Poštnina plaćana v gotovini. Leto LXVI., st. 208 septembra Cena Din 1.- izhaja vsa* dan popoldne, larsemdl nedelje m praznike. — InaeraU do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.ft0, od 100 do 300 Trst a Din S.—, reč ji Inaerati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA, KnafUeva oOoa it. 5 Telefon it. 3122, 3123, 3124, 3126 In 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska . telefon fit. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Stroaemaverjeva ulica 1, telefon tL 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon it. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.86L PO KATASTROFI - LETIMO NAPREJ Velik odmev včerajšnje nesreče po vsej državi — Ugotovitve preiskovalne komisije — Nesreča je nastala po nesrečnem naključju toda s Sušaka so javili, da se je vreme na-d monjem Še poslabšalo, da neprestano dežuje m da divja precej huda burja, zato je ostalo letalo dopoldne na letali" ščn in bo startalo na Sušak šele popol- Ljubljana, 13. septembra. Na ljubljanskem aerodromu vihra črna zastava. Globoko Je potrla strašna nesreča, ki je zahtevala osem žrtev, ne samo vseh funkcionarjev, marveč tudi vso javnost. Iz Beograda, Zagreba/Sušaka n drugod prihajajo poročila, da je vest o nesreči ljubljanskega letala tudi tam žalostno odjeknila. Toda, kakor povsod v življenju, velja tudi v tem pogledu staro Pravilo: brez žrtev ni napredka in uspeha. Zato tudi ta nesreča ne sme izzivat? malodušnosti, temveč naj bo le povod, da naše letalstvo še bolj izpopolnimo in moderniziramo ter tako možnost nesreč, ki so pri nas bile itak redke — saj je to po desetih letih prva nesreča, ki »e zadela naš potniški zračni Promet, — še bolj znižamo. Tudi vlada je izdala nove ukrepe, da se stori vse, za kar največjo varnost in sigur" nost zračnega prometa. Javnost seveda najbolj zanima, kaj je vzrok te nersee. Kakor pri večini letalskih nesreč, tudi v tem primeru skoro ne bo mogoče točno ugotoviti pravega vzroka. To bi mogel razjasniti edino le Pilot, ako bi bil živ. Samo on je mogel vedeti, kaj ga je prisililo, da se je moral spustiti na zemlx>. poročila o katastrofi potniškega letaJa nad Ljubljano poudarjajoč, kako strašen udarec je bil zadan mladi civflni avijaciji oz. potniškemu prometu v Jugoslaviji. Poleg »Politike« in »Vremena.« prinašajo izčrpna poročila tuoM današnje zagrebške »Novosti« s sliko trimotor-nega »Farmana« ter »Jutranji list« s fotografijo ponesrečenega avijona ter pilota Viktorja Nikitina. Obširna poročila s komentarji so pa objavili tudi razni Anton LuŠIn Ivan Kosler Vladimir štrekelj Ivanka Pillerjeva Eno pa je gotovo: Dosedanja preiskava je nedvomno ugotovila, da so brez vsake podlage vse govorice, da bi bil nesrečo zakrivil pilot, aH pa da motorji niso funkcionirali. Na ostankih motorjev in ostalih delov letala je ugotovljeno, da so bili motorji v popolnem j redu. Pa če tudi bi bil morda odpovedal en motor, bi to še ne povzročilo nesreče, saj je imelo letalo tri motorje, leteti pa bi moglo tudi z enim samim. Prav tako pa je pilot Nikitin pokazal silno hladnokrvnost in prisebnost s tem, da je morda v zadnji sekundi, ko je že zrl smrti v obraz, ustavil motorje. Da tega ni storil, bi bilo prišlo do strahovite eksplozije in potniki bi se bili ne samo ubili, marveč tudi docela zgoreli. Že to dokazuje dovolj, da je bil pilot Nikitin do zadnjega hipa na svojem mestu ter je storil vse. da bi rešil življenja zaupanih mu potnikov. Promet na ljubljanskem aerodromu se nadaljuje. Davi je redno startalo letalo 73 Zagreb, na sušaški progi pa so morali s startom počakati, ker so vremenske postaie lavile neugodno vreme. Potnikov nI manjkalo In so bila zasedena mesta za obe progi. Listi o letalski katastrofi Vest o strašni katastrofi našega največjega potniškega letala trimotornega »Farman Gcliatha« se ni samo z bliskovito naglico razširila po Ljubljani in po vsej Sloveniji, temveč je bolestno odjeknila po vsej državi. V Beograd je prispela prva vest že okrog 9. dopoldne. O tragičnem dogodku je bila obveščena že v prvih urah vlada, prav tako oa tudi dvor. Nj. Vel. kralj, ki je prisostvoval dopoldanski krstni slavi gardnega artiljerijske ga polka, je v razgovoru z ministrom g. dr. Krameriem dal izraza svo-ieiiK. sočutju nad strašno nesrečo. Minister g. dr. Albert Kramer je včerai poslal iz Beograda kot poslanec mesta Liuhlian-e žnnanu dr. Dinku Pucu sožal" no brzoiavko s prošnjo, da v njegovem imen:: sporoči bridko prizadetim rodbinam nesrečnih žrtev njegovo globoko sožalje. Vsi današnji beograjski m ncrcb'Šk: lis:; prinašajo obširna ce4e strani dolga l dnevniki m tisti ipo drugih krajih države. Tudi inozemski tisti priobčudejo o letalski tragedjh' Pri Ljubljani daljše poročilo, graška »Tagesposta« je prinesla izčrpno poročilo na svoji prvi stran5 Ostanki letala odstranjeni včeraj proti večeru po končanem ogledu tehnične komisije iz Beograda in Novega Sada so prispeli delavci z aerodroma ter začeli pospravljati ostanke razbitega letala. Vse razbitine so prepeljali na aerodrom ter prostor popolnoma očistili, tako da je samo še razbiti zid ter posekano drevje nema priča strašne letalske katastrofe, ki je uničila osem življenj. Od letala ni ostalo razen enega kolesa ter par sedežev in nekaterih manjših predmetov v notranjosti prav ničesar celega. Reden letalski promet se nadaljuje! Včeraj popoldne so se pripeljan s poLniŠkim letalom Potez člani strokovne komisije podrx>lkovmk Radovič iz Beograda, kapetan Hinko Hubel in šef centra ing. Ta-dna Sondermajer, v Novem Sadu sta pa vstopila še strokovnjaka mg. Djoka Manojlovič m Stojanovač. Pristali so ob 15.30 na ljubljanskem aerodromu ter takoj nato odšli na kraj nesreče. Komisija je proučila vso kata' strofo ter bo izdala tehnično poročrk>. Kljub silni katastrofi se bo letalski promet nemoteno nadaljeval. Na progi Ljubljana—Sušak bo obratovalo potniško letalo tipa Potez s pet sedeži, H so se včeraj z njim pripeljali Člani strokovne komisije in ki ga je pilotiral Strižev-ski. Davi ob 7. je starta! potniški avijon finije Ljubljana—Zagreb. Z njim so se odpeljali en potnik ter trfje ljubljanski novinarji. Najprej so bili namenjeni na SuŠak, ker pa je prišlo neugodno vremensko poročilo, da nad morjem dežuje, je bU start sušaškega avijona odgođen na poznejšo uro, novinar!* so pa sedli v zagrebškega ter preko Zagreba polete na Sušak in se zvečer preko Sušaka vrnejo v Ljubljano. Na aerodromu so čakali vse dopoldne na ugodnejše vremenska poročOa, dne. Pogreb žrtev Mestni pogrebni zavod v Ljubljani je še včeraj prepeljal trupla ponesrečeni« žrtev letalske katastrofe v ljubljansko mrtvašnico, pozneje pa na dom. V mrtvašnici pri Sv. Krištofu so položili na mrtvaški oder krste pilota Vik* torja Nikitina, mehanika Spire Trkulje, učiteljice 2eni Pillerjeve, Nemca Geo-rga Koniga in trgovca Antona Lušma, do-čim so trupli cand ing. Vladimirja Štre-klja in Ivana Koslerja prepeljali na njun dom. Cas pogrebov je že določen. Jutri v Četrtek ob 15. se bo vršil pogreb trgovca Antona Lušina izpred mrtvašnice, izstočasno pa pogreb g. Ivana Koslerja izpred Gekinovega gradu, kjer leži na mrtvaškem odru v kovinasti krsti. Ženi Pillerjevo bodo spremili prijatelji in znanci jutri ob 16.30 izpred mrtvaške veže pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Pogreb akademika VTadimirja štreklja pa bo jutri v čerr" tek ob 17. izpred hiše žalosti, Zvonarska ulica 11 in ne kakor je bilo pomotoma poročano, izpred mrtvašnice. Krsto z zemskrmi ostanki pokojnega trgovca Ivana Zuraja bodo prepeljali danes popoldne z avtofurgonom mestnega pogrebnega zavoda v Slovensko Bistrico, kjer ga polože Hitri ob 16. na mestno pokopališče. Trupla ponesrečenih Georga Koniga iz Nflrnberga teT Rusa Viktorja Nikotina ter Spire Trkulje pa bodo najbrže prepeljana danes ali jutri v Nurnberg oz. v Beograd. Na mrtvaškem odru Žrtve včerajšnje letalske katastrofe leže t mrtvaški veži pri Sv. Krištofu. 