35. številka. Ljubljana, petek 13. februarja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja VBak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poatl prejeinan, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za colo leto 13 gold., za čotrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 golil., za pol lota 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za čotrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeinan za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne potit-vrste 6 kr., čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. Čo se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača stempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opra v n is t v o, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjovi hiši. Za Slovane v Bosni. [Izv. dop.] Vaš zagrebški dopisnik je enkrat spregovoril o društvu, ki se v Zagrebu Bnuje za ustanovljenje šol in cerkva med „ubogo rajo" v Bosni, ki pod turško despotijo zdi-luijo. Nas čas nema sicer namere se dosti navduševati za cerkvene mir-ije , pač pa je vprašanje po učitelji b nad vladajoče socijalno in politično življenje. Posebuo med »Slovani, spoznavajoči mi potrebo ci\ilizucije, jc šolsko vprašanje eno prvih. So Slovanje, ki so prvo izrejo in prvo Šibo užo dobili po krščanstvu; tem treba le skibeti za šole v napredujočem dubu devetuajstega stoletja. Ali ima jih takih, kateri v abecedniku krščaustva še nijso nič ali le malo brati, katerim pomaujkujo vsega temelja in vsega človeštvu dostojnega živ-ljenja. Ti so nuši brati pod turškim jamu.in, i u plemenita jo misel bila, „rajo" z ustanovljenjem šol in cerkva poteguoti v stališče drugih kultiviranih krščanskih narodov. Težnje tega društva so lepe in kakor uže Človek politično misli, podpiial bode društvo, bodi si, da i' oi L vi pridobi h tem par „ovac" več, bodi si da se v nevednosti iu verigah »tokajočemu slovanskemu bratu odmogne, bodi si da se sploh prvi kulturi napravlja pot. Darovi padajo lepo od vseb strani ; oaŠ cesar je obljubil lep dar, Marija Ana v Pragi je položila 2000 gld. itd., in kar mogotci v velikem, dodal bode tudi manj bogati Jugoslovan in tudi kateri Slovenec. Priobčite tedaj sledeče vabilo društva. Glasi se: „Žalostna resnica, ki se pa tajiti ne da, je . to, da so naši krščanski bratje v orijeutu Bilno obožni. Kij torej Čudo, da se dosedaj nijso mogli do iste stopinje duševnega razvoja popeti', do katero bi se bili mogli vzdigniti vsled duševnih zmožnosti in naravnega Speče jezero. (Novela, francoski spisal Lucien Hiart, posl. Dav. llostnik.) (8. nadaljevanju.) Pevka zvrne krivdo na konja. — Ali hočete jahati na mojem V jo vpraša Lorenca. — O nikakor ne, ustrašim se, če ga pogledam. — Pa je Andaluz vendar pravo jagnje, reče kreola, ter potaplja žival sč svojo malo roko, stori se ž njim, kar se hoče. In, kakor bi hotela dokazati resnico svojih besedij, zaleti se čez prekope in grme v vel ili krog okolo pevke, pa pride takrat na trato, kakor ona. Jezdeci gredo Čez gozde, donna Lorenca vedno spredaj. Albert je občudoval uedo bogatstva, posebno pa v novejšem času , ko so tu pa tam vendar nekaj več svobode uživali , ko so smeli šole in cerkve zidati in upravljati, ko so si smeli tudi zemljišča pridobiti, če bi le količkaj pomoči od svojih rojakov — krščanov uživali. Pogled na kulturuoreligijozne oduašaje je prežalosten. Poslopij za šole je malo, sezidala so se v novejšem času, in kar Človek kot šolo drugače išče, najde v kakem kotiČi uboruo koče misijonskega meniha par šolskih klopi, ubogo okinčan altar iu par otrok, katirim misijonar podaje poduk, kolikor mu dopušča čas. Šolske knjige so sicer raznovrstnega sadržaja: euemu rabi mali katekizem, drugemu mala povestuica, tretjemu pesmarica, podedovana po starih očakih, a to jo tudi v*e, po Čemer si more bosuiška mladež glave bistriti. V uoveji dobi so se cerkve i« opek ali lesa postavile, ali tudi te so le bele vrane, večina ljudi zadostuje svojemu verskemu čutu pod milim nebom, pod žgečim solucem ali hudim mrazom, le mala lesena lopa služi duhovnu. Kako izgledajo pohištva ljudij, kako stoji njihovo gospodarstvo sploh, to je razvidno iz povedanega. V novejši dobi se žalostno stanje začenja boljšati i u mi izpoluujeiuo sveto dolž-uost, ako hvaležuo rečemo, da se je to največ zgodilo po brigi prevzv. zagrebškega biškupa Josipa M i h al o v i Č a, kt je sam denarno in po svojem vpljivu v višjih krogih res veliko storil. Tudi škofiji Djakovo in Senj ste mnogo k temu pripomogli, ker ste svoje dubovenstvo pripravili, da je znesek masnih ustanov v podporo