IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1956 KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEFONI: UREDNIŠTVO 475 in 190, UPRAVA 397 tek. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH, IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900, MESEČNA 75, posamezna st. 10 din uto XIII. - st. 92 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO ponedeljek, 8. AVGUSTA im Čas le že... Hitra industrializacija, razvoj Z°tyodarskih sil in seveda vzporedno s tem tudi skokovito izbolj-5anJe življenjskih razmer prebivalstva, je večkrat predmet pogovorov, vsebina napisov v časopisju ln tako dalje. Prav je to. Morda f«o premalo govorimo o tem, saj 1'to bistvo uspehov naših družbc-sprememb, najvidnejša posledica delovnih rok. Zato je razum-lllv°, da smo vsi ne samo veseli te&*, marveč smo na to tudi ponosni. Vendar pa nemara ob tem predalo govorimo o nekaterih negativnih posledicah in težavah, ki W prav ta razvoj prinaša. Če to nt velja za stanovanjske in komunalne probleme v naraščajočih Austrijskih središčih (za kar je v Zadnjih letih v resnici veliko storjenega), pa to drži za zaščito c'stoče, za zaščito naših prirodnih lepot. Gre za saje in dim iz dimnikov nalih tovarn, za odmetavale oziroma spuščanje v naše vo-de vsakovrstnih odpadkov in podobno. Za reševanje teh težav pa. se nismo dosti napravili. K° je pred kratkim podpredsed Zvezne skupščine tov. Franc Leskosek-Luka govoril na Jeseni-C,at .° nalogah tamkajšnjega kolektiva železarne, je prav to stvar 2e|° poudaril. »Čas je že,« je de-,al> »da enkrat vendar odpravite ta rdeči prah z Jesenic!« Plast l,eM Prahu, ki pokriva vso 0*°lico železarne, je v resnici ne 5*mo estetski, marveč tudi vse v.aznejši zdravstveni problem. Po-anbfio pa je tudi drugod. V Kra-se na primer zlasti gospodinje j* pritožujejo, da jim saje iz A\^nika tovarne Sava mažejo pe-TV° ob sušenju in podobno. O po-yi>njh pojavih bi lahko pisali iz njča, Škofje Loke in od dru-Se več bi bilo treba reči o !J"5J* vodah. Zeleno-bcla in čista ava Dolinka je velika privlačuj1 *a turiste in izreden prirođen °kras tamkajšnje prirode. Toda f*° lepa in bistra priteče samo [° industrializacije — do Jesenic, Srečanje na Šenturški gori Cesta, ki bo prihodnje leto že zgrajena, jih je povezala — Pohvalna pobuda prebivalcev Šenturške gore r Prebivalci Šenturške gore, ki so si lani kupili televizor in aktivno sodelujejo v družbenih organizacijah, so po dolgih desetletjih sklenili graditi cesto v dolino. Seveda jim pri tem zelo pomaga kranjska občina. Nova cesta v dolžini 5600 metrov bo hkrati tudi privlačna za turiste, saj bo peljala po pobočju gora, od koder 'bo zelo lep razgled na vso okolico Cerkelj, Kranja do Šmarne gore in Ljubljane. Te dni zavzemajo dela na gradnji ceste vse širši obseg. S spodnje strani: iz Grada pri Cerkljah navzgor prodirajo gradbeni delavci, z gornje strani navzdol pa domačini. Nenehno padajo drevesa, pokajo mine in pojo krampi. Kljub košnji in žetvi so domačini sestavili svojo prostovoljno delovno brigado, v kateri je te dni okrog 60 kme- „Ovčarski bal" na Jezerskem j Kranju je Sava že hu-°. Onesnažena, neprivlačna, ne-Jlletna za kopanje. V bližnji bo-čakala morda prav ta-^ usoda Knkro, Soro in drug 0cie, ki 5o danes še dokaj ohra le*e v njihovi prirodni lepoti. .Ni moč trditi, da nase oblasti £o tega problema uvidele. 2e več v-,,e *> veljavi zakon, ki pred r>yVavv razdobju desetih let na tnT°^° industrijo, komunalna fg druga podjetja naravnost pri-*'tl> da bodo uredila ustrezne či-p fn< naprave za odpadne vode. poskuse čistilnih naprav je i*j t: fc' 1° nc postavlja */ Qd skupnost samo zakon, mar-let> ^nen do naših prirodnih P0*- Zaščita človeka, perspekti- va Prizmi itd., }c moraa jjtl Pred otmi prav sedaj _. lCfaVl Predlogov za prihodnji pet-* gospodarski razvoj. Vseka-> C« je že . . . K. M. ,----- Jezersko, 7. avgusta Jezersko je včeraj in danes izvedlo svojo največjo letošnjo prireditev, in sicer »Ovčarski bal«. Ze sinoči je domače Turistično društvo pripravilo vasovanje ovčarjev in lovcev po starih običajih. Danes dopoldne pa so se vrnili iz planin ovčarji z ovcami v starodavnih nošah. V sprevodu so lepo prikazali striženje ovc, predenje, krtačenje in pletenje volne. Sprevoda so se udeležili tudi gozdni delavci in lovci. Na veseličnem prostoru je bilo takoj nato tekmovanje za najlepšo ovco, lovci so tekmovali v streljanju na golobe, gozdarji pa v obdelavi gozdnih dreves. Za vse tekmovalce je Turistično društvo pripravilo tudi praktične nagrade in diplome. Udeležba na letošnjem ovčarskem balu ni bila najboljša, to predvsem zaradi sobotnega dežja. K. V. Tudi v juliju izpolnili plan V ŽELEZARNI JESENICE Delovni kolektiv jeseniške Železarne, ki je v prvem polletju dosegel lepe proizvodne uspehe. Je tudi v juliju presegel pi od*to4ka, V plavžih M pridobili za 5 odstotkov več surovega železa itd. tov, njihove mladine in celo pionirjev iz Šenturške gore in tamkajšnjih naselij. Upajo, da ee bodo še to jesen srečali graditelji z ene in druge strani. Prihodnje leto pa bodo cesto popolnoma dogradili. Občina in Gozdarska poslovna zveza v Kranju sta dali 5 milijonov dinarjev za to, domačini pa so že doslej samo v lesu prispevali približno milijon dinarjev vrednosti, poleg tega pa hočejo čimveč prispevati tudi s prostovoljnimi deli. Med gradbenimi delavci in domačini pa je že sedaj, pred srečanjem v samem prekopu, prišlo do srečanj. Domačini so delavce povabili v vas v nedeljo, 31. julija, kjer so jih pogostili in jim pripravili zabavni večer. — Delavci so domačinom pripovedovali, kako živijo njihove družine v okolici Ogulina in Karlovca, domačini pa so pripovedovali o lovsitvu, o hudih zimah in o drugih gospodarskih stvareh na Šenturški gori. Srečanje je bilo prisrčno. Tako organizirajo za nedeljo, 14. avgusta, ponovno srečanje na Šenturški gori. Skupno z vaščani, ki bodo tudi to nedeljo (kot večkrat, naredijo) šli množično na prostovoljno delo na cesto, bodo to nedeljo v znak medsebojne pomoči in tovarištva delali brez- plačno tudi delavci gradbenega podjetja. Tako so obljubili. Zvečer, čeprav utrujeni, pa bodo ob njihovem televizijskem sprejemniku in harmoniki znova preživeli nekaj uric v skupni družbi. Tako prinaša že sama gradnja ceste na Sen turško goro povsem nove družbene elemente v tamkajšnji sicer osamljeni gorski kraj. K. M. Bogat spored prireditev Tržič, 7. avgusta — Z današnjim dnem so prebivalci trži-ške komune zaključili z enotedenskim praznovanjem obč. praznika. Medtem ko je bil v četrtek v okviru športnih prireditev za Tržičane največji dogodek zmaga domačih nogometašev nad zvezno enaj-storico ljubljanskega Odreda s 3:2, je bilo sinoči ob 20. uri svečano zborovanje, združeno s koncertom tržiške »Svobode«. Na koncertu so sodelo- vali pevski zbor, orkester in godba na pihala. Danes pa so bile na sporedu spet športne prireditve, in sicer dopoldne propagandno tekmovanje v streljanju in troboj v kegljanju med klubi iz Tržiča, Bleda in Radovljice, medtem ko je bila popoldne ob 17. uri razglasitev vseh tekmovanj in razdelitev pokalov. — Razen tega je bila danes tudi svečana otvoritev novega gasilskega doma v Podljubelju. Še teden dni nas loči, ko bodo v nedeljo, 14. avgusta, na ljubeljskih strminah spet zabrneli motorji. — Strokovnjaki menijo, da bo letos prav gotovo