2e zgodaj so hiteli Ljubljančani na pokopališče, da se zadnjič poslove od prvih muoenikov nase mlade civilne avijatike, ki so na tako nesrečen način končan* svoje življenje. Dolga in skoraj strnjena je vrsta občinstva, ki hiti proti mrtvašnici- Mrtvašnica je razdeljena na dva oddelka. Na levi strani leže v srebrno belih krstah po vrsti pilot Nikitin. mehanik Trkulja, trgovec iz Slovenske Bistrice Žjraj in uradnik Konig iz Nurnber ga. Na desni strani sta pa krsti, ki hranita zadnje ostanke borznega senzala in trgovca Lušina in učiteljice Pillerjeve. Na krstah vise listki x imeni. Pobožna tišina vlada v teh prostorih. Prve štiri krste so zaenkrat še brez vencev, kmalu bodo pa tudi te pokrite s cvetjem, kakor so zastrte z njim krsti Lušina in Pillerjeve, ki se jih sploh ne vidi iz cvetja krasnih rdečih nageljnov in vrtnic Trupli ostalih dveh ponesrečencev Koslerja in Streklja so odpeljali na njihove domove. Noben dogodek še ni zbudil tolikšnega sočutja vseh Ljubljančanov, kakor ta strašna nesreča in vsak Ljublančan si šteje v svojo dolžnost, da izkaže nesrečnim žrtvam zadnjo čast Ljubljanski Sokol naznanja, da je težka letalska nesreča zahtevala svojo žrtev tudi v njegovih vrstah. Med ponesrečenci je tudi njegov brat Vladimir Strekelj. Pokojnika bo spremilo društveno odposlanstvo na njegovi zadnj: poti korporativno. Pogreb bo jutri 00 17. ispred hiše žalosti, Zvonarska ulica U na pokopališke k Sv. Križu. Bratje in s«**tre! Udeležite se pogreba polnostevilno. Zbirališče je :>b 16, pred Narodnim domom. Žid je uživajo samo gostoljubnost 13. septembra. AA. Društvo nemških trgovcev je izdalo proglas v katerem pravd, da vidi v Židih ljudi, ki uživajo gostoljubnost Nemčije jn imajo pravico v Nemčiji vršiti trgovino. Zato se Zidje in inozemski trgovci smejo sprejeti kot člen v rasne nsmflke trgovske organizacije, vendar pa ▼ nobenem primeru ne smejo v ivjifa imeti vodite* funkcij. Pogreb kralja Fejsala Bagdad, 13. septembra. AA. Krsta s truplom kralja Fejsala prispe v Bagdad t soboto. Isti dan bo tudi pogreb. Pokojnega kralja bodo pokopali v palači parlamenta. Več tisoč vojakov je prispelo iz vseh delov države, da bodo prisostvovali mrtvaškim obredom; ti vojaki tabore okoli mesta. DollSuss — orodje fašizma Angleška sodba o uvedbi Iderofaiizma v Avstriji — Rosenberg napoveduje polom Dollfiussove politike London, 13. septembra. A A- Opozicijski listi se v današnjih izdajah izpraihijejo, kakšno reakcijo utegne zbuditi Dollfussov govor na razvoj avstrijskega problema- Zanimivo je, da je ufinek tega govora na liberalno in laburistično javnost, ki se sicer v zunanji politiki običajno skladata, bistveno različen. Tako pravi >Daily Herald<, da se v bodoče ne sme videti v avstrijskem kance-larfu sovražnika nacionalnega socializma, temveč pasivno orodje italijanske politike. Pod videzom konflikta med diktaturo in svobodo, pravi list, prihaja prava slika problema jasno na dan. Jasno se vidi, da gre za tekmovanje med celinskimi velesilami, kdo bo imel kontrolo nad podonavskimi državami. Avstrijski nacionalni socialisti so orodje v rokah Nemčije. Dollfuss in njegovi prijatelji so pa orodje v italijanskih rokah List nato omenja nevarnost, v katero bi se spustila Velifca Britanija, če bi se mešala v te stvari, in zaključuje: Edina možna pot je apel na Društvo narodov. Liberalni organ >News Chronicle< pa ni takega mnenja. Preuranjeno bi bilo sklepati, izvaja list, da se je Dollfussova vlada trdno odločila za samosilnlški režim in da pomeni avstrijski fašizem konec avstrijske neodvisnosti. Pariš, 18. septembra. A A. V današnjem >Populaire< pise Rosenfeld o položaju v Avstriji in med drugim pravi: Dollfuse in knez Starhemberg vodita Avstrijo v polom, o tem si ne smemo detati iluzij. Toda fe hočeta Dollfiss in Starhem-berg uvesti v Avstriji fašistični režim, morata poprej zmagati v državljanski vojni nad proletarijatom. Gospoda naj ne mislita, da bodo avstrijske delavske množice dovolile, da se jim vzame to. kar so si pridobile v dobi močne vojaške monarhije z neštetimi velikimi žrtvami. Nai bo to poslednji otpo-min avstrijskim avanturistom in evropskim vladam, ki podpirajo kaneeiarja Pollfuesa. Francoski razorožitveni predlog Nemčiji se ne more zaupati, ker se bo skriva) oboroževala in izzivala Parke, 13. septembra. AA. Havas poro ca: >Bre Nouvelle< piše: Francija je predlagala tole ureditev razorožitvenega problema: Po eni strani omejitev oboroževanja na sedanjo stopnjo In ugotovitev obstoječega oboroževanja, po drugi strani pa uvedbo stalne mednarodne koutro'e nad oboroževanjem in vojaškimi proračuni. Ta predlog vnovič kaže našo dobro voljo ter je jasen in nedvoumen. Predlog ne dopušča nikaksnega izbegavanja Ka ko bi ga tudi mogla katerakoli vlada, ki je iskreno pacifistična, zavrniti? In kako bi se mogli tisti, ki bi ga odklonili, čuditi, če bodo s tem zbudili na vsem svetu ne zaupanja? Danes se mora vsaka država odločiti, ali je za mir ali proti njemu, a ne samo v besedah, temveč z mednarodnim aktom, v katerem sprejme ali pa zavrne kontrolni sistem, čigar nočelo je pri-vično in čigar dejanska učinkovitost se no dala stvarno ugotoviti. Na žalost nam Hitlerjevi govori in govori njegovih pri jateljev o novem oboroževanju Nemčije in o vrenju v rajhiu vsak dan negativno odgovarjajo. Parlx, 13. septembra. AA. Današnji >Ordre< prinaša članek o skorajšnjem za sedanju ra^orožitvene konference in pra vi: Tudi to pot moramo naglasiti, da na1 sorstvo nad razorožitvijo Nemčije ne bo nikoli možno. Medtem ko bi Francija vestno izpolnjevala svoje obveze glede ome jitve oboroževanja, bi Nemčija, vsi to vemo, Izrabljala vsa možna dovoljena in prepovedana sredstva, lagala bi se nam, kakor vedno doslej, in nadaljevala svoje oboroževanje ter povečala srvoje efektive. V današnjih razmerah ne samo ni moči stvarno govoriti o razorožitvi, temveč je tudi zelo nevarno načenjati vprašanje omejitve oboroževanja. Zato je razoro-žitvena konferenca docela onemogočena: na njej ali ne bo moči ničesar doseči, ali se bo pa izcimila prava svetovna katastrofa Pariz, 13. septembra. A A. Današnji >Figaro< komentira najnovejše izjave prof Einsteina, kako se Nemčija javno oboro-žuje, in da bi se morali v interesu svetovne civilacije vsi vojni obvezanci v vseh evropskih državah, zlasti pa v Belgiji in v Franciji odzvati svoje dolžnosti List nato pravi: Prof. Einstein je dejal, da *e Nemčija javno pripravlja na vojno Ker je franco ski prosvetni minister de Monzie poveril Einsteinu stolico na naši veliki prosvetna ustanovi College de France, ne bi mogel naš prosvetni minister v prosvetnem pogledu storiti ničesar koristnejšega in boljšega, kakor da razdeli po vseh francoskih šolah novo Einsteinovo teorijo o nevarnosti, ki grozi svetovni civilizaciji od Nemčije. Zato pričakujemo, da bodo v ta namen v kratkem razdeljene okrožnice po vseh francoskih šolah. To bi pomenilo >re-lativno< vrnitev k pravemu razumu, ki predstavlja danes nekak instinkt za samoohranitev. Preiskava o prodaji dr. Korošceve hiše v Beogradu Interpelacija v beograjskem občinskern svetu - _akaj je beograjska občina pr*nlačala Koroščevo hišo Beograd, 13. septembra. Na včerajšnji seji beograjske občinske uprave je naslovil občinski odbornik Momčilo Mitrović jred sodniku občine vprašanje, zakaj je beo*raj sika občina leta 1930. kupila bišo bivšeg ministrskega predsednika dr. Antona Kom Sea hi zakai je za to hišo plačalaJMftf*" Din, dočim le v isti ulici, to je Krušedoleki kupila »lično hifo, povrh še z velikim stav-biščem, za 200 000 Din, torej za več kot za polovico oenofa- Pri tej raapravi je povzel besedo tudi občinski odbornik Stojan An-djelkovič, ki je bil član bivše občinske uprave in ki je izjavil da bivši občinski odbor teea nakupa ni nikdar odobril, marveč da se je ta kjpčija izvršila na neki čuden način. Pridružil ee je zahtevi, naj se zadava natanko preišče in morebitni krivci po-zovejo na odgovor. Predsednik občine Petrovič je to zahtevo sprejel in obljubil, da bo takoi izvedel preiskavo v tej zadevi Seja glavnega odbora JNS Beograd, 13. septembra. Danes dopoldne se je sestal v ministrski sobi Narodne skupščine ožft glavni odbor JNS pod predsedstvom %. Nikole Uzunovića. Seje se udeležujejo med drugimi tudi ministrski predsednik dr. Srskić, minister dr. Kramer m načelnik g. Adorf Rib&ikar. Seja ie v glavnem posvečena tekočim zadevam. V zvezi s tem so razpravljali tudi o občinskih volitvah. Danes so bite razpisane občinske volitve Se v zadnjih dveh banovinah, to je zetstej fn vardarski za 15. oktober, tako da se bodo tega dne vršile volitve v vsei državi Bolgarski kraljevski par London, 13. septembra. AA. Bolgarski kralj m kraljica sta iz Balmorala, kjer sta bila sprejeta od angleškega kralja, odpotovala na jug. V Angliji štedijo London, 13. septembri. A A. Po najnr-vejšib podatkih so ziašai dohodki tekočega finančnega leta do 9. septembra skupno 250,438.045 funtov. V istem obdobiu lan skega leta pa 243,634.267 funtov. Izdatkov je bilo letos 2°5,086.006 funtov, to ie za 32 milijonov manj kakor lansko leto. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2313.74—2325.10. Berlin 1365.14—1375.94, Bruselj 799.96 d« 803.90, Curih 1108.35—1113.85, London 1S1.36_184.96, Newyork ček 3991.60 do 4019.86, Pariz 224.40—225.52, Praga 169.90 do 170.7«, Trst 30l.46_303.86 (premija 28.5%) Avstrijski šiling v privatnem kli-rlngu 8.80. INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.2475, T jr *T5U Newyork 342.50, Bruselj :i..:o. Mhan Madrid 48.20, Amsterdam 208.75 Berlin 123.36, Dunaj 57.75, Praga 15.33. ▼•rtarva 07.90, BukareSta 3.0«. Stran %\ »8LOT1N8KI NAROD«, *» 9L MtJUmmnm Vsem gasilce S prve seje starešinstva gasilske zvexe kraljevine Jugoslavije Nj. Vel. krali fe podpisal 15. Julija 1933 zakon o organizaciji gasilstva, ki je -dopil tudi tega dne v veljavo. Ta pomembni dogodek bo našel velik odmev v vrstah naših mnogoštevilnih društev in organizacij, ki želino Čakajo na izvedbo zakona, ki bo edina direktiva za vae naSe bodoče delo. Datum 15. juli i 1938 bo zapisan z zlatimi Črkami v analih našega gasilstva. Ta latam so liko let po osvoboditvi in zedinjenfu pričakovali. Pri ustvarjanju zakona so sodelovali najboljši voditelji našega gasilstva. In tako je iugoslovensk:> gasilstvo doživelo dan. ko so mu priznane vse pravice za obstanek in delo. Težko in naporno delo od najmlajšega gasilca do najvišjega starešine ie kronano z uspeh >m. Zalton o gasilstvu nam je zavaroval veliko materijalno pomoč in mnoge druge privilegije, a dano nam ie veliko moralno zadovoljstvo — velika in častna vloga — del> na nacionalnem, kulturnem in prosvetnem polju. Z zakonom ie gasilstvu priznana ona velika važnost, ki mu pripada kot stanovski in nacionalni organizaciji. Gasilstvo prestaja biti organizacija lokalnega značaja, z lastnim zakonom ie d» bilo večje in širše naloge. Ono- prevzema tefke in nove dolžnosti, ko poleg svojega stanovskega delovanja pristopa rjdi k delu na nacionalnem, gospodarskem to prosvetnem polju, za kulturni in gospodarski raz-voi našega naroda, zlasti naših kmečkih občin. Odslei bo nosilo zastavo i u gosi oven sty a in bo vidni primer pri širienjn ljubezni in bratstva v našem narodu in tudi vidni čini-teli našega kulturnega in državnega življenja- CinsiUtvu ie z zakonom poverjena, kakor dragim velikim organizacijam, vzgoja mladine, kar ie dokaz, da se ne dvomi v sposobnost naše organizacije, temveč se nam daje prilika, da učimo in uvaiamo naše stare in mlade generacije v prvi vrsti k disciplini in redu. da bi jih mogli usposobiti za požrtvovalnost v obrambi pred vsakršnimi sovražniki, bodisi elementarnimi ali katerimikoli drugimi. Ko se je sestalo celokupno starešinstvo gasilskega saveza v Beogradu, imenovano po zaupanju ministra za telesno vzgojo naroda g. dr. Lavoslava Hanžeka k svoji prvi seji, je začelo pravo delo saveza. S te prve Minister dr. Srkulj na inspekciji Novo mesto, 12. septembra. Včeraj popoldne se je na svojem ir-spekcijskem potovanju oglasil v našem mestu minister za gradbe dr. Srkulj. Prišel je iz Maribora, odkoder se je vozil pte-ko Radeč. Krškega in Kostanjevice, nato pa krenil pri Ž-abji vasi po Karlovški ce*ti v Metliko, kjer si je ogledal v spremstvu šefa kabineta inž. g. Gojića, načelnika tehničnega oddelka banske uprave inž. g. Matije Krajca in šefa tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Novem mestu, inž. g. \Valterja Ahlfelda. gradnjo novega mostu čez Kolpo, ki ga gradi gradbeno podjetje Slavec iz Kranja. Iz Metlike je g. minister dospel okrog 16. v naše mesto, kier se je oglasil pri tehničnem razdelku sre-skega načelstva, kjer se je zadržal Jobro uro. G. minister se je izTazil o naših cestah in ostalih javnih napravah zelo laskavo. Visoki gost se je v spremstvu sreskrga načelnika g. Fr. Logerja proti večeru og'e-dal mesto, nato pa se podal v hotel Metropol, kjer je tudi prenočeval. Danes on S. je nadaljeval svojo službeno pot s .»prem-stvom proti Ljubljani. Kranj. 13. septemnra. Včeraj je posetil minister za gradbe dr. Stjepan Srkulj v spremstvu svoiega kabinetnega šefa Jojiča in načelnika tehničnega oddelka ban&ke uprave inž. Knuca •naše mesto. Pripeljal se je ob pol 12. dopoldne in se je nastanil v hotelu »Jeien*. kjer je sprejel sreskega načelnika dr. Og'i-na in župana Cirila Pirca. Popold.ie se ie odpeljal z avtomobilom v spremsr*ni višjega tehničnega svetnika inž. Entmra Jezersko. Predvidoma . ostane minister dr. Srkulj v naši sredi še dva dni in si bo ogledal gorenjske ceste do Ljubelja m Kranjske gore. ker je njegova želja. da bližje spozna naše kraje in razmere. Zvečer je bila prirejena v hotelu »Jelen« na čast ministru in njegovi gospe soprogi intimna večerja v najožjem krogi. Želimo ministru priietno bivanje v našem mestu! Veličasten pogreb notarja Fr. Tavzesa Kranj, 13. septemnra. Vest o nenadni smrti nepozabnega g. notarja Frana Tavzesa je odjeknila v »r.ao-gih srcih in včeraj so prihiteli mnogi njegovi prijatelji v Kranj, da ga spremno k zadnjemu počitku. Pred hišo žalosti so se ob 17 zbrali odličniki, društva in mogo-brojno občinstvo in ko je prišla duhovščina in so zapeli Sokoli »Človek glej«, se ie formiral žalni sprevod. Na čelu so korakali Sokoli z dvema praporoma iz Kran'a in Gor. Logatca, naraščajskim praoorom ter vencem sokolskega društva in s:ter najprej naraščajniki in naraščaj niče, nato pa članice in močna četa članov z župniu starosto dr Semrovom na čelu, ki so jo tvorili bratje iz Kranja in Gor. Logatca. Za Sokoli je korakala viteška četa Narodne odbrane deloma v kroju, deloma v civilu s svojim praporom m vencem, nato policija z vencem mestne občine, zastopniki Narodne čitalnice s praporom in v«r*-cem, za njimi pa zastopniki ostalih organizacij iz Kranja in iz Gor. Logatca. Za številnimi venci je nosil zastopnik Narodne odbrane pred krsto na blazini pokojnikova najvišja odlikovanja, za krsto pa, ki io ie spremljala častna straža četnikov Narodne odbrane, potrti sorodniki in mnogoštevilno občinstvo, med drugimi sreski načelnik dr. Ogrin, župan Ciril Pire s člani svoje seje pošilja starešinstvo vsem gerilcem Jugoslavije bratske poadrave in »počenja svoje delo z upanjem, da bodo kakor doslej tudi odslej naea draga gasilska vojska, naši hrabri in nesebični Jugoslovanski gasilci, nadaljevali svoje dolgoletno delo v splošni blagor in korist. Niti trenutek ne dvomimo, da naše gasilstvo ns bi pristopilo s svojim vodstvom navdušeno k uresničenju tega obsežnega programa v okvirn zakona o gasilstvu. Mi bomo potrebovali sa uresničenje tega našega obsežnega programa mrrv go novih sil. Mi bomo pri vsaki priliki apelirali na našo cenjeno narodno inteligenco, da nam priskoči na pomoč, kako bi mogli izvojevati si ono mesto, ki nam Že danes pripada po naSi Številčni s41i. Na i se v naših vrstah Še naprej širi velika ideia Sloveča nstva, ki prešinja vsakega pravega in poštenega človeka, namreč ljubezen do bližnjega, dika vsakega gasilca. Nai se Mri v naših vrstah to veliko bratstvo m prija+sli-stvo. da bi i7*ginilo vssVo nesoglasje \n razdvojenost tako osebno kakor i drugo. Naj naša organizacija postane velika narodna organizacija, ki naj absorbira celokupno narodno, kulturno in prosvetno delovanje med našim nairodom. Vse to so ob začetku delovanja tople želje starešinstva gasilskega saveza, ki bo po očetovsko skrbel za vse podrejene gasilske edinice. Imelo bo vedno pred očmi napredek gasilstva v vsei državi. Z vztrajnim delom bo stremelo za tem, da izvede organizacijo in reorganizacijo celotnega gasilstva v sklada z zakonom na splošno zadovoljstvo. Z vero v Boga in z vztrainim in požrtvovalnim bratskim sodelovanjem vseh gasilcev, z geslom za kralia in Jugoslavijo se oddolžimo, kakor zahtevata od nas naš krali in naš narod- V tem imenu pozdravljamo vse gasilske edinice z našim lepim narodnim pozdravom Pomozi Bog! Starešinstvo gasilskega pavei.