I.ETO LJUBLJANA, 15. NOVEMBRA 1924. STE¥a 58. 'taASSOČNlN&ZA-lVGOSLA-V1JO ČETRTLETNO DIN I5* ‘~ČgL0L.ETN0-DlN‘60/ZA’ INOZEMSTVO 1E DODATI POjTNiNO/OOLAJI PO cenikv/ posamezna ŠTEVILKA' PO-DlN-i'5©, POŠT. ČEK. RAČ. 13.138 »9 vm dn ) Itvo • in • vpfi ava* V VČITEL15KI TISKARNI/ 'tlOKOPlSl *|E * Ne vra- 'CAlO/ANONlMNl-DO-P5|I«$E NE PRSOBČV-1 El O/PO |TN IN A- PL A-VCANA-V* GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. .t&msKas Nova vlada. Jugoslavija ima svojo dvanajsto vlado. Za dobo od 1. decembra 1918 do začetka novembra 1924, torej za pičlih 6 let, je brojka previsoka, ker pomeni, da se vlada menja povprečno vsakega po>l leta. Ker pa traja kriza vsakokrat po 3 mesece, pomeni to dejstvo, da smo pravza-,prav vseli teh šest let v politični krizi ali pa tik pred njo. ' Ni čuda, če smo vsi skupaj te takozvane politike do grla siti. Toda — vkljub vsemu pa pravzaprav ta žalostni pojav ni tako prečuden. ; Zakaj? . Evo. baš nacionalisti vedno nagi ašarno staro istino: Vojna in veliki prevrat sta nas zatekla nepripravljene. Srb: so bili sicer naš Piemont, toda bili so vzgojeni velesrbsko. Imdi so majhno, požrtvovalno, toda po domače upravljano državico. Potem so krvaveli v dveh težkih balkanskih vojnah, izgubili ogromno življenj v epidemijah, zasedli Staro Srbijo, ki je bila šeststo let pod Turki in 60 let v revoducijž, ter vsa polna črepinj in ničesar druzega. Potem je prišla svetovna vojna. Albanija, Krf, okupacija. To pomeni za šestmilijonski rod smrt 2V2 milijona duš, opustošenje vsega, pogin cele miade generacije. Samo ped Avalo je padlo 5000 študentov, v Surdulici je poklanih 6000 najuglednejših Srbov iz Stare Srbije. Ostanek je demoraliziran v okupaciji, v emigraciji, — ali veste, kaj stvarno pomeni vse to? Hrvatska je bila vedno dežela veleposestev. Židov in cerkve. Ločena od vseh 'drugih naših dežel, po smrti Strossmayerjevi brez vodje. Starčevičanstvo je bilo brezplodno. Khuen je gospodaril 20 let in njegovi siledovi se poznajo še danes. Kmečka revolucija pod Khu-enom je bila socialna. Politična gesla Hrvatstva pa so bila zgolj dr-žavnopravna. Narod ni imel volilne pravice. Hrvati so leta 1923. pravzaprav kot narod prvič volili. Prej je politika bila le šport »kaputašev«. Leta 1918. je Hrvatska doživela i socialno revolucijo. V Frankovi deželi je jugoslovanska ideja bila nepoznana. Zato še danes lianaov-ska sodrga razbija srbske trgovine in grdi »Kranjce«, in zato seljak drvi za Radičem in njegovimi gesli. Slovenija je bila avstrijska in škofovska. Radetzky in Mahnič sta bila tvorca naše duše. V Bosni so gospodarili generali in kuferaši. Čitajte »Gospodina Franja«. Tam najdete fotografijo. Črna gora je bila cela le privatna blagajna Nikole Njegoša. Vojvodina pod madžarsko peto. Dalmacija osamljena, brez stika s Sarajevom, Zagrebom, kaj še z Beogradom. Dvanajsti november« Še-le štiri leta je tega, Ali jih ni že štiri sto? Ob pol 1. zjutraj je biia 12. novembra 1920. v krasni vili divnega kopališča Santa Margherita Ligure (ob Ligurski obali) zbrana odlična družba, da podpiše listino, ki je takrat bila donekle i svetovne važnosti. Za druge je bil ž njo v glavnem spravljen iz sveta »italijansko-jugoslo-vanski spor«. Za nas pa ... Več dni so trajala »pogajanja«. Bila so nejednaka. Za naše zastopnike so bila bitka na mrtvi straži, na izgubljeni poziciji. Situacija slična, kakor 1870 pri Sedanu afli 1917 v Brestu Litovskem ali 1919 v Versaillesu in Saint Germainu. Mirovna pogajanja. V Santa Margherita-Ra-pa-lu sicer ni šlo za formalna mirovna pogajanja po italijansko-jugoslov. vojni, roda šlo je za zaključenje nenormalnega stanja, za dosego nekega provizorija. Slo jc za »normalizacijo«, če se smemo po fašistovsko izraziti. Napisal se je dokument, ki bo ostal dokument naše celokupne narodne sramote. V plebiscitu na Koroškem smo Slovenci doživeli svoj separatni najsramotnejši poraz, odkar smo na svetu. Od časa Avarov in Bavarcev, od Frankov in Sama in Ljudevit-Posavskega in kneza Bore pa do Napoleona in Radeckega nismo bili tako tepeni, kakor 1920. na Koroškem. Od takrat nam je vžgan žig; Robske duše. Od 11. ali pravzaprav 12. novembra 1920. pa datira po sijajnih srbskih in dobrovoljskih zmagah na vojnem polju — največji diplomatski poraz mlade Jugoslavije. /..... Naša ideja le pri najmflajši generaciji študentov in Sokolov. Niti pri enem odstotku! Ta narod je dobil svobodo v dar. Edino del 'naroda je zanjo krvavel in sedaj ne razume, odkod nasprotje od drugega dela naroda. Italija je pred 60 leti bila v slični krizi. Danes je velesila, Mi bomo preje. Dvanajsta naša vlada je v rokah 2 strank Narodnega bloka. Prišla je po eksperimentu, da bi se vla-da3o s sporazumom separatistov, s sodelovanjem enega dela nacionalistov. Pred nedavnim smo izrazili dvom, da bi ta kombinacija mogla kaj delati ali doseči. — tem manj, ker je v Davidovičevem klubu bil močan VeSjfcovičev, torej velesrbski vpiiv. Predno se je posušilo naše črnilo, se je že izkazalo, da je eksperiment: separatističnega bloka nemogoč. Pod plaščem sporazuma se je pripravila nova protijugoslovanska ofenziva Radiča. Turkov in klerikalcev z nemškim sodelovanjem! Eksperiment »sporazuma« je končal tako, da smo danes od njega bolj oddaljeni kakor preje, in ob odstopu enajste vlade je izšel njen manifest, ki je protidržaven, katerega je pa poleg Korošca. Mačka in Spaha podpisal tudi Davidovič! S tem je prelomil svojo nacionalno tradicijo in šel med separatiste. Nova vlada je seveda prav tako strankarska vlada, kakor sploh vsaka parlamentarna vlada. Moralna kriza cetiega naroda se pozna vsaki njegovi stranki. Mi si obdržimo proste roke nasproti dvanajsti vladi, kakor smo si jih obdržali napram enajsti. Obče je mnenje, da je današnja politika sploh zlo. Ali naj mi to politikastrstvo povečamo z lastnim strankarskim nastopom? To bi bila usodna napaka, vsaj sedaj. Pač pa moramo pospešiti razvoj svoje lastne ideje. Praktično to lahko storimo na mnogih poljih, kjer še nikdo ne deluje. Glavno pa je, da skrbimo, da se dvigne zaupanje v našo nacionalno moč. Nacionalist mora pobijati defetizem, dvigati zaupanje v državo, skrbeti za njeno moč. Parlament mora biti delazmo-žen in naj dela. Dvanajsta vtiada je volilna vlada. Od nje zahtevamo spoštovanje zakonov, ustavitev persekucije proti nam, izpolnitev nujnih zahtev invalidov in dobrovoljcev, boj korupciji, — in si pridržujemo pravo ostre kritike! Glavni naš notranjepolitični problem pa so volitve. Prinesti morajo red in sigurnost in odstraniti iz parlamenta možnost na-dalnje stalne krize, »iz krize ven!« To je sedaj geslo. Zgodovina teh let od 1914. in dalje še ni napisana. Najbrže tudi nikdar ne bo. Kajti ti dokumenti so strahota. Koliko je bilo tu storjenih pogrešk, je strahota. Ne pišemo, da bi te pogreške očitali. Zgodovina le konstatira. Diplomatske pogreške nosijo ime Pašiča med vojno in Trumbiča med mirovnimi pogajanji, Rapallo pa nosi formalno ime Trumbiča, Vesniča, Stojanoviča. Več ko ta imena pa pomeni, od kod izvirajo te pogreške? Tu pričenja kritika nacionalizma. Kar smo doživeli na Koroškem, v Rapallu, na Reki, to je vse le posledica naše prošlosti. Mi nismo bili en narod, nismo to hoteli biti. in še danes nismo. Bili smo preje vedno le slučajna soseščina teh narodov, ali morda niti narodov. Problem malega naroda smo iskali. Ko je bil najden, ga nismo našli mi. Nismo spoznali, niti spregledali. Problem malega naroda je, postati velik. Toda ta izrek je ostal nerazumljen. l^ostaviii smo nekoč tezo ujedinjenja. Danes je ta program že ofi-cialen. Toda v srcih naših treh plemen še ne. Glavni naš moralni in nacionalni problem je še vedno: Ali smo en narod ali trije narodi? Separatisti pravijo: Vedno smo bili Slovenci in nič drugega, Hrvati in nič drugega, Srb in nič drugega. Mi pa pravimo: Da, bili smo. Toda to je bilo odvisno od naše volje. Danes pa nočemo biti več samo to, marveč danes hočemo biti Slovenci in zato Jugoslovani, Hrvati in zato Jugoslovani, Srbi in zato Jugoslovani. Kadar bo vsakdo ne le čutil, ampak vedel, kaj je posledica takšne zavesti, takrat bo naš moralni in nacionalni problem rešen. , Da je vodil naše diplomate jugoslovanski nacionalizem, ne bi bilo prišlo do usodnih pogrešk, do tekme med Pašičem in Trumbičem, in že popreje ne bi bilo potrebno iskati smernic šele v emigraciji. Toda vojna nas je zatekla nepripravljene v misli in programu. Tik ob letu 1912. smo šele v krvavi zarji Kumanovski zagledali svoj cilj. Za ta cilj ni bilo žrtev. Nekaj desetin obsojenih študentov, trojica ali četvorica komit iz Slovenije, demonstracije v Pragi. Več člankov. To je bil pričetek našega nacionalnega prebujenja. Potem žrtve hekatomb, ki so padle v vojni in niso vedele, zakaj. Slovenec je padel za Avstrijo, Dalmatinec in Bosanec za Avstrijo, Hrvat za Avstrijo in ugarsko-hrvatsku nagodu, Vojvodjan za Ugarsku svetega Stefana, Srbin za Srbijo in Črnogorec za Črnogoro. Za Jugoslavijo je padel le tisti, ki je vedel in verjel, da zanjo pada, in je svoje življenje zavestno dal na njen oltar. A koliko je bilo takšnih? Danes pa je takšnih že več. To smo mi, ki hočemo sebe in ves rod vzgojiti v zavesti, da je nad slovenskim, hrvatskim in srbskim narodom še nekaj višjega, vsem trem skupnega: Nacija jugoslovanska, z lastno zavestjo in voljo in lastnim nacionalnim verovanjem in čustvovanjem. Nacije, ki so prožete takšne volje, takšnega čustvovanja, takšne zavesti, — takšne nacije dosežejo na svetu ono mesto, katero jim gre. Takšne nacije ne doživljajo koroških plebiscitov, niti rapallskih pogodb. Pogodba ni sklenjena med Italijo in Jugoslavijo. Samo med Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pozneje tedaj, ko bo naše seme že šlo v klas, bo ta pogodba razveljavljena. Morda mirnim potom, morda s krvjo. Toda novo pogodbo bo podpisovaiia vsa Jugoslavija, v kateri ne bo smelo biti razlike med narodno zavestjo srsko, lirvatsko in slovensko; kdor jo bo podpisal, bo zastopal Reko in Pazin in Pulj, Trst, Nabrežino, Postojno, Gorico in Bovec ravnotako, kakor Gjevgjelijo in Prizren in Beograd in Zagreb. Od podpisnikov rapallske pogodbe so že trije mrtvi, Vesnič in Stojanovič in Bonomi. Ostali so politični mrtveci, Giolitti in Sforza in najnovejši Radičev pristaš Trumbič. In mrtva je tudi že samostojna država Reka, porojena v Rapallski pogodbi. Kar se je potem zgodilo-z Reko in kar se godi dandanes z razmejitvijo, to spada na ravnoisti kos papirja,' kakor vse druge naše pogreške, in izvira iz tega razloga. .Mi še nismo Jugosloveni, ampak šele postajamo. Kadar že bomo, nas bo usoda nehala tepsti. Takrat ne bomo biča več zaslužili, danes ga pa zaslužimo še izdatno. Kvišku, robske duše, vsaj na dan obletnice, vsaj enkrat na leto! Nacionalisti, mi pa kvišku srca! Pred odfeskom. Znam, da se u našem starom kfaju zamerava svakome, koji samo pokuša da javno kaže svoje mišljenje o političkim pitanjima, kad nije profesijonatni političar. Ali ja sam tri četvrtine svog života pro-^iviounovom svetu, gde svaki gra-danin ima ne samo pravo da otvo-reno govori što misli o stvarima javnog interesa, nego gde svaki Slobodan gradanin tu svoju duž-nost zaista ispunjava. Samo tako se može provoditi uspešna kritika ‘ potpuna kontrola u državnoj upravi, jer su profesijonalni pofiitičari skoro uvek u prvoin redu partizani, pa često stavijaju interes svoje stranke iznad državnog interesa. Neka mi radi toga bude dopu-šteno da svojim zemljacima u domovini kažem nekoliko iskrenih reči u ime pozdrava pred konač-nim napuštanjem Evrope. To ne če biti ništa osobita, jer ono što ja vidim mogu da vide svi koji predu-držiavne granice da mirno giedaju iz daljine na državu kao celinu i na njen odnos prema ostalom svetu. A neču ni nastojati da kažem nešto nova, jer ima mnogo starih istina koje treba ponoviti da budu uvaže-ne kako treba i zapainčene koliko je nužno. Našu zemlju Stranci redovito nazivaju Jugoslavija jer im je službeno ime Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca previše komplicirano, ali Stranci često našu zemlju nazivaju i Balkan, a to ne znači uvijek da nam hoče prcdbacivati ozlogla- šeni »balkanizam« nego baš da is-taknu zavidnu važnost geografskog položaja bailkanskog poluotoka, koji on zaista ima, jer je opkoljen sa tri mora: Jadranskim, Egejskim i Črnim morem, jer je opasan sa velikim rekama i gorama, i jer spaja Evropu i Aziju. Pa zato Stranci kao da nas hoče upozoriti koliko bi mi bili močniji, sigurniji, mirniji i sret-niji kad bi samo mogli da bitdemo pametniji u našoj nutarnjoj i vanj-skoj politici. 1 njima je, kao i mnogima od nas. smešno kad čuju da Slovenci traže posebnu Sloveniju, Hrvati separatističku Hrvatsku, a Srbi hegemonija ili amputaciju; jer sve te ode?ljene državice trebalo bi gledati mikroskopom na svetskoj mapi kad bi uopče neko ozbiljan hteo da se bavi takovim sitnari-jama. Naš narod ništa ne može za sebe postiči niti igrati ncku ulogu 11 svjetskoj politici, ako se bude delio na troje. Što može jedan nepun milijon izolovanih Slovenaca? Zar se oni mogu nadati da če sami drugu svoju slovenaeku polovinu osvoboditi od Italije? A što može da uči-ne tri miljuna Hrvata, kad je to tek jedan poveči svetski grad. ali s tom razlikom da u njemu skoro i nema analfabeta, a ima sve što uvetuje napredak, snagu i ugled: industri-ju, trgovinu. saobračaj škoie, biblioteke. muzeje i. t. d.? U bivšoj Au-stro-Ugarskoj, koja je imela večinu slavenskog pucanstva, bilo je lak-še Hrvatima nego li bi im bilo u vlastitoj poluslobodnoj državi ugro-ženoj od Strane Italije. Njemačke i Madarske, a bez ičije pomoči. Pa što bi mogli i Srbi bez Hrvata i Silo-venaca, a još k tome kad bi im Hrvati i Slovenci bili neprijatelji uz Bugare, Madare, Albance, Italiju, Njemačku. Tursku i sve pogranične države, koje samo čekaju prilika da se obore na oslabijenog suseda?. Nedavna iskustva morala bi nas podučiti da nas uzajanmi Interesi upučuju da živimo u sldladnoj državnoj zajednici i onda kad naš narod ne bi irnao zajednički jezik i kad bi inače bilo moguče da se po-vuče granica izmedu Srba i Hrvata. I ne samo to. nego mi Jugoslo-. veni treba na nastojimo da i Bugare, kao četvrto pleme Južnih Slo-vena, predobijemo za državnu za-jednicu s nama Jugoslovenima. Tek onda čorno biti snažna država na Balkanu, koja če moči da živi u miru i napreduje u kulturi; jer se sla-biji susjedi neče više usudivati da napadaju na naše zemlje i da nas smetaju u mirnom radu koji naš večinom seljački narod že5i, treba i zaslužuje poslije tolikih vjekova patnja. robovanja i ratovanja. Napokan, Vi u domovini ne smete zaboravljati ni na onai milijon nas koji živimo u tudim zemljama. Drugi narodi se brinu za svoje ise-ljenike, i ako oni u svojim državama broje na desetke milijona, i imaju relativno manji procenat emigracije. a mi, mallobrojni. ne brine-mo se za iseljenlke. i ako je osmi dio našega naroda u tudini, ne računajoč i na veliki moralni i mate-rijalni kapital koji oni predstavlja-ju. To naše iseljeništvo imalo bi za našu državu veliko značenje, i kad se državna uprava ne bi ni brinula za njih, samo kad bi u našoj domovini prilike bile takove da nas naša slobodna država privlači a ne da nas odbija sa svojim trzavicama, neradom i korupcijom, čega se čov" jek u stranom svijetu mora da sti-di. Pa zaista. ako se veliki dio na-šeg iseljeništva odnaroduje i prima podaništvo stranih država, to u pr-vom redu treba zahvaliti domačim političkim prilikama koje su uzro^ kom da se Jjubav izvesnog dela na-šeg iseljeništva prema domovini oMadnila. Mi svi dobro vidimo da nije krivica na jednoj strani. Krivi su ve- Filmski star Jackie Googan je prispel v Ljubljano. Vidi se ga samo v Eli tnem Kinu Matica 13. 14. 16./XI. Vsak, kdor želi videti tega največjega umetnika, katerega so v Evropi sprejemali vladarji in oelo sam papež naj si ogleda film: ,,Cirkuški otrok1' Izven programa: Novi Gaumont-journal. Prsdstave se vrše ob lh4, 5, 727 in V29 uri zvečer. likosrpski radikali sa svojom hege-monističkom politikom, a.i krivi su i hrvaiski frankovci sa svojim au-strijskim srbožderstvom. Kriva je neiskrenost nekih srbijanskih poli-tičkih voda, ali kriva je i nedoslednost nekih hrvatskih prvaka. I jedni i drugi se više brigu o svojim plemenskim i partijskim interesima nego o dobra države i narodne celine. Mi u Americi, prigrlili smo ju-goslovenski program i zagrijavamo se za Jugoslaviju; jer znatno sto u tudini znači imati veliku i močnu država. Mi smo videli kako se u Americi stvaraju države i narodi. Mi smo promatrali kako se Englez, Irac. Franctiz, Nemac. Tali jan i Slaven pretvaraju u — Amerikan-ce, pa se ne možemo dosta načuditi zašto se kod nas narod istog jezika hoče da deli na Srbe, Hrvate, Črnogorce, i t. d., i kako se sva naša politika vrti samo oko tih sitnih i smešnih pitanja, mesto da se svi brinu kako če se sirotinja naša nasititi i kako če svima biti bolje kad pamet i marljivost ljudska ob-radi racijonalnije naša plodna polja. iskoristi naše ogromne šume, rudnike, vodopade, plovne reke. iuke, mora i sva neizmerna bogat-stva naše lepe domovine, kojoj slične nema u celom svijetu. O kamo sreče da konačno pregleda zdravim okom naš ispačeni i Ali - »Živimo v dobi. ki je ena najbolj kaotičnih, kar jih pozna zgodovina in z vsakim dnem se veča tudi pri nas število onih, Id pričenjalo polagoma uvidevati, da tako kakor seda!, ne more in ne sine več dalje. Rekli bi skoro lahko, da je to več ali manj sploh mnenje celokupne naše javnosti; in to mnenje je dobro. Morda je to še edini zdravi pojav uaše bolne sedanjosti. Stari principi, po katerih se je posebno v naši mladi državi vladalo zadnja leta, so doživeli popolen polom. ki je izzvenel v naše sramotne in žalostne vladne krize, ki so se doslej vedno ponavljale. Že ope-tovano smo naglasili, da ni nobeua naših današnjih strank sposobna izvleči nas iz močvirja, po katerem brodimo iu naravnost neverjetno je, da se še najdejo na eni strani ljudje, ki mislijo, da bi bilo bojlje. če bi prišla pri nas na krmilo zopet Pašičeva in Pribičevičeva vlada, na drugi pa. če bi dobili absolutno oblast pri nas Korošec, Radič in razni drugi njim podobni možje preživelih principov. Prvi so menda že popolnoma pozabila, da pod vlado takozvanega »narodnega bloka« ni bilo. ali vsaj bistveno ni biio prav nič bolje, kakor pod vlado »sporazumaškega bloka«, drugi pa niso uvideli, ldjub temu, da so imeli za to cele tri mesece časa, da Korošec, Radič. Spako In Davidovič. za časa svoje vlade niso prav nič storiti, kar bi bilo le za trohico bolje od onega, kar so napravili njihovi predniki. Vsa ona zla. ki so se očitala .Pašiču in Pribičeviču, so zagrešili tudi Korošec, Radič, Spaho in Davidovič; ga^iygc:«acra=ijcaTrngaji ji ■■ ^»LCiErftSi LISTEK. Žarkov večer. V soboto, dne 8. t. m. je priredila naša vrla Orjuna Siska v prijazni dvorani »Bellevue« Žarkov večer, da na ta način počasti spomin svojega neumriega mestnega glavarja — junaka Žarka Boltau-zerja. Predsednik organizacije br. Svoboda je otvoril večer, naglašujoč, da nam je dolžnost delovati v prilog naše organizacije s samozatale-vanjem in največjo vnetno ter y dosego našega vzvišenega cilja žrtvovati tudi svojo svobodo, kar je storilo že par vzor-čianov, na čelu jim brat oblastni predsednik Marko Kranjec (navdušeni vzkliki), da treba žrtvovati tudi svoje življenje, kakor imamo primer pri neumrlLh naših bratili Francetu Žlajpahu, Stanku Žnidaršiču in Žarku Botttav-zerju. (Navzoči vstanejo). Pozval je prisotne, da ne žalujejo za padlimi, ker oni niso umrli, temveč da neustrašeno delujejo dalje izvršujoč oporoko padlih junakov. Zatem je podal besedo for. Vladimirju Pfeiferju, ki je održal sledeči žalni govor:. daroviti narod, pa da sc več jedan-put izade iz tame, u koju su ga zaveli nesavesni plemenski i stranač-ki demagozi, da širokim i ravnim putem pode k velikom cilju i orga-nizovanju močite i snažne Jugosla* vije na našem slovenskost Balkanu. Duboko sam uveren da če zdra- vi smisao za bolji život napokon ipak izneti pobedu nad glupom i s:epom politikom velikosrpskih he-gemonista, hrvatskih i slovenačkih separatista i da če oslobodena i ujedinjena jugoslovenska brača na-či puta i načina da urede i odnošaj sa Bugarima, tako da i mi još za života vidimo ostvaren san naših otaca; mirnu i sigurnu, naprednu i jaku Jugcslaviju cd Jadrana do Črnega Mora. od Soče do Soluna. Neka u toj našoj Jugoslaviji, ravnopravnih slovenskih plemena, zavlada mir, da se naš narod posveti radu na polju civilizacije.i kulture, na sreču svih nas, a naročito na veliku radost nas koji danas iz daleka gledamo sa boli u duši kako je sav naš narod u svojim sitnim svadama bedan i jadan. Živela nedeljiva Jugoslavija rav-nopravnih Srba. Hrvata. Slovenaca i Bugara! London, 5. Nov. 1924. Frano Petrinovlč. - ali. nekatera še celo v mnogo večji meri kakor prvi. In pri tem osebno ti gospodje niti niso toliko krivi, da naših problemov ne morejo rešiti in naših razmer ne morejo izboljšati. Rojeni iu vzgojeni so bili v gotovih principih, ki so bili nekoč, pred svetovno vojno, ko so bile prilike docela drugačne, morda celo dobri, ki pa so danes popolnoma napačni, in za zdravljenje in urejevanje današnjih razmer docela neuporabni. zato so še danes sužnji teh principov, katerih se ne morejo in nikdar ne bodo mogli otresti. V tem leže vsi vzroki njihovega neuspeha in vsa tragika njih in ‘naših današnjih razmer in zato. samo zato, s te strani in po tej poti ni rešitve. Stari predvojni politični principi so odigrali za vedno svojo vlogo, kakor jo prej ali s3cj doigra vsaka stvar v živem, vedno izpre-minjajočem se in naprej, v nove daljave stremečem življenju. To življenje Je presihio. da bi se dalo vklepati v nesodobne spone. Vsakogar. ki sc v svoji naivnosti loti takega posila. stre brez usmiljenja. Tu ni pomoči. Nova doba zahteva novih principov iu ker prinesejo te nove principe lahko samo novi lie~ dje, zahteva tudi novih Budi. V teh novih principih in v teli novih ljudeh leži naša rešitev in edini izhod iz današnjega žalostnega in sramotnega kaosa. Ne pomaga nič; s tem se bodo morali prei alli slej sprijazniti tudi vsi tisti, ki tega zaenkrat Še nočejo ali ne morejo verjeti. Kajti, kaj je bolje: da ob sedanjih preživelih principih bolnega in degeneriranega parlamentarizma in ekstremnega Bratje, sestre in Vi vsi. prijatelji naše ideje, ki ste prispeli semkaj, da se skupno oddolžimo spominu heroja Zarita, iskreno pozdravljeni! Usahnili so krvavi potoki na bojnih poljanah, zagrnili se in utihnili stotisočl grobov, kajti nad zelenimi brdi je vzplavala zlata zarja, prinašajoča blagoslov in svobodo. Pretrgali so se okovi iu verige jetnikov. vstali ponižani in razžaljeni, in iz množice zlomljenih kosti se je docela dogradila hiša, uresničile sc želje podjarmljenih pradedov. Ne mogočna, a vendar prostorna hiša njim. ki so ji bili zvesti in ki so hrepeneli po njej, pretesna pa sovragom — žalujočim po temnicah in robstvu. Na zeleni livadi se je zbradla tri-imenska mladež — nadepolna in cvetoča — zarajala ob pesmih kraljeviča Marka in Majke Jugovičev v bratskem kolu. toda. ni biio dolgo temu, že se je prikradel v to hišo val sovraštva jn mržnje do rodnega brata. Nastajala je bojazen, da se začno rušiti stebri stoletja težko grajene stavbe — in takrat se ie porodila v naših dušah misel rešitve. Začdli smo se zbirati, navduševali drug drugega, meneč, da nam bode domovina z ljubeznijo povručevaila vsa naša prizadevanja. v demokratizma propade in obuboža ves naš narod, vsa naša država in da se v sedanjih trzavicah nazadnje morda velo zdrobi, ali da se prizna princip poštene, sposobne, agilne in nacionalne diktature, ki s smelo operacijo odstrani z našega narodnega in državnega telesa vse one bolne tvore, ki okužujejo naše ozračje. Mislimo, da je to vprašanje danes najbolj aktualno v vsem našem javnem življenju in da bi se v tem smislu moral izvesti plebiscit. Pred nami je na izbiro samo dvoje: na eni bolni parlamentarizem z nesposobnimi strankami in nesposobnimi in pokvarjenimi politiki, ki nas dovede v propast — na drugi diktatura poštenih, sposobnih in zdravih, ki nas dovede v življenje reda. razvoja, razmaha in razrasta v velik, edinstven iu bogat narod. Na naši javnosti je, da izbira in izbere: eno ali drugo! Kdor je za prvo. naj se še nadalje oklepa sedanjih strank, kdor je za drugo, naj stopi v naše vrste. Iz nacionalne diktature se bodo komaj rodili principi nove, zdrave in res prave demokracije in principi novega stanovskega, ne strankarskega parlamentarizma.« Do takšnega mnenja je prišlo mnogo dobrih narodnjakov. Slična je tudi miselnost italijanskega fašizma. Toda baš Or-Ju-Na je vedno 5 naglašala (gl. Bartuloviča. »Orjuna, nje cilji in metode«, in sklepe obeh kongresov), da italijanske fa-šistovske metode niso naše in da je eventualna diktatura pač le ultima ratio, če drugače ne gre. Doslej res v Se o »narodni Zadnjič smo citirali »Slovenčev« članek o »narodni samozavesti«, kjer se člankar postavlja proti imenu »jugoslovenslu« in smo opozorili. da so ravno oni. ki se zdaj tega imena tako sramujejo, spravili svoje »sledove resničnega avstri-jakantstva« pod to ime. Mi pa odločno protestiramo, da bi se to ime zlorabilo kot znak kakega avstrija-kantstva in opozarjamo na to, da se je ravno v znamenju tega imena vršil ves čas boj proti Avstriji In da se v deklaraciji leta 1917. povdarja pred vsem skupnost in enakost iu-gos*ovenskega naroda iu sam dr. Korošec je bil glasnik te misli. Kako se more torej zdaj zmerjati ljudi. ki še priznavajo ta naš rešilni evangelij, za karikature in protlua-rodne izrodke? Pisatelj članka je najbrže kak lažijugosloven. ki ni mislil resno niti leta 1917.—18. na jugoslovenstvo. ampak mu je bilo vse skupaj humbug. Zato je ostail v srcu avstrijakant in je še danes, ker se bori proti lastni državi. Mi bi mogli biti v resnici zadovoljni, da se je našlo poleg treh imen: Srb, Hrvat, Slovenec, neko višje skupno ime. ki se je uveljavilo tudi v evropskem časopisju in bi nas s svojo praktičnostjo in lepoto dosti boljše predstavljalo pred svetom, nego formula SHS. Pa o tem se je že mnogo pisalo. S tem nihče nič ne izgubi, ker s tem od nikogar ne zahtevamo, da bi ne bil Srb, iirvat Orjuna Šiška! Kdo je bil, ki je prvi prihitel pod prapor Tvoj? Vaš in naš Žarko! Kdo bi ga ne poznal, kdo se ne z veseljem in ponosom spomnil nanj! Bil je mladenič, prežet idealizma in brezmejne ljubezni do Nacije in domovine, dobri naš prijatelj in glavar strumne akcione. Kako samozavestno je stopal pod praporom Tvojim, kakšno jekleno disciplino je upeljal v akciono — to veš Ti — Orjuna, ki ga pogrešaš. A domovina nam je obrnila hrbet kakor vlačuga, ljubeča tistega, ki se ji hlini, prezirajoča in zasmehujoča onega, ki jo ljubi. Zazijali so zopet grobovi — novi — sprejeli v svoje naročje novih žrtev za svobodo in ujedinjenje: brata Franceta, brata Stanka in najmlajšega—brata Žarka. Izgubila je domovina tri najboljše sinove. Orjuna. — nenadomestljive brate. Žalovali smo. toda v žalovanju ni rešitve. Zavedajoč se njih junaškega umiranja, strnili smo se podvojeno v čete, da vršimo in dovršimo načrte. da izpolnimo želje dragih nam pokojnih bratov. Jedva so ugasnile luči na. tisočih gomilah, jedva se razpepelfla ^zadnja bakija na grobeh junakov, že se je porodil nov žalni dan. Ni to žalni ni drugače šlo. Toda mi smo imeli šele en izvoljeni parlament, in v njem je bilo preveč separatistov. Natančno pogledano. imeli so večino. V zavesti naših političnih strank smo še vedno tri plemena. Od teh pa ni po vojni nobeno pokazalo or-ganizatornih sposobnosti. Tudi diktatura takšnih sposobnosti ne ustvari, kjer jih ni. Dokaz: Španija z nesposobnim Primo de Rivera. Dokaz: Italija s sposobnim, pa vkljub temu brezuspešnim Mussolinijem. Diktatura je le sredstvo trenutka, v najboljšem slučaju je mogoča za eno ali dve leti. potem postane kriza še hujša. Dokaz: Rusija, ki samo vegetira. Zreli narodi so parlamentarni narodi. Toda parlament ne sme biti torišče državnopravnih borb. kakor v stari Avstriji in sedaj pri nas Parlament mora biti mašina treznega pozitivnega dela. Takšno trezno pozitivno delo se pa mora ravno tako vršiti izven parlamenta. A v parlamentu samem je dello mogoče le. če ima parlament trdno delovno večino, ki se opira na državno idejo. Ta ideja pa mora biti edino le ideja jugoslovanskega edin-stva. Problem naše organizacije je, da najdemo najbolj praktično in najbližjo pot za ozdravljenje moralne krize, za pospešenje praktičnega podrobnega dela, za »depolitizira-nje«. če hočete. Orjunaš ima nalogo, da o vsem tem razmišlja trezno in da misli do kraja ter išče konkretnih rešitev za danes, ne za po-jutrajšnjem. samozavesti". ali Slovenec — nasprotno vidimo, da so najboljši Srbi, Hrvati in Slovenci bili Jugoslovani in narobe: le majhne duše so se upirale veliki skupnosti. Svet ni tako poučen od nas. da bi mogel poznati naše malenkostne razlike v jeziku in če bi mu hoteli te razlike dokazovati, bi se nam smejal, ko bi se spomnil na razlike drugod, kjer imajo tudi skupno ime in razna narečja. S preziranjem skupnega imena kažemo samo mržnjo — do skupnosti. Naj se nam ne pride z obrabljenimi ugovori, češ, da so bili Srbi najbolj proti temu imenu in da zato ni bilo sprejeto v ustavo. Srbi so morda res imeli nekaj vzroka ohraniti pred svetom svoje državno ime — posebno ko so kmalu videli, kako »novi Jugoslovani« malo marajo za skupno državo in položaj pri sprejemanju ustave je bil tak. da ni bilo mogoče uveljaviti v ofi-cijelnem naslovu države jugoslo-venskega imena. — S tem pa ni bilo rečeno, da bi se to ne moglo zgoditi v bodočnosti, ko bi bili res — Jugoslovani. Koliko pa imamo zdaj od tega, ko s tako vnemo po-vdarjamo svoja tri imena. Saj »Hrvat« Hrvatu ne pomeni več ime — ampak političen protidržaven program. In na Slovenskem smo zdaj že »protinarodni«, če smo — jugo-slovenski. Tako se iz enega zla rodi drugo in danes se vse bori proti temu, kar je bilo leta 1918. naš dan bratje iu sestre, nai bode to dan veselega spomina nanj. čigar spomin in ime sta se vdoJbila v globine številnih idealnih narodno-čutečih src kot nikdar izbrisen pečat. Proč s tugo in solzami, proč z jadnimi spomini — naprej k delu! Težka in velika je Tvoja naloga — Orjuna!, velika in trudapolna zadostitev oporoki brata Žarka. Vajeni smo bojev in trpljenja. -Sc se bodo razpenjali nad našimi prapori težki svinčeni oblaki, še nam bode grobov in jetnikov Markov, a ne smemo se strašiti vsega tega, kajti oporoki mrtvih bratov mora biti v celi meri zadoščeno, naša mlada domovina pa iztrebljena sovraštva in našim potomcem pripravljena jasna pot v bodočnost. Orjuna! hodi pogumno naprej po začrtani poti, da osvobodiš poslednje selo sovraga, da rešiš poslednjega trpečega brata težkih okovov suženjstva, da Ti bodo kedaj uresničeno zazvenele besede našega velikega pesnika preroka: Le vstani, vstani borni narod moj, Do danes v prah teptan. ^ Pepcini dan, ni dan več Tvoj, Tvoj je — vstajenja dan! Mrtvim bratom trikratni Slava, Slava, Slava! Vam bratje iu sestre pa krepki orjunaški »Zdravo!« skupni ideal — in vzporedno z od« porom proti jugoslovenskemu imenu, gre boj proti — Jugoslaviji in proti — Jugoslovanom. Vi pravite, da jugoslovenskega naroda ni — dobro — saj tudi ita-: lijanskega ni bilo. dokler ni bilo — Italije. Kaj pa je narod? Narod ne tvori samo jezik — ampak še mar« sikaj druzega. Po razlikah pretek« lih stoletij ie bilo treba tak skupno čuteči, hoteči in ustvarjajoči narod šele ustvarjati oziroma vzgajati; mi ne trdimo, da je treba vzeti narodu njegovo takozvano »samobitnost«, — saj je to tudi nemogoče —> stoletja opravljajo pri tem svoje delo — zahtevamo pa, da izgine iz naroda, kar ni naše iu njegovo, kar so stoletja pod tujimi vplivi v njem zapustila in da se pod tem pokaže ona naša prava narodna duša. ki bo po svoji naravi slovenska in jugo^ slovenska. To velja za vse tri dele našega naroda. Ako »Slovenec« trdi. da »ljubezen do lastnega naroda (on misli n. pr. slovenskega) ni in ne sme biti sovraštvo do druge« ga naroda« — je to prav povedano — dejstva pa kažejo, da ni tako in da ie povdarjanje treh narodov dovedlo do položaja, v katerem se naša država nahaja sedaj. Jugoslo-vensko ime bi biio rešilo vsaj naš državni čut, ki je mnogo trpel vsled »plemenskega separatizma«. Mi to-, rej svojega naroda nikomur ne »izdajamo« kakor trdi »Slovenec« — ampak ga hočemo rešiti. Komu naj bi ga izdajali? Hrvatom? Ali Srbom? Če smo pa v eni državi! Izdaja ga le tisti, ki je proti tej državi — in to so separatisti. »Slovenec« povdarja, da je bila slavnost v Peči. ko so zopet vsto« ličili patrijarha, popolnoma srbska. Dobro. To je bila srbska ali pravo« slavna cerkvena zadeva in morebiti bi bil celo kak »Jugoslovan« proti temu, ko bi biii hoteli dati tem slavnostim bolj »jugoslovansko lice«, če bi bili imeli kak »omedlel pomislek radi kakega občutljivega Slovenca ali Hrvata«. — Tisti »občutljivi »Slovenci in Hrvati nismo mi, ampak so na oni strani, kjer se vedno govori o »balkanizmu« in če bi bili Srbi dali slavnosti bolj splošen značaj, bi se gotovo kdo oida« sil proti »pravoslavni propagandi«. Pa recimo, da je bilo vse prav in da bi bil — vsak Srb in to po pra-. vici razžaljen, ako bi mu hotel kdo predpisovati, kako naj proslavlja on svoje nacionalne svetinje«. Dobro! Vzemimo kaj primernega! Na primer Gosposvetsko polje. Ali je boljše, da ga poznamo kot svojo slovensko zadevo — ali naj mu damo bolj — jugoslovansko lice?... Ali pa tisočletnica hrvatskega kraljestva. ki pade na prihodnje leto?, Uboga Jugoslavija, koliko bo prestala zaradi tega jubileja, ker bo —■ čisto hrvatski in ne — jugoslovanski. Treba je namreč povedati, da je zgodovina treh delov našega naroda precej različna in da — ni vse »slavno«, kar se nam zdi. »Slavna preteklost«, »stara slava« — »slavna zgodovina« ... Same »slavne zgodovine« seveda nima noben narod — a priznati moramo, da je pri nas najslavnejša vendar le srbska. In ker »nacionalna samoza- Z gromkim >Slava« in »Zdravo« odzvali so sc prisotni pozivu brata govornika, ter si v duhu obljubili, da hočejo s podvojenimi silami delovati v procvit naše organizacije in dosego naših ciljev. Brat Burja je s svojim mehko donečim lepim glasom izvajal nekaj dobro uspelih pevskih točk. pri če« mur ga je spremljal na giasovirju brat Brunobič. Orkester šišenske organizacije je izvajali na svojih godalih razne priljubljene in lepo uspele komade, med drugim ciklus iz »Hoffmannovih pripovedk«. Publika je bratu Burji in njegovemu spremljevalcu, kakor, tudi dičnemu orkestru z zanima« njem sledila ter jim viharno aplav« dirala. Omenimo naj še, da je brat Petruška pri tej priliki recitiral svojo nalašč v ta namen zloženo pesem. v kateri se spominja junakai Žarka in neumornega nam predsednika brata Marka Kranjca. (Pesem danes priobčujemo). Večer je potekel zelo animirano in prisrčno ter bi bilo želeli, da tudi ostale organizacije posnemajo niar-ljivo Orjuno Šiška ter na ta način doprinesejo do čim pri srčne jsega medsebojnega zbližanja naših članov. Vest« — zahteva, da vsak narod slavi svojo zgodovino in ker bi »možgani ne bili v redu« pri onem, ki bi hote-! »kateremukoli teh treh državotvornih narodov kratiti njegovo nacionalno zavest« — in mora država storiti svojo dolžnost, »kadar obhaja hrvatski in slovenski narod svoje nacionalne slovesnosti« — bomo v smisiu »narodne samozavesti« imeli razne proslave, na katerih se beseda »jugosloven-ski« ne bo smela izpregovoriti in bomo pri tem pozdravljali zastopnike »bratskih narodov« (n. pr. Hrvate in Srbe) zraven pa bomo v smislu »samozavesti« govorili proti — skupni državi, kar se bo že prihodnje leto pokazalo pri proslavi hrvatske tisočletnice, zato pravimo : slavnosti v Peci so bile jugoslo-venske, čeprav so bile srbske, bile so naše, ker niso nikogar izključevale — dolžnost drugih je bila. da bi bili prišli. — Srbi imajo tudi biti na kaj »samozavestni« — pa so tudi skromni — naša »samozavest« Pa takoj vodi v preziranje druzega in |e te prepogosto vzrok, da laže-nio sebi in drugim. Skratka: »nacionalne slovesnosti« pri nas, t. j. pri Slovencih in Hrvatih, ki imajo čisto slovenski ali hrvatski značaj, so le prerade »protinacionalne« in služijo le v reklamo »narodni samozavesti« in mislijo, da so tem bolj slovenske in hrvatske. čim bolj so Pretidržavne in protisrbske. Tudi tu bo bolje za vse. če jim damo »bolj iugoslovensko lice«. O vrednosti slovenske »samozavesti« bomo izpregovorili prihodnjič. Za danes naj - opozorimo le 5e na stavek, ki pravi: »V srbskem narodu je vsak Jugoslovan zaveden Srb« — torej vendar-ie Jugoslovan!) Mi bi isto trdili o nas: »V slovenskem narodu je vsak Jugoslovan zaveden Slovenec«. (Ali je tudi narobe res?!) In potem: »Ako proglaša (Srb) svoj jugoslovanski program, izjavlja s tem le. da kot zaveden Srb in hkrati velesrb v imperialističnem smislu«. (Torej je vcndar-le prav, da Srb proglaša svoj »jugoslovanski program« — jugoslovanskega naroda Pa sploh ni! Kaka kolobocija!) Mi bi na to lahko rekli: »Ako proglaša Slove« nec (namreč mi!) svoj jugoslovanski program, izjavlja s tem le. da kot zaveden Slovenec ni hirati »ve-Iesio venec« v imperialističnem smislu« — torej ne separatist. Ako hvalite Srbe, ki mislijo jugoslovensko, zakaj zmerjati s »kreaturami« in »protinarodnimi izrodki« nas. ki mislimo istotako. Saj v tem je ravno razlika resničnega in lažijugoslo-venstva, da vi to ime zlorabljate in ga zdaj že zanikujete — mi pa ga hočemo uveljaviti in uresničiti — ker jo za nas vse rešilno prav tako. kakor je bilo leta 1918. V njem je ideja, ki je podrla staro Avstrijo in dvignila v življenje našo državo — in vkljub bojem separatistov in avtonomistov in vkljub vsem »samozavestim« bo za nas vse in za našo državo rešilna le jugoslovanska narodna zavest. Slovenska samozavest, kolikor je je bilo pred vojno — je bila veliko preslaba, da bi bila izvojevala boj proti Avstriji — rešiti jo je morala jugoslovanska zavest — danes pa. ko je vzrastia — je postala ošabna — in ker politika ne pozna hvaležnosti — se je obrnila proti rešiteljici. Nam pa ni zato, da bi reševali kake naptih-njene »samozavesti« — ampalc da rešimo pred temi nevarnimi samozavestmi državo — zato smo jugoslovanski nacionalisti. PeeSpisuIt® delež© j II el Hm a »Ekonomske ©riisst©44! Oče, je H res, da ministri kradejo? V zagrebškem humorističnem listu »Koprive« sem čital šaljivko, ko vpraša otrok svojega očeta, da h je istina, da ministri kradejo? Nepokvarjenemu otroku se je zdelo kaj sličnega nemogoče, kar mu je pa odgovor očeta v polni meri potrdil. Oče sam morda tudi ni vedel kateri, kje in kaj so kradli, ali današnje strankarsko časopisje ga je gotovo še v večji meri prepričalo o tem, kakor si je pa želel izvedeti od njega otrok. Na žalost in sramoto jugoslovanske države, kakor tudi celokupnega poštenega naroda, se je ta misel oprijela že vsakega posameznika in se že tako daleč vkoreninila, da je postala vsakdanja poulična in gostilniška govorica in si še tako trezno in preudarno misleč človek ne more več predstavljati drugega v naših vladah kakor korupcijo. Rdečica sramu obliva vsakega poštenega državljana, kateremu je edina želja biti ponosen na svojo državo in domovino, ako misli na lo- Spominu Žarka. Težko, liezdržno tepe nas čas: ki smo ljubili ga, šel je od nas; s svojim mladeniškim čarom in žarom, s svojo osebnostjo moško in jarko ^ nas je zapustil' mili naš Žarko. Satanska zloba, peklenska sila krila mladostna mu je zlomila; ki je pred nami šel sokol naš mladi, ki nas je vodil k svetli svobodi, tiho zdaj sniva v groba ogradi. Mirno počiva, ne vidi. ne sliši, kdo gospodari zdaj v naši hiši. v naši edini vsem domovini iz tisoč življenj .iunhkov zgrajeni, s krvjo najdražjih nam oškropljeni. Bolj ko življenja, slajša noč groba: duš razdiralnih vlada zdaj doba, naše 90 vice, ječe. temnice; tedne zaprt ječi v Celju naš Marko, dobro Ti v grobu je, dragi naš Žarko!... O, pride že čas. meč zadene vas, naše svobode zle grobokope. starejo v prah osvete vas stope — nam ne bo vladal več Rim in ne Dunaj, to vam prisega — za padle — Or- juna!. Lj„ 5. XI. 24. Rad. Peterlin-Petruška. povščine današnjih partizanov. Dobrobit države in naroda je postal popolnoma postranska stvar; glavno vlogo igrata partija in njeno bogato korito, iz katerega se krmijo kolovodje, ki skrbijo zopet za to, da kadar si nakopičijo dovolj bogastva, to korito neokrnjeno zapustijo svojim naslednikom, ki so jim do njega pripomogli in bodo še nadalje skrbeli, da jim bogastvo ostane zasigu-rano in ne pridejo na zatožno klop. V tej smeri se nadaljuje ta famozna organizacija dalje, dokler ne bo prešlo vse premoženje v roke partizanov in domovina v gospodarski propad. Gospodarski polom države jih ne plaši, ker si svoje bogastvo osigura-jo v različnih realnih vrednotah: v bankah, tvornicah, rudah itd., in če je treba tudi v inozemstvu. Ta skrb obdaja bolj male obrtnike, trgovce in posestnike, ki črpajo svojo dnevno eksistenco iz prometa dobro urejene države. Ako bode šlo tako naprej, si lahko že danes predstavljamo bodoče suženjstvo v drugi obliki, kakor je bilo ono, proti kateremu smo se borili stoletja in prelili potoke krvi, da smo konečno prišli do osvoboditve. Oni poslanci, ki so deležni odpadkov z miz teh brezdomovinskih partizanov in prihajajo od časa do časa sejati obljube delavcu, obrtniku, trgovcu in kmetu, da s tem vzdrže njihovo potrpežljivost in realizirajo bogastvo takozvanih državnih tatov, naj se zavedajo, da se je jelo svitati že v vseh vrstah in da po teh lestvah ne bodo več prišli do zaželje-nega cilja — ministerskega fotelja. Lahko je pridobiti bednega državnega uslužbenca, upokojenca, invalida itd. z obljubljanjem tega, kar najbolj potrebuje, to je: primerne človeške eksistence zanj in njegovo družino, ker je danes že tako daleč, da vse prenese, če se mu le predoči konečrra rešitev njegove želje. Ako bj se vsi zavedali, da je ko-necna rešitev bede in pomanjkanja nas vseh od najvišjega uradnika do najzadnjega delavca, kakor tudi najmanjšega obrtnika do najvišjega in-dustrijalca, edino v gospodarsko urejeni državi, kakršna bi naša Jugoslavija vsled svojih naravnih zakladov lahko že davno bila, bi ne bilo med nami več uradnikov, ki se sukajo za temi partizanskimi elementi, kakor solnčnica za solncem, in^ ravno tako ne industrijalcev, ki iščejo z bogatim bakšišem od slučaja do slučaja uspehe za svoja podjetja. Dovolj bodi petletne korupcije in izdajstev! Imamo najboljšega kralja, kar jih pozna zgodovina in tudi še mnogo sposobnih in poštenih uradnikov. Strnimo se vsi, ki trpimo pod današnjimi razmerami in želimo dobrobit države in naroda, pometimo brez izjeme z vsemi lopovi in postavimo na čelo naše lepe in bogate domovine poštene in sposobne može, da nam uredijo gospodarske razmere in državne interese tako, kakor bi že davno lahko bili. Samo. čista vest, trezna pamet in železna pest, sme zasesti mesto ministra, nikoli pa koruptna ali nesposobna oseba. Tako kakor doslej ne gre in ne sme iti dalje! Pometimo z vsemi črnimi elementi za vselej in rešimo našo lepo domovino dokler je še čas. Kadar bodemo to delo dovršili, potem se nam ne bo treba več sramovati pred celim civiliziranim svetom, da je otrok vprašal očeta, če je res, da tudi ministri kradejo. . i, A. K. mm ifizoi. Vsled izpraznitve nekaterih mest je morala Trboveljska družba izvesti nova imenovanja; pri tej priliki smo doživeli sicer staro, vendar danes neverjetno izzivajočo prakso, da so bili zopet protežirani Nemci-inozemci na šdeodo domačinov Slovencev. Centralno ravnateljstvo je pred kratkim imenovalo dosedanjega provizoričnega obra-tovodjo separacije inž. Schneiderja za definitivnega jamskega obrato-vodjo ter porinilo druzega Nemca inž. Raaba na mesto, kjer se mu odpira v najkrajšem času možnost sličnega povišanja. Najlepše pa je to, da je imela družba' na razpolago Slovence z daljšo prakso, ki jih je pa postavila na manj važna mesta, tako. da zaostajajo v činu vedno za protežiranci. Navedeni Nemci so prišli k družbi po prevratu in torej gotovo nikdo ne bo mogel trditi, da so morebiti vsled svoje »dolge« prakse posebno usposobljeni. Ako bi rudarska obiast vršila svojo dolžnost, tedaj bi jih že zdav-na ne smelo biti več v Jugoslaviji. Tako pa ne samo, da služijo še nadalje v Jugoslaviji, jih Trboveljska družba še očito protežira na škodo domačinov. Še več! Pred kratkim je bila družba zavrnila prošnje slovenskih rudarskih inženirjev z opombo, da nima nikakega prostega mesta zanje. Treba je seveda čuvati vse te Schneiderje, Raabe, Keclce, Koche itd., kateri so se že za časa svojih študij odlikovali s tem, da so kot buršaki metali iz le-obenske montanistične visoke šole slovenske dijake, kateri so morali potem drugje nadaljevati svoje študije. In tako doživljamo slučaje, da sc upajo ti protežiranci javno sramotiti naše ljudi, kot je to nedavno storil asistent Kobilica, ki je na najbolj surov način dejansko napadel podrejenega mu domačina-SIoven-ca. ne da bi pretrpel najmanjšo kazen. — Kaj dela rudarska nadzorna oblast? Ali ne obstojajo zanjo naredbe, ki jih je treba v zadevi inozemcev izvrševati? Kaj bodo rudarski uradi potrdili tudi gornja najnovejša imenovanja? Ali mislijo izvajati zadevne naredbe? Ali hočejo poučiti Trboveljsko družbo, da ne sme nekaznovano našim ljudem biti v lice? Greben, ki je zadnje mesece Nemcem zrastel. je treba postriči! , , Naša sramota. Dan za dnem čitaino v naših listih o izseljevanju našega delavstva. Mesec za mesecem beže tisoči naših sinov iskat kruha v francoske rudnike, v kanadske prago-zde, v južnoameriške plantaže, na Novo Zelandijo in v Avstralijo. Državljani naše države, ki je po svoji naravi tako bogata, da bi ‘lahko preživljala še dvakrat toliko ljudi, kakor jih šteje danes, morajo ostav-ljati svoje rodno ognjišče, svoje drage in se kakor beraški Italijani potepati po svetu, služiti tujcem v kapitalistične namene in potem utoniti v tujem narodu. In nobeden naših listov, ki imajo toliko prostora za mlačno prazne strankarske slame, se doslej še ni spomnil te naše sramote vseh sramot. Tudi to je jasno znamenje našega vseob-čega žalostnega« stanja. V naši državi, kjer imamo cele gore rud, kjer imamo v zemlji ne-broj mrtvih kapitalov, kjer naše reke niso regulirane, kjer močvirja niso osušena, kjer ceste in železnice še po celih pokrajinah niso zgrajene, kjer so pristanišča do skrajnosti zanemarjena, v tej naši državi, ki je po obsegu le malo manjša kakor Italija s 40 milijoni prebivalcev, ima jih pa samo 12 milijonov — v tej državi je na tisoče ljudi brez posla in zaslužka! V Ameriki je na stotisoče naših bratov, na stotisoče jih je drugod, 40 tisoč je samo Slovencev na Westfalskem, in mesto da bi vlada skrbela, da se ti stotisoči naših ljudi vrnejo zopet domov, da naselijo one naše pokrajine, ki so skrajno slabo naseljene in malo ali sploh nič obdelane, puščajo mirno brez zaslužka še tiste tisoče, ki so doma ter jih tirajo s trebuhom za kruhom v tujino! To se dogaja šesto leto po osvobojenju v tisti Jugoslaviji, o kateri so še pred ustanovitvijo mislili vsi. da ne bo imela sama niti dovolj delovnih moči in jih bo morala še importirati. Toda ne dogaja se to v Jugoslaviji, pač pa v državi komične formule S. H. S. kajti v Jugoslaviji, ki komaj pride, bo dovolj kruha za vse. Tisto Jugoslavijo bo zgradila komaj naša mlada generacija, ki bo na grobovih sedanjih partizanov, ki so napravili iz naše države turški paša-iik, postavila ponosen dom edinstvenega jugoslovenskega naroda. Takrat bo tudi komaj konec sedanjih vaših sramot in največje sramote — brezposelnosti in izseljevanja. Takrat ne bomo pustili, da bi naši ljudje polnili blagajne Francozom, Amerikancem, Špancem in Nemcem. Domovina jih bo poklicala nazaj v svoje okrilje. Vi pa. ki vas sedanje razmere tirajo z doma, ostanite zvesti tej domovini, čeprav je danes sužnja strankarskih strasti, instinktov in eksploatacij. Prišel bo čas, morda ni več daleč, ko zasije zora našega dne. Ko bodete čuli o tej zori, povežite zopet svoje borne culice in vrnite se, kajti naš dan bo tudi vaš dan. Klerikalni poslanec Žebot prvoboritelj za pravice nemških in nemčurskili železničarjev. Pod vlado »zakona, reda in pravice« je bil Žebot referent ministra saobračaja Sušnika o osebnih zadevali železničarjev. Samo njegova zasluga je, da je bilo reaktivira-nih nešteto nemških in nemčurskih železničarjev, popolnoma nezmožnih službenega jezika. Zatekli so se pod njegovo okrilje in danes smejo, če tudi proti zakonu, ki veleva, da ne more biti državni uslužbenec, kdor ne zna službenega jezika, še naprej odjedati Slovencem izpred ust boiijši kos kruha. Slovenci naj ostanejo tudi v svoji lastni državi ponižni hlapci ter naj molče, da bode tako zadoščeno vladi, ki si je menda v zasmeh pavici in resnici nadela ime »vlada zakona, reda in pravice«. KojeŽebota svoj čas nekdo potegnil, da se je odpeljala deputacija slovenskih, reduciranih železničar- jev v Beograd pred ministra prosit za zopetni sprejem, ni imel Žebot nujnejšega posla, kakor brzojaviti ministru: — V dcputaciji železničarjev iz Maribora so sami Orju-naši in denuncianti, ne sprejeti. — Na drugi strani je pa znal vsako željo Nemcev in neinčurjev ravno tako pri ministru brzojavno izposlovati. kar svedoči sledeča brzojavka: »Minister Sušnik, Beograd. Direkcija drž. žel. je zavrnila prošnje za zopetni sprejem. Zadnjič si mi obljubil prevzeti moje petente. Zdaj pa negativno, poročaj zakaj? Žebot.« — Poročilo pa je bilo tako kakor sedaj vidimo, da je bilo proti volji direkcije, ustreženo njegovim nemškim in nemčurskim varovancem. — Zakaj? Samo zato, da pokaže, kako pojmujejo on in njegovi — zakon in pravico. Nemec in nem-čur mu je vse, Slovenec nič. Ža- lostno spričevalo za poslanca tudi tako zvane slovenske stranke. Da si slovenski železničarji tako postopanje dobro zapomnijo, je gotovo. Posebno bodo pomnili to tisti, ki morajo _po'zaslugi prečudnega gospoda Žebota opravljati še vedno nižje posle, ker jim Žebotovi miljenci Nemci in nemčurji, nezmožni službenega jezika, zasedajo mesta, ki jim radi njihovih nezmožnosti in protidržavnega mišljenja že dolgo več ne pritičejo. — Potreba bi bila. da bi se znašel med železničarji v Mariboru drugi Škerjanc, da bi^ dobro rejena in pitana lica tega škodljivca železničarjev pošteno prebirmal. — No vse je mogoče, tudi to se lahko dogodi.’ Saj šteje naša organizacija precejšnje števi- lo krepkih in žuljavih železničarskih pesti, ki tega ginljivega tutor-stva od strani Žebota nad Nemci in nemčurji ne bodo pozabili, temveč ob svojem času z obrestmi vred stotero poplačali. Kajti edino to. kar je v tem slučaju napravil Žebot, je vnebovpijoča nacionalna sramota in po drugi strani težke tisočake obsegajta nacionalna škoda. Še večja sramota in nacionalna škoda pa bi bila. če bi se pustili slovenski železničarji od Žebota še naprej farbati. Torej Slovenci, ki služite svoji državi pod okvirjem krilatega kolesa, naženite z vsakega vašega shoda in z vsake vaše prireditve separatističnega protidržavnega ter Nemce in nemčurje podpirajočega in oklofutanega Žebota. — On nai farba Nemce in nemčurje magari toliko časa. da bodo črni kakor je on črn in njegova nam slovenskim železničarjem tako krivična stranka. PRODA SE 1krat oblaten Oriunaški KROJ proti takojšnjemu plačilu Din Interesenti naj se zglase v upravi lista. Kronika. Ufoga Orjuiie pri občinskih volitvah v Sv. Lovrencu na Pohorju. »Slovenec« od torka je prinese! po stari svoji navadi pod »Štajerskimi vestmi« tudi notico o izvolitvi klerikalnega župana v Sv. Lovrencu na Pohorju, kjer je bil prvotno izvoljen Nemec, ki ga pa veliki župan ni potrdil, v kateri nesramno laže o ulogi Orjune pri teh volitvah. Mi smo svoječasno v našem listu zadevo že dovolj jasno opisali, na laž »Slovenca« pa hočemo danes na kratko še enkrat reasumirati faktično stanje. V Šv. Lovrencu na Pohorju obstojajo samo štiri skupine; Orjuna, ki druži vse narodne in napredne tržane in tudi vedno nastopa kot taka, klerikalci, katerih je malo in imajo v svojih vrstah razne prav malo narodne elemente; socialni demokrati, ki niso narodni in Nemci, katerih je samo peščica, ki pa drže v svoji oblasti še lepo število nemčurjev, to je nezavednih Slovencev. Pri prvih občinskih volitvah, pri katerih Nemci še niso mogli nastopiti, je bil izvoljen za župana naš brat Pernat; klerikalci so dobili le malo glasov in niso odločali čisto nič. Ker pa so pri letošnjih nastopili tudi Nemci, se je z naše strani hotela napraviti skupna kompromisna lista, po kateri bi bili Slovenci v večini naprain Nemcem in socialistom. Ker naši tamkajšnji bratje ne pripadajo nobeni stranki in so saino Orjunaši, so hoteli tudi kot taki v zvezo. Po temeljitih pogajanjih je bila skupna lista tudi že sestavljena in bi se imela vložiti. Zadnji dan. ko bi se lista bila morala vložiti, ker bi bilo potem prepozno, pa so klerikalci, ki so med teni na skrivaj pripravili drugo liste, vložiti to. in ko je bila že vložena, sporočiii Orjuni. da ž njo ne gredo skupno v volitve. Nekdo se je celo izrazi*, naj zmagajo raje Nemci kakor Orjuna! Naši bratje vsled tega niso več mogli sestaviti svoje liste in jo vložiti, ker ie rok že s tistim dnem potekel, 'kako se je potem zgodilo, da se naši niso udeležili volitev in zmagali so Nemci (8) in socialisti (4). klerikalci so dobili Je 5 odbornikov. Za župana je bil z glasovi Nemcev in 1 socialista izvoljen Nemec. Veliki župan v Mariboru je volitev razveljavil in sedaj je bi! z glasovi 5 klc- Dopisi. rikalcev in 4 socialistov izvoljen klerikalec. To je dejansko stanje. Kdo je igral tu vlogo izdajalca, naj sodi javnost. Nehajte že enkrat, nesramni lažnivci! »Slovenec« od prošle nedelje je prinesel zopet vedoma debelo in ostudno laž, da se »Pribičeviče-va Orjuna« in Srnao pripravljata na razbijanje shodov, ki jih bodo sklicali neradilcali ali nedemokrati. Mi srno že neštetokrat povedali, da sr Srnao nimamo ničesar skupnega in kakšno je naše stališče uapram Pašičevi in Pribičevičevi vladi. Se li prav nič ne zavedate, žegnani gospodje pri »Slovencu«, da se s takim pisanjem Je smešite pred tistimi, ki čitajo tudi naš list in ki nas poznajo in teh je precej tudi izven naših ožjih vrst. in celo v vaših vrstah? Lažite. če že morate, vsaj tako. da ne bo vsak politični kratkosrajčnik vedel takoj, da lažete. Brat AGg!e!inovič pred sodiščem. 1 zgleda, da bo razprava proti br, Angjelinoviču, kateri je v samoobrambi potegnil orožje zoper ha-liaovskega napadalca Zovka, pričela te dni, kar mi vsi želimo. Brat Bere se nahaja že več mesecev v preiskovalnem zaporu in izgleda, kot da se je doslej zavlačevala razprava proti njemu, kakor tudi proti našim bratom v Sloveniji, na kar smo že večkrat opozorili. Prepričani smo, da bo br. Bere oproščen in da bo v kratkem stopal ramo ob rami z nami v borbi za našo veliko Idejo, do končne zmage. Združeni Klero-komuuisti so v Mariboru napadli br. Slavka Rejca, člana Mestne Orjune Ljubljana. Pretepli so ga tako nečloveško, da so ga morali prepeljati v bolnico, kjer še danes leži. Vidi se, da se sistematični boj proti našim članom nadaljuje. Nahujskani protidržavni elementi so se združili od Triglava do Vardarja in ni skoro dne, da ne bi bil kdo od naših članov napaden. Če pa poseže po samoobrambi, ga pa zapro in držijo po več mesecev v preiskovalnem zaporu. Vse to se je vršilo pod vlado »sporazuma, reda, zakona in miru«. Upamo, da bo novo vlada, ki si je nadela ime »Na-cijonalni blok« v tem oziru pokazala več odločnosti. Opozarjamo pa na ta slučaj posebno še, ker se iz »Slovenca« in »Straže« sistematično širi lažniva propaganda. Člani klerikalnih Priigelband pa so sami sveti Jurji in sveti Martini, vojščaki gospodovi. Faloti! Komunistični napadi na našega člana. 26. pr. m. ob 23Vz in 9. t. m, ob 2. uri zjutraj je bil br. Josip Sever, član Mestne Orjune Št. Jakob-Krakovo-Trnovo od komunistov dejansko napaden. Prvič je bil napaden od komunistov: Franca Bercar-ja, Avgusta Slapničarja in neke Mici Slapničar, ko se je odpravljal domov. Drugič je pa bil napaden od Alojzija Japel, Josipa Krapeža in dveh neznancev, tudi ko se je odpravljal domov. Šel je mirno proti domu, popolnoma trezen in ne da bi koga žalil ali izzival. Vsi napadalci so notorični komunisti in so našemu bratu že večkrat grozili, tako da ni veq varen življenja, posebno ker stanuje v Mestnem logu, čisto v samoti. Poživljamo državno oblast, da ukrene potrebne korake proti nahujskanim komunističnim lopovom, sicer bomo morali poseči po samoobrambi. Evo zopet slučaja, ko nas napadajo, potem bodo pa katoliško-separatistični lopovi tulili, da smo mi napadalci! Separatisti raztrgali v Dubrovniku državne zastave. Na čast ameriške mornarice je bil Dubrovnik okrašen z zastavami. Ob jutranjem svitu so po neki zabavi 3. t. m. neki lopovi raztrgali 5 državnih in dve srbski zastavi. Troje ljudi je pa to zapazilo, nakar je bilo osmero lopovov aretiranih. Upamo, da je to zadnji zločin te vrste, ker bi v nasprotnem slučaju bili primorani drugi ljudje, da privedejo Radičevo bando k zavesti, ker je policija, državna in mestna, popolnoma odpovedala. V Bajmoku je prišlo do krvavega pretepa med dobrovoljci in nadutimi nemškimi mladiči. Incident so izzvali Nemci, ki so v pijanem stanju navalili na dobrovoljce. Izpa-ljenlh je bilo več strelov, a k sreči ni težje ranjenih. Policija je kot običajno prišla prepozno in aretirala dva Nemca; preiskava se pa nadaljuje. V Petrovaradinu so Radičevci iz zasede napadli in težko ranili člana Oi jtufe Dušana Gjeroviča. Brat Gje-rovič je napadalce sicer prepoznal, toda Radičevska policija jih do danes ni še aretirala. V sličnih slučajih — samopomoč!. Rdečim apostolom in sejalcem sovraštva med delavstvom proti Orjuni in nacionalistom, še menda vedno ni dovolj krvi. kletvin in solz, ki so jih že zakrivili s svojim brezmiselnim početjem. Ni še končan zadnji akt trboveljske tragedije in Še vedno ječe po temnicah oni zapeljani komunisti, ki so se dali nahujskati k poboju in klanju, pa že zopet hujskajo ti anonimni bari-kadni revolucionarji na nove poboje. Nam je že več kakor preveč tega hujskanja mase proti uam. Zato opozarjamo resno na posledice, ki so. kakor se vidi baš pri Trboveljski žaloigri, nepregledne. Najboljše priče zato pa so prerani grobovi naših bratov in številni vaši sodrugi, ki še danes skupno z Or-junaši trpe radi vaše sebične de-mogogije v mrzlih celjskih zaporih. Prepeluh, ta čudežni pojav na polju njivice slovenske domače politike, ki je tako bujno obrastla z vsem plevelom, je bii svoje dni socialist. Pisal je tedaj več ali manj slabe članke, v katerih je deflil slovenskemu proletariatu z veliko žlico Marksove nauke in ga pripravljal po vseh pravilih »komunističnega manifesta« na revolucijo. Bii je že tedaj tudi lmd sovražnik Srbov'. teh »jugoslovenskih Piemon-tezarjev« hi posebno pa še »Kara-Gjorgjevičev, starega srbskega knežjega rodu, potomca prašičjih pastirjev in trgovcev«. (Naši Zapiski 1. V., str. 145). Jugosloven-stvo mu je pa bilo nedosegljiv fantom. Drugačnega naziranja pa je bil tedaj ta možak o presvitlem cesarju Francu Jožefu, y katerem se čisto krije s svojim sedanjim delodajalcem Radičem. V članku »Pditiški paberki*, v katerem bi menda rad nekaj povedal o pokojnem tir. Kreku, kar se mu seveda ni čisto posrečilo, jc prinesel tudi sledeči »patrioti čari« citat dr. Rennerja, avstrijskega socialističnega poslanca: »In ker vsakdo ve. da Franc Jožef I. niti iz principa niti iz nagnjenja ne zametava nobenega naroda ali razredu, ker je to svoje mnenje o pravem času v Avstriji dokazal s sankcijo volilne reforme, vidijo brezpravni narodi in razredi Ogrske v njem ne govorniško figuro krone proti parlamentu, temveč sredstvo, ki branijo z njim svoje lastne interese pred absolutizmom cenzusparlamenta. upanje na resnični demokratični konstitucionali-zem in osvoboditelja od plutokra-tičnega navideznega konsiituciona-lizma. Torej so brezpravneži v deželi. ki kličejo po socialnem kraljestvu.« (Naši Zapiski 1. V., str. 180.) O teh besedah polnih črnožol-tega patriotizma pravi g. Prepeluh, sedanji mirotvorni in čudotvorni apostol Radičevega republikanstva. da so »resnične in jasne«. Prinesli smo gorenjo njegovo izjavo, da se zamore vsakdo prepričati. koliko je vredno kramarsko republikanstvo g. Albina Prepeluha. In tak človek naj deli potem lekcije Orjuni, kar si jc zadnjič nekoč dovolil. NajpopoJnejse sredstvo zoper vse vrste revmatizma. Pred ietom dni je otvoril biološko - bakteriološki laboratorij dr. Rahlejev. iznajditelj zdravila proti revmatizmu, Radio-Balsamica, katero zdravilo je do danes najboljše sredstvo zoper vse vrste revmatizma. Zdravilo dr. Rablejeva je priznano ue samo v naši državi, temveč tudi v inozemstvu kot najhitrejše in najradikalnejše sredstvo zoper revmatizem, o čemur pričajo priznanja zdravnikov in zahvalna pisma tisočero ozdravljenih bolnikov. Radio-Balsamica je osnovana na. povsem novih principih ter je absoMuo neškodljiv srcu in ne ostavlja nikakih sledi ne na koži. ne v organizmu. Bolniki, kateri so se cela leta zd;a-vili po raznih kopališčih, so bili po uporabi dveh do treh stelcleničic tega čudotvornega zdravja ozdravljeni. Zdravilo se izdeluje in dobiva v laboratoriju Radio - Balsamica, Beograd. Kosovska ulica 43. Brat Edo Bulat jc napravili na Zagrebški univerzi vse izpite in ri-goroze z odličnim uspehom. Čestitamo! Spomenik za br. Radojčiua jc že gotov in se bo postavil na pokopališču v Tovariševu. Pri odkritju bodo sodelovali delegati iz vseh krajev Jugoslavije. Spilite n Ml Ule«! Jesenice. Sleherni, ki gleda brezvestna početja tukajšnih nemških mogotcev pri K. L D. pod patro-nanco samega generalnega ravnatelja, se mora začudeno vprašati, kam plove to nekdaj tako ponosno in ugledno industrijsko podjetje. Zdi se, kod da stremijo tukajšni švabski mogotci samo za tem, da prej kot slej sami uničijo to podjetje, katero bi, ako bi bilo v rokah drugih vodij, moglo dajati dober kruh in eksistenco mnogo tisočem naših slovenskih delavcev in uradnikov. Ob redukciji delavstva smo povzeli ostre korake, da bi zajezili vsaj krivico, ki se je godila našim državljanom - delavcem; apelirali smo na naj višja mesta »tigrovske vlade pravice«, vendar dosegli nismo drugega, kot to, da je bilo nekaj naših članov pozneje zasmehovanih nad našim neuspehom. — Da, celo vršila so se razna povpraševanja po tistih naših ljudeh, ki so aktivno posegli v krivično početje poletne redukcijo. A vlada tzv. »reda in pravice«, ki je baš takrat oznanjala svetu svojo pravicclljubnost, je molčala na vse naše apele in proteste. Bili smo sicer uverjeni, da niti v najboljšem slučaju ne bo niti najmanjšega uspeha, pač pa nismo pričakovali, da bo dobila tukajšna švabska gospoda od brezvestnih tigrovskih matadorjev še migljaj, da se naj tudi nad nami nacijonalnirni delavci znosi radi našega protesta. Vprašamo upravni svet K. I. D., da li on ni dobil naše spomenice in kaj je ukrenil proti krivični redukciji; zakaj se ne da gen. tajništvo vodstva tovarne v roke možu, ki bi bil brezobziren napram vsemu in vsakemu od gen. ravnatelja pa do zadnjega delavca? — Ni se čuditi, ako je delavstvo samo hotelo z silo odstraniti neupotrebljive direktorje, uradnike in mojstre, ker je pač vsak izmed nas delavcev že izprevidel grdo nakano, ki škoduje interesu našega delavstva in države. Tega pa ni uvidela tigrovska vlada, ki je sedela v senci rimsko-švabskega in-ternacijonalizma in kateri je naš delavec bil človek druge vrste, to se pravi suženj Rima in švabskega imperializma. Tigrovski blagoslovljeni ministri hlinijo krščansko ljubezen do bližnjega a izvajajo pa sveto inkvizicijo iz srednjega veka! Ali se še spominjate, tigri iz rimskega amfiteatra, kaj ste obljubljali nam delavcem, ko ste nas vlačili na volišča, da smo napolnili vaše skrinjice z našimi krogljicami? Ali veste, da obljuba dolg dela, menda pa tudi veste, da vas čaka ob novih volitvah kruto razočaranje, kakor je doletelo nas po zadnjih volitvah! To v odgovor dotičnim gospodom, ki so povpraševali po tistih naših članih, ki so se udeležili posvetovanja o ukrepilf proti krivični redukciji. Mi poznamo krščansko ljubezen do bližnjega kot bratje samo ene velike nacijonalne Jugoslavije, dočim ste vi farizeji, Id si z judeževimi novci polnite vaše žepe! Gorje Vam, ki nosite na jeziku ljubezen, v srcu pa hinavstvo in sovraštvo! — Ljutomer. V eni zadnjih številk »Orjune« je skozi naš trg potujoč nacionalist priporočal kavarni »Ste.r-man« da naroči poleg vseh mogočih listov tudi »Orjuno«. Tega kavarnar še do danes ni storil, pač pa si vzdr- I žuje dosledno nemške natakarice. Zaduji čas je, da se tudi tukaj napravi red, kjer se zbirajo zadnji preostanki avstrijske dobe. Različni renegati, nemčurji in nemško govoreči »Slovenci« izzivajo in zabavljajo čez Slovence, sokole, nacionaliste. Za nje ne veljajo niti obstoječi zakoni. Dan na dan sc popiva, igra in hazardira čez policijsko uro. Priporočamo pristojni oblasti da se s stališča reda in javne morale zanima za ta lokal, kakor tudi za slučaje, ko si neki izzivač Horvat lasti pravice detektiva ter vdira v sobe potnikov in zahteva da se mu legitimirajo, češ da So člani Orjune. — Lastniku hotela in kavarne pa priporočamo da ako ni zmožen voditi podjetja krajevnim razmeram primerno naj vzame pot pod noge in jo ubere v smeri čez G. Radgonski most. Za vsak slučaj pa mu ponovno priporočamo, da si naroči naš list. Vinarje. V »Ungarischc-Schwa-ben republiki« pri Konjicah pa straši! — »Kdo straši?« — Lanski črni Oskarja in Helenp, ki romajo že čez leto dni po raznih sodnih in odvetniških pisarnah, Seveda ni šla cela stvar v državi SHS normalno naprej, ker bi to škodovalo tigrovski politiki .reda pravice in dela«. Ce se ovadi kakšnega Orjunaša, ga ta- koj vtaknejo v preiskovalni zapor in mesece mora čakati v luknji, preden se spozna pomota; ako pa se redno obtoži 'kakšnega Švaba, ki je nasprotnik vsega, kar mu smrdi po 'Slovanskem, pa se mora cela zadeva seveda zavlačevati, da se nazadnje omili — ali roma celo v ad acta. — »Dobro, ampak ta rešpekt vzbuja gotovo Prihovčki zvon!« — Mogoče, ker zastonj bi ne bil protestantski Oskar kupil zvona rimski cerkvi. — »Hvaljen bodi.., Martin Luther!« — Amen. — Še enkrat o razmetati na Koroški meji. Že pred zadnjimi v olivami v skupščino se je v nemških vrstah opažalo zelo živahno vrvenje. V vseh občinah so si n. pr. prepisali volilne imenike, šteli svoje in nem-čurske glase, prerešetali .pozicijo na vse strani in na vse zadnje g. Scha-uerja poslali v Beograd. Od tistih dob sem so postali veliko bolj samozavestni, opustili so vlogo tihega opazovalca in naskočili občino Sv. Lovrenc in jo dobili, ravno tako Rogatec, manj sreče pa so imeli v Konjicah, Celju, Ptuju in v Mariboru. Iz njihovih nastopov se zrcali skrbno izdelan načrt in brezhibna edinost. Nemci in njih stari zavezniki nemčurji tvorijo nasproti naši politični razdrapanosti močno enotno falango. Oni ne poznajo strank. Taka neekonomična razcepljen ja si špogamo samo Slovenci, za kazen pa podležemo pri volitvah. Nemško objestnost najbolje opazimo pri nemških trgovcih. Nositeije in glavno oporo nemške ofenzive najdemo v nemških trgovinah. Nemški tur-nerji se rekrutirajo izključno iz trgovskih slojev. Tukaj se nadihajo pangermanskega duha., katerega netijo s pomočjo svoje trgovine dalje in za kojega stroške skrbe Slovenci. Od naše strani se to dejstvo vse premalo uvažuje, nasprotno, nekateri naših listov jim še naivno dajejo zaščito. Na tem polju bi pa vsaj morali biti edini, pa tudi v kritiki tistih, ki jim posredno ali neposredno pomagajo v boju zoper nas. V boju za naš narodni obstanek moramo biti neizprosni proti vsakomur, ki nas zadržuje, ovira, škoduje naše- boju temu ali onemu pripeti kaj neprijetnega, tudi neljuba krivica, je razumljivo, na vse se ne more ozirati, je pač boj. Lahko pa se reče, da noben naroden delavec ne