DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica »S. Anastasio 1-c - tel: 2-30-3« Qoar'ško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka Lt25. — Naročnina: rnefečno 'L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000.,	Poštni čekovni
računi: Trst štev. 11-7223, Girica štev. 9-18127
Leto VII.- Štev. 21
Trst - Gorica 29. maja 1953
Izhaja vsak petek
Nikomur na ljubo ne bomo izvršili narod, samomora
Ur. Josip Agneletto
ZA DOSEGO EDINSTVA ZAHODA
Nisem nameraval osebno seči v polemiko med »Demokracijo« in »Primorskim dnevnikom« o izjavah, ki sc prišle nedavno iz Ljubljane o smernicah slovenske zamejske politike o STO. Ali odgovor g. Babiča v »Prim. dnevniku« od 23. t.m. zahteva nekaj pripomb.
Naše demokratsko gledanje na svet okoli nas in ono g. Babiča sta si nasprotna kot dan in noč. Mi smo demokrati, se borimo za ob-. stoj in enakopravnost slovenskega naroda in slovenskega človeka, za človečanske pravice, za svobodo poedinca in enakost vseh slojev in ljudi. G. Babič je pa komunist in zato je za svetovno revolucijo, za diktaturo prvakov komunistične partije nad celim narodom, je proti svobodi misli, izražanja in političnega udruževanja.
Mi demokrati smo za ohranitev moralnih krščanskih vrednot in tradicij med slovenskim narodom, ker verujemo ,da bo Slovence obvarovala propasti samo živa zavest krvnega in jezikovnega sorodstva, skupnosti in bratstva. G. Babič kot komunist je pa za komunistično fratelanco vseh ljudstev, po kateri mu je bližji laški ali nemški komunist ali marksist kot slovenski demokrat. On kot komunist je pristaš zgodovinskega materializma, ki zanika vse ideale in načela, na katerih se je človeštvo povzpelo dc sedanje stopnje svoje kulture in
nemških komunistov in socialistov kdor ne ve, da so oni, zlasti v obmejnih krajih, najprej Italijani in Nemci in šele potem komunisti ali socialisti, kdor ne ve ali noče vedeti, da so koroški socialisti, ki so tam na vladi, proti Slovencem ravno tako nepravični kot vse druge nemške stranke, mora zamejskm Slovencem svetovati, naj se naslonijo na laške odnosno nemške progresivne, to je komunistične ali socialistične stranke, ih da bodo potem komunistične organizacije Jugoslavije »z razumevanjem spremljale prizadevanje zamejskih Slovencev, da sodelujejo Z naprednimi socialističnimi gibanji v sosednih državah — in njihovo borbo proti škodljivim nacionalističnim — to je narodnim — in reakcionarnim (to je pa demokratskim) težnjam znotraj lastnih vrst.« Kdor slovenski razume in citati zna ter pozna nestrpnost Italijanov in Nemce do Slovencev v bmejnih kra jih, ta mora v tem Babičevem nasvetu, ki je obenem nasvet in navodilo sedanjega jugoslovanskega režima — ker Babič ni dajal tako-zvanih navodil na svojo roko videti poziv za počasni ali 'neizbežni slovenski narodni samomor. In na take pozive iz Ljubljane in iz Jugoslavije, iz svoje matične države, od tam, od koder bi mora-
Do 21. maja je trajala napeta »atlantska debata«, do katere je prišlo po znanem aprilskem Eisen-tiovverjevem govoru, v katerem je nanizal ameriške pogoje za ureditev razmerja do Sovjetske zveze in dosego znosnega miru.
Ze zadnjič smo omenili, da se Britanci vkljub občasnim odobravajočim izjavam niso povsem strinjali z ameriškimi zamislimi. Pomisleke je .najprej začelo pogrevati časopisje, nakar sta ognju prilila olja posebno Churchill in At-tlee s 'Svojima znanima govoroma, v katerih sta podvrgla ameriške načrte ostri kritiki, in k njim iznesla tudi izpreminjevalne predloge.
Pesimistični opazovalci so že nagibali k prepričanju, da je prišlo v zahodni skupnosti do tako velikih razlik, da nastalih razpok ne bo mogoče več zaceliti; v tem so videli glavni in največji uspeh .najnovejše sovjetske mirovne ofenzive, ki si je postavila za svoj glav-
civiližacije.
Zato je vse, kar ni komunistični partiji slepo pokorno, Za g. Babiča, reakcija. Tako je zanj reakcija ves svet tostran železne zavese, to se pravi milijarde Ifudi, od skrajnih konservativcev do socialnih demokratov, ki se nočejo u-topiti v morju nasilja totalitarnega komunizma, kateremu g. Babič kot služabnik jugoslovanskega komunizma še vedno z dušo in telesom pripada. Nedavna menjana firma v bistvu nič, prav nič spremenila.
Tako spada tudi S D Z , ki je vstala leta 1947 kot odpor proti vsemogočnemu ves narod strahujočemu komunizmu, po svojih načelih med zapadni nekomunistični svet po Babičevih nazorih »reakcija«. SDZ je na to svoje poslanstvo samo ponosna.
G. Babič se gotovo še spominja, kako je leta 1947 komunistična partija in UAIS pod njegovim vodstvom pozivala, naj nas slovenski narod, kot upornike proti komunistični oblasti na Primorskem, eliminira. In živo mu je še v spominu, da je padel kot prva žrtev našega pogumnega podviga od slovenskih komunistov ugrabljeni Andrej Uršič. Taka je bila svoboda, s katero so g. Babič in komunisti hoteli osrečiti slovenski narod, tudi nas Primorce že leta 1947.
J- Ko smo tako opredelili stališče naše in njihovo —• da ne bi kdo zopet v kalnem ribaril — si oglejmo zdaj še Babičev odgovor na stališče, ki smo ga zavzeli do njegovih izjav na kongresu ZDLS v Ljubljani.
Nerad govorim o svojem delu za narod. Ali ker mi g. Babič zopet meče na krožnik, da sem »hvalil fašizem«, ko sem bil zasliševan jeseni 1940 v zaporih 'v Coroneu v Trstu od šefa OVRE, naj g. Babič ve, da sem že kot visokošolec na Dunaju bil kot borec za slovensko univerzo in slovenske pravice ranjen, od avstrijske policije zaprt, da sem bil v letih pred prvo svetovno vojno v Istri večkrat od narodnih nasprotnikov dejansko najeden, da sem leta 1921 po volilnih shodih v Koprščini le s svojo prisotnostjo duha ušel smrtni nevarnosti, da sem bil v letu 1925 od karabinjerjev na Koperščini aretiran, da sem bil ves čas fašizma pod stalnim policijskim nadzorstvom in takoj ob izbruhu vojne, kot za fašizem nevaren element, interniran, potem jeseni 1940 zaprt v Kopru in Trstu in zopet interniran, vse do septembra 1943, ko so me hoteli zopet v Trstu aretirati Nemci in fašisti, pa me niso dobili. Kar sem bil, to sem ostal, zaveden Slovenec in demokrat. Najxidi g. Babiča ter komunističnega tiska o-beh struj ne bodo niti za las premaknili moje življenjske poti, ki je dolga ravna črta.
Kaj je g. Babič govoril v Ljubljani kot poverjenik za zamejske Slovence in pozneje ponovil v »Primorskem dnevniku« 1. maja, je vsem predobro znano. Zastonj je sedaj zavijati in se opravičevati. Samo kdor ne pozna italijanskih in
Sestanek: ,, treti v^lik:ili“ priprava, za Iconfe
■la prihajati vsem zamejskim Slovencem, brez razlike strank, vsaj morala in vzpodbuda v borbi za njihov obstoj, naj bi bila SDZ molčala, ali celo kimala, kakor so to storili »Primorski dnevnik«, komu nistična partija in njena dekla »O svobodilna fronta«? Ne, g. Babič saj smo vendar še možje, ki nosimo glavo pokoncu.
In kakor bi to še ne bilo dovolj se g. Babič pritožuje, češ da ni on označil STO za nesmisel, ki se več ne da uresničiti. Da je SDZ prav razumela tudi to Babičevo od vi šjih komunističnih faktorjev v Ju goslaviji naročeno izjavo, priča ogorčen protest in odklonitev vse slovanske javnosti na STO z eclino izjemo uredniškega štaba »Primor skega dnevnika« ter komunističnih in sorodnih organizacij.
Prav tako so storile tudi vs< stranke, ki se v kakršni koli obliki potegujejo za. ostvaiftev STO tudi na italijanski strani, to je formalno 42 odst., v resnici pa večina tržaškega prebivalstva. Ali sam j Babič v svojem odgovoru potrjuje to svojo izjavo proti STO, ko 'na hoče prepričati, da: »Ugotavljanj nekega dejanskega stanja še ne p', meni, izreči se za neko stvar.« To se pravi po slovensl:o, igrati se z besedami ali s tujo besedo: sofizem uganjati: kakor bi rekli neko-mur: »Ti si ukradel vola, ali nisem ti rekel, da si tat.«
Ko smo bili pred letom z g. Babičem v Londonu, je on o STO drugače govoril. Naša naloga je bila, storiti v Londonu Use, da rešimo STO .In kakor je g. Babič tedaj iskal stikov z levičarsko usmerjenimi osebnostmi, tako sem jaz stopil v stike z vsemi," od katerih sem pričakoval nasvetov ali priporočil. Bili so med temi angleški konservativci, liberalci ali tudi nekateri v Londonu živeči jugoslovanski begunci, brodolastniki in u-radniki, ki so nam s svojimi informacijami radi svojih zvez šli na roko .kar g. Babič dobro ve. Tako je bilo to moje »objemanje« v Londonu »z narodnimi izdajalci iz vrst jugoslovanske begunske reakcije«.
SDZ in »Demokraciga«, ki je vedno priznavala v Jugoslaviji slovensko matično državo in jo je kot tako branila in zagovarjala, je na drugi strani obsojala in obsoja totalitarni komunistični režim in njegove metode. Ni se pa nikoli SDZ postavila na čelo kake begunske reakcije, še manj pa pozivala, jugoslovanske narode tam preko na kak odpor proti sedanjemu režimu. To so dejstva! SDZ ve, kje so meje njenega delokroga. »Ostanki izdajalske propadle in krvi željne jugoslovanske reakcije« kakor g. Babič »laskavo« imenuje o-ne sto in stotisoče nesrečnih slovenskih in jugoslovanskih beguncev, ki so raje zbežali v tujino, kot da bi se bili mstili poklati kot protikomunisti od komunističnih eksekutivnih odredov, ne potrebujejo od SDZ nikake pomoči, ki jim
(Nadaljevanje na 3. strani)
nistrski predsednik. Francozi bi ne bili Francozi, če -ne bi prav v tem važnem trenutku zopet imeli vladne krize, zaradi česar zaenkrat vemo le za imena dveh anglosaških udeležencev sestanka, medtem ko bo Francoze pač zastopal tisti, ki bo takrat na krmilu. Vsekakor pa so Francozi s sklicanjem le konference dobili zadoščenje in so zato uverjeni, da morebitnih pogajanj s Sovjetsko zvezo ne bodo vodili mimo njih in preko njih.
Zadoščenje, s katerim je vsa zahodna javnost pozdravila objavo tega sestanka, dokazuje, kako je bil potreben in zaželen.
Uvodoma omenjene razlike v pogledih zahodnih zaveznikov na morebitna pogajanja s Sovjetsko zvezo .so namreč imele že 'tako močan odjek, da je bilo nujno, ponovno vzpostaviti edins-tvo Zahoda. To pa je nemogoče closeči brez osebne izmenjave misli in medsebojnega popuščanja. Da zadosti svojim nalogam, bo dnevni red konferenc^ predvidoma obsegal sledeče točke: 1) dosego enotnega stališča zahodnih zaveznikov za morebitna poga-ip.nia s Sovi^tsko zvezo, 2) mir na Daljnem vzhodu, 3) uresničenje Evropske obrambne skupnosti, 4) izboljšanje evropskega gospodarskega položaja in 5) vprašanie o-brambe Bližnjega vzhoda in njena povezava z načrti Atlantske skupnosti.
Po splošnem mnenju bo Bermudska konferenca nekakšna priprava za kasnejši sestanek s Sovjeti, na katerem bi »štirje veliki« poizkusili doseči pogoje za ustvaritev tistega miru, ki ga že od leta 1945
SIR WINSTON CHURCHILL
svet zaman pričakuje. V tem bo najbrž njen največji pomen. Seveda je nadaljnji razvoj dogodkov predvsem odvisen od Sovjetske zveze, ki mora sama dokazati, da je res to, kar se zdi britanskemu
r e o c o „ š t i r i h “ ?
ministrskemu predsedniku Chur-ehillu, ki je prepričan, da gre danes Sovjetom za stvarna pogajanja in ne samo za propagandno potezo. Predsednik Eisenhovver je ponovno podčrtal, da se brez predhodnih dokazov dobre volje ne bo poda.al na nobene razgovore, ker oi po vseh izkušnjah iz preteklih let to ne bilo resno. Preizkusni kamen za iskrenost namenov no-' vih kremeljskih gospodarjev so po njegovem: avstrijska mirovna pogodba, premirje na Koreji in prenehanje nemirov v Indokini.
