^Bratje ! Spominjam se časov, ko so v Domžalah besneli viharji in so hoteli tuji, nam sovražni elementi v senci bajonetov krojiti pokrivata našemu življu. Naš človek s prebujeno nacionalno zavestjo v sebi je junaško odbil naval tujinstva in je ponosno dvignd glavo: Ne bojim se, saj stojim na svoji zemlji! Borim se za čast in premico svojega rodu! ---Sjmminjain se slavnosti, ko ste- o tvor Hi svoj sokolski dom. Bili so tamkaj bratje dr. Draženi, Rtj-bar, dr. 'I riller vsi so že j)o- kojni! Dospel sem med vas iz Idrije, kjer so žuljave delavske roke visoko dvignile zastavo sokolskih idealov. Trožami plameni so sijali iz naših duš f Spominjam se vaših vodnikov - vrlih bratov Petrovca, Slokarja, Setine. Stali so vam na čelu, a bili so s srcem sredi med va mi; lam so stali, kjer se utripanje sokolskih src zliva v harmonijo -dela in-žrtvovanja. T(rpesem danes buči po vsej domovini. Buči kakor grom in vaši glasovi so v njej ! Eno smo — eno ostanemo! Hočemo biti lepši, boljši, popolnejši! Hočemo biti bolj smeli, še bolj ponosni, še bolj junaški! Gledamo pred seboj pot, polno truda in naporov. Po tej poti hočemo, da udarimo temelje bodoči slavi in veličini domovine ! Naprej in navzgor! V vašem znoju zori kruh novim pokole-njeml Pomozi Bog, Sokoli — ju-naki! Gangl. Kako smo delali za ustanovitev Sokola v Domžalah Ideja za ustanovitev Sokola v Domžalah je vzklila, če prav pomislim, že pred letom 1905. Študentovska mladina iz tukajšnjih krajev in vse do romantičnega Črnega grabna, narodno zavednega Kamnika, koder je najstarejše slovensko pevsko društvo »Lira«, do Dolskega, Sv. Trojice, Moravč itd., bila je dokaj idealna in je prirejala zdaj v tem, zdaj v onem kraju zabave, ponai-večkrat gledališke igre, shode in proslave v čast slavnih, tamkaj rojenih mož. Da so bili baš naši kraji oziroma ves kamniški okraj na Kranjskem najbolj prosvetljeni, piše g. E. Lah v »Kresu« in »Zvonu« iz 1. 1880. in 1881. Saj je rodila ta lepa dolina dokaj slavnih mož, pisateljev itd. Omenjam tu učenjaka barona Jurija Vego, pesnika Koseskega, pisatelja Janka Kersnika, An-drejčkovega Jožeta, Jožeta Ogrinca, dr. Jakoba Zupana itd. Vsem, vsaj Starejšim domžalskim okoličanom, posebno pa Dobljanom in Domžalcem samim je še dobro v spominu narodna igra »Rokovnjači«, ki smo jo priredili 1. VIII. 1900. Torej ravno pred 35 leti, na velikem podu pri Marinšku v Dobu. Dijaki sami iz te lepe doline pa smo imeli v rokah glavne vloge. Še danes se dobro spominjam, kako je narod iz vse okolice Doba, Kamnika, Mengša, Radomelj, Moravč, Ihana, Domžal in Trzina kar v trumah romal gledati »Rokovnjače« v Dob. Po končani igri, katero je narod z največjim navdušenjem in zanimanjem gledal, se je razvila prisrčna domača zabava. Razlike ni bilo. Kmet je sedel z gospodom, gospa s postavno domačo kmetico pri isti mizi. Večina ljudstva sploh ni hotela domov, ker jih je baje nekdo potegnil, da bomo igro zvečer ponavljali. To omenjam samo zaradi tega, da bi spoznali, kako se je tamošnje ljudstvo zanimalo za narodne igre' ter druge prireditve narodnega in slovenskega značaja. Ni čuda, da se je ob takih prilikah sprožila beseda, da bi bilo lepo in še bolj potrebno, čc bi se v Domžalah, ki so se razvile zbog nemške industrije in se vsled nemške vztrajnosti še bolj pogrezale, ustanovilo sokolsko društvo. Njega naloga naj hi bila, boj proti prodiranju nemštva oziroma potujčevanju domačega življa. Seveda do 1. 1905., do znanih rabuk s tujerodci v Domžalah, je ostalo vse Ic pri besedah. Nismo mogli stakniti pri takratnih težkih razmerah pravega trenutka. Manjkalo je požrtvovalnih in značajnih mož. Mladina sama pa je bila še prešibka in presirontašna — čeprav na narodnih- idejah bogata. Da je bil Domžalec že kot vaščan dostopen za organizacijo, dokazuje pač najbolje stara domžalska godba, menda najstarejša med vsemi -nvlhami na Slovenskem. Dobro'se še spominjam, ko se je la godba vsako nedeljo v letnem času vozila na vozeh (železnice še ni bilo) v Ljubljano svirat in razveseljevat Ljubljančane, ki so imeli večni križ s svojimi godbami in nobena se ni mogla stalno obdržati. Pa ne samo v Ljubljani, tudi [«) drugih krajih je bila naša godba zelo priljubljena. Za navadne tovarniške delavce in pa domače kmečke ljudi pač lepo priznanje! Sčasoma se je v tej dobi ustanovila najpoprej potujoča knjižnica »Prosvete« v Stobu kot uspeh takratnega dijaškega pokreta. Vodil ga je z vnemo in požrtvovalnostjo, izvanredno talentirani nepozabni Avgust Trojanšek, ki spi nezdramno spanje daleč od svobodne domovine kot žrtev svetovne vojne. Knjižnica je lepo uspevala, zanimanje za lepo slovensko knjigo je bilo vsestransko. Tudi za šolstvo se je dijaštvo zanimalo ter je zasluga sedanjega višjega sodnega svetnika Ivana Kralja, da imajo Jarše svojo šolo. Tako se je skromno delalo na vseh poljih in je bilo narodno-prosvetno delo lepo razdeljeno na poedine dijake. Vsak je po svojih skromnih močeh in s svojimi skromnimi materjelnimi sredstvi skušal kaj doseči za takrat, precej zaspane Domžale. Ostal sem edino jaz brez pravega »portfelja«. Sokola v Domžalah še ni bilo. Telovadil pa sem do takrat že 10 let v gimnaziji in poleg tega še skrivaj pri Ljubljanskem Sokolu v Narodnem domu. Še kot dijak sem nastopil 1. 1902. pri razvitju prapora Idrijskega Sokola skupaj s pok. br. Bukovnikom; to v vzorni vrsti Ljubljanskega Sokola na željo takratnega načelnika br. dr. Viktorja Murnika. Bil je že takrat nam dijakom vzor Sokola - Slovenca in izbornega telovadca, kar so priznavali vsi narodi — ne samo slovanski -— tudi neslovanski. Še danes velja kot najboljši strokovnjak za sokolsko vzgojo v Jugoslaviji. Povdarjam, da se ima slovensko oziroma jugoslovensko sokolstvo baš njemu zahvaliti za lavorike, ki jih je bralo pri številnih mednarodnih in sokolskih tekmah. Misel o ustanovitvi Sokola nam je vedno bolj in bolj blodila po glavi. A kakor rečeno, nismo vedeli in ne znali, kje bi prijeli. Narodno življenje, kakor že omenjeno, v tisti dobi ni bilo v Domžalah bog-vekaj živahno. Vse je bilo v rokah tirolskih mogotcev. Bili so posestniki velikih tovarn za izdelovanje slamnikov in zato so postali absolutni gospodarji vsega življenja. Slovenci, ki jim je bilo do zaslužka, so raje molčali in hlapčevali. To je bil glavni vzrok, da je vladalo v Domžalah v-narodnem oziru tako mrtvilo. Poglejmo samo v tedanjo občinsko upravo. Bila je pač v rokah domačinov, a tujci -— Nemci so n,.Šim sugerirali svojo voljo. Naši domači veljaki pa so to mirno prenašali. Tujerodcem je zato rastla samozavest in rodoljub Kuhar Franc je odletel iz občinskega odbora, ker je predlagal, naj občina odda lov potom dražbe in ne pod roko Nemcem. Ravnotako sta izpadla iz občinskega odbora Adamič Josip in Flerin Franc, ker sta bila za to, da se razširi slovenska šola, medtem ko so bile želje Tirolcev, da bi občina sprejela »Schulverein-sko« šolo. Ošabnost teh mogotcev je tako vedno bolj naraščala, da so si upali prijaviti razvitje prapora nemškega pevskega društva »Andreas-Hofer«. Vršiti bi se morala proslava 1. junija 1905. To pa je pospešilo ustanovitev Sokola, kakor bomo videli in razgibalo narodno čuteče Domžalce. Našlo se je par rodoljubov. Organizirali so proti tej nakani protest. Najeli so kamniško godbo in prijavili koncert na vrtu Kuharja. V noči pred 1. junijem se je z vso vnemo plakatiralo po vseh okoliških vaseh, da se vrši drugi dan pri Kuharju slovenski koncert. In res, zbralo se je lepo število rodoljubov iz Domžal in okolice ter največ iz Kamnika. Po kratkem pojasnilu je odšla množica demonstrirat pred hišo, kjer se je imelo izvršiti razvitje prapora. Nastopilo je orož-ništvo, nastali so pretepi in padli so celo streli. Posledica pa je bila: predčasno končana nemška proslava, razne obtožbe, zasliševanja, zapori, bojkot vseh tuje-rodcev proti slovenskim obrtnikom in trgovcem, ki so si upali pokazati slovenska čustva. Če se sedaj Domžalcem ne odpro oči, sem si mislil, se ne bodo nikdar. Pri prvi priliki pohitim v Domžale. Sestal sem se s pokojnim Trojanškom ter Kraljem. Sklenili smo, da je sedaj prišel čas, da oživotvorimo že davno gojeno željo po ustanovitvi Sokola v Domžalah. Če ga sedaj ne ustanovimo, sem rekel, ga ne bomo nikdar, kar bo kulturen in naroden škandal za domžalske Slovence. Takoj smo bili vsi mnenja, da je za naše delovanje najbolj prikladno mesto gostilna pri Kuharju, ki je bila takrat od domžalskih gostiln najbolj narodna. Govorili smo o stvari najprejc s pok. br. Slokarjem, ga vprašali za svet, potem pa tudi s Kuharjem in oba sta šla nam drage volje na roko. Ponudila sta nam mal prostor poraščen s travo tam zadaj za kegljiščem, kjer smo takoj pričeli z vajami. Najprvo s prostimi, potem pa tudi z vajami na drogu, ki je bil takrat še zelo primitiven — a bil je le. Vežbala sva s Kraljem izmenoma, ker sem jaz mogel samo ob nedeljah in pa enkrat v tednu v Domžale, ker mi tudi gmotne razmere niso dovoljevale, da bi večkrat bodil domov. No, sprva je bilo dovolj po štiri ure vežbanja na teden. Nabralo se je sčasoma- precej fantov-domačinov, ki so kazali mnogo zanimanja za telovadbo. Kolikor se še spominjam, so bili najbolj vneti telovadci: Lokar, Ložar, Tone' Zalokar, Skok, Trojanškov brat in Gabrič Janez ter še nekateri, katerih imen pa se z ..tirom na lgo «lol,o 30 let "C moren. .pomniti. Dokler je b.lo lepo ... .„.,10 vreme, je telovadba lepo uspevala. vepra v ni bilo bogve kaj lelova;.-Morila nas je le skrb za zimo, kje o telovadili. Tudi tu sta nam šla |,r. Kuhar in br. Slokar požtvovalno na roko ter sta nam odstopila za dvakrat na teden posebno gostilniško sobo za telovadbo. To je torej bila prva telovadnica domžalskega Sokola. Ko smo videli, da se mladina vedno l.olj zanima za telovadbo, sva pričela tudi midva s Kraljem postajati pogumne jša in sva navduševala mladino za sokolstvo, tolmačila njegov pomen 1% važnost telovadbe sploh ter jo seznanjala s potrebami, katere ima Sokol, posebno v Domžalah. Pripominjam že sedaj, da je bil naj-l.olj vnet in najbolj požrtvovalen po-speševatelj sokolske ideje v naših krajih Slokar, ki je imel vsled svojega poklica lepo priliko, da navdušuje Domžale in okolico za sokolstvo. Drugi je bil Milan Jenčič iz Mengša. Tretji pa Drenik Bojan, član Ljubljanskega Sokola. Zasluga teh bratov je, da se je domžalski Sokol v razmeroma kratkem času še dovolj krepko razvil in si pridobil simpatij v okolici in med Dom-žalci samimi. Misliti smo morali tudi na to, da dete krstimo in ga posadimo med druge odrasle Sokole ter, da mu preskrbimo varuhe, da ga bodo čuvali in mu pomagali rasti, če nočemo, da nam že ob rojstvu zmrzne. Zato smo sklenili, da se čimpreje vrši ustanovni občni zbor, to na dan Sv. Štefana ob 3. popoldne 1905. pri Kuharju. Udeležba ni bila bogve kako velika, ali bilo nas je dve polni sobi. Tedaj je bil navzoč tudi br. Drenik, kot odposlanec Ljubljanskega Sokola in nekaj Kamničanov. Zborovanje je otvoril Slokar, predsednik pripravljalnega odbora ter po običajnih formalnostih navduševal prisotne z le njemu lastno zgovornostjo za sokolstvo. Volilo se je z vzklikom ter so bili izvoljeni naslednji kot člani prvega odbora domžalskega Sokola: Andrej Slokar, starosta; Polak Bedrih, podstarosta; Breceljnik Franjo, načelnik; Kuhar Franc, blagajnik; Engelman Kristijan, tajnik; ter odborniki: Kralj Ivan, Zalokar Fone in Ilihtar Janez. Na j še omenim pri tej priliki, kako težavo smo imeli z vlogo na okrajno glavarstvo v Kamnik. Sestavila sva vlogo skupno s Kraljem. Videli bi bili radi, r. Rrrcrlpiika. ki j<‘ moral \ svrt za kruhom, /ato jr hodil pourrvat trlovadho hr. Drrnik, vaditrlj L juhi janskrga Sokola. L. ld()7. pa jr prrvzrl narrlstvo hr. Majztdj Fran, srda j trgovce in posestnik v Mariboru. Hr. Majzelj je bil nadvse vztrajen m požrtvovalen sokolski delavec, takorV-koč vzmet, ki je gnal cel aparat. Sejni zapisniki pričajo o njegovi organ iza-torni moči in sposobnosti, ki se je odražala vsepovsod: v načelstvu, tajništvu. M i km. IVlmvrr Iniim. Adami«' h> sip. lasmršek limari j. Fo r . tako jr .lojal pok. lir. Slokar v svojmi govoru ol» 20 Irlniri Sokola. \ ritka lr-/,ava jv liiht za ilvuar, katvrvgii niso i mrl i na razpolago, /ato si jr o.llior postavil za glavno nalogo, zli ral I drnar in blago Ivr na vsak navin si zgraditi tlom. Zbirke v blago so bile p reve j izdatne. Kamenje zn temelje je dal br. Flerin Franc, ki je še sedaj zvest < hm Sokola. Opeko je v veliki veeini daroval br. Jeneie Milan, opekarnar v Mengšu. Mnogo lesa je prispevahi trgovska tvrdka Gol Jevšek, pri kateri je posredoval kot njen delovodja br. Slokar. Gradbeni odsek Sokola Domžale L 1906. blagajništvu, gospodarstvu, v snovanju in dosegi vsemogočih društvenih načrtov. V njegovo dobo načelstva spada krasno uspeli javni telovadni nastop »Slovenske sokolske zveze«, ki se je vršil 15. Vlil. 1907. na sejmišču v Zg. Domžalah. Skromna fotografija priča, da je tedaj nastopilo okrog 100 telovadcev pri prostih vajah. Polnih pet let je bil odbor pod vplivom njegovega plodonosnega dela. 1 o je bilo v dobi priprav, graditve in otvoritve Sokolskega doma v Domžalah. Načelnik br. Majzelj je bil miren delavec, zato tudi ne sloveč. Delo pa, ki ga je vršil in izvršil, priča o njegovih neminljivih zaslugah, ki si jih je pridobil za domžalskega Sokola. Pomanjkanje prostora za seje, sestanke in telovadbo, čitalnico, igre in druge društvene prireditve, je rodilo potrebo lastnega doma. Ugotovljeno je, da je takratni starosta br. Ravnikar Frane, izdelal načrte za stavbo sokolskega doma, katerega so pričeli graditi I. 1909. V to sv rim na so osnoval' gradbeni odbor, katerega člani so bil’ at p1: Ravnikar Franc, Slokar Andrej, Skok Anton, Kuhar Franc, Majzelj Franc, Jen- Potrebni gramoz zo vozili s tlako. Pri tlaki so sodelovali domala vsi sokolsko čuteči Domžalci. Z največjo vztrajnostjo je tlačani! in dovažal materjal br. Bertoncelj Pavle iz Domžal ter ima za to velik delež pri zgraditvi Sokolskega doma. Kljub tlaki in obilnim darovom je manjkalo denarja za izplačilo zidarjev in delavcev. Najeli so posojilo pri mestni hranilnici v Kamniku. Kako je bilo težko dobiti podpise porokov, med katerimi so ostali stanovitni le br. Slokar. Kuhar in Jenčič. A prešli so preko vseh težav. Na dan otvoritve se je zbrala ogromna sokolska množica v Domžalah. Krasno je uspela telovadba, pri kateri je sodelovala vrsta br. Murnika z 'atami na štirih bradljah, la nastop je dal nove pobude domačemu Sokolu, kateremu se je vsled nezaupanja z zidan jem doma skrčilo članstvo na pičlo število "fD. Kasnejše ugotovitve—kažejo, da je zgradba doma in telovadišča stala nekaj malega man j kot 60.000 zlatili kron tedanje veljave. t din je hi i dograjen dom, se *e zaet lo v njem novo življenje. Postal je zatočišče vsega sokolstvu naklonjenega občin- -Iva. Javni nastopi, telovadba, prireditve. igre. zborni an ja. predavanja in slično delovali je narodnih in prosvetnih društev se je odslej vršilo v Sokolskem domu. Zelo živalmi so poslali sliki z Moravčam, ki -o prirejali pogosto igre in bodili igrat v okolico in Domžale. Domžalski Sokol pa je prirejal izlete v okolico, po r.rnem grabnu, udeleževal se raznih sokolskih nastopov na Notranjskem in Gorenjskem. Pošiljal zastopstva na razne sokolske prireditve, in slavnosti. F. 1912. je poslal zastopstvo ,,a vsesokolski zlet v Prago in tl člani so prinesli od tam novih pobud. Razgibani vsled balkanske vojne so člani domžalskega Sokola naprosili br. Pusloslemška Rada, da jim je predaval o Balkanu in njegovih prebivalcih. Za-počeli so zbirko za »Balkanski Rdeči križ«, kateremu so nakazali 20 K podpore. Odbor je ustanovil tamhuraško društvo »Zvonček« z namenom, da bi sodeloval pri domačih prireditvah in s lent prihranil izdatke za godbo. G. 1913. so poživeli Sokoli podružnico Sv. Cirila in Metoda, kateri je bil predsednik br. Slokar, podpredsednica pa sestra Setina Blažena. Ti dve leti je opaziti močno delovanje na prosvetnem polju. A tudi tehnično delo je bilo zelo živahno. Društvu je načeloval vnet in žilav mednarodni tekmovalec br. Rabič Vin-ko. Po njegovem odhodu 1. 