-t kraljevine Jugoslavije. Starešina Radoslav Georgijević, I. podstarešina Josip Turk 1. r„ generalni sekretar Petar Lekič 1. r., vrhovni inspektor Ilija Pintar l. r. občinskega odbora, nar. poslanec Lončar, podstarosta SKJ Engelbert Gangl, več pokojnikovih stanovskih tovarišev, več okoliških županov in drugi odličniki. Na pokopališču se je po opravljenih pogrsbnih molitvah najprej poslovil od pokojnega g. notarja nar. poslanec g. Lončar v imenu ministra dr. Kramerja in celotne JNS, pri čemer je slavil pokojnika kot neupogljivega nacionalista Jugoslovena in nepogrešljivega propagatorja stranke. Nato se je poklonil pokojnikovim manom v daljšam poslovilnem govoru dr. Stanko Sajovc v imenu kranjske Narodne odbrane, občinskega odbora, Narodne čitalnice in Sokola, orisal njegov nad vse blag pa venoar neupogljiv značaj, njegovo nerožnito in trpljenja polno življenje in zaključil i zeljo, naj mirno počiva pod gorenjskimi planinami v svobodni jugoslovenski zemlji. — V imenu pokojnikovih stanovskih tova»-šev se je poslovil od pokojnika kot zastopnik notarske zbornice g. notar Kuhar. Nato Je govoril g. Vargazon kot zastopnik o6'a.s*-nega odbora Narodne odbrane, ki *e sie-vil pokojnika kot neomajnega nacio i.il:sta, ki je vedno korakal skozi življenje l gc-slom: Vse za kralja in domovinol V imciu Sokola iz Gor. Logatca se je prisrčao no slovil od velikega dobrotnika br. >ojak. M nožica je nemo in solzami poslušala in ko je pevski zbor Sokola odpel žalos*^nko »Blagor mu«, je še vsak počastil potomka s peščico domače, svobodne grude. Tiha a globoka žalost je zajela vse, ki so se poklonili manom in velikim vrlinam pokojnega notarja Tavzesa. ZVO^M KINO »SOKOLSKI «*C . V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 Danes in jutri ob Vfe7 in **9, uri Maks Hansen in Uršula Grablev v veseli opereti Sladka brezskrbnost Film, ki vas bo izvrstno zabaval in pri katerem se boste od srca nasmejali ! Pride! Pride: »ČE JE ŽENA MUZIKALNA« MARTHA EGGERTH Kino —lj > P o* led nji dnevi Pompejev« ^ot aTOC. ni film. Po veličastnih velefilmih »Ben Hurc in Quo vadis< je izšel tudi monumentalni velefilm >Zadnji dnevi Pompejev« v zvočni izdaji. Nedvomno bo zanimalo našo filmsko publiko, če ob tej priliki opozorimo čitatelje na nekatere posebnosti tega velikega dela filmske umetnosti. >Zadnji dnevi Pompe je« je bil najdražji film, ki je bil kdaj izdelan v dobi nemega filma. Strosld ie njegovo izdelavo so znašali nad 180 milijonov dinarjev, kar je vsota, ki jo ne more investirati v en sam film nobena produkcij-sa tvrdka. Za tilmanje so porabili nad 30 tiso? metrov negativa, sa film sam pa so končno izbrali 9000 metrov filmskega traka. Prizori v areni, dekoracije in gradba palač so stale nad 40 milijonov dinarjev Najtežji so bili prizori, ki so predstavljali gladiatorske borbe v prostorni areni Edinstveni so prizori izbruha ognjenika Vezuva, in je v nekai urah opustoši! cvetoča mesta ob njegovem vznožju- Ves film v zvočni izdafi s slišnimi tonskimi efekti bo nedvomno napravil na gledalca ogromen efekt Ta film si je izbrala ZKD sa otvoritveni spored svoje nove filmske sesane. Predvaja« bo v Elitnem kinu Matici ▼ petek in soboto ob 14. pri najnižjih cenah ZKD. tako da si bo znamenito zgodovinsko delo v filma lahko vsakdo ocledaL ZvoJSni kino IDEAL Danes poje slavni ruski basist in svetovno znani umetnik Fjodor Saljapin v veličastnem filmu po znamenitem Cervantesovem romanu Don Quichotte Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Iščejo me orožniki Novo mesto, 12 septembra. Bilo je nekako v poletnem času, ko ie prispela na svoj dom v vas Mah Pudlog pri Krškem mala 11 letna posestn»ko\a hčerka Ljudmila Vrhovčeva. Takoj po prihodu v vežo je slišala v sobi ropot in ta ko j stopila tja pogledat. Prestrašena m h denka je našla pod posteljo tujega gosta, ki ji je dejal, da ga iščejo orožniki, pred katerimi se je skril v tujo hišo. Bil je se tako predrzen, da jo je naprosil, naj are pogledat, če so orožniki še zunaj. D-e.'dica je v resnici takoj stekla iz hiše in prihitela vsa zasopla v nekaj korakov oddaljeno vaško kovačnico, kjer se je ravno mudi; njen oče Mihael. Ta je pohitel v družbi še nekaterih vaščanov do svoje hiše, 'z katere je prihitel čudni gost. domačin, današnji obtoženec in starejši mladoletnik N. Fr. (Novak). Iz Vrhovčeve hiše je takoj stekel domov, misleč, da ga nihče ni spasnal. Mladem u nepridipravu se je posrečilo, da je Vrhovcu vzel iz kvasnice samo Din 20. V hišo je prispel tako. da je vzel nad vrati spravljeno vratno kljuko, s katero je odprl vežo. Pred sodiščem je v svoj zagovor navedel, da ni mogel biti takrat v hiši. ker je ležal na Rešetarjevem vrtu. Sodišie. ki se je prepričalo o njegovi krivdi, ie mladega fanta obsodilo na mesec strogega za pora, kar je tudi mirno sprejel. Kol v glavo Sv. Duh, 11. septembra V nedeljo pod noč so sedeli v zabavnem pogovoru na klopici pri posestniku Kržaju pri Sv. Duhu trije mladeniči; Lavtar Karel, Slavko Habjan in Jože Potrebujež, ki pač ni slutil, da bo moral že naslednjega dne v bolnico. Na fante je začelo nenadoma leteti kamenje. Ker je bila tema. niso mogli vedeti, kdo in zakaj jih napada Medtem pa je že priletel v Potrebuježa debel in dober meter dolg kol, ki je zadei nesrečnega mladeniča naravnost v spodnje, čeljust in mu jo ranil. Ponersrečenec je mislil sprva, da udarec ni posebno nevaren, pa se m« je rana tako razbolela, da Je moral takoj naslednje jutro v bolnico, kjer so ugotovili, da mu je kol razbil čeljustno kost. Napadalca v osebi dninarja Pavla Z. iz Podpulferce pri Skofji Loki so Že dobili Svoj napad zagovarja dovolj naivno. Pra vi namreč, da ga je k napadu eden izmed njegovih znancev nagovoril. Moral se bo zagovarjati zaradi težke telesne poškodbe. Slovenske gorice bodo odkrili Dtukvo prijateljev Slovenskih goric hoče že Jeseni seznaniti z njimi prijatelje Prlefcfje Zastonj jedel, pil in spal Skofja Loka. 11. septembra Podlipnik France, prav za prav je njegovo pravo ime Franc Rebolj.je naje! prejšnji teden pri posestnici Mariji Kon stantinovi v Novem predmestju sobo. iz govoril pa se je, da jo bo plačal potem ko prejme tedenski zaslužek. Izdajal se J* namreč za delavca pri industrijcu Francu Dolencu na Trati. Gospa je njegovemu prijaznemu besedičenju verjela 'Ti mu res odkaaala sobo, ne da bi bila zahtevala po sreje plačilo France se je potruii potem še v pritličje omenjene hiše h gostilničar ki Lojzki Nosanovi in si izgovoril tam je dačo in pijačo. Tako je živel France nesaj dni, ko se je pričela Nosanova vendarie zanimati, kdo je Podlipnik, zlasti še, kei je bil brez dokumentov. Pri prvem srečanju Je povprašala g. Dolenca o Podlipnilru, ki pa kajpak o njem ni ničesar vedel. Toda novi >najemnik<, se Še vedno ni udal. Trdil j«, da je dela! v Preddvoru, zato pa. da ga na Trati ne poznajo. No, slednjič je bilo njegovih laži le preveč, fanta so trdo prijeli orožniki, ki so ugotovili, da imajo pred seboj brezposelnega Čevljarskega pomočnika Rebolja, ki je trdnega zdaravja, krepke postave, a mu ne d is i pošteno dek). Romal je v zapor. Iz Celja —c Mestno avtobusno podjetje v Ce'ju bo priredilo 16., 17. m 18. t m. avtobusni izlet is Celja na Plitvička jezera in v ?ri-kvenico. Informacije daje pisarna avtobusnega podjetja na mestnem magistratu. —c Dve poroki. Dne 10. t. m. so se poročili v Celju mestni šofer g. Viktor Va-novšek iz Celja in natakarica gdč. Justini-jana Skodova z Brega ter ključavničar g. Karol Lednik iz Gaberja in šivilja gdč. Marija Drevova iz Celja. Čestitamo! —c Dve nogometni tekmi. V nedeljo 17. t m. k bo v Celju pričelo tekmovanje za nogometno prvenstvo celjskega okrožja. Prva prvenstvena tekma bo v nedeljo ob 10. dopoldne na športnem igrišču pn »Skalni kleti« in sicer med SK Jugoslavijo iz Celja in SK Šoštanjem. Ob 1630 se bo na istem igrišču pričela prijateljska nogometna tekma med ISSK Mariborom in Atletiki Ljubljana, 18. septembra. Zlata jesen prihaja in kmalu pride zima. Sezona za idete se že nas i bije h koncu. Dih zime bo kmal j ohladil lepo Gorenjsko, kmalu bo začelo snežiti po gorah in letovišča se bodo začela zapirati. Tedaj, ko se v gorskih krajih še ne bo začela smučarska sezona, a za izlete bo prehladno, se bodo pa naše vinorodne pokrajine še kopale v milem jesenskem solneu, ki zori grozdje in ga pozi a h ti. Tedaj bo v Slovenskih poricah najlepše. Jesenske barve bodo gorele v svoji az-košni lepoti, sobice bo razlilo vse svoje bo-jpa^tvo, da nas oškoduje za bližajoče se zimske mesece, vse bo veselo, polno življenja, ko bodo ljudje spravljali bogate sadove dela in truda vsega leta. Tedaj bodo naše Slovenske gorice tako lepe, da se tudi lepote veličastnega planinskega sveta ne morejo primerjati s to milino io Čarom svojevrstne lepote nižin, vinorodne pokrajine. Ne moreš p« tega predočiti človeku, ki pozna Slovenske gorice samo po imenu. Slovenske gorice je treba odkriti, vsak jih mora videti sam, da spozna neposredno pokrajino, kraje in ljudi. Potem bo pa propaganda nepotrebna. Društvo prijateljev Slovenskih goric, ki se snuje, hoče že jeseni seznaniti prijatelje Prlekije s Slovenskimi goricami. Ko se začenja trgatev, v propagandnem tednu za grozdje, ki ga priredi banska iprava, bo ve-lrk izlet fotoamaterjev v Slovenske gorice, v nedeljo 8. oktobra- Organizacijo vsega izleta vodi g. B. Gregorič, ki ga za to usposabljajo dobre izkušnje in organizatorna