dosežen nov abso-lut rekord proge Pred zaključkom X. Gorenjskega sejma OblSRS M GO^fSKem SGJifiU Neuspeh? Kranj, 7. avgusta Spomnimo se nekaj lanskoletnih številk: skupni trg. uspeh je znašal lani 726 milijonov dinarjev, maloprodaja je zabeležila 160 milijonov din, za več kot 66 milijonov din pa je dosegla turistična borza. Torej, če gremo mimo splošnega trgovskega uspeha v primerjavi z lani, moramo na žalost ugotoviti precejšnje nazadovanje. Dejstvo je sicer, da je danes do opoldne na GS zabeležen obisk okoli 90 tisoč obiskovalcev, vendar pa moramo po drugi strani omeniti dejstvo, da jc bilo do vključno 5. avgusta dosežen v maloprodaji le promet v znesku 135 milijonov dinarjev (lani avtomobilov FIAT 600 ni bilo v prodaji) in da je podpisanih pogodb le v vrednosti 120 milijonov dinarjev. Skratka vse te številke že same po sebi vse povedo. Seveda #lije moramo pri vseh teh rezultatih upoštevati, da je GS še ni zaključen in da letos na GS ni več turistična borza, ki jc prav lani prinesla dokajšen izkupiček. V petek, 5. avgusta dopoldne, je obiskal Gorenjski sejem predsednik Izvršnega sveta LRS, Boris Kraigher. V spremstvu predsednika OLO, Vinka Hafnerja, sekretarja OK ZKS, Janka Rudolfa in predsednika upravnega odbora sejma, Dušana Horjaka, si je dalj časa z zanimanjem ogledoval oba dela sejma. V istem času sta obiskala sejem tudi Celso Ghini, sekretar revizijske komisije CK KP Ita- in Giusetppe Tannino, član federalnega komiteja KP Italije za Genovo, ki sta na počitnicah na Bledu. — Pred tem ju je na Okrajnem odboru SZDL sprejel član predsedstva OO SZDL, tov. Zaključne proslave Občinskega praznika Kranj Zbor na Mohorju Preddvor, V okviru 7. avgusta občinskega praznika Kranj je bil danes na Mohorju nad Baši jem pri Preddvoru zbor partizanskih kurirjev. Zbora se je udeležilo nad 50 preživelih borcev-kurirjev iz kurirskih sta- ■ V Zadnje t>e*tl Ne\v York, 7. avgusta V krogih Združenih narodov Pričakujejo, da bo v vladalo drevi na sestanku Varnostnega sveta, na katerem bodo rj*zprnvljali o Kongu, precej tapeto ozračje. V svojem zadnjom poročilu je generalni Okreta r Hammarskjold pripojil Varnostnemu svetu, naj KPrejme resolucijo, v kateri **> sporočil provincijski vladi, m le silo Združenih narodov ne bodo izogniti obsodbi Bel-■gijo, ker iše ni umaknila svojih čet iz Kontja, čeprav so to ■zahtevale resolucije Varnostnega sveta. V SPOMIN PREZIHOVEGA VORANCA V nedeljo, 11. avRirsla, bo v spomin na 10-letnieo smrti Pre-žihovega Voranea Koroško srečanje, ki g?, ob sodelovanju SIo-renftkfl prosvetne zveze priredita Sklad Pre/ihovega Voranea v Mariboru in Delavsko prosvetno društvo Svoboda iz Raven. V okviru tega srečanja bo na Pre-žihovem vrtu odkritje spominske plošče. U tem polaganje vencev na Prežihovem grobu v Kotljah, popoldne pa bo pred Domom že-lezarjev na Ravnah vokalni in instrumentalni koncert. Sprva deloma sončno s krajevnimi plohami, okoli 10. avgusta večje padavine ln hladno, zatem bistveno zboljšanje. nic G 19, G 16. G 14, G 25, G 21, G 1 :n G2, ki so bile razporejene ped Kamniškimi planinami, Karavankami in Julijskimi Alpami v času NOB. Glavni govor na zboru je imel bivši komisar III. Relejnega sektorja Gorenjske tovariš Jože Peklaj. Proslavi je med drugimi prisostvoval tudi predsednik Občinskega odbora Zveze borcev Kranj tovariš Matija Su-hadolnik, ki je navzoče tudi pozdravil, zatem bivši komandant Kokrške^a odreda Prezelj Janko, sekretar občinskega komiteja ZK Štefan Kadoič in drugi predstavniki občinskih in krajevnih organizacij ter veliko število prebivalstva tamkajšnje okolice. — V znak trajnega spomina na nekdanje kurirske poti so ob tej priliki odprli tudi preurejeno pot iz Bašlja na Kali.šče pod imenom »►Kurirska steza«, ki je znatno krajša od dosedanjih poti. — V Imenu Planinskega društva Kranj je stezo prevzel predsednik te organizacije tov. Franjo Klojč-nik. Po končanem zboru so udeleženci krenili po Kurirski stezi proti Kališču do Bašeljske grape, kjer je bila druga svečanost. Na mestu, kjer je bila bolnišnica Košuta in pozneje kurirska stanica G 19, je preživeli borec in kurir Stane Kokalj-Kristl odkril spominsko ploščo. je sodelo-iz Kranja Na obeh proslavah vala godba na pihala Bivši kurir Janko Volant-Grom pa je ploščo sam in malone brezplačno postavil na tem mestu. Kurirji bivše stanice G 19 so so zbrali že včeraj popoldne in obiskali mnoge partizanske družine v Bašlju in tamkajšnji okolici. Slavko Beznik. Gosta st?. si ogledala tudi tovarno »Iskra«, popoldne pa Kropo, muzej talcev v Begunjah in Jesenice. Navdušen spreiem „Kola" na Bledu Petkov nastop folklornega ansambla ljudskih plesov Srbije »Kola« iz Beograda je pomenil za blejsko občinstvo kakor tudi za goste izreden kulturen dogodek, ki je vzbudil splošno navdušenje med gledalci. Gostje iz Beograda so v napolnjeni dvorani Kazine v odlični koreografski izvedbi predstavili občinstvu vrsto plesov iz vseh krajev Jugoslavije. Gledalci na petkovi predstavi doslej še večidel niso videli narodnega plesa v tako odlični in izvirni izvedbi, zato so nekatere prizore sprejeli s tolikšnim navdušenjem in odobravanjem, kakor redko katero prireditev doslej. Prod kratkim sprejet sklep o maloobmejnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo bo kmalu zaživel. Vse kaže, da morda še ta mesec. Na sliki vidite zapornice na jugoslovamsko-avstrijski meji na Podkorenskem prelazu. Zapornice pa bodo kmalu postale še simbol, saj bo samo z Gorenjske lahko dobilo nad 35.000 prebivalcev stalna dovoljenja za prehed čez mejo le GORENJSKE 1 M A S t H KIAJIV PONEDELJEK, 8. AVGUSTA lW» Starejša naselitev na Kranjski ravnini Iz razprave »Starejša naselitev na Kranjski ravnini«, ki jo je za spominski zbornik »900 let Kranja« napisal Milko Kos, objavljamo danes kratek odlomek: Ze v starejši dobi svojega naseljevanja so naši predniki svoja naselja radi imenovali po zunanjih oblikah in položaju zemljišča, na katerem so naselja nastala, pa po lastnostih, kakršne je imelo zemljišče, zlasti glede na vodne razmere, plodnost in neplodnost, pa glede na obliko in položaj naselja. Takih krajevnih imen, ki so s tem v zvezi, tudi na Kranjski ravnini ne manjka. ljala navzgor. Za ta klanec se pozneje prevzeli srednjeveško nemško označbo za klanec: ga-steige, odtod sedanji Gaštej. Savski most pod Kranjem, s katerega je ta »gaštej« vodil, se omenja prvič leta 1291. £\ NAŠ RAZGOVOR V Lescah bo zraslo tabirniško mesto Težko je z nekaj besedami opisati plemenite cilje in naloge, ki jih ima pred seboj taborniška organizacija in velikansko vlogo, ki jo opravlja pri vzgoji svojih mladih članov. Od 14. do 21. avgusta bo v Lescah jubilejni 5. republiški zlet tabornikov. Naprosili smo tovariša FRANJA KLOJCNIKA, ki je namestnik starešine Zveze tabornikov Slovenije in starešina Okrajnega starešinstva Kranj, da nam je povedal več o tem detu. V. Naše bralce bo verjetno zanimalo, zakaj je ta zlet jubilejni? Poleg tega, da letos vsi praznujemo 15-letnico osvoboditve, imamo taborniki ta zlet tudi v počastitev 10-let-nice formiranja prvih taborniških enot v novi Jugoslaviji. Koliko tabornikov bo sodelovalo? Predvidevamo, da bo prišlo na zlet 2000 tabornikov iz vse Slovenije in to od Medvedkov in Čebelic do starejših tabornikov. V istem času bo tudi zborovanje starešin iz vse države. Število dva tisoč je zelo