1913. je prev-zel načelstvo br. Gašperin Jože, ki je ostal načelnik do svetovne vojne. On je bil zadnji načelnik domžalskega Sokola pod tujim jarmom, a zopet prvi načelnik v svobodni domovini, kralje- vini Jugoslaviji. Čeprav je bilo delovanje zadnjih pet let na višku, vendar so denarne obveznosti, ki jih je imelo društvo napram raznim denarnim zavodom, trle odbor-nike-poroke in plačnike. Niso in niso mogli zadostiti svojim obveznostim. Prihajale so vedno pogostejše terjatve, za vedno večje zneske. Te terjatve so spremljale vedno neljube grožnje. Treba je bilo plačati dolgove in zapadle menice, a denarja od nikoder. Da bi obvarovali društvo pred sodnim izterja- njem ter morebitnim razpustom, so • 1. 1912. sklenili osnovali »Društvo za radbo in vzdrževanje sokolskega doma Domžalah«. Pravila za to društvo je stavil advokat br. dr. Kokalj iz T-juh-ane. I.. 1913. je to društvo prevzelo isc vso finaneielno odgovornost in ,rb, ki je prej visela na Sokolu. Seula je obstojalo društvo pretežno iz rčine samih članov Sokola. To je: Slo-nrja. Kuharja. Jenčiča. Ravnikarja in lajzlja. ki so bili že kol poroki vezani a izplačevati je društvenega dolga. Kakor povsod, kjer nastopi poinanj-an je. nastanejo vsemogoča ugiban ja, rerekanja, prepozna svarila, nasveti in čitanja, tako so se tudi med odborom „ driiStveniki Sokola pojavila razi. ; .menja, nesporazumi in nasprotstva, M o imela svoj izvor le večinoma v slab.b motnih razmerah '1™^. Opnjeh *> zadnjega sredstva: nabiralnih bloko •M ..Ic.VvtiKislili n;ililr;ilnlk prevratu je g. Cerar izročil dom društvu v njegove namene. Nepopisno čuden, a vendar razumljiv je bil konec svetovne vojne. Zato je razumljivo navdušeno praznovanje o-svobojen ja J ugoslovenov. I*razn i k osvo-Irojenja—se je vršil-v I loinžaLili rlva -dttt— popreje kol v Ljubljani. Tu je v nedeljo, dne '11. oktobra 1918. Teda j je po štirih letih vojnih grozot, prvič v svobodni domovini zopet nastopil domžalski Sokol v krojili in s,, udeleževal veli- kega manifestaci jskega sprev oda po Domžalah. Prvič je svobodno razpel svoja krila in se lotil dela domala z istimi člani, s katerim. ;e preneha! Ko so bile v kraju slavnosti in praznovanja, se je odbor sestal na praznik Ujedili jen ja, dne L decembra 1918. Nastopil je v krojili s 14. člani, 7 članicami, 22 dečki in 14 deklicami. Vse telovadce je zbral in vodil društveni načelnik br. Gašperin Jože. Spočetka je bil sam za vrse telovadne oddelke, zato je bil trd in hud začetek, čeprav v svobodni domovini. Polagoma in počasi si je pridobival vaditelje in vaditeljice, a članstvo se kljub novim razmeram ni dvignilo nad število pred vojno. Preveč je bilo svobode in nevere. Seznam iz leta 1919. izkazuje 138 članov in članic na-pram 128 ob priliki ustanovitve Sokola v Domžalah. Svest si odgovornosti, si je odbor zadal kot prvo nalogo, plačati ves dolg. lir. Setina Kgidij, ravnatelj v .Majdičevem mlinu v Jaršah, je kot član odbora predlagal razpis 200 nabiralnih pol po 200 K. Odbor mu je poveril izvedbo tega načrta, ki ga je sijajno dovršil, za kar se mu je občni zbor 11. L 1920. javno zahvalil in mu izrekel priznanje. Obresti, menice, poprava stavbe, slikanje, prepleskavanje, poprava telovadnega orodja, nakup krojev', napeljava elektrike v dom in slične nujnosti so zahtevale takojšnjih plačil. Zato se na račun dolga ni mnogo nakazalo. Prva telovadna akademija se je vršila 19. III. 1920. Dohodki raznih prireditev, zbirka potom nabiralnih pol, veliki javni nastop 20. IX. 1920. pa so dali toliko, da je bil v jeseni t. 1. plačan ves dolg, katerega je bilo po zapisku 1. III. 1919. še 45.000 K. Šele 1. 1920. je postalo torej društvo zares samostojno in »pod svojo streho svoj gospod«, kot je rekel tedaj njegov starosta br. Slokar. V to lepo dobo procvita in razvoja domžalskega Sokola spada slavnostni sprejem tedanjega prestolonaslednika regenta Aleksandra, ko se je dne 29. VI. 1920. peljal iz Ljubljane skozi Domžale v Celje na obiske po Sloveniji. X Domžalah je bil ofieijelni sprejem za ves okraj. Kako prisrčno je bil sprejet naš vladar, kažejo še ohranjene slike in poročila v listih tistega časa. Poleg mnogoštevilnega naroda, zastopnikov uradov in društev se je sprejema udeležil domžalski Sokol z vsemi oddeli i v krojih. X Irtu 1921. se je sestavil odbor za širjenje sokolstva v okolici. Ustanovljeni so bili sokolski odsek i: 17. XII. 1921. v Moravčah, 28. X II. 1921. v Dobu, 14. XIII. 1921. na Brdu. Prva dva sta se razvila v samostojni društvi že I. 1930., dočim je bil odsek na Brdu likvidiran -L—1927.. ker ni bil zmožen za ■nadaljiue življenje. Zato pa se je i. 1933. ustanovila sokolska čela v Krašnji, ki lepo uspeva m napreduje in katere duhov ni ter faktični vodja je br. Mebora Drago- So ko Is ki dom v Domžalah t m. Jiiviii t< lovitdni nastiijii 111iiiiti, v okolici. v ()s joku, koncerti, dramatično |irodntavo. tekmo, izleti in razno priro-ditvo so prinašalo društvu mnogo /deljenja in pobude, a tudi mnogo stroškov. Število članstva jo padlo na d.i. Vzrok: nesporazumi in nasprot ja mod članstvom. Slično je bilo v 1. 1922., \ katerem si je društvo nabavilo nov klavir za 72.000 K. Na podlagi obveznic brezobrestnega posojila je izvedel meti elani nabiralno akcijo lir. Turk Matej, ki je deloval na to, tla je odbor v tem času izvršil novo napeljavo električnih žic v domu m nabavil boljšo razsvetljavo v dvorano. § tem je bi! dan pogoj za številnejše in bolje obiskovane domače prireditve, koncerte, akademije in veselice. Ni v neposredni zvezi s Sokolom, a vredno je omeniti, da se je Sokolsko društvo Domžale udeležilo 7. maja leta 1924. odkritja spomenika kralja Aleksandra L, ki ga je pred svojo hišo postavil br. Slokar Andrej. Prav tako sc je društvo udeležilo in nastopilo pri slavnostni proglasitvi Domžal v trg dne 9. avgusta 1925. 23. novembra 1926. je izgubilo društvo svojega najjačjega duhovnega delavca, prvega starosto br. Slokarja Andreja. Bil je odkrit, pošten in odločen narodnjak. S svojim značajem si je pridobil veljavo in spoštovanje tudi med političnimi in narodnimi nasprotniki. Železna volja, vztrajna doslednost in nesebično žrtvovanje so ga usposabljale za delo pri Sokolu. Tu je deloval od ustanovitve pa do onega dne, ko je plačal zadnjo paro dolga na domu. Umaknil se je šele potem, ko ga je bolezen priklenila na posteljo in dopolnila njegovo življenje. Z njim je društvo izgubilo svojega pravega očeta. V letih 1923. do 1928., polnih nemira in iskanja, je bilo nastopilo važno vprašanje: preureditev odra. Ta je ze davno postal premajhen in ne odgovarja več potrebam časa. Strah pred komaj plačanim dolgom in obče mnenje, da čas zadolževanja ni ugoden, je bil vzrok, da so odbori odrivali velevažno vprašanje z dnevnega reda in iz leta v leto, tako, da je ostalo nerešeno še do danes. Jasno je, da je razšritev in z njo zvezana preureditev odra za društvo najnujnejša potreba, ker je razmah in napredek pri delu na sedanjem odru nemogoč. Skoro gotovo se je vsled teh prilik usmerilo delovanje društva bolj na zabavno stran. Poživili so zanimanje za glasbene in veselične prireditve. Te so bile pogosto združene z različnimi mnenji in ugovori, trenji in nasprotovanji, tako v odboru kot izven njega. To pričajo izredno ogromne seje v 1. 