spo-jiobnost. Vsem je še v živem spominu lep izlet v Belokrajino. ki ga je lani pripravil g. Gregorič, in drugi njegovi izleti. Letošnji izlet je že organiziran do podrobnosti. V izhodiščnih kraiih že delujejo krajevni odbori, ki bodo pripravili vse v lokalnem pogledu. Načrt za izlete posameznih pfcupin ie izdelan zelo posrečeno in skrbno. Prlekija pričakuje nestrpno drage goste. Povsod so zelo veseli, da bodo lahko prvič oficijelno sprejeli večje število izletnikov. Za domačine bo to velik dogodek, zato se pa hočejo tudi izkazati čim bolj. Tpkmuieio med seboi. kdo jih bo lerr 5e sprejel. Sedanji izlet je namenjen vzhodnemu delu Slovenskih goric, kjer ie najbolj tipična vinorodna pokrajina, največ vinogradov, najboljše vino in najlepši razgledi. Spomladi bo pa najbri izlet v zahodni del Slovenskih goric. Iz Ljubljane bo vozil posebni brzo-vlak. Najbrž bosta morala biti dva vlaka, ker bo izletnikov okrog 1000. Vlak krene iz Ljubljane ob 5. Med potjo se uatavi le, kjer je potrebno zaradi križanja in drugih prometnih razlogov. V Ptuju bo vlak nekoliko po 8., »tal bo nekaj minut, da izstopi večja skupina izletnikov, ki se bo potem razdelila na pet manjših skupin. Veaka skupi na ima v načrtu krasen izlet, ki ga napravi po veČini peš. Druga skupina izstopi v Or-mozj m se razdeli na 18 skupin. Vsaka skupina krene v drugo smer na izlet, da bodo fotografirane vse vzhodne Slovenske gorice. S fotoamaterji pojdejo tudi trije kiuoopera-terji ki bodo filmali Prlekijo. Pozimi bomo videli film v Delavski zbornici. Ostala skupina pa izstopi v Ljutomeru in se razdeli na 14 skupin. \seh izletov, ki jih napravijo izletniki, razdeljeni na skupine, ne moremo opisati posebej, lahko le povemo, da so vsi krasni in da bodo izletniki povsod prijetno presenečeni. Cas bo ekonomično izrabl'eo. de bodo imeli izletniki čim več od izletov ter da si bodo lahko ustvarili Čim točnejšo in čim lepšo sliko o Slovenskih goricah in gostoljubnih Prlekih. Izlet se imenuje fotoamatenrfci zato, ker je glavni namen, da izletniki s fotokamem odkrijejo Slovenske gorice. Interesi fotoamaterjev in krajev, ki jih obiščejo, se krijeto. Na ta način služi izlet izpopolnitvi fotoama-terstva in tujskemu prometa. Seveda se pa ni treba nikomu bati, da so izletniki pri Umi izletu tako strogo zaključeni, da bi ne mogli iti z njimi tudi oni, ki SP nis»o ljubitelji fotografije. Vsak pa lahko tudi napravi m<*1 potjo v vlaku totoamatersko šolo, ker bo v posebnem vagonu brezplačna G resori ceva šola za fotografiranje. Kdor nima aparata, si ga bo lahko izposodil. Zdaj bo padel zadnji pomislek: Izlet j« tako poceni, da se še ni nikdar nudila tako lepa prilika za ogled Slovenskih goric. S hrano in voznino ne bodo znašali skroftki niti sto dioerjov. Naši vrli fotoamaterpriplujejo tearm izletu velik pomen, zato se ga bodo udeležili tudi oficielno zastopniki ljubljanskega Foto-kluba. Te dni izide natančen program izleta, kmalu pa tudi propagandna brošura o SHovenskih goricah. Za novo cesto Sorica, 8. septembra. V gostilniških prostorih Lovra Pintarja v Sorici je bil pred kratkim zelo pomemben sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki gornje Selške doline in pa Bohinjci z vasmi Bohinjsko Bistrico, Nemškim Rovtom in oni iz Raven. Vodil jih je bistriški župan go»p. Franc Mavric. Navzoči so izčrpno obravnavali vprašanje nove ceste, ki naj bi se zgradila med Selško dolino in Bohinjsko. Ti dve dolini sta namreč zvezani med seboj le po slabi hribovski poti. ki se vleče skoro 4 ure hoda iz Sorice v Bohinjsko Bistrico. Z novo cesto bi bila ta neprijetnost odpravljena, ker sta odaljeni ti dve naselbini komaj 20 km. Mogli bi se tedaj razviti z zgraditvijo nove ceste med obema dolinama najživahnejši stiki, ki so za tamošnje kraje velikega pomena. Z otvoritvijo ceste bi bilo predvsem pomagano lastnikom gozdnih parcel, ki bi les gotovo lažje in ugodneje prodali, kot pa sedaj, ko je eksploatacija na tem terenu zvezana z znatnimi težkoČami Poleg gospodarskega napredka bi pripomogla nova cesta tudi mnogo k razmahu tujskega prometa in tiristike. Oboje je sicer v teh krajih Že v prav lepem razmahu, nepobitno dejstvo pa je tudi, da bi v te predele naše lepe zemlje prišlo potem še vse več gostov kot pa dose-daj. Vsak izletnik bi lahko pohitel iz Bohinjske Bietrice v Selško dolino in odtod naprej v Skorjo Loko. ali na drugo stran preko meje, kar pa je zaenkrat skoro nemogoče. Z avtom sploh ni poti, gorska pot pa služi ponajveč le turistom in tamošnjim posestnikom. V dolinah bi zadihalo novo življenje, ki je za vse prizadete tem večjega pomena zaradi neposredne državne meje. Vso zadevo sta obrazložila navzočim trgovec in gostilničar iz Železnikov g. Marjan Thaler in pa znani prijatelj Selške doline vladni svetnik dr. Rudolf Andrejka. Po načrtu bi se skrajšala sedanja vozna pot med Sorico in Bohinjsko Bistrico za celih 80 km. med Bohinjem in Železniki pa za 60 km. Stvar bi tem lažje sla. ker so načrti za cesto že izdelani, premagati pa bi bilo treba le 300 m višine. Graditev ceste bi bila baš sela j zelo dobrodošla, ker bi dobili delo mne-š\ brezposelni. Sklenjeno te bilo, da vzame oerečo zadevo v roko poseben akcijski odbor, ki bodo v niem zastopniki občin vseh prizadetih krajev, župani in predstavniki tujsko-prometni h korporacij. Za stvar se bodo zainteresirali vsi pristojni činitelji, glavno tajništvo sta pa prevzela oba referenta, gg. Mavric in Thaler. Iz Kranja Požar vpepeHl kozolec Pred par dnevu ie nastal v bližini vasi Šenčur pri Kranju požar v kozolcu, last g. Okorna Franca, posestnika v Šenčurju. Ogeni je uničil 10 kozolce vih oken, na njem se nahajaj oče seno, osem stebrov, ki so bih pripravljeni za popravo kozolca in nekaj bukovih hlodov za skedenj. Škoda je Wa ocenjena po izvedencu na 4500 Dan. Točno ni ugotovljeno, kako je prišlo do požara. Pravijo, da sta se usodnega jutra israia dva vaika dečka na vrtu za hišo. ki je v bhžini pogorelega kozolca, in da ie Trbčev. ki ie mel pr! sebi žveplenke, izjavil nekerrni mimo doš.emu vaŠčanu, da bo mak) za kuru in da je isti res opazil, kako je kasneje Trbčev vtaknil gorečo Žveplenko v siamo pod kozolcem. — Tako ie zo-pet enkrat nastai požar po neprevidnosti in nepremišljenosti igrajočJh se otrok, kar naj bo staršem v svarilo, da naj ne dajejo svojim otrokom vžigalic v roke. Na državni tekstilni šoli v Kranju se je pričel strokovni pouk v ponedeljek. V I. letnik se y& letos rrijavGlo 51 kandidatov in je videti stalno naraščajoče zanimanje za pouk te za naš okraj tako važne industrijske panoge. Sprejetih je bilo na podlagi psiho-tehnične sprejemne skušnje 27 učencev, med njimi 2 učenki V II. letnik se je vpisalo 26 učencev, med njimi 2 učenki. Dasi ima tekstilna šola lastno zgradbo. * ni bilo vodstvu mogoče sprejeti večjega števila ocen cev, ker imajo predavaJmce aa vsak ietnjk Le za 34 učencev prostora. — Na podlagi pravilnika je banovinsko pre-iztaiševališče za tekstilno industrijo na tika j šn j i tekstilni šoli ie pričelo poslova«. Na ponedeljkov živinski sojem je rilo pripeljanih 218 glav živine, prodani t« 145. Tudi na živilskem trgu. k: k buJ prav dobro založen, so bile živahne kupčije. Razbito okno kupola. Včeraj se >e z vlakom z Jesenic proti Ljubljani!, votzil P. J. v močno vinjenem stanju. Po nerodnosti je razbil šipo kupejevega okna ie med vožnjo, ker r* kasneje di preneba! krjub opozorilu sprevodnika razgrajat^ ga je morala orožniška patrulja na kranjski postaji aretirati In odpeljati v zapor, da se mu zbistri glava m vrne od alkohola skaljeni razum. Iz Hrastnika — Proslava prestolonaslednikovega rojstnega dne. Na poziv Narodne odbrane v Hrastniku so priredila tukajšnja nacijonal-na društva NO, Sokol. CMD moška in ionska, ter Strelska drižina. skupno proslavo lOletnice rojstva prestolonaslednika Petra-V krasni dvorani Sokolskega doma se jo zbralo številno članstvo navedenih organizacij, da da duška veselju in ljubezni, ki jo čuti naše članstvo in ostalo nacijonalno prebivalstvo Hrastnika do našega kraljevskega doma. Ob pol 9. je starosta Sokola br. G rožnik orvoril proslavo ter podel besedo predsedniku Narodne odbrane br. Kušarpj, ki ie v lepem govoru podal sliko in pregled postanka naše dinastije, in podčrtal pomen prve desetletnice Življenja hodoftftga kralja Jugoslavije. Ob isti priliki se je spomnil tudi žalostnega dogodka v Bazovici. Članstvo je s >slava< klici počastilo spomin padlih žrtev barbarstva. Na kraju je br. Cander intoniral državno himno, katero ie članstvo odpelo stoje, ter se z vzkliki kraljevskemu domu in mtaderrrj prestolonasledniku Petru razšlo. Zal, da smo tudi ob tej priliki opazili, da gotovi ljudje ne morejo nikdar prisostvovati nacijonalnim proslavam, pa Čeprav nimajo nfkakega političnega obeležja. Koledar. Dano«: Sreda, IS. septembra kato41č*v nI: Virgilij, ZremJl, pravoslavni 81. avgusta. Današnje Drlredttvo. Kino Matica: Scampok). Kino Ideal: Don Ouichotte. Kino Šiška: Sladka bresjertmost. Dežurne lekarne. Danes: Bahovec. Kongresni Ur« IX. Hočevar, LJubljana VII. Celovška cesta H in TJstar. Sv. Petra cesta 78 Naše gledališče DRAMA. Začetek ob 20 url. Četrtek. 14. septembra: Komeđtja zmešnjav, veseloigra Otvoritvena predstava. Izven. Petek, 16. septeanbra Zaprto. Sovota, 145 septembra: V agoniji. Premijera. Izven. Nedelja, 17. septembra: Pohujšanje v dolini šentflorjanski Izven. Reiiser dr. Branko Oarella je nast)-diral v ljublianski drami hrvatsko dranvr. >V affonijic. ki jo je napisal najznamenitejši dramatik sedanie hrvatske literature g Krleža. Letošnja prva vprizoritev tega dela bo v soboto dne 16. t. m. kot predstava izven abonementa. Cankarjevo >Pohujšanje v dolini Sent-Tlorjan«ki« se ponovno vprizori na našem odru v režiji prof Šesta V vlogi Jacinte bo nastopila gdč. Kukčeva- Letošnja premiera bo v nedeljo izven abonementa. Opozarjamo, da se od četrtka dalje sprejemajo priglasi zs gledališki abonemem v pisarni blagajne Narodnega gledališeca v dramskem gledališču. Vhod v ozadju postop-fa. is Gradišča. Stev 208 »SLOVENSKI NAROD«, dne za. npcnort Stran S. Dnevne vesti — Zahvala. Vsem, ki so ob priliki velike ptujske narodne manifestacije našim dragim gostom izkazali vse gostoliubje in pokazali brezmejno požrtvovalnost, ustrežljivost in uvidevnost in s tem pomagali premagati vse težkoČe pri prebrani in nastanitvi tisočglave množice, bodi izrečena iskrena zahvala. Mestni načelnik Ptuja: Ladislav JerŠe. Prireditveni odbor za kmečki praznik na Bledu se iskreno zahvaljuje g. ministru Puclju Ln vsem narodnim poslancem in senatorjem za udeležbo in govore na prazniku, narodnim nošam, kmečaim jezdecem in skupinam ter prirediteljem okrašenih vozov, ki so s svojim slikovitim sprevodom povzdignili sijaj blejskega praznika za njihov trud, vsem darovateljem nagral tn podpor za Živinsko in slrarsko razstavo, za narodne noše in konjske dirke, kakor sploh vsem sodelujočim, posebno tudi naprednemu časopisju, ki so pripomogli, da Je uspel kmečki praznik na Bledu tako 8i-JaJno in v vzornem redu. Na svidenje drugo leto. — Iz finančne službe. Premeščeni so k glavni carinarnici v Mariboru za v. d. upravnika carinarnice fin. sekretar VI pol. grupe Živko Sv. Mihajlovič po potrebi službe, geometer iz katatrsje uprave Črnomelj Hlnko Prelovec v kat. upravo v Slovenjgradec na prošnjo, pom. geometer kata&trBke uprave Maribor "Rado Dv->:*šak v kat. upravo v Črnomelj po potrebi siuž-be, uradniški pripravnik kat. uprave Ljubljana Pavie Križaj v kat. upravo v Maniri u — Iz >Složhenih listove, službeni list kr. barske uprave dravske banovine* št. 73. dne 12. t m. objavila uredbo o spojitvi občin v dravski banovini, uredbo o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku r*ri volitvah občinskih odborov v dravski banovini, razglas o razpisj volitev občinskih odborov v dravski banovini in razne objave iz »Službenih novin«. >SIužbeni Hst< št. 74 z dne 13- t. m. pa objavlja odločbo o ustanovitvi in upravljanju banovinskega semenskega fonda kr. banske uprave dravske banovine, pravilnik za uporabo denarnih sredstev banovinskega semenskega fonda, objave banske uorave o pobiranju občinskih trošarin v 1. 1933 in razne objave iz službenih novin«. — Prošnja javnim funkcionarjem. Uradni list lavantinskega knezoškofijskega ordinarijata v Mariboru je objavil, da imajo v kratkem vsi župni uradi na primemo nedeljo izvesti dinarsko nabiralno akciio v prid gradbenega fonda za zgradbo azila tuberkuloznim bolnikom. Ker je na deželi ef**kt te zbirke odvisen le od krajevne propagande in agitacije vplivnih javnih delavcev, prosi Proti tuberkulozna liga v Mariboru vse učitelje in šolska vodstva, orožnike in orožni-?ke stanice, občinske odbornike in občine ter poMnrie in fanancarje. naj skašajo kot iavni funkcionarji po svoiih močeh pomagati župnim uradom s primerno agitacijo, da bo uspeh tem večji. Vsak, ki bo pripomogel do uresničenja tega lepega, plemenitega in človekoljubnega načrta, bo gotovo imel prijetno notranje zadoščenje. Bodimo dobri in pomagajmo svojemu bližnjemu, ki ga trpinči morilka jetika in gotovo nam bo usoda v živlieniu naklonjena. En dinar na osebo in leto gotovo ni nobena žrtev. Mariborčani pa nai ostanejo vztrajni in ponosni na mes>ečni nrotitubertculozni dinar, ki naj ga izročp hipnemu lastniku ligioemu inka-santu. PAUL ABRAHAMOVA OPERETA HAVAJSKA ROŽA MARTA EGGEBTH SVETTSLAV PETROVIČ — Desetletnica smrti profesorja Maksa Pletersnika. Po prizadevanju pripravljalnega odbon v Pišpcah pri Brežicah, ki mu naČeruje tamošnji g. župnik Fran Toplak, bo 17. t. m. spominska slavnost ob desetletnici smrti zasl ižnega slovenskega jezikoslovca profesorja Maksa Pleteršnika. Ob 10. uri bo slovesna služba božja s cerkvenim govorom g. profesorja Janka Mlakarja iz Ljubljane, potem pa obisk pokojnikovega groba. Popoldne ob 15. uri se odkrije na niegovi rojstni hiši spominska plošča, kjer bo govoril g. direktor dr. Drag. Lončar iz Ljubljane. Po odkritiu bo akademija s Pe-zančičevo igro >Moč zemljec, kjer nastopijo Člani sromeljskega prosvetnega društva ob sodelovanju godbe in pevskega zbora. K počastitvi velikega jezikoslovca vabi vse njegove tovariše, prijatelje in učence Slovenska Matica v Ljubljani. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 25. avgusta je bila svinjska kuga na 108 dvorcih, svinjska rdečica na 30 in kuga čebelne zalege na 5 dvorcih. — Za mrtrega proglašen. Okrožno sodišče v Celju ie uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega rudar Anton Sfraza iz šmartnega pri Velenij, ki ie baje padel na gališkem bojišču 1. 1914- —i Izvoz našega sadja. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine poziva izvoznike, ki hočejo ob koncu septembra izvoziti v Avstriio hruške. Črno in belo čebilo, maraskino, slivovko. vino, sir v sodih, rakove konzerve, marmelado, kompot lesno oglie, vezane plošče, pohištvo iz zvitega lesa, opeko, nai takoj pošljejo evoie prijave zavodu v Beogradu, Ratnički dom. Na teh prijavah morajo biti ime in priimek ter naslov izvoznika, ime, priimek in naslov avstrijskega kupca-uvoznika, navedba blaga, količina in vrednost- Glede na kratek čas poziva zavod zainteresirane izvoznike, da te prijave čim prei pošljejo. _ Konkurzi. prisilne poravnave in posredovalna postopanja. Društvo industrij-cev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 10 septembra naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta): 1. Otvor-jeni konkurzi: v dravski banovini — (I), savski 2 (2), primorski 1 (_, drinski 1 2), zetski 1 (1), dunavski 2 (3), moravski — (3), vardarski — (2), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (_). 2. Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini — (5), savski 1 (3), drinski _ (1), zetski — (1), dunavski 1 (1). vardarski _ (1), Beograd. Zemun, Pančevo (2) Otvorjena posregovalna postopanja, kolikor jih je društvu bilo Javljenih: v dravski banovini 9, savski 2, vrba-ski 1, primorski 1, zetski 1, Beograd, Ze- mun, Pančevo 1. 4. Odpravljeni konkursi: v dravski banovini —, (1), savski 2 (—). drinski 5 (—), dunavski 6 (2), moravski 2 (8), vardarski 1 —(1). 5. Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza v dravski banovini 1 (3), savski 1 (6), vrba-ski _ (1), drinski — (40, zetski (2), dunavski 1 (), moravski — (2), vardarski 1 (1). — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Maribora. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Splitu, kjer je znašala 28 stopinj, v Beogradu in Skoplju 27. v Sarajevu 26, v Zagrebu 22, v Ljubljani 20.8, v Mariboru pa 20.