veliko, saj bo treba postaviti več sto šotorov. Imate kakšne posebne načrte za ureditev taboriščnega prostora? Ves prostor s šotori bo razdeljen na naselja, kjer bodo taborili taborniki iz posameznih okrajev. Naselja pa bodo razdeljena na tabore. Katere prir'edilve so predvidene za čas izleta? Predvsem bo tu tekmovanje v taborniškem mnogoboju, to je v postavljanju šotorov, signalizaciji, v orientacijskem krosu, Medvedki in Čebelice bodo tekmovali v postavljanju šotorov, kurjenju ognja in prehodu čez bnv. Vsak večer bodo prireditve ob tabor" nem ognju. V sredo, 17. avgusta, bo pohod vseh tabornikov v Begunje, kjer jim bo govoril tov. Prežel j, ki je vodil osvobajanje Begunj. Na zakl j učnem taborniškem večeru 20. avgusta bo velika kulturna prireditev, kjer bo med drugimi nastopil pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja in mladi folkloristi iz Predoselj. Tiskovna konferenca ob X. jubilejnem Gorenjskem sejmu Dež pokvaril prireditev Kakor smo že poročali, so pre- jo izročil KO v varstvo. Po od-bivalci bivše občine Predoslje v kritju je sledil še kulturni pro-minulem tednu praznovali svoj gram, polaganje vencev, 3 patro- V okviru Kompasovega dne na X. jubilejnem Gorenjskem sejmu sta Turistično in avtobusno podjetje »Kompas« Ljubljana in nega letnega dopusta, sta Kompas in SAP-turist z razmeroma nizko ceno uspela stimulirati prebivalstvo za obisk rekreacij- Ne neposredno ob bregu večje reke, marveč na visokem bregu nad njo so, ne samo pri nas, marveč marsikje v Evropi, kraji prastarega naseljevanja. — Na Kranjski ravnini je to zlasti v Petek, dne 5. avgusta, v Klubu rejali tudi stalne nedeljske iz- gospodarstvenikov v Kranju ti Avtobusno in turistično podjetje skega središča na Krvavcu, ra-»Sap-turist« Ljubljana priredila zen tega pa sta obe podjetji pri- očitno ob visokih bregovih nad reko Kokro. Vas, ki leži na visokem bregu nad Kokro, je Breg blizu Preddvora. Na visok položaj nad obrežje te reke postavljena vas ima ime Visoko. Breg, Visoko, pa še druge v?.si niže doli v pasu reke Kokre v smeri proti Kranju imajo zemljiško razdelitev na nepravilne delce (Suha, Predoslje, Rupa, Gorenje, Primskovo in druge), kar bi govorilo za starejšo naselitev v teh krajih. Marsikje je pravilno oblikovan teren vabil že zgodaj k varni naselitvi. Ljudje, ki so se nastanili ob nizki vzpetini ali na njej, imenovani gorica, so Goričani (Goričanc), odtod Gorice severno od Kranja, nedaleč od starega gradišča. Kjer je šla pot bolj aH manj navkreber, je vas dobila po njej ime (Klanec pri Kranju in Klanec pri Komendi). Po strmem klancu je pred Kranjem, na desnem bregu Save, pot pe- v skovno konferenco, kjer so predstavniki teh dveh podjetij seznanili novinarje z njihovo dejavnostjo, uspehi in težavami na področju inozemskega in predvsem domačega izletniškega in rekreacijskega turizma. O tem sta poročala generalni direktor Kompasa Cene Iskra in direktor »Sap- turista« Ivan Škodlar. / V obeh omenjenih podjetjih predstavlja domači turizem tako po obsegu kot tudi po številu zaposlenih uslužbencev na tem sektorju eno glavnih dejavnosti. Zlasti je dobro razvit in razširjen izletniški turizem, kamor moramo šteti izlete za delovne kolektive, izlete za šolsko mladino, izlete na razne prireditve in izlete za rekreacijo. Zlasti o teh zadnjih je bilo na tiskovni konferenci precej govora. V cilju, da lete v Opatijo in druga letovišča na Kvarnerski obali in ob slovenski obali Istre. Za te izlete je zanimanje zelo veliko. Samo v letu 1959 se je z žičnico prepeljalo na Krvavec 117.620 oseb, ne- krajevni praznik. V soboto popoldne so bila na športnem igrišču v Britofu športna tekmovanja, prav takrat pa je imel KO tudi svojo slavnostno sejo, na ka-cero so povabili tudi predstavnike političnih in družbenih organizacij ter podjetij. Po slavnostni seji se je pred gasilskim domom zbralo več sto domačinov m okoličanov, predstavnikov družbenega in političnega življenja tega kraja in občine, številni norci in drugi, ki so prisostvovali svečanemu odkritju spomin deljskih kopalnih izletov pa se ske plošče 7 padlim borcem NOB je udeležilo 1735 ljudi. Vendar iz tega kraja. Tu je svečanost pa se s tem še niso zadovoljili, otvoril predsednik KO Jože Ceg- ker vejo, da za rekreacijski turizem še vedno ni v zadostni meri poskrbljeno, zato razmišljajo, kako bi delovnim ljudem v prostih dneh nudili čim boljši in tudi čim cenejši oddih. nar, spregovoril pa je tudi predsednik OO ZB Britof Nace Polajnar. Predsednik občinskega odbora ZB Kranj Matija Suha-dolnik je za tem odkril spominsko ploščo na Gasilskem domu in le, v katerih so bili člani ZB in po en pripadnik JLA, pa so odnesle k spominskim ploščam in spomeniku padlih partizanov vence. S svojim programom je program proslave dopolnjevala tudi godba na pihala DPD Svobode iz Kranja. Zvečer je bilo kljub dežju na športnem igrišču veselo partizansko rajanje, ki se je zavleklo pozno v noč. -an TUDI V PREDDVORU BODO IMELI ZDRAVSTVENO AMBULANTO Po številnih razpravah na zborih volivcev so pristojni organi na željo prebivalstva sklenili, da se v Preddvoru zgradi zdravstvena ambulanta, bo nudila zdravniško pomoč in oskrbo tudi prebivalcem širše okolice, vštevši Ko- OTROCI PADLIH BORCEV PO JUGOSLAVIJI Kranj, 7. avgusta Jutri zjutraj se bo odpeljalo** enotedensko potovanje po Juf»^ slaviji 30 mladih ljudi iz kranjskega okraja — otrok padlih b0"* cev NOB. Z avtobusom, laf kranjskega Avto-prometa, ki J' oskrbel prevoz po zelo zniža*10 cenah, bodo prepotovali JaJ*e' Sarajevo, dolino Sutjeske, sko samo, nadalje se bodo odPe' ljali proti Dubrovniku, se zauS**' vili še v Splitu, nato pa pre™ Zadra odšli domov. Potovanje ga organizira Okra ini odbor Kranj, nameravajo ponoviti vSf' ko leto za vse tiste otroke padl'B borcev, ki bodo zaključili s lanjem. Kljub dobrim pripravam na letošnjo turistično sezono Turistično društvo v Preddvoru ne more omogoči doseči tistega cilja in uspehov, sob, svoji hiše prodali, na primer se prebivalstvu mest krajši oddih oziroma prilika za kakor so si jih želeli. Lani Je bilo reakcijo tudi v času izven red- v Preddvoru 34 tujskih sob z 62 LJUDJE IN DOGODKI Se vedno so razgovori de Gaul-Ie-Adenauer, ki so se prejšnjo soboto in nedeljo odvijali za zaprtimi vrati v rezidenci francoskega predsednika v Rambouil-letu, zaviti v skrivnost, ki je ni gali zbrati potrebna finančna sredstva, so po vseh vaseh napravili nabiralno akcijo za les. — 0^7.;v je bil pri kmetovalcih tolikšen, da so skurcno zbrali lesa posteljami, letos pa jih imajo le v vrednosti za preko 2 milijona 19 s 33 posteljami, ker so trije dinarjev. privatniki, ki so imeli največ 7a fo ambula!nt(> so kupili pri. vatno hišo, ki stoji na lepem Iskri, Mladinskemu domu m ob- v• . ^___„ c, , ,r„„™Q kraju na zahodnem delu vasi, ob čini Koper. Slabo vreme pa je tudi krivo, da niti te sobe, koli- cesti Preddvor-Bašelj in je za kor jih imajo, niso zasedene, saj zdravstvene namene zelo prije bilo v letošnjem letu v Pred- merna. Napraviti bo treba le nekaj adaptacijskih del in prizidek za čakalnico. Z deli so pričeli minuli četrtek in računajo, da bodo še letos končana. NAŠLI SO REŠITEV , Skofja Loka - Na zadnji or*j0 Skofji Loki so sklenili, da bo" 8 prostorov nekdanjega kaPuC* skega samostana porabili za W trebe Dijaškega doma v Sk. lo^-Kot smo že pisali, je del ^e