Razumljivo je, da sestanek, ki naj vzpostavi edinstvo med zahodnimi silami, ne more biti pogodu Sovjetski zvezi. Moskovska »Pravda« je to s svojim pisanjem odkri-to pokazala. Sovjetski zvezi bi namreč bilo veliko ljubše, da se pri morebitnih pogajanjih sestane Iz razbitimi nasprotniki, od katerih J bi vsakdo zahteval nekaj drugega ' in bil sprt z vsemi ostalimi. Toda za Zahod bi utegnila biti taka konferenca prava katastrofa. Zato je edino pravilno, da si njegovi zastopniki predhodno izmenjajo misli, strnejo svoje vrste in v bodočnosti skupno nastopajo proti nasprotniku, ki ga bodo 'le s skupnimi močmi lahko ugnali.
V tem vidi svoboden svet jamstvo za svoj razvoj in bodočnost, Zato želi, da bi Bermudska konferenca v nakazanem smislu uspela.
Brezglava politika o Trstu
PREDS. DWIGHT EISENHOWER
ni smoter razbitje enotnosti Zahoda. Mi smo pa že zadnjič podčrtali, da gre pri vsem bolj za razlike v taktiki kakor pa za razlike v smotrih. Poudarili smo, da so bile podobne ostre debate med zahodnimi zavezniki na višku tudi v, najkritičnejših trenutkih druge svetovne vojne ,in izrazili smo prepričanje, da britansko - ameriške, razlike tudi sedaj ne bodo resno ogrožale prijateljstva med največjima narodoma, ki branita svobodo in demokratičen način življenja v svetu.
In nismo se motili. Par dni nato, in sicer 21. t. m., so v vseh treh zahodnih prestolnicah, New Yor-ku, Londonu in Parizu, istočasno objavili sporočilo, da so se zastopniki treh velikih demokracij, Združenih držav. Velike Britanije in Francije, sporazumeli za konferenco, »katere glavni namen bo dosega skupnih pogledov na razne probleme, ki jih morajo skupno rešiti tako. da bodo težnje za dosego miru od tega imele korist«. Na Churchillov predlog, ki se je vedno zavzemal za neformalno izmenjavo misli med najvišjimi glavami, bo konferenca v drugi polovici junija na Bermudskih otokih in udeležili se je bodo predsednik Eisen-hower, Churchill in francoski mi-
Oba imata to skupno značilnost, da enostavno ne objavljata izjav dopisnikov, ki izražajo mišljenje, ki se protivi njihovemu lahkomiselnemu stališču.
Vzemimo na primer »New Y-ork Times«, ki je organ ameriške republikanske stranke, torej one stranke, ki jo zastopa predsednik Eisenhower. Ta list trdi, da mora Amerika, če bi bila kdaj stavljena pred izbiro med Titom in De Ga-sperijem, dati prednost De Gaspe-rij-u, pri čemer naj bi prihajalo do izraza nasprotje med krščanstvom in komunizmom. Ono, česar ta list ne naglaša, je nekaj drugega, kar je pa najvažnejše: nasprotovanje nekaterih vodilnih krogov zahodnega sveta do slovanstva, prikrito težnjo, s katero so na primer Palmerston. in Disraeli, Bismarck ir. Andrassy delovali v protislovan-ski smeri. Kaj so pa Velika Britanija, Nemčija in Madžarska- s to svojo protislovansko politiko doživele, o tem ne bomo razpravljali ob tej priliki. Vsekakor značilno Zanj je usoda Trsta izven vsakega | >f- za »New York Times«, da zanj razpravljanja. Zanj je že enostav- v tržaškem vprašanju ni odločilna no odločena. Seveda ne od Trža- življenjska naloga tržaškega mesta čanov, ki bi po načelih francoske v Srednji Evropi, ampak da sta
zanj odločilni le De Gasperi jeva
Prečitali smo De Gasperijev govor po verzijah listov »Giornale di Trieste« in »Ccrriere della Sera«. Istočasno sta nam pred očmi članka v listih »New York Times« in »Manchester Guardian« o tržaškem vprašanju.
■A:i ste kdarv času poletne sopare opazovali netopirja, ki je priletel v razsvetljeno dvorano in tu ves zmeden začel leteti od ene strani na drugo, pri čemer se je zaletaval v zidove in svetiljke, dokler se cb prehudem udarcu ni zrušil na tla?
Prav to se dogaja zdaj, ko opazujemo razne netopirje, ki se u-kvarjajo in obravnavajo usodo tržaškega ozemlja.
De Gasperi, »New York Times« in »Manchester Guardian« se obnašajo kot netopirji, ki zaidejo v razsvetljeno dvorano:	zaradi	pre-
velike razsvetljave ne vidijo ne zidov, ne vogalov, niti svetilk, zaradi česar vsak hip zadevajo vanje.
Oglejmo si primer De Gasperija,
Popovič o Trstu
Na tiskovni konferenci v Beogradu je Koča Popovič med drugim izjavil, da je bilo vprašanje koridorja povezano z eno izmed alternativ, ki je bila zamišljena za rešitev tržaškega vprašanja. Zamišljeno je bilo, da bi se v zamenjavo za odgovarjajoče kraje v ckjni B odstopila Skpdenj in Zavije, ki bi bila povezana s koridorjem z jugoslovanskim ozemljem.
Dalje je izjavil, da ie stališče Jugoslavije do direktnih razgovorov t. Italijo nespremenjeno. Jugoslovanska vlada je vedno pripravljena na direktne Razgovore z zastopniki italijanske vlade.
Rešitev tržaškega vprašanja na, osnovi mirovne pogodbe z Italijo ie bila ena od teoretičnih rešitev, ki jo je bilo v preteklosti možno spreieti. V sedanjem mednarodnem položaju pa ne smatra, da so objektivni in realni pogoji, da bi bila takšna rešitev verjetna in mogoče.
Obe iziavi sta vnovič razgibali tržaško javno mišljenje, kar prihaja do izraza tako v indipenden--tističnem kakor tudi v iredentističnem tisku.
in ameriške revolucije ter po Wil-sonovih točkah morali biti prvi poklicani. da se izjavijo na neizpodbiten način, in sicer brez dovažanja netržaških nameščencev Trža-škesa Lloyda 'ter raznih zavarovalnic in njihovih včasih zelo razčlenjenih družin ter brez izključevanja domačih neitalijanov od skoro vseh zaposlitev, pač pa od podpisnic izjav^JJO. marca 1948, to ie prav od ljudi, ki so v presoji tržaškega vprašanja izhajali s stališča, da je treba iz Trsta Slovane izključiti, da bi Trst tako posta! branik proti sovjetskemu prodiranju v Italijo.
Da je pa Trst v prvi vrsti izhodišče Srednje Evrope, da je Sred-nia Evropa brez Trsta neizbežno obsojena na gravitaci;o k Severnemu morju, s čimer bi ogrožala ob-stoi Francije, Velike Britanije in posredno tudi Zedinjenih držav, o fpm De Gasperi noče ničesar vedeti, enako kakor noče vedeti, rla bi bila Italiia tudi tedai. ko bi i-meila dvojno število današnjega prebivalstva, prešibka, da bi kljubovala pritisku s Koroške, to je iz razdalje pičlih 200 km. v primeru da bi ta pritisk ne izvaiala onemogla Avstri-ia, ampak s priključitvijo Avstrije oiačana Nemčija. Trst ie pa edini način, ki bi mogel ■preprečiti priključitev Avstrije k Nemčiji!
Srednjo Evropo je treba utrditi proti Vzhodu* kar bo tudi Italiji samo v korist: Toda prav sam italijanski ministrski predsednik s svojim govorom kaže, da geopolitične zaslepljenosti izneverja onemu tolikokrat naglašenemu evro-peizmu.
ce bolj nas osupneta »New York Times« in »Manchester Guardian«.
osebna privlačnost in Titova oseb na neprivlačnost.
Toda razen njegove popolne ne-pristopnosti za nasprotne politične razlage pada še bolj v oči zadržanje » liberalnega « »Manchester Guardiana«. Zanj je enako kot za »New York Times« vprašanje Trsta tesno povezano z vprašanjem zanesljivosti Tita in njegove partije. To je tem bolestneje zaradi tega, ker »Manchester Guardian« zastopa Gladstonovo ideologijo, t.
j. ideologijo onega Gladstona, ki je proti slovanožrcu Disraeliju o-gnjevito branil slovansko stvar i»a Balkanskem polotoku v zavesti, da se balkanski Slovani ne smejo i-stovetiti z R.usi, in da -ti ne morejo voditi -iste politike kot rusko carstvo.
Vsi ti pojavi krijejo v sebi dve nevarni strani. Z enega stališča pomenja prav to sistematično klevetanje in očrnjevanje jugoslovanskega zbliževanja s Sovjeti najjač-jo pobudo Jugoslaviji za čim tesnejšo povezavo z Rusijo. Tisto torej, kar je bilo od časa kominfor-movske resolucije srečno zavrnjeno, povezava Jugoslavije s Sovjeti in prisotnost Sovjetov na Jadranu, vse to z nesmotrnim italijanskim zadržanjem in s slepo neuvidevnostjo ameriškega tiska naravnost izzivajo. Vendar pa preti nevarnost tudi z druge strani. Ljudje na Zahodu ne uvidevajo, da se razen sovjetskega »junctima« med Avstrijo in Trstom vse bolj bliža tudi sovjetska »človečanska« ofenziva, ki bo prihodnje jeseni prišla do polnega izraza z očitnim namenom, da nadkrili in precenjuje a-meriški »kapitalistični in izrablje-va-lni republikanizem«, kot trdijo najrazličnejša komunistična propagandna trobila.
•Naša beseda se ne sliši: »Slavica non leguntur«. Čeprav ne pišemo za galerijo zahodnih opazovalcev, naj nam bo vendar dopuščeno, da pokažemo na tragiko Evrope, katere najzgovornejši zastopniki se tako malo zavedajo svoje prave moralne dolžnosti do načel, ki so jih sami postavili in ki bi jih morala voditi preko težav današnjih burnih časov.
Avstrijska mirovna pogodba
Sovjeti odklonili sodelovanje na seji namestnikov
Sovjetski veleposlanik v Londonu je s pismom odklonil sodelovanje na seji namestnikov, ki bi naj 27. t. m. začeli vnovič razpravljati o avstrijski državni pogodbi.
Zahodni namestniki so se zatorej 26. t. m. sestali na seji ter sestavili odgovor, ki ga je glavni tajnik konference izročil sovjetskemu veleposlaništvu.
V odgovoru so med drugim izjavili, da francoski, angleški in ameriški namestniki ne morejo razumeti stališča sovjetskega namestnika. Naloga namestnikov da je prav v tem, da sestavijo besedilo pogodbe z Avstrijo; vseh 260 dosedanjih sej je bilo sklicanih brez posebnih navodil sveta zunanjih ministrov. Poleg tega je na zadnji seji sovjetski namestnik pristal na odložitev in soglašal, da bo angleški predstavnik, kot predsednik v kratkem sklical novo sejo. Neutemeljena je zaradi tega trditev sovjetskega namestnika, da sklica-
na seja ne bi prispevala k sklenitvi pogodbe z Avstrijo. Na zadnji seji, da so jasno izjavili, da so pripravljeni sprejeti kakršno koli pogodbo, ki bi zagotovila politično in gospodarsko neodvisnost Avstrije; prepričani da so, da bi bilo z dobro voljo Sovjetov še vedno mogoče skleniti pogodbo z Avstrijo.
Zato trije namestniki obžalujejo, da je sovjetski namestnik odklonil sestanek z njimi, svojim vladam pa bodo poročali o položaju, ki je nastal.
Na Dunaju so vest o sovjetski odklonitvi sodelovanja sprejeli brez posebnega presenečenja. Prevladuje v-tis, da želi Moskva razpravljati z zahodnimi državami ločeno, in da pred konferenco štirih ne želi sprejeti nobenih uradnih obveznosti. Avstrijska vlada pa bo nadaljevala z novo politiko neposrednih stikov s sovjetskimi obla-smi.
VESTI z GORIŠKEGA
Naša borba je ustavna!
iuja.em ko aosega. volila: boj vruuntc strastnosti m sms,o govorniki vseh stiank govoriti in p.-sati za in proti vladi, ko smejo napadati notranjo m zunanjo politiko vlade, ko nekateri obdoi-žujejo vlado izdajstva italijanskih interesov, in še mnogo sličnega, kar vzbuja v umerjenem, treznem in objektivnem državljanu ce-
lo	gnus. se mi zavzemamo na u -stavni podlagi za priznanje pravic slovenske narodne manjšine v Italiji. Pa se oglasi tržaški list (»Giornale di Trieste« 26. V. ’53) ter hote in vede potvarja naše besede in nam zavratno in perfidno podtikuje antiitalijanstvo in prtoti-državna stremljenja nam, ki 'se .nikdar nismo lotili kritike vladne politike, razen njene manjšinske politike. Mi želimo biti priznani kot narodnostna manjšina v Italiji. želimo videti zaščitene naše pravice, ki nam jih obeta ustava, in nato se hočemo kot enakopravni državljani udeležiti z vsemi razpoložljivimi silami pri konstruktivnem delu za gospodarsko in narodnostno normalizacijo na našem ozemlju.
Želimo, da bi nas naši italijanski sodržavljani nikdar več ne smatrali za manjvredne »ovčje pastirje« ali kar je še bolj ponižujoče za »ščave«.
Želimo, da nas naši italijanski sodržavljani spoštujejo baš radi naše neomajne zvestobe našemu rodu in jeziku.
Nas je sram za one Italijane, ki so natančno pred osmimi leti pljuvali na svojo državo in tudi na svoj narod. Mar so res danes taki ljudje našli gostoljubje pri »Giornale di Trieste«, kjer skušajo s sejanjem sovraštva proti Slovencem oprati svojo do skrajnosti omadeževano narodno zavest?
Morda si bo »Giornale di frie-ste« zopet poiskal kako besedo, iz naše ugotovitve za svoja nizkotna podtikovanja proti naši u itavni borbi za pravice slovenske narodne manjšine v Italiji.
Smo italijanski držayljani in- naša ustava nam daje pravico do te borbe. Naša borba pa se poslužuje ustavnih podlag in političnih dejstev. Mi se nikdar ne poslužujemo nizkotnega natolcevanja, podtiku-vanja in zavratnega zavijanja dejstev.
Okvir naši borbi je postavila u-stava republike Italije! Okraske,na tem okvirju pa tvorijo razne obljube nam kakor tudi premnoge mednarodne obveznosti, ki jih je Italija prevzela nase. Dolžnost vlade je, da to dvoje ostvari in čuva.
Nismo niti protiitalijanski, niti protidržavni, če se borimo za to, kar nam je država v osnovni listini zagotovila — vlada neizpol-’ nila.
Gospode pri »Giornale di Trieste« in še pri kakem drugem Iisu I K.simo, naj nam ne otežkočajo ■naše ustavne borbe, če jo že nočejo podpreti. Naj nam ne podtikajo namenov in ciljev, ki jiii naša borba nima. Naj velja tudi za njih načelo: »Predvsem in nad vse resnicoljubnost in dostojnost«. Spoštovanje in ljubezen do šibkejšega tem velikanom ne upamo predlagati.
Seja obrneta«Doberdobu
V	soboto 23. t. m. se je v Doberdobu vršila .seja občinskega sveta, na kateri so odobrili predujem za delovno središče, stroške za napeljavo električne luči na Poljane in v Jamlje, povišanje plače duhovnikom, najemnino za jameljsko šolo v znesku letnih 29.000 lir, najem posojila v znesku 4.870.000 lir za zgraditev štiristanovanjske hiše ter načrt za zgraditev ceste s trga sv. Martina pred cerkvijo naravnost do ceste, ki vodi mimo pokopališča. Vsi Doberdobci uvidevajo važ-
nost in potrebo te poti, ker šolski otroci z dolnjega kraja vasi ne bodo več v stalni nevarnosti pred avtomobili, motorji, kolesi itd.; cesta bo šla mimo občinskega zemljišča-, k: služi vsakoletnemu marčnemu sejmu; stroški za to cesto, ki padejo na občino, pa bodo precej nizki, ker bo delo opravljeno tudi s pomočjo delovnega centra, domači brezposelni pa bodo tudi tu imeli delo in zaslužek. Sicer pa je ta cesta prepotrebna za vse ljudstvo spodnjega dela vasi.
Le »Soči« ta cesta ne gre po volji in trdi, da ie večina ljudstva proti tej cesti. Resnica pa je ravno nasprotna: večina Doberdobcev zgraditev te ceste potrebuje! Pa »Soča« mora nekaj trditi, tudi če trdi še tako neresnične in naivne vesti. Kar se pa vabil na sejo tiče. ki so bila samo v italijanščini, je le slučaj nujnosti temu kriv. Sicer pa so vabila vedno bila in bodo tudi v slovenščini, če ne zavlada kaka stara »fratelanca«, ki v imenu rdeče »internacionale« pozabi še enkrat na slovenščino.
Prireditev
višje srednje šole
Kot je bilo napovedano, so dijaki goriške višje srednje šole imeli
v	nedeljo 24. t. m. svojo zaključna kulturno prireditev.
Pod. vodstvom prof. Mirka Fileja je zbor učiteljišča lepo zapel Adamičevo »Kazen«, narodno »Srce je žalostno«, Venturinijevo !>Zdravljico« ter dve g. prof. Fileja samega: »Pastirica Jerica« In »Pomladno«.
Sledila je Leskovčeva drama v treh de:anjih »Vera in nevera«, ki so jo dijaki precej dobro odigrali. Drama prikazuje upor kmeta La-vdona proti zahtevi njegovih vaščanov, da bi se zgradila cerkev nfi njegovi zemlji, kier se je baje bil zgcdil neki čud??.
Proti njegovi volji so vaščani zgradili kapelico, ki jo je on potem pognal v zrak. Končno je prišlo do sprave in tedaj so vsi skupaj pomolili.
K prireditvi čestitamo in žel:mo novih uspehov, vedno višje na kulturnem polju naše mladine!
V	nedeljo 31. t. m. se pokažejb pa dijaki slovenske strokovne in srednje šole!
Držauljanstuo izgnanega Klajnščeka
Ker je »Primorski dnevnik« že dvakrat prinesel obširno gradivo v zadevi g. Jožefa Klanjščeka z O-slavja pri Gorici, ki ga je goriška kvestura kratko in malo izročila jugoslovanskim stražnikom na obmejnem bloku »pri rdeči hiši« v Gorici, vemo povedati sledeče:
G. Klanjšček je bil z vso svojo družino italijanski državljan do leta 1940, ko je prostovoljno pridobil jugoslovansko državljanstvo. Pred par leti je njegov oče na O-slavju umrl in mu zapustil obširno premoženje. Zaradi tega se je lani. 1952, v zgodnji pomladi vrnil z vso družino v Italijo in takoj že 24. aprila podal pismeno izjavo, ki jo je poslal na ministrstvo, na go-riško županstvo in na go-riško kvesturo, da se je namreč vrnil v I-talijo z namenom .da si z dvoletnim zaporednim bivanjem zopet pridobi italijansko državljanstvo po točki 3 člena 9 zakona od 13. junija 1912, štev. 555. Taka izjava sicer po Jzakonu ni potrebna, toda škoduje ne. Kvečjemu lahko samo koristi, ker pokaže jasen, čist in pošten namen stranke.
Na goriškem županstvu so ga takoj vpisali kot začasno tu bivajočega, kajti stalno bivajočega vpisujejo samo, če ima kot tujec dovoljenje bivati v državi za nedoločen čas. Cesar kvestura g. Klanj-ščeku ni hotela priznati, pač pa mu je od zgodnje pomladi 1952 do letošnje podaljševala dovoljenje za bivanje v Italiji. To dejstvo pobi-
Delopanje HDZ p Steperjanu 1.19SZ
Iz tajnikovega poročila na občnem zboru KDZ, ki je bil
10.	maja, posnemamo glavne misli o delovanju KDZ v preteklem letu.
Zadnji redni občni zbor KDZ je bil 3. februarja 1952; predsedoval mu je g. Remigij Koršič.
Glavno delovanje odbora:
1. Dne 3. marca 1952 je odbor povabil člane Akademskega kluba iz Gorice, ki so pod vodstvom dr. M. Breganta priredili lepo akademijo v Dvoru.
2. Sklenili so, da bo odbor skrbel za poučna predavanja gospodarskega, socialnega in kulturnega značaja.
15. februarja je bilo prvo taka predavanje. Govoril je gosp. J. Pe-rin, in sicer, kako vzgajamo razna drevesa.
3. Poskrbel je tudi za prijave davkov. Zato je povabil nekega člana SDZ iz Gorice, da je pri tem ljudem pomagal.
4. Zastopniki odbora so se udeležili Evharističnega kongresa v Standrežu.
5. 18. avgusta je poslal spomenico g. županu o zadevi javnih del, katero je odbor potrdil in izvršni odbor podpisal.
6. V nedeljo 24. avgusta je priredila KDZ poučni kmetijski izlet v Isolo Morosini in v Fossalon. Izlet je lepo uspel! moramo pa pri <tem opomniti, da ljudje niso kaza-
li	preveč zanimanja, da bi se ga udeležili, zato polagamo vsem na srce, da bi se prihodnjega v večjem številu udeležili.
7. 21. septembra smo poslali dr. A. Sfiligoju, ob priliki njegove petdesetletnice rojstva, prisrčna vo Jčila.
8. Na dan vseh svetih so člani KDZ položili venec na spomenik naših padlih borcev. Za božič in novo leto 1953 je vodstvo KDZ prejelo prijazna voščila od vodstva Slovenske demokratske zveze iz Gorice.
9. 29. januarja 1953 je bilo II. predavanje. Tudi to je bilo važnega značaja. Govoril je dr. A. Sfiligoj o temi: »Zajjuščina in dedno pravo«. Predavanja se je udeležilo okrog 60 oseb. Predavanje je pri poslušalcih vzbudilo veliko zanimanje.
10. 20. januarja sta po sklepu VI. seje odbora gg. Alojz Terčič in Franc Terpin šla k tvrdki Ribi in predlagala, da bi avtobus tega podjetja vozil do Dvora. Bila sta vljudno sprejeta ni zagotovili so jima, da bo to v najkrajšem času uresničeno.
11. 28. februarja je bilo III. predavanje. Na tem večeru je govoril zdravnik g. dr. Marjan Bregant na splošno o zdravstvu. Tega predavanja se je udeležilo okrog 45 ljudi.
12. 27. marca 1953 je odbor povabil ves občinski svet, da bi skuD-no preučili položaj, ki je nastal v zvezi i županovo preselitvijo, v Videm. Na tem sestanku so sklenili, poslati gosp. županu odstavno pismo, katero so vsi svetovalci jood-pisali.
Nov odbor KDZ v Steverjanu ie sedaj sledeči:
Predsednik: Podversič Hermene-gild, podpredsednik: Koren Franc, tajnik: Terpin Franc; ostali odborniki: Perln Jožef, Koršič Remigij, Klanjšček Slavko, Hlede Alojz fn Maraž Karol; nadzorni odbor: predsednik Maraž Ignac, člana: Škorjanc Albin in Terpin Alojz.
ja poznejšo trditev, da je Klanjšček od svojega prihoda v Italijo (pomladi 1952) do aprila 1953 deloval proti zakonitim koristim Italije!
Dne 30. oktobra 1952 je g. Klanjšček, da ne bi čakal dopolnitev dveh let bivanja v Italiji za zopetno pridobitev državljanstva, podal uradniku civilnega stanja na go-riški občini slovesno izjavo, da se po točki 2 člena .9 zakona od 13. junija 1912, štev. 555, jugoslovanskemu državljanstvu odpoveduje*’ ker hoče pridobiti zopet italijansko in se namerava tekom enega leta (kot zakon predpisuje!) stalno nastaniti v Italiji. Dejanski pa se je v Italiji stalno nastanil že spomladi 1952, kakor priča tudi njegova izjava, naslovljena na ministrstvo 24. aprila 1952.
Po 30. januarju 1953, to je po treh mesecih od 30. oktobra 1952, odkar je pred uradnikom civilnega stanja v Gorici podat znano izjavo, je Klanjšček po vseh pravilih zakona postal italijanski državljan, ker ni vlada tega prepovedala v roku treh mesecev! Toda ko je prosil, naj mu izdajo državljanski list, je z vso energijo nastopila kvestura in zahtevala, da mora kot tujec takoj zapustiti državo, prefektura pa je trdila, da. ni še dal izjave, da se misli stalno naseliti v Italiji. Predvsem je to izjavo dal že 24. aprila 1952, nato 30. oktobra 1952 in končno je marca 1953 stavil goriškemu županu le vlogo, da ga vpiše v imenik stalnih prebivalcev! In ker je kvestura vztrajala na tem, da zapusii italijansko ozemlje, prefektura pa izdaje državljanskega lista ni hotel aodrediti, je Klanjšček 13. aprila vložil tožbo.
'Ne glede na to je vlada po tem času zopetno pridobitev državljanstva prepovedala, češ da jr Klanjšček od svojega povratka v Gorico (!) deloval proti zakonitim koristim Italije in s tem dal dokaz svojih čustev proti Italiji!
Toda vlada ima pravico zopetno pridobitev državljanstva prepovedati samo v slučaju^težkih razlogov, ki morajo biti tudi dokazani, kajti zakon nalaga breme dokazovanja tistemu, ki nekoga dolži! Poleg dejstva, da je prepoved zamujena!
Znano nam je, da se je g. Klanjšček odločil, pritožiti se tudi proti temu vladnemu odloku, ker ‘je trditev o njegovem delovanju proti koristim države popolnoma neutemeljena, ko je vendar v enem le-
tu večkrat dobil podaljšanje bivanja v Italiji.
Ce pa gre res za Trgovski dom, je trditev v odloku še bolj neutemeljena, saj ima vsakdo pravico terjati svoje pravice pred rednim sodiščem, kot je to storil že Klanj-ščekov pokojni oče.
Zdpounišhi natečrj
Goriška prefektura sporoča, da je ponovno odprt rok za vlaganje prošenj in dokumentov za natečaj pokrajinskega zdravnika drugega razreda (skupina A, X. stopnja).
Prošnje in vse predpisane listine je treba oddati najkasneje do 15. junija na prefekturi, ki daje vsa potrebna pojasnila.
S seje goriškega obč.suefa
Pretekli teden je zasedal gorišku občinski svet, ki je razpravljal o eni sami zadevi: proračun - za tt-koce leto ltfu3, katerega je tudi >>-aoorn.
i'a pioračun predvideva 495 milijonov y/b.uuu lir reanih dohodkov in 093.9V5.UUO tir rednih strosKov. rreavidena pa je državna pomoč za »a.uuu.ouu mr, s Katerimi bodo krili razliko med dohodki in izdatki, da bo račun izenačen.
Seveda ima občina še druge dohodke in izdatke rednega značaja, ki so vedno enaki in ne morejo vplivati na primanjkljaj v proračunu. Pravi primanjkljaj torej, ki ga bo država krila, znaša letos 98 rniii.o_L/ ..i z- mm.,ono/ nižji od lanskega.
Največji del stroskov gre še vedno za uradništvo, V proračunu je predvidenih 11.800.000 lir za zgradbo vodovoda v Standrežu, kar jemljemo z zadovoljstvom na znanje, saj se je tudi naš svetovalec ?. Bratuž potegoval za ta vodovod. Pri tej priliki poudarjamo 'nujnosi zgraditve vodovoda tudi na Oslav-ju, kar zahteva g. Bratuž z vso u-pravičenostjo, zato upamo, da bosta končno tudi župan in njegov' odbor uvidela to potrebo in nujnost zgraditve tega vodovoda.
Na seji se je oglasil tudi naš svetovalec dr. Birsa, ki se je ustavil na postavkah glede stroškov za vzdrževanje gradu, ki znašajo 1 milijon in 400 tisoč lir primanjkljaja. Tudi športno igrišče, je po-, udaril, veča primanjkljaj občinskih računov, pa je oblast kljub temu prepovedala, da bi bile košarkarske tekme z Jugoslovani in Avstrijci v Gorici, in sicer iz »varnostnih razlogov«. Zato so tekme morale biti v Gradišču, zaradi česar je goriško igrišče imelo izgubo!
Ko je dr. Birsa tako govoril, so vsi molčali, le zastopnik monarhistov. Pedroni, se je smejal. Toda dr. Birsa ga je glasno .opozoril, da se nima kaj smejati, ker on ugotavlja golo resnico glede teh točk slabe uprave, ki škodi občini.
G. Bratuž je še svetoval, naj bi
Slouenski uoliuci u Italiji!
Ko ste za 7. junija pozvani na vlišče, zavedajte se vaše dolžnosti, da vztrajate na braniku za zaščito pravic Slovencev v Italiji, ki jo sema ustava predvideva v členu G vlcda pa se za to še ni i*jietu pobrigati! In oddajte prazne giasov-n.ce, to je na glasovnicah ne na pravite s svinčnikom prav nobenega znaka!
Na ta način pokažete vladi svojo trdno voljo, da hočete živeti kot enakopravni državljani in Slovenci, Si>etu pa čuden položaj, v katerem se še danes Slovenci v Italiji nahajamo!
Ne verjemite kominformistični-m Lažem in pri vsakem morebitnem njihovem shodu očitajte jim, da pošiljajo svoje otroke v italijanske šole namesto v slovenske!
Kominformisti komunisti v Italiji na noben način ne morejo na volitvah 7. junija zmagati!
Kominformisti so za te volitve najeli nekega Ivana Nanuta in ga pošiljajo po slovenskih vaseh loviti kaline! Toda ta Nanut je za propagando med zavednim slovenskim ljudstvom zaradi svoje preteklosti najmanj primeren, saj je jxtd fašizmom, kot delovodja v tržaških ladjedelnicah prepovedoval govoriti slovenski in so ga zaradi tega in sploh zaradi njegove objestnosti leta 1945 delavci vrgli iz delavnice!
Razstava cerhuene umetnosti
V	okviru slavnosti za praznovanje dvestoletnice obstoja goriško nadškofije (1751-1951) so v goriški nadškofijski palači priredila tudi
Slovenci in volitve v Italiji
SKLEP SOZ
Izvršni odbor Slovenske demokratske zveze v Italiji je na podlagi dejstev prišel do zaključka in sklenil, da za državnozborske volitve, ki bodo v Italiji 7. junija 1953, Slovenska demokratska zveza ne postavi svojih kandidatov in ne podpre nobene druge liste.
To svoje stališče utemeljuje Izvršni odbor SDZ s sledečimi razlogi:
a) ker volilni zakon ne vsebuje posebnih določil, ki jih je Izvršni odbor SDZ zahteval, in ki naj bi omogočila učinkovit in uspešen nastop slovenske manjšine v Italiji s. svojimi kandi-ti na teh volivah, in sicer takšnih posebnih določil, ki jih volilni zakon že določa za nemško in francosko manjšino v Italiji:
b) ker vlada ni še izdala zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, na katerega jo veže člen 6. ustave.
Vodstvo SDZ v Italiji
zgradili vzpenjačo na grad, ki bi gotovo povečala obiskovanje gradu in tako donašala večje dohodke v kritje stroškov za njegovo vzdrževanje.
Svetovalec g. Pavlin od DFS pa se je zavzel za otvoritev otroškega vrtca .v Pevmi, kar je tudi prav. Vendar ne bi želeli, da izroči občina tudi te naše otročiče v žrelo raznarodovalni orgnizaciji ONAIR.
SOLSKA PRIREDITEV
Gojenci Strokovne in Srednje šole izvajamo v nedeljo 31. t. m. ob 20.30 na dvorišču »Šolskega doma« v ul. Croce št. 3:
1) Več pevskih točk mešanega zbora pod vodstvom prof. M. Fileja;
2) Enodejanke: »Dvorec na deželi« - komedija, »V posredovalnici« - burka, »Pavliha in policaj« -burka, pod režijo prof. Birse in Bratine;
3) Balet pod vodstvom u-čiteljice telovadbe.
Pred prireditvijo in med odmori zabavajo bivši gojenci Strokovne šole s pestrim programom.
Vstop samo z vabilom, ki se dobi v tajništvu obeh šol, v kavarni Bratuž, v trgovini Kosič, v urami Šuligoj, v toba-karni Vižin ter pred prireditvijo ob vhodu.
Telefonsko kabino v Pevmo in uodouod u Dolenje
Odbor pokrajinskega sveta je pred kratkim izglasoval točko za postavitev telefonske kabine v Pevmo pri Gorici.
Pretekli teden pa smo iz časopisov izvedeli, da je država obljubila 15 milijonov lir za zgraditev vodovoda v občini Dolenje.
V	obeh primerih je to že lani s pismeno viogo zahteval naš svetovalec g. Rudi Bratuž. Upamo, da ne gre sedaj le za prazne obljube, ampak da bedo kabino ; rt' vodovod naši kraji res dobili.
razstavo cerkvene umetnosti in zgodovinskih listin.
Razstava je res lepa in umetnine ter lisitne nekaj posebnega in vzvišenega. Toda razstava je nepopolna in netočna ter pusti vtis, da ima tudi svoj politični pomen.
Goriška škofija je bila vendar od svojega začetka pretežno organ slovenskega ozemlja in naroda, pa vendar ne iztaknete na tej razsta-
vi	niti besedice slovenščine ali slike in listine, ki bi spominjale na Siovence! Vse je samo v latinščini in italijanščini!
Ko smo pregledovali krasne slike, smo ugotovili, da pri nekaterih ni zabeleženo avtorjevo ime, ampak samo označba, da izhaja s Koroške, iz Avstrije, iz 18., 17. stoletja itd. Ali ne gre morda za slovensko cerkveno umetnino, kot bi se dalo soditi po slogu?...
V	razstavnih dvoranah pa kraljujejo slike goriških nadškofov, ki so bili skoro vsi Slovenci!
Birma v Dorici
Na binkoštno nedeljo 24. t. m. ie bila v Gorici, birma, katere se je udeležilo tudi kakih 40 slovenskih otrok.
Zal pa moramo zopet beležiti pritožbe slovenskih birmancev, botrov in staršev, ki so morali poslušati vse samo v latinščini in italijanščini, kot da ne bi bil njihov slovenski materini jezik niti toliko vreden, kot je vredna govorica zamorskih plemen!
Zakaj vendar tako zapostavljanje slovenščine tudi v cerkvi, ki bi se morala ravnati po Kristusovem nauku, ki veleva: »Pojdite in tičite vse .narode!«?
* * *
'Pri tej prilik ihočemo povedati še eno pritožbo, ki smo jo doslej zamolčali, ki pa sili na dan. Ob priliki škofovske v'7.itaoi:e na Plavuti je nadškof prišel tjt> oh 7. uri ziutraj, kjer so ga sprejeli z laškimi trobojnicami. Mudil se je na Placuti do poldne. Toda med slovensko mašo ob 10. uri se je u-maknil ■ in se povrnil, ko je bil konec maše. Naši slovenski verniki so to razliko trpko občutili. Pastir svojih slovenskih ovčic ni obiskal. Morda je tudi mislil, da so ti slovenski verniki pripadniki pravoslavne cerkve....
< Kar smo zapisali je izražena zahteva slovenskih vernikov, ki so v danem položaju posebno občutljivi ob takih dogodkih!
Houa slovenska redovnica
Drugo nedeljo v maju je v samostanu Uršulink na Solkanski cesti naredila večne obljube slovenska redovnica Felicita Prinčič, doma iz Brd.
'Novi redovnici, ki je sestra gospoda Antona Prinčiča, bivšega prefekta v goriškem Alojzijevišču, iskreno čestitamo in ji želimo obi-
lo	sreče in uspeha v novem življenju.
Življenjepis p. Leopolda
Izšel je slovenski prevod življenjepisa p. Leopolda.
Knjiga je na prodaji v Katoliški knjigarni v Gorici in pri Fortuna-tu v Trstu. — Cena 400 lir.
Zlata poroka v Doberdobu
V sredo 28. t. m. sta v Doberdobu praznovala zlato poroko g. Mihael Ferletič, roj. 7. julija 1877, in gospa Terezija Frandolič. roj. 6. septembra 1878.
V srečnem zjakonu sta jubilanta imela štiri otroke: Jožefa, Miroslava, Marijo in Karolino, ki so sedaj vsi štirje poročeni. G. Miroslav pa je doberdobski župan, ki se izkazuje res kot dober upravitelj občine.
Jubilanta, sinova in hčerki ter vnuki in sploh vsi iz tega rodu so zdravi in v veselem razpoloženju praznovali ti redki družinski dogodek.
Jubilanta sta lahko vesela in ponosna, ker sta v složnem prizadevanju vzgojila tak rod, ki je splošno od vseh občanov spoštovan.
Zdrava slovenska kraška družina sloni na temeljih slovenske tradicije: pridnost in varčnost, pa pravičnost in poštenost! Na teh temeljih taka družina nikoli ne ugasne!
Jubilantoma kličemo: še na mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu!
Zavod za socialno zavarovanje
V	Novi Gorici so proti koncu aprila imeli zasedanje skupščine okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Na tej skupščini so u-gotovili 25 milijonov din primanjkljaja, kar pomeni porazen začetek samofinansiranja.
Da se izognejo polomu, so uved-
li	strogo varčevanje. Najprej bo treba omejiti število bolnikov, k'1 je sumljivo visoko, in urediti zadevo koristnikov otroških doklad, katerih je samo v goriškem okraju okoli 3600 z 9000 otroki.
OB ITALIJANSKIH PARLAMENTARNIH V C>L I T V A H
Kam ploue italijanska demokracija?
Ze večkrat smo v »Demokraciji« ugotovili,' da je tako imenovana prevzgoja iz nasilniške miselnosti v demokratične odnose človeka do .sočloveka v Italiji slepilo, ker je jedro Mussolinijeve dediščine Listalo nedotaknjeno. Italijo dejansko vodijo upravni organi, ki so se vzgajali in rastli po merilih fašistične hierarhične piramide. De Gasperi načeluje italijanskim vladam že polnih sedem let in pol. Doba njegovega predsednikovanja je najdaljša od vseh predsednikov vlad v povojnem času, ki so po pravilih parlamentarne demokracije odvisni od zaupanja zbornice poslancev in senatorjev. Ze sama ta okoliščina vzbuja pri nepristranskem opazovalcu upravičena sumničenja v trdnost in zanesljivost navidezne italijanske- demokracije.
De Gasperijevi vladi bo moral tudi kritični opazovalec prisoditi določene zavidne uspehe na gospodarskih popriščih. Kdor je Apeninski polotok prekrižal v letih 1945-47 in si ogledal strahotna tvarna in duhovna razdejanja, ki so jih Italiji podarile fašistične pustolovske norosti, in ta svoja opazovanja primerja z današnjim stanjem, ne more prikriti določenega presenečenja. V Italiji je ameriška radodarnost ustvarila čudeže, in če bi bila hvaležnost v tej deželi tako formalistična, kakor je mnogo drugih ljudskih lastnosti, bi se tud} najmanjše naselje od juga do severa in od jadranske do tirenske obale ponašalo s spomenikom »Neznanemu ameriškemu dobrotniku«.
Gospodarskemu razmahu pa ni sledil politični razvoj. Sam dolgoletni sodelavec De Gasperijeve vlade, Saragat, generalni tajnik So-cialdemokratične stranke in zaveznik De Gasperija pri sedanjih volitvah, je moral priznati: »Politična demokracija je v Italiji v stalnem nazadovanju; kdor to zanikuje, ni politično preudaren človek!« Resničnost teh besed potrjujejo volilne ■ številke. Izidi pokrajinskih in občinskih volitev v severni Italiji pred dvema letoma in v južni Italiji lansko leto dokazujejo, da se je delež tistih strank, ki so vsaj po svojih programih demokratične, od parlamentarnih volitev 19. aprila š-1948 zmanjšal od dveh tretjin vseh glasov na polovico. V tem času'so komunisti in jihovi sopotniki na eni strani ter misini in o-stali skrajno desničarski totalitarci na drugi strani svoje postojanke .znatno ojačili.
De Gasperi se je sicer trudil, d* bi svojo vlado zasnoval na čim širših temeljih, vendar so nasilniške pobude, ki so kaj hitro ponovno vzbrstele med nekdanjimi fašističnimi gorečneži njegove stranke, povzročile postopno oddrobljevanje koaliranih skupin. Najprej so odšli socialkomunisti v upanju, da se bodo iz opozicije prej dokopali oblasti v državi, kakor pa pri vladnih jaslih, kjer moraio obljubam slediti tudi dejanja. Razcep italijanskega socializma je pognal tudi socialiste iz vlade, in končno so odšli še liberalci. Tako sestavljajo današnjo vlado demokrščani in republikanci.
Pa tudi v teh dveh vladnih strankah se je oddrobljevanje nadaljevalo. Mnogi nekdanji demo-krščanski volivci so presedlali k desnici, del nekdanjih republikanskih volivcev je odšel na levo. Poleg tega je De Gasperi sam povsem odpovedal pri izvajanjih agrarne reforme, pri načelih davčne politike in pri poizkusih preosnove birokratskega aparata, ki je po svojem obsegu in neproduktivni zamotanosti ostal nedotaknjena dediščina rimskega cesarstva.
Značilnost sedanje volilne boroe v Italiji je predvsem v tem, da se dejansko samo ena skupina političnih strank bori odkrito in javno za prevzem oblasti za nadaljnjih pet let, in da je to prav skupina, ki ji načelujejo demokrščani. Po nedemokratičnem zakonu, ki ga je demokrščanska vlada izsilila v zbornici, pripade skupini strank, ki pri volitvah dobi nad 50 odstotkov glasov, Avtomatično 380 poslanskih sedežev od celotnih 589. Štiri demokratične stranke, ki se borijo za oblast ,so poleg demokrščanov še Saragatovi socialisti, liberalci in republikanci.
Komunisti, ki so 1. 1948 še upali, da bi mogli skupno z Nennijevimi .socialisti doseči večino, so se pri sedanjih volitvah odpovedali tež-jijam, da bi prišli na oblast po parlamentarni večini. Komunisti in Nennijevi socialisti korakajo v volilno borbo z ločenimi listami. So pa še vedno dogovorno prikovani v ukcijsko enotnost s komunisti. Tudi misini in monarhisti so nekdanjo povezavo razvozljali. Njim in socialkomunistom gre predvsem za to, da bi sredinskim strankam preprečili doseči absolutno večino glasov.
Od vseh nastopajočih strank jih
ima trinajst dovolj izgledov, da odpošljejo svoje zastopnike v novo zbornico. Te stranke bi lahko razdelili v tri skupine. Na levici so komunisti in nennijevci, v sredini združeni demokrščani, republikanci, liberalci in Saragatovi socialisti. Na desnici so monarhisti in, misini. Med skrajno levico in sredino so tri stranke: »Unione Socialista Indipendente«, to je skupina komunističnih ubežnikov na čelu s Cucchijem in Magnanijem, »Unione Popolare«. skupina nekdanjega ministrskega predsednika Ferruccia Parrija, »Alleanza De-mocratica Nazionale«, skupina bivšega liberalnega finačnega ministra Corbiniia. Dve stranki: »Die Suedtiroler Volkspartei«, stranka tirolskih Nemcev, in »Sardinska akcijska stranka« imata zgolj regionalen značaj. Kakor znano Slovenci v Italiji ne nastopajo z lastno listo zaradi nedemokratičnega volilnega zakotja, ki jim že vnaprej onemogoča vsak uspeh. Oddali bodo bele glasovnice.
Glavna nasprotnika v sedanji volilni borbi sta zopet — kakor ob vseh volitvah po vojni :— DC in KPI. Volilna gesla demokrščanov so v glavnem osredotočena, na dolgovezna dokazovanja, kaj je vlado vse storila na gospodarskih popr-ščih, kjer so dokazi — kakor rečeno — prepričljivi. Demokrščan-ski volilni poudarek pa sega tudi na področja zunanje politike, kjer pa so uspehi precej klavrni in kjer zahodni svet zopet deli volilne premije. Prav zato je Trst v besedah De Gasperija tako pogosto na ta-petu.
Komunisti označujejo s svoje strani demokrščane s »forchettoni«. požeruhi, in pri tem s prstom kažejo na vsa odgovorna mesta v državni- upravi in gospodarskih podjetjih, ki so zasedena po vladnih
pristaših. Pečat »forchettoni« je i nim levičarjem večjo udeležbo v namenjen širokim ljudskim množi- i senatu. Kakšne so prognoze za bo-cam, ki že dva tisoč let skrbno go- Sočnost Italije? Znani ameriški
ji.o podedovano izročilo ljudske modrosti, po kateri je treba do vsake vlade in njenih nosilcev častno varovati _ največje nezaupanje. To komunistično geslo je spričo že zgoraj omenjene državne uprave s fašistično vzgojo prav posebno nevarno za skupino, ki se poteguje za oblast.
Vsekakor pa igrajo pri vseh italijanskih volitvah programi in volilna gesla le podrejeno vlogo. Volilni glasovi se v Italiji v prvi vrsti delijo osebam in ne strankam. Močne premike zadržujejo zgolj dobro organizirani in dobro plačani strankarski propagandisti. To velja posebno za obe najmočnejši italijanski stra’nki. Pri tem je treba naglasiti ,da uživajo demokrščani mogočno podporo Katoliške cerkve v tako imenovanih »Comi-tati Civici«, ki so v rokah »Katoliške akcije«.Komunisti se s svoje strani trudijo, da z napadi na katoliško duhovščino izpodrežejo močne vplive Cerkve in tudi tako, da poskušajo demokrščanske zaveznike odtrgati od vladine koalicije. Prav zato sta bili ustanovljeni tudi »Unione Popolare« in »Alleanza Democratica«.
Kljub vsemu izgleda, da so desničarska stranke zaenkrat še prešibke, da bi resno ogražale demokratične stranke, vendar je prav upravni kader tako prepojen s fa-šističnm duhom, da taka nevarnost takoj mogočno naraste, če bi nov! združeni neofašisti dosegli pomembneži številčni uspeh pri sedanjih volitvah. Gotovo je, da bodo filo-fe.šistične struje v senatu, kjer se voli po drugačnih pravilih, dosegle pomembne uspehe. Ta pravila o-mogočajo na jugu demokrščanom in monarhistom, na severu skraj-
Hlikomur1 na ljubo ne bosno izvršili narod, samouka
(Nadaljevanje s 1. strani)
iz emigracije, o njenih bojih in ' grozodejstvih in se ni morda niti
jo, tudi če bi mogla, ne bi mogla \ zavedel, da potvarja resolucijo
zgodovinar R. V. Burks jih je takole postavil:
»De Gasperijev režim bo — ne glede na uradni program stranke zdrčal na desno. Policija in armada bosta čedalje močnejša faktorja in končno bo iz tega izšel režim, ki bo na las podoben Sala-zarjevem na Portugalskem. Tempo tega razvoja bo določilo zadržanje evice. Potem, ko je ..Ljudska fronta” izgubila volilno igro, ji preostaja zgolj še sila, povzročati nemire in vstaje. Ce se bo levica odločila za tak postopek, potem bo prehod v avtoritarni režim prej izvršen, kakor pa postopoma — na daljši rok.«
Kdor z budnim srcem opazuje razvoj dogodkov v Italiji, bo moral svoja opazovanja močno prir bližati prognozi ameriškega zgodovinarja. Vsi pogoji za tak razvoj so dani. Demokratična prevzgoja Italije njenim zahodnim učiteljem ni uspela. Popustljiva vzgoja ni nobena vzgoja! De Gasperijev režim se ni potrudil, da bi tako skrajnim levičarjem, kakor skrajnim desničarjem pristrigel peroti, nasprotno ljubimkoval je z enimi in drugimi totalitarci ter se tako sam odrekel tisti osnovni pravici demokracije, ki se mora odločno postaviti proti vsaki sili, katere namen je demokracijo pokopati.
Tako .se bo Italija — po mnenju ameriškega zgodovinarja, in verjetno soglašajo z njim tudi premnogi tuji opazovalci italijanskega političnega prerivanja — po stranski poti zopet znašla v objemu totalitarizma. Take Italije pa. so siti celo demokratični Italijani, ki še ljubimkujejo z današnjo domovino in z njimi verjetno tudi zavezniki....
dati, ker je SDZ edinole organiz cija. Slovencev STO-ja, ki se s suo-]im delovanjem ne vmešava v jugoslovanske notranje zadeve. Svoje napade n:i one »ostanke reakcije« naj bi bii g. Babič raje naslovil na pravi naslov, saj imajo tudi-tam « njim še neporavnane račune.
Ali v svojem odgovoru g. Babič potvarja resolucijo SDZ od 3. maja t. L, ko pravi: Povrnimo se zopet k resoluciji SDZ. Torej: Agne-letto je kot najvišji predstavnik SDZ. pod okriljem tuje vojaške o-kupacije prižgal v Trstu baklo „o-svobodilnega boja” ostankov propadle, izdajalske in krvi žejne jugoslovanske reakcije....a »Agnelet-to napoveduje kot predstavnik teh ostankotj jugoslovanske reakcije v emigraciji boj jugoslovanskim na-rodam.a Čarovnice, Mac Cartyja in srednjeveško inkvizicijo, pred katerimi ima g. Babič očividno strašen strah, pustimo, da jih sam prebavi. Ali ne moremo iti preko potvarjanj in podtikanj, ki jih resolucija SDZ ni vsebovala. Tam je lilo rečeno na naslov Slovencev STO:
»Bodimo ponosni na nalogo, ki nam je pripadla! Leta 1947 sme prižgali baklo svobode in demokracije, in ta bakla danes plamti! Ostanite prav tako vztrajni in neupogljivi zagouorniki demokratičnih zamisli proti vsem totalitarcem raznih barv, kakor ste bili doslej! Naj vas ne moti njihova razkače-nost! Strah sovražnika je borcu v pomoč!«
Tako se je glasilo poglavje o bakli v resoluciji. Od človeka, ki samega sebe spoštuje, se pri politični polemiki najmanj to zahteva, da ne stavlja nasprotniku v usta izjav, ki jih ni storil, da ne potvarja in s tem bega čitatelje.
Ali g. Babič je v čarovniškem objemu sanjal o vojskah reakcije
SDZ, ki je, vzbudila po svoji odločni in možati besedi tak odmev, aa je tiiokomuniste prijel pravi strah.
Kar pa legitimacije tržaških Slovencev moji osebi tiče, za katero se jaz radi sebe nisem nikoli potegoval, je to stvar svobodne volje tržaških Slovencev, ki imajo, četudi pod tujo vojaško utpravo, vsaj to pravico, da svobodno dajalo zaupanje ljudem, ki so njih zaupanje vredni. Diktirati pa tržaškim Slovencem, v letu 1953, da » n e s m e j o « zaupati meni zato, ker. sem nasprotnik komunizma, je prav. neokusno izvajanje totalitarnih komunističnih metod, ki samo podcenjujejo politično zrelost in razsodnost slovenskega naroda na STO.
Ob koncu bodi še enkrat nagla-šeno, in vem da so enakega mne-
ja tudi naši bratje v Italiji in na Koroškem, da ne bod-p zamejski Slovenci nikomur na ljubo nikoli izvršili narodn. samomora in se vrgli v naročje italijanskim odnosno nemškim social-demokratom zato, da bi si nekdo s tem pridobil prijatelje v vrstah Socialistične internacionale, ki naj bi glasovali tudi njegov sprejem v to organiza-
za
ciio.
GOSPODARSTVO
in
Dopisnik švicarskega dnevnika »Neue Zuercher Zeitung«, ki je danes gotovo vodilni list svobodne Srednje Evrope, je poslal iz Beograda svojemu listu zanimivo poročilo pod gor, jim naslovom in ga objavil na najvidnejšem mestu.
Ker so v poročilu nanizane zanimivosti hevtralnega opazovalca, prinašamo članek na vpogled tudi našim čitateljem z namenom, da jih seznanimo z gledanjem . in kritiko nepristranskega tujca, posebno tudi še zato, ker ta opazovanja presenetljivo o-svetljujejo tudi ljudi, in dogajanja titovskega okrilja na našem ozemlju. Verujemo, da bo ta dopis odprl oči marsikateremu pro-stodušnežu.
Kdor iz razvalin nekdanje turške trdnjave Kalemegdan obrne pogled čez sovodnje Donave in Sa* ve na ravnino, ki se razteza pred Beogradom, bo ustavil svoj pogled na dveh ogromnih »betonskih orjakih, ki osamljena in zapuščena stojita na močvirnatih tleh med obema rekama. To je dvoje gradbenih okostij, na katerih nihče več ne dela in katerih se že oprijema dah propadanja.
Ta dva orjaka naj bi bila postala temeljna kamna »Novega Beograda«, orjaškega upravnega mesta komunistične Jugoslavije; morda celo neke komunistične balkanske federacije v sanjah oblastnežev, ki so orjaka postavili v delo. Mesta pa ne bodo gradili in tudi sanje so se razblinile. Fasada je ostala — ne da bi služila svojemu namenu — fantastična vizija Or.vvella, ki bo živela, dokler bodo njeno težo še prenašala nezanesljiva tla. Življenje ne utripa tam, pač pa v stari prestolnici s svojimi neuglednimi in močno obrabljenimi stanovanjskimi predeli in s svojimi širokimi bulvarji iz starih dobrih časov, na katerih s trudom in počasnostjo celijo vojne rane.
'Novi Beograd ni edina varljiva slika, ki se jih je Jugoslavija od 1. 1948 dalje iznebila. Proces strez-nenja se je od tega časa dalje <>-prijel zunanje in notranje politike, prešel na gospodarske in politične koncepcije in ideologije in nihče ne bi mogel uganiti, kje bo prenehal. Marsikateri jugoslovanski komunist govori danes kot spreobrnjenec o tistih časih, ko je še ver jel na vodilno silo proletarski svetovne revolucije in na njen jpoli-tični katekizem. Val mogočnih sprememb je zajel vso deželo. Kar je še včeraj tako kričavo oznanjalo iz transparentov in kar so tisoči agitatorjev zabijali v glave nena-vdušenim državljanom, to stoji danes na indeksu in »pridobitve socialistične gradnje«, s katerimi podeželski ideologi po vaseh še ved-'no polnijo glave preprostim ljudem, so med bolje poučenimi v
Beogradu postavljene med staro čaro. Prevladajoči vtis, ki'ga dobi obiskovalec danes, je, da je tu vse zašlo v tok, ko je bil prebit'prvi zid ideološke obstrmelosti.
Jugoslovanski voditelji in njihovi oprode zatrjujejo, da poznajo in tudi nadzirajo odtok, .smer in cilj tega toka. . Z zavidljivim zanosom so se lotili, da ta preobrat tudi ideološko učvrstijo. Kljub temu je očitno, da v Jugoslaviji ideologija danes ni več merilo resničnosti. Ta je bila namreč vse preveč popačena od političnih in gospodarskih nujnosti, da bi ji mogel skeptični ideološki op? valeč prisoditi še kaj .prida ustvarjajoče moči in odporniških sposobnosti.
Socializem „naše“ vrste
Te trditve se seveda ne ujemajo zatrjevanji voditeljev. V odgovorih Tita, Milovana Djilasa ali Moše Pijade na vprašanje po duhovnih temeljih njihove nove politike, razvijajo ti voditelji marksistično ideologijo — marksizem posebnega -kova — kakor to zadevo imenujejo. Stalin je iz tega nauka seveda izgnan; Leninu je z določenimi omejitvami odmerjenega še nekaj prostora; Marx in Engels veljata kot najvažnejša kažipota. Njihovim besedam pa ne dodajajo značilnosti svetopisemskih izrekov — za kar tudi ni posebnih razlogov že zaradi določenih izjav, ki sta jih oba pisca izrekla o Jugoslovanih. Na svojem marksizmu ne dopuščajo torej Jugoslovani nobenih pretresov. Ta marksizem označujejo kot »socializem naše vrste, ki da se prilega stvarnostim zaostale dežele — sam Tito je uporabil to besedo. Redno vpada, v razgovorih s polno eksplozivno silo stavek, ki naj odpira pot vsem od doktrine nepredvidenim razvojnim zapredkom: Mi' nismo dogmatiki, smo realisti. »Ne držimo se izrekov, pač pa prakse«, pravi Dji-las. Ne voditelji, pač pa razni razumniki so nam zatrjevali, da gre pri novi notranji politiki Jugosla vije za socialistične »eksperimente«, ki jih lahko zopet postavijo na drugačne temelje, če bi praksa eksperimentu zatajila uspeh.
Jasno je, da je v takih okoliščinah tistemu, ki se je svojega Mar-xa naučil pred 1. 1948, težko držati korak in marsikateri opornik režima uvideva, da je čez noč postal odveč, posebno velja to za »birokracijo«. V Beogradu pripoveduje jo, da so se mnogi ministri deželnih vlad nepričakovano potegovali za mesto ravnatelja'nekega športnega stadiona: druge so sprejela časopisna uredništva. Marsikaterega tekača, konja in trdnjavo na šahovnici svojega režima je Tito žrtvoval kmetu, in mnogi bodo . temu še sledili, če se bo enkrat tudi na deželo raznesel glas, kaj v res-
nici pomeni nova »decentralistična politika« v poljedeljstvu in v industriji.
Tega programa ni treba na tem mestu še posebej razlagati. Kot vodilna misel jugoslovanske politike je treba za bližnjo prihodnjost jemati ta program resno, in bila bi velika utvara pričakovati, da bi se mogla Jugoslavija politično in gospodarsko - politično v doglednem času znajti na ravni zahodne demokracije.
Do zahodnih pojmov o lastnini in zasebni pobudi kljub decentra-lizacijski politiki še niso postavili nobenih mostov in prav tako nobenih takih, ki bi vodili do politične svobode. Nihče izmed oblastnikov ne misli trgovine, industrije ali poljedeljstva, v kolikor so te panoge podržavljene, vrniti zopet zasebnikom in nihče tudi ne misli zasebni pobudi dovoliti več sproščenosti, kot jo nudi mezdna lestvica in sistem soudeležbe na dobičku v decentraliziranih gospodarskih kolektivih. Tudi sproščenemu kmetu so postavili mejnike, ki naj ga obvarujejo, da bi se razrastel v »kulaka«. Tito pravi, da bo poljedeljsko posest, ki je sedaj zakonito omejena na 20 do 30 ha, skrčil na 10 hektarjev. Zasebno-gospodar-ski rezervat, ki so ga podelili malemu kmetu, bo na ta način ostal pod strogim nadzorstvom. Nepodr-žavljeni mali obrti, ki ostane tudi še nadalje svobodna, je njena funkcija omejena nasproti industrijski konkurenci..
„Ljudska demokracija" in pravice opozicije
Ali bo »ljudska demokracija«, ki se je rešila moskovskih spon, dovolila politično svobodo vsaj v toliko, da omogoči življenje opoziciji? Zahod se'gotovo ne bo naveličal postavljati to vprašanje, ki polni ušesa jugoslovanskim komunistom do besnosti, odkar prihajava v stik z ljudmi, ki niso dorašča-li z Marxovim »Kapitalom« v rokah. Na »zahodno« vprašanje zazveni najprej odgovor vzhodne doktrine: teorija o revolucionarni razvojni stopnji razrednega boja in o končnem odumiranju »partije« skupno v odumretjem države. Stvarno: V socialistični Jugoslaviji ni — po prepričanju njenih voditeljev — nobenega mesta za strankarsko organizirano opozicijo.
Kot stranski proizvodi ideološko obstrmečega odgovora padajo pa tudi .bolj življenjski argumenti. Tako se zdi, da voditelji verujejo ali vsaj upajo, da bodo kmetje, ki so se, izmuznili iz vsiljenih kolhozov, izkazovali vodstvu zvesto zadržanje v zahvalo. Meiščanstvu, ki ga prominentni komunistični voditelj označuje za »sanjajočo kavarniško strategijo«, nihče ne pripisuje moči za organiziranje kakršne
koli opozicije. »Nevarnost« bi lahko nastala pač, če bi režimska politika nasproti kmetom doživela brodolom in bi se obe opoziciji združili. V ostalem pa mislijo, da z nedolžnimi opozicijskimi vari jan tami v okviru »Ljudske fronte«, posebno, če so omejene na čisto krajevne razmere, dopuščajo zadosti sproščenosti. S popuščanjem va jeti, predvsem z dovoljevanjem svobodnega izražanja mnenj in di skusij imajo «množice dovolj svobode«. Tako se glasi cinično tolmačenje enega izmed partijskih strategov.
Tudi sami gorečneži na deželi se trudijo tujcu zagotavljati, kako svobodne fo postale diskusije in izražanja mnenj. Opozicionalci, ki, tujca za rokav potegnejo v skriti kot in levo in desno ogledujejo, če kdo ne prisluškuje, in v francoščini ali angleščini svoja zajedljiva tolmačenja mrmrajo o razmerah v deželi, bolujejo na pretiravanjih, kakor n. pr, tisto, da je šofer, ki "nas vozi, partijski vohun Da sgdi strah pred posledicami zaradi svobodnega izražanja lastnega mnenja še vedno močno v kosteh ^prebivalstva, smo doživeli .na več ko enem primeru. Mogoče je, da se je uradna politika odločila prej šnje metode zasledovanja drugače mislečih prebivalcev polagoma od praviti. Da bodo podrejene oblast tudi temu sledile in da se bodo vaški oblastniki, katerim je njihova ideologija pritisnila svojski pečat na obraze, odrekli navajenih oblast niških pripomočkov, bo preteklo iše nekaj časa. Se vedno se ti lju dje trdoglavo držijo preproste marksistične modrosti, ki ima tu di na vrhuncih še polno veljavo, da je namreč vsaka opozicija »re akcija« in je zato ni mogoče trpe ti. Zaradi svojega revolucionarne ga šolanja in partizanskega delovanja vsekakor niso prav nič izbirčni pri uporabljanju svojih me tod,
Potovanje po mnogih pokrajinah jugoslovanske federativne republi' ke zapušča v človeku vtis. da je t ostal instrumentarij moderne tira' nije popolnoma nedotaknjen. To je tista gospodovalna oblika, ki stre mi za oblastjo nad čustvi, ki zna mobilizirati množice v lastne na mene, ki prekvaša testo politično brezobličnega ljudstva s partijsk mi klicami in s silo partije ter raz nimi policijskimi variantami od stranjuje vsako ndvarno3t. V naj siromašnejšem ribiškem gnezdu vi sijo nad neporavnanim vaškim trgom zvočniki, ki trosijo režimsk' glasove med množice ob- vsaki priložnosti. V najbolj zakotni branjenji visi nad zelenjadnim košem slika diktatorja in brez »velikega brata«, ki gosta motri s stene, ni mogoče v nobenem hotelu kaj prigrizniti.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Dr. JOSIP AGNELETTO
USI NA SADNEM DREVJU Letos napadajo uši vse sadno drevje izredno močno.
'lega podava ne smemo vzeti preveč na lahko, ker nam sicer uši u-tegnejo uničiti posamezna drevesa, prav gotovo pa bodo po ušeh napadena drevesa prav malo ali celo nič rodila.
Imamo več vrst uši; nam vsem dobro znane dn hudo škodljive so tri: .zelena, rjava in črna. Zadnji dve zavijata listje in so zato bolj nevarne, ker jih teže uničujemo.
Uspešno se borimo proti ušem predvsem tako, da stalno, to ie najmanj dvakrat tedensko, pregledamo vse sadno drevje in morebitni pojav uši uničimo takoj v začetku.
Uši ne uničujemo z arzenatom, pač pa z ra?,nimi .pripomočki na podlagi D.D.T. ali »gammaii ali »e-steri fosforica« itd. To zadnje škropilo je hud strup, zato ne smemo živini pokladati trave, niti uživati sadja pred potekom treh tednov od zadnjega škropljenja. Za škropljenje prihaja v poštev tudi tobačni ekstrakt >in mušji les (»legno quas-sio«).
Da se iz motamo iz dolge vrste vseh teh mnogih sredstev, hočem povedati, kako sam uničujem uši. Dvakrat sem že napovedane veje oprašil z brezdušnim »Tiogamma« sredstvom, potem sem enkrat škropil tudi z brezdušnim »Tiogamma« količini 150 gr na 100 1 vode. Pazite:	brezdušni	»Tiogamma« ;e
dvojen: eden za prošenje (z navadnim žveplalnikom) in drugi za škropljenje.
Poznamo tudi novo sredstvo v borbi proti ušem. to je »Pestox 66«, ki ga pa ne vidimo še v prodaji pri nas. S tem sredstvom poškropimo celo drevo, ki uši uničujoče sredstvo vsrka po listju in sadu, ki tako postanejo smrtonosni za u-ši, ki bi' jih napadle z izsrkavanjem soka. To sredstvo deluje približno 35 dni. Z njim poškropimo vse sadno drevje in tako škropljenje ponovimo, če smo ugotovili, da so se pozneje spet pojavile uši. »Pestox 66« ne uničuje onih škodljivcev, ki listje žrejo, kakor so n. pr. razni sadni črvički. To sredstvo je strup, zato mora biti škro-pilec previden in tudi travo moramo pod drevesi pokositi, v no* benem primeru pa trave ne smemo pokladatii živini pred 4 tedni po škropljenju, odnosno potem, -ko je dež travo izpral. Ce si more kdo nabaviti to sredstvo, naj ga uporabi na sledeč način: za jablane in hruške 150 gr na 100 1 vode; za breskve, češplje, češnje in marelice pa 120 gr na 100 1 vode. Odmerjeno količino raztopimo najprej v nekaj vode in jo z mešanjem prilivamo ostali vodi.
RAVNANJE S TRTAMI PO TOČI
Ce nam toča že zgodaj — ko so poganjki še kratki — popolnoma uniči morebitni pridelek (kar se je letos žalibog ponekod zgodilo), je dobro, da trte obrežemo in si tako zagotovimo les za prihodnje leto.
V vsakem primeru pa moramo po toči poškodovane trte' t a k o i poškropiti z 1 odstotno brozgo modre galice in apna. Vedeti moramo namreč, da se klice peronospore zelo rade razviiaio v raznih zelenih delih trte (listje in grozdje). Ce pa nas nesreča doleti, ko grozd-ie že dozoreva, bomo uporabili raje prah »Caffaro« 1/2 odst. ali Sp bolje je, če oplašimo trte z žveplom. ki mu dodamo 30 odst »Caffaro« prahu.
VESTI s TR1 A S K E G A
Raznarodouange se nadaljuje
Stalno opozarjamo našo in svetovno javnost na sistematično raz-laščevanje naše zemlje in raznarodovanje našega ljudstva, ki ga izvršujejo na Tržaškem italijanski krogi ob čudnem pasivnem zadržanju zavezniških oblastev, ki naše ozemlje upravljajo v imenu Varnostnega sveta OZN.
Iredentistični krogi so pravzaprav svojo akcijo razlaščevanja in raznarodovanja začeli že kmalu po koncu vojne. V to svrho so se spretno poslužili tržaških fondov Marshallovega obnovitvenega načrta, iz katerega so črpali vsa sredstva za začetek razlaščevanja naše zemlje. V kolikor niso teh sredstev v celoti izkoristili tukajšnji industrijci, ki spadajo v krog rimskih gospodarskih in finančnih interesov, so se na njihove ostanke lakomno vrgli tudi industrijci iz Italije, ki so že izčrpali svoj delež iz italijanskih fondov Marshallovega načrta oziroma Ustanove za izjemno gospodarsko pomoč. Nato so tukajšnja oblastva začela razla-ščevati naše kmetovalce, da bi pomagala raznim italijanskim indu-strijcem do ustanavljanja svojih podjetij v območju žaveljskega industrijskega pristanišča.
Vse naše pritožbe po tisku in s posegi na sejah tržaškega občinskega sveta, protesti naših političnih strank pri ZVU in odklonilno stališče prizadetih slovenskih občin, vse je bilo doslej zaman!
Po tem svojem začetnem uspehu so začeli iredentisti svojo raznarodovalno akcijo še temeljiteje izvajati.
Na izključno slovenskem ozemlju so začeli ustanavljati s sredstvi italijanske vlg^e razne navidezno krščanske dobrodelne ustanove, na primer »Dečjo vas --Villaggio del Fanciullo« na Opčinah, ki pa imajo izključno politični namen, in sicer prvič, da s krajevno uradno akcijo dosežejo iaz-lastitev slovenske zemlje in da nato načrtno izvajajo italijanizaci o zaupane jim družabno ogrože e piladine in okolice.
Višek nesramnosti pa je akcija dosegla z ustanovitvijo ribiškega naselja na Timavu, na meji med Italijo in 'tržaškim ozemljem, na slovenski obali, brez vednosti in celo proti volji edine pristojne občinske oblasti, to je slovenske de-
V	mislih imamo sistematično infiltracijo italijanskega 'življa celc v naj.zakotnejše slovenske vasi našega področja. Značilno pri vsem tem pa je, da so se prvi italijanski priseljenci v te slovenske kraje pojavili s pojavom kominfor-mizma na slovenskem podeželju. Kmalu nato so sledili razni priseljenci iz Italije in v zadnjem času vedno bolj številni italijanski begunci iz Istre.
Naše stališče do teh beguncev je jasno in odkrito poudaril dr. J. Agneletto v svojem govoru v tržaškem mestnem svetu, ki ga je i-mel 20. maja, in ki smo ga priobčili v zadnji številki našega lista..
Položaj beguncev, pa naj*prihajajo od koder koli, ni zavidanja vreden in zasluži vsestransko pomoč. Vendar ne gre, da izvaja s temi bednimi begunci italijanska viada s pomočjo svojih iredentističnih agentov v Trstu in tukajšnjih oblastev politiko raznarodovanja!
Ustanovili so namreč v zadnjem
Proseku, na Opčinah in v Svetem Križu. Iz tržaške občine prehaja zdaj ta poitalijančevalni val sistematično na področje devinsko-na-brežinske občine, na slovensko > balo, ki veže Trst z Italijo. Italijanska infiltracija je tu že občutna, zdaj pa imajo v -ačrtu zidavo večjih »italijanskih naselij« v Devinu in Sesljanu z italijanskimi sredstvi. V Sesljanu se za zidavo tega »italijanskega naselja« zanima sama »Lega Nazionale«!
To so dejstva, ki smo jih zgoščeno nanizali, in ki upravičenno zaskrbljujejo tržaške Slovence.
Pred časom so pred Varnostnim svetom OZN uzakonili načela za borbo proti rodomoru. Pri nas pa, ki spadamo pod neposredno varstvo istega Varnostnega sveta OZN, pa dosledno izvajajo zločin rodomora nad našim življem, ki je e-dino kriv tega, da je slovenske narodnosti, da je zvest svojemu slovenskemu izročilu in da je na poti italijanskemu osvajevalnemu po-
Občni zbor SDD v Trstu
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu vabi svoje člane na
V. redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo 14. junija 1953 ob 9.30 na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-11 s sledečim dnevnim redom:
1) Otvoritev in prečitanje zapisnika IV. občnega zbora.
2) Poročila predsednika, tajnika in blagajnika.
3) Razprava o poročilih in razrešnica glavnemu odboru po nadzornem odboru.
4) Volitev novega odbora in nadzorstva.
5) Predlogi in slučajnosti.
Dostop imajo samo člani SDD in povabljeni gostje.
N.B. Vsak član lahko zastopa s pismenim pooblastilom pet rednih članov v smislu pravilnika.
času obrežna begunska naselja na hlepu po naši slovenski obali!
Šolsko prirediteu
V	soboto dne 30. t. m. ob 8.30 zvečer vabita strokovni tečaj in osnovna šola v Plavjah na zaključno šolsko prireditev z bogatim sporedom.
Tudi Togliatti je velik patriot
17. maja je imel Togliatti volilni govor v Padovi.
Da ne zamudi tukajšnja KP prilike za »razsvetljenje«, je poslala v Padovo kar 400 zastopnikov, ki jim je načelovala Marija Bernetič.
Na trgu, kjer se je zbralo kar veliko ljudi (saj ni čudno, .če so jih pa samo i zTrsta »skomandira-li« kar 400!), so vihrale tri tržaške zastave. Na njih sem pogrešal samo še laške trobojnice, pa bi bilo vzdušje ob zvokih laških nacionalnih himn kar popolno.
Se predno je - nastopil Togliatti, so množici po zvočniku sporočili izid tekme Madžarska-Italija 3:0. Zeljeni efekt so dosegli — med množico je nastal posmeh in ploskanje! Slišal se je tudi kak porogljiv vzklik »Živel De Gasperi«, kot da je on kriv za nogometni poraz Italije. Tako daleč na Zahodu še nismo, da bi športne prireditve spadale med državne posle!...
Takoj v začetku se je Togliatti obrnil na »predstavnike tržaškega proletariata« in jih pozval, naj
Razume se, da tudi Togliatti od- I neumne politične in gospodarske
klanja »tripartitno« izjavo, ki je kot »scaicagnato ronzino« ostaia De uaspenju v rokah od zadnjih volitev.
Togliatti ima za Trst svojo »so-luzioue mignore«, ki ji je pa dal topot novo obliko, in sicer STO naj no »appendice autonoma del nosno paest«. Togliatti si predstavlja, da bo to dosegel »conior-memente ai desideri e interessi del popolo italiano e triestino«. Tako torej, da bo volk sit in koza cela....
Ne, tov. Togliatti, dovolj je bilo barantanja na naš račun in kar preveč ne prav prijetnih izkušenj imamo o tem, kako se lahko naši interesi skladajo z italijanskimi. Za to nam nudi naše gospodarstvo dovolj poučnih primerov, ki ne potrebujejo nobene obrazložitve.
njegovo besedo ponesejo med tr-vinsko-nabrežinske občine! Ribiško j žaške delovne množice.
ndm bo kominformistično
naselje so naselili z ribiči, ki so se priselili iz Italije, in ga spet proti volji prizadete devinsko-n&brežin-ske občinske uprave krstih' z zanje simboličnim, za nas pa izzivalnim imenom svetega Marka.
Vendar akcija razlaščevanja naše stoletne narodne posesti in raznarodovanja našega obrobnega življa s tem še ni prenehala.
Kaj
trobilo sporočilo, še ne vem, Togliatti pa je v svojem pustem govoru le podal nekaj zanimivih misli o Trstu.
Pobahal se je najprej s tem, da je vedno branil italijanstvo Trsta in da je njegova osebna zasluga, če je Tito kdaj poslal podobno izjavo.
Akademija srednjih šol
Vsaka prireditev naše mladine, ba naše plodovite skladateljice ,.e posebno one v okviru zaključno | zelo ugajala in je seveda mala u-šolskih predstav, najde vedno ob;- < metnica žela zanjo obilo priznanja
io	hvaležne publike, rte samo med starši in sorodniki nastopajočih, ampak tudi med onimi, ki sledijo z velikim pričakovanjem rasti in razvoju našega nadebudnega naraščaja, ki je temelj za naš tukajšnji obstoj in porok za naše bodoče u-veljavljenje.
Tako je bilo tudi v nedeljo 10 maja. Koncertna dvorana ZVU je bila razprodana že par dni pred nastopom. Iz prvotnega sporeda A-kademije so izpadli razni nastopi, medtem ko so prireditelji v ponovitev vključili nove točke in razširili one bolj učinkovite.
Kakor prvič, tako sta tudi sedaj žela največji uspeh baletna nastopa Nižje srednje šole in Trgovske akademije. Predvajanjem narodnih plesov in vaj po narodnih motivih so morali na željo navdušenega občinstva ponoviti.
Tudi .nastop pevskega zbora Nižje srednje šole se mi je zdel tokrat bolj učinkovit pri izvajanju otožnih in šegavih pesmi.
Poglavje zase je nastop dijakinje Marjance Bolko, zelo nadarjene u-čenke iz Glasbene. šole SPM, ki je virtuozno in muzikalno poglobljeno odigrala dve zahtevnejši skladbi, in sicer Chopinov »Improvviso« in Mirce Sancinove »Komar in muha plešeta«. Posebno zadnja sklad-
SOLSKA PRIREDITEV
Dolinska osnovna šola priredi v nedeljo 31. maja ob 16. in 20. uri v prostorih dolinskega kina Tabor M. Grošljeve pravljično igro v šestih dejanjih z godbo in petjem
»DVE MARIČKI«
Lep prednos, jasna izgovorjava in sproščeno igranje je odlikova'o igralski nastop učiteljišča v dramskem Molierjevem odlomku: »Učene žene«. Mladim igralcem je prednjačila Marina Theuerschuh, ki je pokazala izrazit igralski talent.
Prav tako spada v uspešno obdelan in glasovno izrazit recitacij-ski prizor »Pridiga« iz Cankarjevega Martina Kačurja, ki je bila tako barvito podana po dijaku Juriju Slami, kakor da bi stal pred nami sam ta svojevrstni pridigar.
Prej omenjeni pevski zbor Nižje srednje šole je zaključil ta mladinski nastop, med katerim je marsikateri oživljal prelepe spomine na preteklo šolsko mladost, svoje vzore, upe in boje ter si v srcu živo zaželel, da bi se tudi ta naš sedanji upapolni poganjek razvil v bohotno drevo v ponos slovenskega naroda na tem ozemlju.
dr. r. j. m.
Tržaški velesejem
Kakor smo obveščeni, je Trgovska zbornica v Grazu sklenila, da odkloni poziv za udeležbo na tr žaškem velesejmu.
Vprašamo se upravičeno, če ni morda ta sklep v zvezi z nevšeč-nim dogodkom, o katerem smo poročali na četrti strani našega lista od 30. aprila t. 1. pod naslovom: »Bartolijevi doživljaji« ali »I fa-stidi de un gran orno«.
Področje graške trgovske zbornice je eden izmed najaktivnejših predelov Avstrije in s tem tržaškega zaledja, zato je v tem večji meri izostanek te udeležbe obžalovanja vreden.
Beganje ljudi
Zadnje čase so začeli titovci širiti po naših vaseh glasove, da bo mesto Trst prišlo pod Italijo, vse podeželje pa pod Jugoslavijo.
Do tega zaključka so menda prišli, ko so brali v »Primorskem dnevniku« Babičevo modrost o nestvarnosti STO-ja. To govoričenje je zbudilo med nami precej razbu-jenja, nihče pa ni upal teh neslanosti odkrito in jasno zavrniti, zlasti še, ker so titovci govorili, da je pa? najbolje biti tiho in lepo sprejeti vse, kar pride v .zvezi s tako rešitvijo tržaškega ozemlja.
Da je Branko Babič govoril neumnosti, ni treba posebej poudarjati, saj ie »Primorski dnevnik« sam skušal popraviti in bistveno spremeniti smisel in pomen njegovega govora. Ne samo to, celo beograjska »Borba« je objavila po tem neprijetnem »incidentu« vrsto člankov ,ki so popolnoma navzkriž z Babičevimi trditvami. Na zadnjem javnem nastopu pred večtisočglavo množico je še sam Tito postavil na laž Babičeve izjave, ko je rekel, naj zaenkrat odložijp vprašanje tržaškega ozemlja, če ga že ne morejo rešiti z imenovanjem guvernerja ali pa s kondominijem. Torej STO ni tako nestvarno, kot si to predstavlja Babič!
S tako mahedravo politiko si OF gotovo ne bo utrdila svojih vrst med nami. Kako naj namreč zaupamo organizaciji,' ki kar čez noč menja svoja stališča do tako važnih mednarodnih zadev, kot je n. pr. Svobodno tržaško ozemlje?!
Doolastnihi
linije, zato bi si morda rada popravila kosti na drug način.
Vsekakor bomo kmalu videli, kaj bo. Prizadeti naj malo pomislijo, kakšen konec so doživele »zadruge« kmetov v Jugoslaviji. Ob vstopu v zadruge so jim trdili, da bodo plačali samo sprejeti delež in v najslabšem primeru pet ali desetkratno jamstvo. Ob splošnem polomu teh .zadrug se je pa Narodna banka Jugoslavije vknjižila na celotna posestva zadružnikov in si tako zagotovila izplačilo vseh posojil, ki jih je dala tem zadrugam, in katera so brezvestni upravniki lahkomiselno zapravili.
Akcija naših šolnikov
21. maja je bil sestanek vseh šolnikov, na katerem so vzeli na znanje potek vseh treh razgovorov Poverjenega odbora šolnikov z načelnikom Prosvetnega urada ZVU, prof. Faddo, in na katerem so po vsestranskem razpravljanju skleni-
li	naslednje:
1) Poverjeni odbor slovenskih šolnikov je dobil za svoje dosedanje delo zaupnico in pooblastilo, da nadaljuje svoje prizadevanje v korist slovenskega šolstva v smislu zahtev, ki jih vsebuje spomenica, ki jo je tudi naš list objavil v svoji zadnji številki;
2) Poverjeni odbor naj stopi v stik z vsemi slovenskimi političnimi strankami na Tržaškem ozemlju in jih obvesti o svojem delu ter jih naprosi za enoten in. učinkovit nastop v obrambo slovenskega šolstva;
3) Poverjeni odbor naj pošlje spomenico tudi conskemu poveljniku, gen. T. J. Wintertonu, ameriškemu in britanskemu političnemu svetovalcu pri ZVU ter po potrebi tudi OZN in drugam;
4) Načelniku Prosvetnega urad^ ZVU, prof. Faddi, in ZVU je treta poslati oster protest, ki naj izraža nezadovoljstvo slovenskih šolnikov zaradi poniževalnega ravnanja odgovornih oblasti s slovenskim šolstvom.
Obveščeni smo, da je na tem sestanku prišla do izraza odločnost naših šolnikov, v borbi za pravice slovenskega šolstva na Tržaškem in prapravljenost seči v potrebi tudi po skrajnih sredstvih za dosego in zaščito teh pravic.
Pomoč po t?či prizadetim kmetovalcem
Z namenom, da vsaj delno olajša škodo, ki jo je prizadela toča kmetovalcem nekaterih okolišev našega področja, je ZVU stavila na razpolago izreden znesek 2 milijona 500.000 lir.
luBoslanija med diktaturo in sunhodo
(Nadaljevanje s 3. strani!)
Vzdolž meje med cono A in B žive skroo samo dvolastniki, ki dnevno prekoračijo mejo, ko gre do na svoja posestva.
Doslej ti kmetje niso bili povezani v nobeno posebno organizacijo in so si vsak po svoje ^pomagali do svojih pravic v smislu obstoječih dogovorov med oblastmi omenjenih con.
2e nekaj časa pa skušajo ukle-niti dvolastnike v posebno dvolast-niško zadrugo. Nihče ne ve točno povedati ,kaj bi jim ta vkj.iupitev dobrega prinesla. Vstopati v kako zadrugo ali organizacijo, ki. ne iamči kake koristi, ugodnosti ali drugih dobrot, je pa brezsmiselna zaorava časa in denarja.
Morda se pa pod nedolžnim i-menom »Dvlastniške zveze« ali kakor ji že pravijo, skriva kaj manj' prijetnega, morda celo kaka politična organizacija. Znano je namreč, da OF izgublja zaradi svoje
Instrumentarij moderne tiranije je ostal nedotaknjen
S hišnih zidov in razvalin kličejo z okorno roko napackana gesla mimogredočim v spomin, kaj je vse storila partija za Trst, za gradnjo socializma ali za povečanje proizvodnje. Prav tako enolične so tudi politične diskusije s partijskimi člani, z izjemo »razrahljanih« krogov v prestolnici. S ponarejenimi proizvajalnimi številkami poskušajo tujcu zabrisati marsikateri uničujoči vtis o mizeriji dnevnega življenja in s Potemkinovimi vasmi se trudijo prepleskati dvomljivo bodočnost.
Postavili smo Titu vprašanje glede podelitve političnih svoboščin. Tudi on je na to vprašanje odgovoril negativno in privlekel na dan teorijo o socialistični revoluciji, da bi svoj odgovor tudi utemeljil. Njegova revolucija naj bi sicer bila »bolj človeška«, nekrvava in ne tako radikalna, kakršno si zamišlja za 20. stoletje. Kljub temu je to revolucija, v kateri ni mesta za »protirevolucionarje«. Titov odgovor pa vsebuje argument iz ozračja, ki je močno različno od samega razrednega boja in ki je v vsem, kar smo o njem slišali, značilen za oblastnika, ki je zrastel v partizanstvu. On misli, da mora opozi-ciio izločiti, ker bi drugače jugoslovanska zvezna država razoadia — ne toliko v svoje nekdanje socialne razrede, kakor v svoje narodnostne sestavine.
Skrb za enotnost države
Skrb po enotnosti države ga sili, da vztraia na politični vistousmer-jenosti, in razgibane besede, ki jih ob • takih mislih uporabila, imaV> po vsem, kar se ie med zadn’o vojno zgodilo med Srbi in Hrvati, tudi stvarno Oizadie. S parlamentarno demokraeiio, tako misli Tito in se pri tem sklicuje na svni iugo-slovanski patriotizem, fp dežele n> mogoče skupai držati in ;o dvigniti iz niene zaostalosti. Prav zat? potrebuje on »močno državo« — in , »vse države z mnoeimi strankami 'o šibke« — nadaliuio z neposrednim namigavani»m na celinske evropske dpmokrneiip. ki so hile že drugim diktatoriem kot naročeni strašljivi protivzori v opravičilo lastnih nasilniških teorij.
Ker hočeio in notrebuiejo jugoslovanski upravitelji »močno državo«, ne morejo zaenkrat forsirati »izumiranja partije«, teea svoiesa najzanesljivejšega poroka, v taki
meri, kakor bi jo rada dopovedala retorika. Q »izumiranju partije« in njenem preobraženju iz oblastniško vodeče revolucionarne elite Leninovega tipa v ideološko vzgojno ustanovo, danes mnogo govoričijo. Sam Tito, ki je marsikaterega svojih funkcionarjev spravil s svojo politiko v akutno stisko, govori v tej zadevi o dolgoročnem postopku, in posledice njegovih izjav o oblasti države ne dopuščajo, da bi teoretičnim napovedim lahko že sedaj prisojali praktičen pomen.
Morda so v vodstvu sklenili odpraviti priviligirano gospodarstvo in omejiti klikarske značilnosti partije. Partijsko disciplinirani n brezpogojni privrženosti pa se bo 'ugbslovanski režim le težko odrekel, vse dokler ne .bodo našli nadomestka, ki bo v stanju vezati moči, ki krepko Alijo narazen.
ilizBrji | kniBtoualci-f podiotniHi a
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in pnr-kete nudi najugodneje
TEL.
90441
CALEfl
TRST
Viale Sonnino, 2 4
S to vsoto bo Področno kmetijsko nadzorništvo kot drugi ukrep-(poleg razdeljevanja paradižnikovih sadik) razdelilo brezplačno dušično gnojilo, s pomočjo katerega s: rastline delno opomorejo, kar so izgubile na potolčenih mladikah; povrtnine pa .posajene na mesto-, pokončanih, lahko silimo, s čimer nadomestijo izgubljeni čas.
Od ponedeljka 25. pa do sobote 30. t. m. bo nadzorništvo prejemalo prijave po toči napravljene škode. Na sedežu v Trstu - ulica Ghe-ga, 6-1 - se bodo lahko prijavili kmetovalci i,z Sv. Marije Magdalene Sp., Škofij, Miljskih hribov in doline Sv. Jerneja (Valle S. Bar-tolo). Naknadno bo javljen dan razdeljevanja nakazil in dvig gnojila.
Poleg tega bo Področno kmetijsko nadzorništvo nudilo po toči prizadetim kmetovalcem močno krmilo (pogače koruznega jedrca) po polovični ceni. V ta namen bodo lahko prizadeti, pa četudi so v preteklih mesecih krmilo že prejeli, zaprosili za tozadevno nakazilo (po 50 kg na glavo) pri Področnem kmetijskem nadzorništvu v Trstu.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska:
tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU sprejema od 15. - 17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Stanovanje: Strada di Fiume 20/111
ZOBOZDRAVNIK
Dr. BREZI69E D9HIL0
v Nabrežini št. 130-1. sprejema od 18 - 20.30 ure
^Birma se bl
Urarna Zlatarna ul. Roma 19
i
^4 P
Ul
1J)ri nas dobite prekrasna darila po zelo ugodnih cenah
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohištva
Tel. 32
Cormons - prov. Gorizia
Ne izgubljajte časa po nepotrebnem)
Agencija Celeritas
TRST, ul. Machiavelli 13, tel. 31-404
Vam o najkrajšem času oskrbi vsakovrstne uradne listine, potne liste, oizume, anagrafske izvlečke, pre= oode o in iz tujih jezikon, onerooljenje uradnih aktoo Izpolnjuje prošnje za prehod meje v FLRJ in jih izroča Delegaciji v rešitev.
Vse o najkrajšem času in za nizek honorar Se priporočamo t