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763-3. temperatura je znašala 15 stopinj. — Dve nesreči. Nesrečen slučaj bi včeraj kmalu zahteval smrtno žrtev. V vasi Male hribe, občina Zg. Tuhinj pri Kamniku, sta brata Hribar pregledovala kara-binko. Karabinka se Je nenadoma sprožila in je krogla zadela 3<6-letnega Posestnika Leopolda Hribarja v glavo. Prepeljal so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer >o ugotoviJi, da je njegova poškodba precej huda. Pleskarski vajenec Karel Urbančič. stanujoč v Rožni dolini Cesta IV/S, je v Rožni dolini padel v apceno jamo in se opekel po vsem Životu. — Dve žrtvi eksplozije. V garaži avtomobilske komande v Petrova rad mu ie v ponedeljek eksplodiral sod benrrna. Mehanika Adama Konrada ie ubilo na^iicu mesta, 14-letnesra vajenca Gj.ira Matica so pa prepeljali smrtno nevarno ranjenega v novosadsko bolnišnico, kjer je pa ponoči podlegel poškodbam. — Umor lepe mladenke. V gozdu blizu vasi Bjeli Vir pri Mostarju so našli v ponedeljek kmetje umorjeno neko mladenko, v kateri so spoznali vaško le-potico Stano Bajo. Ker je imela mladenka ljubavno razmerje z Grgom Bulum. so tega prijeli in ie priznal, da je dekleta umoril zaradi ljubosumnosti. Sodno-zdravniSka komisija je ugotovila, da gre za seksualen zločin. — Sreča t nesreči. V ponedeljek popoldne se je peljal zagrebški lekarnar Vilfan z ženo iz Jajca proti Banja Luki. Peliali so se p hitrostjo približno 50 km- Pri Bočacu ie Vilfan jstavil avtomobil in ga pregledal, nekako 8 km dalje je pa nenadoma opazil, da mu je volan odpovedal. Avtomobil je divjal s hitrostjo 50 km naprej ter se preko talil s ceste 1o m globoko v strugo Vrbasa Voz se je ustavi] tik pred vodo. Sreča v nesreči je bila, da sta ostala oba Vilfanova nepoškodovana, dočim se ie bil avtomobil zelo razbil. Avtomobil so potegnili iz struge. Vilfan in njegova žena sta pa nadaljevala potovanie v Bams Luko 7 vozom Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Pranz Jose-fove« gTenčice. če g;a popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje»Frani Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Liabljaae — Maršalat dvora je obvestil pevsko društvo >SIavec« v Ljubljani, da ie Nj. Vel. I kralj blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad proslavo društvene 501etnice >Slavea«, ni bo ob Binkoštih, v dneh 19. do 21. maja 1934. —Ij Skupina Zveze bojevnikov Ljubljana - Trnovo poziva vse člane, da se poi noštevilno udeleže pogreba tovariša bojevnika Toneta Lušina. Pogreb bo v Četrtek ob 15, izpred mrtvaške veže sv K-:siofa —Ij Sorani! Udeležite se polnoštevilno pogreba tragično preminulega Vladimirja Štreklja. sina našega rojaka in Člana g- Josipa štreklja, višjega sadjarskega in vrtnarskega nadzornika, ki bo jutri 14. L m. ob 5. popoldne iz Zvonarske ulice št. 11 na pokopališče k Sv. Križu. Ugledni in težko prizadeti obitelji izrekamo naiiskreneiše so-žalje k nenadni in bridki izgubi dragega sina. — Odbor. —Ij Pevci Ljubljanskega Zvona I Udeležite se pogreba ponesrečenega g. Antona Lušina v četrtek popoldne ob treh od Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. —Ij ASK Primorje. Pozivamo vse članstvo, da se udeleži pogreba tragično preminulega tovariša Vladimiria Borisa Štreklja Predsednik. —Ij Smrtna kosa. Včeraj popoldne je po dolgem trpljenju zatisnil oči znani gostilničar, trgovec in posetnik v Trnovem g. Matej Soklič. Pokojnikova gostilna poleg bivše konjušnice je slovela daleč, naokoli. Vzgojil je več sinov in hčera, ki so danes že po večini preskrbljeni. Pogreb bo v četrtek ob 11. dopoldne iz hiše žalosti Pred konjušnico št. 4 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin, prizadeti rodbini pa naše sožalje! —Ij Zaloško cesto kanalizirajo Že dalje časa. Navzdol od bolnice na tej cesti še nt bilo kanala, kar je bil velik nedostatek Že zaradi tega, ker Je bil kanal iz bolnice položen naravnost proti Ljubljanici in se je iztekala nesnaga v strugo (prosektura!) Se v zelo obljudenem mestnem delu. Da bo imela Ljubljana popolno kanalizacijo, bo rreba še mnogo dela in stroškov. Kanali-zaciiska dela opravljajo postopno delavci mestnega cestnega nadzorstva, za večia dela bi bila potrebna posebna postavka v občinskem proračunu. Zdaj morajo kanalizirati Zaloško cesto že zaradi tega, ker bodo kmalu začeli prekopavati cesto za polaganje novi tramvajskih tirov. —IJ živi reki trg Je bil danes zelo dobro založen kakor navadno ob tržnih dneh. Največ je bilo seveda zelenjave In sočivja, najslabše pa Je zadnje čase založen vedno perutninski trg Kokoši baje neso sedaj slabše, kakor 50 poletne mesece, kar se pozna na našem trgu pri cenah jajc. Do pomladi se nedvomno jajca ne bodo več pocenila, če jih ne bodo začeli zopet dova-žati Bosanci tn od drugod. Ko Je bil letos na našem trgu nekakšen dump'ug Jajc so se pocenila na 50 par komad. Podražitev Jajc na dinar za komad se je zdela zaradi tega nenormalna, zlasti, ker so se jajca podražila nenadno brez postopnega zvišanja cen. Danes so prodajali lrobna jajca so 75 par komad, lepša po dinarju, tn ta tam pa tudi po 1.75 Din par ali 12 do 14 komadov po 10 Din Na zelen Jan dem trgu nI posebnih izprememb pr! cenah. Edino SARGOV KALODONT neke vrste sočivja so se nekoliko podražila. Tako n. pr. prodajajo strpčjl fižol po večini po 3.50 do 4 Din kg, dočiai ^e bil še nedavno po 2 do 3 Din. Paradižnike> ki so letos nekoliko dražji kakor lani, prolijajo po nekoliko preveč različnih cenah, po 3 do 5 Din kg. Kumaric dobiš za vlaganje 100 komadov za 12 do 14 Din, dočim so bile še nedavno po 10 in tudi po 8 Din. Na prostoru ki Je določen za kmečki sadni trg. Je bik) danes tudi precej gob. Jrurč-kov. vendar pa *?e toliko, kakor preišnje dni. Prave sezone za gobe letos še ni bilo. Da gobe ne rastejo posebno, se pozna po tem, da prodajajo no v očim ve!:ke gobe, mladih je pa zelo malo. Danes so jih prodajali po 10 Din k*. Zelo dobro je bi! tre založen s sad:em. Precej je bilo leMh hrušk, ki so JiTt prodajali po 5 Din kg. Sicer si pa lahko dobil slabše hruške tudi že po 2.50 Din ke. Gospodinje so se doslovno trgale za brusnice, ki so bile po K Din liter. V snlošnem so prodajali danes brusnice po 6 Din, a po tej ceni Jih gospodinje niso hotele kupovati, dokler so jih dobile za dinar ceneje. Na trgu odloča vedno cena, tudi najmanjša razlika v ceni, ker so gospodinje včasih zelo varčne. —lj Prebivalci v Simon Gregorfieevi ulici z veseljem spremljamo dela. s katerimi se tudi naša ulica modernizira- Vendar smo mnenia, da bi se ta dela mogla opraviti med dnevnim delovnim časom, ne pa sredi noči. ko smo vsi potrebni počitka. Podjetje, ki tlakuje hodnike, pričenja že nekaj dni sem z delom ob tem Času. ko požene tudi motorje pri stroju za kuhanje asfalta. Ti motorji pa ropotaio tako neusmiljeno, da ni mogoče spati. Par dni smo potrpeli, meneč, da bo delo kmalu ooravlieno. sedaj so pa naši živci pri kraju Prosimo oblast, da prenove tako ropotanie na cesti vsaj do sedme ure zjutraj, saj veljajo poliicjski predpisi za vse enako. _lj Ravnateljstvo drž konservatorija v Ljubljani sklicuje vse stare in nove gojence, da pridejo v četrtek, dne 14. t. m. ob 3. pop. v Hubadovo pevsko dvorano k razdeljevanju ar- Navzočnost za vsakega gojenca obvezna. —li Društvo absolventov državnih trgovskih šel sa drsvslf« hanorino priredi v četrtek 14 t. m. ob 8 zvečer v restavracijskih prostorih >Zvezde< redni mesečni sestanek, združen z vpisovan; *m v razne tečaje. _lj Število učettcev na Tehniški srednji Šoli t delovod«kirm tn strokovnimi obrtnimi šolami ie razdeljeno takole: Tehniška srednja šola ima 311 učencev, in sicer arbi-tektons-ko-grsdbeni odsek 119. stroini odsek 102 in elektrotehniški odsek 90. Dolovod-ske šole imaio 121 učencev, in sicer gradbena delovodska šola So. strojna delovodska šola 04. elektrotehniška delovodska Šola 16 in mizarska in strugarska delovodska Šola 18. Moške (mešane) strokovne obrtne šole 44, in sicer kiparska in rezbarska šola 11, keramična šola 11 in graverska in zlatarska šola 12, banovinska šola za glasbila 10. Ženska obrtna šola 132, in sicer oddelek za šivanje perila 46. oddelek za izdelovanje oblek 73 in oddelek za vezenje 13. Na vseh oddelkih skupaj ie 462 učencev in 146 učenk, skupaj 608. Skupno število je približno maksimalno, kolikor se jih vobČe more sprejeti- Nobeno leto zadnjih pet let se ni na moških oddelkih v prve letnike prijavilo razmeroma tako malo učencev kakor letos. Prejšnja leta so morali odkloniti približno tretjino ali več pri javi jencev, letos pa so z malo izjemami sprejeli vse prijav-ljence. Le na žensko obrtno šolo ie bilo letos več prijavljenih nego prejšnja leta. Nove občine I PAUL ABRAHAMOVA OPERETA HAVAJSKA ROŽA MARTA EGOERTH SVETISLAV PETROVIČ _lj Ga. Klementina Vončina iz Ljubljane je ob 801etnici gdč. Ljudmile Roblekove darovala CMD Din 50. Iskrena hvala! —lj Delo dobe. Borza dela sprejme ta koi 5 tkalskih mojstrov, 1 prevzemalca. 1 strokovnjaka za kosmatilni stroj, 1 mlinarja in 2 kamnoseka- —lj Samaritani in tamaritanke krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani I V petek 15. t. m- ob V^aO. uri se bo vršil sestanek v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti. Predaval bo g. dr. Rakovec, asistent na kirurgiČnem oddelki javne bolnice: »Praktične vaje iz prve pomoči in nagla trebušna obolenja«. Udeleiba sa vse sama-ritanke in samari tane obvezna. — Odbor. —Ij Društvo »Bela Krajina« vabi vse svoje Člane, da se zanesljivo udeleže pogreba enega naimarljivejših društvenih članov Antona Luli na in enako pogrebe Vladimiria Štreklja, sina odličnega društvenega prijatelja nadzornika g. Štreklja, da ae tako odolže spominu dragih pokojnikov. —lj Turisti, trgovei, filatelisti in ostali! Jutri ob 8. zvečer imate priliko, da obiščete poskusno lekcijo esperanttksga tečaja, ki se vrši v prostorih lole na Grabnu, Coj-zova cesta. Ker bo ta svetovni pomožni jezik, ki olajšuje občevanje med ljudmi najrazličnejših narodov, poučeval diplomiran učitelj esperanta, vas vabimo, da uporabite to ugodno priliko ln ae ga naučite po ne* utrudljivi tn zabavni metodi. Vpia neobvezen. —lj Sols moderne plesno ■mlatiti Mete Vidmarieve (diplomirane v koli MarT Wigman, Dreeden) te prične 15. teptembra. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure. Stari trs 19, L nad. -JJ Chrltfefov zavod, Ljubljana znana najstarejša privatna trgovska iola. vpisuje dnevno le le tekočI moooc na Do mobranokt oootl 1S. — Vpisnina 80 Din. msOeČna lolnlna 120 Din. revni popust. _ šolsko loto 2. oktobra. Zahtevajte prospekt. ."0-r. —H Ofeta. daljnogledi, barometri f«Ho aparati itd najugodnejši nakup pri Pr. P Zajcu izpralanem optiku. Ljubljana, Stari trg 9. Ceniti brezplačno. v novomešKem srezu CM dosedanjih 23 ima srez so gospodarsko Novo mesto, 12. septembra. Z uredbo notranjega ministra je odrejena združitev občin v dravski banovini stopila v veljavo. Razpisane so tudi že volitve občinskih odborov v vseh občinah dravske banovine, razen avtonomnih občin Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Ministrski svet je v svoji seji že dne 11. decembra 1930 sklenil, da se izvrši pre-grupacija občin, kjer se pokaže za to potreba ali kjer prebivalstvo izrazi to željo. Ta sklep ministrskega sveta je bil zlasti važen za dravsko banovino, saj je znano, da smo imeli pri n*s pole^ vetjih občin, ki so svojim nalogam bile v vsakem pogledu kos, zlasti po nekaterih srezih celo vrsto matih občin, ki zaradi svoje male davčne moči niso mogle prav izpolnjevati svojih nalog, ki jim jih je nalagal zakon. Me-rodajni činitelji so prišli do zaključka, da je treba temu odpomoči. Ustanoviti je bilo treba trdno podlago za upravno delovanje s tem, da se sestavijo občine, ki bodo v vseh ozirih sposobne izpolnjevati svoje važne naloge. Tako je prišlo do združitve občin in imamo danes od 1043 občin v dravski banovini le dve tretjini občin, ki so gospodarsko krepke edinice in ki bodo lahko zmagovale posle, ki naraščajo pri občinah iz dneva v dan. Novomeški srez ima od dosedanjih 23 občin le 16 novih občin, ki so vse Jela-zmožne upravne edinice in ki odgovarjajo vsem zahtevam, kar jih je pri komasaciji občin postavil zakonodajalec. Združene nove občine v novomeškem srezu so: Bela cerkev-St. Peter, obstoječa iz bivših upravnih občin Bela cerkev in St. Peter. Prebivalcev 3373. Občina Brusnice obstoji iz bivših upravnih občin Brusnice, Orehovica in krajev Pangrč grm ter Potov vrh iz upravne občine Smihel-Stopiče. Prebivalcev 3046. Občina Ctrnmošnjice obstoji iz bivših občin Crnmošnjice in Poljane, Prebivalcev 2116. Občina DobrniČe obstoji iz bivše občine Dobrniče in iz kraja Pod- le 16 občin — Nove občine krepke edinice lipa iz občine Ajdovec. Prebivalcev 2362. Občina Dvor obstoji iz bivše občine Dvor in Ajdovec. Prebivalcev 2771. Občina Kinje obstoji iz bivše občine Hinje ter vasi 2virče, Sela in Velike Lipje iz občine Žužemberk. Prebivalcev 1964. Neizpreraenjcne ostanejo občine Mirna 2112 prebivalcev. Mirna peč 3242 prebivalcev. Novo nesto 4045 prebivalcev. Prečna 2677 prebivalcev in Trebnje 3192 prebivalcev. Občina Smi-hel-Stopiče obstoji iz bivše občine Smihel-Stopiče brez krajev Hrušica, Pangrč grm in Potov vrh. Prebivalcev 8679. Občina Toplice obstoji iz bivše občine Toplico m Gorenje Polje. Prebivalcev 2913. Občina Vel. Loka obstoji iz bivše obč. VeL L >ku in bivše občine Prapreče. Prebivalcev 2755. Občina Zagradec obstoji iz bivše občine Zagradec. Sela £umperk, A m brus, ter iera je v Dećjd vas in Drasča vas ic občine Žužemberk. Prebivalcev 3152. Občina Žužemberk iz bivše občine Zuiembork, ter krajev Reber, Gornji Križ m Smihel brez krajev Dečja vas in DrašČa vas. Prebivalcev 2237. Združitev občin v novomeškem srezu je prav posrečena. Bilo je mnogo truda sestankov in posvetovanj, da je prišlo dc soglasja med posameznimi občinami in nemalo dela je pri načrtu imelo novomeške sresko načelstvo, ki je upoštevalo vse ze Ije prebivalstva m predstavnikov oo lin da je izvedba združitve občin bila take soglasna, kakor malo kje v banovini. S tem smo prešli k ustanovitvi osnovnil celic države. Nove občine, ki jim je pover j eno v bodoče največje delo dvigniti z'ast gospodarstvo, stoje danes prod volitvaM: 15. oktobra bodo naši volilci klicani m volišča, da izvolijo novim občinam nov« odbore, novo upravo rn predsednika, o« katerih dela se nadejamo najboljših sa dov in najboljšega sploh, kar zahteva go spodarski preporod dosedaj tako zanemar jene in zapostavljene Dolenjske, ki s ten prehaja v novo dobo dela za izboljšanj težkih razmer. Znamenita OTcodemljeva drama Scampolo V glavni vlogi D0LLY HAAS Sodelujejo: Oarl Luainizie cene POUK FRANCOŠČINO, NEMŠČINO poučuje diplomirana učiteljica jezikov. Pomožni pouk učencem (-kam) vseh razredov (sol) — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 3618 SLUZBL Kdor itte službo, naj oglašuje v > Slovenskem Narodu«. Beseda samo Din 0.50 BOLJŠA KUHARICA išče službo. — Lv VI z jak, Mokronog. 3610 STANOVAL DIJAŠKA STANOVANJA oglašujte v »Slovenskem Narodu«. Beseda samo Din 0.50. DIJAKA iz boljše rodbine sprejmem na stanovanje kot tovariša mojemu sinu. Cela oskrba s instrukcijo, strogo nadzorstvo. Prednost imajo nižjesolci. Go-sposvetska cesta 8TJ. 3094 DVOSOBNO STANOVANJS tik kolodvora v Dev. M. v Polju št. 74 oddam. 3613 STANOVALCA (obrtnika) z 2—S osebami — išče dr. Ipevic, Prvola 8, pošta Hoče. 8613 STANOVANJU 2 sob, kuhinje in pritiklin — ! išče ves dan odsotna mirna stranka za mesec november. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Snažnost 3581« I DEKLE Z DEŽELE vešča vseh domačih del, lice službo. — M. Rakovnik, Kot-lje, srez Dravograd. 3611 PRODAM Kaj prodati! Oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — Beseda Din 0.50. OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen, naprodaj. — Poiave se: Mir je 6. 861T MLETO PAPRIKO dobita pri Belanovu ▼ Martono-šu. 3604 KUPIM AKO KUPUJEŠ Oglašuj v »Slovenskem Narodu«. Beseda Din 0.50. 3500 VEOCEVNI RADIO na baterije kupim. Ponudbe na naslov Zevnikar, Pesnica. 3593 PAZINO VSE KAR POTREBUJETE oglašujte v »Slov. Narodu«. — Beseda le Din 0.50. 3516 NEKRETNINE VAŠIH BRIGA sa kupavanjem i prodavanjem posjeda rlješice Val novi način oglašivanja. Popis nekoliko stotina raznih prilika šalje besplatno Daruvarcan Daruvar. 3588 ČAJNO MASLO lz pasterizirane smetane kilogram Din 22.—, franko, razpošilja dnevno sveže — mlekarstvo Tlbaut, Krap Je, p. Ljutomer. 3614 PO 50 PAR ENTLANJE vezenje zaves, monogramov. »J uljana* Vosnjakova ulica (v bližini Slamica) iia Sv. Petra c. 55. Modna konfekcija Najboljši nalrup A. PRESKE It LJUBLJANA, Sv. Petra ceste 14 i l/T Na obroke! Na hranilne knjižice? POHIŠTVO Dobi se samo pri nas. Orehove šperane spalnice cresnjeve spalnice šperane spalnice pleskane spalnice omare postelje kuhinjske oprave kuhinjske kredence Sprejemamo vsa naroČila tn popravila po konkurenčni ceni. — Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri MIZARSTVU »SAVA«, Ljubljana, Kolodvorska 18 Miklošičeva 6 Telefon 2780 Dm 7.000,-4.800.-3.000.-1.800.-400.-200.-850.-450,- MniBfcni SSSfeSSl M"o4 PETEK KOSUCR naznanja v svojem m v imenu svojih sester EME SEEMANN, MAR¥ KOSLER in OLGE RUDEŽ, kakor tudi vseh sorodnikov najzalostnejšo vest, da se je njegov ljubi brat in svak, oszroma stric in veliki stric, gospod ©sfer dne 12. t. m. zjutraj v TT letu starosti zaradi aeronezgode smrtno ponesrečil. Pogreb nepozabnega nam dragega bo v četrtek, dna 14. septembra 1933, ob 3. ari popoldne is bila žalosti, LJubljana — Cekinov grad, na pokopališče k Sv. Križu tihega sožalja! »aanaafla se ne bodo izdajala. Za »Ni tiskarno«: Fran Jezeršek «- Za upravo te maaratnl dal usta: Oton Chrtstot — Val r LJubljani