j0 pred dvema mesecema zgorel i kro in Jezersko, Olševek, Mož- bodo v septembru nujno potreb^ janco itd. Da bi prebivalci poma- vaii prostore za nove gojence. * prostore Sedanjo stavbo popravljajo upajo, da jo bodo do konca seP* tembra obnovili. V STRUŽEVEM ŠE DELAJ"0 Ji so Za letošnji občinski prazni prebivalci v Stružcvem pri #r?' nju z velikim veseljem pr°sIaVli dotok pitne votle. Tam i<* } gospodarstev oziroma hišnih vilk. Toda pitno vodo so dosM zajemali le iz vodnjakov in CI' stern ali celo iz Save. Po skl^P" zbora volivcev so se letošnjo P*" le brez uspeha. Gre za manifestacijo med dvema nasprotujočima si gospodarskima organizacijama, skupnim evropskim tržiščem in svobodnim trgovinskim pasom »sedmorice* moglo razvozlati niti poluradno Prvega vodi Francija ob močni poročilo v Bonnu. Medlem ko nekateri sodijo, da sta oba predsednika kovala nekakšno »tiho zaroto« proli Angliji in krepila os »Pariz-Bonn«, so drugi mnenja, da sta se omejila na znani predlog francoskega predsednika o nekakšnih posvetovanjih politične narave, ki naj bi jih v prihodnje opravljali predsedni- zgladi svoja notranja trenja in najde primeren način za »modus vivendi«. Ob prvem obisku premiera Hruščeva v Parizu so radi očitali sovjetski vladi, da namerno želi s svojimi izjavami o de Gaullu in Franciji spodko- dvoru le okoli 100 gostov z nočitvami. Društvo je letos uredilo pri jezeru Črnava camping, na katerem pa žal taborijo le manjše skupine. Trenutno je tu skupina tabornikov iz Pule. -a.n u reje mlad začeli pripravljati z» ditev vodovoda. Seveda jh". pomagala občina. Kopanje Ja. kov pa so opravili sami podpori Zahodne Nemčije, dru- patj temelje francoskega prija gega pa — kot protiutež — Anglija. V VVashingtonu si žele. da bi ta nasprotja odstranili, žele torej nekako posredovati, vendar kažejo več simpatij za »sedmorico^. Te dni napovedujejo sestanek »sedmorice«, predstavnikov »Šestih« in Velike Britanije, ki naj ki vlad šestih dežel Skupnega bi odprl Angliji pot /a vključi evropskega trga. In vendar imajo tc domneve le eno skupno izhodišče: gre za prizadevanje Pariza* da bi si zagotovil prevladujoč vpliv med zahodnoevropskimi zavezniki in ker je ta položaj do nedavna zavzemala Anglija, so posvetovanja te vrste naperjena v večji tev v Evroatom in Zahodnoevropsko skupnost za premog in jeklo, v organizaciji, ki sta bili doslej rezervirani samo za člane »male Evrope«. Nekateri se nadejajo, da bodo s tem odprli majhna VTRia britanski vladi, da se pozneje priključi tudi trgovinskemu pasu. Drugi spet skep- •li manjši meri proti britanskim lično pripominjajo, da gre le za interesom. Odkrivajo stara naspilotja, ki so jih skušali predvsem po želji Američanov odpraviti znotraj atlantske družine, vendar- poskus. ki kaj slabo kaže. In vendar ima Zahod prav sedaj, v času »evropskega premirja« po neuspeli afriški konferenci, najlepšo priložnost, da teljstva z zahodnimi velesilami. Sedaj, ko v Moskvi enačijo politiko Pariza do nerešenih mednarodnih vprašanj s politiko VVa-shingtona. bodo morali najti druge razloge, in sicer predvsem tam, kjer so se v resnici nakopičili. Gre za »i'azčiščevanje pojmov« znotraj samih zaveznikov. Kaže, da jc Adenauer s skepso sprejel nekatere predloge, ki bi utegnili še bolj razburiti mirne Angleže, ker se zaveda, da potrebuje angleško pomoč v svoji politiki »trdne roke« do Berlina. Tudi ne kaže preveč drezati v »tradicionalno angleško-ameriško prijateljstvo«, kadar za to ni primeren čas. To velja posebno za politična posvetovanja »šestih", na katerih ne bi bilo niti Anglije niti /.HA. Tak ».separatizem« v odnosu do dveh vodilnih velesil bi le segel malte predaleč ... »Kolo« v Kranju Bralce smo že obvestili, da je kor pa ni opravičljivo, da so iz v Kranju gostoval ansambel Ko- vajanja motili z glasnim govor lo. Danes še malo več o tem. Kolo je bilo ustanovljeno leta če so gostje o kranjskom občin 1948 in je ob neumornem delu stvu (čeprav samo o manjšem in ob dobrem vodstvu tovarišice delu) odnesli slabo mnenje. Olge Skovran vseskozi doživ- Na koncu še nekaj. Reklama za ljalo neverjetno strm vzpon. Za predstavo KOLA je bila veliko seboj imajo že 13C0 predstav v premajhna ali pa vsaj prepozna, domovini in v Avstriji, Švici, Nemčiji, Nizozemski, Belgiji, Angliji, Franciji, Poljski, ZSSR, GrUČdji, Turčiji, Kitajski, Japonski, Burmi, Indoneziji, Avstraliji, Tunisu, Veliki Britaniji, M.i-roku, Egiptu in ZDA. Za te nastope so plesalci prejeli številna pri/.nanja in pohvale, pred leti celo I. nagrado na mednarodnem folklornem festivalu v Veliki Britaniji. Vsak dela sposoben je moral izkopajj 18 m jarka. V 20 dneh je. bl glavni izkop končan. Nekateri izkopali tudi več in so jih vaš*"3' ni, ko so odprli vodovod, slovesno pohvalili. Zlasti je delala V** ccj mladinska organizacija. Toda ob nedavni slovesnosti 9 odprli samo glavni vodovod, 1° so ga podaljšali iz celotnega v0' jen jem. Lahko nam je le hudo, dovodnega omrežja Kranja. T«u£ kajsn.ji prebivalci sedaj Še i xC.'0 jo vnemo kopljejo in urejuj**? stranske odcepe do posame/11' h is. Celotno vas je zajelo navd«^ tanje in prepričanje, da složnostjo lahko marsikaj nare« ' Predvideni razvoj crstnefio proirfa v lapsSavili Znano je že, da v zadnjih nekaj letih motorizacija v naši deželi naglo napreduje. Napredek je viden tako v večanju ribal Kolo se z vso pra- števila vozil po naših cestah, kot v naraščanju domače proizvodnje. Konec prejšnjega meseca je prišlo do temeljite reorganizacije britanske vlade. Reorganizacijo so izzvala resna nesoglasja v torijevskem taboru, saj je že pred spremembo vlade odstopil minister za zdravstvo. V novi vladi je prevzel zunanje ministrstvo lord Home, član Zgornjc-a doma kar je izzvalo v javnosti mnoge komentarje in resne prigovore. V preteklosti jc vodilo britansko zunanje ministrstvo le nekaj članov Zgornjega doma, zadnji med njimi je bil lord Ilalifav k, . pa Angleži nimajo v najlepšem spominu. Zunanji minister, ki je član Zgornjega doma naum- 06 odgovarja za svoje delo Spodnjemu domu, marveč se zunanjepolitičnih debat v tem domu ude leluja njegov namestnik. don KOPICI PRIPOMB NA NOVO VLADO. JE DODAL SVOJO TUDI KARIKATURIST 10\-A^Prfl, DAIijY EXI'RESSA V ZGORAJ OBJAVLJENI KARIKATURI PREDLAGA naj- ?^nSSogS2T rRI SESTAVINOVE VLAI)|:'v ***** ne"»»oKSae vico imenuje jugoslovanski, saj je v svoj program uvrstil folklorne plese vseh jugoslovanskih narodov in celo nekaterih manjšin. Tako so gledalci v dvajsetih nepozabnih točkah programa gledali lepa makedonska kola, čudovito starobosansko nemo kolo, plese iz Kosme ta — šiptarske in srbske, poskočne slovaške plese iz Vojvodino, dostojanstveno crnogorske in nagajive dalmatinsko bar slavonske plese — pa vseh tako ni mogoče našteti. Plesalci so občinstvo zelo navdušili tudi z lepo izvajanimi gorenjskimi ljudskimi plesi, ki sta jim manjkala edtnola forciujaun trdota in okornost. Plesu in pesmi enakovreden u/iK'k je predstavljal pogled na čudovito lepe in bogate ljudske nuše iz raznih 'jugoslovanskih prodolov. Na žalost moramo ob koncu ugotoviti še to, da del našega občinstva še vedno ni dozorel za dojemanje tokih umetniških Motorizacija pa še nadalje narašča iz dneva v dan. Prav gotovo so zanimivi podatki, ki kažejo predvideni razvoj voznega parka pri nas do leta 1981. Omenjeni podatki temelje namreč na stanju i/, lata 1959, je dodana nova domača Pr0'r vodnja z letnim odpisom, in pri motornih kolesih l4;1' 1 potniških avtomobilih 12,5 % ' veeh drugih vozilih 10% ' tem so do leta 1965 upošt«--**^ še motorna vozifa iz uv(> •' medtem ko pc' tem,lotu ,„vdV' doni uvoz ni več omembo den. Tako so predvidene iz vi'e' domače proizvodnje do leta naslednj količine raznih M°io . nih vozil: potniški avtomobili motorna kolesa kamioni avtobusi traktorji in kmetijski stroji prikolice SKUPAJ [959 4.900 24.000 4.321 554 4.903 43.701 1961 13.000 41.900 8.400 840 l L 500 6.890 1965 32.000 71.200 i i 280 1.340 33.000 11.580 1971 70.000 160.000 39.351» 2.660 33.000 80.630 82.23G 163.360 335.640 Kot kažejo podatki v tabeli, je predvideni razvoj za motorna vozila v naslednjih letih precejšen. 2e do leta 1961 naj bi M proizvodnja vseh domačih vozil podvojila glede na leto 1959 oziroma do leta 1965 povečala skoraj za 400 %. Kaže pa, da se bo 19# ] 50.00° •>()0.00rt 86.06« -1 500 33.00J 123.80? tisoč vseh motornih vozil, naj o pa, da bo to število že Pu' hodnje leto naraslo nad 200.00" motornih vozil. Za naslednja lct jo predviden tudi precejšen P0" rast motornih koles, prav t**~ tudi kamionov in avtobusov 7^ prevoz potnikov. Po progi*1"1 voZ' proizvodnja potniških avtomobilov že prihodnje leto povečala razvoja številčnega stanja za 160% v primerjavi z lan.skim nega parka pri nas je predvif do/.ivi-tij. Opmsitih bi jim lahko letom ■ . j j .„im tuđ' (V hi c.,,,,. ,1.1. <. i- •, ' vt>llk napredak mad đfugJrn ' čc bi M samo dolgočasili, mka- Lani je bilo v Jugoslaviji 140 za vse vrste kmetijskih stroje** GORENJSKE PONEDELJEK, 8. AVGUSTA 1960 MLADA RAST Kako sem počitnice na morju KRIŽANKA »ZASTAVA« v Naš tabor jo bil v lepem gozdiču pri Fazani, tik ob morju. — Razen šotorov, v katerih je stanovalo 90 otrok iz občine Zelez-niki, je bila v taboru še kuhinja, skladišče in sanitarije. Pripravljene so bile tudi mize in klopi 23 obedovanje. Prvi iz naše občine smo prišli na letovanje dne julija, v Železnike pa smo se Igračka z izleta Kdo od vas ne hodi v gozdove na sprehode? V Sloveniji ga ni kraJa, ki ne bi imel v bližini vsaj m*jhnega gozdička, če že ne pro- raaih gozdov. No, ko se boste v ^hodnje spet podali po gozdnih , en. naberite storže in jih to-Va • De uporabite *e za obmeta-v. nJe in brcanje. Poglejte na na-slikah, kaj vse lahko nare-e iz njih! — Potreben vam je vrnili v nedeljo, dne 17. julija. Življenje v taboru je bilo lepo, čeprav nam je dalj časa nagajalo vreme. Da smo se po dobrem spanju razgibali, smo imeli vsako jutro telovadbo, jaz sem se ponavadi šele med telovadbo docela zbudila. Zvečer in zjutraj smo imeli zbor, na katerem smo naredili načrt dela. Pri jutranjem zboru smo zapeli pionirsko himno. Ko smo se umili, je bil zajtrk. Stregli so nam dežurni pionirji. Kadar je bilo lepo vreme, smo se ves dan kopali. V tem času smo zgradili majhen pomol in desko za skakanje v vodo. Očistili smo tudi del obale in odstranili kamenje, da so se lahko mlajši učili plavati. Starejši pionirji smo se večkrat trudili, da bi potunkali v vodo našega vzgojitelja, vendar se je tako krčevito branil, da se nam to ni posrečilo. Mnogokrat so mimo nas pripeljale tudi ladje, fantje-pionirji so jih strokov-njaško opazovali in ocenjevali njihovo vrednost. Večkrat so se tudi sprli, ker so nekateri trdili, da je potniška, drugi spet, da ie ribiška itd. Moram reči, da so se bolj spoznali na letala, ki so pogosto preletavala naše taborišče, kakor pa na ladje. Zvečer smo opazovali svetilnike. Tov. vzgojitelj Zaje nam je rad povedal kaj zanimivega o njih. Mi smo ga napeto poslušali in se marsikaj naučili. Kadar se nismo kopali, sta svoje športne sposobnosti v odbojki pokazali naša reprezentanca in reprezentanca vodičev. Seveda smo navijali samo za naše, čeprav so bili precej slabši od vodičev. Damjana Globočnik, učenka 7. razreda Vodoravno: 2. tovarna v Železnikih; 5. letni čas; 7. deček iz pravljice »Čudežna svetilka«; 8. poškodba telesa. Navpično: 1. obrtnik; 3. kilogram; 4. arabsko ime; 6. moško ime. Izlet v Koper V Koper smo se peljali z velikim motornim čolnom »Lubnik«. Ko smo hodili po koprskih ulicah, smo srečali znanega slovenskega pisatelja Franceta Bevka. Povabili smo ga na o-bisk v naš tabor. V muzeju smo videli izkopanine, stare skoraj 2000 let. — Ogledovali smo si tudi koprsko in benečansko zastavo. Koprska zastava je imela modro polje s soncem na sredi, benečanska pa je imela rdečo polje z levom na sredi, ki je v tacah držal knjigo. Ce je bila knjiga odprta, je pomenilo', da žive Benečani v miru, če je bila zaprta pa je bil to znak vojne. — V Kopru smo si ogledali še kip Petra Pavla Ver-gerija in novo pristanišče. Ko smo se vrnili v pristanišče, nas je že čakal naš »Lubnik«. To ime je dobil po hribu nad Škofjo Loko. Čeprav je bila ladjica natrpana z ljudmi, smo se vendar srečno pripeljali do Valdoltre. Nada Jeretina Uspavani sestrici Dve majhni deklici iz Cleve-landa v državi Ohio sta zboleli za skrivnostno boleznijo. Medtem ko je ena — Bernardette Frantantonio — že preteklo jesen nenadoma trdno zaspala in se ni več prebudila, ji je zdaj sledila še petletna sestrica Venita. Deklici ležita vsaka v svoji sobi. Zdravniki niso doslej ugoto- vili niti tega, če gre pri obeh deklicah za isto bolezen. Zakonca Frantantonio imata še dva sina, ki sta pa povsem zdrava. Venita je sprva pričela tožiti, da se ji v glavi vrti. Ko je naslednji dan obiskala v bolnišnici svojo spečo sestro, se je še komaj držala na nogah. Dve uri kasneje je deklica padla v globoko spanje. * Wi' Pr'niernc oblike, malo po-w«nja, pa morda manjši n°žičoir • ." — "" ---------- §e p lr» igračka bo kmalu tu. rnil;». 6e boste m« šli stor-'^avadnlh oblik, in tako lah-Ut»claij najrazličnejše živali. ^••■•■■Qf-.-. Bhtcer - sirelec Protesti velikanov Klub visokih ljudi je imel pred nedavnim v Hanovru svojevrsten kongres. Cilj tega srečanja ni bil ta, da bi si ti velikani iz Nemčije in z sosednjih držav ustvarili reklamo, ampak da s skupnimi močmi poiščejo zdravilo proti težavam, s katerimi se srečujejo vsak dan. Predsednik kongresa Werner Schneider, visok 196 cm je določil, da temu zboru lahSo prisostvujejo le moški, ki so višji od 190 cm in ženske večje od 180 centimetrov. Potem je predlagal, da vsi veliki ljudje skupno stopijo v akcijo in predlagajo zakonske spremembe. Veliki so mnenja, da se jim godi krivica, ker jih pri plačah enačijo z normalnimi ljudmi. Zahtevali so večje plače, ker so njihovi izdatki za obleko in hrano precej večji od ljudi povprečne rasti. Velikan dr. Kniping je znanstveno dokazal, da organizem velikanov izgoreva pri moških petnajst odstotkov, pri ženskah pa deset odstotkov več kalorij kot pri normalnih ljudeh. Velikanom je potrebno precej več hormonov in viatminov, posebno velike izdatke pa povzroča obleka in nakup čevljev. Najboljša nemška košarkarka Uršula Kun, ki je visoka 192 cm, je izjavila, da v trgovini še ni našla sebi primernih čevljev, vojak Manfred Stahl pa je zahteval, da visoke ljudi oprostijo vojaških obveznosti, ker je za njih to pravo mučenje. Največjo pozornost je na kongresu zbudila družina velikanov: oče je visok 225 cm, dva sinova Stroj, ki stiska 1000 besed v minuti V Veliki Britaniji so izdelali stavni stroj za hitro serijsko vlivanje in sicer 1000 besed v minuti ter je približno desetkrat hitrejši od današnjega najboljšega teleprinterja. Stroj bodo prvič razstavili v Londonu, 3. oktobra, v sejemski zgradbi Olimpija. Izdelali so ga Creed and Company. Tvrdka bo razstavila tudi najhitrejši stroj za vrtanje papirnatega traku. Ta lahko zabeleži na papir do 3000 besed v minuti in je desetkrat hitrejši od vrtalnih strojev za trakove teleprinterjev. Posebna novost bo v kratkem tudi pisalni stroj, ki ne bo ob nobenih znakih premikanja lahko izdelal šest kopij v minuti, in sicer s preprostim fotografskim procesom. Stroj lahko upravljamo z gumbom in kazalec na skali nam predhodno pokaže, koliko kopij dopisa želimo imeti. Stroj lahko kopira risbe, odtise, nadalje rokopise pisane tudi z rdečo ali rumeno barvo, razen tega kopira lahko še strani iz knjig in brošur, itd. Nenavadna kraja Jim Solsberi, znani žepar iz Alentowna (ZDA) se je pogajal, da ga za primerno kavcijo spustijo do sodne razprave na svobodo. Ko se je pogovarjal o pogojih, je šefu policije in sodniku neopazno potegnil iz žepa listnice in z njihovim denarjem plačal 100 dolarjev kavcije. 214 in 210 cm, hčerka pa 204 cm. rastjo služi kruh in je v dvajse- Največji človek na kongresu je tih letih toliko zaslužil, da bi bil Walter Staub, visok 238 cm, lahko do smrti lepo živel od evo- edini človek, ki si s svojo visoko jih prihrankov. Lo fenz Mack Štiri tisoč dni Sta * 'IMlino štiri tisoč dni že živim v tem nadložnem gnezdu «n(>ralKPln in »e vleče tat Spm in ne vleče me v širni svet. Toda, če pomislim, da bi tu živeti se toliko časa, bi se najraje zadavil. Al ^J« ženi je bilo tu všeč, bila je zadovoljna in ni želela ^ck(>i l' ''^'""a jc težko reči,« je rekel Korond, »naenkrat se U ." /;di<>V, pa poveže .svoje svežnje in odide.« Se oZp!Stani zaprl hladilnik: storil je to mehanično, ne da bi »It n;ln'- "Raj naj to punu-ni?« je vprašal togo. tait(> * S(I" vam le. da ml vsa ta igoftba ne gre iz (lava in ^Ptisfe1 S€ domislil, da vas je vaša žena morda že jutri hotela \Xl in se je ob tej priložnosti zgodila nesreča.« «notn,:,stani ! je rahlo prebledcl. Njegove oči so bile velike in ™ ja ob pamet, kako le pridete na tako idejo!?« se je B>M« °r,'*I!t' opazoval umazane ploščice na tleh. »Ki Dr^av-i* " 'li"a niisel. Idila kakšen v/.rok ste potemtakei hI? Iaisl,ii,n /il družinski praznik?« *s il,ski l)ra/"ik'> mislite?« »Samo to bi bil lahko vzrok, da ste se je znebili.« Bristauijcv obraz se je zdrznil in spačil. Hotel je nekaj reči, se za-smejati, njegove roke so se krčile, toda le za hip. In tako ste tudi storili, ali ne?« je vprašal Korond in si spet pokril čepico. »Vi ste blazni!« je vzkipel Bri.stani, »jaz bi rad ... ha ha ha!« »Tako je, vi ste to naredili,« je resno rekel Korond in vzel pivsko steklenico iz hladilnika. Bila je zadnja. Zazdela se mu je težka kot kamen. Svojo ženo ste udarili s pivsko steklenico in jo nato vi'fli po stopnicah. Drži?« Bristani je stal in se ni ganil, izzivalno je gledal Koronda. »To mi boste pač morali najprej dokazati, to vam bo pa precej težko.« »Prav nič. Včeraj zjutraj sta stali na mizi dve prazni pivski .steklenici in dve izpraznjeni vinski steklenici. Eno steklenico sem potem jaz izpil in tu jc četrta. Le ena manjka, kje je torej peta?« Bristani je s težavo izdavil: »Te^a pa ne vem.« »■Jaz pa,« jc rekel Korond, »z njo ste potolkli svojo ženo. Tako je torej to, ali ne?« Bristani je brez besed prikimaval, pot mu jc v velikih kapljah stal na čelu. »Verjetno ste svojo ženo zelo ljubili in je niste želeli izgubiti,« je govoril Korond, »ker si niste mogli predstavljati, kako bi tu Pred nedavnim sta se v Kaliforni jskem zalivu zaletela dva rušilca. Pri tem je nastalo veliko škode. — Na sliki: rušilca po nesreči Zemlja lahko preživlja 28 milijard ljudi Angleški ekonomist Collin Clark je ostro obsodil strokovnjake, ki predvidevajo, da bo koncem tega stoletja na zemlji čez 5 milijard ljudi in bo ta prenaseljenost povzročila pomanj_ kanje hrane. V znanstveni razpravi Clark ugotavlja, da bo 100 lit zapora Neka 38-letna knjigovodkinja pri U. S. Knitwear Co. v Port Chesterju (New Jersev), je v razdobju zadnjih sedem let po-neverila visoko vsoto pol milijona dolarjev. Ameriška zakonodaja predvideva za poneverbo takega zneska najmanj 100 let zapora. ZA SLEDOVI SNEŽNEGA ČLOVEKA Prvi zmagovalec Mount Eve-resta, sir Edmund Hilary se je odločil, da bo skušal najti snežnega človeka, za katerega pravijo, da danes živi na Himalaji. Z njim bo šel tudi nek direktor zoološkega vrta in en filozof. Hi-larv upa, da mu bo uspelo rešiti uganko o tem, ali skrivnostni Je-ti — snežni človek, ki ga še nihče ni videl, a so našli njegove sledove, živi ali ne. Se bo Hi-lary tudi drugič vrnil zmagoslavno s himalajske ekspedicije? zemlja lahko preživljala 28 milijard ljudi, če bodo vse države uvedle tako dovršeno obliko poljedelstva, kot jo ima Nizozemska. Enako mnenje zastopa tudi dr. B. R. Icroid, šef oddelka za prehrano pri organizaciji ZN. Ta trdi, da skoraj vse države lahko povečajo kmetijsko proizvodnjo za 50 ali celo 100 odstotkov. Svoj optimizem sta ta dva strokovnjaka podkrepila s tem, da v Amazoniji, ki obsega eno dvajsetino kopnega, ni obdelane niti ene pedi zemlje. Prav tako še vedno počiva 180.000 hektarjev najboljše zemlje na svetu v Etiopiji. Bogate žitnice bi lahko postale tudi planote na otoku Mindanau, ki se razprostira v neskončnost. Tuci obsežna Indija bi z uvedbo racionalnejšega poljedelstva lahko potrojila proizvodnjo pšenice. Tako ni prav nobene skrbi, da bi prišlo na zemlji zaradi prenaseljenosti do gladu. Še nikdar niso videli snega Po neki statistiki, ki jo je izvedla UNESCO, živi na svetu nad sto milijonov ljudi, ki še nikdar niso videli snega. Zato jim je pa tem bolj znana vročina tropskih krajev. BREZ BESED sami živeli; na vsak način to lahko razumem,« je rekel Koronđ in spet je občutil zbodljaj na svojem srcu. »Nič, popolnoma nič ne razumete,« je sedaj zavpil Bristani, »ni bilo tako, ni me hotela zapustiti, ona že ne, sam sem hotel oditi današnje jutro za vedno.« »In?« je vprašal Korond v tišino in še \'edno opazoval tla. Bristani je vo' telo je izgledalo sproščeno, obraz je postal ohlapen, roke so težile k tlom in utrujeno se je naslonil na steno. »Poizkusila je vse, da bi me obdržala,« je rekel s počasnim glasom, toda te tišine in pogled na blatno zemljo tu okoli nisem mogel več prenašati. In nato se je zgodilo.« »Kaj se je zgodilo?« »Kregala sva se vso noč do jutra, nato je vstala in stekla v kuhinjo. Šel sem za njo, na stopnicah sva se srečala, in tedaj mi je vsa besna vrgla v obraz, da ne misli nikdar od tod, ker pričakuje otroka, ampak ne mojega. In še več, še mnogo več podlosti, tajnosti, s katerimi je porušila v meni vse, kar sem še obdržal. Zameglilo se mi je in zamahnil sem.« »S pivsko steklenico?« Bristani je prikimal. »Da,« je rekel, »padla je po stopnicah in se ubila.« »Hm,« je prikimal Korond, »dobro. Potem lahko greva.« »Pojdiva,« je rekel tudi gospod Bristani, vzel je palico in klobuk, in počasi sta šla skozi Grossenhofen tako, kot da bi bila na sprehodu. »Tako je torej to,« si je mislil Korond, tako sem to opravil. Toda nisem vedel, da je to tako težek primer. Bilo je tako samo zato, ker rad pijem pivo in ker sem na vsak način hotel nekaj storiti. Bilo bi mnogo bolje, da bi se to ne zgodilo, saj mi ni toliko za to.« Zvečer je raztrgal svojo prošnjo za premestitev v okrajno mesto in novih štiri tisoč dni se je pričelo za stražmojstra Koronda iz Grossehofna. KONEC PONEDELJEK, 8. AVGUSTA 19» veščeoalec- k i n • TELESNA KULTURA r 1 m a 1 i oglasi PRODAM Prodam 3 omare, 2 postelji, 1 mizo in mreži. Jezerska cesta 7, Kranj 3000 Prodam 3 kose tračnic (šine) po 7 metrov dolge, primerne za zidavo stropov. Naslov v oglasnem oddelku 3003 KUPIM Kupim zvezda stikalo 15 do 25 amperov. Ponudbe oddati v oglasni oddelek RAZNO Delikatesa Kranj sprejme tu-koj administratorko z nekaj tet prakse in skladiščnega delavca 3014 Klobučar Jane Janez se je preselil v Prešernovo ulico št. 9 pri Šolar Sabotvju, Kranj. Izdeluje in po- Opremljeno sobo vasrniški delavki ali Naslov v oglasnem oddam to- upokoj enki. oddelku 3042 Bled: 8. avgusta italj. francoski film ZDRAVNIK IN MAZAC, 9. avgusta jugoslovanski film VRNIL SE BOM, predstave ob 18. in 20.30 uri Radovljica: 9. avgusta ameriški barvni vistav. film BAGDAD- • b j a v • Prodam ovco z volno. Janko, Ljubno 4, Podnart 3007 Prodam ali zamenjam dvosta-novanjsko hišo v Tržiču, za eno-stanovanjsko v okolici Kranja ali Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku 3008 Prodam emajliran štedilnik. Naslov v ogl. oddelku. 3038 3038 Prodam mlado kravo po izbiri Zalog 62, Cerklje 3039 Prodam skoraj nov moped Co-libri na zaganjač. Šenčur 273 3040 Prodam 4 m3 peska za teranovo — omet — kamniška drap barva. Rupa 16, Kranj 3041 doslje pri Kranju pravi ja vse vrste moških klo- STROJ objavlja naknadni vpis bukov. Priporoča se cenjenim strankam za nadaljni obisk. 3021 Pomoč v gospodinjstvu iščem, stanovanje preskrbljeno, ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3023 Frizerko sprejmem takoj ali po dogovoru. Ferlan Viktor, frizer, Gor. vas nad Sofjo Loko. 3026 Izgubil sem očala od Sv. Ja Vrečo moke sem našla na Je- SKA SIRENA, predstava ob 20. zonski easti. Jezerska cesta 130, uri KranJ 3043 Tržič: 9. avgusta italij. film _ SIROMAŠNI IN LEPI Kranj »STOR2IC«: 8. in 9. avgusta italj. krim. film PREKLETA SLEPARIJA, predstave ob 16., 18. in 20. uri ter 9. avgusta matineja istega filma ob 10. uri; 8. avgusta ameriški barvni film PUŠČAVA ŽIVI IN VODNI PTICI, matineja ob 10. uri; istega dne predpremiera ameriškega barv. filma ZGODBA O BENNY GOODMANU; 9. avgusta pred- Mladinsko prvenstvo Slovenije v plavanju Triglav spet prvak RAZPIS LVDUSTRIJSKA ŠOLA IJTO- za I. letnik v šolskem letu 1960-61 za poklica LIVAR in MODELNI MIZAR. Prednost imajo kandidati iz Ljubljane in bližnje okolice v starosti od 15 do 17 let. Učenci prejemajo med šolanjem denar- Ljubljana, 7. avgusta Na Koleziji so se danes zbrali najboljši Slovenci mladinci in mladinke iz 11 klubov, ki so v dveh dneh izmerili svoje moči po novem točkovalnem sistemu, ki velja danes po uspelem preizkusu na lanskih slovenskih prvenstvih za vso državo. Prednost tega sistema je predvsem v tem, da je prvak, ki ga dobimo po tem točkovanju, precej bolj realen kakor pa če bi ga dobili po starem točkovalnem sistemu, kjer veljski Rudar. Se najbolj izenačeno ekipo je imela Celuloza iz Videm-Krškega, ki bo zasluženo osvojila drugo mesto. Sam sistem tekmovanja je vse prisotne zadovoljil. Tekmovanje po novih italijanskih tablicah (ocenjuje približno tako kot finske v atletiki zahteva požrtvovalnost in ne le borba za mesta, ampak tudi za čimboljše rezultate. Prvenstvo sicer ni prineslo rekordnih rezul; tatov, če izvzamemo pionirski rekord Trtnikove na 100 m Vx°~ premiera ameriškega barv. filma so predvsem odločala najboljša sto, pokazalo pa je, da je postalo TROJE ODVRATNIH, predstava ob 22. uri Letni kino »-PARTIZAN«: dne 8. avgusta predpremiera amer. barvnega filma ZGODBA O ne nagrade v znesku do 6000 din mesečno, kar je odvisno od po- BENNY GOODMANU; 9. avgu- klica, letnika in učnega uspeha, sta predpremiera ameriškega koba do Potoč pri Preddvoru Vpisovanje 6e vrši vsak delav- barvnega vestem filma TROJE dne 31. junija. Prosim, proti na- nik °& 8. do 12. ure do vključ- ODVRATNIH, predstava ob 20.30 gradi vrniti v Orehovlje 1, Pre- no 3L av?usta 1960. Vse nadalj Stražišče »SVOBODA«: 9. av- mesta. Prav zato je še toliko bolj razveseljivo, da je ekipa mladincev iz Kranja po tem sistemu vnovič na tem, da osvoji prvo mesto v slovenskem mladinskem plavanju. Ko boste brali te vrste, bo mladinski slovenski prvak že znan. Zdaj ga še ne poznamo, vendar upamo (tudi strokovnjaki so tega mnenja), da bo Tri Upravni odbor Bolnice za duševne bolezni Begunje na Gor. razpisuje 1. delovno mesto mate hlnega kn)igovtdje hi 2. delovno mesto ključavničarja Pogoji: pod 1. popolna ekonomska srednja šola, zaželeno nekaj prakse; — pod 2. kvalificiran ključavničar. Plača: položajna plača in posebni dodatek po zakonu o javnih uslužbencih in Pravilniku o plačah osebja bolnice. Pravilno kolkovane prošnje sprejema uprava Bolnice za duševne bolezni Begunje na Gorenjskem v 15 dneh do tej objavi. Upravni odbor " nje šiformacije daje uprava šo- gusta premiera italijanskega fil- glavu prednost več kot dva tisoč - ----- točk, ki si jo je nabral včeraj m danes dopoldne, zadostovala za osvojitev prvega mesta. Kranjski plavalci so tokrat plavali zelo solidno, saj so pri moških osvojili prav vsa prva mesta, pa tudi pri ženskah so se nekatere uvrstile med prve tri tekmovalke. — Od posameznikov velja še pose- Trgovsko podjetje „Železnina" Radovljica obvešča vse cenjene odjemalce, da bodo vse poslovalnice od 8. do 13. avgusta 1960 zaradi vselitve v nove trgovske lokale zaprte Slavbek" - RADIJSKI SPREJEMNIK popoln mpef heterodinski radijski sprejemnik s srednjimi in kratkimi valovi po posebno znižani sejemski ceni din 17.560 si lahko nabavite na Gorenjskem sejmu v Kranju Zahtevajte kakovost! Zahtevajte TELEKOMUNIKACIJE! Ali že veste, da razstavlja na Gorenjskem sejmu v Kranju svoje proizvode tudi tovarna »Telekomunikacije«, Ljubljana V razst.ivnih prostorih si lahko nabavite sprejemnik l visokim sejemskim popustom Zahtevajte kakovost! Zahtevajte „Telekomunikacije! le, Ljubljana, Djakovičeva 53, telefon 39-011, interna 417. Uprava šole RAZPIS INDUSTRIJSKA ŠOLA LITOSTROJ objavlja naknadni vpis v I. letnik v šolskem letu 1960/61 za poklica LIVAR in MODELNI MIZAR. Prednost imajo kandidati iz Ljubljane in bližnje oko- GOODMAN, predstave ob 20. uri lice v starosti od 15 do 17 let. ma KJE JE SREČA, predstavi ob 18. in 20. uri Skofja Loka: 9. avgusta franc. cin. film UBOGI - II. del, predstave ob 20.30 uri Železniki »OBZORJE«: 9 .avgusta ameriški cin. film AFRIŠKI LEV Kamnik: 8. avgusta francoski Učenci prejemajo med šolanjem denarne nagrade v znesku do din 6000 mesečno, kar je odvisno od poklica, letnika in učnega uspeha. Vpisovanje se vrši vsak delavnik od 8. do 12. ure do vključno 31. avgusta 1960. Vse gibanje prebivalstva V TRZiCu Rojeni so: Mlakar Mitja, Ba-hun Marko. Poročili so se: Grgič Martin, be-nadaljne informacije daje upra- lilec blaga in Kovčič Frančiška, va šole, Ljubljana, Djakovičeva tovarniška delavka; Dujanovič 53, telefon 39-011 interno 417. Branko, zidar in Boncelj Angela, Uprava šole prešivalka. Trpvsk« podi?!]* „PETR0L" sprejme več fr|9¥8klh pomočnikov za novi bencinski servis v Kranju Pogoj: kvalificirani delavec v trgovini. — Prošnje z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na »Petrol«, Ljubljana, Cankarjeva 5 II, najkasneje do dne 15. avgusta 1960 cin. film LJUBIMCI, 9. avgusta bej omeniti Petra Brinovca, ki je ameriški barvni film BENNY s svojimi velikimi sposobnostmi na vseh progah največ pripomogel Triglavu k tako zanesljivemu vodstvu. Posebno dobro je zaplaval na 1500 m prosto, kjer je s časom 19:36,5 osvojil prvo prvenstvo. Nato pa jc enako uspešno startal tudi na 100 in 400 m prosto in bo tako verjetno edini tekmovalec, ki mu je uspelo osvojiti tri naslove slovenskega mladinskega prvaka. Tudi v konkurenci prsačev se je uvrstil na tretje mesto. Enako bi se uvrstil tudi na progi 100 m hrbtno, vendar je bil zaradi nepravilnega obrata diskvalificiran. Drugi predstavnik gorenjskega plavalnega športa na tem prvenstvu, plavanje v Sloveniji množičen šport, saj je bilo v posameznih disciplinah prijavljenih tudi P° 56 tekmovalcev. Dosedanji rezultati - mladine'1 1500 m prosto: 1. Brinovec (Tr) 19:36,5; 2. Orel (Neptun) 20:45,4; 3. Sulc (Cel.) 21:05,4; 400 m Pr°" sto: 1. Brinovec (Tr) 4:51,0; 2. Orel (Neptun) 5:04,4; 3. Sulc (Cel) 5:16,2; 100 m prosto: 1. Brinovec (Tr) 1:03,2; 2. Orel (Neptun) 1:06,4; 3. Komik (Tr) 1:07,0; 20« metrov prsno: 1. Pogačnik (T" 3:02,6; 2. Dekleva (2PK) 3:06,8: 3. Brinovec (Tr) 3:07,4; lO*10 hrbtno: 1. Košnik (Tr) 1:13,2; 2 Vrhovšek (Neptun) 1:13,4; 3. ^ bolj (Tr) 1:18,7; štafeta 4 k'at 100 metrov meašno: 1. TriglaV 5:00,5; 2. Celuloza 5:12,9; 3. Neptun 5:20,0. Mladinke — 400 m prosto: P**5' lesnik (RT) 5:52,2; 2. Koriti"* (RT) 6:02,3; 3. Kobi (Tr) 6:06,6= 200 m prsno: 1. Breskvar (Ce^ 3:14,2; 2. Kočar (RT) 3:15,4; 3-Butkovec (RT) 3:24,6; 100 m Pr Celuloza 6:16,2. Stanje po točkah brez večernega sporeda: 1. Triglav 21-38;; 2. Celuloza 19.219; 3 .Rudar Komisija za sklepanje in odpovedovanje delov, razmerij pri podjetju »Zvezda« Kranj razpisuje prosta delovna mesta za fahturista kmrespondeitta za komercialni oddelek In obratnega knjigovodjo Zaželena srednja strokovna izobrazba. Osebni dohodki po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Ponudbe sprejema uprava podjetja do 25. avgusta 1960. radovljiški Prešeren, sicer ni do- 2 Ljubljana - segel tako visokega plasmaja kot 5 Neptun 13.849; * ga je na nekaterih prejšnjih pr- Pr..„rrn 10 767 venstvih, vendar ježe videti, da ^resei so Radovljičani prebrodili krizo ob menjavi generacij v klubu in da bodo morda že prihodnje leto spet v stari formi. Kljub temu, da ob času poročanja prvenstvo šs ni končano, lahko zapišemo, da je bil Triglav odloano premočen v moških disciplinah, medtem ko jc pri ženskih disciplinah — res da v malo manjši meri gospodaril — trbo- PREKINJENA TRADICIJ* Kranj., 7. avgusta Tradicionalno srečanje n»eđWj belimi in suhimi se je končal* visoko zmago suhih, ki pa so JjT krat nastopili nekoliko »pon»»^ jeni« z rezultatom 12:7 (7:D- "j Pokal Turističnega društva K*"8™ so tako po ver letih osvojili s""1' Pred državnim prvenstvom plavanju tama JJSLtIIK" tein sjinfa: RAZEN »MELBR0SINA« ŠE »P0L0GEI« Tovarna »KALNIK« Vara/din je pred tremi leti pričela izdelovati novo skupino specialnih proizvodov iz odličnih naravnih surovin čebelarstva, kol so matični mleček in cventi prah. Prvi proizvod te skupine na tržišču je »MELBKOSIN«, izdelan po posebnem poatopkll stabilizacije matičnega mlečka in fermentacije cvetnega prahu, v sodelovanju z inozemskimi biokemiki in kliniki. »\II\L-BKOSIV- so vsi potrošniki zelo ugodno sprejeli. Ker pa nekateri ne prenesejo medu, se jc Tovarna »KALNIK« Odločila, da bo v sodelovanju s specializiranim podjetjem za proizvodnjo diet cl i čn ih preparatov kmalu pričela s proizvodnjo tablet podobne sestave in namena, kot je »MEL-BROSIN«. Ta novi proizvod na bazi matičnega mlečka se bo pojavil na tržišču pod imenom »PO LOGE L«. Klinična raziskovanja, ki se že već kot eno leto opravljajo na neki interni kliniki v Beogradu, potrjujejo navajanja v literaturi in izkustva iz prakse o vrednosti matičnega mlečka in cvetneira prahu, pripravljenega tako, kot je » M ELHKO-SIN«. Kaže. da bodo v naši državi preparati na bazi matičnega mlečka in cvetnega prahu kmalu dobili svoj določeni sanitarni status. Tovarna »KALNIK« je izpolnila svoje obveznosti do lastnika inozemske licence za »MELBRO-si\.<. Organizirala je proizvodnjo matičnega mlečka ter /hiranje cvetnega prahu v čebelarskih organi/.acijah v Dalmaciji in na otokih tako, da bo imela zadostne količine teh surovin, k iso zaradi specifičnih klimatskih prilik posebno dobre kvalitete. Vse to je omogočilo Tovarni »KALNIK«, da je znižala ceno »M i: L BK OS I NI?« - od 2.600 din na 1.800 din za zavitek, ki zadostuje za enomesečno kuro. Tovarna »KALNIK« si je zagotovila zadostne količine surovin in je zato lahko dala ponovno na trg »MELBRO-sl\... Dobite ga v »Delikatesi« Kranj in v vseh večjih mestih na Gorenjskem. Plavalna zveza Jugoslavije je tudi letos zaupala Kranjčanom organizacijo najbolj kvalitetne prireditve sezone — državnega prvenstva. Lanska organizacija prvenstva je bila tako brezhibna, da je le drugo leto zapored prvenstvo v istem kraju, kar drugače ni običajno. Ljubitelji plavanja bodo v dneh 20. in 21. avgusta lahko spet videli vse najboljše jugoslovanske plavalce in plavalke. To bo zadnji na.stoo olimpi.jeev pred odhodom v Kini. Tokrat se hudo plavalci pomerili med seboj le za naslove prvakov v posameznih disciplinah, točkovanja ia klubsko uvrstitev pa ne bo. Tekmovali bodo v naslednjih disciplinah: mošld — 1500, 100. 200 in 100 m prosto, 10(1 me i rov hrbtno, 100 in 200 m prsno. 100 in 2()<)m metuljček: ženske - ion. 200 in ioo m prosto, 100 m hrbtno. 10(1 in 200 m prsno ter 100 m metuljček. N« dOlfth progah je favorit hrez dvoma Kogu.šič, ki je nedavno dosegel nove državne rekorde in najboljši čas v K v ropi na 15°°..^ Za ostala mesta se bodo r' Jeger. Brinovec Vlado in ^ f Kičovič, K osni k. Rogušič Jc 1 »vem eje '-,r<,f' j Nikin. ZlatH in Volčanšek- rekorder PerttM ne bo kega dela na 200 m in 100 m prs- do, v hrbtnem slogu bo »ajb0,i^j Dorčič. v sprintu pa KocrnUo nima na svoii progi koilk«*** Pri ženskah bomo videli #»fi' eicevo, Matekalovo, BenM^jS, V©, Camdiievo, Goluhinovo, *'.v Bevo in druge. Posebno /lin,iI^;t. D.t bo nastup nove rekord** Zelerjeve, ki je letos labolp na 100 m prosto rekord ";lv sedaj najboljše plavalke iS* gorio. Letošnje prvenstvo ho lia-'***.j Utetnejfe, saj so letos P>;lV* e V' pr saj napravili precejSen kora* r prej. od oltmpljeev pa lahko™ ča kujemo indi nove rekorde- Pred XIII. letnimi grafičnimi igrami Priprav« potekalo v redu pričetka slabo tri ledno nas loči do Vsa športni tekmovanja Mlad0*' XIII. grafičnih letnih na igriščih Triglava in na!">:-:nih iger Slovenije, ki bodo Doslej se je prijavilo že — ^c letos v Kranju. Za brezhibno or- udeležencev iz številnih *r^(- podjetlj Slovenije- ^a ni h Sta' gunizacijo teh iu»t .sikrbi poseben pripravljalni odbor, ki ima movalee je vse pripravlj**1 ^ntf ; ■ tri podkomisije, in sicer teh- nova 1 i bodo v Dijaškem nično, ekonomsko in propagand- na Zlatem polju, kjer ■ no. Priprave za izvedbo teh iger tudi hranili. . potekajo popolnoma v redu. V . , . . bodo W ' .. , ,, Vsi prvoplasirant pa je, zadnjem t asu je odbor od 14 pii- naŽri javljenih osnutkov za lepak iz- tekmovanju dobili tudi bral tudi naj>lx>lj ;ogn in ga na- diplome in pokale. gradil .s 30.000 dinarji. 336^