1925. Zapisnik jih beleži 31. Mnogo jih je bilo, ker je društvo praznovalo 20-letnico svojega obstoja, za katero proslavo je bilo potreba mnogih priprav. Proslava sama se je izvršila zelo svečano dne 26. X11 .i92.>. N,:stoj)i, me, prireditve, udeležbe in sodelovanja ge vrše to leto 32 krat. S silo in težavo SC vzdržuje telovadba, ker so razmere zelo omajane. I elovadke izgube svojo načelnico sestro Ušemcnik Maro, ki je skoro sedem let požrtvovalno in vestno načelnikovala in vodila telovadbo članic. Povsod se čuti, da vodstvo ni kos in vešč sokolski nalogi. Število članstva se krči in pade koncem I. 1926. na 76. Nastane pomanjkanje sposobnih in delavnih moči, menjajo se načelniki in odborniki, a končno se ta nemir ustali pod starosto br. Petrovcem Tomom in tihim sokolskim delavcem br. Skokom Antonom. Br. Skok Anton je eden izmed onih ustanovnih članov Sokola, ki se ni nikdar silil v ospredje, ki pa je bil prav zato vedno najjačja vez med članstvom in odborom. S svojo mirnostjo, skušnjo in treznim prevdarkom je v najtežjih časih ravnal nasprotja in blažil trenja ter neopaženo preprečeval nevarnosti, ki so nastajale v notranjem življenju društva Vedno je sodeloval rta vseh prireditvah nastopih in zletih ter dajal lep zgled sloge in požrtvovanja. Brezplačno je dajal v uporabo električni tok za razsvetljavo vseh prostorov in to več kot 10 let. Njegova velika vrlina kot Sokola je ta, da ni nikdar spraševal kdo je v odboru, pač pa je samo poizvedoval, s čim bi mogel biti Sokolu na uslugo. Zato je sedaj naš starosta. V tej dobi tavanja in iskanja se je 1. 1925. pojavila želja in potreba po u-vedbi kino-predstav v sokolskem domu. Poskus se je vršil potom nekega zasebnega, skoro potujočega kino -posestnika. Po nekaj mesecih se je v 1. 1926. osnoval sokolski kino odsek s pr- vimi odborniki, brati: Petrovcem To- mom, Šctinom Egidijem in Seljakom Rudolfom. Ta odsek nabavi kino-apa-ral za okroglo 40.000 Din in igra prvo predstavo sredi avgusta I. 1927. Na podlagi že obstoječih sokolskih kino-ovo<‘-kov napravi kalkulacijo in ugotovi a-mortizacijo na dobo petih let. Pol leta prrtl pmrurtmanmi Irmiinoin so no puri • torno plavali i in poravnani vsi stro-.-ki za nakup kino-aparatnrv. \ I. 1928. in 1929. jv izvršil odbor razna popravila na stavbi in v dvorani. Ometi, streha, ograja, preložitev parketa v dvorani, prepleskanje in druga dela so stala nekaj nad Din 10.000.—•, kar je bilo deloma sproti, deloma pa v kratkem času poravnano. Dočim je delo v telovadnici zadnja leta močno trpelo vsled nepomirjetija raznih duhov, ki so si svoje delovanje tolmačili za pravilno, se v 1. 1929. opazi preokret. Telovadnica se polagoma polni, število članstva se prične dvigati, prireditve so lepo obiskane, opaža se posel popolnoma novih ljudi, kino -odsek dobro obratuje, prosvetno delo se poživi, vrše se igre in predavanja, knjižnica posluje z malenkostnim obiskom, pomirjen je je tu in uspehi složnega dela so vidni. Tehnična dela in telovadbo domala vseli oddelkov vodi in poučuje vztrajni in neumorni načelnik br. Vidmar Fran. Zato so zelo pogosta sodelovanja v okolici. V 1. 1928. jih je 21, v naslednjem letu pa 19. V plačevanju članarine se opazi prvo pomanjkanje denarja. Prireditve, ki jih je tudi pri ostalih društvih v trgu vse polno, zmanjšujejo gmotne uspehe pri Sokolu. 6. decembra 1929. je izšel v Službenih novinah zakon o ustanovitvi Sokola Kraljevine Jugoslavije. Novo imenovana uprava se sestane v februarju 1. 1930. in se loti dela. Nabavi si različnega inventarja za 2.100 Din, telovadni drog za 3.300 Din, stroški za vsesokolski zlet v Beogradu znašajo Din 3.600. ■, ude- ležba na istem: 31 vsega članstva. 1° Meto slavi Mettštvo tudi 2:> letnico .- vie-- ga obstoja. Kmalu nato pa izgubi svojega starosto br. Petrovca Toma, ki se prrseli v Ljubljano. - m i-— Brat Petrovče je bil član društva I. 1906. t. j. od kar je bival na svojem 1 ,vm ""-slu kol iuiKKA RIJ A GOSTILNA IN VIN SKA TRGOVINA Jože Janežič D o m Žale Podružnica U o l> mesarija dvakrat n a <1 a n sveže pecivo DOMŽALE PRISLAN FRANC gostilna DOMŽALE s H VLJUDNO PRIPOROČA J. Praprotnik trgovina šivalnih strojev, koles, motorjev in gram ofo nov D o m ž a le PAVEL BERTONCEU VALJ Č N 1 mlin DOMŽALE UNIONSKEGA PIVA TROJANŠEK VINKO KROJA S t v o I) O M Ž A L E Skrabar Alojzij 1 s I a m n i k a r n l v o I) O M ŽAL K SLOKAR latotam avto garaže in mehanična delavnica DOMŽALE ROMEJA LOŽAR D O M ŽALE FRANC JANEŽIČ gostilna pr i_ „JOŽETU“ I DOMŽALE ALOJZ CERAR mehanična delavnica, popravila in prodaja koles prvovrstne kvalitete CERAR IVAN Priporočam vsakovrstne čevlje lastnega izdelka po meri in tudi na zalogi močno in zanesljivo trpežno blago ADAMIČ v KVARNA JOSIP izdeluje in ima na zalogi j j razne gasilske in športne I p o I r c h 6 č i n e II ANDREJ KOVAČ D O Al Ž A L E GOSTILNA MESAR I J A DOMŽALE JANEZ GABRIČ KOVAČIJA - ŽAGA DOMŽALE Domžale, Ljubljanska c. 59 IVO BRESKVAR DOMŽALE brivski salon za gospode in dame TRAJNA ONDULACIJA ANTON DIMNIK trgovina z mešanim blag oj m DO M ŽALE IVAN KIRCHER DOMŽALE priporoča soda vodo in šabeso DOMŽALE I V A N KURALT, DOMŽALE INDUSTRIJSKI MLIN INDUSTRIJSKI MLIN NUDI VSE VRSTE MLEVSKIH IZDELKOV PAVLOVČIČ J. FOTO - ATELJ E SE PRIPOROČA DOMŽALE SE PRIPOROČA P R I P O R 0 Č A SE Ivan Sicherl TRGOVSKI VRTNAR DOMŽALE GOSTI L N A STARA POŠTA DOMŽALE M. JENKO izdeluje vsakovrstno pleteno blago Taborska cesta 25 DOMŽALE Restavracija 0 R E H E K IN SEDLARSTVO D O M Ž A L E PRIPOROČA SE GOSTILNA pri Vehovcu Steiner Fr. MESAR IN PREKAJEVALEC DOMŽALE Se priporoča JOŽE RAPE, krojastvo DOMŽALE STTPLOVŠEK ALBERT PEKARNA DOMŽALE 81 Sc priporoča KARI A PRISLAN g„„. SELJ AK. UOMŽAUT IVAN ŽLEBNIK IHAN-DOMŽALE urar - a v t o t a k h i D O M 7. A L h J o s. Senica, Domžale podružnice : j Izbira velika — Cen Moste pri Komendi, Sneberje, Moravče c nizke! Priporoca se Zofi Kleinlercher slaščic e-d e I i ll*ril' 5 OU. VU V j,.c(i„il, 1 Ž A 1. K ANTON SKOK parna - ž.aga I) o in Žale j. Paulin & Šraj ^ opekarna Rado m I j c Tovarna lakov Ljudevit Marxj; Domžale Tovarne: | Mainz 1834, Gaaden - Wien j 1873," lludapest 1922, Petro-| grad 1857, Milkendorf 1923, Domžale 1924. IVAN KANC Mengeš tvornica trakov Specijaliteta Reklamne vrvice Elastični traki Vsakovrstni laki, emajlne barve za zunanjo in notranjo uporabo, za avtomobile, železniške vozove, okrevališča, peči in tla, špiritni laki za slamnike, usnje, kovine, politure, šolske table, žarnice, modele, staniol, kose, Wix-Wax, Anti-kolor, srebrna pena, vse specialitete za vse industrije, Bifax (irnis in barve Virko. OSREDK VIt MIHAEL iztlelovanje jermenov in bičev DOMŽALE MIRKO GRAD 1 destilacija in trgovina z žganjem . DRAGOMELJ pošta Domžal c STANA GREGORC modistka IJubljana, Šmartinska 20. PRIPOROČA SE TISKARNA SLATNAR DRUŽBA Z O. Z. KAMNIK A v to pod jel j e „FEREGRIN“ bratje Kode prof-H Ejul.ljtinti - Domžale - Kamnik - Motnik - X ransko. Avtobusi za izlete, tovorni avtomobili in avtotaksi po zmerni ceni vedno na razpolago. AVTOMATIČNI valjčni mlin Moderno 5om7ale-studa urejen lastni mlin mi omogoča, da Vam zamorem vsak čas postreči z vedno svežimi mlevskimi izdelki kakor: ajdovo moko, rženo moko, proseno kašo, ječmenovo kašo, pšeničnim zdrobom, činkvantin. zdrobom, graham-moko, koruzno moko in dr. Za hleva jte^ponudbe ! Poscčajte naš zvočni ki no,; ki vas Im razveselil z veselimi operetami in glasim 1 er raz v ijal pred vami drame življenj a_ in eudesa sveta! Nagradno streljanje in veselica Strelske družine v Domžalah bo 25. avgusta 1935 Dobitki v vrednosti Din 2000- Vabimo vse! Izdal in založil Sokol Uoaižale; odgovarja Skok Anton. Dnin^Žt^^l^^jiil^ttaovnik Ione, Dmnžide. lisk I inkarne Slatnar, Kaitinik. M