ubogih v Posniji podarilo. Da bi se pa veselo in humanitarno delo z združeno močjo podpiralo iu izvršilo, rodila se je v nas misel, da se splošno društvo ustanovi, kakor se je to delalo pri druzib segljivo jahalko Če dalje bolje. Pa si jo res igrala »-č svojim žrebcem, kakor bi bila nanj priraščcua. Mebikanski jezdeci, ki so bolj vajeni jahati, kakor peš hoditi, so bili svoji rojakinji vedno za spremljevalce, in med njimi je bil tudi Albert, premda ga jc pevka veduo klicala nazaj. Don Ludoviko, ki je sicer dajal izgled naj bolje smelega jezdeca, je bil zdaj potrpežljivo jahal vštric bojazljive tujke, ter vedno pazil na njenega konja. Vstavijo se na planjavi, kjer so se pasli junci. Mehikani so začeli dvigati težko klobuke ter klicali vesele pozdrave. — Držite svojega konja, sennora, reče donna Lorenca nagnivši se k pevki. Znal bi za nami steči, ko bi nas videl dirjati. Kreola se nagne po konju ter se naravnost zakadi proti eni onih strašnih ž i val ij, ki so se pasle v daljavi. Bik izprva narodih evropskih, društvo, ki bi imelo namen, kulturo-verskim potrebam nadih bratov v orijentn toliko zadostiti. Posebno bi se imela skrb na to obrnoti, da se poleg ljudskih šol tudi obrtniške šolo ustanavljajo, v katerih bi se dečki v tem ali drugem rokodelstvu odgojili, ki bi po tem takem ne samo sami boljšo bodočnost imeli, nego bi zraven tudi boljše stališče sorojakom mogoče storili. Da bi to važno iti velekoristno za obit in trgovino z ovimi deželami bilo , to se ne dii oporekati. Gledati bi imelo društvo na povzdigo gospodarstva sploh, katero tura Strašno šo v povojih leži, gledati na omiko ženskega spola in tudi potem bratskemu nam rodu boljšo lcjišo bodočnost odpreti. Na uboge in Firote bi rc no smelo pozabiti, pomagalo bi se po bolnicah in družili dobro-d j mit institutih. Lepa misel ustanove tacega društva uresničila so je 1. okt. 1. I. Zbral so jo začasni odbor, obstoječ iz duhovnov in po s vet ujakov, napravil statute in podal Ute vladi v odobrenje. Prevzvišono it nal ljubljeni ban jo imenoval podvzetje pemenito iu obljubil skoraišno rese nje vloge. Kouctm decembra se je koustituiial na podlogi potrjenih pravil stalen odbor „diuUva •jv. Cirila in Metoda" za kulturne in dobro-dejne težnje, ustvarilo se je v< dstvo, in leta 1874 svojo delo začelo. Glavni smoter društva jc, materijelno in duševno kulturo pospešiti in društvo je v §. 33 pravil v ta namen izreklo , da se v šolah, ki jih bodo društvo v življenje uvelo, akoravno da bodo katoliške, tudi otroci dražih ve ro i z po ve da nj i poduČujejo , da se drugo veroizpovedanje spoštuje. Da tedaj podporni ud vsak biti sme, ustanovniki katoličani obeh ritov. ne ve, kaj bi. Počasi vzdigne glavo. Z divjim očesom pogleda sovražnika, ki ga je prišel klicat na boj. Potem začne kopati z nogo zemljo, zamolklo zarjove, ter ne da bi čakal biča, ki mu je žugal, plane nevadoma proti jabalki. Ta skače s konjem sem ter tja ter se razbeMijenernu juncu ročno umika. Ko je temu dosta, si no da več soboj igrati. Naravnost plane proti donni Lorcnci. Ta zbeži. Odvezala si jc ruto, ter jo spustila po zraku nasprotniku za plen. Včasih je konja malo vstavila, a ko je bil jnnec zopet blizu nje, ga je izpodbola ter letela ž njim kakor tič. Mik ves slep, nor od besnosti priteče za kreolo na mesto, kjer je bila pevka. VVJlson se prestraši ter steče v gozd. Ko pride kreola, pustivši nasprotnika, k tovarišem, sprejmo jo ti z gromečimi pozdravi, trgajo z grmov cvetke ter je mečejo va-njo, kar je ne zasujejo. Doneski so sledeči: I. razred tisti , ki 1 gld. na leto dajo; II. razred tisti r ki plačajo 50 kr.; III. razred tisti, ki plačajo 20 kr. Tisti, kateri 30 gl. ali ua enkrat ali v 10 mesečnih obrokih dajo, so nstanovniki. Podporniki donašajo kolikor jim ljubo, ne veže jih nobena druga dolžnost. Nadejamo se, da bodo naši rojaci plemenito s v t ho tega društva radi spoznali, zarad tega apeliramo na srca naših rojakov in poživljamo iste k pristopu društvo v imenu naših revnih duševnega in telesnega kruha skoraj čisto strada-joČih nam bratov. Za skromen donesek, katerega udje draštva vsako leto donašajo, bode plačilo najlepše zavest, da se je z malimi močmi veliko storilo. Da se pristop in pošiljatev doneskov zlajša, bode odbor svoje povrjenike v vseh županijab in večjih krajih imenoval in njih imena v javnih listih naznanil; posebno se bodo kat. županstva prosila, da povrjeuištva prevzamejo. Društvo bode tudi staro cerkvene in šolsko redi hvaležno sprejemalo. Naznanila k pristopu in doneske sprejema tudi dr. Srci'. Spevcc pivf. k. pravne akademije (Zagreb) in Alojzi Bor oŠ a, prof. veronauka na zgornji realki (Zagreb). Politični razgled. Notranje tl<*£ele V Ljubljani 12. februarja. V ftršavnem. ^hoiu je 10. t. m. trgovinski minister predložil osem zakonskih osnov za zidanje raznih železnic po Cislej-taiiiji, med drugimi tudi za dalmatinsko in istersko, katera zadnja bo stala 6,900.000 gld. — A zastonj iščemo osnove o zidanji loške ali dolenjske železnice. — Jutri (v petek) je zopet seja. — Odsek za odpravljenje Časopisjega štemplja je delo izvršil in bo na svetoval državnemu zboru odpravo štemplja za domače in tuje časopise. Potovanje našega cesarja, v ttusijo, katero je včeraj nastopi jeno , zanima zdaj novine, posebno vladne. Te naznanjajo, da je to potovanje znamenje sprave in prijateljstva s severno veliko državo. — Nam se zdi, da imajo oni prav, ki smatrajo to pot cesarjev kot dvorsko stvar, kot izkaz osobne uljudnosti med vladarjema. Nemogoče nij, da je tudi poleg tega političen namen. Da-li pa bode dosčžen in za bodočnost vezalen io odločilen , o tem Re daje jako dvomiti. — Zanimivo pak je, da zdaj na Rusijo najbolj Brd pihajo — ultramontanci. Glej _Vater-land" od 10. dec. Deutsche ZeitMng prinaša članek o finančnem ministerstvu, v katerem de Pretisa zelo napada. Pravi, da nij znal gospodarske krize odvrniti, nij znal med krizo zdravega delovanja vzdržati in pospeševati. On ne razumejo od praktičnega gospodarstva prav nič. List ima prav. JV. M*ressvt% o spomenici de lavcev pošteno govori. Pozdravlja jih, da so obširno zreli, in da so v malo letih veliko napredovali. Oni so fevdalcem kalkul prekrižali. Mesto demonstracij stopijo z zmer-iii iij i željami pred državno zastopništvo. „N. Fr. Pr." želi, da bi se rajhsrat rad oziral na prošnje delavcev. Delavci so postali mogočen faktor, s katerim računati terja državniška previdnost. fmraško občinsko svetovalstvo je sklenilo na državni zbor poslati peticijo, naj se kmalu postavno upelje civilni zakon in civilni stanovski register. V fliadci je bil 10. t. m. nebi javni zbor, ua katerem te je sklenili* mestni zbor grajati, da je izjavil se proti odpravi šolnine. Hrt kav iUski deželni poglavar g. pl. Hormniaki i brat državnega poslanca, je v Černovici umrl po kraki bolezni. Zdravje Franca Mteaka, včlicega ma-gjarskega domoljuba in politika, je, kakor se iz Pešte poroča, zadnje dui tako na slabo obrnilo se, da se bojć za njegovo življenje. Deak sc uže več časa zavoljo bolovanja ne more politike udeležiti. Vn»HJe drz-jve. .flttc*7/«ffto« je ministrom povedal, da hoče kmalu več departementov obiskati. To popotovanje se Bmatra za političen do-godjaj. Misli se, da hoče maršal s tem popotovanjem narodu pokazati, da se ima postava in s u ver enote ta za sedem lat z njegovo osobo identificirati. — V departe-mentu Pas de Calais je voljen bonapartist Sens; vlada da po svojih organih razpo-vedavati, da je Marmier le zato padel, ker se je od strani njegovih nasprotnikov trdilo, da je za monarhijo, a ne za septenat. Magne je v narodni zbornici konstatira!, da obrtnija na francoskem vedno napreduje. Ašitfleike nTimesu konstatirajo zmago konservativcev in razglašajo sledeči apel na I) i h r a e 1 i j a , voditelja konservativcev : „Sprejel je izter javan je Gladstonovo; napadel je sedanjega ministra, njegove motive in njegovo politiko z nenavadnim uspehom. Zdaj je njegova dolžnost, posvetiti kroni svojo službo, ako se bode terjala, in njegove finance, njegovo gospodarstvo, njegovo vnanjo politiko primeriti z onimi, katere je tako grdo zasramoval. On sam je pred petimi leti umeknil se odločbi nacije, ne da bi počakal parlamentarnega sestopa." IVemiki socijalni demokrat Jakobv, ki je bil izvoljen v lipskem okraji, je položil svoj mandat. V listu na svoje volilce to takole motivira : „ Ker sem bil od nekdaj prepričan, da more le svoboda narodom rešenje prinesti, sem bil vedno proti politiki, ki le sč silo delaje. Da ste me postavili za kandidata, s tem ste najodločneje protestirali proti nemškemu cesarstvu in sedanjemu vladnemu sistemu. Le v tem smislu sem razumel vprašanja, ki so se z več krajev na-me stavila ; za to sem odgovoril: pripadnikom mojih načel mora moj nazor o prusko-nemškem cesarstva znan biti. Zato bodo lahko videli, zakaj se ne udeležim rad nekoristnih obravnavanj državnega zbora, in zakaj mandat odlagam. Ker sem zanaprej prepričan, da se iz vojaške države ne da ljudska osnovati na parlamentaričnem potu, nemorem udeležiti se obravnavanj, o katerih nevspešnosti se ne da dvomiti." A lz a n kolo t a r i u š k i h petnajstero poslancev vstopi denes skupno v nemški državni zbor. Dopisi. Mm Hi»tl°lc*c na Notranjskem 10. febr. (Izv. dop.] Tukajšnja čitalnica je nameravala, kakor sem vam uže poročal, združiti se z r Lesc ver ci n om " in osnovati iz obeh teh novo društvo. Vendar je in bode baje vse pri starem ostalo, tako, da obstoje tu 3 društva, a vsa tri počivajo. Celi predpustni čas, ki je najpripravnejši za zabave in tudi prej nijsmo doživeli nijedne „besede", a bližnja p -stoju.ska čitaluica vrlo marljivo deluje. Uzrok nij iskati morebiti v tem, da pri nas ne bi bilo sposobnih moči j, ki bi delovati mogle, tudi bi imeli materijalne podpore, kakoršne nema vsako društvo, a pri tem vendar uspešno deluje; uzrok temu je, da vlada tu pri nas v tem obziru velika malomarnost, katera je prouzročila, da je socijalni život v Bistrici in okolici popolnem uničen. Istina je, da se snujejo plesne zabave in da smo 1. febr. doživeli v v a a i Bistrici celo „meščanskiu ples, kateri je bil izredno elegantno osnovan; a take zabave nas združujejo samo en pustni večer in potem mirno čakajmo, do prihodnjega pusta, da bo plesalcem zopet priložnost dana, zabavati se. Da bi se pa tudi za neplesalce skrbelo, da bi se skrbelo sploh za primernejo zabavo, ki naj bi uplivala na srce i duh o tem nij, kakor se kaže, potrebnega razuma. Kje so nekdanje „besede" bistriške čitalnice, ko so se predstavljalo glediščne igre, se je pevalo, krasnoslovilo itd.! Tudi takrat nij primanjkovalo plesov in čitalnica je imela svojo srebrno, da ne rečem zlato i dobo. Vsi mehikanski jezdeci se zalete potem v dir, in vsa planjava se spremeni v nezmeren krog, koder so biki podili lahne jezdece, ki so jih dražili. Don Ludoviko se končno ne more ubraniti svoji želji. Udeležiti se hoče igre, ki prinaša vČasi smr. Donna Lorenca izpodbode konja. Takoj je pri svojem soprogu. Pomoli mu roko. Povabi ga, naj jaha z njo igro, ki jo Mehikani zcvejo parejo. V tej igri se draži junec. Jezdeca se držita za roke ter se umikata razljutencmu sovražniku. Ako pri tem umikanji kateri spusti roko svojega tovariša, izgubi igro. Ta nevarna igra terja, da se konj nezrečen« ročno vodi. Ta dva sta zmagala. Držala sta se vedno za roke, dokler nijsta prišla do pevke, pustivši za soboj sopihajočega in rjovečega sovražnika, ki ja je bil proganjaj — Biki so gibčni, močni in srčni, reče kreola tako glasno, da so jo lahko vsi sli šali. Vendar naju nijso mogli ločiti. Albert, navdušen kolikor se da biti, nij mogel najti dosta hvale, da bi poslavil srčnost, živahnost, ločnost in elegantnost donne Lorence, katera je bila „najbolje Ženska izmed vseh žensk, kar jih je imel priložnost videti". Čas je hitro tekel. Jezdeci se počno vračati Bkozi gozde. Albert kljubu grđemu potu skuša jezditi vštric donne Lorence. Pomenljivi, živahni sladki pogledi lepe kre-ole začno mlademu Francozu mešati možjane. Noč pride, luna se prikaže široka in svitla, posrebrcvaje precej široko stezo. Zasliši se nerazločno govorjenje, brenčanje, pokanje vej, zamolklo mukanje, šumenje perot. A kmalu postane vse tiho, tako tiho, kakor je le v kaki veliki puščavi mogoče. Le peke-tanje konjskih kopit se sliši. Albert je bil ves ginen vsredi orjaških dreves, katerim je luna dajala fantastično podobo. Obraz mu je gladila topla sapica, dišeča, katere pihanje je jedva perje premi- kalo, in tako je jahal tako blizu kakor je mogel tik donne Lorence; ki je, zavita do oči v svilnato ruto, menim da poslušala nežne ponudbe svojega tovariša. Mladi Francoz je, skoraj popolnem tiho, govoril o poeziji velikih gozdov, o ginenji duše, o veli-čestvu mraka, ki zavija naravo v svoje pe-roti, popevaje ji zapeljive glasove, da bi jo, ko zaspi, položil noči v naročje. Donna Lorenca je poslušala gorečega jezdeca vsa razmišljena, molčeča. Srce ji je začelo trepati, ko je v njegovih občutkih našla izraz jeka onih dolgih kramljanj, ki jih je imela sč svojim soprogom, ko ji je v mraku sedel pri nogah ter Čakal z njo vred ure počitka. Kreola je bila z minolim dnevom zadovoljna. Kar je želela, jo dosegla, ne da bi se ji bilo moglo očitati, da nij izpolnila zakonov gostoljubja, akopram je večkrat ponižala tujko. Donna Lorenca je mislila na Nemam namena, ta na drobno razkladati pomena in koristi narodnih Čitalnic, Haj se je o tem nže mnogo govorilo in pisalo i vsak omikanec bi moral prepričan biti, da imajo enaka društva velik ansk upliv na narodno izobraženje sploh, ne glede, da v prvi vrati skrbe i za primerno zabavo. Da se je naša čitalnica tako zanemarila, ko se je v prejšnjih časih smela Rtaviti med prve v vrsto svojih sester, ta faktnm priča dovolj, da Re je v Bistrico in okolico vgnjez-dila narodnemu životu jako Škodljiva letargija, katera krivda se tiče onih, kateri ro jo najprvo pronzročili. Naša dolina je Rkozi in skozi narodna in svojo narodno 7,avest tudi pri vsaki priliki pokaže, ter ne pripušta, da hi se taji element tu šopiril. Baš zaradi te?a je bil zadnii „meščanski ples" osnovan. Slrt-renska, vabila, katera je „narodna tiskarna" jako r.ktiRno napravila, slovenski nadnisi in transparenti in cela dekoracija do znamenj odbornikov bila je izvršena v narodnih hojah Akopram veČina onega odbora baš ni j narodna, moral Re je on podvreči zahtevam zbora, kateri je zaključil, da ro ples osnnie in volil dotični odbor. Pri tem plesu B'stnra nij samo pokazala mišljenja Hvofib prebival cev, nego oni večer je združil tukajšnjo inteligencijo vseh političnih nijans. Vse to nam priča, da narodno društvo nikakor propasti ne bi Mmclo, kajti delovalo bi lahko zelo uspešno. Ne bi primanjkovalo nt močij, no novcev, ne članov, kakor nekateri vedeti hočejo in npanje bi bilo veliko, da se naposled v takem društvu zedinimo vsi, naj bomo nže liberalci ali klerikalci, nem-škutarii ali narodni Slovenci. In v to ime poživljamo vse občane, naj ne pripustijo, da nam čitalnica propade, naj skrbijo marveč za to, da oživijo narodno društvo zopet. Trsta 11. febr. [Izv. dop.j Slovenci smemo, akoravno nas je primerno malo, ponosni biti na učenjake izrasle iz našega rodu. Smrt nam je zopet vzela enega iz naše srede in taje Čižman, bivši ravnatelj nav-tične akademije v Trstu. Eduard Čižman je bil rojen v Ljubljani leta 1822, dovršil višjo gimnazijo v Ljubljani in potem na Dunaji vseučilišče. Ko je nekaj časa bil tajnik pri amerikanskem konzulu, šel je v Ameriko, kjer je 6 let bival in se raznih jezikov naučil, ter predaval znanstvene reči. Prišel je potem v Evropo ter prevzel v Trstu profesnro na navtični akademiji, ter postal pred dvema leti ravnatelj iRte akademije. On je govoril 11 jezikov, tudi japonskega se je učil. Bil je tudi ud „Sloven- svojega soproga, katerega pogled, poln nemirnih skrbij, jo je spremljal na nevarnih potih, med tem ko je Albert, osrčen zaradi molčanja svoje tovarišice v svojih predlogih vedno srčnejši postajal. Kar se tiče pevke, smatrala se je za žrtev, ki je po izdajsko zabredla v past. Odkar jo prišla v Mehiko, obdajal jo je krog podložnih čestilcev ; zdaj pa se je mahoma videla na drugo stopinjo postavljeno, celo od svojih rojakov. Donno Lorenco je imela za divjo. A v dnu srca je čutila, da ji je to ncspravedljiva, nevarna tekmica, kateri nij mogla .odpustiti, da ji je Alberta tako zmešala. (Dajo prih.) ske Matice", kar kaže, da svojega redu nij pozabil. Bolezen, katero je gotovo uže iz Amerike vkoreninjeno prinesel, gaje skoraj vsako leto po enkrat napadala. Zadnje njegove dni je posebno čmeren bil in se pritoževal, da ne more ni čitati ni pisati. Pisane ostaline je baje mnogo, katero gotovo kdo uredi in izda. Navtična akademija v Trstu obžaluje veliko izgubo, kajti Čižmana ne bode lehko nadomeRtiti , kajti bil je strokovnjak v vseh obzirih. Jako perfidno je, če neki Nemec Becker reklamira našega rojaka Čižmana za Germanijo , češ , da je bil „ein Mann von eehten deutRcben Gliste, durch-drunsren von eehter dcutseher Kultur" — ..ein Vorkampfer des deutschon Geistes." — C^žman je bil vedno Slovan , ako ravno on nij imel in res tudi ne iskal prilike toliko se v narodnih reč izhujati , vendar nij nikdar zatajil svoje slovanske narodnosti. Pisatelj teh vrst imel večkrat čast z njim govoriti in prepričal se ji, da ie C. govoril z ljubeznijo svoj materini RlovenRki jezik. Napeti Nemci užc od nekdaj hočejo ošabno vse le z a-se reki umirati. IK Nr«Mllši'll !»• febr. [Izv. dopis]. 1. febr. t. I. pokopali smo obče spoštovanega župnika Vrhnjaka, ki je umrl na vnetji plnč. Kljnbu slabemu vremenu, ro je udeležila velika množica ljudi pogreba. Kakor je povsod navada — tudi pri nas slovo nij izostalo. D«»kan g. M. Fric stopi na prižnico, omeni v kratkem zasluge ranjkega, pa — čujte — tudi ne pozabi pri tej priliki (!) Rvoje jezo nad tukajšnjimi liberalci izpustiti. — Gosp. dekan I s takimi pripomočki si no boste dosti privržencev pridobili, ker sto z vašim govorom Ramo liberalno žaliti hoteli — govorili stepa tako, da sto žalili celo faro. Prihodnjič, ako mislite ob enaki priložnosti kaj govoriti — privaditi se VRaj popred prvič kaj primernega, drugič pa pravilne slovenščine, da ne boste tako neusmiljeno lomili našega jezika, ker vsakega poslušalca morajo pri vašem govoru ušesa boleti. Koze Še pri nas zmiraj hudo razsajajo, šolske