Leto IV., štev. 227 PoStnlna pavsaltnuut. V LlublJanI, petek dne 28. septembra 1923 cena * oin Hli»|» ob 4 x|utr»l. Stane mesečno 12-50 Din za inozemstvo 25-— . neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1. Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlžtvo: Ljubljana, Prešernov* ul. št. 64. Telet, it 36. Podružnice: Maribor, Barvarska ul. ti Tel. št. 22. Ccl|e, Aleksandrova a> Račun pri poštn. čok o t, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 27. septembra. Hud in oster je bil včeraj obračun narodne skupščine z zunanjo politiko današnjega režima. Kakor udarci s kladivom so padali dokazi in argumenti proti politiki neodločnosti in zanemarjenih prilik, diplomaciji lahkomiselnosti in neznanstva, proti držav-ništvu, ki se najprvo ozira na osebno in strankarske interese in ki vidi svojo glavno umetnost v tem, kako bi lokavo žo v naprej odvalilo odgovornost za lastno čine — na druge. Govornikom opozicije so ni bilo treba mnogo truditi. Izvajanja vseh treh ki jo včeraj izdal svoj komunikč, o najnazornejši pouk. Njihovi govori so bili le dokaz, da naša zunanja politika nima nobene odrejene smeri, ji manjka jasnih ciljev in da je sle-za pomen dogodkov, katerih dale-ežnost sicer pravilno occnjuje ves svet. In tako jo sodba gospoda ?anel-ministrov so bila parlamentu sama na stanju reškega vprašanja mnogo toč-nejša, nego mnenje gospoda Pašiča. IVilson pravi v svojih .Spominih«, da jugoslovenska mirovna delegacija, jo 18. februarja 1919 pod vodstvom fosp. Pašiča podala Odboru desetori-v Parizu svoj ekspozč proti Italiji, dolgočasna in topoglava. Taka jo ostala jugoslovenska politika do da-. Vodijo jo isti ljudje in na isti na-Vodijo jo kot tajni zasebni posel naša država jo menda edina v Evropi, kjer vlada z dosledno energijo odklanja vsako sodelovanje narodnega lastopstva v zunanji politiki in kjer razni famozni Antonijeviči glavni vse državniške modrosti državnih krmiiarjev. Račune pa plačuje ves na Splošen občutek parlamenta po iz-ah gospodov Periča, Pašiča in Nin-fida je bil včeraj ta, da se navzlic fra-lam o rapallski pogodbi pripravlja razdrtje te pogodbe v korist Italijo. Molk vlade na opetovana vprašanja, zakaj ni bilo registrirano Sforzino piski nam daje močno orožje proti italijanskim intrigam v roke in čudovito izjavo gospoda Pašiča o »nesreč-rapallski pogodbi, ki jo vendar da-edina pravna trdna osnova naše politike napram Italiji, so značajna mamenja v tem pogledu. Ostra kritika opozicije je razkrinkala slabosti režimske diplomacije in niso anacijonalni elementi priskoči-vladi na pomoč, Pašičev kabinet in njim radikalski režim bi bil danes strmoglavljen. Posledice sinočnjega rfasovanja za nadaljni razvoj naših notranjepolitičnih razmer pa bodo gotovo še jako resne. A to v tem trenutku ni glavno. Važ-cejSe je, da je včerajšna seja našega parlamenta vsemu svetu pokazala, da goslavija ne odobrava politike ne-estanega popuščanja napram Italiji. Vlada, ki se danes spušča v pogajanja z Rimom, ne prenese nobene obremenitve več. Včerajšno glasovanje je vzelo moralično avtoriteto, da v imenu Srbov, Hrvatov in Slovencev najmanj popušča od pravic, ki jih dajejo naši državi svečano podpisane mednarodne pogodbe. Številni italijanski diplomati, ki so včeraj prisostvovali seji narodne skupščine, so morali spoznati, da je jugoslovenska vlada z dosedanjimi koncesijami žo prekoračila svoj maksimum in če so vestni in trezni, potem ima gospod Mussolini že danes v rokah njihovo poročilo in njihov nasvet, da se Italiji nameravana upCija z radikalsko vlado no bo obnesla, ker jugoslovenska d r -ava take kupčije no bo d o b r i 1 a. Dejstvo, da vlada na koncu debate upala zahtevati izrecne zaupnice, to v debati ni govoril niti eden član radikalske stranke ne - minister, da je koriijno skromno preglasovanje opo-zicije bilo mogoče le z anacijonalnimi ministrskimi glasovi, govori več tat dovolj, kje je bila prava večina. D-ines poročajo, da se gospod Ninčič Pripravlja na demisijo. To je glasen 'lemento, da je lok že prenapet . . Turki zotaet v Carigradu Pariz, 27. septembra, s. Dne 1. oktobra turška armada svečano vkorakala v Ca-"Sfad. Mcdzavezniški generali bodo oktobra popoldno zapustili mesto. Irdbe v Dardanclak so popolnoma izrinjene. KNEZ PETAR PETROVIČ. Beograd, 27. septembra, r. Knez Pe-Sr Petrovič bo s kraljevim ukazom "cnovan za generala in postavljen za nveljnika Beograda ali kakega dru-vefiieca mesta v državL Demisifa ministra Ninčiča TEŽKOČE režima NOVI POGOJI NEMCEV IN DŽEMIJETA. — AKCIJA OPOZICIJE. Beograd, 27. septembra, d. Včeraj-šnl dogodki v parlamentu so postali Izhodišče novega razvoja notranjepolitične situacije. Vlada se čuti znatno oslabelo in radikali skušajo sedaj z Iz-metavanjem balasta vsaj za nekaj časa še držati svojo ladjo na vodi. Izbrali so si drja. Ninčiča za žrtev, češ, da je s svojim nesrečnim govorom v včerajšnl seji narodne skupščine dokazal svojo popolno nezmožnost. Danes popoldne je imel radikalski klub plenarno sejo, na kateri se je razvnela zelo razburjena ln mučna debata o včerajšnjih Izjavah vlade in zunanji politiki sploh. Poslanec Dlmitrijevlč je ostro napadel dr. Ninčiča, ki ni bil prisoten ter je žel odobravanje večine kluba. Dr. Ninčiču je bilo sporočeno, da ne uživa več zaupanja kluba in splošno se smatra, da bo zunanji minister že jutri Izvajal konsekvence ter podal demisijo. Za njegovo nasledstvo se bori posebno sedanji prometni minister Jankovič, vendar pa obstoja v klubu močna struja, ki kandidira sedanjega pomočnika poslanika Ljubo Nešiča, ki bi naj dobil parlamentarni mandat z odstopom dalmatinskega ra-dikalskega poslanca dr. Subotiča, na katerega listi je kandidiral. Intrige radikalov proti Ninčiču, ki je kot zunanji minister gotovo v mnogem ozlru boljši nego marsikateri njegovih prednikov, pa so zadele na nepričakovano težkočo. Ninčič je perso-na gratissima na dvoru in kralj je danes s tem, da je Ninčiča, ki ga je bil že dopoldne sprejel, popoldne ponovno klical v avdijenco, precej ostenta-tivno pokazal svoje mišljenje. Vsied tega se je zvečer položaj poostril in postavljena je alternativa ali Ninčič ali celokupna vlada. Zelo so vznemirile radikale tudi vesti o tajnih razgovorih med radikalnimi voditelji radi namere gosp. Pašiča, da se umakne. Radikalsko vodstvo sedaj te vesti dementira in pravi, da bo Pašič v skrajnem slučaju dobil posebnega državnega podsekretarja kot pomočnika. Vlada jo tudi v velikih neprilikah za večino pri dvanajstinah. Klub nemških poslancev včeraj ni glasoval za vlado, ker vlada še ni pristala na njihove pogoje. Danes je bil posl. dr. Kraft pri Pašiču ter je zahteval, naj Diktatura na Nemškem VSE USTAVNE SVOBODŽČiNE SUSPENDIRANE. vlada odgovori na te pogoje, proden so bo glasovalo o proračunskih dvanajstinah. Pašič je izjavil, da pojde Nemcem kolikor mogoče na roko, drugi ministri zopet so mnenja, da so nemški pogoji nesprejemljivi, kor zahtevajo Nemci razno privilegijo. Pokazalo sc jc nadalje, da Jc bilo včerajšnjo glasovanje d/emljeta le nekak predujem vladi. Danes je džemijet poslal vladi nove pogoje ter zahteval, da jih vlada sprejme še pred glasovanjem o proračunskih dvanajstinah. Zaradi tega je Pašič nocoj sklical konlcrenco ministrov, katere so se udeležili Pašič, Velja Vukičcvič, Ninko Perlč, Krsta Miletič In Simonovlč. Pogoji džemijetn so zelo težki. Vsi ministri imajo vtis, da se smatrajo džemljetskl poslanci za edine zastopnike Južne Srbije. Ker je vlada v težkem položaju, Je verjetno, da sprejme džemijetske pogoje, naj si bodo še tako težki. Medtem se opozicija pripravlja za nadaljnjo energično akcijo proti vladi. Danes so se vršili razgovori med opozicijo-nalnimi voditelji, da se opozicija sistematično zavzame za zakone, ki pridejo na dnevni red v sedanjem zasedanju narodne skupščine. Opozicijonalni poslanci, ki so nahajajo v Beograda, so pozvali vse svoje tovariše, ki so mude izven prestolico, naj so takoj vrnejo t Beograd. Odsotnih je iz Beograda lo šo 19 opozicijonalnih poslancev. Mnogo komentarjev vzhaja nastop dr. Drinkovifa, ki se je včeraj odtegnil glasovanju, pa je danes izjavil, da bo podpiral vlado. IZ GLAVNEGA ODBORA DEMOKRATSKE STRANKE Beograd, 27. septembra, p. Danes dopoldae se. je vršila seja glavnega demokratskega odbora. Najprej so jo razpravljalo o vprašanjih stranke, potem pa o ustanovitvi glavnega strankinega lista in o kongresu demokratske stranko. Sklenjeno jo bilo, naj demokrati na jutrišnji seji narodne skupščino zahtevajo, da so interpelacijo c občinskih volitvah v Srbiji proglase za nujno. Nato se jo govorilo o korupciji, ki jo uvaja radikalna stranka. Sklenilo se je, da predloži demokratski klub glede vseh teh afer posebne interpelacije. Posebno zanimivo bodo interpelacije, ki jih bodo stavili demokratski poslanci o aferah Pašičevega sina. Berlin, 27. septembra, d. Ministrski svet Je zboroval vso noč. Proti Jutru je izšel razglas državnega predsednika, ki proglaša izjemno stanje za celo državo. Berlin, 27. septembra, d. Ustavne svoboščine v celi državi so suspendirane. Vrhovna državna eksekutiva je poverjena ministru vojne drju. Kess-lerju, ki ima pravico, da svojo oblast prenese za poedine kraje na vojaške poveljnike. Berlin, 27. soptombra. s. Državna vlada bo najbržo kakor bavarska »postavi: la v važnejših zveznih državah vladne komisarje z diktatorskimi pooblastili. Za Prusljo je določen bivši državni tajnik Welssmann, za Saško pa bivši ministrski predsednik Zelgner. Vsekakor bi vsied te uredbe trpela državna enota. Čete v Berlinu so pripravljene na alarm Okoli mesta Jo zbranih več vojaških edl-nlc. V ministrstvu za obrambo poudarjajo, da Je vsa armada popolnoma zanesljiva. Berlin, 27. septembra, j. Razglasitov obsednega stanja nad colo državo ni presenetila, ker so je v podu?,enih krogih žo prodvčorajšnjom govorilo o tem. Bofi na Bolgarskem Sofija, 27. 6eptembra. 