve kot tolmač, vratar. skladiščnik ali po-dobn' Danilo škerbinc, Stražišče pri Kranju 347.
8959-2
Iščem službo
kot kuharica
ali samostojna gospodinja. Imam večletno izpričevalo. Nastopim lahko takoj ali pozneje. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Varčna, skrbna«.	9076-2
Samostojna
koresnnndentka
in kniigovodkinja. zmož na slov., srbohrvaškega, nemškega in deloma fran coskega in italijanskega jezika ter nemške steuo-rrafiie išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilna«.
9118-2
Mladenka
vešča perfektno Italijanščine, po poklicu šivilja, išče kakršne koli zaposlitve za takoj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod •aPerfektna italijanščina« S306 ?
Boljša šivilja
boljSa moč. «e priporoča za delo oblek, plafčev za dečke in deklice, ko- , stumov, tudi perila. Gre j tudi na dom. Ponudbe , na ogl. odd. Jutra pod »Dober okus«.
9261-2
Izobražena
gosnodičn«
išče službo varuhinje pri boljši družini za dopoldne ali popoldne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubiteljica o-trok«.	9220-2
Vajenci (ke)
Tanetnšk
takoj spreime vajenca. Gcsposvetska 11, Ljublja na.	9098-44
Pekovskega vajenca
sprejmem takoj. Prednost ima. kdor se je že učil. Kranj c Franc. Na
Peči št. 32, Ljubljana, Moste.	9165-44
Modna trgovina
v Ljubljani, sprejme takoj vajenko z odgovarjajočo šolsko Izobrazbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo resna«.
9133-44
Frizersko vajenko
in vajenca
pridna ln poštena, sprejmem takoj. Frizerski salon Bizovičar Franc, Tržaška c. 62. Ljubljana.
9180-44
Vaienca
išče specerijska trgovina Primerna šolska izobrazba. poštenost in zdravje pogoj. Dopise na oglas, odd Jutra pod »Resen«.
9236-44
Frizersko vajenko
sprejme frizerski aslon »Eakar«, Prešernova 7.
9299-44
Študent
ekonomsko - komercijal-ne visoke šole in obenem absolvent trg. akademije z znanjem italijanščine želi zaposlitve. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Vesten«.
9275-4
Italijanščino
poučuje učiteljica Trža-čanka otroke in odrasle. Pride na dom. Ponudbe pa ogl odd. Jutra pod »Trst 1«.	9308-<?
Barako
v velikosti cca 6x6 m, kupi Kmetijska družba v Ljubljani.
9227-7
Kupujem
krojaške volnene odrez-ke, staro žemper volno in razno staro gumo. — Kovačič, Tyrševa 35.
9233-7
i Pohištvo
Kupim pisarniške in sobne oprave, politlrane, takoj. Elvira Zupančič, Rožna dolina. Predjam-ska 32, tel. 37-94.
9231-12
V najem oddam
1000 kv. m ograjenega vrta nasproti Stadiona. Muller, Dvoržakova 3.
9274-17
Prodamo
pisalno mizo, pult. rolo' omarico. 4 mizice. 5 sto
Baker medenino
cink in vse kovine, gumo in steklenice pla a najboHše MetaHca. Go-sposvetska c. 16.
9292-7
Stare pletenine
krojaške odrezke. stare krpe, ščetine, goveje re-
lov ln dvokolo. Kuna- pe kupujem. Lampret,,
ver. Miklošičeva 34
9089-6 ul. 30.
Ljubljana, Florijanska
9297-7
Globok otroški
j Zračnice in plašče
vn7irpk	za kolesa kimim vsako
, . , **	množino. Ponudbe na
zelo dobro ohranjen, se	ogl odd Jutra pod )>Ta_
ugodno proda. Odeb, —	koJ gotovina«. 9290-7
Tvrševa 51a. podpritličje.	B_„
9081-6
Globok otroški
Pet težkih
voziček
Pohištvo
Največjo izbiro sobnih ln kuhinjskih oprav, žičnih vložkov ln modrocev nudi vam po najnižjih cenah »Tovarna pohištva, Sava«. Miklošičeva cesta.
9229-12
Elegantno spalnico
iz orehove korenine takoj proda mizarstvo Filip. Dravlje. poleg šole.
9283-12
Pohištvo vseh vrst
in druge dobro ohranjene in uporabne predmete stalno kupuje in prodaja ABC. Ljubljana. — Medvedova c 8. poleg kolodvora Šiške.
9291-12
Orehovo spalnico
in več kuhinj proda D. Lancoš, Wolffova ul. 12 9294-12
Loka! oddam
v Igriški ul. 14. Vprašajte pri hišniku. !	8980-19
Dva lokala
oddam na Celovški cesti poleg stare cerkve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	9190-19
tovornih VOZ proda min obenem kupim športnega. Naslov v vseh posloval. Jutra
9285-7
Dekle
vešča samostojnega gospodinjstva in kuhe z znanjem nemščine išče službo. Gre tudi 1: samostojnemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«.
9123-2
InfflTfent
vsestransko verzlran, s soMdnim iezikovnim zna npm. želi spremeniti s!"žbo in sprejme mesto unravitelia. nadzornika
ali zastopnika. Ponudbe	,	, .
na o*l. odd. Jutra pod ! ogl- odd. Jutra pod j Intsligent«. - 9096-2 vPouK«-	9034-4
z dirami proda Ivan Šiška. Ljubljana. Metelkova 4, telefon 22-44.
9124-6
Globok voziček
prodam. Celovška 43.
9119-6
Športni voziček
popolnoma nov. zamenjam za dobro ohranjen globok voziček. Naslov v vseh posloval. Jutra.
9059-6
Otroški voziček
dobro ohranjen, globok, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdrav«.
9250-7
Lisičje in dihurje kože
kupuje Smole, Selenbur-gova ul. 26, krznar.
9302-7
Krompir in fižol
za prehrano, vsako množino kupimo na ozemlju Ljubljanske pokrajine. Ponudbe z nav. cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Solidna cena«.
8709-33
Sena
več tisoč kg prodam. — Vnrašatl Cesta na Loko štev 4	9199-33
Lokal 4 sob
oddam pri »Paketošped«. Kolodvorska 41.
9304-19
Prometno trgovino
brez konkurence radi pre selitve takoj zelo ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kranj 10.000«.
9249-19
Skladišče
popolnoma suho ln sve tlo v bližini Ljubljane iščem. Ponuabe na ogl. odd. Jutra pod »Skladišče«	9295-19
Lokal
na prometnem kraju Ljubljane iščem. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Lokal v Ljubi 1ar.i 9296-19
^SERIRAJ V JUTRU"
I ci s m
za naslednjo šteuilko ,Jutra" :prejema oglasni oddelek. "Jutra nepretrgoma
dnevno d® 14. ure
Italijanščino
poceni poučujem, grem tudi na dom. Ponudbe
ivjzaria
za politirano pohištvo, prvovrstnega, sprejmem takoj. Mizarstvo SAVA, Miklošičeva cesta.
9223-1
Sobarico
sprejmem za hotel, katera razume nekoliko i-ta!i;anski in nemški. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobarica«.
9262-1
Slnškinjo
čisto in pošteno takoj sprejmem. Predstavite se od 10. naprej. Gledališka 4-III. nadstr.
9237-1
Gofnodirno
sprejme tovarna za pisarniška de"a in trgovino. V poštev pridejo le f - ten = zan^	in če
dre zunanjosti. Po možnosti znanje italijanskega jezika. Odgovarjamo samo res zmožnim. Ponudbe s sliko na ogl. odd. J"tra pod »Ljubljana 1200«.
9230-1
Šiviljo za šivani«
oblek na dom iščem. Naslov v vseh posl. Jutra.
9242-1
Daktilojirsfka
zmožna italijanskega jezika dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«.
9235-1
Čevljarje ^re^rocm
takoj za boliše delo. — Prodajalna Triumpb. čevljar. Miklošičeva 1?.
9300-1
P""an?St
dob: takoj mesto. Pol zre se v Kolodvorski 29.
9307-1
V .J JT^IJ"! I
i?če kakršno Voli službo za splošna dela. Nastop tikoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9200-2
ki ima veselje do otrok, išče službo vzgojiteljice. Cen j. ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vzgojiteljica«.	9161-2
Šofer mehanik
z daljšo prakso, želi kakršne koli zaposlitve. — Fp.f-'ov v vseh poslovalnicah Jutra.
9169-2
Družinski oče
po 20 letih državne služ-
pri vojakih sedaj ostal brez službe in sredstev za vzdrževanje sebe in svoje obitelji. Lepo pro-s;:-. vsa mehaniška podjetja za kakršenkoli posel. Iz-^en sem mehanike. biv i državni mojster P"*.'tar. Ponudbe na ogl. odd. Ju;ra pod »Nujna pomoč«.
9150-2
Frizerka
res dobra moč, vešča vse-pa dela, išče mesta za 15. maj. Ponudr.fr na ogl. odd. Jutra pod zr.ačko »Izurjena«.
9152-2
Mesto čuvaja
vratarja, hišnika, skladiščnika ali kaj Klicnega iščem. Nastop lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9151-2
Starejša kuharica
zmožna fine in preproste kuhe. išče službo. —
Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V Ljubljani« 9137-2
Pesna šivilja
gre dopoldne brezplačno v pomoč boljši družini. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Za nem ško konverzacijo.«
9272-2
Nemško govoriti
in teoriie se naučite
lahko vsi najhitreje po moji najboljši metodi. Zmerne cene. Informacije od 9. do 10. in od 13. do 15. vsak dan. Salen-drova ul. 4-II. Ljutova 8692-4
Imam se namen
naučiti slovenščine, želim konverzaclje z gospo dično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V zameno italijanščina s.
9120-4
R«aa
Desidero
lezioni di conversazione con persona istruita d'o-rigine italiar.a. Offerte sotto la sigla -N. J. S.« ail' ogl. odd. Jutra.
9050-4
I<ali :fsr«šr>r!f>
poučuje diplomirani uči-| tel j. p;ide tudi na dom.
Ponudbe na orl. oddel. : Jutra pod »Soliden«.
9094-4
Italijanščino
j instruira, prevaja, kore-spondira in nudi kon-; verzacijo akademik. In-: struira tudi vse gimnazijske predmete. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Praksa-uspeh'*.
9216-4
Italijanščino
poučuje profesor romani -:t. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Strokovno in poceni«.
9236-4
Šivalni stroj
in otroški voziček proda Zore, Marenčičeva ul. 3, Moste.	9054-6
Pisalno mizo
novo hrastovo, s centralno zapiro in a fotelj poleg, prodam poceni. — Ambrož c. Brdo Vič 1.
9209-6
Otroški voziček
športni, ugodno prodam. Tržaška cesta 24-1. Peter Us.	9201-6
Otroški voziček
globok, prodam. Kodre Mira, Sta::ičeva ul. 3-a.
9158-6
Otroški voziček
športni, skoraj nov, malo rabljen, belo pleskan in pokroman, od zdravega otrol-.a, ugodno predam. Juvan. Dolenjska cesta, Rudnik, 121, I. nadstr.
9187-6
Angleški kamfrarn
moder, za moško obleko t prodam 3.20 m. Na ogled in cena v ogl. odd. Ju- i tra v Selenburgovi ulici.
9149-6
mi nnmm
bpruners Atlas
zgodovinski in še nekaj nemških knjig prodam. Naslov v vseh posl. Jul tra.	9082-8
Prodam škropilnice
Avgust čokert, klepar-stvo. napeljava vodovodov, Ljubljana. Gregorčičeva 5. Tel. 24-70
S270-6
Absolventka
trjrovske akademije z znanjem italijanščine želi primerne zaposlitve
v LjubUanl. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Zanesljivo 222«.
9279-4
Ruščino
poučuje mlad gospod po izvrstni metodi. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod geslom »Ruščina«.
9289-4
Otroški voziopk
globok prodam. Krakovska ulica 11. dvorišče.
9256 6
Kokošnjak
tudi za zajce in golobe, pripraven. 160x120 cm na prodaj. Poljanska cesta 77-1., LJubljana.
9254-6
Kuhinjsko kredcnco
! prodam. Cesta v Rožno dolino št. 9.
9215-6
Otroški voziček
dobro ohrenjen globok, j poceni prodam. Tržaška ' cesta 26. mlekarna.
9213-6
Tovorni avto
Chevrolet, 2-tonski, v zelo dobrem stanju, nove gume, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 9207-10
Bencin
ne rabite in z njim ne smete voziti. Zato pustite predelati Vaš osebni. tovorni avto ali stabilni motor predelati na pogon z ogljem. Generator delavnica, Tyrševa 13. levo, dvorišče.
9188-10
Dvosedežni avto
balon gume, prodam za vsako ceno. Meh. delavnica. šuštaršič, pri Fi-govcu.	9185-10
Temnomodro obleko
skoraj novo, primerno za birmanca in nov žaket ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
9147-13
Bukova drva
za kurjavo, franco vagon Semič, nudim. Produkcija drv, p. Semič. -9035-1J
Preko 200 plm
prima bukovih drv pri Gotenici prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drva«.
9223-15
Lipove, bukove
h!ode. deske 26 mm, la-tice 26x26x1000 ravne, brezgr?ne kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna ponudba«.
9241-15
Posest
»REAlITETAa
posestna posredovalnica v Ljubljani je samo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne pošte Telefon 44 - 20
Nadstropno nedokončano stavbo
z enim izdel. stanovanjem, prodam. Zg. Za-dobrova 69, postaja D. M. v Polju.
9083-20
Avto plašče
17x5.50 kupi Zvon ko Potočnik. avtotaksl 2-33 v Rožni do: ni c. VII.. št. j 9.	9234-10
Avto DKW cabrio
prodam. Ponudbe na ogl
odd -"utra po& »DKW kabrio«.
9258-10
Moško krlo »^pel«
ogrodje z dvema cevema črno pleskano, obroči kromani. tov. št. 75936. evid. tal jI. 12075-2 se išče proti dobri nagradi. Vovk, Vič 63.
9211-10
R?3m občni zbor
TISKOVNE ZADRUGE
z, z o. jsmstvem v Ljubljani
se vrši dne 21. maja 1941 ob 18. uri v njenih uradnih prostorih, Dalmatinova ulica 10, z naslednjim
DNEVNIM REDOM:
1.	Poročilo upravnega sveta.
2.	Odobritev pogodb, v kolikor določajo način, kako se naj upravlja skupno vnovčevanje zadružniških proizvodov.
3.	Citanje in sklepanje o revizijskem poročilu.
4.	Sklepanje o letnem računskem sklepu in o uporabi pribitka ter podel evanje razrešnice glavnemu in nadzornemu odboru.
5.	Določanje najvišje vsote, do katere se zadruga lahko zadolži.
6.	Volitev upravnega in nadzornega odbora.
7.	Sklepanje o predlogih in pritožbah zadružnikov proti poslovnemu odboru.
8.	Slučajnosti.
Vabimo Vas, da se kot član zadruge obč. zbora zanesljivo udeležite.
Upravni odbor TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani.
Bolniški voz
s sedežem kupim. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Voz«.	9061-7
Smrekovega in
hrastovega čresla
kupi vsako množino po garantirani ceni 80 din za 100 kg franko vagon ali usnjarna J. Lavrič, Ljubljana, šent Vid pri Stični.	25-7
Malinovo tekočino
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno 222«.
9139-7
Kunim seno
dobro. »Chabeso«, Ale-šsvčeva 10. Šiška.
9191-7
Sa i »kr pohištvo
moderno kupim Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Temno«.
9020-12
Moderno spalnico
kuhinjo in samsko sobe kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno«.
9022-12
Pohištvo
moderno spalnico, jedilnico in kuhinjo kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Takoj plačano.«
9067-12
Za nizko ceno
naprodaj kompletna, dobro ohranjena spalnica z žičnimi vložki. Vprašati: Groharjeva ul. 27, 1. nadstropje.
9173-12
Moderno spalnico
in kuhinjsko opravo, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobro ohranjeno 111«.	9196-12
Licenco
za Italijo prodam. Predmet je edinstven, brez konkurence, velik kon-zrm. nizka cena, lahkč prodaja. briljanten zaslužek. Kapital naložen brez rizika. Produkcija takoj ali po vojni«. Ponudbe ra ogl. odd. Jutra pod »Vedno zlato«.
9019-16
Družbo
z omejeno zavezo ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
9107-16
Prodam parcele
od 400 do 1200 kv. m, 10 min od tramvaja, lepa lega, ugodna cena. Naslov v vseh posl. Jutra.
8525-20
Z večiim kanita'om
pristonim v trgovsko industrijsko podjetje. Ku-n^m bfšo ali parcelo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodelovanje*.
9138-16
15.090 din posojila
na vknjižbo hiše, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varno naložen«.	9186-16
Iščem posojilo
100.000 din gotovine, tudi v knjižicah. Trikratno jamstvo na 1. mestu
Fj?" be po iati: Lenas-si, Prešernova 54.
9217-16
50.000 din vložim
v donosen posel. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodelovanje«.
9276-16
V najem
Vzamem v najem
ali na račun gostilno ali buffet, tudi samo šank, proti kavciji, tudi lokal na prometu. 2ell oseba z znanjem jezikov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali pozneje«.	9273-17
Zamenjam
pritlično hišo, pri kateri je vrt in 3000 kv. m stavbnih parcel v najbližji okolici Maribora, za podobno posestveee v Mostah pri Ljubljani, ali kje drugje v najbližji njeni okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M. B.«	9095-2C
Hiše, parcele
gozdove, posestva proda realitetna pisarna Fr. Pristavec, Ljubljana. Go-sposvetska 3, telef. 23-8J.
9162-20
Za spomladansko zdravljenje, za čiščenje in proti slabi prebavi pijte zdravilni
»PLANINKA» čaj
V vseh lekarnah. — Proizvaja:
Lekarna Mr. Bahovec
Ljubljana,
4-sobno stanovanje
prikladno posebno za stranko, ki rabi sobo s stopnišča (pisarna, ordinacija itd.) poleg sodni-je oddam za 1. junij. — Informacije v Prečni ul. št. 4.	9084-21
Dve konfortni
stanovanji
3 sobe • in kabinet, in 2 sobi s kabinetom oddam mirni stranki. Informacije Tyrševa c. 92-1., Jelen.	9073-21
Trisob. stanovanje
sončno, s pritiklinami oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 9115-21
Dvosob. stanovanje
oddam takoj ali s 1. junijem. Vprašajte v židovski stezi 4-III. nad.
9056-21
Enosob. stanovanje
oddam na Prulah. Naslov v vseh posl. Jutra.
9099-21
Stanovanje oddam
s 1. Junijem 1941. Dve sobi. kuhinja in pritikli-ne. Predovičeva 16, Moste.	9103-21
Enosob. stanovanje
komfortno, oddam. Mar-montova ul. 57.
9208-21
Majhno stanovanie
sobo in kuhinjo oddam samo eni osebi, najraje drž. uradnici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9210-21
Lepo 2-sobno
stanovanje
oddam boljši stranki v novi hiši zelo poceni, ki bi plačala za dve leti skupaj. Naslov -v vseh poslovalnicah Jutra. .
9131-21
Trisobno stanovanje
s kopalnico oddam. Ko-deljevo. Povšetova 76.
9155-21
Oddam stanovanje
obstoječe iz 2 sob in 1 kabineta ter erio enosob-no stanovanje na Celovški cesti 78. Povprašati pri hišnici med 11. in 14. uro.	9178-21
Dvosob. stanovanje
oddam 4v Novih Jaršah, 8. min. od tramvajske proge. Poizve se: Brecelj Sv. Petra cesta 38.
9177-21
Dvosob. stanovanje
komfortno, kopalnica, se odda 1. avgusta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogi center«.
9221-21
Enosob. stanovanje
iščem od Rakovnika do sv. Jakoba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tri osebe 99«.
9069-21a
Slanovanje
dvo ali trisobno, po mož nosti v centru iščem. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik« 9025-21a
Zamenjam
opremljeno spalnico, jedilnico in kuhinjo s posodo v Mariboru za sli-čno v LJubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«.
9110-21a
4-sobno stanovanje
sončno ležeče, večje, s kopalnico in sobo za služkinjo iščem. Termin in cena naj se navede Pontabe na ogl. odd. Jutra pod »Štirisobno«.
9171-21a
Stanovanje
tri do štirisobno, gosposko opremljeno, s kopalnico, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bližina tramvaja«.	9125-21a
Stanovanje
2 sobi in kabinet in eno enosobno stanovanje — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Stanovanje«.
9183-21a
Stanovanje
dvo ali trisobno, po možnosti v sredini mesta za štiri odrasle osebe — iščem. .Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam v naprej«	9195-21a
Dvosob. stanovanje
komfortno, za dve odrasli osebi, za takoj ali pozneje iščem. Pismene ponudbe na Aleš, Sibe-niška 12.
9253-21a
Iščem
v centru mesta dve sobi oziroma dvosobno stanovanje za takoj. Ponudbe na naslov Vinko Povše, Sv. Petra c. 20.
9232-21a
^'TBžfifi
Lepo sončno sobo
zračno, okna na Aleksan drovo cesto, oddam dvema boljšima gospodoma Naslov v vseh posl. Jutra.	9085-23
Štirisob. stanovanje
moderno, ceneno, s kopalnico se takoj odda. j Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »1200«.
9222-21
Enosob. stanovanje
s kabinetom, zdravo in sončno oddam s 1. junijem čisti stranki. Gr-čar, Gasilska 15-1.
9268-21
Stanovanje 3 sob
kuhinje,. s plinom oddam pri »Paketošped«, Kolodvorska 41.
9303-21
Parcelo
prodam nasproti poljanskega mostu v Hradec-kega cesti, last J. H., Hradeckega cesta št. 54.
9168-20
Zamenjam hišo
obstoječo iz več stanovanj in lokalov v centru Maribora, ob cesti poleg državnega mostu za stanovanjsko hišo v Ljubljani ali bližnji okolici. TVpise na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava 45«.
9127-20
Kupim hišo
dvo ali trlstanovanjsko Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj denar« 9153-20
Stavbno parcelo
z opeko ln apnom prodam ali zamenjam v Zg. Šiški za parcelo v št. Vidu ali Vižmarjih. Poizve se v Vižmarjih pod klancem pri Benedtku.
9263-20
Kupim hišo
v okolici Ljubljane gotovo ali nez:(otovljeno Cena do 150 000. Ponud'. na ogl. odd. Jutra pod
»Hiša«	9218-20
Filatelija
Zbirke znamk
ali posamezne komade, kupim. Sporočite na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«.	9028-39
Dvesob. stanovanje
komfortno s kabinetom v centru mesta oddam za mesec junij. Naslov v vseh posloval. Jutra.
9257-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico oddam čisti čisti mirni stranki za din 750 mesečno. Celovška c. 144, tramvajska postaja Kosovo.	9271-21
Mansardno trosob. stanovanje
s posebnim vhodom skupno kopalnico oddam za avgust. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Pri sv. Krištofu 650 9212-21
Stanovanja
Stanovanje
2 ali 3 sobe, kuhinjo in kopalnico iščem za 1. junij. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Sončno 1122«.	9068-21a
Sprejmem gosnoda
na stanovanje, Kušar, Cankarjevo nabrežje 1, IV. nadstr. - 9108-23
Opremljeno sobo
čisto in sončno, s posebnim vhodom oddam enemu ali dvema solidnima gospodoma. Kob-larjeva 15.	9097-23
Gospodični oddam
sobo — tudi gospej. Vr-hovčeva 12, visokopritl. Tabor.	9122-23
Oddam več sob
z vso oskrbo, mesečno co 850 din. Poizve se v oglas. odd. Jutra.
9106-23
Ouremlieno sobo
oddam takoj. — Zeman Zdenko. Medvedova' cesta 3-U.	9206-23
Sobo
oddam šivilji ali krojaču z vso oskrbo. Potreben majhen denar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lastna hiša«.
9204-23
Sobo oddam
eni ali dvema osebama za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9172-23
Malo sobico
s posebnim vhodom, z dvema posteljama v sredini mesta odam. Pojasnila v Medarni, židovska ulica 6.
9156-23
Prazno sobo
veliko, sredi mesta, s posebnim vhodom, uporabno za pisarno, oddam. Telefon na razpolago. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9167-23
V vili na Mirju
visokopritličje, oddam dve vezani sobici s souporabo kopalnice. Vhod strogo separiran. Naslov v vseh posloval. Jutra.
9166-23
Dva gospoda
ali gospodični
sprejmem na stanovanje. Dragar, Florjanska ul. 19, I. nadstr.
9130-23
Opremljeno sobo
s hrano, oddam takoj. Karlovška c. 28.
9174-23
Veliko prazno sobo
z balkonom, z uporabo kopalnice oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9154-23
Sobico
oddam gospodu po nizki ceni takoj ali pozneje. Poizve se *asarykova 58
iT
9148-23
podpritličje
Sobo
s posebnim vhodom oddam 15. maja. Naslov ▼ vseh posloval. Jutra.
9146-23
Sobo
opremljeno, lepo, sončno oddam 15. maja solidnemu bjljšemu gospodu Ogled po 11. uri. Naslov v vseh posl. Jutra.
9136-23
Sobo
z dvema posteljama (ev. uporaba kuhinje) takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9145-23
Prazno sobo
sončno, v centru, oddam takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
9144-23
Dve prazni sobi
pripravni za pisarniške prostore oddamo. Informacije pri Zedinjeni zavarovalnici d. d., Cigale-tova ul. 1.
9181-23
Opremljeno sobo
sončno, poseben vhod, takoj oddam. — Pelan, Emonska 10-a.
9184-23
Sobo
zračno, svetio, opremljeno za eno ali dve osebi oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9179-23
Lepo sobo
sončno, parketirano, z e-no ali dvema posteljama takoj oddam. Poljanska 17-1. nadstr.
9219-23
Sobo ali dve manjši
oddam mirnemu gospodu ali gospodični. Soba je čista, sončna. Lega vile zračna. Ogled 12. do 4. Ažbetova ul. 1. vogal škrabčeve.	9240-23
Gospoda ali
gospodično
sprejmem na stanovanje takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
9260-23
Opremljeno sobo
sončno, s posebnim vhodom in malo prazno sobo oddam boljšim mirnim osebam. Vrankova ul. 3 ob Linhartovi ul.
9293-23
Sobo
strogo separirano v bližini Tabora oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.
9243-23
Opremljeno ali
prazno sobo
ev. s kuhinjo išče gospodična najraje na periferiji mesta. Poizve se na Sv. Petra cesti 29. — trgovina.	9248-23
Opremljeno sobo
v sredini mesta oddam gospodični za 250 din.— Naslov v 'vseh posloval-Jutra.	9249-23
Lepo prazno sobo
s posebnim vhodom oddam na Ižanski c. 94a.
9264-23
Prazno sobo
sončno, parketirano, s posebnim vhodom s souporabo kopalnice oddam takoj ali pozneje. Jasna poljana št. 3. — Brinje.	9305-23
ENO IN V.FČS ABVNE
JllGOGRAFIKA
■ Ar.^Jit-jrL hcair. 23
m
Otvarjam svoj lastni cvetlični salon in se za cenj. obisk toplo priporoča
„V B W A"
Pred Škofijo 21 — poleg magistrata
Avtobusno podjetje
Sng. F. RIBI &Co.
Gorizia
Obratuje samo ob delavnikih: Odhod iz Gorice ob 7. uri,
prihod v Ljubljano ob 11.30. Odhod iz Ljubljane ob 14.30 uri,
prihod v Gorico ob 18.40 uri. Potniki smejo vzeti s seboj le malo prtljage.
autocorriere
lng.F.R8BI&Co.
Gorizia
I servizi soltanto nei giorni lavorativi Partenza da Gorizia alle ore 7,
arriVo a Lubiana alle 11.30. Partenza da Lubiana alle ore 14.30, arrivo a Gorizia alle 18.40. Ai viaggiatori ž permesso di prendere con se solamente piccoli bagagli.
e is
Iščem sobo
najmanj cca 24 do 30 kv. m prostora, s prostorno drvarnico, v okolišu Mirja, Trnovega — Krakovo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samec«.	8957-23a
Upokojen učitelj
starejši išče mirno svetlo sobo ali sobico, even. tudi s hrano, za takoj. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Stalen«.
9101-23a
Opremljeno
garsoniero
ali dve opremljeni sobi s kopalnico v centru išče mlcd zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa«.
9226-23a
Sobo v centru
z 2 posteljama in diva-nom iščem za 3 gospodične ki so ves dan odsotne. iščem, če mogoče s souporabo kopalnice. Frnudbe a ogl odd. Ju tra pod »Soba 3«.
9238-23a
Oficir išče sobo
s posebnim vhodom v bližini Tabora. Ponudbe na ogl. ocid. Jutra pod »Center«.	927S-23a
Izgubil se je
nedogotovjen gornji de, moške pižame od gasil., doma do stare cerkve v šiški. Najditelja prosim naj ga odda v ogl. odd. Jutra.	S284-28
Krojaški stroj
specialni za splošno ši vanje kupim. Ponudbe na ogl. odd.. Jutra pod "Stroj za vsako vrsto šivanja«.	9065-29
Šivalni stroj
v dobrem stanju, kupim Ljubljana VII, šolska ulica 5.
9203-29
Šivalne stroje
in kolesa
prodaja še vedno po nizki ceni trgovina Triglav, Resi jeva 16, Ljubljana.
9176-29
Ro!]eiflex anarat
in elektrocevi zamenjam za šivalni stroj ali radio Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
_ 9192-29
Pisalni stroj
v kovčegu, še popolnoma nov, zelo ugodno proda zaradi odpctova-nja Kovačič. Cigaletova 11.	9277-29
Železničar
mlad. simpatičen, s po- j ka« sestvom, želi poznanstva ' z gospodično z nekaj gotovine v svrho ženitve. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod '(Ljubezen«.	9100-25
Šivalni stroj kupim
Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobra znam-9281-29
li.romatično
harmoniko
5 vrstno, z 120 basi prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 9109-26
Klavir
poceni prodam. Bolgarska 25, I. nadstr.
9157-26
Koračnica palčkov
čukukrak iz bajke »Priu ceska in zmaj« za klavir petje ali harmoniko prodaja Matična in Učiteljska knjigarna.
9282-26
Osem kon j
bosanskih za nošnjo drv prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 9036-27
Mlade foksterierfe
čistokrvne, poceni prodam dobrim ljudem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9205-27
Fapigice
raznih barv poceni naprodaj na Domobranski cesti 1.	9143-27
Za psico resovko
ali žimovko prodam ali
zamenjam za kratkodla- aktivni kanetan T ki v
lepim rodovnikom štiri j Kdorkaf ve onlem aU tfl	„„	»>a.i ve o njem ali
KunsteJ Vinko
rez. konj. por. poklican 1. IV v Cakovec v 8. konj. puk se še ni vrnil Kdor kaj ve, prosim naj sporoči proti nagradi na Joži Kunstelj, Vrhnika.
9105-31
Iščemo!
12. aprila so odšli iskat konje iz Trbovelj proti Zidanem mostu in Brežicam, Alojz Pirnat. 21 let star, oblečen v drap obleko, kapo. hubertus in nahrbtnik. Nosil je očala, ter brata škoflek Franc. 21 let, in Jože. 18 let Franc oblečen v svetlo zeleno športno obleko, hubertus, temno kapo in nizke čevlje. Jože enako obleko toda goj-zarice. Bili so vsi brez legitimacij, razen legitimacije za konje. Prosimo vsakogar, ki bi kaj vedel o njih. naj sporoči proti vrnitvi stroškov na naslov škoflek Jožef, Gabersko, Trbovlje.	9C91-31
Adolf Grum
rez. poročnik-neborec — šolski upravitelj v Dolenji vasi pri Ribnici, je odšel 2. IV. v Bihač in se do danes ni javil. Ako kdo ve kaj o njem se naproša, naj sporoči proti povrnitvi stroškov na Vika šetina, modna trg.. Ljubljana. Moste, Vodmatska 19.
9087-31 •Tosip Boštjančič
Koman Viktor
redov djak, šeste klase kurza za rezervne vojne činovnike ekonomske stroke, se še ni vrnil. Dne 6. aprila 1941 je odšel iz Zemuna v Kragu-jevac k 5. bazi. Vljudno naprošamo vsakogar, ki bi kaj vedel o njem, da to sporoči na naslov: Kimac Viktor. Tyrševa ces:a 50. »Arbor*. proti vri. it vi stroškov.
9132-31
Iščem prtljago
ki so Jo spremljali Tomo PJaontič, Berlič in Inkret s komoro 4. voda 1. po-sadne čete. Ustavili se najbrž kje na Igu. Kdor bi kaj vedei povedati o njej, naj javi proti nagradi na naslov: Ivan Nemec, revizor, — Ljubljana, Beethovnova ul. 2, III. nadstr.
9135-3'.
Potujem v Beograd
in Osijek. Prevzamem po izvedovanja in sporočila v osebnih in poslovnih zadevah. Naslov v vseh posloval. Jutra.
9245-31
Vojaki
od avijatike. 26 št. 31 Vazduhoplovne baze — Pančevo, ki se domneva <fa je odšla 1. aprila proti Beli Crkvi Vljudno prosim, kdor kaj ve o re-dovu Selanu Francu iz Ljubljane. Koseze, naj sporoči proti nagrad! na Selan Katarina, Koseze. Podutiška c. 25 Ljubljana VII.
9134-31
Šlibar Fr. Milan
rez. pešadijski podporočnik se še ni javil K vojakom je odšel v Nikšič pred vojno iz Trogira. Pojasnila na šlibar, štrekljeva 10, LJubljana.
9159-31
Prosim vsakogar
ki bi kaj vedel o mornarju podnaredmku ra-diotelegrafistu Lumirju Viktorju z radiopostaje Klinci. Boka Kotorska, da javi to proti vrnitvi stroškov Matildi Rajšič, Ljubljana, Sokolska 8.
4224-31
Redov Drago Goršič
pekarska četa, LJubljana. Krapma, se do danes še ni Javil. Na vel. soboto Je bil baje v Zidanem mostu. Prosimo za vsako nadaljno informacijo proti povrnitvi stroškov na naslov: Goršič Lj„ Groharjeva ul. 22
9269-31
Kdor kaj ve
o usodi Ludvika čema-žarja. redova, ki je služil kadrski rok v Kotar-ju, v bolničarski četi. — Bil je doma na dopustu in se vrnil 9. aprila, iz Ljubljane ob pol 4 zjutraj proti Zagrebu in Kotarju. Prosim .dotične osebe ki so potovale z istim vlakom, naj mi blagovolijo sporočiti na naslov: čemažar Anton, D. M. v Polju 88. pri LJubljani.	9259-31
leta starega. Ponudbe na j nfe"0vi družini ogl. odd. Jutra pod »16« i	aruzini
9265-27
Zlata zapestnica
se Je Izgubila v sredini mesta v ponedeljek 5. t. m. popoldne med 5. in 8. uro. Pošten najditelj se naproša da jo vr
se naproša. da javi proti povrnitvi stroškov na Pav-lič, Ljubljana, Sv. Petra nasip 71 ali šetina, modna trgovina. Kongresni trg 9.
9086-31
Poizvedba
kdor ve kar koli o Belcu Ladotu, redovu mit'
ne proti nagradi na ogl. Sp^iinn rp^™"1" rd^l 7nt™	0117 95 i SK1 bataljon. Gerovo, —
odd. Jutra.	911 /-23 vljudno prosimo naj bla-
govoli sporočiti na nasl. Ciril Belec. Ljubljana, šiška, železnikarjeva 4.
9121-31
I-frublien Penkala
dne 9. V. 41, se prosi najditelja, da jo proti nagradi vrne na oglas, odd. Jutra.	9116-28
Izgubil se je
jazbečar
svetlorujave barve, kateri sliši na ime »Pubi«. Najditelja se naproša, da ga proti nagradi odda t •'•'.ki American Motors. Beograd 11. 9126-28
Majhna zlata
zapestna ura
Je bila izgubljena 9. t. m. dopoldne in sicer na poti od Souvanove trgovine na Mestnem trgu po Stritarjevi ul., Marijinem trgu, Prešernovi ul. do Ljubljanske kreditne banke. Pošten najditelj naj jo odda proti primerni odškodnini na ogl. odd. Jutra.
9266-28
Dotični gospod
ki je dal informacije ln bil s podporočnikom Co-tič Ratimirom, se naproša da se ponovno javi ali pa da svoj naslov. — Cotič, Beethovnova 14-IV 9198-31
Anderlič Franc,
redov 32. vazd. Baza 2 auto radionica, Kraljevo se do danes ni vrnil. Javil se je zadnjikrat 31 ITI. Kdor kaj ve o nJem. se lepo prosi, da javi proti povračilu stroškov njegovi ženi Zofiji Anderlič. Predjamska ul. 8, Ljubljana.
9163-31
Prosim obvestila
proti povračilu stroškov o pogrešanem Sladič Antonu, redovu I. mitralj. čete velocip. bataljon Ljubljana. Odšel 4. IV. proti Mariboru. Posedel Pepca. Ljubljana Mal-gajeva 12-1.	9160-31
Kdo kaj ve
o pogrešancu Flander Francu nared. vod. 39. peš. puka. se naproša, da sporoči proti povrntivi stroškov na Flander, D. M. v Polju 167.
9140-31
Podnarednika
ki je prevzel konja od Franca Planinška Vrh Trebnjega, in ki je ob povratku na svoj dom na Grmadi pri Trebnjem povedal, kje se konj nahaja prosim, da proti vi soki nagradi sporoči svoj naslov Francu Planinš-ku. Vrhtreonje p. Trebnje.	99225-31
Prosim vsakogar
ki bi kaj vedel o redovu Janezu Japeljnu iz Drenovga griča, naj sporoči pismeno aii ustme-no na naslov Ana Ja-pelj, Drenov grič 51, p. Vrhnika. Služboval je v čačku aerodrom 10. — Stroške povrnem.
9251-31
Vojno škodo
kupujemo ln prodajamo Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12.
9246-31
Din 200 dobi
kdor pripelje zeleno kolo, tov. štev. 291876 evld. št. 12928 oddano 2. četi Dragomer pri Brezovici, 4. aprila, čeme, Vodnikova 133.	9267-31
Stare Borivoj
nareanik-djak 2. bateri je 81. protiavlon^kega diviziona iz Zagreba je bil v torek 15. aurila v Sarajevu: od tedaj ni o njem nobenih vesti.— Prosim vsakogar, ki mu je kaj znanega o njem, da sporoii proti povrnitvi stroškov geodetu Stare Eogdanu. Ljubljana Gajeva ul. 5. pritličje, soba 13.
9214-31
Moško kolo
Adler št 1141094, evid. št 194082-B. črno s svetlim, lisami, oddano 66 kolesarski četi konjičkog diviziona v Vižmarjih. s« išče Kdor kolo pripelje, dobi 500 din nagrade. — Ing Tomo Krrz. Ljubljana. Gosposvetska 1
9016-31
Opozarjam
da bom sodnljsko postopal proti vsakomur, ki bo razširjal neresnične vesti o zalogi moke lz vojaškega skladišča. — Pečar, Kodeljevo.
8965-31
Ford Eifel
2-2588 motor C-187346 javite proti nagradi na ogl. odd. Jutra.
8967-31
Športno kolo
rdeče, »Aiglon«, s prestavami. evid. št. 193487 tov. št. 405.310. oddano velociped. bataljonu v Dragomeru Prosim za informacije proti nagradi. Mravlje Milan. Ljubljana. Pleteršnikova 21.
9078-31
Iščem
motorno kolo
znamke »Triumph«, št. motorja 212943, evidenc, št. 2-2029, ki je bil oddan štabu puka na Vrhniki. Najditelj naj sporoči proti primerni nagradi Rijavec Ivan, Vrhnika, Gradišče 3.
9170-31
Fiat limuzino
štirlsedežno, temnomodro se dobi v občinski pisarni v Dobrunjah pri Ljubljani.
9193-31
Iščem motorno kolo
250 ccm znamke »Ztin-dapp«, evid. št. 5272 oddan v Stari Loki štabu I. plan. bataljona na cvetno nedeljo. Vozil ga je vojak redov Lapa j ne, doma lz Trboj pri Celju. Kdor kaj ve, naj sporoči proti dobri nagradi na Janko Primožič Ljubljana, Mahničeva 7. Kodeljevo.	9298-31
Najditelja 2000 din
prosi reven nameščenec vrnitve. Izgubljeni so bili s kolesom od Nebotičnika do Medvedove ceste. Nagrado si lahko ob drži. Pošten najditelj se prosi da denar vrne na ogl. odd. Jutra.
9255-31
Motorno kolo
Puch, 250 ccm, evld. St. 2-292-41, štev. motorja 84630 oddano velociped-ski četi Dragomer pri Brezovici. Ce je komu znano, kje se nahaja naj sporoči proti nagradi na naslov Mojmir Toman, Ljubljana Resljeva c. 30.
9304-31
Iščem konja
»Dori«, bosanca, visokega 135 cm. rjavega z belo liso na čelu. Na kopitu vžgano št. 61 (ne kakor preje št. 1939). Kdor javi. kje se konj nahaja ali ga pripel 1e. dobi nagrado. Rado Hribar. Gradišče 9. LJubljana.
8919-31
Iščem kobilo
črno št. 286, na glavi ima belo liso. zadnja leva noga v binclju bela. Kdor koli mi sporoči, kje se nahala dobi lrpo nagrado. Vsa sporočila na ogl. odd. Jutra pod »16« 8907-31
Konja
»llsac« žig 2369. srednje velikosti, na čelu belo liso. »šargo« žig 4162. velike. močne postave. — star cca 12 let. pogrešam Kdor kaj vp o njih na1 to proti dobri na-erad! lavi na naslov: Franio Zdravič. Dolga vas 17. p. Kočevje
8976-31
Kastelic Alojzij
Šofer, vpoklican 22. m. v Sabac. 65 vod avtoko-lone se še do danes ni vrnil. Zadnje sporočilo sem prejela 4. IV. 1941 iz šabca. Kdor bi kaj vedel o nJem, naj bla- j govoli sporočiti na na- | slov: Kastelic 2!ofiJa. Ob Ljubljanici 63. p. Moste Ljubljana proti povrnitvi stroškov.
8894-31
Išč^m kobilo
črno r'ave barve, lahka, srednje \'el!ka (velikost komata 28 eol) 6 let sta ra. griva in rep črna in dolga. Oddana 10. IV 41 pod št 329 (če je številka vžgana ni znano) 38 konj. divizionn v Vtž-marlih, ki je bil razpu-puščen v Koz'em pri Ral henburgu Nagrada 1000 din Javiti drogerila Gre-eorič Ljubljana. Prošer-nova 5.	8911-31
Konja temnega
prama iščem
žig št. 1. in navadni voz kmečki s komatom z isto številko. Konja ši-melna. žig št. 8, s komatom ter kobilo fukso z ostriženimi nogami, žigom št 7.. komat in kme čki voz z isto številko. Nagrado za vsakega konja dam 500 din od vsakega komata 100 din. voza 200 din. Bavdek Leopold. Št. Vid nad Cerknico, p. Begunje.
9239-31
Tisoč din nagrade
dam onemu, ki pove, kje se nahaja kobila prama »Luca«. stara 6 let, na nogi ima žig 304. Na gla vi ima belo zvezdo. Na zadnji nogi levi ima pod kolenom staro, trdo oteklino od udarca. Jugo-vic Vinko. Ljubljana, — Bernekarjeva ul. 42.
9063-31
Konj, temen prani
bolj mišje barve, visok j 175 cm, zadnja leva noga v biclju bela. na levi nogi žig 170-16. lastnik dobi naslov, kje se konj nahaja v ogl. odd Jutra.	8861-31
Konj Pubi
rdeče barve z belo liso na glavi, zadnji nogi zadaj nekoliko beli. dodeljen komori I. bataljonu plan puka. žie 14. mera 165-185-1925 Proti dobri nagradi sporočite Francu Webru. Škofia Loka. Kolodvor.	9113-31
500 din nagrade
dobi. kdor sporoči, kje le moj konj pram. z o-premo. žierom 196. majhno zvezdo na glavi. — ušesa malo povešena. oddan v Bitnjah Naslov Pavel Birtič. Stara Vrhnika 49.
9114-31
Kobila
žig št. 129 se išče. 8 let stara, svetlo kostanjeve barve. 165 cm visoka Na zadnji levi nogi pa malo belo liso. Kdor ml Jo vrns ali pa sporoči, kje se nahala dobi lepo na-nrado/Golob & Ko., tov kem. izdelkov. Lfubllana Vič.	9202-31
Konia
»fuksa« visokega, z veliko črnosivo liso na glavi, najbrže brez žiga. — iščem. Kdor v6 zanj. na1 sporoči proti nagrad! na naslov: Marija Kepic. Moste 33 p. Komenda.
8421-31
1000 din nagrade
plačam, če dobim nazaj 1 konja črnkastega fuksa, velikega z belo liso na glavi in smrčku ter zadnje noge spodai bele. dtfiio sprednje kopito beio, star 12 let žig 539 a i mogoče brez žiga. — špedicija Turk, Ljubljana.	9128-31
Iščem konja
9 let star, pram, 156-170, žig 72. mala lisa na čelu. oddan v Črnučah pri LJubljani. 4. IV. t. 1. Sporočilo proti nagradi prosi Pavel Jonke, Ver-dreng, pošta Mozelj p. Kočevje.
9141-31
Potujemo v Zagreb
Sprejemamo naročila trgovskega in privatnega značaja. Izvršimo vse posle in pota, ki so s tem v zvezi. Naročila se sprejemajo v nedeljo do 12. ure in v ponedeljek do 18. ure. SERVIS BIRO — Liubliana. Sv. Petra cesta 27/1 — Telefon 21-09.

Gg. LASTNIKI ! Prodajo Vaših:
HIŠ, POSESTEV, GOZDOV, INDUSTRIJ itd.
poverite REALITETNI PISARNI ADAMIČ Ljubljana, Gosposvetska cesta 7,
(vis-a-vis »Slamiča«)
ZAHVALA
Za izraze prisrčnega sočutja ob izgubi naše zlate, ljubljene mamice
Ane Taviarieve
za krasno cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti vsem najlepša hvala.
št. Jernej na Dol., 9. maja 1941.
ŽALUJOČI OSTALI
Zahvala
Za številne izraze sožalja došle nam povodom smrti naše nepozabne matere oz. stare matere in tete, gospe
MARGERETE ZUPANČIČ
PROF. VDOVE
izrekamo vsem tem potom najtoplejšo zahvalo.
LJUBLJANA, ZAGREB, meseca maja 1941.
ŽALUJOČI OSTALI.
7-	. ž?".
ZAHVALA
I
Za številne ustne in pismene izraze sočustvovanja ob smrti naše blage tašče, matere in babice, gospe
Marije Krek
vdove višjega uradnega svetnika
se vsem najtopleje zahvaljujemo. Naša iskrena zahvala velja posebno tudi častiti duhovščini in vsem, ki so spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti, zlasti dekanu juridične fakultete, g. univ. profesorju in akademiku dr. Leonidu Pitamicu ter p. n. gg. članom profesorskega zbora juridične fakultete, kakor tudi vsem onim, ki so okrasili krsto s cvetjem.
V LJUBLJANI, dne 9. maja 1941.
Prof. dr. GREGOR KREK z rodbino
Konja iščem
star 10 let. Sokol, 158-170, žig 63. dolga lisa na glavi, zadnji nogi beli, bil je ostrižen, oddan v črnučah pri Ljubljani, dne 4. IV t. 1. Prosim sporočite proti nagradi na Schemitsch Franc. Verdreng. pošta Mozelj pri Kočevju.
9142-31
Dva mala konjička
iščemo s črno liso na hrbtu. Slišita na ime Rižan in Luca Bila sta nam odoeljana pri umiku vojske proti Dolenjski. z zelenim vozičkom in novimi komati. Sporoči naj se proti nagradi na naslov: Srečko Kobi. Podpeč. p. Preserje.
9175-31
Iščem konja
fuksa, starega 4 leta. na glavi ima belo liso. zadnje noge posiljene, brez žiga. Proti nagradi na naslov Pavel Smerkolj, Vič 24.	9194-31
Najdeni konji
Kobila Toler prama, 4 leta stara, na čelu malo bela, na smrčku malo i bela, srednje težka. lepa. : črna kobila, zvezda, malo na glavi, zadnje noge malo bele. 6 let, srednje težka, lepa, 155 visoka. Zelen Toler šimel. visok 155. srednjetežek, 6 let star. Poizve se Franc RugelJ, Mestni trg 17, in., Ljubljana.
9189-31
Črn konj pram
5 let star, na čelu zvezdo. na nosu liso, prvi dve nogi in zadnja leva
'"; ' p d*'"- bi"'. ~ "i pp -o
Kdor bi kaj vedel, naj se oTlasi na naslov: Vida Ivan, LJubljana. Ko-* > AI-jtt Lvn-drova ul. (nova b^a).
9288-31
1000 din naerade
dam kdor mi javi. kje se nahala konj »šsrgo«. teman fuks žie 2518 na čelu lisa. 154-169 cm. 8 let mrzlokrven. kepast. eost kratek močan vrat. močne noge. mala kopico ^ij-olro	hoi'
belih predmetov, oddan v Dravljah I. bateriji. — r«on gteh. Viderr polje.	9252-31
Proti naerradi
črno kobilo. 6 let staro, na erlavi ima malo belo zvezdo. 160-180. žig na kopitu 307. oddana o roti avlorisk! četi 40 pešpol-ka Kalmus in Oeordec. Ljubljana.	9287-31
!NSE^IRAJ V „JUTRU"'
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
*upuie pr najvišjih cenah
ERNE — juvelir
Ljubljana. VVolfov»
>iMca	!
8-3*
295?

M—iiiii,. t?jawBar
le brije in slalfe trafa
IUG0Š
i
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN BREZOBVEZEN OBISK INŽENIRJA!
A. D.
ZAGREB. BošUovičeva 32-1
Telefon 67-51 ima serijske izdelke ket so elektromotorji, Dieselovi in plinski motorji, črpaln in razsvetljevalni agregati, kolesa za ozkotirne železnice, matični ključi, nakovala precizno orodje, posnemalniki itd
V STALNI ZALOG
				
	V' "r	V..* ' V i< <■ - - r&m.		mm
Pogrebni zavod Gajšek, Ljubljana
Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama in sestra, gospa
Frančiška Jere9 f@f* Paviia
Truplo drage pokojnice bo prepeljano dne 12. t. m. ob 2. uri (po blago-lovu) iz hiše žalosti, Streliška ul. št. 10, na pokopališče na Igu, kjer bo pogreb ob %4. uri.
LJUBLJANA, dne 10. maja 1941.
Žalujoči sinovi, hčerke, bratje in ostalo sorodstvo.
U

Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
t

Brez posebnega obvestila.

Po dolgi bolezni mi je dne 9. t. m. umrla moja draga
MILKA ZAVRŠAN roj.
soproga mag. ravnatelja v pok. in mestna učiteljica v pok.
Pogreb bo v nedeljo, dne 11. t. m. ob pol 6. uri popoldne z Zal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu
LJUBLJANA, dne 10. maja 1941.
Globoko žalujoči: JANEZ, soprog; ANTON, brat. DUŠAN z družino, nečak in ostalo sorodstvo.

Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra* Stanke Virant. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.