počitnice so se podaljšale, in ne vemo še, kdaj se šola prične. S setvijo je pri nas slabo. V nekih krajih so miši vse pokončale, samo korenine so ostale; morebiti bo iz teh zopet izgnalo. Kjer pa nij mišev bilo, tam je precej lepo. Domače stvari. — („Vertec") prinaša v bas izšli drugi številki zopet dosti lepega gradiva za malo mladino, z eno podobo divjega zajca. Mi list priporočamo naši mladini in vsem, katerim je mari, da mladina dobiva zdrave duševne brane. — (Požar) je nastal v torek zvečer v blatni vasi v Malitovi usnariji. Ljudje tožijo, da se večkrat vname v oni hiši, in da so prebivalci v vednem strahu, posebno, ker ima g. Mali tam tudi petrolej, maščobo in slamo. Požar v torek so ljudje z največjim trudom pogasili. Kar se nam pri tem prav Čudno zdi, je to, da Čuvaj na gradu nij ognja signaliziral. Cez nekaj časa je marveč priletel doli z grada v mesto pravit, da ne more vstreliti. Menda se mu je uže smodnik zmočil, kali V — (V dvorani ljubljanske čitalnice) bode pustni torek 17. februarja „velika maSkerađa". Začetek je ob 7. uri. Ustop- na znamenja se dobivajo 15., 16., in 17. februarja od 2. do 4. popoldne v prvem nadstropji za Sokolovce po 50 kr., za ude drugih narodnih društev po 1 gld., za družine treh osob za 2 gld., za družine več osob 8 gld. Kdor nij ud nobenega narodnega društva, plača 2 gld. — (V deželnem vrtu) nasproti novi hranilniČni realki, kjer so posekali u/,o vse drevesa ob ograji, začeli so včeraj s sekanjem velikih dreves v sredi. —o— — (Mraza) je bilo včeraj zjutraj v Ljnbljani 1-1 stopinj. — (Na ižanski cesti), kjer je ljubljanski magistrat prodal drevesa ob strani, leze hlodi zdaj povsod ob cesti, tako da se voznikom nij mogočo ogibati. Cestno nadzorstvo bi pač lehko primoralo kupca dreves, da jih samo toliko na enkrat poseka, kolikor jih moro preč odpeljati, da bi ne oviral voznikov. —o— — (Vipavski „Sokol") napravi dne 15. svečnna 1874 v čitalnični dvorani veselico s petjem, glediščno igro „Strast in krepost" in jdesom. Vstopnina k plesu 1 gld. za gospode. K obilnemu udeleženju vabi Odbor. — (Iz Notranjskega) se nam piše: Neki F. B. se je želel 8. febr. zaročiti. Zavoljo tega povabi svoje ljudi na imenovani dan skupaj, da bi ga bili spremili v cerkev, kjer se je mislil poročiti. Ko pa zjutraj ž<*nin pride Župnika P. A. vprašat, kdaj in v kateri uri bi mu ljubo bilo poročiti, mu župnik resno odgovori : „Dokler mi ne plačaš 20 gld., katere Bi mi dolžan, ne bom te poročil". Ženin se izgovarja in obeta, da bo dolg kmalu plačal. A Župnik hoče mož beseda ostati. Ko ženin vidi, da pri župniku nič ne odpravi, napoti se naravnost v Postojno h g. dekanu, in tukaj pove okoliščine, v katerih je. Potem g. dekan napiše listek, katerega je ženin župniku P. A. nesel. Ko prineseni listek g. župnik prečita, bil je precej voljan še isti dan poročati. — Menda je bil uže podučen, da ne gre cerkvenih opravil s posvetnimi dolgovi v en koš metati. — (Iz Celja) se nam pišejo pritožbe, da bo tamošnji katebet, znani fanatikus Jurij Bczenšek, v dekliški šoli otrokom nasproti surovo obnaša, da brez uzroka sili deklice gologlave v mrazu pred šolo stati itd. Vsi inteligentni ljudje žele, da bi škofij atvo tega čudnega moža kam odpravilo. — (Mariborskega škofa), g. Ste-pišnika nemške novine hvalijo za to, ker njegov parstirski list ne piha samo politične jeze, strasti in sovraštva na liberalce, kakor enaka pisma nekih druzih višjih cerkvenih oblastnikov, nego se drži samo cerkvenih in verskih reči. — To bi bilo uže vse lepo in tudi nam prav, samo, da bi imel g. StepiŠ-nik tudi za svoj slovenski narod kaj več srca. — (Iz Svetinj pri Ormu žu) se nam piše: Tudi nas koze nijso pozabile obiskati, 4 osobe so denes na njih zbolele. Čudno, da pridejo k nam, ker imamo dobro vino. Vsaj pri nas ljudje trdijo, da se vina boje. (! Ur.) — (Iz Dunaja) se nam piše, da v našem listu omenjeni slovenski jurist Pctrič nij bil liibničan nego Belokranjec, kar na željo prijateljev pokojnega s tem popravljamo. — (Iz Gorice) «e nam piše: V Vidmu (Udi ne) namerava izdavali duhoven g. Gio-vanni Vogrig (Vogrič), po rodu btMŠMftl Slovenec, vrli rodoljub i šiijstclj slovanske literature med benečaujkimi Slovenci, nov tednik v luškem jeziku. Naslov mu bode: nV esaminatore frinlano" i Furlanski prt« iskovalec). Kakor jo iz dotičuega programa razvidno, mu bode nalog, širiti mej ljudstvo pravo, nepokvarjeno, ncfauatizirano Kriščevo vero; pobijati krive pi inoipc brczd«niov in-8kega klerikalizma, kateri je zaril pregloboko svoje korenike po vseb večjih DtCitih in in preti pokriti s svojimi vejami se bolj važne trge in celo ohljudneji vasi. Geslo mu bode: „Super om ni a vincit v eri t as!" — (Za slovensko u r a d o v a n j e) priporočamo vsem p. n. uradnijaiu, odvetniki m, notarjem itd. najnovejše in najlepše slovensko in nemške obrazce prošenj za ek-sekutivno rubljenjc, plačilnih nalogov, vabil, pravd o malostib, obravuavnib zapisnikov, razBodcb, toleb itd., katero ima „Narodna tiskarna" v Ljubljani v obilni zalogi in po najnižji ceni. Poslfiii o« Pjevačko diužtvo „Vienac" duhovue mladeži zagrebačke izdaje lil ograd rane kvartete po prilici od sto pjesama, v za svaki glas u posebnom svežčiou. — Četiri ta svežčioa stojat če samo 1 for. a. v. Prcporučaju ib pako narodu več sama imena skladatelja n. pr. Lisiuski, Zaje, Koch itd. — Dva Dvojica uz to hvalevreduo pomažu družtvu u tom poduzetu sanjetom in vještinom. Priličan broj biti će ih takodjer slovenskih. — Da se ove pjesme po cielom sluvjanskom Jugu ore, to je družtvu jedini cilj; zato ovim pozivlje svakega ljubitelja glasbe, koji se već nije u privatnom pozivu predbrojio, da se prijavi družtvu kratkim putem kao predbrojnik ali najkasnije do 10. OZujka o. g. ■— U slučaju, da ih se dosta predbroji, moći će so tiskati, a ciena bi mogla poskočili samo za 20 nov. više. 1*ON 1U MIO. Vsem bolnim moč in zdravje bres l**k» in brez stroškov. Revalescifere du Barry v MJondanu. Izvrstna zdravilna hrana Kevnlesciere du Barry odstrani vso bolezni: nainruč bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pijačah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuherkole, sušico, iiiubilio, kašelj, neprehavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljuvanje krvi tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revinatizem, protiu, bledico. — Izpisek ti 76.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem Ickoin kljnhoviile. Spričevalo št. 78.621. Na Dunaj}, i. februarja 1871. Neskončna hvaležnost do Vas mi daje povod, Vam to vrstice pisati. Bil sem skozi štiri mesece od strašne naduhe trpinčen; nikdo mi nij mogel olajšanja dati, dokler nij sem na svet prijatelja Vašo izvrstne RevulcHciere vzel, ki me je od tega zlega temeljito ozdravila. Feliks baron pl. Clarov. Spričevalo št. 05.715. Pariš, 11. aprila 18G0. Moj gospod! Moja hči, ki je izredno trpela, nij mogla prcbavljati niti spati; nespečnost, slabost in nervozna razburjenost jo je prevladovala. Ona se nahaja celo dobro po čokoladi Kevaleseiere, ki jo je pbpolncm ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost, pomirjene živce, zdravo spanje in trdno meso ter je zopet dobre volje. II. de M on tlo u is. Spričevalo št. 73.800. Mobač, 80. decembra 1871. Tri mesece sem Vašo slavnoznano „Kevaleseiere" užival iu po tem od večletne zlate žilo ozdravel, ter sem to izvrstno sredstvo enemu svojih prijateljev v rabo pripočil. Prosim torej, da blagovo-lite takoj poslati 2 fuutno škatlico za mojega prija- telja pod mojim Vam že znanim napisom po poštnem podvzetii. Ž vsem spoštovanjem Jož. Ullein stavitelj. Tećnejši kot meso, prihrani lievalosciere pr nirašAoiiih in pri otrocih 50kr.it svojo ceuo za zdravilu. V plehastih pušictth po pol fanta 1 gold. 50 kr., 1 nint 'J trobi. 50 kr., 2 funti 4 gold. 50 kr., 5 fnn ,jv 10 gold., 19 funtov 20 gold., 24 funtov 86 golil. — RevHlesciero-Biscuiton v pušicah I 9 gold. 50 kr D t ^old. 50 kr. — Kev:ilo4cioro-0hor,olat£o v prahu la v ploščicah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold 50 kr., 43 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta-10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 57G Ua 3« gold. — Prodajo: Barry du Barrv 4 Comp. na Dn-iltftji, « uHIImIi-unm.- it. 8, v L j Ul »I j. *ii i Ed. Mahr, v »a-»*«l«l bratje Oboranzuiovr. v Ina-braku Diochtl A Frank, v Olovci P. Birn l)ach> r, v Eiuacl l,ud vig Mtillor, v 91 Mrl bo F. K o le t ni k <& M. Morić, v Meruiiu J. fi S t no k ha us e n, kakor v vseh tnestih pri dohrili U-karjih in specorijskih trgovcih; tinti razpošilja du-anjska hiša na vse krajo po poštnih nakaznicah ali povzetij ik Tujci. 10. februarja: Pri Kleliiulu t Gospa Fakolini iz Tista. — Feuscherg iz Pasova. — Vitsoh il Dunaja. Su pančč i/, Trsta. — Winterhaltcr i/. Siska. — Pib-rove iz Krope. — Hrvat i/. Kočevja. — Žtižuk i/, ■gor. Štajerskega. Pri Muliću : Einhaufer iz Gradca. — Ster-kaj i/. Trsta. — Goldhriiiiuer iz Arnoldsteina. — Horvit ll Berlina. — Kolin i/. P.štc. — Heil iz Pov-bovega gradca. — Kotnik Iz Vrhniko. — Zupančič s sestro iz Litije. — Midi.c linojer, NVeliseh, Ititeuc iz Dunaja. — Sch\vorcel iz Gradca. — Secmann iz Pcšto. Pri /siuurcu« Primožič iz Mahnete. Dunajska borza 12. februarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 25 kr. Enotni drž. dolg v srebru , . 74 „ 00 „ 1860 drl. posojilo.....104 „ — , Akcije narodne banko . 9HJ „ — „ Kreditno akcijo ... . 237 „ — „ London........112 „ 25 „ Napol..........9 n 1«/, „ 0. k. cekini.......— „ — „ Srebro.........106 „ 60 i 100 veder vina t H od leta 1873 se zaradi preseljevanja r % posestnikovega takoj proda. ► ^ Naročila naj se pošiljajo pod k> L.,A. 14. Mt. IOO" poste rostante L Iti sol j* K o pr. Hrežice. (34—1) £ Občinski pisar! s 3O0 gld, letne plače in nekaj pristranskih dohodkov. — Prosilec, ne nad 45 let h t ar, pod te n in i rtv.en. brez družiue, vajen vsaj nekaj ob-eiuskega posla — naj se pismeno oglasi «l<» Konca t. m. pri občinskem uradu v '//ilf.Hlii It 1*1 rici (Feietritz a. d. (Jail, Kiirnteu). (33—1) i Svarilo! Slaba, nevarna in draga ponarejanja No bo I - evega Dinamita so na naj-nesrauinejši način ze d pod lastnim imenom našega fabrikata prodnjejo. Mi opozorujenio na to, da naš Dinamit III. za čolni cent gld. 62 a. v. vsa druga ponarejanja po 80 — 100 — 110 gld. v vsakem oziru daleč presega. V kratkom budemo novo vrsto Dinamita cent po gld. 46 »pravili v kupčijo. (20~^ Mahler in Esctabacher, ■i» Ounuji. Vf/nllllMvlignHMe I. Na volilce! Ko ste Vašej dolžuitjti proti domovini zadostili, pride druga nič manj važna na Vas, namreč dolžnost, Vaš stan, Vaše finance izboljšati. — Vsak razumen ve, i la to nikdar bre/ napenjanja sredstev ne more zgoditi; torej bodo veselo za vse, ako jim odprem pot, po katerem dosežem cilj bre« ruz-loeku n1mIIm*ii /a mnjlieu flenur. Kakor polje vro potov v Uim, tako so tudi rasne prilike k sreči, vendar nij nobene, katera bi po državnej ffttraueiji vsakega zagotovila, da dobljeno ttidi dobi, kakor ta, na katero bi jaz s tem pozornost braleov obrnil. Od našo finančne deputacije izdane originalne deležne srečke, katere po mojem na hrbtu podpisanem giriranji imetnikom udeleževanje vseb dohitnih siiekanj do U». mnju 1*7-1 garantirajo in s katerimi se morejo dobitki ev. 120.000 tulnrjev, ali so.ooo tel., in lo.ooo tol.. ao.ooo tol., £0.000 tol., HI.OOO tol., la.ooo tol., 10.000 tol., sooo («>!., oooo tol., isoo tol., IOOO tol.. «20t» tol.. 2IOO tol., 24IOO tol.. IOOO tol., 1S00 tol., HOO tol. itd. itd. dobiti, dobe so pri meni, koneesijuniranem prejemniku, za saino „pet tolarjev" ali h-\ { goldinarjev proti poslanju ali povzetju znesku. Kit sem precejši.jo itevtlo originalnih sreek prevz.l, sem v stanu, vhimu 7alitevanjem ugoditi in tudi poanojia naročila ef 'klnirati; vendar jo v in-ten sn vsa.-ega, da loleČO deležne srečke kmalu naroči, ker je vsak tretji teden sreekanje, katero bi počasnim komitentom stt zgubilo. (80—8) Tsaac T Veinberg, x lluitiuurgii, Hohe Blelohen 41. Samo objavljonje sleileuih neuapad j i vili pri/.navalnih pisem, katero jo dobil e. k. dvorni zobozdravnik gospod .1. <■. Popp na I Mi naj i. izdelovalec svotovno sloveče anathe-rinove ustne vode, nas odvelejo muje vsakega daljnega hvalisanja. (iospodu c. k. dvornemu zubo/.dravniku 1'oppti. Preiskal sem Vašo nuutherinovo ustno vodo iu našel, du je priporočcvitlna. Prof. Oppolzer, rektor niaguifieiis, prof. c. k. kliniko na Dunaji, k. saksonski dvorni svetovalec i. t, d. Spri Sojem, da rabim več časa anatheri-novo ustno vodo c. k. dvornega zobozdravnika J. f». Poppa i velikim uspehom, in sem h« o njenem dnhrodejuem upljivu prepričal. Baron Loula Pereira I. r. Podpisana spričujc gospodu c. k. ilvor-iicniii zobozdravniku d. Ci. Poppu tukaj i veseljem po pravici, da rabi njeguvo anatheri-novo ustno vodo uže več časa in more jo ne le zaradi njene dobrote, nego f udi njenega prijetnega okusa v obče najbolje priporočati. Na D u n aj i. Theresa kneginja Esterha\zy. Čestiti gospod! Sprejtnito mojo najiskre-nojšo zahvalo za človekoljubnost in dobroto, s katero ste revnim Otrokom, ki so v oskrbovanji Marija-Klizabotinskega društva pomagali. Nekateri i/.med teh otrok so imeli skrofulo/ni skorhut v nstili. Vi ste j itn dajali zastonj Vašo zilra\ihto anntlierinovo ustno vodo, iu Vašemu zdravljenju zahvalijo otroci popolno hitro ozdravljenje. V imenu otrok, ki so rešeni svojo bolezni, in društva Vas zagotavljam, čestiti gospod, hvaležnega priznanja in posebnega spoštovanja, s k aterim si čestitam biti Na Dunaji. Vaša udana grolinja Fries, prei 1 ai oj n i o a M arij a - K; i zabet t n-skega društva. Zobni plomb za samoplombiranje votlih zobov, cena 2 g!d, 10 kr. Anatherinova zobna pasta, cena 1 gld. 22 kr. Vegetabiličen zobni prah, cena