1. Bolgarska brzojavna agencija objavlja: Smatrati se more, da so revolucionarno gibanje, ki so ga izzvali komunisti, bliža koncu. Sovjetske republiko, proglašene v nekaterih pokrajinah, so bilo razpuščene, še preden so dospoli vojaški oddelki, zaradi pritiska od strani ljudstva, ki so kažo sovražno napram revolucionarnemu gibanju. Komunistično gibanje je popolnoma zatrto razon v pokrajini Borkovica Ferdinand, kjer skuša vojaštvo obkoliti vstaše ter jih ujeti broz prelivanja krvi. Večjo in manjšo skupino revolucionarjev zapuščajo svoje poglavarje in se udaja-jo. Mnogo vstašov je pobegnilo v sosedne države. Ukrenile so se strogo mere, da se prepreči beg. Beograd, 28. septembra, r. Notranje ministrstvo je prejelo poročilo, da se je danes dopoldne čulo puškarenje od gornje Džumaje. Izgleda, da so se tam vršili večil spopadi. Ni bilo pa mogoče do-znati za rezultate borb, ki še niso končane. Danes popoldne je pribeglo v Za-ječar 17 bolgarskih seljakov, ki so pobegnili preko Vidina, kjer se je vladnim četam posrečilo, pregnati upornike. Se- ljakl pripovedujejo o nasilju vladnih Čet, ki izvršujejo grozne zločine nad upornim prebivalstvom. Povsod, kjor nastopajo, vrše svojo akcijo brez usmiljenja. Beograd, 28. septembra, r. Po poto-čilu, ki ga je dobila naša vlada od jugoslovanskega poslanika v Sofiji g. Ra-kiča, izgleda, da le vladnim četam uspelo, zatreti upor komunistov in zemljo-radnikov. Poveljnik komunističnih čet MIlan Jankov je bil pri napadu na Sofijo od strani vladnih čet poražen In se je moral umakniti. Eorba je trajala 10 ur, vladne čete pa so s pomočjo četašev, konjenlštva in topništva porazile svoje nasprotnike. Po vesteh, ki so prišle iz Sofije izgleda, da vlada zmaguje tudi severni Bolgarski, kjer nemiri še trajajo, GRŠKA IN RUMUNIJA PROTI BOLGARIJI. Beograd, 28. septembra, r. Po vesteh iz Soluna je grška vlada prepovedala prehod bolgarskim potnikom na svoje ozemlje ln je na ta način zatvorila promet med Grško in Bolgarsko. Tudi Rumunija je pred 3 dnevi zaprla meje napram Bolgariji. Zadnji in no morda edini povod jo dnlal proklatnacija izrednega stanja na Bavar« skein. Ustavnega konflikta med Berlinom in Monakovcm ni pričakovati, kor jo s proklainacijo obsednega stanja v| državi potrjono tudi bavarsko izjemno stanje. Berlin, 27. septembra, b. Vse narodno« socialistične moči »o danes koncentrirana v Monakovenu Iz Avstrijo in češkoslovaško so prispoli nomškonacionalni vo-i ditelji v Monakovo. Za danes popoldno jo bila odrejona stroga pripravljenost, Določono eo tudi že poljsko stražo. Narodni socialisti so sestavili listo okoli 100 političnih osebnosti, ki naj bi jih ohi ticnutku vstajo zaprli ali drugačo odstranili. Monakovo, 27. septembra, s. Merodajn* mosta izjavljajo danes zvečer, da jo v Monakovcm in po vsej Bavarski vso mirno. Za ojafenje tukajšnjo gnrnizije jo biloi nekaj oddelkov vojaštva poklicanih iz province. Patriotifno organizacije so so sta-« vilo danes dopoldne dr. Kaaru brezpogojno na rnzpolngo. Samo Hittlerjeva organizacija si jo pridržala končno stališče, Konflikta med Bavarsko in državo ni. Nove težkoče v Portthrju Berlin, 27. septembra, s. Navzlic for-malnomu ukinjenju pasivnega odpora sc delo v Poruhrju ne more prav začeti, ker agltlrajo komunisti proti sklepu vlade a parolo, da so bili delavci od vlade Izdani. Poleg vsega tega Je zadel prlčctek dela tudi na raznovrstne tehnične težkoče, posebno ker »o železnice v deso-latncm stanju. Naprave so razdejane In zarjavele, tako, da bo poteklo precej časa, predno se bodo mogli vršiti redni transporti. Pariz, 27. septembra, t. Celokupno časopisje se bavi izčrpno s proklamacijo državnega predsednika Ebcrta in soglaša v tem, da vsebuje mnogo nerodnosti. Proklamacila dokazuje znova, da ie bilo nezaupanje Francije v nemško politiko upravičeno. Ebertov razglas bi mogel v razvoju reparacijskcga problema slavili nove težkoče in znači skoral sabotažo Strcscmannove politike. «Matin» ozna čuje razglas za neroden in meni, da ie negotovo, da bi bila Nemčija popustila s pasivnim odporom, če bi imela sredstva na razpolago. «Librc parole« piše, da ie Ebertov razglas pokazal, da se mora Franci i a tudi v nadaljo čuvati. «L' Ouev- rc» vprašuje, ali ie praktično da prokla« macija za obnovo dela posega v vpra-< Sanja, ki bi mogla ves problem šc bolj komplicirati. Pariz, 27. septembra, s. Kakor poroča« jo listi iz Londona, bo začasna ureditev! Poruhrja, ki naj so izvrši pred definitivi no, vezana na sledečo pogoje: 1.) Nemčija prekličo vso odredbo gledo pasivnega! odpora; 2.) Nemčija pristane na kontrolo! policijo in državno upravo po zastopnli kih Francije; 3.) francosko-belgijska upral va kontrolira poruhrsko železnice; premog iz določenih rudnikov se uporab-, lj.l izključno za reparacije; 5.) uvede sil 40-odst. davek na premog in 6.) določi so 2fi-odst, taksa za izvoz rud v Ncmfii jo. Francija hi dovolila sodelovanje nem-i sikih zastopnikov pri upravi železnic i rt rudnikov in bi po dobri volji omilila za-i sedbo. To določbo bi stopilo po sklepi* medzavezniško konferenco v veljavo. Pariz, 27. septembra, s. «Havas» poro. ča, da semkaj šo ni prispelo uradno f poročilo o ukinjenju pasivnega odpora. Nadaljnja pogajanja zavile od upostavitvo normalnega režima v Poruhrju. Goriik® pol. cfrwitw® v klerikalnih rokah Gorica, 27. septembra, e. Danes se je vršil tu občni zbor političnega društva »Edinosti« za Goriško. Po mestoma zelo burni razpravi so odšli z zborovanja predstavniki napredne struje in je bilo nato društveno vodstvo Izvoljeno iz samih pripadnikov krščansko - socijalnc (klerikalne) struje. MASARYK V PARIZU. Praga, 27. septembra, s. «Ceške Slovo«, ki je blizu dr. Benešu, poroča, da prlspž predsednik Masaryk 15. oktobra v Pariz, kjer ostane teden dni kot gost predsednika Millcranda. Za časa svojega bivanja bo zaključil 'konvenciio med obema državama, kateri je ooložil temelje maršal Foch v Praal. SOLIDARNOST MED ANGLIJO IN FRANCIJO. London, 27. septembra, j. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je govoril predsednik Baldwin o stališču Anglije v grško-italijanskem sporu in obširno poročal o sodelovanju s Francijo. Svetovni položaj Jc danes tak, da mora po njegovem prepričanju Anglija hiti navezana na solidarno politiko s Francijo. Kabinet je odobril Ealdvvino stališče. STRAHOVIT VIHAR V TOKIJU IN YOKOHAMI. Tokio, 27. septembra, j. Po vesteh iz Tokija in Yokohame je divjal včeraj zvečer v tamošnjih okrajih silon vihar. Nižjo ležeči mestni deli so preplavljeni, vsied česar so barako, v katerih bivajo ljudje, ki so ostali vsied zadnje katastrofe broz strehe, zolo trpele. ZoDet ie obilo človeških žrtev. Itatitanl zapustili Krf Rim, 27. septembra, s. Izpraznitev Kr-fa se je danes zjutraj pričela in tekom dneva končala. Vse čete so ukrcane. Med salvo treh vojnih ladij je bila sneta italijanska zastava in otok izročen Grkom. V zadnjih treh dneh je bilo ukrca-nih 10 tisoč mož in mnogo vojnega raa-terijala. Prebivalstvo je ostalo pri odhodu Italijanov popolnoma mirno. Za danes pričakujejo prihod neke grške vojne ladje. Kri, 27. septembra, s. Po odhodu laških čet so se danes vrnile 4 italijanske oklopne ladje ln 7 torpednih rušilcev. Ladjo so se zasidralo prod otokom. Vzrok povratka jc neznan. Mesto jc ostalo mirno, vendar pa Izgleda, da vlada neka neslgurnost. Rim, 27. septembra, j. Ob pnhki izpraznitve ICrfa po italijanskih So'ah prinaša «11 Mondo« kritiko, v kateri primerja dosežone uspehe s porabljenimi sredstvi in ugotavlja, da jo končala igra z izgubo. PROTEST GRŠKE PROTI ODLOČITVI VELEPOSLANIŠKE KONFERENCE. Ženeva, 21. septembra, j. Grški delegat Politis protestira, da ie velcposla-niška konfcrenca prisodila Italiji 50 milijonov lir odškodnine, akoravno defini-tivno poročilo preiskovalne komisije še ni prispelo. Naglica veleposlaniške konference je več kot sumljiva. Vsi člani preiskovalne komisije razen italijanskega so izjavili, da Grška ne more nositi odgovornosti za umor, ker ic bil pripravljen na albanskem ozemlju in izvršen od Albancev. Pred nekaj dnevi se je javil pri grških oblasteh nek vodja albanskih tolp, ki je izjavil, da mu je albanski guverner iz Argirokastra ponudil veliko vsoto, če Izvrši na grškem teritoriju kak zločin. Za preiskavo teh trditev je odšla že posebna komisija v Albanijo. Politis oslro obsoja, da se je mali državi kakor ie Grška, ki Ima poleg tega prehranjevati še 10 tisoč begunskih družin, vzelo 50 milijonov, lir in se jih Izročilo velesili. RUMUNSKI PUC. Dunaj, 27. septembra, j. Rumunska poslaništvo demontira vesti o pripra-t vah za puo rumunskih generalov. Inozssms&e teorse 27. septembra: CURIIT: Berlin 0.0000040; New-YorU 561.50; London 25.G0; Pariz 34.35; Milan 25.70; Traga 10.84; Budimpešta 0.03; Bukarešta 2.00; Beograd 0.60; Sofija 5.37; Varšava 0.0017; Dunaj 0.0070; avstrijska žigosane krone 0.00795. TRST: Zagreb 25 do 25.30, Dunaj 0.03 do 0.031, Curih 387 do 390, London 99.35 do 99.G5, New-Yorlt 21.75 do 21.85, dinarji 25.10 do 25.50, carinski franki 85.75 do 86.50. DUNAJ: Devize: Beograd 820 do 824; Berlin 0.365 do 0.415; Budimpešta 3.65 do 3.75; Bukarešta 329 do 331; London 323.300 do 324.300; Milan 3254 do 3266; Netv-Yorlt 70.935 do 71.185; Pariz 4332 do 4348; Praga 2127 do 2137; Sofija 063 do 667; Varšava 0.1975 do 0.2075; Curih 12.6-15 do 12.695; valute: dolarji 70.560 do 70 960; levi 641 do 649; nemške marke 0.365 do 0.415; funti 821.500 do 323.100; francoski franki 4285 do 4315; liro 3215 do 3235; dinarji 809 do 815; poljsko marke 0.19 do 0.21; Icji 318 do 322; švicarski franki 12.530 do 12.610; češko krojne 2109 do 2125; madžarsko krono 2.13 do 2.35. PRAGA: Dunaj 4.59; Berlin 0.23; Rim 154.75; Budimpešta 17.125; Pariz 210.25; London 154.50; Ne\v-York 34; Curih 608.15; Beograd 39.95. BERLIN: Dunaj 1995; Milan 6,488.750; Praga 4,209.300; Pariz 8.678.250; London 648,375.000; New-York 142,044.000; Curih 25,336.500; Beograd 1,605.750. LONDON: Berlin 500 do 700 milijonov, London 424; Curih 25.52 do 25.59; Milan 98.50 do 98.75; Dunaj 320.000 do 325.000; Bcogrnd 385 do 410; Sofija 450 do 500; Pariz 73.65 do 73.70; Praga 151.25 do 151.75. NEW-Y0RK: Beograd 117, London 45o; Berlin 0.00006; Rini 490.50; Curih 39.31; Praga 300.25; Dunaj 0.14125; SudlmpcSi« 0.545, Protest zakonit® reSke vlade proti Sa&kim maStSroasSsarai Kraljeviča, 27. septembra, p. Povo-flom dogodkov zadnjih dni na Reki in povodom raznih službenih in uesluž-benih poročil italijanskih listov, objavlja reška vlada nastopni službeni komunike: »Reška vlada najsvečanejo protestira proti imenovanju italijanskega, bilo vojaškega, bilo civilnega guvernerja v svobodni reški državi, imenovanje novega guvernerja, knkršno Italija postavlja samo v svojih kolonijah, predstavlja akt nelegainosti in dušenja svobede in neodvisnosti Reke, tem bolj. kor že obstoji legalna reška vlada s svojimi oblastvl, policijo itd., kateri jo Italijanska okupacija preprečila, da svobodno in brez zaprek opravlja posle, ki ii pripadajo po pravu su-verenitete reško zemlje. Imenovanje italijanskega vojaškega guvernerja ne pomeni samo dušenja suverenitete in neodvisnosti Reke, temveč pomeni formalno prevzemanje lastništva teritorija reške države. Dok) italijanskega guvernerja je v absolutnem nasprotju z rapallsko pogodbo, 1:1 priznava in garantira in perpetuo popolno svobodo in neodvisnost mesta Reke. No odgovarja istim, da jo imenovanje italijanskega vojaškega guvernerja na Keki že imelo precedenco. Komandant Kozini, na katerega nami-eavajo italijanski listi, ni bil nikdar Imenovan za italijanskega komisarja na Reki. Komandant Rozini je prijel na Reko v čisto politični misiji, to jc, da odstrani z Reke vse one elemente, ki povzročajo nemire. Razventega jo bila njegova dolžnost, da omogoči pravilno konstituiranje in delo reške konstitumte. Vendar pa je on prišel še takrat, ko Reka ni imela svoje le-gislative in zakonite vlade. Italijanska vlada je vedela in v6 žo rri leta, v kako obupnih in tragičnih gospodarskih, socijalnih in političnih prilikah se nahaja Reka. Do tega znanja ni prišla samo po časnikarskih poročilih, marveč jo izvedela to iz mno-gobrojnih memorandov, katere je skoro vsak mesec pošiljala ročka vlada, razna gospodarska in delavska udruženja, kakor tudi mnogobrojne depn-tacije, ki so cesto prihajale v Rim. Vse te prave vzroke današnje situacije na Reki ni treba iskati toliko v za-tvoritvi meje s strani države SHS kakor v politiki Italije, ki je štiri lota trpela in mnogokrat tudi podpirala skoro vsakdanje revolucije oboroženih tolp, ki so prišle na Reko iz Italije, katere je vedno favorizirala. Italija jc finansirala vse iregularne režime z nneksijonističnim ciljem, dočim je istočasno preprečila miroljubno in konstruktivno delo edino legalne Reke. Odvzela ji jo reško last, administracijo pristanišča, železnice itd. in nezakonita vlada je z nezakonitim aktom vse to izročila Italiji, katera je ves čas pri transportih na železnici, v smeri proti Reki dvojno poviševala vse carinske tarife, medtem ko je Trst užival največjo koncesije. Izgnala je iz mesta mnogo domorodnih meščanov, Italijanov in Jugoslovanov, samo zato, ker niso aneksijonisti, ker se niso dali vtakniti v fašistovske sindikate; trpela je, da se napadajo in ubijajo mirni meščani, dovoljujoč pri tem, da ubijalci in napadalci ostanejo 'nekaznovani, dočim so bili aretirani starci, žene in otroci samo, ako "o pri njih našli kak avtonomistični list. Pustila jc nekaznovane one. ki so devastirali hiše, urade in skladišča onih, ki so bili avtonomisti ali Jugoslovani. Za barbarske razmere, ki vladajo na Reki že štiri leta, je odgovorna edino italijanska vlada, ker so bili čuvarji reda v vsem tem času izključno samo italijanski kr. karabinijeri in oblastva, ki so spadala pod italijansko oblast. Dejstvo, da je kr. italijanska vlada v tem času, da bi vzdržala red v mučeni-škem mestu, poslala nič manj kakor 12 generalov in nad 30 višjih' častni kov, jasno dokazuje, da ako bi se ho telo v resnici popraviti stanje, bi ne bilo treba 1 leta, temveč samo i dni. Roški vladi je znano, da je kljub sladkemu pisanju italijanskega novin-stva reška nezavisna država sposobna, da živi iu da ima dovolj ekonomske moči, da razpolaga z lastjnimi denarnimi sredstvi ter da napreduje. Da pa so to omogoči, jo potrebno, da so jej vrnejo pristan, železnica in pristaniški magacini. Razume se, da so morajo odstraniti vsi oni. ki motijo red iu preprečujejo ureditev normalnega življenja ua Reki, ker nočejo, da lu Reka živela svobodna in da bi so jej dala prilika, da živi saraostaluo zivljonje. Reška vlada protestira proti poskusu, da bl se brez njenega znanja ustvaril konzorcij, ker niti Italija niti Jugoslavija nimata pravice razpolagati z onim, Čegar edini legalni predstavnik ie reška vlada. Kakor je člen 4. rapallske pogodbe ■za vedno garantiral nezavispost svobodno države Reko, za kar sta obe pogodbeni stranki zastavili svojo podpise, katere je registrirala tudi Zveza narodov, nimata sedaj pravice, da udušita že obstoječo svobodno reško državo ali ji vzameta ona prava, ki ji pritlčejo iz te pogodbe. Zato energično protestiramo proti vsakemu poskusu, ki bi šel za tem, da uniči prava že obstoječe reške države. Reška vlada konstatira, da jo komisar general Giardino imenovan oei-vidno v svrho, da izvrši restrikcijo domačega reškega elementa In da bi potem s pomočjo tujih fašistov izvršil volitve za novo konstituanto, ki bi na ta način odgovarjala političnim in ekonomskim težnjam italijanske vlade. Reška vlada ugotavlja, da kraljevska italijanska vlada nima nobene pravico, zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali z izvrševanjem italijanske politike v reškem vprašanju niti za opremo oborožonih tolp italijanskih državljanov D' Annunzia, Giunte, Ca-brune itd., odnosno reška vlada potrjuje, da konzorcij ali provlzorij ne bo dal željenih rezultatov, ker vse to ne bo pomagalo Reki do življenja. Edini način jc, da se pristopi končnemu iz-vršenju četrte točke rapallske pogodbe, kar je obljubil nekoč tudi gosp. Mussolini in ki je dala Reki brezpogojno pravo, da razpolaga sama s svojo sedaujostjo in bodočnostjo. Žanella s. r. Psiitične beležHe -r Pred Pašlčevim odstopom? "Politika« zatrjuje, da se mora računati s skorajšnjim Pašlčevim odstopom ter poroča: Tako! po povratku iz Pariža je Pašič Izjavil nekatertn svojim najbližjim da se želi umakniti. Razlogov za to ni navedel precizno. Informirani krogi smatrajo, da sc čuti utrujenega. Kakor hitro se je v vrhovih radikalne stranke zvedelo o tej nameri g. Pašlča, se je najprej ukrenilo vse, da ta vest ne prodre v javnost, temveč da ostane v največji tajnosti, vsaj dokler se ne nsjde nova orientacija. Istočasno so se začela posvetovanja o tem, kdo naj bi zamenjal g. Pa-šiča, ako on resnično ostane pri svoji sedanji odločitvi. Nekoliko starejših članov vlade so prevzeli na sebe proučevanje prilik, pod katerimi bi sc imela izvršiti rekonstrukcija radikalne vlade v slučaju odstepa g. Pašiča. Ta posvetovanja se vršijo tudi danes, seveda, v največji zaupnosti. Kot naslednik je določen Ljuba Jovanovič, ki je že tudi konferiral s Pašlčcm. Stavil pa ic zahtevo, da se morajo najpreie razčistiti razmere v stranki sami. Skuša sc doseči tudi sporazum s Protičem, ki naj bi vstopil v Jovanovičev kabinet. — Po naših informacijah je točno, da sc mora resno računati s skorajšnjim Pašlčevim odstopom. Gavna težkoča pri tem je, da bl Jova-novičeva kandidatura naletela v radikal-ski stranki na hud odpor. Računa sc resno z razcepom stranke, ako bi Jovanovič imel postati min. predsednik. + Laž ja de v iz a glasila SLS. Mesto da bi priznalo, da Je SLS brez vsakega vpliva in samo škoduje našim vojakom, ponavlja dolgočasne laži o dr. Žerjavu in preganjanih oficirjih. Vsi »Slo-venčevis citati z izvajanji vred so laž. tSluVcnčcv« Informator ima vrhu tega smolo, da Je v laganju nedosleden. Zdaj mu io dobrodošel ppk. Svetič, ki je v Avstriji vršil le lokalno službo in bil pri infanterijl. V enaki službi v Jugoslaviji jc sam prosil za upokojitev. Jezi so na znanega Vidlca, ki da je imel toliko upll-va, da Je izrinil Svetiča. Dejstvo je, da jo Vldic krepko podiral Svctlča, ko ni položi! orožiilškega Izpita. Vidica pa so podpirali- klerikalci na vso moč, da ga rešijo in mu utrdijo ugled pri pk. Milcn-koviču. Pisec »Slovenčevlh« lopovščin, ki nam je zdaj znan, naj se lo poda k nekdanjemu poverjeniku SLS g. Golla, da izve o tem. Prizadeti oficirji bi prav storili, da bi »Slovencu« svetovali, naj jlli ne vlači v Javnost. -r Z vladino politiko v rejkein vprašanju so zadovoljni: radikatcl — (pa ne vsi) — Turki, Ncmci in — »Slovenski Narod«. Punktum! + Klerikalni švindel s ktilukom. V nobeni stvari klerikalci še niso pokazali toliko politične nemorale kot pri vprašanju kuluka. Z Markovim protokolom so omogočili samoradlkalsko vlado, z režimom, kj so ga klerikalci vspostavili. je prišel tudi zakon o kuluku. Izven vsakega dvoma je kuiuk pristno dete klerikalne zavožene politike. In \endar imajo klerikalci še drzno čelo, da slepijo svoje volilce še s tem, da sedaj nastopajo, govore in pišejo proti kuluku. To je ista nepoštenost in hinavščina, kakršno uganja napram ljudstvu cerkovnik, ki na vso moč vleče za vrv cerkvenega zvonika potem, ko je toča že vse pobila. Le najbolj zanikani ljudje morejo biti tako slepi, da bl ne videli najnovejšega slepila, ki ga uganjajo klerikalci s kulukom. Vsakdo ve, da jc kuiuk zasluga In pridobitev SLS, ki jo je prinesla iz Beograda mesto avtonomije. -I- Potreba nemške gimnazije v Ljubljani je najbolj razvidna iz statistike nemškega osnovnega šolstva v Ljub Ijani. I. razred nemške manjšinske šole v Ljubljani obiskuje 17 (8 dečkov In 9 deklic), II. razred 12 (6 dečkov in 6 deklic), lil. razred U (6 dečkov In 5 deklic), IV. razred 17 (11 dečkov In 6 deklic), V. razred pa 17 učencev (10 dečkov In 7 deklic). Iz teh številk je tudi razvidno kako brezvestna je koncesija, ki jo ie napravila radlkalska vlada Nemcem z odredbo nemške gimnazije v Ljubljani. Še celo »Slovenski Narod«, ki sicer brezumno hvali radikalljo ter vse njene go-rostasnostl, se zgraža nad postopanjem prosvetnega ministrstva. Ako H pa hotel biti konsekventen, ne bi mogel kar na slepo podpirati režima, ki le nalvečja nesreča In gorje za celo Jugoslavijo. Vlade, ki se drži le s tem, da daje Turkom in Nemcem prcdpravice, bi ne smel zagovarjati noben list, ki hoče biti nacionalen. Komorni kvartet «Zlka» v Ljubljani. Po preteku več kot 1 leta, oglase 60 pri nas v Ljubljani zopet slavni »Zikovci« tor prlrede tu v veliki dvorani hotela Union v sredo, dne 8. oktobra svoj komorni koncert, na katerem izvajajo tri svetovnoznane kvartoto, ki so vsi trije v Ljubljani prvič izvajajo na koneortnem odru. Našo občinstvo, katero jo šo vsebj sprejelo »Zikoveo« z vidnim 'veseljem, opozarjamo na ta koncert ter sporočamo da bodo sedeži v predprodajl v Matični knjigarni na Kongresnem trgu v Ljubljani in &ieer so sedeži po 25, 20, 18, 15, 12, 10, 8 in 6 Din. Predprodaja začne v pondeljek, 1. oktobra. Sokolsfvo Sokol I. poživlja svoje članstvo, da so udeleži pogreba našega ustanovnika, brata Alberta Derganca, v soboto. Zbirališče ob 15. uri na Taboru. Člani v kroju, članice in člani, ki nimajo kroja, v civilni obloki z zuakom. Zbirališče pevcev istotako ob 15. url na Taboru. Odbor. Sokol I. vabi vse svojo članice, da se poleg drugih jubilejnih slavnosti GOletni-ce bratskega Šokolskega društva v Ljubljani udeleže tudi polnoštevilno sprevoda po mestu v telovadnem kroju. Zbirališče: Narodni dom v nedeljo dne 80. septembra ob 11. uri. Načolnica. Sokolsko gledališče v Radovljici otvori letošnjo sezono v nedeljo, dne 80. septembra ob 8. uri zvečer s sijajno simbolično igro »Laterna-«, znamenitega češkega pisatelja Iraška. V voličastnost dejanja je spretno upletona duhovita vo-selost, tako da jo ekrbljeno tudi za smoli Igra se ponovi v nedeljo, dno 7. oktobra ob pol 4. nri popoldne. Ceno so enako, kakor v prejšnji sezoni, predprodaja vstopnlo zopet pri br. Jakliču. Prosvcta Operna predstava. V nedeljo dne 80. septembra o priliki 60-lotnice Šokolskega društva v Ljubljani so uprizori zvečer v opernem gledališču »Gorenjski siavčck«. Minko pojo gdč. Zikova, Pranja g. Šimenc, Majdo gdč. Sfiligojeva, Chansonetto g. Subelj, Ninon ga. Lewan-dovska, Štruklja g. Zupan, Rajdlja g. Mohorič, Lovra g. Debevee, Krčmarja g. Perko. Vstopnice so v predprodajl v soboto dne 20. in nedeljo dne 30. septembra pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Začetek predstave točno ob pol R. uri. Otvoritev gledališke sezone. Hrvatski skladatelj dr. Božidar Sirola iz Zagreba se j« mudil te dni v Ljubljani ter prisostvoval aranžirnim skušnjam svojo enodejansko komične opere »Novela od Stanea«, izvirnega jugoslovanskega dela, koroponiranega na hrvatsko besedilo i» klasične dobe hrvatske literature, katero je napisal pred več Stoletji Dubrov. čan, pesnik Držič. Premiera dela bo dne 1. oktobra. Pri predstavi bo navzoč skb/-da-telj s svojo rodbino in z nekaterimi glasbenimi kritiki iz Zagreba. Isti večer se poje prvič v Ljubljani enodejanska opera Lea Blecha »Zapečatenei«, ki so je izvajala na svetovnih odrih z najlepšim uspehom. — Dramska sezona začne dne 1. oktobra. Uprizori so izvirna slovenska žalna igra dr. Preglja »Azazel«. Spori LAHKOATLETSKO PRVENSTVO SLOVENIJE. Včeraj so sc končala moška tekmovanja za prvenstvo Slovenije. Ker bo tehnični odbor LLAP šele na svoji Jutrlšnil seji določil oflcijelnl izid v petoboju se še ne more objaviti uradni rezultat tekmovanja po točkah. Gotovo le, da le Prt morje na prvem, Jadran na drugem, Ilirija na tretjem in Lask na četrtem mestu. Včeraj so se vršila še nastopna tekmovanja: Petobol: 4 tekmovalci. Uspehi posameznikov so: Perpar: 200 m 24.3. 1500 m: 5:22.8, skok v daljavo z zaletom 5.56, met diska 21.95, met kopja 25.88. Valtrlč: 200 m: 25, 1500 m: 5:15, skok v daljavo z zaletom 5.18, met diska 23.55, met kopja 27.24. Vldmajer: 200 m 25, 1500 m 4:57 enajst šestink, skok v daljavo z zaletom 5.47, met diska 20.69, met kopja 32.04. Boržtnar: 200 m 26.2, 1500 m 5:40.2, skok v daljavo z zaletom 5.17, met diska 27.46, met kopja 30.67. Tek na 10.000 m: 1. KregelJ (Jadr.) 36:31. KregelJ Je s tem skoraj za pet minut izboljšal dosedanji Jugoslovanski rekord, ki ga je dosedaj držal z 41:13 Beograjčan Steianovič. 2. Praunseis, 3. Jam. nik (oba Jadran). Jadran ma vsekakor najboljše tekače na dolge proge. Damska tekmovanja. Tudi damska tekmovanja so se včeraj razen finala štafete 4 X 60 m, ki se vrši v nedeljo v odmoru nogometne tekme Hašk : Ilirija, dokončala. Po neoficijel. nem štetju imata Ilirija in Primorje sedaj enako število točk. Manjka še točno število točk v troboju, ki ga bo kakor v moškem petoboju šeHe ugotovil LLAP. Finale štafete 4 X 60 m bo vsekakor odločilna za to, kateri izmed obeh klubov dobi letošnje prvenstvo v damskl atletiki. Izidi so: Finale 200 m: i. Preveč (Pr.) 29.5, 2. Širca (II.), 3. Oman (II.). Skok v višino z zaletom, ki se Je predvčerajšnjim pričel, se Je danes nadaljeval. 1. Cimperman (II.) 132.5 (nov Jugoslov. rekord), 2. Preveč (Pr.) 1.26, 3. Bloudek (II.) 1.24. Met kopja: 1. Cimperman 23.60 (rekord, dosedanji 20.81). 2. Preveč 22.75, 3. Sever 19.32. Troboj: 3 tekmovalke. Skok v dalja, vo In met kopja so se štelo tudi kot po' samezne disciplino. Skok v daljavo: prt, vcc 4.41, Sirca 4.06, Cimperman 4.n>" Met kopja: Cimperman 23.60, Prcvt"-' 22.75, Širca 17.41, tek na 100 m: Preveč 14.4, Cimperman 15.8, Širca 14. • Hašk (Zagreb) nastopi 30. t. m. pro. ti Iliriji s kompletnim I. moštvom, čcg,« igralci tvorijo v zadnjem času glavni del državne reprezentance. Tako je igr,i| obrambni trio Frlcdrich - Vrbančlč, Ua. sovič proti Poljski in RumuniJI. Razen tega sta v reprez. tiinu vselej obe zve?i Zinaja II in Vlnck. Tudi Zinaja I (|C\r, krilo) in Cindrič (sr, hali) sta bila opc. tovano pozvana v drž. reprezentanco. Moštvo je v tehničnem oziru Izvežbano do popolnosti ter predstavlja v scdan-i odlični formi skoro gotovo najtežjem pratlvnlka, na katerega zadene letos $K Ilirija. Hašk : Ilirija 30. t. m. — Predproda-ja vstopnic od danes naprej pri tvrdil J. Goreč, Dunajska cesta. Sedeži I. vr. ste so numerlranl. Znižano karte za članstvo, dijake in vojake sc dobi le v predprodajl. Pricctek tekme ob 15.30, pred-tekma Lasi: : Ilirija rez. se prične ob M. Sestanek sodnikov LNP. se vrši da-lies ob 20. v Narodnem domu. — Vablje-nI so posebno kandidati za izpit. Službene objave LNP. Prvenstvena tekma Primorje : Slovan se vrši v nc-delio 30. t. m. ob 10.30 dopoldne na ieri. šču Prlmorja; predtekma rezerv sc prič. ne ob 9. url. Službujoči odbornik g. Cimperman. — Tainlk. Službene objive LLAP. Seja razso. dišča v lahkoalletskih prvenstvenih tek. mah se vrši danes 28. t. m. ob 18. uri v lokalu Športne zveze. Prosi se točne udeležbe. — Tajnik. Primorje : S. K. Hajduk (Moste). V nedeljo popoldne so vrši ob 13.30 prijateljska tekma med mladinskima moštvoma imenovanih klubov. Objave X Velikodušen dobrotnik mladini Obratovoflja državnega premogovnika p inženjer Šinkovec Viktor v Zabukovci jt naklonil šoli v Grižah pri Celjn pre" šnjo vsoto denarja za nabavo najpo-trebnejših knjig revnim šolarjem. Posredoval je dalje, da je domača požaira bramba prispevala v isti namen lep znesek ter trkal ob raznih prilikah pri sv?-jih znancih in prijateljih, da so posegi globljo v žep v dobrobit naje uboge mladine, za kar mu podpisano vodstvo izreka najislcrenejšo zahvalo z žoljo. oi bi našel več posnemalcev. — Solil.' vodstvo Griže. X Središče ob Dravi. Tukajšnje Soko',. sko društvo priredi dne 30. septembra » Sokolskem domu »vinsko trgatev«, s izdelovanjem sokolske godbe. Začetek oh 7. uri zvečer. Vstopnina 5 Din za oseb. Vsi prijatelji Sokolstva se vabijo, da M prireditvo v obilnem številu udeleže. -Zdravo! X Pevsko društvo «Zora» na Jeiitl priredi v nedeljo, dne 30. septembra v Klečah »pri Unku» veselico z iibranii zabavnim programom, med tem tudi plei in pevski nastop. Vabljeni prijatelji lepi pesmi ln vsa okoliška pevska društva, — Odbor. X Pokojninski zavod za nameščen« v Ljubljani bo pričel nalagati svojo imovino deloma tudi v posojilih ni hipoteke in menice, na kar ee interesen:.! opozarjajo. X Na tehniški srednji šoli v Ljubljani se otvori s 1. oktobrom javna risarski in javna modelirska šola. Vpisovanje J javno risarsko šolo jo v nedeljo dne oktobra ob 9. uri dopoldne in v javno modelirsko šolo v soboto dne fi. oktobra ob 14. url. Natančnejši pogoji K razvidni iz oglasa v vestibulu zavoda X Poverjeništvo Jadranske Straže « Ptuju naznanja, da se vrši sprejeman;« novih članov v nedeljo dne 80. septembra od pol 11. do 12. ure dopoldne ; spodnjih prostorih Narodnega doma. N' ogled bodo vsakomur društvena pravila in službeno ilustrovano glasilo. Podpiraj to Jadransko Stražo in pristopite vei l društvu. Od časa do časa se častnik ozre na slaro salonsko uro na steni, koje kazalca se mu očividno prepočasi pomikata. Sinoči je bil namreč prejel brzojavko od profesorja Lourmela, in oba-rlva, Irena in Ravmond, baš nestrpno pričakujeta prihoda strica-učenjaka, na kojega zmožnosti in energijo stav-Ijata vse svoje upe. On je edini, ki bi ju mogel rešiti iz tega mučnega, nevzdržnega položaja, i njo i njega; da, tudi njega, kajti Ra-ymond je bi! odločen, da si požene kroglo v glavo, če bi njegova ljubljena žena podlegla tem strašnim skrivnostnim napadom. Hipoma odpre Irena oči, svojo lepe oei, Id so še nedavno sijale od sreče, ki pa so zdaj brez soja in se kopljejo v solzah. Pogleda svojega moža in ne skuša posili nasmehljati. Čez hip ga vpraša boječe z medlim glasom: »Koliko je ura?» »Četrt na sedem,» odgovori Ravmond. In spuslivšl na t!a list. ki ga je bil med trm že raztrgal v drobno krpe, prime ' nežno iiubkuioCo kretnio ženo c o-fe.-Jvž- za Toki ter pristavi: »Vlak ie prispel pred dvajsetimi minutami. Vsak hip morata bili stric in Mattol tu . . .'> V tem trenutku začujeta z nabrežja pod oknom znan glas: »Ta hiša bo prava, Mattol!» »Sta že tu,» pravi Raymond in vstane. »Grem jima nasproti. Stopi ta čas v svojo sobob »Takoj! Naj pride Lili!« Lili jo bila Ireni sestra po dojilji. Ko jo le-ta postala soproga Ciseratova, je vzela Lili, ki je bila krščena za Emilijo D upal, za sobarico. Bila je razumno in živahno dekle in je zvesto in udapo služila, svoji novoporočeni gospodarici. ' Lili, ki si je v mali čakalnici pred sprejemnico kratila čas z vezenjem. ;>e takoj odzove klicu in stopi v sobo. Irena vstane in odide z njo s trdnim korakom, ki bi ji ga ne prisodil, kdor jo je malo prej vide! neskončno utrujeno, v sobe, ki sta jih bila mlada no-voporočonca na jela v prvem nadstropju hotela. Dve minuti kasneje plane profesor Lourmel v salon. Raymond de Ciserat in Louis Mattol sta ga brez uspeha skušala zadržati. »Takoj jo hočem videti!« bruhne iz profesorja v silni razburjenosti. »Saj no leži, praviš. In danes zjutraj sta šla ze na sprehod, ne? No, to me malo pomirja. Pa vendar jo moram videti. Daj, polji mo k njej! — Mattol, prosim vas, uredite ta čas najine kovčke.« Raymond pelje strica Lourmela v prvo nadstropje v ženino sobo, medtem pa so Louis Mattol ukvarja s prtljago in urejuje sobi, ki ju je častnik že davi pripravil za svoja draga gosta. Lili je bila medtem že odšla. Ko zagleda Irena profesorja, mu skoči nasproti in ga objame, pa se takoj zgradi nazaj v naslanjač, si zakrije obraz z rokama in zaihti na ves glas. »No, no,» jo skuša tolažiti doktor Lourmel, »nikar tako hudo, mala moja. Daj no, povej mi vse, kako je bilo. Treba jc, da se natanko in premišljeno pomenimo, potem bomo laže kaj ukrenili.* Med govorjenjem odloži klobuk tn rokavico; nato sknša polaliko odtegniti Ireni roki t obraza ter ji pogleda s skrbnim vprašujočlm pogledom v lice. poplavljeno od solz: »Premalo spis, ljuba moja, ne ješ dovolj in slabo prebavljaš. Se par dni tako naprej, pa bi utegnila biti vsaka pomoč ztfnan. Treba se jo upiratT, borili se bomo in boj jo zelo higijeničen šport. Glej, ti jo že bolje. Le solz nikar! — Ti, Raymond, sedi v ta naslanjač! Tako, dobro. In sedaj mi bosta lepo odgovarjala na moja vprašanja, jasno, kratko in brez ovinkov. Mislita si, da se izpovedujeta svojemu zdravniku. Pa vedrega čela in brez razburjenja!« Kakor da je profesorjeva navzočnost čudežno vplivala na Ireno. Njs-gov pogled, njegovo besede, njegov glas se je zdelo, da vračajo Ireni živ-ljnjo. Grudi so se ji pomirile, lica so izgubila mrtvaško bledoto in oči so zopet našle že nekaj dni izgubljeni blesk. »No čudi se, mala,* povzame Lourmel besedo in se obrne k Ireni, »da sem Mattola pripeljal seboj. On nam bo v marsičem mogel mnogo koristiti, da omenim samo njegovo zelo temeljito poznavanje psihičnih pojavov. Prisegam t.i, Irena, — in nam trem lahko zaupaš, — da te bomo rtšili. — Naj bo dovolj uvoda, pojdimo k stvari: kako se ie začelo?« Irena pogleda Ra-ymonda. In kot j1 si je iz njegovih žarečih oči nabral« potrebnega poguma, so obrne k _ svojemu stricu, ki ji je sedel nasproti, I" začne z malce tresočim se glasom* ' lahno rdečico sramu ua čelu: »Bilo je v noči od 28. na 20. apri>3: ko se naenkrat zbudim z določnim občutkom, da me je nekdo poljubil nI lice. Meneč, da jo bil Raymond, iztegnem roko. Ko pa v istem trenutku nehote odprem oči, vidim pri medlem svi; tu električne nočne svetilke, da Raymond v svoji postelji. V mislili, v> so mi je sanjalo, zaprem smehljaje oci Toda takoj nato se povrne isti obi* tek poljuibovanja in imela sem vtis kot. da šo ustnico premikajo po "C'1 Začudena se dvignem v postelji ,p pokrijem obraz z rokama. Tedltj i-1, čutim poljube na rokah in na ram-1 in postajajo vedno silnejši; stvar ■ mi zazdi tako čudna in skrlvnostn-1 da mo spreleti strah in pokličem R.iv monda, V istem hipu prenehajo V ljubi, zato pa začutim v lovo rani' tako sllon sunek, da me vrže na h-zino ...» Irena umolkne in se trese po vse-telesu. Raymond pa nadaljuje: (Daljo prihodnji DomaČe vesti PUHKOV LUKEK. Ka Ribniškem pri Sodražiol so je rodil veliki umetnik, Ptihkov Lttkek po imenu, ki je bogce rezljaL Nekoč pa je bas delal, a je korito ratalo. In od takrat ee danes pravijo Človeku, ki se mu je kakšna stvar ponesrečila, da je »kakor Ptihkov Ltlkek, ki je bas delal, a je korito ratalo.* Kdo bj si mislil, da bo Pilhkov LU-fcek vladal svet. Prsti Ptihkovega Lilk-ka se poznajo povsod. Ne samo pri nas doma, nego po celem svetu. PUhkov LOJkok je soodločeval pri «eh mirovnih pogodbah in vodil vse povojne konference. On je vodil grško vojno po Mali Aziji — lepo korito mu je ratalo. Kdo je vodil plebiscit na Koro-Skem? — Ptihkov Ltlkek. Kdo je sklepal rapallsko pogodbo ln danmargheritske konvencije? — PUhkov Liikek. Bivši cesar Viljem ni drugega nego tiemSka izdaja PUhkovega Lttkka, in tako dalje. Kolikor pa dela PUhkov Lttkek v Ljubljani, to se niti našteti ne da. N. pr. regulacija Ljubljanice, Prešernov spomenik, hiše na Mirju in v Rožni dolini, in tako daljo, človek bi moral imeti dve roki samo za to, da bi se za glavo prijemal. PUhkov Lttkek nam zdaj rešuje Reko. Kakšen bas bo iz tega, še ne vemo. Pa kdo našteje vsa PUhkovega Lttkka imenitna dela. Kamor pogledamo, je PUhkov Lttkek pri Ptthkovem Lttk-ku in bo navekov veke, in nihče mu tega ne bo ubranil. Georges. * Nemška gimnazija v Ljubljani. S 55. septembrom je potekel rok za pri-glasje učencev v I. nemški gimnazijski razred. Nemci niso mogli zbrati minimalnega števila 30 in nemški razred bi se imel opustiti. Toda medtem 10 nemški poslanci v Beogradu pričeli novo akcijo, da se rok za prijave nem škib otrok znova podaljša, češ, da nemški stariši niso bili pravočasno obveščeni. Ker se ravno sedaj vršijo pogajanja med radikali in Nemci, obstoja nevarnost, da bodo Nemci tudi ta privilogij dosegli. * Kraljev venec na grob Čipika Splitski veliki župan dr. Perovič jo prejel od pisarne Njeg. Veličanstva kralja naročilo, da položi na grob pokojnega književnika Ivana Cipika venec z napisom: »Ivi Čipiku — Aleksander.* * Izpremembe v dr/,it ni službi. Za šefa fzseljeniškega komisarijata v Zagrebu je imenovan dr. Fedor Aranicki, ki je že prevzel agende tega urada. Nadalje so imenovani: pri rudarskem odseku ministrstva za šume in rudnike v Sarajevu za višjega računskega svetnika in vodjo knjigovodstva Engelbert Koblišek, pri rudarski upravi v Zenici za upravnika in rudarskega svetnika inž. Bohumil Cihel-!>a, pri rudarski upravi v Velenju za upravnika in rudarskega svetnika inž. Josip Močnik, pri rudarski šoli v Celju za višjega rudarskega komisarja in naslovnika šole inž. Vasilij Pavlovič. Pri direkciji za gradnje novih železnic je Edvard Premk imenovan za inženjerja IV. razreda. Rudarski upravitelj v Maslo-varih, Gregor Urb.ijs, je trajno upokojen, kanclist Janko Kralj pri okrajnem glavarstvu v Litiji pa je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Črnomlju. * Poštna čekovna služba se bo od 1. oktobra dalje vršila po predpisih novega pravilnika. Glavni smoter je pospešitev izvrševanja čekovnih vplačil in izplačil s tem, da se uvede neposredno občevanje poštne hranilnice v Beogradu ter poštnih čekovnih zavodov v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu z vsemi poštami v kraljevini. Dočim so n. pr. dosedaj prijavljale vse pošte v Sloveniji čekovna vplačila samo čekovnemu zavodu v Ljubljani in je šele ta naznanjal vplačila na položnice drugih poštnih čekovnih zavodov tem zavodom, bo od označenega dne dalje vsaka pošta pošiljala direktno dotičnim zavodom, za katere so bile vplačane. Ravno tako bo i bodoče vsak zavod pošiljal čekovne nakaznice direktno na izplačujoče pošte in ne vež potom posestrinega zavpda, v katerega področje spada pošta. * Ii poštne službe. V poštni službi so /menovani: Marija Porenta za poštarico pri Mariji Devici v Polju, Ivan Rus in Angela Eiselt za poštarja v Ljubljani 1 ia Marija Radešič za poštno poslovalko v Boštanju. Poštar Milan Detela pri poštnem uradu Ljubljana 2 je trajno upokojen. * Denarni poštni promet s Češkoslovaško. Češkoslovaška vlada je pričela pogajanja z beograjsko vlado v svrho, da se uredi redni denarni poštni promet potom Poštne nakaznice med našo kraljevino in češkoslovaško republiko. * IfOTa tehniška srednja šola. V Beogradu se otvori še tekom letošnjega leta tehniška srednja šola, ki bo zaenkrat oblegala oddelke za elektrotehniko, strojno ia gradbeno stroko. V prvi razred se bodo sprejemali kandidati, ki so absolvirali "»»j nižjo gimnazijo ali nižjo realko. * Obrestovanje čekovne imovine. Poštna hranilnica v Beogradu ter poštni čekovni zavodi v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu bodo od 1. oktobra dalje obrestovali imovine na čekovnih računih z 2 odstot. (sedanja obrestna mera 1.8 odstot.). * Učna delavnica za košarstvo v Ljubljani. Popotni pletarski tečaji za Slovenijo, ki so med vojuo prestali, a so bili teta 1920. r.ooet unostavlienl. so se seda i preuredili v nov zavod a naslovom »Državna učna delavnica za košarstvo v Ljubljani*. Odhodno izpričevalo zavoda nadomešča dokaz redne dovršitve učne dobe (pomočniško pismo, odnosno pomočniški izpit) za košarski obrt. Ta delavnica je, kakor ves košarski pouk v Sloveniji, pod vrhovnim vodstvom ravnateljstva tehniške srednjo šole v Ljubljani. Ženska realna gimnazija v Ljubljani Na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani je oddati eno suplentsko mesto za klasično filologljo in eno za matematiko v zvezi s filozoiijo, oziroma psihologijo. Prošnje je vložiti pri ravnateljstvu do 5. oktobra. * Izlet zdravnikov r Dalmacijo. V Split je prispelo prošli ponedeljek večjo število hrvatskih zdravnikov pod vodstvom načelnika v ministrstvu za narodno zdravje dr. Stamparja. Razen Splita obiščejo izletniki tudi Trogir ter Dubrovnik in otok Loltruui, kjer si ogledajo razne zdravstvene zavode. * Orjuna ali Hribar? Pišejo nam: Kazenski akt deželnega sodišča ljubljanskega, Vr. VII. 291-23., stran 48, a. Dokazovanje: »Priča Ivan Hribar se zakonito zapriseže ter izpove, kakor v predpreiska vi i dostavkom: Mariboru. Trgovskemu gremiju v Mariboru poročajo iz Beograda, da bo Maribor vendar baje dobil avtomatično telefonsko centralo, ki bo gotova že na pomlad 1924. * Statistika izseljevanja meseca avgusta. Meseca avgusta se je izselilo iz naše kraljevine 064 oseb, med njimi 393 moških in 271 žensk. Po poklicu je bilo kvalifikovanih 116, nekvalifikovanih 805, zemljoradnikov 100, otrok 89, prostega poklica 54. Izselilo se je v Zcdinjeno države 38", v Kanado 46, v Argentinijo 219, v Avstralijo pa 12 oseb. Skupno število izseljencev od 1. januarja do 31. avgusta znaša 2976. Poleg tega števila naših državljanov je odpotovalo iz naše države v isti dobi 1144 tujih državljanov. * Nov občinski gerent. Namesto Andra-ša Zmaja je imenovan za občinskega gc-renta v Gornji Bistrici posestnik Ivan Jakšič. Za prisednika gereutskega sosveta pa sta imenovana posestnika Matjaž Ku-storc in Štefan Krnmpač. * Jubilej dela. Albert Flassig, državni mojster - puškar obhaja te dni tridesetletnico svojega vzornega delovanja pri 40. pešpolku v Ljubljani (bivši 2. gorski polk). Jubilantu, bivšemu dobrovoljcu v srbski vojski leta 1885. do 1S8S. in obenem našemu najstarejšemu vojaku v ljubljanski garniziji čestitamo in kličemo: Na mnoga letal Mariborski drobiž. V mestu se zadnje čase tako zelo širijo nalezljive bolezni kakor tifus, griža in drugo, da je bolnica natrpano polna bolnikov. Mestni fizi-kat, ki ga vodi Nemec dr. Leonhard, o vsem tem ničesar ne poroča in tudi ne izdaja nikakih preventivnih odredb, kar so časopisi žo ponovno grajali. — Tatvino se zadnje čase ne množijo samo v Mariboru samem, ampak v enaki meri tudi v okolici. Pred kratkim so doslej šo neznani temni elementi, brščas oni, ki se vedno izprehajajo med Avstrijo in Jugoslavijo, ob meji, izvedli par drznih vlomov in tatvin. Tako n. pr. v Framu pri mlinarju Bohmu, katerega so totalno izropali, kakor tudi par kmetov na Zgornji Polskavi in Sv. Rupertu v Slovenskih goricah ter drugod. * Pošta na Uncu ukinjena. Po odredbi poštnega ministrstva bo pošta Unec dne 30. t. m. prenehala poslovati. Njen okoliš se priklopi pošli Rakek. S 1. oktobrom se začne selska dostava pri pošti Rakek. Do stavljalo se bo v Uncu, Slivicah ter Iva njem selu, in sicer vsak dan, razen ob nedeljah. * Zakaj je tobak slab. V novosadskem skladišču državnega monopola se je, kakor poroča «Nova pošta*, pokvarila velika množina predelanega tobaka in cigaret. Skoda so ceni na 2,000.000 dinarjev. Ugotovljeno je, da se je tobak pokvaril zaradi velike vlage v skladišču. * Potres, Kakor nam javlja observatorij pod Triglavom, so predvčerajšnjim zjutraj ob 2. uri 18 minut beležili vsi instrumenti bližnji potres z daljave kakih 300 kilometrov. * Potres t Dalmaciji. Kakor poročajo lz Beograda, so seismološki instrumenti na Raz-Majdamu zabeležili predvčerajšnjim ob 2. uri 19 min. v razdalji 400 kilometrov jugozapadno od Beograda potres, ki je trajal 14 sekund. Epicenter je bil v okolici šibenika. Potres je obsegel vse otoke ter razen tega kopno severne in srednje Dalmacije. Prvemu sunku so sledili še trije lahki sunki. SibeniŠko prebivalstvo je bilo preplašeno in je nastala mala panika. Škode potres ni napravil. * Dviganje v Savi potopljenih ladij. Beograjska tovarna . So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. 184 * . Glavno zastopstvo , Bizjak in drug, Ljubljana, Krekov trg 7—8, poleg Mestnega doma. 1476 Gospodarstvo PRODUKCIJA SLADKORJA V NAŠI DRŽAVI. Kakor Je znano že iz dnevnih vesti, le bila letos s sladkorno peso posejana v naši državi mnogo večja površina nego v zadnjih letth. Zato se že dalje čusa širijo vesti, da bo Ictošnia produkcija sladkorja v naši državi zadostovala za domačo potrebo. »Zagreber Tasblatt* prinaša zanimive zadevne podatke, Iz katerih povzemamo: Ze v prošlem letu se Je pokazalo, da se naša produkcija ln naš konzuni vedno bolj bližata drug drugemu. V naših tvor-nicah sladkorja se Je proizvedlo 3400 — 5000 vagonov sladkorja, a iz Inozemstva se Je moralo uvoziti okrog 1000 vagonov. Naša celokupna letna potreba znaša okros 5300 — 6000 vagonov. Po cenitvah iz Intereslranlh strokovnih krogov se bo proizvedlo letos v domačih tvornicah (v vagonih): mir,ima!, maksimal 3300 3500 700 1100 800 1000 600 600 Poziv trgovstvu Bodočnost nase trgovine je odvisna od usposobljenosti našega naraščaja. Naš najvišji trgovsko-.šolski zavod, Trgovska akademija v Ljubljani radi nezadostnih državnih sredstev daleč zaostaja za zahtevami modernega časa glede opreme z učili, laboratoriji, blagoznansklml zbirkami itd. ter nima nit) lastne strehe za svoje učne lokale. Posledica tega je, da slušateljem ne more nuditi cme Izobrazbe, ki bi Jih postavila vsa) v isto vrsto absolventi enakih inozemskih zavodov. Da branimo našo trgovino pred invazijo tuje trgovske inteligence in pred Inozemskim gospodarskim vplivom in konkurenco, moramo poseči po samopomoči, Z namenom, da zbere potrebna sredstva za zgradbo poslopja in opremo trgovske akademije, kakor tudi za razne študijske podpore trgovskim akademikom se Je ustanovilo »Društvo Trgovska aka-demiia», ki ima svoj sedež v LJubljani Beethovnova ulica 10,'I. Sredstva so mu denarni prispevki, in Članarina, ki znaša letno le 100 Din. Ce bi* le večji del trgovcev Slovenije pristopil k društvu, bo uresničenje njegovega cilja zagotovljeno, Trgovec največ in vedno žrtvuje za raznovrstne namene, od katerih nima v stanovskem oziru nikake koristi. Naj enkrat žrtvuje malenkost tudi zase, za svo jo stanovske interese. Nai ne bo zavednega trgovca, ki bi ne bil člau društva Trgovska akademija. Oremiji in posamez nilci naj podpirajo in propagirajo to ple menlto ln vclcvažno akcijo. Z nabiralni mi polarni in z osebnim posredovanjem naj pridobivajo pristopne izjave, kl iili je poslati društvu, katero bo nato dosta vilo prijavnlkom poštne položnice za na kazila članarine, odnosno morebitnega posebnega višjega prispevka. Trgovci storite svojo stanovsko In častno dolžnost. S podpiranjem svojega najvišjega stanovskega vzgajališča skrbite obenem za boljšo bodočnost svojega stanu. Društvo tTrgovska akademija* v Ljubljani sladkorni sindikat Osiiek ln Usora Belie Cuprlja ____ Skupaj . . 5400 6200 V debro poučenih krogih so mišljenja da bo minimalna cenitev še najbolj toč-na s korekturo da bo Osljek proizvedel 900 vagonov. Potemtakem bi znašala naša letošnia produkcija sladkorja vsai okrog 5600 vagonov. Konzum se ceni maksimalno do 6000 vagonov, tako da sc najslabšem slučaju računa na uvoz prav maihnlh količin. Za prlhodje leto se pričakuje še večja sladkorno peso posejana površina ln se računa že na majhen prebitek za izvoz, ako bodo 'klimatične razmere normalne. Sladkorne tvornlce računajo s tem, da bodo imele v 2 — 3 letih nadprodukcijo in da bodo morale misliti že na Izvozno trgovino. Upaimo, da se bo to napovedovanje uresničilo. Za našo trgovinsko bilanco bi bilo zelo važno ln razveseljivo, ako postanemo država, kl bi eksportirala sladkor, TRŽNA POROČILA. Novosadska in beograjska blagovna borza nista poslovali radi pravoslavnega praznika. Zagrebška blagovna borza (27. t. m.) Pšenica: baška, 78 —■ 79 kg, povpraševanje 350, ponudba 360 ; 76 — 78 kg, Banlaluka, ponudba 350. Oves: slavonski, rešetan, Virovitlca, ponudba 245. — Turščica: zdrava, franko baška postaja, ponudba 270; pariteta Zagreb, ponudba 295. Krompir: slavonska postaja, ponudba 80. Moka: baška, «0», ponudba 570. Otrobi: pšenični, v jutlnlh vrečah, Zagreb, ponudba 160. Tendenca nestalna, brez prometa. Zagrebški tedenski sejem (26. t. m. Dogon srednji. Največ je bilo bosanske goveje živine in sremskih svinj. O tujih kupcev so prispeli Celioslovaki in Avstrijci, ki so povpraševali zlasti po go-veli živini. Cene za kg žive tcie v Din: voli I. 13.75 — 15, H. 12.50 — 13.50, III. 11 — 11.50, bosanski I. 12 — 13, II. 10 11.50, 111. 8 — 9, svinje pitane I. 25.50 27, II. 23 — 24. III. 22.25 - 22.50, teleta I. 23 — 23.75, II. 22 — 22.50, krave I. 11.50 — 13.75, II. 10 — 11, III. 8 — 9, mlada živina 12 — 16.25. Seno 75 — 102.5, detelja 100 — 125 Din za 100 kg. Dunajski živinski trs (27. t. m.) Goveja živina: Dogon 1189 glav: od tega domačih 237, iz Jugoslavije 557 in iz Rumunlie 395. Majhen promet. Cene popustile za 500 — 1000 aK pri kg. Notl-raio za kg žive teže v tisočih al<: voli 10.5 — 16, biki in krave 11 — 16. slaba živina 7 — U. — Svinlc: Dogon 545 komadov. Kotirajo za kg žive teže v tisočih aK: debele 25.5 — 27, mesnate 25 — 30. HMELJSKA TRŽNA POROČILA. Žalec (Savinlska dolina). 27. septembra. Zelo živahna kupčija. Cena 107.5 do 110 Din (430 do 440 K) za kg. Žatec (Češkoslovaška). 26. septembra. Skrajno močno nakupovanje po tu- in inozemstvu. V žateškem okrožju je prodanega 60 odst. pridelka iz produccnt-skih rok. Cene rastejo. 3000 do 3400 Kč za 50 kg. DOBAVE. Dobava bakelj. Pri ravnateljstvu državnih žcleznic v Suboticl se vrši 13. oktobra ponovna ofcrtalna licitacija gledo dobave 5000 smolnatih bakelj. Dobava Hžola, ječmenovega ieš-prenja ln mesnih konzerv-. Pri odele-nju za mornarico v Zemunu se vrši 12. oktobra olertalna licitacija glede dobave 2 vagonov fižola in 2 vagonov Ječmenovega ješprena, dne 13. oktobra t. 1. pa glede dobave 50.000 porcij mesnih konzerv. (Predmetna oglasa sla v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.) =s Železarna Muta. Iz industrijskih krogov nam pišejo: Zadnjič jo upravni svet »Jadranske banko» objavil laž njivo vest, da kapital novo delniške družbe Grelnitt, industrija i trgovina želje-za d. d. v Sarajevu, ni pretežen nemški »Uradni list* sedaj objavlja imena onilv ki zastopajo firmo »Železarna Muta*. Ti so: inž. Viktor Czervenv, Kari Gigler in Josef Pomborger — Graz ter Vaso Vasi-ljevič, Sarajevo; Vladimir Sušid, bančni ravnatelj. Ir, tega se vidi, da. je večina družbe nomška sicer pa gg. Vasiljevi« in Sušič ne zastopata douiačesa kapitala. S tem je končno propadla nacionalizacij Mute in je ta železarna z vso bosanska železno industrijo po krivdi »Jadranski banke» v tujih lokah. Se o prodaji železna Industrije Jal dranske banke tujcem. Dodatno k nafcl vesti o likvidaciji železno-industrijskegal koncema Jadransko banke, kl se žal od dno do dne izkazuje v nougodnejši luči( nam Je poročajo: Dalmatinski delničarji^ ki s svojo akcijo skušajo v poslednjem! momentu rešiti še, kar so rešiti da, dasl so vobče smatra, da jo vse prepozno, ^ svojem pismu, ki so ga pisali predsedl niku Jadransko banko Dubokoviču, gva^ jnjo, da so akcije bosanskih industrijskih poduzeča bile propuštene iz zavodskof) posjet« novjorodavno joftino*. Ne sama namreč, da jo Kamenarovii delnico bo« sanske žolez.ne industrije (Zenica, F«r< rum) prodal, Se slabše: produl jih je pod ceno. Jadranska banka je zanje dobikll x 2000 K, drugi dan pa so stale že na S500 K. Izpuha zaradi to diforence j nejo roke, češ, da »o dobili glavne jugo* slovensko žolezarno skoro zastonj v to* ke. Dalje nam poročajo iz Dubrovnika, da g. Dtibokovič na pismo delničarjev ni mogel odgovoriti. — V zadružni register w je vpisali* nastopna zadruga: Hranilnica in poso< iilnic-a v Preserju, r. z. z n. z. = Nov način sušenja sadja. Trejell smo: Dne 3. oktobra ves dan te bo ni vinarski In sadjarski šoli v Mariboru vr< Silo poskusno sušen.ie na veliki novi dn Stojkovičevi sušilnici. Interesenti, ki e« zanimajo za to najnovejšo sušilnico in za sušonjo sadja na debelo, so opozar-t jajo, da si napravo ob tej priliki cgl> dajo in se prepričajo, kako deluje. Kupčljske zveze z Atgentlnijo. Fir. me, ki se zanimajo za kupčijske zveze i Argentinijo, zlasti za les, železo in cement, dobijo v pisami trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani na vpogled informacije o eksportnlh možnostih in prilikah. = Sporazum o južni železnici. Z Dunaja javljajo, da je bil sporazum o juž-> ni žoleznici v proračunskem in finančne® odboru sprejet. = Obtok bankovcev v Češkoslovaški se je zmanjšal od 15. do 23. septembra za, 111,978.000 na 8..813,121.000 Kč. Zla-, ta podloga se je v istem času povečaUI za 317.000 na 1.,061,080.000 Kč. = Prašku banka »Bohemia*. Nekateri čoški listi so poročali, da »e pripravila akcija za sanacijo omenjenega propadlo« ga denarnega zavoda z državno pomoi!< jo, in sicer naj bi država dala posojila •z nizkim obrestovanjem. Vesti, da jo dr« žava žo privolila v tako posojilo, so zaJ vračajo kot netočne. i- Zemljlščna marka — nova marka. Iz Berlina poročajo, da so se pri posvetovanjih o valutni reformi sklenile nekatere spremombe v prvotnem načrtu. Nova novčanica so no bo imenovala zorn-Ijiščna, temveč »nova marka*. Glavnica nove Valutno banke bo znašala S.2 milijarde namesto doslej projektiranih 2.1 milijarde. = Svetovna proizvodnja zlata ic znašala v letu 1922. vrednost 63.000 milijonov funto,' šterlingov. Od celokupno produkcijo pride 47.4 odst. na Transv.il. Domače borze 27. septembra: ZAGREB. V efektih je bilo prece) močno nazadovanje zaradi zelo nestalne tendenco na Dunaju in v Pragi. Tečaji arbitražnih papirjev po pri srednjem prometu znatno nazadovali. V devizah je nazadovanje zaključilo danes na bazi 6.45 —• 6.50 za Zajrrcb v Curibu. Ker fe je povpraševanje držalo izredno rezervirano, je v prometu nastopil popoln zastoj. Med kupci v dneh nazadovanja nI bilo Narodne banke, ki bi morala zadr-ževati prenaglo padanje deviznih tečajev in si obenem po nizkih tečajih nabaviti sredstva z:i nasprotni slučaj. Notirale so devize: Amsterdam 3380 — 3-110, Dunaj 0.12 — 0.122, Berlin (100 milijonov) 80 — 110, Budimpešta 0.40 — 0.44, Bu-karošta 41 — 43, Italija izplačilo 899 --401, Italija, ček 305 — 307, London 803 — 395, Newyork ček 85.5 — 86.5, Parir. 530 — 542.8, Praga 260 — 268, Sofija 0 — 81, Švica 1545 —-1557.fi, Varšava 0.025 — 0.03; valute: češke krona 261 — 0, 20-kronski zlatniki 330 — 0, francoski franki 525 — 530, napoleonde-ri 315 — 340, liro 395 — 397; efekti: Hrvatska eskomptna 179 — 180, Kreditna Zagreb 175 — 180. Hipotekama 115 — 148, Jugoslavenska 155 — 153, Ljubljanska kreditna 220 — 225, Praštediona 1147.5 — 1152.5, Slavonska 109 — HO, Eksploatacija 245 — 255, Sečerana Osi-jek 2500 — 2600, Narodna šumska 151) 155, Našička 190 — 200, Gutmann 2025 — 2100, Slaveks 750 — 800, Trbov-lje 990 — 1020, Union 1350 — 1425, 7 % investicijsko 71 — 72. BEOGRAD. Borza zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra., Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Pisalni stroji, potrebščine Mehanična delavnlea <"friT,jl,,!a)LJTJBUAKA SeHorgova ulica 6/1 L. BARAGA. •Un*)o s drlavnlm davkom na IntoraU vred do SO baaadl Din 8'—, vsaka nod«!|n|« b*»eda 50 pur Ml, — P Ud« a« vedno naprej (lahko tudi v znamkah). Na vpralan|a odgovaria uprava la, ako ja vpraianju priložena snimka ca odgovor ter manlpulaoljeka pristojbina (1 Din). (dobe) Perfeklno stenog .»Tlnjo ln strojsplsko, ISčo za takoj aH pozneje odvet. pisarna dr. Jos. Kacin la dr. Jos. fiajovlo v LJubijanl, Kolodvorska ul. 8. 10859 Pietarje fsurjene, 6prejema proti dobri plači od komada Ple-tarna v StrnlSfiu, Slovenija, r. t. s o. z. Stanovanje preskrbljeno. Delo stalno. 10907 Kontoristinja samostojnemu vodstvu knjigovodstva ln korespondenco erbsko-hrvatsko, iiem-*ke in ev. francottke, je potrebna hotelu „Ceutral" v Sarajevu. 10973 Delikatesni pomočnik lili pomočnica, strokovno popolna, ki je delala v boljših trgovinah, naj se prijavi s. priloženimi spričevali in sliko na upravo ,.Jutra" pod „Dclikatesa". 10970 Dekleta Al zna poleg drugega kuhati In je že vajena gospodinjstva, iSčom. — Oglasi naj se med 4.-5. popoldne v trgovini M. Gerš&k, Kongresni trg št. 10. 10992 Brivskega pomočnika •prejmom od T. oktobra naprej. Brlvnlca KoStomaj v Celju. 10978 Učenec • primerno Šolsko Izobrazbo, so sprejme v trgovino z me-lanlm blagom. Ponudbe na A. Peterlin ml. nas!.. Rob-Vel. Lafiče. 10987 Ženska kot gospodinja starejfia moč. najraje vpo-kojenka ali vdova s pokojnino, ki ima lastno stanovanje v bližini Ahaeljeve ceste, se nprejmo k enemu gospoda. Naslov pove upr. „Jutra". 11047 2 čevljarska pomočnika dobro Izvefbana, so sprejmeta ; enega na prvo mesto ca Šivano delo ln drugega na meSnr.0 Plača od kosa. Po želji lahko s hrano in stanovanjem. Delo Je trajno. Anton B r e e e 1 J, čevljarski mojster v Ljubljani, Ga.leva Ulica St. 2. 11049 Šteparico tnarljlvo in samostojno, se ISče. — Naslov se izve pri Aloma Companv, Ljubljana 11070 Učenec fn trgovski pomočnik, dobra moč v mešani stroki, s* sprejmeta takoj v trgovini Alojzija Hctko v Žužemberku. Istotam se sprejme dobreca mlinarja in Žagarja v popolnoma nov mlin. Ponudbe je pozlati na zgornji naslov. 11073 (išSejo) Manufakturist dobra moč, i&če olužbe. Gre tudi na deželo. Conjcno ponudbe na upravo ..Jutra" pod „TakoJ lahko nastopi". 11015 Zobozdravnik (dr.) fz Ncmtlle, bivajoč v Ljubljani, ižfo mesta kot asistent. Naslov pove uprava ..Jutra" 10953 Vpok. žel. poduradnik ISče vsakrBne službe. Naslov pove uprava „Jutra". 1103S Absolventinja tfrž. dvorazr. trgovske Scle. išče meeta kot praktikantlnja Ponudbe na upravo ,,Jutra" rod ,.A. P. T16". 1005S Mesarski pomočnik ^ preknjcvalee Želi spremeniti sitižbo. — Vzamem tudi mesečno na račun. — Naslov pove uprava ..Jutra". 31029 Vsled redukcije -rptikojenl drž. uradnik. 38 let star. poročen, poSten in vesten, ISče takoj s 1. oktobrom primerno službo. Ker 1. oktobra Se ne dobi nikakršnih prejemkov — mora srle prositi za pokojnino — bi bil sprejem v službo nujen. Dopisa pod: ..Ogrožena eksistenca" na upr. Jutra" 11027 Nov čevljarski stroj ..Singer". na ploh. se poceni proda. Naslov pove uprava „Jutra". 10632 Puch-motor 2 ln pol HP in pomožni motorji različnih znamk, so po nizki ceni naprodaj. Tribuna F. B. L„ Ljubljana. Karlov-ska cesta St. 4. 10221 Elektromotor skoraj nov. Istoimenski tok, 220 V. Nap. 21 Amp. 5 P. s., se proda. Zraven Je 80 m žico ter monterske potrebščine. Ogleda ae pri G. Bolte, IgriSka ulica 11. 10079 Godbeni avtomat tvrdke J. Klepetat, pripraven za gostilno, dobro ohranjen, so radi preselitve takoj ugodno proda pri Jakobu Malovrhu, gostilničarju, Kamnik. 10944 po znižanih oenah priporoča M. Tičar, Ljubljana. 100 poljskih postelj z 8 gurtaml, 2 JonlSka nastavka za dimnik in okrocle železne stopnice, se proda pod Slfro ..Nizka cena" na upravo „Jutra". 10948 Pisarniške stene lz hrastovega lesa, novo, v najmodernejšem stilu z l plačilnim oknom ln 1 vrati, skupne dolžine 12 metrov. «o po ugodni ceni proda. — Vprašanja Jo nasloviti na A. Jelene, Tržič. 10991 Puch VIII najmoderneje opremljen, f« poceni predn. Ponudbe ped ,,Puch" na upravo „Jutra". 11035 Več zračnic za auto rabljenih, različno velikosti, eo ceno proda. Pod ,,Ugodna prilika ' na upravo ,,Jutra". 11054 Proda 6e več dvokrllnlh stanovanjskih vrat ln podstreSna okii3. •— Naslov pove uprava „Jut.ra". 11057 Popolnoma nov frak se proda *a 2000 dinarjev. Naslov povo uprava „Jutr.\". 11050 Salonska garnitura krasna, svilena: zofa in 4 fotelji ter enaka smyrna-preproga, v&llkott 2—3 m, se cono proda. — Ogleda se Pod Trančo 2, III. nadstr. 11060 Nova pneumatika Relthoffer Cord, dimenzij« 760—90. 760—100. 820—120, 895—135, se ccno proda. — Ponudbe pod Slfro „Ugodea nakup" na upravo „Jutra". 11050 Skobelnik CHobelbank> dobro ohranjen, so proda. Vprašati jo v gostilni pri Težaku, Sv. Jakoba trg št. 5. 1108S Fina vrtna prst črno, presojana zemlja po 12'50 m», se dobi v Gorupovl ulici 16 (Mirje). 1106S Spalnica iz hrastovega leza, popolnoma nova, lepo ln solidno delo. se radi pomanjkanja prostora ugodno proda. — Ogleda se v skladiSču "Ran-ringer" pri skladiščniku, naj-belje od 3.-5. ure popoldne. 11022 šivalni stroj ..Singer", se ceno proda. — Več se polve na Gosposvet-ski cesti St. 12, levi zvonetv 11023 Nova jedilnica s« proda radi pomanjkanja prostora. Naslov povo upr. ,, Jutro". 11024 Krznarji, pozor! Prodam več preizkušenih receptov za barvanje kožuho-vlne. — Naslov je pod Šifre ..Kožuhovlna" v upravnlStvu ,,Jutra", 11036 Bukova drva ponudite z navedbo cene Družbi Iliriji v LJubljani. Kralja Petra trg 8. 10890 Objekt za tovarno pripraven, samo v LJubljani ali najbližji okolici, se kupi, z večjimi že obstoječimi delavnicami v obsegu približno 1000 m». — Ponudbo je pošiljati na upravo ,. Jutra" pod Slfro ,.Tovarna 1000". 10877 Prodam posestvo 15 minut oddaljeuo od postaje. obstoječe iz ene stanovanjske hišo, ene hlS« z gostilniško koncesijo ln trafiko, vrta za zellfičo In mn!c njive. Na upravo „ Jutra" pod „15.000". 11001 Posestvo okolu 34 oralov zemljišča v lepem in rodovitnem kraju, nn ugodno proda radi preselitve. J a 17 oralov gozdu, zelo lep les. meSan, smreka, hrast, bukov Itd. Druga polovica Je travnik, njive, sa-donosnlkl ter vsa gonpedar-ska poslopja v najlepSem stanju. Cena 400.000 Din. — Anton CreplnSek, posestnik. Novake - Nova Cerkev pri Celju. 10976 Enonadstropna Lisa s peka ri jo, velikim vrtom, premičnim Inventarjem ln manjša hiša c 3 sobami, gospodarskim poslopjem ln kletjo, se proda takoj v Radečah St. 41 pri Zid. mostu. 11066 Večji pritlični lokal na cesto v novi hiši, pripraven za prodajalne ln pisarne na eni glavnih ulic v LJubljani blizu južnega kolodvora so odda v najem. Ponudbe pod ,.Pritlični" na Aloma Company, LJubljana. 11016 Pekarijo vzamem v najem ali kupim v obratu stoječo, eventualno a gostilno. Naslov povo upr. „Jutra". 10982 Kot družabnik želim pristopiti h kakemu dobičkanosnemu podjetju, s sodelovanjem ln 50.000 Din. Pismene ponudbo pod Slfro „PodJctjo" na upr. „Jutra". 10935 5000 Din posojila ISče absolvlran akademik v svrho nemoteno priprave za zadnji državni Izpit. CenJ. ponudbo na naslov: Vinko Knrnov, montan., univerza v Ljubljani. 11077 Kot družabnik želim pristopiti k mesni Industriji. eventuclno h kaki drugI. Razpolagam z 250.000 Din. — Naslov pove uprava ,-Jutra". 11041 Mladenki fjl želita dopisovanja z veselima gospodoma. Dopisi pod ,,Vlgrcd" na upr. ,.Jutra". 11076 v* * * FR. ROZMAN * A MARIBOR, Aleksandrova cesta 57 priporoča vsa vrste bonbonov po najnižjih tovarniških conah. I Zahtevaj!« cenik! 181 6096 z mladim gozdom, zelo obiskovano na letoviškem kraju na Gorenjskem, naprodaj. Nas!ov v upravi Jutra". Tri živahne gospodične v starosti 18—24 le.t., žele kTajSatl puste jesenske večere s korespondenco z enakimi gospodi. — Cenjene ponudbe na upravo ,, Jutra" pod Šifro ,,Vera — Upanje — Ljubezen". 11031 Amerikanci in Primorci! j Lepa prilika, ki ce vsakemu kupcu nudi. dobro dobička- | nosno po«estvo (z letnimi j dohodki 100.000 Din), vse s plotom obdano. 1% minut od postaje, pripravno tudi za zidanje, so takoj proda. Ponudbe pod ,,100i000 Din" na podružnico ,,Jutra". Maribor. 11038 TPSTft Stanovanje 1—2 3ob in prltiklin, četudi podstreftno ali kletno, oe 13če zn takoj. Ponudbo na upravo „Jutra" pod Slfro ,,Takoj". 10923 Stanovanje obstoječe lz 2 sob, kabineta iu prltiklin, v neposredni bližini drž. kolodvora. se zamenja z enakim v mesto. Naslov pav« uprava ..lutra". 10895 Opremljena soba se ISče za dva gospoda, * posebnim vhodom v sredini mesta, če mogoče blizu gl. poŠte. Pismene ponudbe ali naslov pove uprava ,,Jutra" pod ..Sredina". 10932 Za stanovanje obstoječe lz 1 sobe ln kuhinje plačani 2500—3000 K mes;čno Stanovanje Je lahko opremljeno ali prazno. — Ponudbe pod Šifro ,,Soba In kuhinja 3000 K mesečno" na upravo „Jutra". 11074 Veliko sobo v trgovski hiši, oddam ta pisarno. Naslov povo uprava „Jutra". 11019 V snažno stanovanje ln na hrano blizu Tabora, se sprejme gospodična, mlajši dijak ali dijakinja. Naslov pove uprava ,,Jutra". 11055 Trgovina z meš. blagom v »redlnl Maribora s Inventarjem In z zalogo blaga vred, so takoj pod jaJco ugodnimi pogoji proda. Vpraša ne v pisarni dj-Ja. Frica J u -rltscha, odvetnika v Mariboru, Aleksandrova cesta 6t. 12. 10S09 Pekarna S!» proda takoj radi preselitve ali pa odda v najem. Cena 6—700.000 K. Sposobna je tudi za trgovino. — Ponudbo ,,Pekarna" na podružnica „Jutra" v Mariboru. 10868 V najem vzamem kavarno, gostilno ali trgovino. kar si bodi ln v vsakem kraju, lahke takoj. S. ReS-kar, MlkleSlčeva uliea, Ptuj. 10320 Cvet v trnju naj dvigne pismo In odgovori pod ,.Sprehod" na upr. ,,Jutra". 11031 Mlad, ločen uradnik želi znanja k mlado gonpo-dti-no ali vdovo. — Crnjen. ponudbe do •!. oktobra pod ..MlroMol", obonrin a allko na upravo „Jutra". 110S8 Visokošolec želi znanja z dobrosrčno, premoZno gospodično aH gospo, lil bi želela v kratkem poročiti dr. lur. — Nranonltr.no dopise s Bilko ped ,,Jurtat" na upr. „Jutra". 110SS SzSaš&Aa Kratek klavir se vzame takoj v najem za žol?ko debo. Naslov na upr. ..Jutra'' pod Slfro ,,Klavir T. t. 5". 11678 ttssm W REDKA PR1L0Ž0ST: klavir, kratko obliko, v zolo dobrem stanju, bo takoj proda. Ona 9000 Din. Bledermayor klavir Aspinett. Cona 8000 Din. Pnoh-motor, 3 V, l'H, f svočnim vžigom, novo pneu- mutiko iu priklopnim vozom. Cena 9000 Din. Šivalni »troj .Singer., Cona 2000 Din. Vpraša so pri g. VA ' EN TIN U, mizarja v Ftujn, Ljutomerska oesta fit. 16. 3 toplokrvnih žrebcev se vrši v sredo dne 3. oktobra 1923. ob 9. uri dopoldne na konjskem sejmišču v Ljubljani. Ziražitelj ima plačati poleg kupuine 2% takso, stroške objave v časopisih, Btroške za izdajo živinskega potnega lista in sejmsko takso. 6U7 Državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani, Planino se odda takoj v najem ped | jako ugodnimi pogoji. Ve" pri Antonu Maver, Abaeljeva cesta B, Ljubljana, 11045 nemJMna, gramatika la koa-ve.rz.irlja. Naslov v upravi ..Jutra". 10584 Francosko in angleško se poučuje po najbolj«! mfr-todl v Sp. Sliki, Nova ullea KS, I. aidstr. 11020 Dru&tvo za zgradbo doma Sokola 1 razpisuje delni Izkop gradbeno Jame za dom Sokola I na Tabora. Dela obsega: a) Izkop v povprečni globini 40 cm in deponiranje zemljo na določena mesta, oziroma odvoz na večjo razdaljo; i>) izkop v nadaljnji povrečni globini 60 cm in odvoz m gradheue svrbo nerabnega materijala. Površina gradbeno jamo znaša okrog 1500 m'. Načrti zgradbo so ua vpogled v pisarni Sokola I na Taboru št. 18 med 15. in 19. uro dnevno, t katerem času so dobo istotam tudi podrobna pojasnila. Ponudbe naj obsegajo sledečo enotno cene, in Bicerza: 1.) Izkop, nakladanje in deponiranje 1 m1 zemljo Cgloj pod a) v bliaini do 60 m od vnanje moje gradben« jame. 2.) Izkop, nakladanje in odvoz 1 m' zemlje (glej pod a) na daljavo v altoruativab za 1 km, 2 km in 3 km; kot nadaljujo alternativo enotno ceno za izkop in nakladanje brez odvoza. 3.) Izkop, nakladanje in odvoz 1 m' za gradbeno svrho nerabnega materiiala (glej pod b) na daljave v altcrnstivah za 1 km, 2 km in 3 km; kot nadaljnjo alternativo enotno couo za izkop in nakladanjo brez odvoza. Zapečat-na ponndho jo vložiti najkesnele 1. oktobra 1923. d-^ 18 uro v pisarni ..Prometnega zttvoda za premog" na iftlkložlčevl oosti št. 15, IS. nadstropje. Ka ovitku je napisati: Ponudba za delni izkop gradbeno jame za dom Sokola 1 na Taboru. V LJUBLJANI, duo 27. septombra 1923. 6112 Podpisani odločno svarim vsak,, osebo v in izven občino Moste pri Ljubljaui, ki bi mo sumljivo obreko-vala in blatila moje ime ter na ta način kratila zasebno življonsko svobodo, in to brez vsakih točnih dokazov. V vsakem takom slučaju bom brez nadaljnjega odločno sodnijBko postopal. Bila Tinko Rejc. Podpisani Andrej «Ko-vačič, posestnik na Dobravi pri Ormožu, pre-kličem vse obdolžitve, katero sem izustil v gostilni Ane MajeriC v Ljutomeru glodo gospe Avguste Kuharič, babico v Ormožu, kot neresnično ter se jej zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. 6105 Andrej Kovačič. ing. Dukii! i tirug LJubljana Bohoričeva ulica 24. in ne ordlnira od I. oktobra do preklica. v m« Strojepiska z znanjem stenografijo, grbo. hrvatskega, nemškega in p0 možnosti slovenskega jezika so sprejme takoj pri vočjea podietju t Ljubljani. To. nudbe z navedbo dosedanjega službovanja jo poslati pod „TJ. J. K." na upravo .Jutra«, 6109 dve sobi, po možnosti s souporabo kopalnice in kuhinje, v sredini mesta ali v kaki vili. Ponudbe pod „B. C. L" na upravo „Jutra". .•miim^f&a&Maa v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah u Večja tvrdka v svoji hiši z lastnim lokalom in garancijo v mestn prevzame manufakturno blago v komisijo. Ponudbe pod ,,Mauufaktara" na ALOMA COMPANY, Ljubljana. 60d5 Kdor hoie spoznati mesta ln kraje v Hrvatski, Bosni, Vojvodini, Srbiji, Oalmaoljl itd., naj naroil A. Meliki Zemljepisni pregled. II. del. Na 624 straueh podaja knjiga, ki ji jo priložen tudi zemljovid, podroben popis našo države. Knjiga velja s poštnino vred 6i Din, boljša izdaja 67 Din 50 p. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova nI. 64. ZAHVALA. 5106 VSAKO: VRSTNI ČKCimiTETE PALAČA L3*KRED«BK« Male oglase «Jutra» ce smatra za najprlprovnojfte posredovalno sredstvo, ki odgovarja vsem potrebam današnjega časa ln jo cenoISe kot vsak drug inserat. Posebno ugodno Ja, da r1 eaiu že vnaprej lahko IrraČunnS. kaj T« bo Btal Mali o?las, ter nn tudi lahko plačaj v znamkah. ITI Ob britki nesreči, ki nas je zadela z nepričakovano izgubo našega dragega soproga, očeta, brata in strica, gospoda dr. Vladimirj a Serneca odvetnika, starosto „Sokola" in občinskega svetnika mariborskega so nam bili v uteho vsi neštevilni dokazi iskrenega sočutja in spoštovanja. Naj izvolijo sprejeti izraz naše iskrene hvaležnosti vsi bratje „Sokoli", gospodje vojnih, civilnih in cerkvenih oblasti, gospodje mestnega občinskega sosveta, gospodje zdravniki mariborske bolnice, gospodje Mariborske Posojilnice, Čitalnice in Triglava, pevski zbor Glasbene Matice, godhe, zastopstva vseh javnih in narodnih korporacij, vsi pošiljalci prekrasnih vencev, kakor tudi vsi številni spremljevalci rajnega na njegovem potu. Posebno se toplo zahvaljujemo gospodom govornikom, ki so ob sprevodu s tako dirljivimi besedami tolmačili žalujočemu zboru vso težkočo in bridkosti izgube, ki nas je ob tej preuraujeni in nenadni smrti potrla. Globoko žalujoča rodbina. D., LJUBLJANA [ PODRUŽNICE: | Maribor Novo mesto Rakek Slovenj gradeč Slovenska Bistrica KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000»- Izvršuje vse basačrae posle najločneje in najkulantneje. Ur noja vi t Trgovska Telefoni« 139, 146, 458 EKSPOZITURE 0 Konjice Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici)