*
Št., Br., Бр. 4.
Izhaja prve cini v meseca. — Izlazi prvih dana u mjesesr Излази првих дана у мјесецу. — Posamezna štev.
2 Din. — Pojedini broj 2 Din. — Поједини број 2 Дин. — Redakcija i administra čija u Ljubljani, Dunajska cesta br. 58.
i.ef
ња
opi
April 1925 — Април 1925	Leto, God., Год. I.
Lju iljana - Љубљана. — Letna naročnina 24 Din. — Godišnja pretplata 24 Din. — Годишња прет-плата 24 Дин. — Редакција и администра-ција у Љубљани, Дунгјска цеста бР- 58. — Odgovorni urednik Ivan Cek.
гав-
1лу
ФУ
oj
од
зед
бо{
1СЛ}
ЈТИ
1 с( рСИ; ове ге i зра е i
за i iCKl
вој!
за
ика
, Д! a з! :ењ>1 слу н je paj] ења нов ика
шц)
>учј<
Glasilo „Udruženja kurjačev državne železnice kraljevine SHS v Ljubljani*
I. redni glavni
občni zbor
se bo vršil dne 20. maja 1925. v Ljubljani Kraj se bo še pravočasno naznanil. Začetek točno ob 9. uri.
1.
2.
B.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
Dnevni red:
Čitanje zapisnika, poročilo odbora:
a)	poročilo predsednika,
b)	poročilo tajnika,
c)	poročilo blagajnika, določitev mesečne članarine, sprememba pravil, samostojni predlogi,
poročilo pregledovalcev računov, volitev odbora,
volitev pregledovalcev računov, slučajnosti.
пин:
;туп
нов<
ЛИК<
међј
сУ-а§ 17 društvenih pravil:
Občni zbor zamore veljavno sklepati, ako ob določenem času ni zastopanega zadostnega števila članstva, se vrši pol i Hiure kasneje drug občni zbor, ki je brez-знуј( Pogojno sklepčen.
je c< Vabimo zaupnike in članstvo, da se иза občnega zbora polnoštevilno udeleže!
ODBOR.
L redovita glavna skupština
vršit če se dne 20. maja 1925 u Ljubljani Mjestoobjavit će se na vrijeme. Početak lačno u 9 sati.
'Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika,
2.	izvještaj odbora:
a)	izvještaj predsjednika,
b)	izvještaj sekretara,
c)	izvještaji blagajnika,
3.	odredjenje mjesečne članarine,
4.	promena pravila,
5.	samostalni prijedlozi,
6.	izvještaj revizora,
7.	biranje odbora,
8.	biranje revizoraj
9.	eventualije.
17 pravila udruženja:
Glavna skupština može kad je zastupana
da valjano barem če-u određeno
zaključuje,
tvrtina redovitih članova. Kad doba ne bi bilo zastupan dovoljni broj članova, vršit će se po sata kasnije druga glavna skupština, koja zaključuje bez-uvetno.
илу
|деЛЈ
отре
Pozivamo povjerenike dodju u velikom broju na stinu!
i članove, da glavnu skup-ODBOR.
Proč z razdira či!
»Organizirani Železničar« se je v štev. нањ(7. z dne 27, marca pod nalovom »Proč z razdiralci!« obregnil ob nekatere strokov-lacTHne organizacije, med drugimi tudi ob naše p. društvo. Kako se bodo pomenili drugi z iacTH
»Organiziranim Železničarjem«, nas ne briga, mi mu pa hočemo povedati tole:
Predvsem odločno odklanjamo podtikanje »Organiziranega Železničarja« o zahrbtnih akcijah naših voditeljev, ki da hočejo preprečiti ujedinjenje železničarjev v enotno organizacijo in da jih hočejo Še na-
dalje zavajati in slepiti. Naši voditelji nastopajo odkrito in pošteno za blagor članov in uspehi teh odkritih in energičnih akcij se, gospoda, že kažejo. Sodbo o teh uspehih pa boste že morali prepustiti — našim članom. Vprašamo vas, kje ste bili tedaj, ko smo bili. pri raznih vaših društvih, ki se sedaj ujedinjujejo, in ko smo vam donašali težko zaslužene novce za članarino. Kaj ste tedaj storili za kurjače? Jeli potem čudo, če so se ti ljudje spametovali in si ustvarili lastno organizacijo, da si sami priborijo tisto, česar jim vi niste mogli ali znali ali hoteli izvojevati? Seveda kurjači niso več vaši člani, ali če so, so samo na papirju, članarine vam pa ne prinašajo več. Odtod vaše solze! Saj se razumemo?
Očitek samoljubja le prihranite zase! Če letajo naši vodje vedno okrog, če porabijo ves svoj prosti čas za izboljšanje položaja svojih tovarišev, ali mislite, da delajo to samo iz samoljubja? Ali si res ne morete misliti, da se nekdo more žrtvovati tudi brez kakih postranskih nečednih namenov?
V	ostalem saj ste priobčili naš odgovor. V njem smo obrazložili svoje mnenje o gotovih »enotnih« organizacijah, mnenje, ki smo si ga ustvarili na podlagi dolgoletnih izkušenj. Ponavljamo, da ne moremo imeti prav nobenega zaupanja v razne »enotne««, »strokovne« in tem podobne organizacije, ki v bistvu niso nič drugega kot ekspoziture raznih političnih strank. Če ste sedaj stlačili razne stare, bolj ali manj falirane firme v skupno vrečo ali mislite, da nas boste s tem speljali na led? Ali nas res smatrate za tako naivne, da ne bomo pod lepo novo barvo spoznali stare, razpadajoče bajte?
V	svojem odgovoru smo tudi povedali svoje misli o enotni organizaciji, ki naj bi se ustanovila. Povdarjamo tudi sedaj, da
nimamo nič proti pošteno zasnovani, strogo strokovni, enotni železničarski organizaciji, nasprotno, zastavili bomo vse sile, da do take organizacije v doglednem času pride. Predvsem pa mora prodreti načelo: Politične ekspoziture — prste proč od strokovnih organizacij!	^
Kar se tiče duševnega očetovstva našega dopisa, le pustite gg. Dežmana in Rupnika pri miru. Sicer vsa čast omenjenima gospodoma, mislimo pa, da je razven njiju še ljudi na svetu, ki imajo lastne, zdrave možgane, dia Jz njimi mislijo. Za svoje dopise, orgovore, sestavke itd. prevzamemo popolno odgovornost mi sami, toliko glede njih vsebine, kolikor njih »duševnega očetovstva«.
Dostavljamo še to:
Prav tisti, ki hočejo kovati ali ki kujejo enotno železničarsko organizacijo, katere namen naj bi bil, v slučaju neuspehov nastopiti s silo, so še nedavno vpili: »Le s prošnjami naprej, pa bom vse dosegli . — Gotovo se boste še spominjali ankete v Delavskem pravilniku, ki se je vršila v dneh 16. do 17. avgusta 1924 v Beogradu in na kateri je šlo za delavska vprašanja. Videli ste nastop zastopnika neke organizacije, ki je rekel: »Delavec je delavec«. Mi pa pravimo, proč od tistih, ki bi nas smatrali za delavce drugim enake, mi pravimo, da kurjači ne moremo biti enaki drugim delavcem, ampak da smo izjemni, večji trpini. Ko vidimo torej, kako so se zastopali naši interesi, smatramo upravičeno, da^nekateri voditelji niso zmožni zastopati kurjača, sicer bi kurjači ne mogli biti danes na slabšem kot so bili pred 50 leti.
Sicer pa, če že hočete vpiti »proč z razdiralci«, zakaj niste počakali, da bi prej zraven prišli? Potem šele bi nas lahko podili stran! Tako nas pa podite vstran, še preden k vam silimo!
Pravite, da ste molčali do sedaj! Prepričani smo, da bi bili boljše storili, če bi še sedaj molčali.
Članom na znanje.
Centralni odbor je sklenil, zaprositi vse člane, oziroma zaupnike pri poedinih podružnicah, da bi se ravnali v zadevi predlogov ali prošenj kakor sledi:
Vsak član, ki je določen od podružničnih članov, da se udeleži redne seje centralnega odbora, naj blagovoli prinesti predloge ali stvari, ki bi prišle v poštev za pretres na seji, že v naprej pismeno sestavljene, da jih lahko nemoteno predloži na odborovi seji. Predlogi, zlasti za intervencije, naj bodo zelo premišljeno sestavljeni. To pa zaradi tega. da izostanejo nepotrebne neprilike pri posredovanjih v raznih zadevah.
Kot primer vzemimo, da želi ta ali oni biti nekam premeščen. Dotičnik je v prvi vrsti dolžan, obrniti se na svojega predpostavljenega načelnika za premestitev. Ako mu to zavrnejo, potem je upravičen, obrniti se naj društvo, da v tej zadevi posreduje. Društvu naj navede natnčne podatke in zakaj mu je bila prošnja zavrnjena. udi naj navede, v slučaju, da ni dobil nikakega odgovora na svojo prošnjo, kedaj in komu jo je izročil. Vsak član naj pomisli, da je treba pri intervencijah imeti natančne podatke o zadevi, za katero gre!
Centralni odbor želi, da se navedeno kolikor mogoče upošteva, ker bi se s tem vsem skupaj delo veliko olajšalo.
ODBOR.
_ -
1000 km.
Tisoč km proge mora prevozih strojno osobje mesečno, ako hoče, da je deležno premij. Tako določa pravilnik. Danes ne bcmo raziskovali, kdo je ta pravilnik sestavil in predlagal, pač pa lahko prikažemo krivice, ki se gode strojnemu osobju zaradi ravnokar omenjene točke tega pravilnika. Tu je prizadeto strojno osobje, tisto, ki je že itak marsikje prikrajšano. Kajti ako promet za nekaj časa preneha, je naravno, da zasluži manj, kot ako bi bilo več prometa. V prvi vrsti so pa tu prizadeti kurjači in sicer mlajši. Ako je promet, vozijo, kadar pa prometa ni, morajo delati v kurilnici.
Evo v čem obstoja krivica: Kurjač napravi v enem mesecu 999 km vožnje, drugače pa so ga porabili za razna dela v kurilnici. In ta revež ni deležen premije, čeprav je delal ves mesec, ker mu manjka en cel kilometer vožnje! To po našem mnenju ni pravilno pa tudi pošteno n 5, ker je dotičnik, ne da bi kaj zakrivil, prikrajšan za gotov dohodek, ki pa ga je faktično zaslužil. Takih slučajev je pri nas mnogo in se dogajajo mesec za mescem. Trpijo pa vedno eni in isti.
Ali ne bi bilo na meslu, da se ta, v tem pravilniku povsem nova, za nas tako škodljiva točka ukine? Po>::n bi vsaj vsakdo prejel, kar je zaslužil. To bi bilo pravično in v zadovoljstvo vsem. Kurjači, ki morajo delati v kurilnici so itak prikrajšani, ker ne dobijo drugega kot urni no. Zakaj naj bi bili prikrajšani še s tem, da ne dobe, ako napravijo v mescu tri do štiri ture prav nič od tega, kar so pri vožnji prihranili na materijalu?
Ložači na okilp!
Drugovi ložači, koji ste organizirani u Udruženju ložača i koji vozite po prugama
te dodjete u dodir sa drugovima drugih lo-žiona, koj još nisu organizirani kod nas, upotrijebite barem nekoliko od svoga slobodnog vremena u tu svrhu da idete u krug neorganiziranih ložača te im izjasnite naš rad. Sveta dužnost svakog našeg člana mora biti, da radi u korist Udruženja što mu je najviše moguće, da agitira te da ne miruje, dok ne bude sve, što se u našoj državi ložačem nazivlje, u Udruženju ložača. Mogu biti uvjereni danas svi ložači, da im noće ni jedna druga organizacije potpuno ništa pomoći. U tom pogledu imamo više nego dovoljno škole, a i na iskustvima, koje smo do sada pridobili, smo prilično bogati. Slijep i gluh mora da bude onaj, koji se još danas nalazi u drugim stručnim organizacijama. Rad naše organizacije, premda je još mlada, već je danas vidan. Bilježiti možemo do sada dovoljno uspjeha, bilo za pojedine članove, bilo za cjelokupnost.
Da je to istina, to dokazivaju zahvale mnogih članova Udruženja, koje dolaze centrali, članova, koji se /zahvaljuju za mnoge koristi, koje su postigli intervencijama našeg Udruženja kod različitih naših pretpostavljenih. Velik je već broj naših članova, koji su se osjećali oštećene ili na bilo koji način tangirane te se obratili na naše Udruženje sa nadanjem, da će im se pomoći, a malo ih ima izmedju njih, kojima naše vodstvo nije moglo isposlovati kod merodavnih faktora potpuno njihove želje. Uvjereni pak su svi ti, da bi se uzalud obraćali na vodstva drugih organizacija, uvjereni su, da jim ne bi bilo pomogano.
Ponosni su na svoje Udruženje, jer vide, da se u tom Udruženju nešto radi, radi nešto pošteno i stvarno. Pozivaju pak sve one drugove, što još nisu organizirani kod nas, da to učine u svoju korist. Neka bude predočeno svima onim, koji još niste kod nas organizirani, da je neophodno potrebno, da se dohvatite samopomoči te da si nećete moći izvojštiti popravljanje svog zaista teškog stanja nego samopomoću. Ima još mnogo naših drugova u našoj državi, koji nose svoju članarinu u različite blagajne različitih organizacija, ne da bi im to što koristilo, a ima ih mnogo i takvih, koji uopće nisu nigdje organizirani. Ne biti nigdje stručno organiziran, znači toliko kao ništica, a biti organiziran po drugim organizacijama, znači uzdati se u tudjinca te mu pomoći, a kad bi ti njega trebao, on bi te, umjesto da ti pomogne, varao sa svakojakim frazama.
Dakle drugovi, koji još i danas lutate po drugim Vam tud jim organizacijama, i oni, koji nigdje niste organizirani, stupite u vrste organiziranih ložača, jer samo tu je Vaše mjesto. Tu će Vam biti najviše pomagano, jer samo lošač zna svoje poteškoće, samo on će ih znati predložiti na merodav-
na mjesta takve kakve su. Nikad ne može te poteškoće poznati onaj, koji ih nije sam nikad osjetio, još manje onaj, koji o našem poslu nima nikakvog pojma. Reći moramo, da postoje još i danas različiti individui, koji zaista nemaju nikakvog pojma o našim poteškoćama a koji bi uprkos tome bili voljni, da i nas zastupaju, dakako u vrstama drugih. Pitamo se, kako bi nas zastupali?
Danas se zastupamo sami, jer smo već odavno izgubili pouzdanje u različite »zastupnike«, koji su »branili« naše interese. Dok su nas oni zastupali, doživljeli smo samo prijevare i razočaranja.
Na okup, dakle, ložači! Ne trebamo tudjih elemenata za naše zastupnike! Znademo sami, gdje nas cipela žulji. S toga moraju svi ložači, koliko ih ima u našoj državi, da budu i članovi »Udruženja loža-ča«, pak čemo biti sigurni naših uspjeha i moći ćemo se nadati boljem stanju 1 ljepšoj budućnosti. Do vidjenja!
Dopisi.
h Pragerskega smo prejeli sledeč dopis:
Radi bi imeli pojasnila iz centrale o pravilih našega društva in sicer o točki VIII., ki govori, da prenehat članstvo z ‘Izstopom iz službe. Kaj pa potem, ko poj-demo v pokoj? Člana, ki plačuje dolga leta svoje prispevke, se vendar ne more odriniti in mu odreči vse pravice! Ako že ne gre drudače, naj bi se mu vsaj posmrtnina zajamčila, za kar bi naj plačeval vsaj polovico rednih mesečnih dohodkov.
Svetovali bi tudi, da bi se članarina za aktivne člane povišala vsaj na 15 Din mesečno, t. j. 10 Din članarino in 5 Din posmrtnine. To bi se naj plačevalo vsak mesec in sicer vsled tega, ker pride radi posmrtnine med Elani do nesporazumljenj. Zaupnikom se porajajo s tem težkoče, ker morajo stvar članom razjasnjevati. Saj imajo tudi druga strokovna društva, n. pr. strojevodij hd. fiksno članarino, od katere se plača posmrtnina. Tudi mi bi v tem oziru prišli na boljše, ker bi se okrepila blagajna in bi si lahko posmrtnino zvišali na 2000 Din. Mnenja smo, da bi moral biti obvezan vsak član, da plačuje mesečno 15 Din članarine, in naj bi imel do 3 mesečnega članstva pravico do 1500 Din posmrtnine, po treh mesecih pa do cele posmrtnine (2000 Din); ali pa do 6 mesecev 1500 Dinarjev in potem šele 2000 Din.
Na ta način bi si lahko financijelno malo opomogli in eventuelno tudi porabili °d posmrtnine preostajajoči denar za najnujnejše podpore. Svotico 15 Din plača lahko vsak kurjač od svoje kilometrine. Mislimo, da se ne bo nihče pritoževal.
Sedaj imamo svoj strokovni list, kar, mislimo, tudi stane. Do zdaj so bile izdane razne podpore. Blagajna se izčrpava in ne vemo, kako izhaja centrala z malo, dosedanjo članarino.
S tovariškim pozdravom
Podružnica Pragersko.
V zadnjem času je prišlo več temu podobnih glasov na centralo. Dajemo pa na znanje vsem podružnicam, zaupnikom in članom, da so to stvari, ki jih ne moremo mi izpreminjati. Vse to se mera obravnavati na občnem zboru, kateremu je tudi pridržano sklepanje o spremembi pravil in o zvišanju ali znižanju članarine.
Glede točke VII. pravil moramo omeniti, da jo je imel tudi odbor v pretresu in da se popolnoma strinjamo s predlogom v gornjem dopisu. Kar se tiče zvišanja članarine, naj se zaupniki po podružnicah pogovore s člani, pa tudi člani naj to stvar premislijo in povedo zaupnikom svoje mišljenje, da bodo na občnem zboru lahko poročali. Občni zbor se bo itak vršil v mesecu maju, in kdor izmed naših članov misli, da se lahko kaj preuredi na boljše, naj to sporoči svojemu zaupniku, da bodo mogli zaupniki te stvari na občnem zboru predložiti in da se o njih obravnava in sklepa.
Vsakdo lahko prizna, da je članarina 10 Din res pičla in da ž njo ni lahko kriti vseh stroškov, ker ima centrala precejšnje izdatke. Naj jih naštejefo nekoliko: Do sedaj se je izvršilo več intervencij na raznih merodajnih mestih, katerih vsaka je bila združena z izdatki (sem seveda ne prištevamo intervencij, izvršenih v Ljubljani, temveč samo one izven Ljubljane).
Na razne sestanke in shode po podružnicah so bili odposlani naši delegati in to je, kakor vsakdo ve, tudi združeno z izdatki. Bilo je izdanih več podpor potrebnim elanom za čas njihove bolezni. In končno: začeli smo z nič! Kupiti je bilo treba vsaj najnujnejše potrebščine za pisarno, oziroma za ureditev društvenega prostora. Vse to je treba upoštevati.
Ker'vemo, da so s posmrtnino, kot je vpeljana sedaj, združene neprilike ter da nastajajo težkoče za zaupnike, bi se strinjali s predlogom, ki ga iznaša gornji dopis. Ce bo ta predlog na občnem zboru sprejet, bodo te neprilike odpadle ie one-mu, ki ga bo doletel slučaj smrti, bo pomagano za 500 Din več. Na ta slučaj moramo biti pripravljeni vsi, in zaradi tega ni to prav nič napačno, marveč koristno v gospodarskem oziru za onega, ki ga doleti. Kajti v takih slučajih se denar rabi, in pri nas ga navadno ni.
Omenjemo, da je to, kar smo tu naved-1, le pojasnilo, ki ga dajemo v vednost čla-
nom in zaupnikom, ter da je to naše mišljenje, ki kaže, da se strinjamo s predlogi, ki so nam došli. Zaupniki in člani pa se naj za občni zbor pripravijo, da nam bo delo lažje!	Odbor.
Iz kurilnice I. V kurilnici L v Ljubljani se dogajajo stvari, ki nas zelo zanimajo in mimo katerih nikakor ne moremo kar tako iti. Tam imajo, če že drugega ne, vsaj papirja} v izobilju. To se da spoznati iz dejstva, da ga kurjači dobivajo precej, še več kot si ga želijo, in sicer je to tisti papir s katerim se naznanjajo kazni. Kaznovani pa so kurjači, češ, da niso pustili stroja v redu, ko so ž njim domov prišli, oziroma da ga niso očistili, kakor gre. Kako pa ga naj očistijo? Ti stroji so tako zanemarjeni, da bi moralo pri enem stroju delati več delavcev par dni, da bi ga zdrgnili in pripravili vsaj za silo v tako ^tanje, kot se nahajajo stroji vkurilnici H. Da so pa stroji prišli v to stanje, tega niso zakrivili kurjači, temveč je krivo dejstvo, da ni bilo že dolgo časa nikakega materijala na razpolago, s katerim naj bi se stroji čistili, in nikakega mazila, da bi se drogovi, ko so očiščeni, namazali, da se jih zavaruje proti rji.
Radi pomanjkanja vsega so danes stroji taki, drogovi pa že ne več samo rdeči, temveč je rja že dalje v železje zajedena. Sedaj se od kurjačev zahteva, da to rjo kar na mah izdrgnejo, in to, pomislite s čim? Vsak pameten človek bi dejal s smirkovim papirjem. Kaj še! Smirkovega primanjkuje in vsled tega se danes kurjačem ukazuje, da drgnejo s — peskom. Če se drogovi drgnejo s peskom, se jih mora seveda tudi okoli ležišč; tu pa je povsem izključeno, da bi pesek ne zašel v ležišča, vsled česar nastopi nevarnost, da se ležišča stopijo. In tedaj bo spet sledila kazen!
Tukaj pa niso prizadeti samo kurjači, temveč tudi strojevodje. Ker ako se ležišče stopi, sta kaznovana oba. Po našem mnenju imajo tu strojevodje, če so na mestu, tudi nekaj govoriti ter ukreniti vsaj toliko, da se zavarujejo proti neprilikam pri vožnji, proti nepotrebnemu zagovarjanju in proti kazni. Ne moremo priti do druge razlage, kot da se hoče papirje, ki so jih doslej delilili samo kurjačem, odslej deliti tudi strojevodjem.
Kdor pa te kazni taka hladnokrvno deli, naj si zapomni, da s tem zmanjšuje že itak pičlo in slabo hrano revnim otročičkom. Želeli bi, da se te razmere ipreme-nijo, ker je to, kar se sedaj dogaja, že od sile. S takim ravnanjem se gotovo ne širi zadovoljstva med delavstvom. To bodo gg. lahko uvideli, saj tudi sami ne bi bil zado-voljni, ako bi se jim mesec za mescem odtrgalo toliko in toliko Din.
Iz Karlovca. U ložioni Karlovac nije sve kao bi moralo biti. Dati ćemo na znanje za sada samo nekoje nedostatke. Dodijeljeni su ovdje za loženje stroja takovi ljudi, koji uopće ne bi smjeli sami stupiti na stroj, a kamo li da stroj lože. Oni su naime bez ikakvog kotlovnog ispita pače i takovi, koji nikad nisu vozili kao ložači. N aravski takvi ljudi ne nose nikakve odgovornosti za svoj rad, nego moraju odgovarati za njihov rad predložači. Ove ljude moraju predložači uvijek goniti uzastopce te ih uvijek nadzirati pri njihovom radu. Time se predložače, koji su i suviše obremenjeni radom, još više tereti. Dešava se, da oni ne mogu nadzirati ove neodgovorne radnike, jer imadu toliko svojeg rada, da ne mogu uvijek stajati uz nje. U takvim slučajevima pak se mogu desiti takve posljedice, koje su doista prema propisima kažnjive, a radi kojih neće biti kažnjen onaj, koji ih je zaita skrivio, jer ga budući je neispitan prema zakonu nije moguće kazniti, nego će biti kažnjen predložač i neće mu pomoji nikakav izgovor, da je imao takav rad, kojega ni mogao pustiti, da bi nadzirao neodgovornog radnika. Predložač mora u noćnoj službi da okrene, bez malih mašina, deset velikih, serije 7000, koje valja otklopčati te posebice okrenuti stroj i posebice zalihaonik (tender), kojega mora sa drugom lokomotivom povesti na okretalku. Kad je sve okrenuto, treba opet zaklopčati. U najzgodnijem slučaju treba za taj rad po sata. Često puta pak se po javljaju neprilike, te je za takav rad oko jedne lokomotive vrijeme od po sata zbilja premalo. Predložač mora nadzirati radnike ugljenare i je odgovoran da su stroji na vrijeme namireni ugljenom te da su pepeljare očišćene. Radnika je kod ugljena pet, a to je po našem mišljenju premalo; da bi išao rad ispod ruka, moralo bi ih biti sedam. Ti radnici nemaju noću nikakve sve-tiljke pa im je rad u tami vrlo oteškoćen. Morali bi imati barem ručne svjetiljke, prvo zbog sigurnosti u tami, drugo jer bi upr-kos slabog svijetla, lakše radili nego li u tami. Radi premalenog broja radnika i ra-tame vrši se ovdje rad lagano, iz čega izvire opet neprilike za predložača. Koliko puta gleda na sat, hoće li biti stroj na vrijeme opremljen ili neće! Ako nije gotov na vrijeme, opet je kriv predložač i dakako kažnjen. To su nedostaci koje bi trebalo na svaki način ukinuti, a to u korist uprav# i u rasterećenje predložača.
Radnike, koji su postavljeni da lože stroje, neka se zamjeni sa takvima, koji će imati kotlovni ispit ili neka se šalju k ispi-
i time će biti otpravljeni nedostaci, koji se tu. Tako će biti sami odgovorni za svoj rad sada često dogadjaju. Budući da će biti svi-jesni svoje odgovornosti, neće biti tgjjfp bezbrižni te neće trebati, da ih ko nadzira.
To bi načelriištvo ložione trebalo da vidi te da je takve nedostatke već odavna odstranilo. Ta ipak nije svejedno, naloži li stroj nekakav neznalica ili čovjek, koji ima pretpisane ispite.
Očekivamo, da će se vodstvo ložione Karlovac jedamput ganuti te urediti i otpraviti vse'nedostatke u najkraće doba, jer to neće hasniti samo predložačima nego, će kao već gore napomenuto, biti korisno i po samu upravu.
Razno.
ORJAŠKA LOKOMOTIVA.
L’ Illu strati on z dne 21. marca 1925 prnaša sliko orjaške okomotive, ki jo gradijo v Franciji, in pravi o njej:
V Creussot-ovih delavnicah gradijo za družbo P.—L.—M. lokomotivo tipa »Mcutain«, ki bo prvi stroj v Evropi imel kurilno površino 5 kvadratnih metrov in ki bo torej do sedaj najmočnejši.
Ta lokomotiva tipa compound na štiri cilindre ima zvezana kolsa s premerom 1 m 80; dolga je 16.50 m in je težka 118 ton. Namnjena je za težke brzovlake na progah. Z vsponom od 8 %„ in več. Po-skosno vožnjo bo napravila na črti La-roch—Dijon.
Izračunali so, da bo ta lokomotiva dosegla 2.500 konjskih sil.
Res orjaška lokomotiva!
Za tiskovni sklad so darovali:
Kurilnica Kovomesto.
Štor Anton	Din	40.—
Grgič Anton	»	10.—
Berus Fr.	»	10 —
Čampa Anton	»	10.—
Kolenc Jože	»	10.—
Padovan Jože	»	10.—
Šteh Franc	»	10.—
Sever Jože	»	5,—
Anželc Fr.	»	5.—
D^mir’Alojz	»	5.—
Mehle Jože	»	5.—
Feraci Rudolf	»	5,—
Šetina Alojz	»	5.—
Švener Henrik	»	7 —
Tratar Anton	»	3.—
Zadnik Alojz	»	3.—
Zupančič Alojz	»	4,—
Kurilnica Ljubljana I. in II.		
Vižin Franc	Din	10.—
Zatlar Ivan	»	10,—
Marinček Anton	»	10,—
Tomšič Ignac II.		10.—
Belcijan Franc	»	10.—
Kamnikar Alojz	»	10.—
Erjavc Anton	»	10.—
Marki Franc	»	10.—
Jamnik Franc	»	20.—
Saje Florijan	»	10,—
Pogačar Ivan	»	20,—
Sadar Alojz	»	10,—
Hajnšek Vinko	»	30,—
Skok Ivan	>	10,—
Rakar Franc	»	10.—
Golob Evgen	»	10,—
Šuštaršič Anton	»	10.-
Orešič Ivan	»	10.—
Vidmar Joško	»	10.—
Kurilnica Jesenice.		
Štritof Janez	Din	10.—
Brtoncelj Franc	»	5.—
Kurilnica Velenje.		f
Nedoh Franc	Din	10.—
Perdih Jože	»	10,—
Hvalič Štefan	»	10 —
Bergles Ferdinand	»	10.—
Sivka Ivan	»	10.—
Lihtineker Josip	»	10.—
Kurilnica Karlovac.		
Klobučar Slavko	Din	10.—
Vavpot Valentin	»	5.—
Ivanovič Mile	»	10.—
Celotno:		
Kurilnica Novomesto	Din	147.—
Kurilnica Ljubljana I. in II.	> »	230.—
Kurilnica Jesenice	»	15.—
Kurilnica Velenje	»	60 —
Kurilnica Karlovac	»	25.—
Skupaj Din 477.—
I’ ZAHVALA.
Podpisani se vljudno zahvaljujem društvu kurjačev za podeljeno mi podporo v znesku 300 Din ob priliki moje bolezni. Še enkrat iskrena hvala!
Franjo Pristav, kurjač, Jesenice.
Izdaje Udruženje kurjačev drž. žil. kraljevine SHS v Ljubljani.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin.